ZADNJA VEST < > t- Q D u Kolikor strožja je prepoved, tolika slajša so jabolka. < u O Nemški pregovor naš tednik Številka 28 Letnik 48 Cena 10,- šil. (60,- SIT) petek, 12. julija 1996 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec LIF je ta teden na pobudo EL v parlamentu vložil zakonski predlog, po katerem naj bi dobili manjšinski časopisi višjo finančno podporo. Avstrija daje letno 300 mio. šilingov podpor časopisom, manjšinski časopisi pa dobivajo od tega le minimalne vsote. Več v naslednjem NT. Sosvet: ZS0 „pozabila“ na skupne dogovore ■ .... Strani 2/3 Dalmacija V Juenni. Za vse ljubitelje dalmatinskih ribjih specialitet ter dalmatinske glasbe, je gostišče Juenna v Čepičah pri Globasnici pripravilo ribji teden. Z leve: šefa hiše Ana in Alojz Gregorič z muzikantoma „Duo Zadar", ki vsak večer pojeta dalmatinske narodne pesmi s spremljavo na tamburicah. Foto: Fera Zakon o narodnih skupnostih je star 20 let. Čeprav se koroški Slovenci vsa leta trudijo za spremembo zakona, doslej ni bilo zaznati pripravljenosti pri deželnih in zveznih strankah. _. Strani 2/3 V Železni Kapli je EL vložila predlog, v katerem predlaga posebno podporo za kmete, ki so danes vedno bolj v vlogi vzdrževalca narave. Stran 4 DANES, PETEK, 12. avgusta, DOBRODELNI KONCERT v pomoč žrtvam plazov. Ob 20. uri v Selah Politika Politika Rudi Vouk Komentar NAŠEGA TEDNIKA Žalostni jubilej Pred 20. leti, 7. 7. 96, je bil sklenjen Zakon o narodnih skupinah. Zakon, o katerem je dr. Pavel Apovnik svojčas zapisal: „Eine Volksgruppe, die ein sol-ches Volksgruppengesetz an-nimmt, gibt sich selbst auf“. Zakon, proti kateremu so koroški Slovenci svojčas šli na cesto. Zakon, zaradi katerega so nekateri šli mazat table. Zakon, zaradi katerega so bili nekateri Slovenci tepeni od policije, ker so čuvali dvojezične napise v Pliberku, Škocijanu in Šentjakobu. Zakon, ki je uradno skrčil dvojezično ozemlje glede slovenščine kot uradni jezik na eno tretjino in glede dvojezičnih napisov na eno šestino njegovega dejanskega obsega. Zakon, ki pojmov dvojezični otroški vrtec, medijska oskrba v jeziku narodne skupine, kolektivne pravice itd. ne pozna. Če dobrolsko društvo „Srce“ piše županu v slovenščini, dobi pismo nazaj s pripombo „Amts-sprache deutsch". Če se gospod ravnatelj Vospernik in nadzornik Ogris pogovarjata o šolskih zadevah, bi morala to storiti v nemščini, ker je „inter-ne Dienstsprache ausschlieB-lich deutsch". Če bi se gospa Blatnik in gospod Zablatnik skregala in hotela na sodišče, bi morala govoriti nemško, ker je „Gerichtssprache deutsch". Če bi se gostilničar Gregorič preselil čez cesto iz enega konca Čepič v drugega, bi s tem izgubil bistvene narodnostne pravice, ker bi s tem bil v občini, ki uradno ni več dvojezična. Čeprav je gospod Zvvitter slovenski podžupan svoje občine, na občinskem uradu ne bi smel govoriti slovensko, ker je Ho-henthurn samo Hohenthurn in ne Straja vas. Ker gre skozi vas Podgora občinska meja, mora biti dvojezičen napis samo na južni strani vasice, na severni strani je samo še „Unterber-gen“. Vse to je zakon o narodnih skupinah. Se več: čeprav bi po zakonu v Žvabeku morala že 20 let sta- ti dvojezična tabla, ježupan do danes ni postavil. Čeprav bi kažipot v Globasnico ali v Bilčovs moral biti že 20 let dvojezični, je urad deželne vlade šele pred tremi leti sporočil, da bojo nemške kažipote začeli zamenjati po potrebi - za Globasnico so letos v Dobrli vasi postavili nove kažipote, seveda samo nemške. Čeprav imajo Rinkole dvojezični napis, v potnih listih Rinkolčanov pod rubriko prebivališče piše samo „Rin-kolach". Čeprav je Feistritz ob Bleiburg tudi Bistrica nad Pliberkom, je Gemeindeamt samo Gemeindeamt, ker občinski urad menda ni topografski napis. Čeprav grešniki v cestnem prometu dobijo na željo kazenske odločbe tudi v slovenščini, tam piše, da so prehitro vozili v St. Kanzianu, ker slovenske besede Škocijan v uradni koroški slovenščini ni. Čeprav v zakonu piše, da je treba sosvet sestaviti tako, da so stranke zastopane ustrezno podpori, katere so deležne med koroškimi Slovenci, Enotna lista v sosvetu nima zastopnika. Glede uradnega jezika in topografskih napisov je Slovencem 70% pravic vzel že zakon, 20% pa jemljejo uradniki po interpretativni poti. Potem pa pravijo, da je tudi preostalih 10% napredek, prej da ni bilo nič. Avstrijsko manjšinsko politiko glede koroških Slovencev lahko primerjamo z upnikom, ki že od leta 1955 dolguje 10.000 šilingov. Namesto da bi jih vrnil z obrestmi, pa plača po 20 letih in več samo 1.000 šilingov in trdi, da je vzoren upnik. Za 10.000 šil. si leta 1955 dobil nov avto. Za 10.000 šil. bi danes dobili vsaj dobro kolo. Za 1.000 šil. pa si lahko kupimo samo še čevlje in gremo peč. In kako hodimo? Vsaj tekli bi radi, toda zastopniki ZSO so na zadnji seji sosveta sezuli še čevlje in pokazali, da so postali - bosi. ZSO je „pozabii“ na dogovor z NSKS in je v sosvetu psovala s strankami Predstavniki ZSO so na seji sosveta skupno s strankami preprečili obravnavo vrsto za slovensko narodno skupnost važnih sklepov. Pred ponedeljkovo sejo narodnostnega sosveta je prišlo do dveh usklajevalnih pogovorov med Narodnim svetom in ZSO. Organizaciji sta se domenili za skupno ravnanje na seji sosveta. Narodni svet naj bi glasoval za sprejetje ustavenga določila, ZSO pa naj bi dala svoje privoljenje za predloge, ki jih je vložil NSKS. Na seji je potem prišlo vse drugače. Narodni svet je glasoval za ustavno določilo, ki je bilo soglasno sprejeto. Prav tako je sosvet soglasno potrdil ustanovitev pododbora, ki se bo ukvarjal z reformo zakona o narodnih skupnostih. ZSO pa nato očitno ni želela več ničesar vedeti o dogovoru z NSKS in je skupno s strankami preložila obravnavo predlogov NSKS na naslednjo sejo vigredi 1997. Predlogi. Ker je ZSO „poza-bila“ na dogovor z NSKS, ki ga je sprejela dve uri pred sejo sosveta, je padlo vrsto predlogov v vodo. Ker je koroški deželni zbor pretekli četrtek obravnaval koroško volilni reformo, je Narodni svet v sosvetu vložil predlog, da bi naj bila Koroška razdeljena na pet volilnih okrožij. Peto, ki bi obsegalo vso Koroško, naj bi veljalo za volitev manjšinskega mandata. Zastopniki strank v sosvetu pa so bili mnenja, da so imeli premalo časa za študij predloga, in niso bili pripravljeni o njem razpravljati. ZSO se je kratkomalo priključila strankam, čeprav se je kratko poprej z NSKS domenila drugače. Nadalje so Nanti Olip, mag. Marijan Pipp, mag. Rudi Vouk in Nužej Tolmajer predlagali, da naj bi v devetih koroških občinah (Škocijan, Dobrla vas, Djekše, Škofiče, Hodiše, Bistrica n. Z., Straja vas, Galicija in Kotmara vas) slovenščina postala uradni jezik. V teh občinah je namreč po podatkih zadnjega ljudskega štetja delež slovenskega prebivalstva višji od uradno dvojezične občine Rožek (7,8%) in slovenščina ni dopuščena kot uradni jezik. Ker stranke tudi tega predloga niso hotele podpreti, se jim je ZSO spet priključila in s tem preprečila ustrezen sklep. Argumentacija dr. Sturma na tiskovni konferenci: „Če stranke niso za sklep, je ne-smisleno zastopati ekstremne po-zijice. “ Sturm hoče v tej zadevi vigredi stopiti v občine in se tam o tem pogovarjati s političnimi predstavniki ter tako iskati zaupanje." Tudi predlog, glede občine Suha, ki naj uredi dvojezični vrtec, ni prišel na dnevni red, ker ga stranke in ZSO tokrat niso želele obravnavati. Isti predlog je sosvet že na predzadnji seji vzel z dnevnega reda. Ker so SPO, OVP, FPO in ZSO v paketu vrgli predloge NSKS z dnevnega reda, je ostal neobrav-nan tudi zakonski predlog glede uvedbe slovenskih diakritičnih znakov š, č, ž na javnih ustanovah in uradih, kjer zaradi „tehnič-nih pomanjkljajev računalnikov" že leta pačijo slovenska imena. Prav tako sta padla pod mizo zakonska predloga o slovenski glasbeni šoli ter slovenskih otroških vrtcih. O obeh je sosvet sicer že leta 1990 pozitivno sklepal, toda se v obeh primerih doslej ni ničesar zgodilo. Zato so predstavniki Narodnega sveta želeli s ponovnim sklepom dati zadevi več pristika. Kritika. Ogorčenje med predstavniki NSKS je bilo nato veliko. Mag. Marijan Pipp je na tiskovni konferenci dejal, da bo predsedstvu Narodnega sveta predlagal izstop iz sosveta, ki je pod temi pogoji postal nesmiseln gremij. Pipp: „Na seji smo vložili 52 predlogov, ki naj bi izboljšali položaj manjšine, samo o dveh je sosvet glasoval, ostale so ponovno dali z dnevnega reda." Predvsem kar se tiče predloga petega volilnega okrožja, je bil NSKS razočaran, ker je deželni zbor obravnaval volilno reformo brez konkretnega predloga sosveta o manjšinskem mandatu. Pipp je ostro obsodil tudi zadržanje predstavnikov ZSO, ki se niso držali dogovorov, zmenjenih na usklajevalnem pogovoru tik Na seji sosveta se ZSO ni držala dogovora, ki ga je dve uri pred sejo sklenila z Narodnim svetom. Z leve: predsednik sosveta dr. Marijan Sturm, dr.dr. Andemald, vodja manjšinskega biroja mag. Vladimir Smrtnik, mag. Marijan Pipp, Nanti Otip, mag. Rudi Vouk, Nužej Tolmajer, Karl Smolle (LiF) in predstavniki ZSO. Foto: Fe ra pred sejo. Predsednik ZSO dr. Marijan Sturm je zadržanje ZSO utemeljil s tem, da bi bilo nesmiselno zagovarjati predloge, ker bi to pomenilo zagovarjanje ekstremnih pozicij, ki nimajo podpore strank. Podobno se je izrazil tudi predstavnik OVP Richau, ki je predloge NSKS označil kot ekstremne, ekstremna politika na Koroškem pa še nikoli ni vodila do uspeha. Predsednik NSKS Nanti Olip je dejal, da so predlogi NSKS dolgoletne zahteve slovenske narodne skupnosti. Olip: „Glede na to, da je bila v preteklih mesecih že vrsta pogovorov med zastopniki NSKS in ZSO in da se ZSO že sprejetih dogovorov ne drži, kot je bilo to pri zadnji seji sosveta, se zdi prav smešno, da ZSO v pismih in Vestniku poziva k pogovorom, ki pa itak so, samo da jih sama očitno ne jemlje resno." Reakcije. Na podeželju so slovenski občinski funkcionarji z velikim nezadovoljstvom zaznali, da njih trud za uveljavitev slovenščine na občinski ravni ne dobi ustrezne podpore od ZSO. Tako je bil ravnatelj Lenart Katz (občina Suha) začuden, da ZSO praktično ignorira željo Slovencev na Suhi po dvojezičnem vrtcu. Podobne so reakcije tudi v drugih občinah, kot npr. Dobrla vas, kjer vlada začudenje in nerazumevanje, da praktično ZSO v sosvetu glasuje proti sklepom, za katere se je leta sama borila in ki bi naj izboljšali položaj slovenske narodne skupnosti. Silvo Kumer GLAS IZ LJUDSTVA w FRLOŽEV LUKA Zvezni predsednik Thomas Klestil je bil v Sloveniji in na Koroškem na obisku. S slovenskim predsednikom Milanom Kučanom sta gotovo govorila o naših zadevah, ne ve se pa, kaj sta dejansko govorila in kaj je Kučan povedal pa zahteval. Na vprašanje reporterja