OBČINA NE GRE NA VERDIJEVO UPRAVNA STAVBA CN UPRAVA RS ZA POMORSTVO / AERACIJSKI BAZENI CN ( ( ' // NOV BIOTOP (vodni in kopni) REKREACIJA IN SPROSTITE^ BO OTOK DOBIL OTOK ? (Mef) Izola je otok. Tako je bilo takrat, ko jo je z vseh strani objemalo morje, tako je danes, ko se velikokrat počutimo kot otočani, pozabljeni od države, prepuščeni sami sebi in svoji iznajdljivosti. In tako smo s svojo drugačnostjo uspeli tudi pri stvareh, ki so nam jih, močnejši in bogatejši od nas, lahko le zavidali. Uredili smo sprehajalno pot vzdolž cele obale in odprli vsa kopališča, ohranili smo najbolj zelen rt na slovenski obali, zavarovali pred avtomobili najlepše konce starega mesta, imamo celo vrsto kategoriziranih športnikov, čeprav športu namenjamo manj denarja kot je proračun skromnega košarkaškega prvoligaša, imamo svoj big band in še celo vrsto uspešnih skupin in solistov, imamo radio Morje in tednik Mandrač, lokale za tolar, množico prireditev, največjo zbirko modelov vlakov v Evropi in še kaj. Nič čudnega torej, da so urbanisti prvi novonastali slovenski otok umestili prav v Izolo oziroma pred Izolo, tja nekje kjer se IC Banka Koper 17. Januar 2002 kamnito dno zaliva spremeni v mulj in kjer naj bi se končal podvodni izpust bodoče izolske čistilne naprave. Materjal zanj bo prispevala država, ki bo vrtala tunel od Zusteme do Rude, mi pa bomo morali prispevati nekaj domišljije, neizmerno veliko potrpljenja, dobro zalogo besed in ščepec poguma. Kako bi gradnja otoka škodovala okolju, od vedute do morskih tokov, bomo gotovo slišali od tistih, ki to počnejo v službi in od onih, ki so nezaupljivi do novega. Zagreteži pa bodo seveda hiteli z nasprotnimi argumenti in skušali diskvalificirati vse, ki mislijo drugače. Še najbolje bo, če se bomo odločili za satirično a argumentirano kritično distanco do projekta, ki ima predvsem eno dobro plat: vodi ga javni interes in ne interes kapitala, ki je doslej počel z Izolo kar se mu je zljubilo. Zato bo kar prav, da se o izolskem otoku pogovarjamo z nasmeškom na ustih in s spoznanjem, da govorimo o projektu ki ima možnosti. Konec koncev, saj nam vsi že leta in leta pravijo, da smo otočani (Izolani) ŽELITE POSTATI NAŠ MMI MM«? Pokličite 64 00 010 ali pridite na Veliki trg št* I* DROGA Pa jo imamo, to številko, ki je prinesla veliko zadovoljstva kupcu v Merkatorjevi trgovini na Trgu republike (ex. Koloniale). Bodoči lastnik avtomobila je le eden od 46.000 kupcev, ki so z decembrskim nakupom v izolskih trgovinah prejeli tudi nagradni kupon naše akcjje. Tokrat je bila Fortuna kar širokih rok, saj je poleg avtomobila Seat Ibiza prinesla še celo vrsto lepih nagrad. Letos jih je bilo več kot sto, zamisel 0 tedenskem žrebanju pa se je pokazala kot dobra poživitev praznične decembrske akcije. Ob pregledovanju podatkov o oddanih bonih smo ugotovili, da smo letos Izolani v glavnem kupovali doma, še posebej prehrambene izdelke, saj so večino kuponov vendarle oddali prav v prehrambenih trgovinah. Rekord ima tokrat merkatorjev market v Livadah, kjer so "razdelili" kar 7.100 nagradnih kuponov. V današnjem Mandraču še enkrat objavljamo prav vse številke, ki smo jih izžrebali v tedenskih in zaključnem žrebanju. Več kot 100 jih je in nekaj jih še čaka na srečnega lastnika. Morda pa ste to prav vi. www.slo-istra.coiii 1 izolske spletne strani IZOLA, tel.: 616 80 00 /i/ovfo Izdelki za zdravo življenje Tomažičeva 10, Izola (Hotel Delfin: vhod s parkirišča) Urnik: 8-12,15-18, sobota: 8-12 Tel.: 640 - 40 - 64 TISKOVNA KONFERENCA IN AMBULANTA To rubriko seveda že dobro poznate in ni treba ponavljati, da v njej objavljamo različna pisma, namenjena uredništvu ali drugim bralcem Mandrača. Pisem, ki so žaljiva ali nezanimiva za širšo jabvnost bomo zavračali. Rokopisov ne vračamo, za objavljena mnenja odgovarjajo avtorji. TISKOVNA BREZ DIREKTORJA - ali res? Gospod direktor Zdravstvenega doma dr. Marino Ferfolja je v zadnji številki Mandrača izjavil, da "je za tiskovno konferenco izvedel takorekoč slučajno, saj so se o njej pogovarjali, a se niso dokončno dogovorili." Ta in ostale izjave v zvezi z novinarsko konferenco so skregane z resnico. Novinarska konferenca je bila v času najinega pogovora in dogovarjanja o udeležbi dr.Ferfolje na njej do zaključka najinega pogovora že telefonsko sklicana in dr. Ferfolja je bil s tem seznanjen, je pa ob koncu najinega pogovora tako kot tudi nekajkrat med njim odklonil sodelovanje na konferenci. Kasneje me je (res kake pol ure pred začetkom konference) strokovni sodelavec za stike z javnostmi obvestil, da se bo dr. Ferfolja po nasvetu odvetnika konference vendarle udeležil in tako se je tudi zgodilo. Še zelo kratko pojasnilo, zakaj smo na županstvu občine Izola presodili, da je prav in koristno obvestiti javnost o anonimnem pismu v zvezi z delom na Reševalni postaji Izola: Dokler se o težavah, ki jih imamo v naši občini, pa naj bo to kjerkoli - v upravi, občinskem svetu, javnih zavodih ali javnih podjetjih -samo šepeta ali pa objavlja v rumenem tisku, so zlorabe informacij in namerne ali nenamerne napačne razlage vedno mogoče. Zato smo poskrbeli in skrbimo, da so bili in so o dogajanjih obveščeni vsi mediji, s katerimi sodelujemo oz. oni sodelujejo z nami in tako je bila in je dana možnost izvedeti o vseh pogledih na dogodke tudi bralkam in bralcem, poslušalkam in poslušalcem, gledalkam in gledalcem, ki ne berejo rumenega tiska in ne poslušajo govoric. Županja: Breda Pečan NEVARNO DELO V ZRAKU Gradbena oziroma obnovitvena dela na stavbi v Smrekarjevi ulici so gotovo ena najbolj zahtevnih med temi, ki smo jih spremljali v zadnjem času. Dejstvo je namreč, daje hiša na tako nedostopnem kraju (za Manziolijevo palačo), da večina materiala potuje do gradbišča s pomočjo posebnega dvigala, ki so ga pri podjetju Makro 5 kupili prav ob tej priložnosti. Gre za dvigalo s prepognjeno roko, saj bi klasično dvigalo ob obračanju lahko zadelo v cerkveni zvonik. Z materialom pa včasih na gradbišče potujejo tudi delavci. AMBULATA ZA ODVISNIKE JE ŽE ODPRTA V prejšnji številki Mandrača smo objavili vest, da bodo v novem izolskem Zdravstvenem domu odprli Center za psihiatrijo in medicino odvisnosti, ki bo kot prvi v Sloveniji svojo dejavnost razširil tudi na področje psihiatrije in iskal povezave med odvisnostjo od prepovedanih drog in drugimi duševnimi motnjami. Tako že deluje Center za preventivo in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog v katerem so trenutno zaposlene tri medicinske delavke. Na fotografiji sta, ob direktorju Zdravstvenega doma Izola, dr. Marinu Ferfolji še vodja Centra, dr. Mercedes Lovrečič in višja medicinska sestra, Barbara Bučar. Sicer pa bo v sklopu priprav na začetek delovanja Centra za psihiatrijo in medicino odvisnosti v petek 25. januarja posvet na katerem bo poleg domačih strokovnjakov sodeloval tudi profesor Icro Maremmani, specialist psihiater na univerzitetni kliniki v Pisi in predsednik evropskega združenja Europad in eden vodilnih svetovnih strokovnjakov za področje odvisnosti od heroina in pridruženih duševnih motenj. UPOKOJENI, ODPISANI, POZABLJENI Prejšnji teden smo se na izolskem pokopališču poslovili od najstarejšega Izolana in dolgoletnega ribiča Concetta Marchesana. Poleg sorodnikov so prišli njegovi nekdanji sodelavci in prijatelji, v glavnem upokojeni ribiči, prijatelji in znanci, županja in Izolani, ki so Večota poznali in imeli radi.Zaman pa smo med prisotnimi iskali predstavnike Ribe, Delamarisa, Delmarja, Frigomarja in sploh tistih podjetij, ki so nekdaj tvorila ribiško industrijo pod imenom Delamaris, kjer je bil Večo Kuko zaposlen in kjer je pustil veliko svojih delovnih let. Ko je predlani na proslavo v Delamaris prišel predsednik vlade smo organizatorje spomnili na najstarejšega ribiča in njihovega dolgoletnega delavca in Večo je postal zvezda tistega dogodka. Zdaj, ko se je zadnjič poslovil od Izolanov ga ni prišel pozdraviti nihče od tistih, ki se še vedno tako radi pohvalijo z zgodovinskostjo svojih podjetij. Pa