Naročnina
znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna štev. i Din.
UREDNIŠTVO — UPRAVA: pri g. Jos. Benko v M. Soboti telefon številka 8.
Štev. rač. poštne hran, 12.549
Izhaja vsako nedeljo-
IV. L8T®
Murska Sobota, 28, novembra 1937»
Skrite borbe
V mednarodni politični situaciji ni Ie španska državljanska vojna vzrok, radi katere se zaostrujejo odnosi med posameznimi narodi, niti ni ugrožen mir v svetu radi razprtij na Daljnem vzhodu, kjer so se z vso srditostjo spoprijeli Kitajci in Japonci. Mnogo je še drugih vzrokov, ki ustvarjajo sovraštvo med državami ter delijo narode v sovražne si tabore.
Radi težke mednarodne politične situacije pa ni treba še zgubiti glave ter se udati malodušju in obupati nad usodo človeštva. Za splošen napredek in za kulturni razvoj človeštva je mnogo večje važnosti vprašanje: ali bo dana možnost, da se ohrani demokracija, ki se najbolj prilega duši naroda. Beseda demokracija obsega splošno politično svobodo za najširše narodne sloje ima pa v sebi tudi vsa jamstva, da se ne bo okrnila svoboda posameznikov. V nasprotju s tem pa je teror in tiranija, pa naj je to fašističen ali komunističen. Te vrste vladanja pa imajo za osnovo odvzeti posameznikom osebno svobodo, nasilno jih podrediti ideji, kar ubija svobodno mišljenje in delovanje, kar je predpogoj za splošen napredek naroda. Suženjstvo pod katerikolim strankarskim praporom ima za posledice duševno depresijo, povzroča nezadovoljstvo in skrito mržnjo, kije najbolj nevarna, z eno besedo: pojavljajoči znaki ovirajo in ustavljajo dvig najdragocenejših človeških lastnosti: ljubezen do soč]oveka, civilizacijo in kulturo.
Če odpremo zgodovino, vidimo, da je bilo v preteklosti mnogo škodljivih stremljenj posameznikov in narodov, ki so bili kljub temu nositelji važnih zgodovinskih dogodkov. Slednjič pa vidimo tudi pri teh pojavih drobtinice dobrot s katerimi se je obogatilo človeštvo, saj nikdar ni bil ogrožen splošen napredek narodov, niti se ni dospelo do skrajnih mejd, ker so se ljudje baš iz škodljivega naučili toliko, da so se znali izogniti popolni pogubi. Dogodki, ki so se živo zarezali v telo naroda, so bili že od nekdaj najboljši potokazi za pot v bodočnost. Zato tudi človeštvo rti bilo nikdar onemogočeno, da se ne bi kulturno dvigalo, saj so
pozitivni momenti stotero odtehtali vse, kar se je kot skrb in žalost /.rušilo na ljudstvo.
Da si naberemo potrebnih naukov za sedanjost in bodočnost, skoro ni treba prelistati zgodovine. Čas, v katerem živimo, je tako raznolik in dogodki po svetu se vrstijo z tako naglico, da si lahko že iz tega naberemo marsikatero zrno v zlate resnice. O dveh političnih naukih razpravljajo danes visoki politiki: o komunizmu in fašizmu. In kdor ni zaslepljen od ene ali druge ideje, ga mora polastiti resna skrb za bodočo generacijo, ki se bo po sedanjih razmerah sodeč, znašla še v večjih težavah, kakor so bile usojene nam. Narodi so danes že bogati na izkustvih, katera so morali prav drago plačati, vendar pa so to danes edina in najboljša sredstva, da ljudstvo ne veruje več slepo različnim agitatorjem, katerih namen je, da zavedejo narod na stranpota, kjer bi jih čakalo samo razočaranje. Posledice in uspehi komunističnega režima in fašističnega vladanja so tako živi in jasni, da je odveč vsako besedičenje, vsako dokazovanje, kako so ta gibanja škodovala splošnemu napredku naroda. Brezobzirno in hladnokrvno rušijo vse, kar je trajnega ustvaril narod z največjim zatajevanjem in neizmernimi žrtvami, za ceno tveganega eksperimentiranja. Tem ljudem je važna le sedanjost, kaj bo pa jutri, to jih bore malo briga.
Po veliki in dolgotrajni svetovni vojni se je svet zrušil v sebi. Splošna izmučenost, pobitost in malodušnost se je zrcalilo v vseh, ki so prehodili trnjevo pot svetovnega klanja. Veliki duševni in duhovni potres, ki ga je prestalo človeštvo, je bil tako silen in škodljiv, da je ljudstvo z neko notranjo potrebo zahrepenelo po novih poteh, na katerih se upalo znebiti se morečega bremena. Na ruševinah je hotelo ustvariti novo življenje, priboriti si je hotelo lepše in znosnejše življenje. V takšnih okoliščinah pač ni bilo težko ustvariti pogoje, da je nekaterim razdiračem šlo žito v klasje. Znali so izrabiti ugoden trenutek. Z obljubami so priklenili mase nase. Ljudstvo je sprva prisluhnilo njihovim besedam, ker so upali, da jim bodo povedli
kje se najde kruh in delo. Spoznanje, da se od besed ne da živeti pa je prišlo šele takrat, ko se je na njih hrbte spustila pest novega gospodarja, ki je zahteval slepo pokorščino in suženjsko udanost. V takih razmerah se je rodil predvsem komunistični, a pozneje še fašistični pokret. Iz posameznih držav so se valovi novega gibanja razlili v šir in v dalj in danes je že težko najti državo, v kateri ne bi bili pristaši enega kakor drugega tabora, ki si stojijo sovražno nasproti.