koroškega radia je Klestil mdr. dejal, da ne vidi potrebe za lastno deželnozbor-sko zastopstvo za koroške Slovence in da to za njega tudi ne pride v poštev. Ne vem, kje vidi Klestil potrebo, da tako klesti in da odseka Slovencem osnovno demokratično pravico. Njegova čisto nepotrebna izjava je dokaz, kake igre igrajo v resnici večinske stranke za kulisami prijaznosti in naklonjenosti. Zakon o narodnih skupnostih: Tudi po 20 letih ni pripravljenosti za reformo Ob 20-letnici sklenitve zakona o narodnih skupnostih 7. julija 1976 je predsednik NSKS Nanti Olip ugotovil, da kljub 20 let trajajoči kritiki nad zakonom ne obstaja pripravljenost za temeljito reformo. Stališče NSKS in EL „Že skoraj leto dni je pristojnim mestom predložen osnutek za nov temeljni zakon o narodnih skupnostih. O tem osnutku se v vladi in parlamentu niti ni razpravljalo. Ne potrebujemo licemernih izjav o dobrem sožitju, potrebujemo konkretno izboljšanje pravnega položaja narodne skupnosti," je dejal Olip. Kot prvi korak v smislu ..zaupanje tvorečih ukre- pov" Olip zahteva zakon o dvojezičnih otroških vrtcih, kakršen za gradiščanske Hrvate že leta velja, kakor glede dvojezičnih topografskih napisov in slovenščine kot uradnega jezika tudi obnovitev pravnega položaja, kakršen je bil v Avstriji I. 1972 oz. 1968. Kot „dan žalovanja za slovensko narodno skupnost" je označil 20-letnico zakona tajnik EL Rudi Vouk. „Zakon o narodnih skupnostih omejuje dvojezič- no območje Koroške glede možnosti uporabljanja slovenščine kot uradnega jezika na tretjino in glede dvojezičnih topografskih napisov na šestino dejanskega obsega. Niti te itak skromne določbe niso popolnoma uresničene, tako npr. na Suhi kljub jasni zakonski določbi ni niti ene dvojezične krajevne table. Ljudje se ne spoznajo, na katerem uradu lahko govorijo slovensko in na katerem ne in od njih ne gre pričakovati, da gredo za vsako malenkost pred ustavno sodišče", tako Vouk. Področja, kakor so dvojezični otroški vrtci ali medialna oskrba v jeziku posameznih narodnih skupnostih, ki so za narodno skupnost tako pomembna, zakon sploh ne obsega, Vouk dalje. Vouk kritizira tudi, da neodvisni upravni senat za Koroško kljub vsemu pritrjevanju izboljšanega ozračja v oeželi zdaj spet krči možnost uporabe slovenščine na okrajnih glavarstvih. 4 Iz naših občin Na kratko Sadjaka ostro napadajo V globaškem občinskem svetu je prišlo do škandala prve vrste, povzročenega od župana Alberta Sadjaka. Sadjaku se je namreč pri dnevni red občinske seje (drevi ob 19.30) zgodil nerazumljiv lapsus, saj je na dnevnem redu postavil najprej obravnavo predaje naloga o izvedbi okvirne zasnove za odpadne vode in v naslednji točki šele obravnavo zahtev ljudske iniciative glede kanala. Občinski mandatar EL in govornik ljudske inniciati-ve ..Globasnica proti veleka-nalu" Bernard Sadovnik vidi to kot nepopravljivo napako in zahteva odstop župana. V kratkoročno organizirani seji Ll je prišlo do nekaterih sklepov. Tako iniciativa ostro protestira proti županovemu ravnanju, ki ga označuje kot odpoved demokraciji in ljudskemu sodelovanju. Ll poziva vse občane, da se udeležijo občinske seje drevi ob 19.30. Ll zahteva lastno okvirno zasnovo za odpadne vode. Župana poziva, da se ravna po splošnih občinskih pravilih. Če župan vztraja na dnevnem redu, to pomeni, da tepta ljudske pravice. V tem primeru velja zahteva po odstopu za celotno občinsko predstojništvo. V primeru, da posamezni predlogi ne bi dobili večine v občinskem svetu, Ll poziva občinske svetnike, da odstopijo in se do občinskih volitev upirajo norosti velekanala. Govornik Ll Bernard Sadovnik dobesedno: ..Ljudska iniciativa je medtem vključila v svoje delo tudi zvezne g remije. Tako obstajajo neposredni stiki in informacijska izmenjava s člani avstrijske Komunalkredit in komisije za naselbinsko vodno gospodarjenje. Tukaj se peverjajo projekti glede pospeševalne upravičenosti in se tudi postavijo nazaj, kakor v primeru Glojach in Heiligen-kreuz. S temi in drugimi sredstvi se bomo borili proti velekanalu." Kanal: Dobrolčani bodo letno plačevali 6000 šil. V počitniško mirnem ozračju je potekala pretekla občinska seja v Dobrli vasi. Po običajni uri vprašanj, je občinski svet čestital županu Pfeifferju k novi funkciji kot predsednik zveznega sveta in mu želel toliko uspeha, kolikor ga je doslej imel v Dobrli vasi. Podžupan je v patetičnem govoru delal samoreklamo za Dobrlo vas in dobrolski občinski svet, kjer se mandatarji ne kregajo, ampak delajo. Nazaj na dnevnem redu je postalo zanimivo, ko je mandatar EL Rudi Vouk ponovno vprašal župana Pfeifferja, kolikšni bodo stroški za kanal. Župan je prišel na dan prvič s konkretnim odgovorom in jih ocenil v poprečju na 5000 do 6000 šilingov na leto na posamezen priključek. Kanal. Ob gradnji kanala je v naselju Leitgeb postal viden problem z vodo. V celem naselju namreč ni hidranta in v primeru ognja bi to lahko postalo fatalno. S finančno prenamembo bodo v teku gradnje kanala inštalirani tudi vodni priključki in postavljena Dobrolski župan Josef Pfeiffer je postal predsednik avstrijskega zveznega sveta. dva hidranta. Operacija bo stala okoli 800.000,- šilingov. Vrtec. Zanimivejša točka dnevnega reda je bila tudi razširitev otroškega vrtca v Sinči vasi zaradi višje natalitete v teh letih. Za ustanovitev druge skupine zdaj primanjkuje prostora, tako bo občina vložila 4 do 5 mio. v prezidavo obstoječega vrtca. Voukov premislek, da bi namesto tega uvedli v Dobrli vasi tretjo skupino, ker je tam na voljo še prostora za dodatno skupino, ni bil podprt. To kljub Voukovi razlagi, da bi dodatna skupina, če bi bila dvojezična, občino stala bistveno manj od načrtovane investicije. Pfeifferjev odgovor je bil, da Sinčani ne bi uvideli, zakaj bi morali voziti otroke v Dobrlo vas. S sezono 1995/96 se je končala pogodba turistične zveze Južna Koroška z Dobrlo vasjo. Občina bo do 20. julija, dotlej bo prišlo do pogovorov, počakala na reakcijo turistične zveze. Dejstvo je, tako občinski svetnik Grascher, da je TZ v finančnih težavah. Odlikovanja. Zaslužni Do brolčani bodo v bodoče počaščeni s posebnim občinskim odlikovanjem. Občinski svet je to pobudo kulturnega referenta in župana soglasno sprejel (ob dejstvu, da to ni povezano z velikim finančnim bremenom). Ponujajo se že nekateri kandidati, ki so sodelovali na južnokoroških poletnih igrah. Adke Vizna vojna Odločitev Slovenije, da bo uvedla vizume za državljane Bosne in Hercegovine, je povsem razumljiva in pričakovana. Potem ko je podpisala sporazum o pridruženem članstvu, je postala - pogojno rečeno - mejna država EU, kajti zdaj ni več dvoma, da v naslednjih štirih, petih letih ne bi postali polnopravna članica. Zato mora že zdaj izvajati določene ukrepe, ki zadevajo vizno in mejno politiko, saj ne gre več za strokovne odločitve, temveč za kočljive politične. Slovenska država se je tako znašla pred odločitvijo: ali bo poostrila nadzor na svojih južnih in vzhodnih mejah ter uvedla vizume za vse tiste države, ki jih Evropska unija uvršča med rizične (na črni listi EU jih je 126) ali pa se bo še naprej odpirala na Balkan in tvegala, da jo evropski komisarji uvrstijo na črno listo. Nekatere evropske države uvajajo celo vizume za državljane Hrvaške (Nizozemska, Luksem- burg, Švica, Švedska, Belgija, Islandija, Češka itd.), nekatere politične stranke (ZLSD, Zeleni) pa so zdaj zlile svoj bes na vlado, češ da uvaja vizume za prijateljsko državo na Balkanu, ki jo je močno prizadejala vojna. Po svoje je zanimiva tudi reakcija bosansko-hercegovske vlade, ki je kot protiukrep uvedla vizume za slovenske državljane, tamkajšnji ministrski predsednik Hasan Muratovič pa je pozval celo k bojkotu slovenskih izdelkov, kar je tipično balkanska logika in „ju-gorefleks", kot so potezo označili slovenski komentatorji. Oglasili so se tudi slovenski gospodarstveniki, češ da bo uvedba vizumov prizadela poslovno sodelovanje med državama. Vendar gre bolj za čustvene izlive, kot za trezno politično presojo. Poslovneži so se še vedno znašli, slovenski turisti pa razen avanturistov še lep čas ne bodo potovali v Bosno in Hercegovino. Stvari zato postajajo po svoje konfuzne. Avstrija je šla Sloveniji zelo na roko, ko je pristala, da bo za slovenske državljane zaradi lažjega prehoda meje uvedla tako imenovano tretjo kolono, seveda je v zameno pričakovala, da bo Slovenija poostrila nadzor na južni meji in izvajala schengensko politiko, kljub temu da temu formalno ni zavezana. Vizni režim bo treba pač uskladiti režimom Evropske unije. To bo sicer v odnosih s Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Makedonijo in ZRJ odprlo še en precej delikaten političen problem, toda odločitev bo izključno slovenska. Izbire pa (najbrž) ni. če bomo hoteli slovenski državljani nekoč potovati od Baltika do Portugalske, ne da bi nam bilo treba pokazati potni list. Drugorazrednost nekaterih držav v odnosu do EU je treba pač sprejeti kot nujno zlo. Ali pa kot nujno dobro, kakor je komu ljubše. Sentimentalnosti, ko je treba zaščititi svoje državljane, petnajsterica ne pozna. Navkljub kričanju aktivistov Amnesty International, da se z EU in schengenskim sporazumom ustvarja nova železna zavesa. Jože Biščak 5 Iz naših občin Bistriški kulturni dnevi so biti tudi letos poseben kulturni dogodek v Šmihelu in okolici. Kulturni referent Andrej VVakounig je med drugim odprl dve razstavi ('galerija Anin in galerija Kraut) ter na Breškem jezeru (stika) pozdravit na koncertu New Times Big Band iz Šmihela. Kmetje ne želijo več brezplačno negovati narave V občinskem svetu v Železni Kapli je EL predlagala, naj vsak turist plača 5 šil. za vzdrževanje narave. Iz predloga so ostale frakcije naredile le resolucijo. Franc Jožef Smrtnik (EL) je svoj Predlog v občinskem svetu podkrepil z aktualnimi številkami in z analizo položaja kmetov v občini Železna Kapla po pristopu Avstrije k EU. Kmetom gre precej slabše kot prej. Posebno pa je kmete pred leti prizadelo zaprtje tovarne Obir, kamor so prodajali svoj les. Ker je bil bivši župan Hal-ler tedaj zelo spreten in je znal za turizem napeljati veliko denarja v občino, si je občina le nekoliko opomogla. „Toda edini, ki od tega niso profilirali, so bili kmetje, ki pa za turiste vzdržujejo naravo", tako Smrtnik, ki je predlagal, da naj bi vsak turist plačal 5 šil,- za vzdrževanje narave. Letno pride v Železno Kaplo do 70.000 gostov. SP, VP in FP so bili načelno vsi za Predlog, toda nobena frakcija ni videla praktične možnosti, da bi denar tudi pobrali. Tako je ostal le Predlog župana, da se sprejme le resolucija, od katere si pa kmetje ne bodo mogli kaj kupiti. Kabina. Nogometni klub Železna Kapla bo dobil novo kabino, ki bo stala 2,2 