ni tako le v tem primeru. Že nekaj časa prihaja v uredništvo možakar, kije večino svojega življenja preživel v Mehanotehniki. "Boli me, kako so nas povsem pozabili, kot da nismo nikoli prestopili tistih vrat. Ne povabijo nas na nobeno proslavo, ne spomnijo se nas niti z novoletno čestitko" pripoveduje. Skušamo mu pojasniti, da so pač takšni časi, daje delavec le strošek dela in da kapitalizem današnjega dne ne pozna romantike te vrste. Pa nismo čisto prepričani, da je tako, saj se pri Fiatu vsako leto spomnijo vseh svojih še živečih nekdanjih delavcev in jim čestitajo vsaj za rojstni dan. V Skandinaviji ustanavljajo klube nekdanjih delavcev, ki na ta način ohranjajo stik s "svojo tovarno", čeprav v njej delajo čisto drugi ljudje na čisto drugačen način. Tudi nekatere velike tovarne v Sloveniji še ohranjajo stike s svojimi nekdanjimi delavci. Tudi v nam zdaj bližnji Drogi naprimer, še vedno pozorno skrbijo za odnose s svojimi nekdanjimi delavci.Toda marsikje so novi lastniki, to navado med prvimi črtali s seznama "obveznosti" in tako zmanjšali stroške poslovanja za 0.0001 odstotka vseh odhodkov. Kot da se ne zavedajo, da bodo tudi oni nekoč odšli v pokoj in jih bodo njihovi nasledniki v trenutku, ko bodo zadnjič stopili skozi izhodna vrata, pozabili, črtali in odpisali. (DM) 3^seja Občinskega sveta ^ SE PRORAČUN BI LAHKO SPREJELI Približno tako so glasno razmišljali zadnji udeleženci redne seje občinskega sveta, ko so po dobrih dveh urah "obdelali" vseh 12 točk dnevnega reda. Od tega so približno polovico časa porabili za razpravo o pobudi za preselitev občinske uprave v stavbo na Verdijevi ulici, vseh ostalih 11 točk pa so v bistvu odpravili brez odmora in brez pomembnejše razprave. Pa so bile med vsebinami tudi takšne, ki bi si zaslužile vsaj malo njihove pozornosti. Poleg določitve cen za uporabo obalnega pasu in nekaterih sprememb v zazidalnih načrtih so namreč brez posebne razprave sprejeli predlog za podpis listine o partnerstvu med občinami, ki so trenutno članice Združenih iger narodov. Partnerstvo je trenutno sicer omejeno na sodelovanje mladih iz različnih koncev Evrope, gotovo pa bi bilo mogoče dvigniti sodelovanje tudi na višjo raven. Še manj razprave je bila deležna predstavitev Strategije razvoja turizma in organiziranosti turizma v občini Izola. Že res, da je šlo zgolj za predstavitev dosedanjega dela delovne skupine, ki jo vodi mag. Mitja Podgornik, toda dejstvo, da o vsebini ni želel razpravljati nihče lahko pomeni le naslednje: - da svetniki niso razumeli kaj jim avtorju študije sploh hočejo povedati - da svetnikov strategija turizma ne zanima ali - da se jim je mudilo domov. Kakorkoli že, če bi v ponedeljek pod 13. točko obravnavali občinski proračun bi ga verjetno sprejeli brez posebne razprave. Tako pa bo ta komaj na dnevnem redu 32. seje v četrtek 24. januarja Takrat bodo ob obravnavi predloga proračuna v drugi obravnavi imeli tudi letni program razvoja športa za leto 2002 ter poročilo Nadzornega odbora za leto 2001. Novosti v izolskem parkirnem režimu BREZPLAČNE MODRE CONE IN PARKIRNE URE Z uvedbo modre cone na "neimenovani cesti" med hotelom Simonov zaliv in plažo, kjer je možno brezplačno parkiranje do dveh ur je bil v lanskem letu le rešen problem parkiranja za obiskovalce tamkajšnjega trgovskega centra, kjer je nekaj gostinskih lokalov, trgovin in lekarna. Pred novim letom pa smo podobno modro cono dobili tudi na Trgu republike, natančneje na parkirišču nasproti bivše Lipe, oziroma pred Sočo in gostiščem Istra. Odslej lahko tam parkira kdorkoli, ne le imetniki dovolilnic, vendar za največ petnajst minut To parkirišče za kratkotrajno brezplačno parkiranje se tako pridružuje Lonki, kjer pa že od uvedbe zapornic velja, daje parkiranje do pol ure brezplačno. Pri parkiranju v Izoli pa se letos obeta še ena novost, saj naj bi na parkiriščih na Velikem trgu, za Pošto ter pri Zdravstvenem domu pobiralce parkirnine zamenjale parkirne ure Gre za avtomate, kot jih poznajo v številnih krajih pri nas in v tujini (nam najbližji je Portorož), zato pravzaprav ne gre za posebno noviteto. Delujejo tako, da vanje vstavimo denar in prejmemo listič z natisnjeno uro, do katere lahko parkiramo. Listič postavimo na vidno mesto v avtomobilu, tako da redarji pri kontroli lahko ugotovijo, ali je parkirnina plačana. Z uvedbo brezplačnih modrih con za kratkotrajno parkiranje, pa tudi s parkirnimi urami, dobiva izolski parkirni režim uporabnikom vse bolj prijazno podobo. Po drugi strani pa se tudi uporabniki sčasoma navajajo, da idealnega parkirnega režima oziroma takega kot je veljal pred leti v strnjenih mestnih jedrih, kot je Izola, enostavno ni. (K.B.) OBČINA OSTAJA TAM KJER JE Novinarji bi o 31. seji občinskega sveta imeli bolj malo zapisanega, če ne bi bilo razprave, ki se je zgodila ob uvodni točki dnevnega reda, ki je namenjena pobudam in vprašanjem občinskih svetnikov. V sklopu te točke je svetnik Zveze za Primorsko, Aleksander Krebelj namreč predlagal glasovanje o tem, da se sprejme njegova pobuda o preselitvi občinske uprave v stavbo na Verdijevi 1, kjer zdaj že domuje nekaj občinskih uradov in kjer je sedež javnega podjetja Komunala. Pobudo je sicer oddal že na prejšnji seji, zdaj pa je predlagal glasovanje o njej, saj je v pripravi občinski proračun v katerega bi bilo treba vnesti sredstva za realizacijo te pobude. Razpravo o ceni takšne selitve in o primernosti stavbe za občinsko upravo je predlagal za kasnejši čas, vztrajal pa je na tem, da se pobuda sprejme in v proračunu ustrezno podpre. Sledila je skoraj enourna razprava v kateri ni sodelovalo prav veliko svetnikov, saj je šlo v glavnem za dialog med predlagateljem in županjo, ki je najprej pojasnila, da v občini obstaja prioriteta investicijskih projektov kjer so najprej zapisane investicije v zagotavljanje pogojev za devetletko v Livadah, urejanje vrtca ter selitev knjižnice in seveda dokončanje financiranja Zdravstvenega doma, zato o pobudi za selitev občine lahko razpravljajo le kot o bodoči investiciji. Aleksander Krebelj pa se ni dal in je opozoril na to, da občina prodaja kar nekaj objektov, ki so v njeni lasti in da bi že z denarjem od prodaje lekarne lahko pokrila del stroškov te selitve. Opozoril pa je tudi na to, da bi občina lahko prodala Upravni enoti 1. nadstropje in podstrešje na Sončnem nabrežju in tako dobila še nekaj več denarja za to selitev. Županja je ponovila, da je denar od prodaje objektov predviden za prej omenjene investicije, prodaja dveh nadstropij sedanje stavbe pa bi bila za občino zelo neracionalna, saj ima po zakonu Upravna enota brezplačno že v uporabi dve nadstropji sedanje stavbe, z nakupom drugih dveh nadstropij pa bi dejansko država dobila v last celo stavbo, katere vrednost je gotovo bistveno večja, če sejo prodaja v celoti. Gianfranco Siljan, svetnik italijanske narodnosti, je ob tem omenil reprezentančnost stavbe na Verdijevi in možnost, da bi v cerkvi Marije Alietske uredili tudi dvorano za seje občinskega sveta in druge protokolarne ter kulturne dogodke. Toda tudi ta predlog ni imel veliko sreče, saj je županja povedala, daje cerkev Marije Alietske, ki jo sicer v celoti obnavljata država in občina, last Vatikana in da bo namenjena predvsem verskim obredom in morda nekaterim kulturnim prireditvam. Svetnik DeSUS-a, Dino Dodič je prisotne spomnil na to, da je lani ta isti občinski svet sprejel pobudo, da se občinska uprava in Upravna enota Izola skupaj preselita v stavbo stare italijanske osnovne šole v Gregorčičevi ulici. Torej bi morali najprej glasovati o tem, da se razveljavi že sprejet sklep in šele nato glasovati o tej novi pobudi. Dejstvo je namreč, da so že v izdelavi nekateri projekti obnove stavbe v Gregorčičevi ulici in da je v pripravo teh vključena tudi upravna enota oziroma država. Županja je predlagala nekakšen kompromis v tej smeri, da bi začeli letos zbirati gradivo za pripravo študije o ureditvi občinskega protokolarnega objekta v stavbi na Verdijevi, vendar je Aleksander