Kulturen človek, ki zna pravilno presoditi dogodke, ki se odigravajo na političnem torišču, bo sam prišel do zaključka, da bo le slednjič zmagal zdrav razum in da bo zavladala splošna želia, da sev ustvarijo pogoji za trajen mir. Živo svarilo, za vsako medsebojno obračunavanje z orožjem, nudijo strahote, ki se trenutno odigravajo v Španiji in na daljnem Kitajskem. Ob tem se bo mogoče človeštvo streznilo, da ne bo dirjalo slepo svojim ciljem nasproti, ne oziraje se na druge narode, ki imajo tudi pravico, da si z danimi sredstvi ustvarijo
Cena oglasov
Na oglasni strani : cela stran 300 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim ogiasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas l5°/( dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vračajo.
ŠTEV. 48.
iepše življenje pod božjim soncem. Poleg tega pa niso še pozabljene grozote svetovne vojne in nihče ne bi hotel, da bi ponovno doživel vse to, kar se je že odmaknilo v preteklost z vsem pre-stanim trpljenjem. Četudi bi se v špansko državljansko vojno vmešavali drugi narodi, četudi bi se našle države, ki bi hotele izrabiti kitajsko-japonski spor za obračunavanje nastalih nesoglasij, pa prevladuje splošno mnenje, da bo človeštvo znalo preboleti tudi to preizkušnjo, iz katere si bo znalo izluščiti nauk za bodočnost. Plemeniti in pozitivni elementi pri poedinih narodih bodo ostali še v bodoče nositelji in graditelji splošnega kulturnega napredka, od katerih bo imelo neposredne koristi vse človeštvo. To so dejstva, s katerimi moramo računati in ki nam vlivajo v današnjih razrovanih razmerah v duše up, da bo zlato sonce vedno pravočasno raztrgala grozeče oblake, ki se od časa do časa nagrmadijo na našem obzorju, ki nas upravičeno delajo malodušne in nas navdajajo s skrbjo za jutrišnji dan.
POLITIKA
Predlog novega državnega pro
računa za leto 1938/39. skupno s finančnim zakonom je izročil finančni minister predsedniku narodne skupščine. Predloženi proračun je uravnotežen in znaša 12 000 milijonov dinarjev to je za 1 milijardo 270 milijonov več kakor sedanji proračun. Ravnotežje v novem proračunu je doseženo brez novih dajatev, prav tako pa tudi ni predvideno nikako povišanje obstoječih davščin. Potrebno kritje je najdeno v povečanju dosedanjih proračunskih dohodkov kot posledica oživljanja našega gospodarstva in okrepitev kupne moči širokih slojev potrošnikov.
Od skupnega povečanja odpade 1 milijarda na državno gospodarstvo in narodno obrambo. Ostalo povečanje v višini 270 milijonov obsega že izvršeno povečanje prejemkov državnih nameščencev. 30 milijonov je določenih za popravilo cest. okrog 12 milijonov za nastavitev 500 novih učiteljev in 150 profesorjev. Za potrebe bolnišnic in zdravstvenih ustanov ter za nastavitev okrog 400 zdravnikov in bolničarje je predvidenih 15 milijonov, za pospeševanje kmetijstva in živinoreje pa 2 milijona več.
Po srbskih in hrvatskih krajih
voditelji združene opozicije na različne razlagajo ljudstvu vsebino in pomen zagrebškega sporazuma. Tako čiiamo nekje: „Ako bi predstavniki srbijanske združene opozicije sporočili svojim pristašem kaj pravijo dr. Maček in njegovi o sporazumu, bi najbrž v vsej Srbiji nihče ne bil na njihovi strani. Na drugi strani pa bi bil zopet dr. Maček kamenjen sredi Zagreba, ako bi seznanil hrvatski svet, kako voditelji združene opozicije v Srbiji tolmačijo sporazum.
Večina hrvatskih občin je po zadnjih volitvah prišla v roke pristašev dr. Mačka. Ti ljudje so prej vedno govorili, kako jih občinske uprave izkoriščajo in razmetavajo njihov denar. Hrvatski kmetje so bili prepričani, da bo nova občinska uprava tako dobro gospodarila, da ji ne bo treba odšteti dokiad. Tega se tudi poslužujejo, radi česar so nekatere občine zašle v velike finančne težave.
O zagrebSkem sporazumu so po> vedali svoje mnenje tudi gospodarstveniki, ki pravijo, da prav nobena panoga narodnega gospodarstva, v katerikoli pokrajini države se udejstvu-
Korošiti vei@r v MrnsM Soboti.
je, ni niti najmanj zadovoljna z zagrebškim sporazumom, temveč mu je celo ostro nasprotna.
Senat se bo sestal v bližnjih dneh na pardnevno zasedanje. Na dnevnem redu bodo konvencije, ki jih je narodna skupščina že sprejela na svojem zadnjem zasedanju.
Voditelji »Zbora" so sklenili, d?s se vsi fašistični znaki Iz »Zbora* odstranijo. Proti združeni opoziciji bo zavzemal .Zbor" nevtralno stališče. Delal pa bo na tem, dr. se združijo vsi nacionalisti. „Zpor* se bo v bodoče orientiral v smislu Francije in ne več Nemčije.
Gospodarska sloga v Vinkovcih je začela akcijo, da zbir&jo vsi njeni člani svinjske ščetine. Na ta način upajo samo v Sremu zbrati ščetin za dva milijona din.
Na zborovanju JRZ v Ivanjici je rekel poštni minister med drugimi tudi sledeče: „Mi hočemo rešiti hrvatsko vprašanje, ker se zavedamo njegove važnosti. Toda kot odgovorni politiki moramo pri reševanju paziti, da z njim ne izovemo še .srbskega vprašanja". Hrvatski problem moramo urediti tako, da bodo zadovoljni i Hrvati i Srbi".
V	Novem Sadu bo začel prihodnji mesec izhajati madžarski politični list »Polg&t". Izhajal bo dvakrat na teden.
Po daljši vladni krizi v Romuniji je ministrski predsednik Tatarescu sestavil novo vlado.