mio. šilingov. Polovico bodo prispevali nogometaši sami (z delom), ostalo pa bodo Pokrili dežela, ASKČ ter občina (400.000,-). Z gradnjo bodo pričeli še letos. Sanacija. Za več kot 10 mio. šil. bo občina dala sanirati občinska stanovanja. Občinski svet je soglasno razdelil vsa dela. Prav tako soglasno so mandatarji sklenili najemniško pogodbo s škofijo (2.500,-/letno) za uporabo nogometnega igrišča na Rebrci, katerega je zgradila občina. Lado Hajnžič (EL) je dejal, da je to predrago, saj je občina projekt že v celoti financirala. Kot velik napredek za Kapelčane pa je župan Haderlap označil gradnjo lesenega mostu čez Belo (517.000,-), ki bo povezoval trg z novim občinskim centrom v Železni Kapli. Silvo Kumer Rekli so na seji Kmetje so v Kapli edini, ki doslej niso profilirali od turističnega projekta. Če kmetom ne bomo nudili več podpor, bo odseljevanje iz grap še večje. Franc Jožef Smrtnik Predlog je pozitiven, toda je nesrečno zastavljen. S tem bi turizem uničili. Friedrich Schwarz (SP) Za turistične prospekte je na voljo nekaj sto tisoč šilingov, za naše kmete, ki vzdržujejo naravo, pa nič. Lado Hajnžič 1989 je bila Kapla na tleh, vsi so se hoteli odseliti. Danes pa imamo že premalo stanovanj. Kar se tiče podpor za kmete sem za resolucijo, novih davkov pa si občina za to res ne more izmisliti. Župan mag. Peter Haderlap Diskusija kaže, da Železna Kapla nima nobenga okvirnega koncepta. Adi Welz (VP) Občina je letos dobila 300.000,-šil. podpore za dvojezično otroško vrtnarico, kar je nedvomno uspeh frakcije EL. Franc Jožef Smrtnik Cerkev vedno potrebuje denar in se na zunaj dela, kot bi bila najbolj siromašna. Župan mag. Peter Haderlap Velik farni praznik na Obirskem Obirska fara počastila 65-letnico mašništva svojega župnika Tomaža Holmarja Na obirsko žegnanje, na god farnega patrona sv. Janeza Krstnika, so se po pranganju zbrali na sejmišču vsi cerkvani, da počastijo 65-letnico mašništva župnika Tomaža Holmarja, ki že dobrih 45 let prižiga faranom luč vere in omike. Čestitali so mu Lenči Novak za farni svet, dr. Gusti Brum-nik za SRD Valentin Polanšek, učiteljica Marta Polanšek, šolski otroci, slavnostni nagovor pa je imel dr. Ludvik Karničar. Zahvalil se mu je kot vrlemu možu, narodnjaku, pevovodji in dušnemu pastirju ter nakazal, kaj vse se je spremenilo v času njegovega pstirovanja, med drugim, da je bila Koroška, ko se je slavljenec pred 91 leti rodil pri Gospe sveti, še živa zibelka slovenstva, danes pa postaja največji slovenski britof. Razpoloženje je bilo kljub tem spoznanjem praznično. Nastopili so štirje obirski zbori, da je šel malek daleč v dolino: otroški, cerkveni in moški zbor ter Smrtnikovi fantje. Čestitke so bile povezane z iskrenimi željami, da bi župnik še dolgo ostal taka korenina, nam ravnal hrbtenico, vlival zavest, da smo, ter še naprej zdrav in vesel pasel pohlevne obirske ovčice. Za župnikove sorodnike je bila ponovitev slovesnosti na pol poti med bisero- in železomašništvom v nedeljo na Primskovem, kjer je pastiroval pred sto leti njegov stari stric Jurij Humar (t 1890), mož z magnetično silo, znan po Evropi kot čudodelnik s Primskovega. Preprosto ljudstvo, kraljeviči, grofi in baroni so prihajali k njemu iskat pomoči, on pa jih je zdravil z mesmerizmom, močno voljo in molitvijo ter tako dokazoval, da je med nebom in zemljo še več stvari, kakor nam jih razodeva naša pamet. , K. 6 Rož - Podjuna - Zilja ČESTITAMO Na Blatu pri Pliberku praznuje svoj 70. rojstni dan Aleks Lutnik, p.d. Kristanov oče. Slavljenec je desetletja pevec pri domačem cerkvenem zboru Gorotan v Šmihelu ter član moškega pevskega zbora Edinost Pliberk. S tema dvema zboroma je v teku let sodeloval na stotih prireditvah. Slavljencu iskreno čestitajo vaščani, domači ter vsi znanci. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika in mu želi vse najboljše. Absolventka Slovenske gimnazije mag. Claudia Rudolf je promovirala za doktorico prava, poleg tega je postala sodno pooblaščena prevajalka. Starši, sorodniki, prijatelji in znanci ji čestitajo. NT se pridružuje. V soboto bosta stopila pred poročni oltar Melanie Enzi iz Goselne vasi in Felix Golavčnik iz Št. Lipša. Vsi domači želijo vse najboljše na novi življenjski poti. NT se pridružuje. V soboto si bosta v Globasnici obljubila večno zvestobo Rozwi-ta in Hanzi Kogoj. Ati, Hani in Patrik želijo obilo sreče. Tako tudi NT. Člani društva upokojencev Sele iskreno čestitajo Rozi Kelih od Cerkve in Mariji Mlečnik s Kota ob njunem rojstnem dnevu. NT se pridružuje. Mariji Mlečnik želijo ob njeni 87-letnici otroci Jaki, Rudi, Zdravko, Primi, Vroni in Geli z družinami vse najboljše. NT se čestitkam pridružuje. 60-letnico je te dni slavil Joža Frantar. Bratje in sestra z družinami ter NT želijo ob tem jubileju vse najboljše. Pred kratkim je praznovala rojstni dan Mirjam Strmenik iz Encelne vasi. Naknadne čestitke od družine, otroškega zbora Galicija in NT. Že 93. rojstni dan je slavil Ciril Rudolf, Bognarjev oče z Bistrice nad Pliberkom. Otroci in vnuki z družinami ter NT pošiljajo iskrene čestitke. 30. pomlad je pred kratkim doživela Greti Lausegger iz Celovca. Mama, sestre in bratje z družinami ji po tej poti želijo vse najboljše. NT se pridružuje. Cilka Komatz iz Št. Jakoba v Rožu je te dni praznovala rojstni dan. Čestitke pošiljajo hčerki Trezi in Cilka ter vnuk Elmar. NT se pridružuje. Društvo upokojencev Pliberk čestita članom: Ani Hutter iz Večne vasi, Janezu Havlu iz Globasnice, Jakobu Kerbitzu iz Vogrč, Francu Žuntarju iz Čr-govič in Lekšu Lutniku z Blata. NT se pridružuje. Pauli del Fabro voščita vse najboljše za god Hilda in Ernst z družino. NT se pridružuje. Društvo Peter Markovič čestita naslednjim članom: Ani Ho- bel, Aleksu Schusterju, Antonu Korenu, Jo-ziju Valenti-niču, Han-ziju Serajniku in Zdravku Schelland-ru v Malajzi-ji. Na mnoga leta kliče tudi NT. 30-letnico je slavil Hanzi Miki s Pečnice. Člani društva Jepa Baško jezero čestitajo in z NT kličejo na najmanj dvakrat toliko let. Babici Margareti Krainz iz Li- buč vošči Peter trdnejšega zdravja ob njenem rojstnem dnevu. NT se pridružuje. 87-letnico je te dni doživela Margareta Jug iz Železne Kaple. Tomi in Marjeta ter pravnuk Thomas in NT ji želijo še nadalje lep življenjski večer. Čestitke za rojstni dan in god naj prejme Nani Gasser iz Bilčovsa.Tudi od NT. Vse najboljše za god_ Mariji Urank iz Encelne vasi. Čestitke pošiljajo mož Jozej ter otroci Kati, Mira, Rudi, Joži in Hanzi. NT se pridružuje. Za 25-letnico vse najboljše zavzetemu Petru Grilicu iz Lo- vank pri Dobrli vasi od članov pevskega zbora Srce in NT. Veri Sticker iz Št. Jakoba vse najboljše od dobro poznane, vendar neimenovane. NT se neustrašeno pridružuje. Malki Sadovnik želi sestra Anči zdravja in sreče ob dvojnem prazniku. Tudi NT. Isto Anči želi svakinji Amaliji Sadovnik ob godovanju. Tudi NT. Za rojstni dan Nani Mak iz Borovelj vse lepo in dobro od moža Tončija in domačih ter sester Tonči in Marice. Še mnogo zdravih in srečnih let želi društvo upokojencev Podjuna temle članom: Mariji Jernej, Margareti Kert, Margareti Pogačnik, Francu Polcerju in Mirku Sriencu. NT se pridružuje. Cerkveni zbor s Št. Petra na Vašinjah z župnikom Jožetom Valeškom pošilja iskrene čestitke z mnogimi željami Jožefu Ouschanu ob njegovi 50-letni-ci. Tudi NT čestita ob lepi letnici. V Dvoru pri Šmihelu praznuje svoj 70. življenjski jubilej gospa Margareta Lopinsky. Slavljenki iskreno čestitajo vsi domači, posebno še vnukinje Irina, Kristina, Larissa in Miriam. Čestitkam se pridružuje tudi Naš tednik in ji želi vse najboljše, predvsem zdravja in božjega blagoslova. ČESTITKI TEDNA Mlada šefica priljubljene kavarne Kosta v Čelovcu Sandy Kosta je preteklo soboto stopila s svojim izvoljencem Karl-Heinzem Lutschouniggom pred poročni oltar. Pred poroko pa je povabila vse stalne goste kavarne na zaključno veselico, na kateri se je s svojimi prijatelji poslovila od samskega stanu. Mladoporočencema želimo vse najboljše, predvsem pa osebnega zadovoljstva, povezano z upanjem, da bo Sandy kljub novim zakonskim obveznostim imela za svoje goste tudi v prihodnje toliko časa kot doslej. Večno zvestobo sta si pred kratkim obljubila študentka prava Edith Jagoutz iz Homeliš in veroučitelj Marijan Smrtnik iz Kort. Poroka je bila v Apačah, svatba pa nato v Galiciji. Mladoporočencema iskreno čestitamo in jima želimo obilo sreče in zadovoljstva na skupni življenjski poti. Čestitkam se pridružujejo tudi domači in znanci. ------------Rož - Podjuna - Zilja ŠT. JAKOB V ROŽU Angele Noč pd. Rupinje ni več med nami Dne 29. junija 1996 nas je po težki, potrpežljivo prenašani neozdravljivi bolezni v 65. letu starosti prezgodaj zapustila gospa Angela Noč, pd. Rupinja na Čemernici. pd. Rupom na Čemernici. V zakonu so se jima rodili trije otroci - hčerka in dva sinova. Leta 1977 v novembru ji je umrl mož in je vsa skrb za hišo obvisela na njenih rameh. Njeno življenje je bil en sam delovni dan in nikakor ni bilo z rož-cami posuto. Pred dvema letoma je zbolela za zahrbtno boleznijo - vendar je izgledalo po operaciji, da je spet vse v redu, samo rak se je razpasel in morala je ponovno na operacijo tumorja v glavi. Po operaciji ni več ozdravela in je zadnje čase strašno trpela, dokler je smrt ni rešila muk. Rajna je bila ena redkih, ki ji je bilo usojeno, da je lahko v krogu svojih umrla, kar danes ni samo po sebi umevno. 2. julija 1996 je rajno spremljala velika množica znancev in prijateljev na njeni zadnji poti na pokopališče v Št. Jakobu. Pred mrliško vežico so se pevci pod vodstvom njenega zeta Ferdija poslovili s pesmijo „Srce je žalostno", na grobu pa „Vigred se povrne". Pogrebne obrede je imel naš župnik g. Jurij Buch, ki je v svoji pridigi orisal lik rajne. Zavhvala velja za nesebično postrežbo rajne njeni družini, ki jo je spremljala do njenega zadnjega diha. _ Rajna Angela Noč, roj. Fugger, pd. Rupinja na Hčerki ter sinovoma z družinama in vnuki na tej Čemernici se je rodila 27. 9. 1931 na Čemernici. poti izrekamo naše iskreno sožalje. 