Krebelj vztrajal naj se občinski svet izreče o njegovi pobudi. Sledilo je glasovanje v katerem so njegovo pobudo podprli še trije svetniki (dva svetnika ZZP in en svetnik LDS), dvanajst jih je bilo proti (poleg ZLSD še italijanska narodnost, SLS, NDS in DeSUS, nekateri prisotni pa niso glasovali. Pobuda o selitvi občine v staro občinsko palačo na Verdijevi je tako, tudi zaradi trmastega vztrajanja občinskega svetnika, ostala zgolj na papirju, kar je seveda še najslabše, kar seje lahko zgodilo.Dejstvo je namreč, kar je poudaril svetnik narodnosti, Silvano Sau, da gre v primeru Verdijeve 1 za najbolj reprezentačni upravni objekt v Izoli in da bi se morali o njegovi usodi res temeljito in strokovno pogovoriti in dogovoriti. Čez teden dni bo občinski svet razpravljal o predlogu proračuna za leto 2002. Je bila ta razprava morda napoved burne debate in negotovega odločanja o letošnjem proračunu izolske občine. Slišati je namreč, da občinske strokovne službe niso dobile prav veliko pripomb ali mnenj v zvezi s predlogom proračuna, čeprav svetniške skupine vzpodbujejo k tej razpravi. Zelo mogoče je, da se bodo nezadovoljni spet zatekli k amandmajskemu odločanju, ko časa za strokovno razpravo skoraj ni več (DM). IZOLA |E ZA KLASIČNI TURIZEM DRŽAVA ZA ŠE ENO MARINO O razhajanju dveh turističnih strategij, ki sta skoraj istočasno prišli v javnost, smo že poročali. Turistično strategijo Slovenije je pripravila delovna skupina, ki jo vodi dr. Bogomir Kovač, delovno skupino za pripravo izolske turistične strategije pa vodi mag. Mitja Podgornik. Razhajanje med obema projektoma je več kot očitno, nekatere predlagane usmeritve slovenske turistične strategije pa so za naše območje skoraj nesprejemljive. Prav zato so v občini Izola pripravili nekatere pripombe, ki jih bodo posredovali delovni skupini, ki pripravlja nacionalno turistično strategijo. Izpustili smo tisti del pripomb, ki govorijo o oblikah in vsebini strateškega načrtovanja nasploh in vam v oceno dali nekaj konkretnih pripomb, ki bodo gotovo doživele odmev tudi pri popravljalcih nacionalne strategije. NOVA PODROČJA IN USMERITVE SLOVENSKEGA TURIZMA Ne strinjamo se z ugotovitvijo, da slovenska riviera ne more ponuditi klasične obmorske ponudbe. Ta ponudba je sedaj uspešna in predstavlja 30% slovenskega turizma! Navtični turizem ni osnovna usmeritev in značilnost obalnega turizma in to zagotovo ne bo niti do konca leta 2006. Vsekakor je klasična ponuba osnova za dosedanji in bodoči razvoj turizma na slovenski obali in neprimerno pomembnejša od »marinskega« turizma, kot osnove navtičnega turizma. Obala uspešno podaljšuje sezono z izkoriščanjem drugih faktorjev, ki jih ponuja obmorska lega. Navtični turizem v celotnem spletu predstavlja le eno od dopolnilnih dejavnosti. Na osnovi opisanih utemeljitev naj se Izola - področje ladjedelnice do nadaljnjega izpusti kot predvidena lokacija za izgradnjo nove marine. TRŽENJE BLAGOVNIH ZNAMK Če smo zelo konkretni: Izola razvija (in to dokazano uspešno) tip turizma, ki je popolnoma drugačen od portoroškega in so posamezni atributi potencialne blagovne znamke »Portorož« celo v velikem nasprotju s smerjo razvoja v Izoli. Država ne more in ne sme z nobenim dokumentom ovirati razvoja novih, različnih blagovnih znamk, ali si privoščiti podporo posameznim turističnim krajem, ker je to v nasprotju z načeli tržnega gospodarstva. Od države bi pričakovali, da bo na nivoju države naredila kaj v smeri njene turistične prepoznavnosti! r > ALI VESTE ■■■: da je sevanje vašega mobilnega telefona lahko škodljivo? Učinkovita in nemoteča zaščita proti sevanju: preprosto jo zalepite na vaš mobilni telefon! URNIK: 8-12 in 15-18, sobota 8-12 UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas. Izdelki za zdravo življenje NAVTIČNI TURIZEM« ali »BLAGOVNA ZNAMKA PORTOROŽ Pod enem od teh naslovov naj bi se našla Izola kot eden hitreje razvijajočih se turističnih krajev v Sloveniji. Zadnjič smo na našo tovrstno pripombo slišali da se vsak kraj pač ne more najti napisanega v državni strategiji. Pa je to res? Ali se ne bo zgodilo, da nam bo pri prvem razpisu nek birokrat pomahal pod nosom, da je od vseh naših projektov v državni strategiji zajeta samo marina v vzhodnem zalivu, medtem ko je v nekaterih krajih našteto vse od obvoznice in kanalizacije do najmanjšega hotela. Da bi se izognili nekonsistentnosti dokumenta so snovalcem nacionalne strategije posredovali tudi seznam izolskih projektov, ki so predvideni za dokončanje v obdobju, ki ga zajema DOKUMENT: KAJ VSE BOMO GRADILI - TPC Livade II termalno kopališče z notranjimi in zunanjimi bazeni ter jezerom, skupne vodne površine 7600m2, plažnih površin okoli jezera 10.000 m2 hotel s kapaciteto 200 ležišč, turistični apartmaji (time sharing) s kapaciteto 1904 ležišča, skupna vrednost investicije cca 82 milijonov EUR. - Izgradnja bazenskega kompleksa pri Hotelu Delfin, posodobitev in razširitev hotela, okolice in plaže, pokrite garaže,ureditev klime...skupna vrednost investicije 6,2 milijona EUR, - Izgradnja novega hotela z wellness centrom na Belvederju in infrastrukturne kapacitete za razvoj kongresnega turizma, ureditev avtokampa na Belvederju s preusmeritvijo dostopne ceste -ocenjena vrednost investicije 4 milijoni EUR, - izgradnja novega hotela z 200 ležišči in ureditev plaže pod Belvederjem. Ocenjena vrednost investicije je 5 milijonov EUR, - Dokončanje marine v zahodnem zalivu - 300 novih privezov v komercialnem delu, 420 komunalnih privezov in dokončanje centralnega servisno oskrbovalnega objekta z 32 apartmaji -ocenjena vrednost investicije 15 milijonov EUR, - izgradnja novega hotela v Simonovem zalivu s 300 ležišči, ureditev termalne riviere (1300 m2 vodnih površin) in infrastrukturne kapacitete za razvoj kongresnega turizma, posodobitev hotelskih sob in apartmajev - ocenjena vrednost investicije 17 milijonov EUR, V javnem sektorju je v obdobju do leta 2006 predvidena izgradnja čistilne naprave (7,5 milionov EUR) in izgradnja youth-hostela s cca 100 ležišči ter več manjših projektov, kot so urejanje plaž, parkirišč in podobnih projektov, ki predstavljajo turistično infrastrukturo. p.s. Nobenega od omenjenih projektov nismo zasledili v strategiji razvoja turizma v Sloveniji, edini projekt je gradnja marine v Viližanskem zalivu. Kdo je tukaj pameten? Zadnja vest IBIZA JE DOBILA LASTNICO Tik pred zaključkom redakcije smo izvedeli, kdo je srečni lastnik kupona s številko 30173, ki so ga gostje v neposrednem prenosu na kabelski TV Mandrač izžrebali kot zadnjega in njegovemu lastniku podarili osebni avtomobil Seat Ibiza. Vedeli smo, daje bil kupon oddan v trgovini Mercator Degro na Trgu republike (Kolonjale), spoznali smo tudi nekaj ljudi, ki so imeli sosednje številke, končno pa je srečni kupon med svojimi našla Dorjana Salgaj, prodajalka v omenjeni trgovini, ki je kupon dobila po opravljeni špeži, eni zadnjih v decembru. Seveda se je nagrade zelo razveselila, saj sta z možem lastnika starega jugiča, privoščili pa so ji prav vsi njeni sodelavci oziroma sodelavke, ki so rekle: "Pa enkrat ni šel hudič s... na naj večji kup." Podrobnosti pa čez teden dni. Urbanistične delavnic NAJVECJA SLOVENSKA PLAŽA Urbanistične delavnice so v Izoli postale že tako tradicionalne kot poletne kulturne prireditve in vrsto let so mladi urbanisti in arhitekti pod mentorstvom "starih mačkov" ter v soorganizaciji Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo in občine Izola ter ministrstva za okolje in prostor prinesli na dan marsikatero zanimivo urbanistično zamisel. Na takšnih delavnicah se je prečistila ideja o urejanju cest v okolici Izole, uresničene so nekatere zamisli v zvezi z urejanjem obale, v obravnavi so predlogi o ureditvi območja med parkom Pietro Coppo in Lonko in še marsikaj. Seveda bi težko rekli, da študentje usmerjajo urejanje našega okolja, nedvomno pa je res, da je vsaka takšna delavnica ponudila nekaj dodatnih variant v razmišljanje investitorjem in projektantom. Lanska