V	Franciji so odkrili zaroto, čigar člani so bili člani razpuščenih desničarskih organizacij. Organizacija, ki je bila tajno izvedena je štela 10 000 mož, ki so bili strokovno izvežbasi za napade. Cilj zarote je bil, da se uvede fašistični režim. Oblasti so našle v Parizu več tajnih skladišč najrazličnejšega orožja. Zelo mnogo oseb je bilo aretiranih.
Lord Halifaks je bil po nalogu angleške vlade pretekle dni v Berlinu, kjer je imel z nemškimi državniki važne politične razgovore. Razpravljali so o nemških kolonijah, ki jih je Nemčija po svetovni vojni izgubila ter o od-nošajih Anglije do Nemčije. Bistvenega pa lord Halifaks ni dosegel, le mnogo obljub je odnesel s seboj v domovino.
V	Tetuanu, to je afriška posest, ki pripada Španiji ter je v oblasti nacionalistov, so bile velike demonstra-
Amalija Izgoršček, Kranj
Kako se lahko varčuje v gospodinjstvu
Še nekaj o jedilih. Imela sem priliko opazovati gospodinje, ki so pustile jedila tako dolgo v jedilni shrambi, da so bila skvarjena, potem pa so jedila zavrgle, mesto da bi pustile, da poje jed uslužbenec, čeprav je jed fina. Poznam gospodinjo, ki se je držala načela, boljše jedi raje zavreči kakor jih dati uslužbencem ali potrebnim sirotam. Njeno načelo je bilo, da fina jedila niso za uslužbence; baš takim ali njihovim otrokom bi z ono jedjo ustregla, če bi jo pozneje v kritičnih časih imeli na razpolago. Lepa poteza vsake gospodinje je obzirnost do njenih uslužbencev in revežev.
cije domačinov, ki so zahtevali, da se domačine ne pošilja več na fronto v Španijo. Španski vojaki so z orožjem v rokah nastopili proti nezadovoljne-žem ter je biio ob tej prilik! ubitih 60 ljudi. Upor dela generalu Francu velike skrbi.
V Palestini še vedno tsi miru in časopisi stalno prinašajo poročila o izvršenih atentatih Kakor smo že omenili, je vzrok nemirov ta, ker se je Anglija odločila, da razdeli to ozemlje v dva d?ia tako, da bodo Arabci zsas in priseljeni Židi tudi. Sedaj pa grozijo Arabci s sveto vojno, če bi se angleška namera izvršila. Angleži so zopet zgprll večjo število arabskih voditeljev, aretiranih pa ja bilo tudi nekaj Židov. Izgleda, da ne bo tako kmalu upostavljen red v Palestini.
Letahi poliujšljine vsebine.
Pod tem naslovom prinaša »Nova doba", ki izhaja v Celju v svojes političnem pregledu sledeči članek:
Letaki pchujšljivc politične vsebine. V zadnjem času so se zarili st-ed dobro katoliško slovensko ljudstvo po mestih in po vaseh letaki, podpisani od odličnih predstavnikov bivše SLS, ki pozivajo vse pristaše SLS, ki so v debri veri vstopili v JRZ, da odlože v siranki JRZ prevzete strankarske funkcije, da izstopijo iz nje in tako pomagajo oprati čast slovenskega naroda in očistiti madež, ki ga jc Slovencem pritisnila stranka JRZ. Zaradi dogodkov v Španiji je moral prenehati »Dom in svet", v Ljubljani je bilo zborovanje katoliškega akademskega starešinstva, na katerem je zaman skušal pomiriti razburkane duhove In jih prepričati, da je za katoliške Slovence ediao pravilna ona politična pot, ki jo hodi voditelj slovenskega naroda. Omenjene letake sedaj povsod pobirajo in lovijo, da ne bi povzročili preveč zla. »Slovenec" pa se na široko razpisuje o tavajočih Slovencih pa o slovenski daljnovidnosti in graja, da za izvestne ljudi ni važno," kaj sodil o revščini v Halozah, pač pa je važno to, ali se ti smilijo sirote v Španiji in na Kitajskem. Izgleda torej, da ne bomo več zbirali za zvonove v Bengaliji in reševali tamkajšnjih sirot in raznih zamorčkov, ko imamo doma toliko revščine in bede.
Tako perilo, ki se še da zašiti, preden gre v pranje (če ni preveč umazano), zašij ali daj zašiti, ker se pri pranju ie mala luknja vse bolj poveča z mencanjem in uvijanjem. Tudi je lepše, če obešamo zašito in neraztr-gano perilo. Če imajo nogavice luknjice, naj se takoj zamenjajo, ker imaš sicer naslednji dan že luknjo. Vsak dan pregledam nogavico, preden jo obujem, da vidim, ali ima kakšno luknjico, ki jo takoj zašijem; če pa nimam časa, obujem raje druge cele nogavice, dočim zašijem raztrgane takoj, ko imam čas, po možnosti preden jih operem. Tudi ni higienično spravljati že nošene nogavice: samo malo jih preperemo, nato pa spravimo. Stare moške nogavice, ki se ne dajo veS nositi, sešij eno poleg druge in dobiš
Društvo »Soča" je priredilo predzadnjo soboto v Sokolskem Domu »Koroški večer". Prireditev, ki je bila razmeroma dobro obiskana - dasi-ravno so prve vrsie precej redko zasedene — je zelo dobro izpadla.