1- aprila 1951 se je poročila s Francem Nočem Mi PODGORJE V ROŽU Zapustila nas je Urši Lepuschitz V petek, dne 28. junija, se je raznesla žalostna vest, da nas je po dolgi težki bolezni za vedno zapustila gospa Urši Lepuschitz iz Podgorij. Rajna Urši se je rodila 21. oktobra 1910 pri pd. Primku na Reki. Urši je bila zadnja od petih otrok, ki so že vsi šli pred njo v večnost. Rajna je že v tistem času obiskala meščansko šolo, kar ni bilo samo po sebi običajno. Izbrala si je poklic kot uradnica. V Celovcu je spoznala tudi njenega prvega moža, g. Valentina Omana, Potočnikovega Tinja iz Zahomca. Poročila sta se in zakon je bil nadvse srečen, še posebno ko se jima je rodil sinček Hanzi. Vendar jima ta sreča ni bila usojena. Že 3.10.1946 se je mož Tinja smrtno poneserečil - povozil ga je angleški kamion. Za rajno se je podrl svet, edino upanje, ki ji je dalo nadaljnjo življenjsko voljo, je bil šele pet mesecev star sinček Hanzi. Še vedno je hodila v službo kot knjigovodkinja pri tvrdki Stroh, dokler ni spoznala njenega drugega moža Šimeja Lepu-schitza, ki je bil mizarski mojster in se je leta 1949 z njim poročila. V drugem zakonu se jima je rodil sin Šimči, ki je danes uspešni direktor dvojezične šole v Podrož-ci. Z možem sta sezidala hišo in Urši se je posvetila tujskemu prometu. Leta 1977 je mož ob prometni nesreči na Štajerskem podlegel poškodbam. Lahko trdimo, da življenje rajne ni bilo z rožcami postlano in vendar je ni zapustila njena prirojena šegavost in smeh. Bila je narodno zavedna in je tudi svoja dva- sinova vzgojila v dobre in zavedne člane naše narodnostne skupnosti. Njen prvi sin Hanzi Oman živi na Dunaju in je predsednik slovenskega dunajskega društva. V torek, dne 2. julija 1996 smo jo ob veliki množici prijateljev in znancev spremljali na njeni zadnji poti na pokopališče v Podgor-jah. Ob mrliški vežici in v cerkvi so se s pesmimi poslovili od nje podgorski cerkveni pevci. Pogrebne obrede je vodil naš župnik pater Tone Ogrinc, ki je v svoji pridigi izpostavil lik žene, kakršna je rajna Urši bila. Draga Urši, odpočij se v domači zemlji, katero si tako ljubila, od tugob zemeljskega življenja -ostala nam boš v spominu. Sinovoma z družinami in vnuki na tej poti izrekamo naše iskreno sožalje. Mi Hanzi Schottel v večnem pokoju Življenje mu je poleg lepih trenutkov pisalo tudi grenke pesmi, saj je bila Schottlova družina s pokojnim Hanzijem žrtev izseljevalne politike nacistov. Hanziju Schottlu, pd. Žaborcu z Rut, grozni dogodki zaradi pri-padništva slovenski narodni skupnosti niso zlomili hrbtenice, saj je pozneje oba sinova Martina in Brankota poslal na šolsko izobraževanje na Slovensko gimnazijo, poleg tega pa je bil vseskozi naklonjen hodiškemu kulturnemu društvu Zvezda in redni pevec v cerkvenem zboru. Med prijatelji in znanci je bil priljubljen človek, ki je svoj poklic kmeta še pristno živel. Ludvviga Zvvandra ni več Še drugi Hodišan iz Dvorca je te dni za vedno zaprl oči. Lud-wig Zvvander, pd. Kajžnik. je bil kot majhen kmet vseskozi odvisen od dodatnega zaslužka in tako ob kmetovanju moral dolga leta hoditi še drugod služit kruh. Kot politični subjekt v vlogi člana Narodnega sveta in simpa-tizanta Enotne liste je vedno zastopal stališče, da Šlovenci potrebujejo samostojno politično zastopstvo. Tudi kultura mu ni bila deveta briga, saj je bil od mladih let podporni član domačega društva Zvezda. 8 Reportaža Mohorjeva tiskarna v Vetrinju našla novo domovino Pretekli petek so v Celovcu/Vetrinj slavnostno odprli novo tiskarno Mohorjeve, ki nudi 23 delovnih mest in šteje k najsodobnejšim na Koroškem. Zaradi prostorskih težav se je lani jeseni preselila tiskarna Mohorjeve družbe v t. i. Business Park v Vetrinj, v poslopje bivše tovarne Adidas. Preselitev je bila potrebna, ker je bila tiskarna vedno bolj utesnjena In v Mohorjevem poslopju ni bilo več možnosti za razširitev. Preselitev sprva ni bila najbolj enostavna, saj so se morali vsi Mohorjani in stranke privaditi na novi kraj in okolje, tiskarna pa je odslej le nekaj kilometrov oddaljena od celovške centrale Mohorjeve. Tudi uredništvo Našega tednika se je moralo prilagoditi novim razmeram. Uredništvo Našega tednika je slejko-prej v centru mesta in je povezano s tiskarno v Vetrinju preko poštne ISDN povezave, ki nam omogoča, da v nekaj sekundah pošiljamo tekste, slike in cele strani v Vetrinj. Tiskarna nudi danes 23 delovnih mest, pri čemer se je struktura delovnih mest v zadnjih letih zelo spremenila. Iz leta v leto dela več sodelavcev na računalniku, na drugi strani pa je potrebna racionalizacija v drugih oddelkih. Če- RUTAR CENTER EBERNDORF*VILLACH*ST. VEIT prav je cenovni pritisk v tiskarstvu danes ogromen, ima Mohorjeva dosti dela, to pa zaradi tega, ker ima z Našim tednikom in Nedeljo dve veliki domači stalni stranki, na drugi strani pa se posveča predvsem srednjim in manjšim naročilom, kjer je Mohorjeva cenovno in kakovostno prvovrstna. Prav zaradi tega so v Mohorjevi tiskarni, ki jo vodi Milan Blažej, zelo optimistični tudi za prihodnost, zavedajoč se, da je treba v tej stroki hoditi (teči) z razvojem časa, ki prav v tiskarstvu prinaša neverjetno hitre spremembe, od katerih tudi nismo izvzeti uredniki časopisov. Na slavnostnem odprtju pretekli petek so bili zastopani celovški mestni politiki z županom Guggenberger-jem, predstavniki slovenskih političnih in gospodarskih organizacij ter seveda velika množica vestnih strank. Silvo Kumer Šef Mohorjeve tiskarne Milan Blažej v krogu simpatičnih sodelavk je z uspehom preselitve v Vetrinj zelo zadovoljen. & I# Architekt Dipl.-lng. Helmut Ogris Staatlich befugter und beeideter Ziviltechniker Allgemein beeideter gerichtlicher Sachverstandiger Pri vat: Bijro: 9020 Klagenfurt 9020 Klagenfurt ObirstraBe 7 BahnhofstraBe 6 ® 22 90 53 ® (0463) 50 5 48 Na odprtju tiskarne se je bivši predsednik NSKS dr. Matevž Grilc pogovarjal z bivšima urednikoma NT Florijanom Sablatschanom, kije danes samostojen novinar in Jurijem Percem, kije danes urednik ORF. Lager- und Betriebs-einrichtungen Verkaufsprogramm: □ Fachboden-, Mobil-, Palettenregale □ Schranke • VVerkbanke □ Transportgerate □ Behalter VOEST-ALPINE EISENVVAREN Abteilung LAGERTECHNIK A-9020 Klagenfurt • Sudring 252 Tel. 0463-3899-230 • FAX 0463-3899-345 To so biti še časi, ko so v Mohorjevi iz svinca proizvajali Naš tednik (zadnjič leta 1976). Bivši sodelavci so na odprtju obujali spomine na te ..zlate" čase. Kultura 9 Moški zbor dostojno praznoval 15- letnico Preteklo soboto je praznoval 15-letnico obstoja moški pevski zbor SPD „Borovlje“. Poleg praznovanja 15-letnice je bila na programu še predstavitev zgoščenke, ki so jo izdali skupno z dekliškim kvartetom. Jubilantski zbor je na svoji prireditvi lahko pozdravil vrsto častnih gostov. Tako so se prireditve udeležili boroveljski župan dr. Helmut Krainer, predsednik NSKS Nanti Olip, tajnik K KZ Nužej Tolmajer, podpredsednica ZSO Sonja VVakounig, podpredsednica SPZ dr. Helena Verdel, konzul R Slovenije Marko Vrevc, slovenski občinski odbornik mag. Peter VValdhauser, šolski nadzornik Tomaž Ogris itn. Po pozdravnih besedah predsednika SPD »Borovlje" Melhijorja Verdela je uvodoma zapel jubilantski zbor. Verdel je v uvodu povedal, da bo na deželni razstavi, ki bo naslednje leto v Borovljah, sodelovalo tudi SPD »Borovlje". Med petjem je član zbora mag. Ženski kvartet je s svojim petjem prav tako navdušiI številne poslušalce. Rudi Benetik razstavlja svoja dela v galeriji „Mlin:Muhle-Mulino“ na Bistrici nad Šmihelom. Pretekli teden so razstavo v okviru bistriških kulturnih dnevov odprli, razstava pa je na ogled vsako nedeljo, od 8. do 18. ure (od nedelje, 21. julija). Šef galerije in posestnik mlina Lorene Kraut želi v prihodnje s podobnimi razstavami nuditi predvsem domačim umetnikom možnost, da se predstavijo domači javnosti. Umetnik Rudi Benetik in neo-galerist Lorene Kraut. Herman Kelih razložil zgodovino in delovanje zbora od ustanovitve pred 15. leti. Nadalje je povedal, da so bili začetki skromni in da je skupina pevcev zrasla v teku več let. Starejši člani so nehali, mlajši so se pridruževali. Nekajkrat so pri vajah bili samo trije člani, zato so pred nekaj časa že premišljevali, če ne bi združili moškega pevskega zbora z dekliškim kvartetom. Pretehtali so vse argumente za in proti in prišli do odločitve, da je bolje, če ostaneta zbora ločena. Na sobotni prireditvi je nastopalo tudi pevsko društvo Sele, ki ga vodi mag. Roman Verdel. Mag. Verdel poleg tega tudi vodi moški zbor SPD Borovlje. Po koncertu so pa bili tako nastopajoči kakor tudi gostje povabljeni na dobro kapljico in jedačo. V sproščenem in prijetnem ozračju se nikomur ni mudilo domov, tako da je večina ostala pozno v noč. Izdaja zgoščenke V lanskem letu se je rodila ideja, da moški zbor izda skupno z dekliškim zborom zgoščenko in kaseto. Projekt so realizirali še pred praznovanjem 15-letnice obstoja. Na zgoščenki so predvsem predstavljene domače narodne pesmi, ki jih danes mladina komaj še pozna. Kaseta oz. zgoščenka staneta po 150,- šil. Igor Roblek 10 Kultura Reportaža 11 Rožek: »Navdušenje brez meja“ S tem geslom bi mogli označiti klasični koncert, ki sta ga letos priredila Katoliška mladina in kulturno društvo „Peter Markovič" iz Rožeka v cerkvici na Humu v spomin na 130-letnico rojstva slikarja Petra Markoviča. Osmi koncert po vrsti je to bil, bil pa je po mnenju vseh obiskovalk in obiskovalcev doslej najlepši. Kvartet godal ..Rožmarin" iz Ljubljane, ki ga sestavljajo sami orkestrski glasbeniki, je namreč v svoj program vpletel poleg klasične godalne literature (Tartini, Bach . . .) tudi zimzelene melodije in primerno prirejene narodne pesmi! Kar je povsem nenavadno, pa zato nič manj očarljivo. Nasprotno! Bujni aplavz je ..prisilil" nastopajoče k neštetim dodatkom . . . Čeprav je čakala v lopi še malica, ki jo društveniki po stari navadi pripravijo. Šele, ko je predsednik obljubil ponovitev koncerta v Celovcu, V Rožeku je na Humu nastopi! kvartet godal. seje navdušenje rahlo pomirilo. Lep sobotni večer, ki nam bo ostal še dolgo v spominu . . . Hvala, hvala godcem in prirediteljema. PF Slovenski učitelji iz Porabja prvič uradno na Koroškem Že nekaj časa povezujejo osebni stiki zaslužni zamejski pedagoginji: Valeno Perger iz Monoštra - Porabje in Reziko Iskra iz Kotmare vasi - Koroška. Letos je nastal iz tega prijateljstva uradni obiski in na povabilo Slovenskega pedagoškega združenja se je 28. in 29. 