delavnica je posegla na območje med občinama Koper in Izola, udeleženci pa so razgrnili svoje vizije možnih programov na tem območju. Njihove zamisli in predloge si lahko ogledate na razstavi, ki je bila pred tem na ogled v Kopru, zdaj pa je v gosteh v izolski galeriji Insula. Hkrati pa je v galeriji Alga predstavljena seminarska naloga, ki so jo, nevezano na poletno urbanistično delavnico, vendar z isto vsebino, pripravili študentje 5. letnika Fakultete za arhitekturo pod mentorstvom prof. Janeza Koželja Njihove zamisli o ureditvi obale med Koprom in Izolo ter idejo o gradnji otoka pred Izolo smo podrobneje spoznali na zanimivem predavanju, ki se je zgodilo po odprtju razstav. Poleg organizatorjev delavnic in vodstva občine Izola so bili na predavanjih predvsem lokalni urbanisti in arhitekti, pogrešali pa smo predvsem tiste, ki so doslej s svojimi posegi največ prispevali k spreminjanju podobe našega okolja. Zanje in za vas, ki morda niste vedeli za ti zanimivi predavanji smo pripravili nekaj zanimivih povzetkov. NAJVECJA SLOVENSKA PLAZA Predlog ureditve obale med Koprom in Izolo, ki so ga pod izdelali študenti Fakultete za arhitekturo Ana Čeligoj, Lea Kregar, Neža Saje, Tina Verk, Uršula Oitzl in Miha Završnik v seminarju Arhitektura mesta pod mentorstvom prof. Janeza Koželja v juniju 2000. IZ MALEGA RASTE VELIKO IN ZA VSAKEGA NEKAJ Predlog ureditve obale med Koprom in Izolo, ki so ga pripravili avtorji te naloge je za nekatere kar preveč minimalističen, saj ne predvideva nobenih posebnih gradenj, nobenih hotelov ali restavracij in pravzaprav le prilagaja območje ob sedanji destik za potrebe velikega javnega kopališča, podobnega kot ga poznamo V Barkovljah ali med Miljami in Lazaretom. Po besedah prof. Koželja želijo avtorji predvsem opozoriti naj na neizkoriščene možnosti, ki se nudijo s preoblikovanjem danes neprivlačnega in nedostopnega obalnega pasu v veliko kopališče. Prikazane rešitve naj vzpodbudijo zanimanje javnosti za enega od urbanističnih problemov na Obali, ki ga je mogoče rešiti le s celovitim pristopom in z zasnovo postopnega urejanja po delih. Poleg oživitve obrobja danes prometne ceste bi se po predvideni izgradnji obalne avtoceste v tunelu z novo ureditvijo obalni pas razširil in obalna črta podaljšala. Štiri klometre dolgo ^ območje so razdelili na značilne odseke, imenovane: Semedela, Žusterna, Klif in Jadranka. Odseki obale se med seboj razlikujejo po značilni konfiguraciji dna in obale, po globini razpoložljivega zaledja, po vegetaciji, po orientaciji, po navezujočih se programih, po dostopnosti, itd. Glede na razlike je bila ocenjena primernost posameznega odseka za različne kombinacije kopaliških programov. Kjer pogoji dopuščajo je predvideno, naprimer, nasipavanje ogrlice umetnih zalivov, drugje so zaradi varovanja dna uporabljeni samo plavajoči kopališki objekti ali razčlenjena plitva obala le z montažnimi pomoli. Vzdolž priobalnega morja je tako nastala zanimiva krajina plavajočih ploščadi, mrež, mandračev, vzdolž obalne črte sosledje pomolov, rtičev in rtov, malih drag in zalivov, valobranov in pretočnih bazenov. Vzdolž obalne pešpoti in kolesarske steze je mešana krajina urejena v v meander spletenih športnih igrišč, dovoznih cest in parkirišč, v ozadju (na pobočju) pa so linijski in ploskovni nasadi zimzelenega sredozemskega rastja, ki dopolnjuje obstoječo vegetacijo. DOSTOPNOST IN POSTOPNOST Projekt za razliko od nekaterih, ki preprosto ne znajo urejati prostora brez velikih gradenj in betonskih kolosov, predlaga programsko prečiščeno urejanje posameznih delov tega območja z majhnimi, nezahtevnimi posegi za sorazmerno mala proračunska vlaganja. To seveda pomeni, da bi to območje postalo odprta, javna plaža v katero bi vlagali obe občini: Koper in Izola. Postopno bi z majhnimi proračunskimi sredstvi bistveno izboljšati dostope do morja, uredili ležalne ploščadi, zasadili zaslone zelenja, oskrbeli mivko za igre z žogo, ipd. in na ta način sprožiti proces preurejanja celote. Seveda pa je takšen projekt mogoče začeti uresničevati celo pred predvideno gradnjo tunela med Koprom in Izolo, saj je ta del obale že zdaj javno kopališče, čeprav zelo neurejeno in zaradi bližine glavne ceste zelo neprimerno in celo nevarno. Urbanistične delavnice PRVI SLOVENSKI OTOK Povsem drugačen je seveda projekt otoka ob Izoli, ki sta ga predstavila avtorja, profesor dr. Franci STEINMAN in magister Leon GOSAR iz Fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Predavanje prof. Steinmana je postreglo z nekaj šokantnimi predlogi a tudi z veliko dobrimi utemeljitvami, avtor pa je z njimi predvsem želel doseči ustvarjalno distanco do projekta, kar naj bi omogočilo vsebinsko razpravo in preprečilo vnaprejšnje kategorične opredelitve za ali proti projektu. Gre za predlog po katerem bi severno od Petelinjega rta zgradili otok na katerem bi uredili izolsko čistilno napravo, postavili sedež pristaniške kapitanije, uredili botanični vrt in seveda javna kopališča ter nekaj komunalnih privezov za manjša plovila. Ce vas je že ta stavek spravil v dvome potem vas vabimo k nadaljevanju branja tega članka. IZOLA JE ZE BILA OTOK Avtorja sta veliko pozornosti namenila lokaciji in konstrukciji otoka ter predlaganemu programu dejavnosti, ki bi morale biti v javnem in ne v podjetniškem interesu. Otok predstavlja nadomestno gradnjo za prejšnji otok, ki ga sedaj zaseda pozidava mesta Izola, hkrati pa prinaša pomembno obogatitev z novimi biotopi, novimi elementi prostora oz. morja. V otok bi naj vgradili material, ki bo izkopan v predoru med Koprom in Izolo zaradi gradnje nove prometnice, ki bo prevzela promet s sedanje obalne ceste. Z gradnjo otoka bi rešili problem odlaganja velikih količin materiala ob obali ali v zaledju, saj ga Luka Koper za gradnjo pomolov ne bo potrebovala v neomejenih količinah. ZAKAJ OBLIKA DELFINA? Avtorji so pojasnili, da so takšno obliko otoka uporabili zato, da bo povsem jasno, da gre za umetno tvorbo, saj gre tudi za razpravo, ki mora imeti ustrezno strokovno raven. Samo oblikovanje otoka je namreč predmet nadaljnjih raziskav in zamisli oblikovalcev. Avtorji pa so ponudili nekaj konkretnih podatkov o lokaciji otoka. Od obale naj bi bil oddaljen od 500 do 770 m, lociran praktično na podaljšku smeri obstoječega odvoda odpadnih voda iz mesta v morje. Dolžina otoka na morski gladini je 500 m in širina 320 m, najvišja točka otoka je 10 m nad morsko gladino. Na morski (severo-vzhodni) strani bi naj brežina posnemala naklone (stabilnega) klifa, na strani proti kopnemu pa bi v blažjih naklonih izzvenela proti morski gladini Temelji otoka izhajajo od dna morja v globini od 16,0 m do 18,3 m, tako da znaša volumen otoka okrog 1,3 milijona m3. Otok zaseda površino 8 ha na dnu morja, površina nad morjem pa znaša 4,4 ha Dolžina obale oziroma vodne linije otoka (pri običajni morski gladini) znaša cca. 2 kilometra, kar pomeni, da bi dobili precej več obale kot jo imamo zdaj. Predlagana povezava otoka z obalo preko mostu manjše nosilnosti omogoča navezavo na komunikacijske povezave na kopnem. Avtorja sta imela v mislih tudi povezavo ~ ~ «ižb-- ' sprehajalne poti in možen , / ' ' — dostop do komunalnih privezov, -- - . ' ; . saj naj bi na otoku uredili mandrač s komunalnimi privezi, ki jih na obali v precejšnji meri primanjkuje. Otok je v precejšnji meri v zavetju pred burjo zaradi vzpetin nad obalno cesto, oblika delfina pa omogoča tudi razbremenitev precejšnjih delov otoka pred delovanjem juga. OTOK ZA LJUDI Projekt sta avtorja zasnovala tako, da je namenjen predvsem dejavnostim, ki so v javnem interesu, torej v ineteresu ljudi, domačinov in obiskovalcev. Morebitnih iniciativ zasebnega sektorja (npr. gradnja hotela ipd.) nista obravnavala, seveda pa niso izključene. Pri ugotavljanju možnih dejavnosti na in ob otoku so preverjali tudi, ali so medsebojno združljive oziroma če se lahko povežejo v delujočo celoto. Tako je nastal predlog naslednjih dejavnosti (posegov) v javnem interesu (ilustracija