Otvoril je večer z zelo posrečenim uvodom znani javni delavec, koroški rojak g. Nišelvicer. Ugotovil je v iz branih besedah potrebo sličnih priredite.? in ms povedel na grob kmeta pevca v Hodišah ob Vrbskem jezeru. Pevski zbor, sestavljen iz pevcev raznih društev je pod vodstvom g. Tuš-a z izrednim občutkom zapel otolao pesem Koroških Slovencem »Nmav čiez izaro"; reči moramo, da že davno nismo slišali te krasne pesmi predna šane z iakim doživetjem kot {a večer. Tako poje le še rojen Korošec. Sledile so recitacije »Gospa Sveta" in 4Rojakom tam preko", prva prsdnašana po tretje-šolcu Nišelvicer ju, druga pa po četrtožolki Gomiišek. Dvogovor učencev osnovne šole je zaključil nekak uvod, kajti glavna točka sporeda je bilo predavanje g. dr. Julij Fellaher-ja, predsednika kluba Koroških Slovencev v Ljubljani. Predavatelj je na — le njemu svojsten način — popeljal nad vse pozorne poslušalce na mirovno konferenco, jim predočil življenje Slovencev na Koroškem pred i po ple-
Banovinska kmetijska šola v Rakičanu priredi v mesecu januarju in februarju 1938 dva enomesečna kmetijska tečaja za mlajše gospodarje. Prvi tečaj traja od 7. januarja do 7. febru. grja, drugi pa od 9. februarja do 9. marca 1938. Vsi tečajniki bodo stanovali v zavodu (internatu), kjer bodo imeli hrano in vso oskrbo. Prispevek k stroškom oskrbe je odmerjen na din 50.-, ki jih mora prosilec plačati pri Upravi kmetijske šole v Rakičanu, ko dobi obvestilo, da je v tečaj zprejet.
Sprejmejo se v prvi vrsti mlajši gospodarji v starosti do 35 let iz srezov Murska Sobota, Lendava in Ljutomer. V slučaju, da se teh ne priglasi v dovoljno velikem števiiu, se sprejmejo tudi nadarjeni in pridni sinovi posestnikov od 18 do 20 let pod pogojem, da po dovršitvi tečaja ostanejo doma na kmetiji.
tako fino krpo za ribanje in snaženje. Finejše damske nogavice tudi sešij in jih porabiš za finejša čiščenja, brisanje prahu, čiščenje parketov, kljuk itd.
Vsaka gospodinja mora tudi paziti, da so moški, ki so v njeni oskrbi, vedno čisto napravljeni. Obleka bodi vedno lepo zlikana. Kadar likamo hlače, jih lepo položimo na pravo stran, mokro krpo položimo čez sprednji del in likamo z vročim likalnikotn, ampak ne do suhega; nato obrnemo hlače in zlikamo narobe sprednji del, da zgladimo eventualno koleno. Potem jih obrnemo na lice in likamo z robom spredaj in zadaj z mokro krpo, nikdar pa ne po samem blagu. Ako obleko oporemo, če je le preveč zamazana, pustimo, da se popolnoma posuši; ko je suha, jo zlikamo z mokro krpo na pravo stran (ne brez mokre krpel); šele potem jo obrnemo in likamo na-
biscltu, točno opisal plebiscit in končno pokszal tudi v slikah lepote tužne-ga Korotana. Večkratni aplavz med predavanjem in nepopisen utis, ki ga je to predavanje napravilo na navzoče, posebno pa še na številno navzočo mladino, naj bo g. predavatelju skromna zahvala z3 njegov izreden trud.
V	drugem delu sporeda so sledile naše narodne pesmi; zopei se je poplačal trud pevovodje g. Tuš-a in pevcev, saj že dolgo nismo slišali tako dobrega mešanega zbora v Murski Soboti.
Baritonist g. Gerlec je odpel z občutkom »Pojdam pa v Rute" in »So pa še rožce v hartlnu žalovale" — nakar je mladinski orkester pod vodstvom g. Laha posrečeno odigra! Gregorčev »Koroški raj" in pa »Triglavsko ko-ročanico. D?a šlagerja, izvajana, baje izven programa, nista spadala na ta resen večer in sta razpoloženje le motila.
Akademiji je sledil zelo animiran družabni večer.
V	nedeljo se je prireditev ponovila za mladino; žalibeg so morale izo-stati skioprične slike, ker je bil ukinjen električni tok.
Hvaležni smo prirediteljem, posebno pa še vsem sodelujočim za izredni užitek in le želimo, da se kaj slične-ga čimpreje ponovi.	er.
Lastnoročno pisane prošnje, kol-kovane z banovinskim kolekom Din 10.-, je poslati ravnateljstvu kmetijske šole v Rakičanu in s'cer za prvi tečaj takoj, najpozneje pa do 10. decembra 1937, za drugi tečaj pa tudi lahko takoj, najpozneje pa do 31. decembra 1937. V prošnji je navesti, da je prosilec samostojen gospodar, od-nosno kmetski sin, njegovo starost, tGČen naslov in pošto. Prošnje naj se vlagajo potom pristojnih občin, katere naj po svoji uvidevnosti prosilca priporoče in obenem izjavijo, da so v prošnji navedeni podatki resnični. Prošnji mora biti priložena obvezna izjava prosilca, kolekovana z banovinskim kolekom Din 4.-, v keteri se zavezuje prosilec, da se bo na zavodu brezpogojno pokoraval učnemu in hišnemu redu Sinovi posestnikov pa
robe. Moški zamažejo obleke najpreje pri vratu in spredaj ter na koncu rokavov. Če je v ostalem še lepa obleka, ni potrebna pranja. Pralni prašek namočimo v mrzlo vodo, napravimo iz tega gosto kašo in nalahko podrg-nerno umazane dele s to kašo, nato pa jih izperemo z v mlačni vodi pomočeno krpo. Nato pustimo obleko sušiti. Ko je popolnoma suha, jo zlikamo z mokro krpo. Z bencinom udrg-nemo madeže v blago in blago raz-praskamo in obdrgnemo. Marsikatera obleka, ki leži v omari, se lahko še vedno nosi. Ako pa je za moškega ne-porabna in je blago dobro, jo razparamo, operemo, zlikamo in si lahko napravimo še prav lep kostum, posebno, če so hlače široke in nismo predebele. Kjer pa so otroci-fantje, se prenaredi obleka zanje. Tako vidite, da je le zopet potrebno načelo, da kupujemo dobro blago. (Dalje.)