6. mudila na Koroškem skupina slovenskih učiteljev iz Porabja, da bi preučevali dvojezično šolstvo. Praktični pouk so si ogledali v dvojezični ljudski šoli v Kotmari vasi, kjer jih je Rezika Iskra seznanila s ..komunikativno metodo za posredovanje jezika". Okrajni šolski nadzornik Tomaž Ogris je predstavil učbenike in učne pripomočke, ki jih koroški dvojezični učitelji že dalj časa nudijo slovenskim šolam v zamejstvu in izseljenstvu. Po skupnem kosilu so si učitelji ogledali K&K-center v Št. Janžu, v kulturnem programu so brali učitelji iz svojih literarnih del (H. Germ - Podjuna, G. Januš - Rož in M. Horbath -Zilja), Sonja VVakounig pa je prebrala nekaj svojih pesmi. Urh Kassl jih je uvedel v sistem glasbene šole in eden od uspešnih učencev, Marko Kassl, je prispeval melodije na hormoniki. Porabci so prespali pri družinah dvojezičnih učiteljev. Naslednji dan jim je prof. Roman Vouk pokazal slovensko gimnazijo, potem so si ogledali Mladinski dom in Študijsko knjižnjico in Šolsko društvo jih je povabilo na kosilo. Popoldne jih je dr. A. Feinig peljal skozi koroško zgodovino (Gospo sveto, Vojvodski stol, krnski grad in knežji kamen) in kulturo (Omanove freske na Plešivcu). Porabski učitelji so se vrnili domov, polni lepih vtisov in hvalež- ni ob izčrpni izmenjavi izkušenj (..Odločilno je, da starši govorijo z otroki slovensko! Manjšina se mora povsod boriti za svoje pravice!"). Nova zgoščenka Plesnega teatra Ikarus: MASKE Lepo je slišati, da je eden najboljših nosilcev slovenske koroške kulture Plesni teater Ikarus, pod vodstvom Zdravka Haderla-pa, žanje bogate sadove zunaj koroških meja. Z zadnjo produkcijo „Maria Theresia", odisejo po sledeh dežele Avstrije, je povzročil precejšen odmev v avstrijskem tisku, pohvalo in odklanjanje, kakršna je usoda umetniškega ansambla, ki se dotakne kočljive podobe Magne matere Avstrije. Ob sodelovanju Gerta Jonka je napisal prof. Manfred Moser besedilo in mednarodni plesni ansambel Ikarus je mojstrsko izvedel koreografsko predstavo o dogodivščinah družbene plovbe nore monarhistične barke pod poveljstvom cesarice Marije Terezije. Duhovno prisilo in boj za svobodo, dvorno birokracijo in jezikovno zmešnjavo, hinavščino in strogo disciplino - vse te elemente je poskušal ujeti tudi skladatelj Boris Kovač v spremni glasbi. Plesni teater Ikarus je predstavo Maria Theresia zelo uspešno pokazal še v Gradcu, 20. julija pa si jo lahko ogledamo v Čedadu. Prav to glasbeno spremljavo je Plesni teater Ikarus ovekovečil na novi zgoščenki, ki je izšla te dni v Avstriji pod naslovom „THE MASK". Ansambel Ritual Nova iz Novega Sada izvaja sodobno glasbo dveh produkcij: avstrijske baročne, lahkotne in zelo čustvene zvoke (adagio, largo religioso, VViener VValzer, . . .) iz plesne koreografije Maria Theresia in turobne, tožeče, satirične melodije iz slovenske plesne predstave Ivan Cankar. Boris Kovač, sam izvrsten glasbenik, je napisal že vrsto uspešnih skladb, na primer za godalni kvartet Enzo Fabiani iz Ljubljane. V duhu sožitja in sporazumevanja na Balkanu išče in najde stik z evropsko kulturo, predvsem na področju gledališke glasbe. Zgoščenka THE MASK je naprodaj v slovenskih knjigarnah v Celovcu, cena šil. 210,- Spomin I preteklost - dom blagoslovil vodja slovenskega dušnopastirskega urada, dr. Jože Marketz, ki je navzoče spomnil na geslo iz svetega pisma: „Varuj se, da ne pozabiš!" V duhu krščanske vere pomeni to, da ne smemo pozabiti sprejetih dobrot, krivico pa bi morali odpustiti in pozabiti. Težavna naloga, vendar končno le potrebna, kajti „vsi smo odgovorni za pridobljeno svobodo, da jo branimo in ohranimo našim otrokom. Zato naj bo ta spomenik znamenje upanja, da bomo skupaj ustvarjali mir med seboj in med narodi. -Tudi uradni zastopnik Dežele dr. dr. Andervvald je izrazil ogorčenje nad preganjanjem narodnostne skupine v času nacizma, medtem ko je vladalo na Koroškem stoletja mirno sožitje med narodnostnima skupinama. ..Naravnost sram pa nas je" je rekel, da so se take ideje rodile na Koroškem. Zato moramo danes v duhu medsebojnega spoštovanja živeti s pogledom, uprtim v skupno prihodnost. - Prav ironično so potem zvenele besede iz govora domačega župana H. VVoschitza, ko je izjavil, da je zelo malo vedel o tem, kar se je takrat zgodilo in da se je šele zdaj zanimal za to. „Pre-senečen sem bil in nisem verjel svojim očem, ko sem prebiral dokumente o preganjanju slovenskih rojakov", je izjavil in potem prebral množici podatke, ki so bili poslušalcem na žalost dobro znani in so znova samo obujali boleče spomine. Toliko bolj ganjeni so bili svojci prizadetih družin, ko je vnuk izseljenega Lamberta Pisjaka prebral odlomek iz spominov na hude čase v logarju Hesselberg. Zelo dostojno in ustrezno oblikovano prireditev so polepšali s kulturnim programom MPZ Radiše, Smrtnikovi fantje, godba na pihala iz Šmihela, VViener Tschuschenkapelle in glasbena skupina Ghorvvane iz Mozambika; slednji so m. d. prepevali afriške pesmi proti vojni. Po prireditvi so se obiskovalci še dolgo pogovarjali ob klobasi in dobri kapljici, izmenjavali mnenja o aktualnih dogodkih in obnovili stara prijateljstva. Izmed slovenskih or(acij na Koroškem se je morala ravno tista najbolj' za priznanje, ki zastopa hudo prizadete družine nacionalsocializma - izseljene, pregnane, zatira^vence: Zveza slovenskih izseljencev. O zločinskem načrtu izseljevanja javnost ni smela dosti zvedeti, ko so se vrnili, bi jih v Beljaku najraje poslali nazaj in za vrnitev imovine so se morali boriti. Organizacija je bila sprva v Avstriji prepovedana. Ko so nameravali zdaj, po petdesetih letih, postaviti spomenik - sebi v spomin, drugim v opomin - jih je glavno mesto Koroške odklonilo. Na sončnih Radišah jim je domače kulturno društvo ponudilo mesto pred kulturnim domom, da so po načrtu arh. Karla Vouka postavili marmornat steber z globusom, obdan s prikupno okroglo klopjo, da se obiskovalci usedejo in razmišljajo o krivicah vsakršnega totalitarnega sistema, ki zatira manjšine. Pri odkritju spomenika se je zbralo v nedeljo, 7. 7. nad 500 ljudi, zastopane so bile vse koroške slovenske organizacije, za deželo Koroško je prišel dr. dr. Andervvald, direktor urada deželne vlade, za RS slovenski vicekonzul v Celovcu Grilc. Predsednik ZSI Jože Partl je v slavnostnem govoru orisal težavno pot do postavitve spomenika, ki „ni postavljen proti nikomur, razen proti zlu". Družine, ki so morale trpeti toliko gorja v izgnanstvu, pa zaslužijo trajen spomin. Da tudi opomin sedanjim rodovom ni odveč, kažejo izjave deželnih glavarjev: eden se je lahko bahal, da je bil „hochgradiger Hit-lerjunge", drugi je govoril o „or-dentliche Beschaftigungspolitik" v času nacizma. Spomenik je s kratkim obre- Na Radišah odslej stoji spomenik, ki spominja na izseljeništvo. Prostovoljni prispevki koroških občin za spomenik ZSI na Radišah: Tajnik ZSI je naprosil vse občine, naj prispevajo k stroškom za spomenik koroških izseljencev. Občine so reagirale zelo različno: ene splon niso odgovorile, najmanjši prispevek je bil šil. 200,-, največji šil. 3000,-Primer treh sosednih občin: mesto Celovec je prispevalo šil. 500,-, Kotmara vas šil. 300,-, Bičovs šil. 3000,- Počastitev članic in članov ZSI ob 50-letnici ustanovitve: Priznanje z zlatim znakom: dr. Mirt Zvvitter Priznanje: Erič Milka, roj. VVieser Hartmann Milka Merva Ika, roj. Kraut Osvvald Albina, roj. Fellacher Szavitz Milka, roj. Vertič Glasba povezuje narode in celine VViener Tschuschenkapelle in skupina Ghorvvane iz Mozambika sta kljub neugodnemu vremenu navdušili Korošce. UspeI koncert v Št. Jakobu v Rožu Kvaliteten pevski recital VValtraud Mucher Izredno pester in kakovosten je bil pevski recital sicer pri nas že znane mlade koroške altiske VValtraud Mucher. Že sam izbor skladb je bil nenavaden in pisan, saj se nam je predstavila altistka s precej sodobnim programom - če izvzamemo cikla samospev „Lieder-kreis" Roberta Schumanna in „lz otroške izbe“ Modesta Musorgs-kega. Ni pogosto, da naletiš na podobno pevko, ki bi bila tako zelo osredotočena na natančno izgovorjavo tudi tujih besedil in na njihovo čimboljšo interpretacijo. Čeprav še mlada, pa se čuti pri njej tudi že nekaj odrske izkušnje, dodatno poje ves program na pamet. Odločnost do napete in jasne interpretacije, dober glas in prav tako dober posluh so porok, da bo naredila še svojo pot; a tudi dosedaj je že osvojila nagrade, in sicer na mednarodnih pevskih tekmovanjih v Neaplju (1991), Pretoriji (1994) in v Salzburgu (1995). Njen mož, Karl-Ernst Hoff-mann jo spremlja pri klavirju zanesljivo in prožno. Nenavadno kvaliteten koncert je organizirala Krščanska kulturna zveza v Celovcu skupno z Mešanim pevskim zborom Jakob Petelin-Gallus“ in Slovenskim kulturnim društvom. F. A. Dopolnitev Vaš zapis „Počasna denacionalizacija" v prilogi Našega tednika od 21. 6. 1996 bi želel malenkostno dopolniti. Prečitajte moj sestavek v Mohorjevem koledarju 1995, stran 97, in moje pismo bralca v SV od 1.2. 1996, stran 7, in že lahko uvidite, da sem v zadevi denacionalizacije močno prizadet. Prvi sestavek zaključujem: „Glejte, da se sedanja denacionalizacija skupaj s privatizacijo ne bo sprevrgla v novo krajo". Pravno in človeško se spominjam nacionalizacije, ki so jo utrpeli moj oče, stari oče in dva strica. Mnogo prizadetih je takrat pomrlo, med drugim tudi moj stari oče. Močno mi je znan nastanek in izvajanje sedanjega ZDen (Zakon o denacionalizaciji). Pravijo, da bi ZDen popravil storjene krivice. A imam vtis, da je zakon narejen od advokatov in sodnikov za advokate in sodnike. (Vzgojitelj vseh naših pravnikov pok. prof. dr. Stojan Cigoj mi je pred nekaj leti rekel, da bi se bal pri nas priti pred sodišče.) Ker so direktni upravičenci po pol stoletja večinoma že pomrli, bi zakon, če bi bil pošten, moral zagoto- Slavko Ninič združuje za balkansko sestavo glasbene skupine Tschuschenkapelle (mdr. igralci iz Turčije, Kosova, Slovenije) jugovzhodne elemente avstrijske kulture in obuja spomine na nekdanjo kulturno širino monarhije. Letos so prestopili evropske meje in navezali stike z afriško glasbeno skupino Ghorvvane, ki poskuša v Mozambiku razvijati nov duh sporazumevanja med narodi, verstvi in kulturami. Kot sad tega plodnega sodelovanja smo tudi na Koroškem uživali ob nastopu obeh skupin v okviru festivala SURA ZA AFRIKA (obrazi iz Afrike). SRD Rož je omogočil srečanje v Št. Jakobu in nam posredoval vpogled v glasbeni svet drugih narodov. Že v četrtek je rožanski zbor spremljal s pesmimi iz cikla Zatirani in razžaljeni film o bivanju dunajskih Čušov v Afriki, v petek so Afričani plesali in bobnali na Bleščeči, v nedeljo sta obe gostujoči skupini obogatili kulturni program ob odkritju spomenika izseljencev na Radišah. Višek je bil vsekakor skupni koncert v soboto, 6. 