z naslovnice): * rekreacijske in sprostitvene površine (takšnih v Sloveniji še nimamo),, * čistilna naprava z upravno stavbo (za eno ali več obalnih občin), * prostori Uprave RS za pomorstvo (ob svetilniku, ki bo potreben), * botanični vrt (saj so odpadne vode očiščene do zadostne kakovosti), * krajevno pristanišče (za domačine), * deponija materiala iz predora (v vsakem primeru gre za poseg v prostor) * nadomestni biotop (Izoli bo spet imela otok) Dodatne rekreacijske in druge sprostitvene površine na in ob otoku bi lahko bistveno vplivale na ponudbo turizma na obali ter na večjo kakovost pri rabi prostega časa tako za prebivalce Izole in Kopra, kot obiskovalcev obalnega območja. Preureditev območja sedanje obalne ceste v rekreacijsko obalno območje bi z otokom ustvarila skupno obalno območje z bogato osnovno ponudbo (rekreacijske in športne površine, urejeno kopališče, sprehajalne in kolesarske poti) ter možnosti za spremljajoče oskrbovalne (gostinstvo ipd.) ponudbe. Pridobili bi več zelenih površin, ki bi jih še obogatil botanični vrt na otoku, z značilnim mediteranskim rastlinjem (pa morebiti še z različnimi morskimi organizmi v akvarijih). Uporaba očiščene odpadne vode za oskrbo rastlinja v botaničnem vrtu pomeni vzpostavitev svojevrstnega (unikatnega!) sistema indikatorjev okolja. Otok, kot novogradnja, bi moral biti opremljen še s svetilnikom, ki bi mu lahko dodali še ustrezne prostore za Upravo RS za pomorstvo, ki bi tedaj tudi dejansko "živela" z morjem, hkrati pa imela vpogled tudi na razmere v krajevnem pristanišču Z izgradnjo marin je bilo v slovenskem morju že v veliki meri poskrbljeno za tovrstno tržno dejavnost, z izgradnjo otoka pa se ponuja možnost, poskrbeti še za domačine, ki veliki meri živijo z ali od morja. Možnosti, da bi se to uredilo na obstoječem obalnem pasu, je namreč razmeroma malo. ALI NA OTOK SODI ČISTILNA NAPRAVA? Nujnost gradnje čistilne naprave za odpadne vode vseh treh obalnih občin je privedla do vključitve v evropski projekt iz katerega naj bi v naslednjih letih financirali to gradnjo. Tisti, ki preverjajo možnosti, ali graditi eno, dve ali tri čistilne naprave so z otokom dobili dodatno varianto reševanje tega problema Ker bo iskanje lokacije za skupno napravo zelo zahtevna naloga in ker je učinek čiščenja na biološki čistilni napravi običajno večji na napravah z večjimi obremenitvami, bi s tega stališča bilo bolje zgraditi eno čistilno napravo kot pa tri manjše. Pri vseh čistilnih napravah se pojavlja še vprašanje, kam izpuščati vodo, saj če se bo vodila v morje, bo izgradnja odvoda vplivala tudi na območje morja do globine 6 m, kjer je največja biološka raznovrstnost. Takšen izpust v morje pa bo morala obravnavati tudi skupna Slovensko-hrvaško- italijanska komisija za severni Jadran, ki ga lahko dovoli (ali pa tudi ne). Uporaba vode s ČN za botanični vrt na otoku rešuje tudi to vprašanje, saj predstavlja sodoben pristop večkratne rabe voda in pomembno zmanjša problem odvodnje v morje. Urbanistične delavnice BO ZRASEL PRED IZOLO? UMETNI ALI NARAVNI OTOK? Predlagani poseg predstavlja izziv za celo vrsto strokovnjakov, z različnih področij, od biologov, pa vse do oblikovalcev krajine (oz. prostora) in gradbenikov. Otok bo s svojim položajem na morju nedvomno spremenil podobo Slovenske obale, kot jo poznamo danes. Ker pa so v preteklosti ob naši obali že bili otoki, se postavlja pred prostorske načrtovalce pomembna dilema. Bi bilo bolje predlagati krajinsko primerneje vključen otok ali obdržati obliko delfina, ki bi poudarila, da gre za človekov poseg v prostor? Bi bilo bolje oblikovati otok kot del klifa ali posnemati oblike in izgled otokov, ki se pojavljajo v Jadranskem morju že nekaj kilometrov nižje na hrvaški obali? Tako kot vsaka novost bo tudi gradnja otoka nedvomno sprožila celotno paleto mnenj, od velikih navdušencev pa vse do popolnih nasprotovanj. Visoka stopnja demokratičnega dogovarjanja, ki smo ga že dosegli, pa je vendarle zagotovilo, da se o otoku lahko opravi strpna, argumentirana razprava. Nobena stvar (npr. otok) ni sama po sebi ne dobra, ne slaba - takšno jo naredi šele naša sodba, je zato znana misel, ki lahko služi kot izhodišče prihajajoči razpravi. VAROVANJE NARAVE Gotovo bi gradnja otoka bila deležna temeljite obravnave varstvenikov okolja in še posebej narave, saj gre vendarle za obsežen poseg v prostor, ki pa je vendarle precej podoben tistim, ki so se z gradnjo marin in luke že zgodili. Avtorja sta zapisala, da sta ohranjanje sedanjega stanja (npr. z vidikov ohranjanja narave) v določeni meri upoštevala, saj je predlagana lokacija izven že uveljavljenih režimov (omejitev oz. varovanja) oziroma izven območja največje biološke raznovrstnosti. Na predavanju pa je bilo slišati tudi vprašanja in pojasnila v zvezi z oblikovanjem grebenov ob otoku, kar bi na območju, kjer je zdaj mulj omogočilo življenje tudi tistim živalskim in rastlinskim vrstam, ki jih na tem območju zdaj ni. Otok je tudi izven glavnih plovnih poti, njegov vpliv na morske tokove pa bi bil, z ustreznim oblikovanjem, minimalen. Če je soditi po reakcijah prisotnih na predavanju in po nastopih občinskih oblasti sta oba predstavljena projekta vredna pozornosti, seveda predvsem zato, ker sta naravnana na javni interes in namenjena vsem ljudem, domačinom in gostom, kar seveda pomeni, da ju bo treba podpreti s sredstvi lokalne skupnosti. Vendar so ta v primeru plaže vzdolž obalne ceste dovolj racionalna za obe občini, v primeru gradnje otoka pa bo ta v veliki meri sosofinancirana z "evropskim denarjem" za gradnjo čistilne naprave, material za gradnjo pa bo zaradi izkopa tunela takorekoč brezplačen. Seveda pa je najpomembneje to, da postanejo predstavljeni projekti del širše, strpne in strokovne razprave. Le tako se bomo pretolkli do rešitev, ki bodo po okusu večine prebivalstva tega območja, kar doslej pri nas ni bilo ravno v navadi. poslušal, bral in zapisoval Mef Izdelki udeležencev lanskih urbanističnih delavnic so še vedno na ogled v obeh izolskih galerijah. V galeriji Insula so razstavljeni projekti na temo Ureditev rekreacijskih in kopaliških površin med Koprom in Izolo. V delavnicah so sodelovali mentorji in študentje: Lučka Ažman Momirski (ki že vsa leta organizira delavnice), Ivan Stanič, Jernej Hočevar, Jana Puž, Till Stropik, Mirko Mršnik, Maj BLatnik, Rok Grdiša, Rok Triller, Rok Vrenko, Saša Randič, Idis Turato, Jurana Hraste, Peter Karba, Janko Velnič, Bojana Čibej, Urška Kranjc, GAja Trbižan, Luka Vidic in Maja Zalar. V galeriji Alga pa je razstavljena maketa in skice Slovenske plaže, ki sojih v sklopu seminarske naloge pripravili študentje 5. letnika arhitekture: Ana Čeligoj, Lea Kregar, Uršula Oitzl, Neža Saje, Tina Verk in Miha Završnik pod mentorstvom prof. Janeza Koželja Njihova naloga je prejela študentsko nagrado Tiranesi 2001. POT NA SMETIŠČE ZGODOVINE Med različnimi dokumenti, ki jih v občinskih uradih vsake toliko odstranijo iz svojih pisarn se najdejo tudi takšni, ki so povezani s pomembnimi dogodki v zgodovini mesta ali občine. Tako je bilo tudi v primeru razprav o zazidalnem načrtu za izolsko marino, kjer je bil že pripravljen projekt arhitekta Tihomirja Stepanova, potem pa so novi investitorji poiskali drugega arhitekta in novo (sedanjo) marino je po njihovih zamislih in zahtevah narisal arhitekt Marjan Vrabec. To je bil menda tudi eden od razlogov za celo vrsto sporov, ki so sledili v postopku gradnje marine, nekateri so končali celo na sodišču, projekt izolske marine, kot jo je videl in narisal arhitekt Stepanov, pa se zdaj očitno seli na smetišče zgodovine. Preden dokončno odide iz našega časa smo mu namenili nekaj naše pozornosti. Saj sploh ni bil tako slab, kajne? KAPUČINO NAMIZNI TENIS 1. SNTI - članice Ilirija : Arrigoni 6:2 V drugem krogu spomladanskega kroga prvenstva so igrale igralke Arrigonija v gosteh pri Iliriji iz Ljubljane. Izolanke so tako kot v prvem delu odigrale dvoboj zelo slabo, poleg tega pa je manjkalo tudi nekaj