Kmetijski tečaji v Rakičanu
7 ZNAMK
O RION MINERVA STANDARD TEFAG R A DIOBELL SIER A
SACHSENWERK
2 letno jamstvo
PRVE PREKMURSKE STROKOVNE RADIODELAVNICE
Odplačila počenši od Din 150 - mesečno.
RADIO INiMEC HURSKA SOBOTA
Naša specialiteta: baterijski aparati s Kontrolirano porabo tofta.
naj izven te izjave še priložijo izjavo svojih starišev (kolekovano z 4 Din), da bo prosilec po dovriitvs tečaja ostal doma na kmetiji.
Prosile! in pristojne občine se naprošajo, da se točno držijo rokov za vlaganje prošenj in to !z razloga, ker se prepozno vloženih prošenj ne bo moglo upoštevati.
Ravnatelj: Inž. Mikuž i. r.
Neprevidna vožnja kolesarja
Neprevidnost in dirjanje kolesarjev bi skoraj povzročilo smrtni slučaj pri karambolu, ki se je pripetil dne 17. t. m. na križišču cest Krajna-Gede rovci. Ko ie vozil tega dne poštni autobus opoldne proti Gederovcem, sta pridirkala po cesti iz Krajne dva kolesarja. Šofer je dal enkratni znak, to je da vozi direktno. Vendar se kolesarji niso zmenili in je prvi kolesar Gyerkeš Ivan posestnik iz Murski Črnci z vso silo zavozil v poštni autobus. K sreči je s prvim kolesom zavozil v desni blatnik autobusa, ki ga je odbil in je tako kolesar z kolesom odletel v jarek. Ta neprevidna vožnja bo pa imela tudi druge posledice, ker je poškodovana državna laslnina in želeti bi bilo, da se tako brezvestno dirjanje občutno kaznuje. Gornji slučaj pa naj služi v opozorilo vsem tistim kolesarjem, ki v svoji nepremišljenosti dirkajo ne oziraje se na varnost pešcev in kakor je razvidno iz gornjega slučaja, se bodo že morali celo autebusi umikati kolesarjem.
Varnostni organi se naprošajo, da posvečajo vso pažnjo dirkanju kolesarjev ter vsak slučaj brezsestnosti strogo kaznujejo in prepričani smo, da bode nastal tudi tukaj red. Pešec.
DOMČEVEŠfi
FHurska Sobota:
—	Za dekana je imenovan. Pre-častiti gospod župnik Krantz Josip na Tišini, je bil pred dnevi naimenovan za dekana sobočke dekanije. K imenovanju iskreno čestitamo gospodu dekanu tembolj, ker ga poznamo kot korektnega in zelo vljudnega, pa bodisi v svojem prevzvišenem poklicu ali v privatnem življenju. On je versko strpen in se globoko zaveda, da žive v Prekmurju ljudje raznih veroizpovedi, ki imajo do življenja enake pravice in enake dolžnosti. Ker želimo živeti v strpnosti in v slogi, imamo trdno prepričanje, da ne bo pod vod« stvom č. dekana g. Krantz Josipa, v naši dekaniji nobenih verskih otnalo-važenj. V tem znamenju želimo g. dekanu mnogo uspehov splošni mir in blagor.
—	Napredovanje. Sodnik, gospod Bogdan Merhar, pri sodišču v Murski Soboti, je napredoval v 6. skupino I. kategorije, čestitamo 1
—	Kolo jugoslov. sester v M. Soboti, prired6 Miklavževo tri srečolov v soboto, dne 4. decembra ob V2 9.
uri zvečer v prostorih restavracije in kavarne Krona. Darila, ki si jih daru jejo posamezni med seboj, sprejema odbornica društva od 5-8. ure zvečer v kavarni. K obilni udeležbi vabi Odbor.
—	Godbeni inštrumenti so do speli. Z prostovoljnimi denarnimi prispevkih naših meščanov, je bilo članstvu godbe Baranya omogočeno na-bavfii godbene inštrumente za Jazz godbo. Člani godbe se v igranju z novimi instrumenti uneto vadijo in se smelo pričakuje, da bodo z svojimi nastopi v kratkem času pokazali svoje znanje. Obenem se članstvo godbe vsem darovalcem denarnih prispevkov prav iskreno zahvaljuje in čuti posebno srečne, da živi med dobrim narc-doffl, ki ima vedno sočutje do siromakov, smisel do lepote in moderne godbe. Še enkrat srčna hvala vsem darovalcem. Člani godbe Baranya,
—	Plesna šola. Športni klub Mura priredi za svoje članstvo plesno šolo. Z podukom se bo začelo takoj, ko bo dovolj pripravljencev. Prijave sprejema g. Zrim, občinski uradnik. Plesna šola se bo vršila v Meščanskem domu (hotel Krona) v M. Soboti.
5 v. Jurij:
—	Smrt. Dne 16, novembra 1937 smo položili k večnemu počitku pokojnega Marič Štefana. Pokojni je bil priden in ugleden posestnik in je doživel visoko starost 84 let. Velika udeležba je jasno pričala, kako visoko ga je narod čislal. Mir njegovi duši.
—	Slikanje cerkve. Našo cerkev je slikarski mojster g. Horvat iz Maribora zelo lepo poslikal. Menda ni danes cerkve v Prekmurju, ki bi bila tako lepo poslikana kot je naša. — V svrho poravnave slikarskih stroškov, so gotovi gospodje pobirali po hišah denarne prispevke in obenem priporočali ljudstvu naročitev samo katoliških časopisov, odsvetovali so pa M. Krajino. To je tudi znamenje časa.
—	Diftirija. Pri nas se je pojavila diftirija vsled katere je posestniku g. Hajdinjak Janezu umrl 4 letni sinček. Radi zatiranja nevarne bolezni je ob-lastvo ukrenilo vse potrebno.