7. na dvorišču farnega doma v Št. Jako- viti vračilo tistim naslednikom, katerim bi razlaščenci premoženje zapustili (ne pa „den lachenden Er-ben“, ki verjetno nimajo nobene zveze s pokojnim upravičencem). In še več drugih nepoštenosti ima že zakon sam. Sedaj, ko se že namerava (?) storjene krivice popravljati, bi omenil še „vojne škode" na Gorenjskem. Kot posledica zasedbe je na primer moja rodna vas zgubila dvanajst odstotkov prebivalcev, to je 2/3 toliko kot Judje na Koroškem (po A. VValzI - 18%). In v enem samem primeru je bilo 1941 na Gorenjskem prisilno razprodano 70 vagonov vina, vredno več, kot je stalo posestvo v Rutah nad Bistrico v Rožu (Barental). Nihče se ne zmeni, da bi te krivice poravnali, medtem ko se govori o „deutscher oz. osterreichi-scher Minderheit" v Sloveniji. Ta zadeva mi sploh ni jasna. Ali se misli na „deutschstammig" ali „deutschsprachig“? K prvi vrsti spadajo celo Gorenjci; dr. Blei-weis pl. Trsteniški, dr. Janez ev. bu. Tudi rahel dež ni motil najmanj 500 navdušenih obiskovalcev iz sosednjih vasi in Celovca, ko je Slavko Ninič uresničil svoje geslo: „V glasbi velja samo eno - ali je lepa ali zanič". Tako smo za hip pozabili na balkansko vojno, na etnično čiščenje in kruto obračunavanje. Namesto tega smo se napojili z veselimi melodijami iz Slavonije, Krek, general Majster, Thalerji, Tavčarji, Hafnerji. „Deutschspra-chige Gruppe" pa v Sloveniji ni. Kam spada tisti odvetnik iz Maribora, ki ima tako lep slovenski priimek in še lepše jugoslovansko (krstno) ime in zastopa „die deut-sche Minderheit"? Kot močno prizadet nimam vtisa, da gre denacionalizacija prepočasi, pač pa premalo pošteno. Pa tudi škodo, ki jo je povzročila zasedba Gorenjski, bo še treba poravnati. 2. julija 1996 Univ. prof. dr. Alojz Paulin Slovenija Razočaran Veselil sem se otvoritve in obnove generalnega konzulata na Koroškem. Tembolj razočaran pa sem bil, da je Zematto vsebinsko bolj konkretno govoril o nemški manjšini v Sloveniji kot Drnovšek o slovenski manjšini. Zakaj se je sklenila resolucija, če ministrski predsednik pri otvoritvi niti bistvene hitrimi plesi iz Kosova, mehkimi zvoki iz Makedonije in divjimi romskimi ritmi pojočih gosli. Uži tek so stopnjevali še tuji ritmi afriških bobnov in mehki moški glasovi črncev, ki jim je glasba v krvi. Morda so koroški Sovend še posebej čutili, da mora človek prestopiti narodne meje za okrepitev in oploditev lastne kulture. točke za manjšino ne zahteva-Obisk je služil prav gotovo nemški večini na Koroškem in spet enkrat ne Slovencem. Zato me tudi ne čudi več, da je generalni konzul pozdravljal posamezne predstavni ke večinskega naroda, Slovence pa pozdravil samo kot skupino-Mar se Slovenija sramuje naših predstavnikov kot Olip, VVakounig-itd.? Sicer je to spet enkrat bila zamujena priložnost, hvala bogu pa ima Slovenija tudi politike, ki imajo pravilen odnos do manjšine. Bernard Sadovnik „Dvojezični“ otroški vrtec v Žitari vasi V Žitari vasi bodo oktobra 1996 odprli otroški vrtec z enojezično in dvojezično skupino. Maja je občina razpisala^ mesto vrtnarice za obe skupini. Čeprav se je na razpis prijavila vsaj ena vrtnarica, ki obvlada slovenščino aktivno in pasivno, so vzeli v službo vrtnarico, ki slovenščino sicer razume, vendaf ne govori. Le kako si občinski politiki predstavljajo sporazumevanje v dvojezični skupini, če vrtnarica ne govori slovensko? mag. Angelika Mlinar PISMA BRALCEV Razno 13 Zemeljski plazovi v Selah Domej in Zvvitter sta si ogledala škodo Pretekli torek, 9. julija, so si na kraju samem ogledali škodo, ki so jo v Selah in na Bajtišah povzročili zemeljski plazovi, zbornična svetnika Dl Stefan Domej in Janko Zvvitter ter selski podžupan Nanti Olip. Pri Šmoncu na Srednjem Kotu so zemeljski plazovi opustoši/i urejen travnik oz. pašnik. Ob ogledu posameznih kmetij in pogovoru s prizadetimi ljudmi (predvsem s kmeti) je postalo jasno, da je potrebna takojšnja pomoč. Zastopnika Skupnosti južno-koroških kmetov (SJK) in podžupan Olip so obiskali kmete Adam-ka, Šmonca, Hornika in Mika. Bili so pa tudi v Grabnu, kjer je cesta bila zaprta še ta teden. Tako Dl Stefan Domej kakor tudi Janko Zvvitter sta prizadetim obljubila, da bosta po svojih močeh pomagala. Nadalje bosta Pozvala urad za urejevanje hu- dournikov (VVildbachverbauung), okrajno agrarno oblast, deželno vlado ter vse pristojne gremije, da hitro in učinkovito pomagajo. Poleg tega naj fond za katastrofe prenameni finančna sredstva za nujne projekte in tako pomaga nebirokratsko in hitro. Skupnost južnokoroških kmetov (SJK) prav tako poziva bralce Našega tednika, da se udeležijo zbiralne akcije v pomoč žrtvam zemeljskih plazov. Tej številki Našega tednika ponovno prilagamo položnice s Zastopnika SJK Domej in Zwitter ter podžupan Nanti Olip so se ustavili tudi pri Hon-zu - Janku Mal-leju. Poleg ogromne materialne škode je ostal pri ljudeh po tej katastrofi tudi strah. prošnjo, da darujete za prizadete, ki morajo škodo sami poravnati. Danes, v petek, pa je v Selah dobrodelni koncert, katerega izkupiček je namenjen kritju škode. Opozorilo za obiskovalce koncerta, ki bo v petek, 12. julija ob 20. uri: cesta v Sele je iz boroveljske smeri spet odprta! Uspelo selsko žegnanje Konec prejšnjega tedna je bilo v Selah tradicionalno selsko žegnanje. Po slovesni sv. maši je športno društvo DSG Sele pripravilo jedačo in pijačo za vse udeležence pranga-nja. Za zabavo je igral Trio Pavlič, ki je navzoče zabaval ne samo s pesmimi, temveč tudi s šalami. Predsednik DSG Sele Franci Kelih je lahko pozdravil nekaj častnih gostov, med njimi predsednika NSKS in podžupana občine Sele Nantija Olipa, župana Engelber-ta VVassnerja itn. Zvečer pa se je začela „resnična“ veselica. Za zabavo je igrala skupina „Sava“. Lepa množica ljudi je bila s potekom veselice izredno zadovoljna. V ponedeljek, 8. julija, je bilo nadaljevanje žeg-nanja. Kljub slabemu vremenu se je zbralo kar lepo število ljudi. Za odlično zabavo je poskrbela skupina „Rosa“. Zelo dobro vzdušje je prispevalo, da so skorajda vsi ostali do zgodnjih jutranjih ur. Organizatorju DSG Sele in prav posebej vsem pomagačem je treba za izvrstno opravljeno delo iskreno čestitati. I. R. Tradicionalno pranganje je bilo kljub neprijaznemu vremenu dobro obiskano. Hanzi in Micka ter drugi pomagači so poskrbeli, da navzoči niso trpeli žeje in lakote. Sele: 25 let SPAR- markt VValter Rakuschek Konec tega tedna in cel prihodnji teden praznuje v Selah na Borovnici domača in zelo priljubljena trgovina SPAR-markt VValter Rakuschek 25-letnico obstoja. V soboto, 13. julija, se bo pričelo praznovanje te lepe obletnice s pečenjem na žaru in velikim ljudskim slavjem. Za 25-letnico obstoja svoje trgovine je VValter Rakuschek pripravil veliko zanimivosti. Poleg grilanja bo cel teden prodajal po izredno nizkih cenah, kakršnih po njegovih besedah v Selah še ni bilo. Naslednjo soboto, 20. julija, pa bo praznovanje sklenil spet z grilanjem. Priljubljenemu domačemu trgovcu, njegovi družini in sodelavcem za lep jubilej iskreno čestitamo. Priljubljeni domači trgovec Wat ter Rakuschek pri blagajni. PETEK, 12. julij Kulturna obzorja. RADIO/TV, PRIREDITVE, OGLASI A SOBOTA, 13. julij 18.00-19.00 Od pesmi do pesmi -od srca do srca. T E D E NEDELJA, 14. julij 6.00- 7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgen, Karnten. Duhovna misel (šolske sestre). 18.00- 18.306x6 Domače uspešnice. N PONED., 15. julij Kratek stik. V TOREK, 16. julij Partnerski magacin. R A SREDA, 17. julij Domača glasbena mavrica. 21.04-22.00 Glasbena odaja. D ■ ČETRTEK, 18. julij Rož - Podjuna - Žila. 1 U PETEK, 19. julij Kulturna obzorja. Sobota, 13. julij ZGORNJE ŽAMANJE Tradicionalno kresovanje Kraj: gostilna Picej-Tedl na Zg. Žamanjah Čas: ob 20. uri Prireditelj: SRD „Vinko Poljanec" v Škocijanu ŽELEZNA KAPLA Poletna noč Kraj: pred občinskim kopališčem v Železni Kapli Čas: ob 20.30 uri Zabaval vas bo znani ansambel Slovenski kvintet Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Zarja" ŠMIHEL Koncert Anja Kapun (kljunasta flavta, sopran), Johannes Kobald (orgle, čembalo), Gudrun Mitterer (sopran) predvajajo dela komponistov: Bach, Corelli, Fontana, Mandel, Mendelssohn Bartholdy, Schubert, Telemann Kraj: farna cerkev v Šmihelu Čas: ob 20.20 uri (po maši) Prireditelj: MePZ Podjuna Pliberk in Pevsko društvo Gorotan Nedelja, 14. julij Sobota, 20. julij HODIŠE Veselica na Gori Kraj: pri Kokeju na Gori Čas: ob 20. uri Nastopajo: „Koroški muzikantje" iz Slovenije, „Die Seental-Musikanten" iz Hodiš Prireditelj: SPD Zvezda ŽELEZNA KAPLA Informativni dopoldan strojnega krožka Podjuna Kraj: Zadruga Market Želzna Kapla Čas: od 9. do 12. ure Prireditelj: Strojni krožek Podjuna Sobota, 27. julij PRI KOŠARJU NA GORI Vaščane pojo Kraj: pri Košarju na Gori Ob slabem vremenu bo koncert v ljudski šoli v Bilčovsu Čas: ob 20.30 uri Nastopajo: ..Šentjanški tamburaši", Angelika in Eva Liebau,,.Vaščane pojo" Dr. Franc VVutti, Borovlje DOPUST od 11. 7.-28. 7.1996 Iščemo gospo v okolici Borovelj/Ferlach, ki nam pomaga tedensko 10-15 ur pri oskrbovanju otrok Borovlje 042 27/5612 V Poreču Iščemo oddajamo gradbeno parcelo počitniško hišico s priključkom v bližini morja. elektrike in vode (okoli 1000 m2) oz. Informaciie: malo hišo v sončni telefon legi (lahko tudi v 0038661/813082 bregu) zvečer po 20. uri tel.: 042 27/7304 E)©[13@a B)£\Kln 14. julij'96,13.30 PONEDELJEK, 15. julij 1996 ORF 2, ob 2.30________ TV SLOVENIJA 1, Ob 17.00 Med drugim z naslednjimi prispevki: • Seja narodnostnega sosveta v Celovcu: Kako učinkovit je po 20 letih zakon o narodnostnih skupnostih • „V spomin na preteklost - v opomin za bodočnost": Na Radišah odkrili spomenik nasilno pregnanim • „Dežela ob Dravi": Slovensko prosvetno društvo „Srce“ si tudi v 90. letu obstoja prizadeva za sožitje z narodom sosedom • „Dokler bom dihal, bom blagoslavljal": 65-letnica mašništva obirskega župnika Tomaža Holmarja • „Na tratci pod lipo" - Dobrodelni koncert za žrtve hudih neurij v selski občini • Po Kneipovi poti do zdravja: v Železni Kapli uveljavljajo zdraviliški turizem KORTE Korško žegnanje Kraj: pod lipo Čas: ob 9. uri sv. maša z pranganjem, po sv. maši bo pod lipo družabnost - žegnanje Petek, 19. julij ST. MARTIN PRI NEUMARKTU (ŠTAJERSKA! Predstava: „Woman“ -produkcija v sodelovanju z gradom LIND (v okviru SchloB Lind Šommertheater 1996) Čas: 19., 20., 21 „26., 27., 28. julija, vsakokrat ob 20. uri Kraj: grad LIND Sodelujejo: Ch. Polzi, F. Blauensteiner, Rezika Kanzian Predprodaja vstopnic: SchloB LIND, 8820, St. Marein bei Neumarkt, tel.: 03584/3091 vsakdan od 8.00-9.00 (Prenočitve v gradu možne!) SELE Informativni dopoldan strojnega krožka Podjuna Kraj: Zadruga Market Zelzna Kapla Čas: od 9. do 12. ure Prireditelj: Strojni park Podjuna RAZSTAVE ŠT. JANŽ Odprtje etnološke razstave „Ko bo cvetel lan1 (Etnološka razstava o lanu in ovci Narodnopisne zbirke SPZ) Čas: sobota, 13. julij 1996, ob 19.30 Kraj: k&k center v Št. Janžu v Rožu Prireditelj: k&k in SPZ ŠT. JANŽ „Asservate - Ausschvvitz, Buchenvvald, Vad Vashem" Kraj: k&k center Št. Janž Razstava bo odprta do 13. 