športne sreče za iztržiti vsaj točko. Prvo priložnost je zapravila RahOtinOVaz Mrzel; po vodstvu z 2:0 je izgubila z 2:3. Nato je z isto igralko izgubila tudi Erika lauševac z 1:3. Pri domačinkah je še tri tekme zmagala Halasova, ter par Halas / Mrzel, Ludvikova in Rahotinova pa sta prispevali za Arrigoni vsaka po eno zmago. Zaradi mednarodnega prvenstva Slovenije za člane in članice v Velenju od 18. do 20.1 ter ostalega mednarodnega programa se bo prvenstvo nadaljevalo šele 9. februarja. V nedeljo je v Izoli potekal 1 TOP 12 RS za kadete in kadetinje. V prvi kvalitetni skupini je Petra Kukovec osvojila 5. mesto. Alenka Ačimovič pa 11. mesto v drugi skupini je tretje mesto osvojila Maja Ropret deveta pa je bila Nika Marušič. Pri kadetih sta v drugi skupini nastopila Simon Frank, ki je bil sedmi, ter Matjaž TrbOVC, ki je osvojil zadnje, dvanajsto mesto. Nastop naših tekmovalcev in tekmovalk lahko ocenimo kot uspešen, saj so kar štirje izboljšali svoje uvrstitve na jakostnih lestvicah. Rezultatsko sta nekoliko pod pričakovanji glede na jakostno lestvico odigrala le Petra Kukovec in Matjaž Trbovc. RIBARI EXPRESS Pri Ribarih seje spet nabralo nekaj novic. Nabavili smo 100 dodatnih šalov z napisom RIBARI IZOLA, ki so na voljo po nespremenjeni ceni 2.000 tolarjev. Naročila sprejemamo na sedežu društva na Gregorčičevi 21 vsak dan od 20. do 22. ure (razen ob nedeljah in praznikih) in prek znanih "fac" članov društva. (Kdor prvi pride, prvi nosi!) Člani društva se tudi pripravljamo na reorganizacijo in sestavljamo plan dela za tekoče leto. Imamo pa tudi veliko željo: radi bi nabavili računalnik za opravljanje naše dejavnosti in se priključili na internet. Upamo, da se bo morda našel kdo, ki bi bil pripravljen odstopiti rabljen računalnik ali pa vsaj kdo, ki bi nam dal informacijo, kako najceneje priti do njega. Kakršenekoli pomoči bi bili zelo veseli ! Društvo navijačev Ribari Izola 0DB0IKA 2. D0t-moškl Izolani so bili v 11-tem krogu prosti, zato so po lestvici zdrsnili nekoliko nižje in so trenutno uvrščeni na šesto mesto, vendar jih od drugouvrščene Mislinje, ki ima odigrano srečanje več. loči vsega pet točk. Boj za napredovanje torej še ni čisto izgubljen, veliko pa bo odvisno od sobotnega srečanja v Prvačini, ki je na lestvici le mesto pred Izolani. 3. DOL ženske Interval A lzola:Koper mlade 1:3 (-20,19,-25,-15) Izolanke so izgubile srečanje s favoriziranimi gostjami, ki so pravzaprav rezervno moštvo prvoligaša iz Kopra, vendar so se na igrišču kar dobro držale. Potem ko so osvojile drugi niz so bile blizu uspehu tudi v tretjem, vendar jim je zmanjkalo izkušenj, kar so gostje izkoristile in slavile zanesljivo zmago tudi v četrtem nizu. Ker je Piran doma nepričakovano klonil proti Italijanski skupnosti (1:3) so Izolanke še naprej druge, v soboto pa bodo gostovale pri zadnjeuvrščeni Pizzeriji Morena in vse razen gladke zmage bi bilo veliko presenečenje. V obeh izolskih tretjelgaših se počasi pripravljajo na začetek spomladanskega dela priprav na nadaljevanje prvenstva. Hud mraz je precej načel obe igrišči zato bodo s pripravami še malo počakali, v moštvih pa ne bo prišlo do večjih sprememb niti med igralci niti v strokovnih štabih. Ambicije obeh klubov so seveda različne, čeprav sta si moštvi po kvaliteti precej blizu. MNK Izola odočno računa na napredovanje v 2. ligo, Kortežani pa pravijo da bodo igrali po najboljših močeh, potem pa bo kar bo. / POGLED S STRANI piše ŽARKO za Kapučino Šporrt Tokrat prihajajo v ospredje rokometašice. V soboto se prične drugi del prvenstva, Izolanke bodo nastopale doma in gostile ekipo iz Kočevja. Ekipa Borisa Čuka, kar precej so dolžne iz jeseni, je bila precej aktivna v tem premoru. Ob treningih so odigrale tudi nekaj trening tekem. Rezultati, ti v tem času niso pravo merilo, so spodobni. Žal so pri vsem imele prste vmes poškodbe, starostno povprečje je zopet nekoliko nižje in zastavljene cilje bo težko doseči. Ekipa, katera je poskušala "srečo" tudi v Evropi je že pokazala, da zmore in zna tudi presenetiti, maksimalno pripravljene, ob upoštevanju nasvetov pa lahko tudi odigrajo vidnejšo vlogo. Cilji ekipe so vezani na domače prvenstvo, pogoji in vse opremljajoče zadeve so sedaj dobro urejene in dekleta bodo morale prevzeti svoj del odgovornosti. Prvenstvo bo res dolgo, vendar pa najmanjše "zabušavanje" lahko pripelje v nemirne prvenstvene vode. Kako izgledajo razigravanja in kakšne "travme" povzročajo, nekaj deklet že pozan. Moške rokometne "travme" se počasi le sanirajo. Ekipa je pričela s "pravimi" treningi, vodi jih zopet Fredi Radojkovič. Seveda je še vse daleč od željenega. Zamik pričetka prvenstva tako ponuja še nekaj maneverskega prostora. Izolani se žal ne morejo primerjati z ekipami, katere so bile v Izoli na pripravah, bilo pa jih je kar nekaj, tudi nižje rangiranih. Kakšna bo pripravljenost ekipe, bo tako narekovalo trenutno stanje. Ob vseh izračunih, kombinacijah in realnosti je ekipa še vedno v igri, nekdo bi moral znati samo dobro premešati karte. Gostišče Jasna Izola-Dobrava tel.: 05/ 641 8354 http//izola.gvcri.net NA ROGLI (spomini na šolo v naravi) Učenci četrtih razredov osnovne šole Livade so se pred kratkim vrnili s šole v naravi, ki so jo tokrat organizirali na Rogli. Tako-le so opisali svoje spomine na tistih pet dni, ki so jih preživeli daleč od doma. Zvečer pred odhodom sva z mamo pripravili potovalke, oče pa smučarsko opremo. To noč sem slabo spala, ker sem bila vsa v pričakovanju. ( Mateja) Zdelo seje, kot da se pot do Rogle ne bo nikoli končala. Šli smo mimo različnih krajev. Ustavili smo se v Trojanah. Tu so značilni krofi. Nekateri so sijih tudi kupili. (Valentina) Naša vila se je imenovala Mitra. Bila je zelo lepo opremljena, v kateri sem se tudi dobro počutil. V apartmaju smo si kuhali tople čaje, da nas ne bi zeblo. (Marko) Ko smo prišli na Roglo, je zelo snežilo, pihal je veter in bilo je zelo mrzlo. (Alen) Vsak dan smo se približno pol ure vozili do Rogle, kjer smo smučali do kosila. Po kosilu smo odšli nazaj smučat. Ob štirih smo se odpeljali v Zreče. (Katja) Bila sem pri začetnikih, pri vaditeljici Tadeji. Bila je prijazna in nam je bila vedno pripravljena pomagati. Na vlečnici smo se najprej peljali s krožniki, nato še s sidri. Spuščali smo se po strmih klancih in veliko padali. (Simona) Pr/ učitelju Borutu mi ni bilo tako lepo, ker smo se velikokrat ustavljali, a naučil sem se držati skupaj noge in pravilno zavijati. (Rok) Po dveh urah smučanja smo nekateri odšli v okrepčevalnico, kjer smo se ogreli šele po 15 minutah. Potem smo odšli nazaj na sidro in zelo me je zeblo. (Astra) Po večerji nam je učitelj Slapernik pokazal zanimive diapozitive iz ture na Mont Blanc. Za nagrado smo se potem zunaj lahko kepali. (Darja) Po ogledu diapozitivov smo se šli kepat. Po kepanju smo bili vsi mokri in utrujeni, zato smo šli takoj spat. (Luka) Prvi večer smo bili utrujeni in smo hitro zaspali. Naslednji dan smo zopet šli na smučanje. (Nika K) Kopali smo se tudi v bazenu. Kdor je hotel, je lahko šel tudi v zunanji bazen. Darja, Mateja, Mersedes in jaz smo skočile tudi v najbolj mrzel bazen. (Nika M.) Tretje jutro smo se pozno zbudili. Učiteljica nas je pri prebujanju snemala. Bili smo grozni ali vsaj zelo smešni. To jutro ni snežilo, sijalo je sonce in tudi na smučišču je bilo tako. (Mersedes) Najlepši trenutki so bili zvečer v sobi, ko smo se s prijatelji zabavali in se smejali. (Tjaš) Imeli smo tudi žrebanje štartnih številk za tekmovanje v veleslalomu. Izžrebala sem številko 5. Naslenji dan smo imeli tekmovanje. (Alja) Vsi smo komaj čakali nedeljo, ker smo hoteli preizkusiti smučarsko znanje. Bil sem zelo vesel, saj sem dobro smučal in dosegel drugo mesto. (Tadej) Vse dni zimske šole v naravi smo imeli hud mraz z vetrom. Snega je bilo dovolj in tako smo presmučali vse strmine na Rogli. (Petra) Zadnji dan je bil poln presenečenj od nastopov učencev, tombole, podelitve medalj in smučarskega krsta. Smučarski krst mi je veliko pomenil, ker sem tako postal smučar. (Matija) Ta večer je bil tudi smučarski krst, kjer je vsak od nas dobil s smučko po zadnjici. (Filip) Moji sošolci so odšli na Roglo, jaz pa sem zaradi zdravstvenih razlogov ostala doma. Čeprav sem pogrešala sošolke, so mi ti dnevi potekali prijetno. (Brigita) Učenci 4.a OŠ Livade Izola ^ qoutìgue ninn ^ IZOLA, Ljubljanska 40, tel. 05 / Ó41 - 62 - 25 22 let IZBRANE ZVESTOBE vam v januarju nudi 30% POPUST (gotovinski - blagajniški) Za plašče, pelerine, usnjene in druge jakne, kostime, ekskluzivne pletenine, bluze, majice, hlače, krila, šale, rute in kape. Nina obleče tudi močnejše postave do konf. št. 60, pa tudi maturantska oblačila že čakajo na vas. ^ Bodite drugačne, oblecite se pri NINI, v Ljubljanski 40 v Izoll!