DOPISI:
—	RogaSevci. Sokolska četa si je v poslopju gostilničarja g. Škraban Eleka uredila krasno prostorno dvorano, ki bo služila za razne prireditve, telovadbo, čitalnico, seje i. t. d. Na ta način je sokolski četi zajamčen stalen zasebni prostor in je članstvu dana prilika za čvrsto sokolsko udejstvovanje.
—	Flkšincl. Pred dnevi smo doživeli vesel its skoro tragičen dogodek. Poročila sta se namreč 68 letni vdo vec g. Gomboc I?an in 54 letna vdova Gaber Fanika. G. Goraboc ima 6 in njegova sedanja žena Fanika pa 4 otroke v starosti 40 let. Ko je g, Gomboc po poroki pripeljal svojo ženo domov, so ga otroci takoj hudo napadli z besedami. Vsled ponovne že-nidbe so mladoženca lastni otroci končno dejansko napadli in ga, glasom govoric, prav pošteno naklestili. Slučajno navzoča orožniška patrola je posredovala in Gomboca obvarovala nadalnjih poškodb, če se je že tako začelo, potem gotovo ne bo v družini miru.
- Vsem društvom kmet. fantoy in deklet. V Zvezi v Ljubljani je.po-seben refereat za Prekmurje — Prek-murec. Zato bo zdaj lažje ustreči raznim željam društev iz naših krajev. Ker je zimski čas najbolj primeren za ustanavljanje društev, pohitite! Oživotvo-rimo slovensko kmetsko idejo 1
—	Selo. Preteklo nedeljo je semkaj prispela grupa Nemcev iz Gradca, ki si je z zanimanjem ogledala našo znamenito kapelico, o kateri se je raz-nesel glas tudi že v inozemstvo. Izletniki so se podali (udi do drž. meje, nakar so se popoldan s svojim luksuznim avtobusom vrnili v domovino.— Na prvo adventsko nedeijo dne 28. t. m. se bo vršila v šoli v Fokovcih služba božja, ki jo bo opravljal č. g. Ška-lič iz Lendave. Po končani službi božji bo kmetijsko predavanje, ki ga bosta imela gg. ing. Petkovšek in dr. šerbec, živinozdravnik. Predavanje bo 7ažno radi tega, ker se bo obravnavalo, kako je treba postopati pri raznih kmetijskih opravilih v zimskem času. Zato kmetovalci ne zamudite te prilike, ker boste v tem pogledu dobili razne koristne nasvete. — Dne 18. t. m. smo spremili k večnemu počitku Kerčmar Lukača, najstarejšega vaščana, ki je umrl v starosti 82 letu zadet od srčne kapi. Na njegovem pogrebu je prvič zaplapolala nova žalna zastava prostovoljne gasilske čete Selo, ki si jo je nabavila v tem letu.
Učenca za trgovino s "SSftES
se sprejme iz boljše hiše z dobrimi izpričevali eventuelno z dovršeno nižjo srednjo šolo. Samo pismene ponudbe na naslov »Uprava Murske Krajine" pod značko „Tr-gorski učenec".
Vrednost nemške Marke.
V	zvezi z našim izvozom v Nemčijo, posebno pa z zaslužkom naših sezonskih delavcev v Nemčiji, se dostikrat stavlja vprašanje, koliko je vredna pravzaprav nemška marka.
Nemški devizni predpisi imajo približno 50 vrst mark, ki imajo v pogledu izmenjave vsaka vrsta svoje posebne lastnosti. Exportna marka ima rs primer to ugodnost, da nemški izvoznik, razen nominalne vrednosti dobi od države tudi takozvano izvozno premijo. Nemški reich na ima po z^ koaih še vedno zlsto valuto torej predstavlja marka po zakonu eno zlato marko. Z raznimi vrstami nemških mark v Nemčiji sami se ne moremo baviti, ker je stvar tako zamotana, da se v tem v sami Nemčiji izpoznajo samo strokovnjaki s problemom marke.
V	kratkih vrstah želimo na tem mestu orisati samo to, kar inieresira naše izvoznike in sezonske delavce. Za našo izvozno in uvozno trgovino pride vpoštev samo takozvana klirinška ali čekovna marka. Cena te marke se določa na borzah in oscilira po ponudbi odnosno po potrebi za take marke. Ta čas notirajo borze klirinško marko po Din 1.390-1.400 za 100 klirinških mark. To pomeni, da kupci mark ponujajo Din 13.90 za marko, lastniki mark pa zahtevajo Din 14 10 za eno marko. Kupčija se zaključi navadno pri polovični ceni, to je Din 14.— za eno marko. Ta cena pa ne pomeni čisto vrednost, ker se kupcu, kakor tudi prodajalcu zaračunajo stroški, in sicer računa Narodna banka za vsako stranko 2y2% klirinške takse, pooblaščeni zavodi pa za mešeiarino in provizijo 7 do 10 par za vsako marko. Ti pogoji pridejo vpoštev pri čekih za večjo svo-to, dočim so stroški manjših čekov razmeroma višji. Narodna banka računa namreč kot min. takso za vsak ček Din 5.—, denarni zavod pa 10.-— Din. Na podlagi tega objasnila vsakdo lahko izračuna vrednost svoje klirinške marke.
Za delavce pride to vpoštev samo v slučaju, če imajo klirinške marke, sicer se pa lahko tudi pripeti:
1.) da prinese sezonski delavec seboj denar.
Ker je iznošenje efektivnega nemškega denarja po nemških predpisih določeno na 10 RM, unos pa ograni-čen na RM 30.— do 60.—, ima gotov nemški denar manjšo vrednost, Vrednost papirnega denarja se lahko ceni od Din 9 50 do 10 — za eno marko, srebrni novci pa od Din 1150 do 12 50 za eno marko.