7. ŠT. JANŽ Razstava Kristijana Sadnikarja „Pejsaž/ Paysage". Slike iz narave, ki pa niso realistične Kraj: k&k center Prireditelj: k&k in SPZ CELOVEC Razstava Paola Pascuttija (slike) in Damjana Balbija (fotografije) Kraj: Pri Joklnu Prireditelj: Kulturno društvo Pri Joklnu ŠMIHEL NAD PLIBER-KOM Drago Valentini Kraj: galerija ‘anin Galerija bo odprta do 14. julija 1996, dnevno od 16. do 19. ure PLIBERK Razstava ob 10. obletnici smrti Hermanna Falke Kraj: Falke-galerija, Libuče Odprtje: bo v soboto, dne 6. julija 1996, ob 19. uri. Pozdravne besede: Mag.Raimund Grilc, župan mestne občine Pliberk; uvod: Thomas Kemper, Schmallenberg. Po otvoritvi sledi koncert ansambla „PRO MUSIČA TIBICINIA MARIBOR" Razstava je odprta od 6. julija do 15. septembra 1996, od srede do nedelje med 15. in 19. uro ali po telefonskem dogovoru BEGUNJE Razstava ..Računalniške slike"-variacije arhitekturnega slikarstva Kraj: Galerija Avsenik v Begunjah na Gorenjskem TRŽIČ Razstava: ..Rokopisi Valentina Omana" Kraj: paviljon NOB Tržič Čas: od 10. junija naprej vsakdan med 17. in 19. uro, v sobotah in nedeljah pa tudi med 9. in 12. uro. Prireditelj: Zavod za kulturo in izobraževanje Tržič ROŽEK Razstava Konrad Koller ..Kleines - Feines“ Odprta do 28. julija 1996, od srede do nedelje od 15. do 18. ure. V petek, 19. julija 1996, ob 20. uri: Posredovanje umetnosti ..Približevanja" Kraj: galerija Šikoronja Rožek SVEČE Otvoritev razstave Otto Kraigher (1886-1951) in njegovi umetniški sledovi v naših krajih Kraj: v galeriji Gorše v Svečah Čas: ob 19.30 uri Razstava bo odprta od 14. do 21. julija 1996 (15.00 do 19.00 ure) Prireditelj: SPD „Kočna“ v Svečah (Prvič bodo slike, ki so v privatni lasti občanov, predstavljene širši publiki) PRIREDITVE teste® DOBRODELNI naš tednik vabita na KOI N IC E ■ 1 I ■ 1 R' r petek IB. 196, BD.DD v Selah pod Mazijevo lipo Po koncertu družabnost pod lipo "E. Ml SELE Mz.vflitnmmnšEK 1PZ .SPI BOROVLJE' 1 Zli igra: Prostovoljni prispevki! RAZNO CLUB TRE POPOLI Spoznavati svoje sosede Jezikovne počitnice Tečaji slovenščine, italijanščine in nemščine z udeleženci iz Avstrije, Slovenije in Italije od 18. do 24. avgusta 1996 v Portorožu/Piranu Letos novo: tečaj za risanje Informacije: Milka Hudobnik, tel.: (0463) 54 0 79-22 26. likovna kolonija mladih v Sesljanu pri Trstu (Italija) od 25. do 31. avgusta 1996 (za otroke med 9. in 15. letom starosti) število prijav je omejeno. Prijave bomo upoštevali po vrstnem redu. Prijave sprejema Slovenska prosvetna zveza, Tarviser Str. 16, tel.: (0463) 51 43 00 -20 Teden v planinah od nedelje, 18. 8., do petka, 23. 8.1996 Za vse tiste, ki želijo zbežati pred nemirom vsakdanjega življenja v tišino kraljestva gor, Katoliška mladina tudi letos ponuja možnost ..življenjskih vaj“ v gorah. Odkrili bomo srce Julijskih alp, in se povzepeli na Triglav, Razor, Kanjavec, Pihavec... Kakor vedno doslej udeleženci potrebujejo dobro kondicijo in nekaj gorskih izkušenj. Vodijo: Peter in Stanko Olip ter Hanzi Sticker Stroški: pribl. ATS 1000,-Podrobnješe informacije dobiš ob prijavi Prijave sprejema do 9. avgusta Hanzej Sticker (04253/597) ali Stanko Olip (04254/2002) od petka, 12. julija, od 18. ure do sobote, 15. julija, do 17. ure Priprava na zakon, nem. Tečaj spremlja: Jože Kopeinig od sobote, 13. julija, od 18. ure do sobote, 20. julija, do 13. ure Feriae Latinae Voditelj: mag. Felix Kucher od sobote, 13. julija, od 18. ure do sobote, 20. julija, do 13. ure Slovenske počitnice Voditeljici: Simona Dečko in Ksenija Vidic od ponedeljka, 15. julija, od 9.ure do petka, 19. julija, do 17. ure Tečaj nemščine: Zeit fur Deutsch Vodita: dr. Kristl Titze in Jutta Suppan E) ©M W TOMSO Izobraževalna potovanja 1996: v nedeljo, 21. julija 1996 Ekskurzija za čebelarke in čebelarje - čebelarstvo in kultura v Sloveniji na Vrhniki pri Ljubljani v petka, 10. avgusta 1996 Nabucco (Guiseppe Verdi) v Šmarjeti na Gradiščanskem od ponedeljka, 19. avgusta do sobote 24. avgusta 1996 Izobraževalno potovanje na vzhodno Slovaško Spremljata: dvorni svetnik dr. Johann Sturm in Jože Kopeinig IMPRESUM NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo ..Narodni sVet koroških Slovencev", ki ga zastopata predsednik Nanti Olip in osrednji tajnik Franc VVedenig, 9020 Celovec. 10--Oktober-Stral3e 25/IV. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik). Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika), Franc Sadjak (urednik). Marjan Fera (fotograf). Karl Sadjak (oglasni oddelek), vsi: 9020 Celovec, 10.-Oktober-Stral3e 25/IV. Tisk: Mohorjeva tiskarna. 9073 Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, telefon 0463/292664. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik. 10.-Oktober-Stra(3e 25/IV. 9020 Celovec: telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28. Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 440.-; Slovenija 3000,- SIT; ostalo inozemstvo 750,- šil.; zračna pošta letno 1000,- šil.; posamezna številka 10,- šil.; Slovenija: 100,- SIT. od petka, 20. septembra, do sobote, 28. septembra 1996 Romanje v Lurd Voditelj: žpk. Valentin Gotthardt Kultura/Pri nas doma UspGl gasilski praznik. V Vogrčah so gasilci preteklo nedeljo in ponedeljek praznovli v šotoru. Predvsem v ponedeljek je spet prišlo veliko ljudi, tako da so bili gasilci zelo zadovoljni in so nazdravili na uspeh. Z leve: Roza Polesnig, komandant Anton Visot-schnig, Stefan Visotschnig in Rudolf Kontschitsch. Mesar Stefan Stefitz s svojo ženo Ani uspešno vodi mesarsko podjetje Uspešni mesarski obrat Štefan Stefitz na Metlovi srebrn Preteklo soboto popoldne smo slovesno obhajali 25-let-nico zelo uspešnega mesarskega podjetja Štefan Stefitz na Metlovi. Slovesno tudi zato, ker sta prepevala pri tem slavju kar dva zbora, domači cerkveni zbor in MoPZ Kralj Matjaž. Mojster Štefan Stefitz je v obširnem govoru v obeh jezikih zelo lepo predstavil svoje podjetje in njegovo zgodovino. Zelo lepo se je zahvalil svoji potrpežljivi in pridni ženi Ani, celi družini ter zvestim in pridnim sodelavcem za uspešen razvoj podjetja. Domači župnik Florijan Zer-goi je mojstru Štefanu prisrčno čestital k izredno uspešni podjetnosti v prid delovnim mestom in ljudem zaradi izredno dobre kvalitete njegovih mesnih izdelkov in poudaril njegovo priljubljenost. Zelo lepo pa se mu je zahvalil za njegovo veliko naklonjenost fari, posebno ob farnih praznikih. Nato je blagoslovil moderni obrat. Čestitat sta mu prišla poleg številnih gostov tudi novi predsednik zveznega sveta, župan Josef Pfeifer, in mestni svetnik, Fric Kumer, z lepima nagovoroma. Podjetju želimo še naprej veliko zadovoljnih strank, uspehov in sreče. GALERIJA FALKE V spomin H. Falkeja „V vsem, kar sem naredil, se zrcali moj miselni svet, ki ni nič drugega, kakor hrepenenje po zdravem svetu.“ (H. Falke, v: Thomas Kemper: Hermann Falke 1933-1986). Rajni umetnik Hermann Falke je našel svojo drugo domovino v Libučah pri Pliberku. Da mora ta, ki hoče obiskati grobove pomembnih nemških umetnikov, včasih daleč potovati, je enako poznana kakor ustrahujoča izkušnja. Poznana, ker je tisočkrat prisiljeni eksodus predvsem judovskih učenjakov in umetnikov temeljna izkušnja našega stoletja, in ustrahujoča, ker je mednarodni zemljepis grobov nemških učenjakov in umetnikov nema priča globoke razpoke med common sense in zadržanjem najboljših umov. Kdor hoče h grobu v VVestfa-lenu rojenega umetnika Hermanna Falkeja, se mora odpraviti v Libuče pri Pliberku. „Vča-sih mi pride misel, kakor da je njegovo najbolj notranje čustvo počakalo, dokler je hotel v tej okolici, ki je tako prikladna njegovemu bistvu, praznovati svoje zemeljsko slovo, nesen od sočutja teh dobrih ljudi, ki še niso pokvarjeni od tako spolzke civilizacije", je pisala njegova starejša sestra. Ob 10. smrtnem dnevu (3. junija) prireja galerija falke v Li-bučah pri Pliberku posebno razstavo „Hermann Falke 1933-1986: slikanje in akvareli". V teku te razstave bo umetnikova žena Renate Falke predstavila velikoformatne mape del, ki pa bodo številčno strogo omejene, vsebovale pa poleg 12 reprodukcij akvarelov tudi knjigo, katere izdajatelja sta galerija Falke in umetnostno društvo v Falkejevem rojstnem kraju Schmallenbergu. Po študiju na VVerkkunst-schule v Kasslu se je Falke 1963 etabliral v Bad Homburgu kot grafik, preden se je naselil v rojstnem mestu Schmallenberg kot prosto delujoči umetnik. Kot eden izmed Falkejevih občudovalcev je bochumski muzejski direktor Peter Spielmann napisal: „Smrt kakor ples, tragika kakor veselje so njegove teme, mnogoličnost človeškega življenja. Njegovi skicam podobni akvareli posredujejo predmet-nost in se gibljejo na meji k nepredmetnosti: tako nam dajo prostor za lastna čustva in misli." (Iz spremnega besedila: Sonderausstellung Hermann Falke) Posebna razstava ob 10. obletnici smrti H. Falkeja traja od 7. julija do 15. septembra (od srede do nedelje od 15. do 19. ure). Renate Falke (levo) zelo vneto vodi galerijo in vedno spet vabi priznane in še ne poznane umetnike, da razstavijo svoje dela. Na sliki v pogovoru z do moči m pliberškim umetnikom Franzem Brandlom. Pri nas doma 17 Kot v starih Organistka mag. Mirjam Srienc-Poizer se veseli novih orgel. Nove orgle za globaško faro V nedeljo, 21. julija bo za globaško faro velik praznik. Uresničila se bo namreč dolgoletna želja po novih orglah. S tem bo tudi omogčeno še lepše praznovanje evharistije. Blagoslovitev novih orgel, ki jih je izdelal mojster Ot-tisch, bo ob 10.00 uri v farni cerkvi v Globasnici. Se posebno se bodo veselili tega dogodka zelo aktivni in prizadevni cerkveni pevci pod vodstvom Nadice Srienc. Zahvala za nakup velja predvsem dekanu Petru Štickru, ki je skupno s farnim svetom začel z zbiranjem denarja. Zahvala velja pa tudi vsem faranom za velikodušno podporo. časih Biio je kot v starih časih, ko so letos kosili travnik pod cerkviji pri Božjem grobu. Maks Piko je organizirat kosce in ženske, ki so pomagale grabiti. Božji grob. Grič, na katerem stoji romarska cerkev pri Božjem grobu, je treba dvakrat na leto pokositi, toda od bližnjih kmetov letos nobeden ni imel zanimanja. Zaradi tega je pliberški mestni župnik Ivan Olip naprosil Maksa Piko, pd. Leimischa iz Vidre vasi, da bi zadevo vzel v roke. Rečeno - storjeno. Že nekaj dni navrh so bili kosci iz Vidre vasi in Čirkovč ob 4. uri zjutraj pripravljeni in so pokosili grič. Za njimi pa so bile na vrsti ženske, ki so travo pogra- bile. Vsi so bili od košnje navdušeni, „bilo je kot v starih časih", tako Maks Piko. Če bo jeseni spet treba prijeti za koso, bo gotovo spet prišlo dosti prostovoljcev, so prepričani v Vidri vasi. S. K. Šolarji iz Slovenjega Plajberka v Parizu Šolarji ljudske šole Slovenji Plajberk so med šolskim letom pisali avstrijski letališki družbi AUA, da bi želeli leteti v Pariz in si tam ogledati Disney Land. Že po kratkem času so dobili pismen odgovor, da jih AUA povabi na brezplačen polet in ogled svetovno znanega zabavnega parka. Tik pred koncem šolskega leta so šolarke in in šolarji s svojim učitleljem in ravnateljem Kristijanom Zeichnom z letalom odleteli v francosko glavno mesto. Polet je bil seveda edinstveno doživetje, dva šolarja sta smela celo v kabino pilotov. V Parizu so potem imeli možnost, da si ogledajo nekaj znamenitosti mesta in atrakcije Skupina plajberških Disney Landa. Ta šolarjev z učiteljem park je tako obširen, Zeichnom in prof. da so seveda lahko LauBeggerjem pred po-preizkusili samo del- letom v Pariz. ček, tako da ni čudo, da nekateri še enakrt Dva plajberška šo-želijo s svojimi starši v larja sta smela med po-Pariz. letom v kabino pilotov. OSEBE DOGODKI 18 petek, 12. julij 1996 19 Šport Šport Nekaj številk za ponazoritev in primerjavo: SMUČANJE Daniel Užnik: letni stroški skupno ca. 100.000.