^ ŠPORTNO DRUŠTVO MAESTRAL organizira MUCAM JE V MARIBORSKEMU POHORJUjZIDANIŠKOV DOM) MED ZIMSKI MU* O C IT NIC AM I ^ Športna šola MAESTRAL organizira: ' Športne delavnice za predšolske otroke (3-5let) - sreda od 18-19 ure v telovadnici vrtca Livade * Športna delavnica za dečke in deklice (6-9let) - torek in petek od v y «.-j. 16.30-17.30 v športni dvorani Livade k * Gimnastika za deklice (7-11 let) Ik, v - ponedeljek in četrtek od ? V 15.30-16.30 informacije: telefon 640 39 89 oz. 041 644 817 (Tone Barič) ■P0PUSTI-P0PUSTI-P0PUSTI- od 6.12. 2001 dn fi.3. 7003 v Izoli, Veliki trg 6, v Mandraču tel.: 05/ 641 56 50, 64186 50 NAJ IZOLSKI ŠPORTNIKI 2001 V ponedeljek so v Hotelu Riviera predstavniki izolskega Centra za kulturo, šport in prireditve podelili že tradicionalna priznanja za športne dosežke v letu 2001. Čeprav so kriteriji za dodelitev priznanj razmeroma strogi (do 3. mesta na DP, članstvo v reprezentanci, mednarodni nastopi) pa je dobitnikov vsako leto več kot 100 in tako je bilo tudi tokrat. Prireditev je tako minila bolj ali manj v znamenju podeljevanj priznanj, za kakšne vsebinsko kvalitetnejše intervencije pa enostavno ni bilo časa, čeprav so organizatorji pripravili tudi krajši plesni program. Žal na podelitvi ni bilo nekaterih najbolj znanih izolskih športnikov zadnjega obdobja (Žbogar, Dekleva, Jereb), pogrešali pa smo tudi starše oziroma člane vodstev klubov, tako da je bilo na koncu vsega preveč in so obložene mize ostale brez gostov. Tako kot vsako leto lahko le ugotovimo: nekaj bo pri tej podelitvi res treba spremeniti. I. skupina (mlajše in starejše deklice in dečki): JADRANJE Jadralni klub BURJA: MAJA MATTICA v razredu Optimist - kategorizirana drž. reprez. mlad.razreda, za udeležbo na EP za kadetinje SANDI HOLUB v razredu Optimist - državni reprezentant, za udeležbo na EP VERONIKA MACAROL v razredu Europa - za doseženo 3. mesto na mlad. DP Jadralni klub OLIMPIC: ALEKSANDRA DOROŠENKO v razredu Optimist -državna reprezentantka, za doseženo ž.mesto na DP in za udeležbo na EP KICK BOXINO Klub borilnih veščin TAE KWON-DO: ANDREJ ŠKRGA! v semi contactu za doseženo 1. mestonaDP-135 cm DANIJEL KJNDA v semi contactu za doseženo 2. mestonaDP-135cm DAVID DAVIDOVIČ v semi contactu za doseženo 3. mestonaDP-155 cm NAMIZNI TENIS Namiznoteniška sekcija ARRIGONI: NIKA MARUŠIČ -ALENKA AČIMOVIČ dvojice - za doseženo 3.mesto na DP ROKOMET Ženski rokometni klub IZOLA-BORI-KMO: mlajše deklice A - za doseženo 3.mesto na DP INES KALTAK, LARA PAVČNIK, DORIS FRANK, ANA VIŠKOVIČ, ENEJA CULINA, MERI KARAJKOVIČ, MOJCA ŠIMER, IVANA ANTONIČ mlajše deklice B - za doseženo 3.mesto na DP ANJA BARIČ, KATJA KOPRIVEC, SUZANA BARTULOVIČ, TJAŠA ŠTEFANČIČ, SANDRA VUKOJEVIČ, TEA LUGAROV, SABRINA POROPAT, S INDI BIZJAK, NATAŠA HANC, REBEKA HIRŠEL, MIRELA POLJAK, ALEKSANDRA DERDAJ, starejše deklice - za doseženo 1.mesto na DP DANJELA RISTIČ, LEA BENULIČ, ERIKA SKRLIČ, IVANA POSAVAC, MATEJA MIHALIČ starejše deklice - kategorizirana drž. reprez. mlad.razreda, za doseženo 1.mesto na DP MATEJA ŠVILIGOJ, SANELA POLJAK, NEŽA MITRUŠEVSKA, MANUELA HRNJIČ, LUANA POLJŠAK Moški rokometni klub mlajši dečki - za doseženo 3.mesto na DP JASMIN DEDIČ, JAN RADOJKOVIČ, EMEL REDŽIČ, MATEJ SRABOTIČ, UROŠ SRABOTIČ, ROK GOMEZELJ, MATEJ KLEVA, MIRAN KALIGARIČ, ROK JURMAN, MARKO CVETKOVIČ, MATJAŽ PIANTONI-ŽEGER, MATIC ČEBULJ, TILEN SLAMA, IGOR ČUK, ANDREA RADOLOVIČ II. skupina (mlajše in starejše mladinke in mladinci): JADRANJE Jadralni klub BURJA: GREGOR MACAROL v razredu Laser - za doseženo 2.mesto na DP, za doseženo 3,mesto na mlad. DP TINA ČELIGOJ - TAJA ABRAM v razredu 470 - državni reprez., za udeležbo na SP ROK KOŠIR -LUKA KOŠIR v razredu 470 - državna reprezentanta, za udeležbo na SP Jadralni klub OLIMPIC: ANJA DOROŠENKO v razredu Evropa -kategorizirana drž. reprez. drž.razreda, 2.mesto na DP, za udeležbo na SP KICK BOXINO Klub borilnih veščin TAE KWON-DO: ADMIR SINANBEGOVIČ kategoriziran drž.reprez.mladjazreda, v semi contactu - za doseženo 1.mesto na DP -71 kg, v light contactu - za doseženo 1. mestonaDP-71 kg MARKO VIVODA v light contactu za doseženo 2. mesto na DP -60 kg DARJO SVJETLANOVIČ v semi contactu za doseženo 1 .mesto na DP -60 kg ALEŠ INTIHAR v light contactu za doseženo 2.mesto na DP-71 kg NAMIZNI TENIS Namiznoteniška sekcija ARRIGONI: JANA LUDVIK kategorizirana drž. reprez.mlad.razreda, trenutno 13. na evropski tang lestvici, posamezno - za doseženo 2.mesto na DP, za uvrstitev med 16 na EP, za udeležbo na medn. mladinskem prvenstvu Portugalske in Slovenije, dvojice - za doseženo 3.mesto na DP, za uvrstitev med 8 na mednunlad. prvenstvu Španije, med 16 na medn. mlad.prv. Slovenije, med 16 na medn. članskem prvenstvu Slovenije, ekipno - za doseženo 1.mesto na DP, za doseženo 10.mesto na EP, za doseženo 7.mesto na medn.mlad. prvenstvu Španije, S.mesto na medn. mlad. prvenstvu Slovenije in 11 .mesto na medn. mlad. prvenstvu Portugalske. ERIKA JAUŠEVAC kategorizirana drž. reprez. mlad. razreda, posamezno - za udeležbo na medn. mlad. prvenstvu Slovenije, dvojice - za doseženo 3.mesto na DP, za uvrstitev med 16 na medn.mlad. prvenstvu Slovenije, mešane dvojice - za doseženo 3.mesto na DP, ekipno - za 1.mesto na DP MARIKA JAUŠEVAC kategorizirana dtž.reprez.mlad.razreda ekipno - za doseženo !.mesto na DP, PETRA KUKOVEC ekipno - za doseženo 1.mesto na DP NOGOMET Mladinski nogometni klub : ROK BOŽIČ mlajši mladinci - drž. reprezentant-sodeloval na tekmah s Hrvaško in Avstrijo JURE TRESKAVICA mladinci - drž. reprezentant- sodeloval na tekmi s Hrvaško DAMIR HADŽIČ mladinci - drž.reprezentant- sodeloval na tekmah s Hrvaško MARKO BOŽIČ mladinci' - drž. reprezentant - sodeloval na tekmah s Hrvaško, Avstrijo, Češko, Irsko, Ukrajino MIDHAD ŠABIČ mladinci - drž.reprezentant -sodeloval na tekmah s Hrvaško in Avstrijo SAŠO BOŽIČIČ mladinci - drž.reprezentant -sodeloval na tekmah s Hrvaško, Avstrijo, Belorusijo, Itabjo, Madžarsko ODBOJKA Odbojkarski klub: MITJA GASPARINI mlajši mladinci - kategoriziran drž.reprez.persp.razreda za doseženo S.mesto na EP za mlunlad. JELENA PEŠIČ mlajša mladinka za doseženo 1.mesto na DP v odbojki na mivki KADETSKA EKIPA za 2.mesto na DP RIBIŠTVO (športni ribolov na molju) Morskošportni ribolovni klub MENOLA: VIDA PUCIHAR mladinke za doseženo 4.mesto posamezno na EP - z obale, za doseženo 2.mesto ekipno na EP - z obale, za doseženo 2,mesto posamezno na DP - z obale DAMIR KOMADINA, DAVOR IVKOVIČ mladinci -za doseženo 2.mesto ekipno na EP - z obale IVAN ZEKO mlajši mladinci - za doseženo 3.mesto ekipno na EP - z obale, za doseženo 2,mesto posamezno na DP - z obale MATIJA BALOH mlajši mladinci - za doseženo 3.mesto ekipno na EP - z obale, za doseženo 3.mesto posamezno na DP - z obale DAMIR JUSUFSPAHIČ mlajši mladinci - za doseženo 3.mesto ekipno na EP - z obale BALINANJE Balinarsko športno draštvo JADRAN: JOŽE BEMBIČ v enojkah za doseženo 3.mesto na DP JADRANJE Jadralni klub BURJA: VASILIJ ŽBOGAR v razredu Laser kategoriziran drž. reprez. medn. razreda, 3,mesto na SI -Tunis, lO.mesto na EP, I. mesto na DP SIMON DEKLEVA -SANDI DEKLEVA v razredu 470, kategorizirana drž. reprez. medn.razreda, za doseženo 21.mestonaSP SAŠO JURAK - BOJAN GALE v razredu 470, kategorizirana