2) da nakaže delavec v poštnem prometu eno dopustljivo svoto. V tem slučaju se izplača koristniku v Jugoslaviji zlata vrednost marke, oziroma berlinska pariteta dinarja. Ker notira 100 Din izplačila Beograd v Berlinu RM 5.694 do 5.706, mora jugoslo-venski koristnik prejeti protivrednost približno Din 17.50 za eno marko. Ta okolnost je pa izjema, ker so Nemci dosedaj dovolili nakazilo samo RM 10 mesečno, ker se tolmači na ta način, da Nemci cenijo naš narodni denar v Berlinu manj kot je faktično vredno.
Enako kot v Berlinu postoji tudi pri nas notiranje zlate marke. To je teoretična cena Narodne banke, katera s pribitkom 28V2% primaiznaia 1739.02 do 1752 90 Din za 100 mark. Pride pa samo pri starih nakazilih vpoštev in se izplača tu in tam ta tečaj onim imetnikom RM, kateri imajo takozva-ne klirinške avise, in kateri so čakali na vrstni red plačila že približno 2 leti.
To notico smo uvrstili v list iz razloga, da si imetniki mark ne delajo nepotrebne iluzije in da bo vsakdo v stanju, izračunati sam, koliko vrednost predstavljajo marke, ki jih ima v eni ali drugi obliki.
Zlati pesek iz Mure in Drave
izpira v Medjimurju kakih 600 kmetov doma v preloškem srezu. Dovoljenje za izpiranje zlata iz obeh rek so dobili Medjimurci že leta 1776. od cesarice Marije Terezije. Pozneje so dobivali taka dovoljenja od davčnih uprav, zdaj pa od finančnega ministra. „Zlatarji", ki so na delu od spomladi do pozne jeseni, so vsi veliki siromaki.
darila
se dobijo v
Miklavževa — „.K,emii
SIDONUE NOVAK v M. Soboti
Posestvo.
Na Petanjci štev. 78. blizu radenskega kopališča z 22 orali zemlje, z živino, konji, krave in svinje, čebeljak, rodno sadno drevje, hiša zidana na dobri cesti 2 km od postaje Radenci se zavoljo bo-lehanja skupno ali na drobno
ugodno proda.
Vprašati je v gostilni prigosp.
Apolonija Bokan
v nemški Radgoni Kamnikerjeva ulica štev. 10.
delki, društveni orkester in moški pevski zbor.
Vstopnina: 12, 10, 8, 5 in 2 Dia.
Vstopnice so v predprodaji v trgovini br. Hahn Izidorja.
*
Na praznik dne 1. 12. 1937 se udeležimo korporativno skupno s četo Rikičan službe božje. Zbirališče pred sokolskim domom, kdor ima kroj. brezpogojno v kroju, ostali v civilu z znakom.
Ob 15. uri v Sokolskem domu: svečanafšeja vsega članstva in naraščaja.
Svečane seje se udeleži članstvo v krojih odnosno z nakom, ves naraščaj in deca ps v civilu.
Zdravo 1 Uprava Sokolskega društva
Murska Sobota in Sokolske čete Raktčan.
Razglas.
Podpisani prepovedujejo nadaljnje vsako kupčijsko pridobivanje, ali drugače uporabljanje vseh premičnih sredstev, kakor tudi živina, zdaj v rokah Ane Kuhar, od posestva Marije Šiftar na Petanjclh štev. 78, ker bo vsak sam plačilec.
APOLONIA BOKAN FRANC KOTZBECK MARIJA ŠIFTAR
Brezobsezno bančno poročilo
Cene najvažnejših VALUT v majhnem blagajniškem prometu:
Angleški funt sterling 1 kom Din 230 — Francoski franki 100 „	„ 150—
Amerikanski dolar 1 „	„ 46-60
Isti v čeku	1 „	„ 47-—
Kanadijski dolar 1 „	* 46 50
Italjanska lira
Češke krone	100 „	„ 150—
Nizozemski florin 1 »	„ 2350
Nemška marka v bankovcih 1 kom 9 50—10 „	„ v srebru 1 „ „ 12—
Avstrijski šiling v bankovcih 100 B „ 865 — „ šil. v srebru in drobiž 1 „ 8 40 Magyarski pengo po 100 kom „ 900— Urug. peso	1 „ „ J7-50
Argent. peso	1 »	» li ou
Klirinška marka (ček)	13"65-13*70
Tečaji deviz v dnevnikih.
SOKOL
Pozivamo vso članstvo In vabimo vse prijatelje, da se udeleže vseh prireditev v proslavo državnega in sokolskega praznika 1. decembra 1937. Spored teh prireditev je sledeči: Na predvečer dne 30. 11. 1937. ob 20. uri v Sokolskem domu telovadna akademija.
Na akademiji sodelujejo vsi od-
iz delovanja Združbe trgovcev v Murski Soboti.
Zapisnik
sestavljen na širši konferenci vseh trgovcev sreza Murska Sobota, ki se je vršila v pondeljsk, dne 11. oktobra 1937 ob 10. uri predpoldne v prostorih stare kavarne pri „Kroni*. Predmet razprav na tej konferenci je bil sledeči:
Konzumi, nabavljalnice in prodajne zadruge.
Naše trgovsko stališče do zadružništva je dobro znano. Nimamo nič proti zadružnemu delovanju vse dotlej, dokler delajo zadruge za moralni, zdravstveni, prosvetni in strokovni napredek našega kmeta, tudi nimamo nič proti kreditnemu zadružništvu, smo pa odločno proti temu, da se zadruge bavijo s trgovino in da napravljajo iz kmeta trgovca.