- Oprema* (smuči, vezi, obleka, čevlji): 10.000,- Smučarska karta (sezonska za več smučišč): 3000,- Priprave (s kampom, na sezono, deželni kader): 20.000, Članarina (ŠD Št. Janž): 200.-Štartnina: 100.- na tekmovanje Drugi stroški: vožnje (delna povrnitev) Prispevek staršev: ca. 20.000,- KOLESARJENJE Peter Wrolich: letni stroški skupno ca. 80.000.- Oprema (kolo, pedali, čevlji, trikot, čelada): 30.000,- Priprave (lastni prispevek na sezono, kam-_pi): 10.000,- Štartnina: ca. 200,- na tekmovanje Drugi stroški: vožnje, prenočitve (delna povrnitev) Prispevek staršev: ca. 20.000,- TENIS Union Celovec: letni stroški na mladinca skupno ca. 15.000.- Oprema (lopar, čevlji, dres, žoge): 5.000,-Sezonska karta: 1500.-Drugi stroški: vožnje, bivališča, Startnine (delna povrnitev) Prispevek staršev: ca. 20.000,- HOKEJ NA LEDU VSV: letni stroški na mladinca skupno ca. 40.000.- Oprema: (drsalke, lopar, ščitni elementi, _ hlače, trikot, čelada): 10.000,-Članarina (mladinci VSV): 3000,-Prispevek staršev: ca.15.000.- LAHKA ATLETIKA (TEKANJE) Peter Štern: letni stroški skupno ca. 30.000.- Oprema (čevlji, dres); 3.000,-Članarina (Velikovec); 200.-Štartnina: 400.- (maraton), 750.- (24-urni tek) Drugi stroški (priprave, vožnje, bivališča): pretežno samofinanciranje Prispevek staršev: od 10.000,- naprej NOGOMET SAK: letni stroški na mladinca skupno ca. 10.000.- Oprema (kopački, žoga, dres): 2.500.-Letni prispevek: 1500.-Priprave (kampi): lastni prispevek za nočitev in prehrano Prispevek staršev: ca. 5000.- * pri vseh navedbah opreme se izhaja iz samo enega seta ** prispevki staršev na leto Šport gre v denr ali denar gre Viport Zdrav duh v zdravem telesu - kdo ne pozna znamenitega reka iz antičnih časov. Fi- Razlike v investicijah lozofija zdravja prek športa vse bolj prodira v zavest, kar pomeni, da se vse več ljudi na Večinoma prevzamejo klubi giav-kakršenkoli način športno udejstvuje. Šport pa ni le način zdravega življenja, vse bolj je 'C'™ stroškov za športnike, vendar tudi socializacijski dejavnik in sicer kot igra z vrstniki z gotovimi pravili in gotovo disci- višje’ amhirn^miameznei^šmiin plino. Nemalokateri mladinci iščejo prav to, ko se priključijo športni ekipi oz. klubu - c IJ posam'"z Šport kot učitelj za življenje. »Molzna krava11-starši V današnjem športu tako poleg športnega duha vlada čisto konkretna stvar, ki je za mnoge športne panoge pogoj - denar. Pasivni gledalec ne razglablja o tem, da igra denar nemalokrat za izvajanje športa najvažnejšo vlogo. Bodimo si odkriti: kdo razmišlja, ko vidi na ekranu smuk čez Hahnenkamm, da bi za opremo, ki jo nosi smukač, v trgovini plačal okrog petnajst do dvajset tisoč šilingov? Ali na druge stroške, ki so povezani z enim samim tekom, začenši od vožnje prek bivajišča do servisa, Startnine in in in. Že res, profesionalci so toliko dobro dotirani, da jim še dosti preostane. In vendarle, tudi oni so morali nekoč začeti. Takrat pa niso bili v nobenem klubu in podpora je bila prej tujka. Sponzor so bili v najboljšem primeru starši. Grenka stran za marsikaterega mladinca postane prav denarna plat. Šport ni vselej poceni, tu pa tam je aktivite-ta samo za s kovanci dobro podkovane ljudi. Kaj je torej treba »suhemu" mladincu storiti, če bi hotel, pa denarja ni? Če starši ne morejo pomagati, je edina šanza vključitev v klub. Talent in treninška vnema pomenijo darila v obliki brezplačne opreme in, v najboljšem primeru, dodatnega zaslužka. Premalo denarja za naraščaj Kakor življenje pač nanese, so v Denar v športni naraščaj je dobro vložen posameznih panogah in klubih ogromne razlike glede lastnih denarnih stroškov. V popularnih panogah ne primanjkuje finančnih sredstev, v manj in nepopularnih pa je vprašanje denarja na dnevnem redu. Drastičen primer za to diskrepanco sta mnogokje nogomet in lahka atletika. Medtem ko v nogometu teče rubel ponekod tudi v kletnih razredih brez hujših naporov akterjev, je v lahki atletiki denar tudi v višji kategoriji zelo šibko posejan. Rojak Peter Štern, tačas dvanajsti na listi maratoncev v Avstriji, lahko o tem poje žalostin-ke. Kljub izrednim uspehom v zelo težavni disciplini z rednimi treningi in discipliniranim življenjem mora dosti bankovcev potegniti iz lastnega žepa, čeprav je član kluba v Velikovcu. Razen nekaj procentov po- Slika levo: Investicije staršev Petra VVrolicha so se splačale: avgusta štart na olimpiadi v Atlanti n'ka. Tekoči stroški posameznih klubov oz. športnih panog so ponavadi neprimerljivi, vendar imajo nekaj skupnega - sponzorje. Brez sponzorjev bi šel šport v današnji obliki že dolgo rakom žvižgat. Pri klubih z lastnim štadionom so samo stroški za vzdrževanje v mili-jonskh višinah. In če vzamemo za primer neki veliki klub, potem preprosto ne gre govoriti o športnem klubu, temveč o firmi z glavnopok-licno zaposlenimi tudi za navidezne nepomembnosti kot je pranje, čiščenje in stotero drugih malenkosti. To pa je v majhnih klubih prav tako potrebno, kjer takšne »nevidne" naloge prevzemajo idealisti in ljubitelji/ce športa. Vse vsakdanje malenkosti pa so povezane s stroški, za katere mora poskrbeti klub. Med drage športe šteje smučan- bolj iz samozadovoljstva P° mer drži za naraščajniško delo' L*!# izd{tkov pri 30 tisoč alpskih skoraj vseh športnih panogah, F d0larlev- Ench Uzmk, oce m pos- 5T5IS ie'»»ep«™«,e,,smuč,n- tako bolj iz samozadovoljstva P« ^ kJer pride na mladega športnika, uspešnem tekmovanju. Da ta P" T'.se resneJe ukvar)a s športom do Peševalec danes vrhunskega smučarja Daniela Užnika, je smučanje in z njim povezane izdatke spoznal čisto od spodaj. Sam trening na leto za posameznega na žalost tudi dejstvo. Malokatet klub deluje na temelju lastnega na raščaja, prej je važen trenutni, če prav večinoma kratkotrajni uspeh S« S2ŽS ^ za reveže. Peter »Raco" VVrolich Tudi Štefan Hribar, 20-le«! Pdd® Pri računanju čez palec z košarkar pri koroškem zveznem * ^'m’1^.spada zraven-na dobr'h gistu Daevvo, je moral nekoč san1 ?°-?00 šilingov na leto. Seveda to seči v žep. Do 7000 oprema košarkarja gistu Daevvo, je moral^oč saj z vidika polprofesionalen pri kolescema Kusanvaija na sezon« arJ'h z amaterskim statusom. Kljub Šele po letih, ko se je prebil v kade' ^tudi^naraščajnik ne bo vozil članske ekipe, so mu ti stroški od padli. Slika desno: Se je z vnemo prebil do financialne neodvisnosti: Daniel Užnik z mamo. veliko ceneje. Okrog tridesettisoč bo tudi on moral položiti na mizo. Efav tako je s hokejem na ledu. in VSV izdata na obetavnega naraščajnika na leto od 30 do 50 tisoč šilingov. Tudi tenis je v tej kate-9°riji. V belem športu stane naraščajnik društvu Union Celovec okrog 15.000 šilingov na leto, ven-dar to znaša le slabo polovico realnih stroškov, ostalo primaknejo starši. Zakaj je nogomet tako popu-lama športna panoga, je tako morda iskati prav v relativno nizkih stroških za akterje, V centru SAK stane naraščajnik na leto približno 10-000.-. Lasten prispevek žogobr-c°v, izvzemivši investicijo časa, je v Primeru z drugimi panogami neznaten. Adrian Kert Ker je letos kot prvi podpisat Hermann Lippusch (sredina), je bil dober zgled za ostale. Tako so za SAK podpisali tudi Robi Zanki, Marijan Šmid, Thomas VVuntschek in Simon Sadjak. Drugi klubi se kopljejo v denarju SAK pa vesla na suhem Medtem ko koroški klubi v regionalni ligi javljajo eno ojačitev za drugo, je pri SAK suša, kar se tiče novih igralcev. Položaj SAK v regionlani ligi je dokaj težaven, saj spredaj in zadaj manjka denarja za ojačitve, ki pa jih dobivajo po vrsti drugi klubi. Predvsem Austria Celovec in VSV sta že precej nakupila, pri Celovčanih te dni celo trenira bivši albanski reprezentant Dosti, ki lani pod 100.000 mark sploh ni hotel obleči nogometnih čevljev. Austrii je medtem uspelo angažirati tudi Petra Barača (Steyr), ki je bil v pogovorih tudi s SAK. Za igralca Heima Vordereggerja pa je Austria po vsej verjetnosti segla zelo globoko v žep, saj menda pri VSV ni bil pripravljen podpisati pogodobe, kakršne niti mnogi profesionalci v I. ligi nimajo. VSV pa je verjetno preostali denar dal igralcu Schlatzerju (LUV), ki je bil s funkcionarji SAK že v besedi. Pri SAK o takih visokih finančnih transferjih lahko samo sanjajo. K sreči so letos domači igralci ostali zvesti klubu in po vrsti vsi podpisali. Prvi je bil Hermann Lippusch, ki je v preteklih letih vedno kot žadnji prijel za pero. Kot ojačitev je SAK doslej lahko javil Simona Šadjaka, ki je lani igral libera v Pliberku ter napadalca Grujiča (Spittal), ki pa ima avstrijsko državljanstvo. Spet pri SAK podpisal je tudi Christian Petschenig, kateremu je nekaj časa celo Austria mešala glavo, vprašanje pa je, ali bo igralec po hudi poškodbi dejansko mogel igrati. Zaradi poškodbe se je od SAK poslovil Christian VVolbl, ki je odšel v Globasnico. Na treningu pri SAK pa je vsak dan videti nekaj novih kandidatov, predvsem vrsta legionarjev. Tako SAK preskuša legionarje Adamca (Kundl), Škerjanca (Španija/Zagreb), Lavrenca (Romunija). V soboto ali v nedeljo pa naj bi dospel drugi najboljši strelec Bosne Nedim Omerovič (Tuzla/18 golov), ki pa ima v rokah že predpogodbo z belgijskim I. II-gašem. Če bi tak igralec ostal za vsaj pol leta pri SAK, bi bila to seveda velika okrepitev. Vse stare in nove igralce SAK pa je možno videti v soboto v Le-dincah (18.00 SAK - Maria na Zilji) in v nedeljo v Št. Vidu (18.30 Št. Vid - SAK). Christian VVolbl novi trener v Globasnici Igralec SAK Christian VVolbl se je odločil, da bo jeseni prevzel trening SC Globasnice, kjer bo tudi igral. SAK pa ima vsak čas možnost (48 ur prej mora to javiti KFV-u), da ga vzame za posamezne tekme. Pri Globasnici bosta jeseni igrala tudi Adi Blažej (Šmihel / Labot) in Reinhold Schatz, ki je pred 10 leti zadnjič igral za Pliberk oz. SAK. Od SAK so Globašani dobili tudi igralca Buchvvalda. MOHORJEVA PO TISKARNA vodilno podjetje v novem vetrinjskem business-parku Posodobljeno tiskarno je ob slovesnem odprtju 5. 7. 1996 počastilo z obiskom mnogo gostov od blizu in daleč. m i B *M Mohorjeva tiskarna Adi-Dassler-Gasse 4 9073 Viktring / Vetrinj Tel. 0 46 3 / 29 26 64 Fax 0 46 3 / 29 26 64 - 30