Danes so nabavljalne zadruge privilegirane trgovine z vsem blsgom ia ta posel vršijo s člani in nečlani, kmet se pa tako oddaljuje plugu, zanemarja svoj pravi posel ter se začenja baviti z mešetsrenjem in barantanjem, kar je nedopuitljiv greh tudi nad našim kmetijstvom. In tako nezdravemu poslovanju kmetijskih nabavljalnih in prodajnih zadrug se dajejo najrazličnejši privilegiji, oprošča se jih javnih dajatev, dajejo se posojila, sanacije in drugi. Ni dovolj, da te ustanove s svojim poslovanjem ugonabljajo trgovino, nego trgovci morajo še nositi pretežni del bremen, ki se radi zadružnih beneficij prevale ne njih pleča.
Tako postopanje tudi v moralnem pogledu vpliva kvarno meta. Najboljši vzgled kam privede nesmiselno in nekontrolirano favoriziranje te vrste zadružništva, imamo pri nas v Prek« murju, kjer so v zelo kratkem času skrahirale 4 zadruge, ki so jih osno-
vali nekateri ljudje bolj v egolstične, špekulatlvne svrhe, kot pa radi toliko povdarjene splošne koristi. Posebno pri nas v Prekmurju zadruge v pravem pomenu besede skoraj da ne obstojajo, temveč sa zmisii kakšen premožnejši kmet ali upokojenec, da osnuje zadrugo, medtem mu drugi podpišejo deleže, kar je pa samo na papirju, ker je vso potrebno gotovino dal na razpolago navadno vodja odnosno ustanovitelj zadruge sam, ki se potem da izvoliti za predsednika ali aii poslovodjo. Dostikrat podpišejo siromašni delavci in kmetje deleže, da niti ne vejo kaj so sedaj podpisali, ko pa pride zadruga radi egoističnega in slabega vodstva v materijelne teš-koče, pa mora ubogo ljudstvo plačevati jamstva na deleže.
Tudi v letnem poročilu zadrug v Beogradu čitamo zanimive ugotovitve. S statističnimi podatki se prikazuje razvoj obrtnega zadružništva od leta 1922. do danes. Ogromno je naraslo število kreditnih obrtnih zadrug, prav malo pa se je povečalo število nabavno-prodajnih zadrug, silno slabo pa napreduje proizvodno zadružništvo. Na koncu ugotavlja to poročilo: Glavna Zveza dela z vsemi silami za dvig obrtnega zadružništva, toda pri tem gleda posebno na to, da ustanav ljajo dobre zadruge, ki bodo tudi traj no obstojale. Onim pristašem zadružbe organizacije, ki smatrajo, da je le število zadrug odločilno, moramo povedati, da slabo organizirane zadruge hitro propadajo, da zdravo zadrul niitvo ovirajo, članstvu pa često prinašajo ogromne škode. Te besede so iskreno svarilo tudi pcbornikom zad družne ideje v ostalih gospodarskih panogah.
Tudi novi načrt zadružnega zakona je bil sprejet, ki je v velikem delu legaliziral to neznosno stanje, seveda v ikodo trgovstva, ki mu zlasti v vaseh in trgih potekajo zadnji dnevi. Zato ponovno povdarjamo, da je postalo trgovanje zadrug že popolen sistem, ki se vedno bolj širi in da so nabavljalne zadruge danes privilegira ne trgovine z vsem blagom ter da izvršujejo trgovske posle popolnoma nekontrolirano tako s člani, kakor tudi s nečlani. Zadružništvo, kot ga vidimo danes, je obdržalo le obliko za družne delavnosti, duh idealnega zadružništva pa je popolnoma izpod rinjen. Izpodrinili so ga zadružni funkcijonarji in nameščenci, ki so se dali preslepiti od gospodarskega uspeha teh podjetij in pri tem pozabili, da je zadrugam namen ne dobiček, temveč koristi članom. Izstisnill so idealni zadružni duh njih organizatorji in v nič manjši meri njih vrhovni voditelji, ki so iz zadrug naredili kapitalistično podjetje in neomejene trgovi ne v velikem obsegu, ter zadruge po dredili političnim strankam. Iz politič-
nih razlogov se dajejo koirzumnim in nabavljalnim zadrugam prikrito in neprikrito najrazličnejše ugodnosti, iz istih razlogov senjih delovanje, ki je v popolnem nasprotju z zakonom, ne kontrolira i ne kaznuje.
Gornje trditve potrjujejo tudi novi načrt zakona o gospodarskih zadrugah. Pri redakciji tega zakona se predlogi trgovstva in njih organizac j niso upoštevali. Položaj trgovstva se bo torej po uveljavljenju tega zakona ne poboljšal, temveč zopet poslabšal. Naše stališče do zadrug je jasno in znano. Bprlmo se le proti nabavljalnim in konzumnlm zadrugam, dokler se konkurenčni pogoji pod katerimi te zadruge delajo, ne izenačijo s svobodno trgovino.
Po novem zakonu konzumne zadruge ne le da bodo ohranile vse privilegije, ki jih že uživajo, temveč bodo po določilu člena 107 in naslednjih dobivale še milijonske podpore iz ustanov, ki jih v velikem delu podpira baš trgovstve. V smislu tega člena bo morala plačati namreč Državna hipotekama banka in Pošfna hranilnica vsako leto 2%. Državna razredna loterija pa 10% od vsega letnega čistega previška fondu za podpiranje zadružništva, ki ga bo upravljala Privilegirana agrarna banka. Priv. agrarna banka pa bo morala peleg gornjega plačati temu fondu še dividendo na delnice, ki se nahajajo v rokah države ali razredne loterije.
V&JENEC
iz boljše hiše se sprejme v gostilni TURK v Murski Soboti.

Ne oHt pregorene žarnice!
To pomeni
za Vas denar!
Zamenjamo iste za
nove ,,Patent"
žarnice po najnižji ceni!
Dobivajo se pri DITTRICH GUSTAV-U trgovcu
z galanterijo in železnino V MURSKI SOBOTI.
Denar
vržete skozi okno,
ako kupite stare vrste peči! 3 NABAVITE SI
s katero kurite za
Oin 2'—
24 ur.
Samoprodaja:
L. FHIffl
M. SOBOTA