drž.reprez.drž.razreda, za udeležbo na SP, JAN MIKULIN v razredu Laser Radiai, kategoriziran reprez.drž.razreda, za doseženo 1.mesto na DP, za udeležbo na EP EVGENIJ KOMLJANEC v razredu Zvezda za ud. na SP Jadralni klub OLIMPIC: AL MARKOČIČ v razredu Europa za doseženo 3.mesto med člani in mlad MIHA SLEKOVEC v razredu Fireball kategoriziran drž.reprez.drž.razreda za doseženo 2.mesto na DP, sodeloval na EP in SP DOMEN KANSKY v razredu Fireball za doseženo 2.mesto na DP, sodeloval na EP in SP MIHA KAVČIČ - UROŠ PEČAVER v razredu Fireball, diž.reprezentanta 3.mesto na DP v razredu Fireball, sodelovala na SP v razredu Fireball Ženski rokometni klub IZOLA-BORI-KMO: mlajše mladinke - kategorizirana drž. reprez. mlad razreda, za doseženo 1. mesto na DP ANJA ARGENTI, TJAŠA MAKOVEC, TAMARA ŠTEFANČIČ, TINA SUŠELJ, ANDREJA ČIČ, MELISA ZEJNIČ, JELENA ČVORAK ANA PETRINJA - kategorizirana drž. reprez. mlad, razreda, za doseženo 1. mesto na DP, za doseženo 7.mestonaEP PETRA ADAMIČ kategorizirana drž. reprez. mlad, razreda, za doseženo 1. mesto na DP, za doseženo 7.mesto na EP, za nastop za mlad. reprezentanco na kvalifikacijah za EP, za nastop za člansko reprezentanco na tekmi s Hrvaško MIA BOŠNJAK, BILJANA ŠMITRAN, KATJA VIŠNJEVEC mladinke kategorizirana drž. reprez.mlad.razreda, za nastop na kvalifikacijah za SP Moški fókómèthi klub BLAŽ VONČINA ml. mladinci - državni reprezentant, iiHHpvpnpf' FP JAKOB VUKOVIČ ml. mladinci - državni reprezentant, udeležba na kvalif. tekmah z Izraelom in Egiptom VESLANJE Veslaški klub ARGO: MAJA REHAR državna reprezentantka enojec-mladinke - za doseženo 1.mesto na DP, - za doseženo 17.mesto na mlad. SP JANJA KLARIČ državna reprezentantka -enojec-ml.mladinke - za doseženo 2.mesto na DP dv. dvojec-ml.mlad. - za doseženo 3.mesto na DP, četverec-ml.mlad. - za doseženo 1.mesto -šesteroboj A-A MATEJA ŠTRANCAR dv.dvojec-ml.mlad. - za doseženo 3.mesto na DP ANDREJ MEZGEC, JAN PULIN, JAKA VADNJAL, KRISTJAN KERIN četverec-mLmladinci - za doseženo 3.mesto na DP Veslaški klub IZOLA BINE PIŠLAR dvojni četverec - kategoriziran drž.reprez.persp.razreda za doseženo 7.mesto na mlad. SP TOMAŽ HVALA, ANDREJ KRIŽMANIČ, MIHA VIČIČ (član mlad. reprez.) četverec s krmarjem, kategoriziran drž.reprez.mlad.razreda za doseženo S.mesto na mlad. SP BRANKO BAUK dvojni dvojec, član mladinske reprezentance, za udeležbo na mlad. SP ERNAD RASTODER enojec, kategoriziran drž.reprez.mlad.razred, udeleženec mlad. SP NIKA BABIČ enojec, kategorizirana drž.reprez.mlad.razreda, za doseženo 4.mesto na medn regati v Munchnu III. skupina (članice in člani): KICK BOXINO Klub borilnih veščin TAE KWON-DO: KRISTJAN TOMŠIČ v semi contactu kategoriziran drž. reprez.medn.razreda za doseženo 2.mesto na WAKO Wcup MILJAN PALIBRK v semi contactu za doseženo 2.mesto na DP -79 kg SAŠO POPOVIČ v light contactu za doseženo S.mesto na DP -74 kg ALEŠ LOREDAN v semi contactu za doseženo 2.mesto na DP -94 kg RIBIŠTVO (športni ribolov na motju) Morskošportni ribolovni klub MENOLA: SANDRO VALENTI član, kategoriziran drž. reprez.medn.razreda, za doseženo 1.mesto posamezno in 1.mesto ekipno na EP - s čolna z roko, za doseženo S.mesto ekipno na SP - s čolna s palico, za doseženo 3.mesto posamezno na DP - s čolna z roko, za doseženo S.mesto posamezno na DP - s čolna s palico ZVONIMIR GRGUROVIČ član, kategoriziran drž. reprez.medn.razreda, za doseženo 3.mesto ekipno in 7.mesto posamezno na SP - s čolna s palico, SAVO BEMBIČ član, za doseženo S.mesto ekipno na EP z obale, za doseženo 2.mesto posamezno na DP - z obale FRANČ JURIŠEVIČ član, za doseženo S.mesto ekipno na EP z obale, za doseženo 2.mesto posamezno na DP - s čolna z roko STOJAN BABIČ član, za doseženo 3.mesto ekipno na EP zobale JANEZ PUCIHAR član, za doseženo 1 .mesto ekipno na EP s čolna z roko MARKO VUK član, za 3.mesto posamezno na DP-z obale ROKOMET Moški rokometni klub: ČLANSKA ROKOMETNA EKIPA za doseženo 1.mesto v l.b ligi in napredovanje v [.državno ligo VFSI ANJF Veslaški klub ARGO: BOŠTJAN BOŽIČ kategoriziran drž. reprez. medn. razreda, četverec-mlajši člani - za doseženo 2.mcsto na SP-B, enojec-člani - za doseženo 2.mesto na DP, četverec -člani - za doseženo 16.mesto na SP-A DANJEL HRVAT enojec-člani - za udeležbo na SP-B -lahki veslači Veslaški klub IZOLA ALEKSANDRA PRELAZ enojec-članice - za doseženo 1.mesto na DP MAJDA JERMAN enojec-članice - za doseženo 3.mesto na DP TRENERJI Za dosežene rezultate in strokovno delo so predlagani: IZTOK BUTINAR Veslaški klub ARGO BOJAN KOROŠEC, FONDA DAVORIN Tae Kwon-Do Izola AVTOMOTO rally Sava Seat Racing ANDREJ JEREB kategoriziran športnik mednarodnega razreda, za 1 .mesto na DP -absolutno, za 1.mesto v srednjeevropski coni v razredu KIT-CAR IGOR KOMADINA Odbojkarski klub Izola DUŠANKA ČUK, BORIS ČUK ŽRK Izola-Bori-KMD BRANKO ZUPAN MNK Izola ZDENKO ŠVAB, MARINO FILIPAS NTS Arrigoni FREDI RADOJKOVIČ MRK Izola Kulturni center Izola / Bazoviška 4 / Tel.: 641 55 71 N. Simon : petek. 18. ianuaria ob 20.00 UEČNA MLADENIČA Komedija Režija Vojko Zidar Igrajo : DARE VALIČ, ALEŠ VALIČ, NINA VALIČ in IRENA PROSEN Dva upokojena, nekdanja superzvezdnika komedije, poskušata obnoviti in za televizijo posneti svoj legendarni komični skeč... Duhovita ter briljantna igra nosilnih igralcev vas bo očarala.. Predstava je bila napovedana za mesec november 2001, vendar je zaradi bolezni v ansamblu odpadla, zato jo tokrat ponovno uvrščamo na spored. Vstopnina : v predprodaji 2.000 ŠIT, študentje, upokojenci in dijaki 1.800 SIT, na dan predstave 2.200 SIT, študentje, upokojenci, dijaki 2.000 SIT. Priskrbite si vstopnice pravočasno I Sobota. 19. Ianuaria ob 17.00 SLONČEK DUMBO Prikupna Disneyeva pravljica o nerodnem slončku z dolgimi uhlji...Poleg slončka in slonov nastopa še mišek Timotej, nagajive papige in druge živali, v cirkusu pa akrobatke , klovni in še kdo .. Nastopajo Flipice iz Pirana I Vstopnina : 500 Sit Petek. 25. ianuaria ob 20.00 KUD Baladoor in Kulturni center Za dober začetek novega leta ...dober kubanski Jazz CAFE CON PAN Aljoša Jerič- bobni, Blaž Celarec- tolkala, glas, David Jarh- trobenta, Nevio Zanninotto -alt/sopran saxofon, Giovanni Toffoloni- el. bas, Sebastjan Duh - klavir Začelo se je z italijansko skupino Ocho rios.... Vstopnina : 1.500 SIT Obala med Koprom in Izolo-Ureditev rekreacijskih in kopaliških površin - Galerija Insula - Predstavitev rezultatov mednarodne urbanistične delavnice, kije potekala v času od 19.10.2001 do 21.10.2001 v Kopru. Organizacija delavnice: Lučka Ažman Momirski, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani Strokovna priprava delavnice :Mirjam Požeš, Mestna Občina Koper, Urad za okolje in prostor Jana Gojanovič Purger, Občina Izola, Urad za prostorsko načrtovanje Lučka Ažman Momirski, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo Predstavitev posameznih problemov : Lučka Ažman Momirski, Mitja Bricelj, Eric Van Dijk, Andreja Jan, Gorazd Kobal, Boris Leskovec, Lovrenc Lipej, Andrej Mlakar, Slavko Mezek, Mirjam Požeš, Jana Gojanovič Purger, Katja Repič Vogelnik, Janez Širše, Franci Steinman, Robert Turk, Ronald E. Waterman Projektantske skupine delavnice: Lučka Ažman Momirski, Ivan Stanič: Jernej Fločevar, Jana Puž, Till Stropnik, Mirko Mršnik: Maj Blatnik, Rok Grdiša, Rok Triller, Rok Vrenko, Saša Randiò, Idis Turato: Jurana Hraste, Peter Karba, Janko Velnič, Bojana Čibej, Urška Kranjc, Gaja Trbižan, Luka Vidic, Maja Zalar Delavnico sta omogočili Mestna Občina Koper, Občina Izola in Urad RS za prostorsko planiranje pri Ministrstvu za okolje in prostor Slovenska plaža, ureditev obale med Koprom in Izolo - galeriji Alga - Predstavitev naloge študentov 5. letnika Fakultete za arhitekturo iz Ljubljane Naloga je nastala na lastno pobudo, da opozori na komunalno urejeno obalo, ki bi se jo dalo preurediti postopoma v največje in najlepše kopališče na Obali (študentska nagrada Piranesi 2001 ) Študenti: Ana Čeligoj, Lea Kregar, Uršula Oitzl, Neža Saje, Tina Verk in Miha Završnik Mentor: prof. Janez Koželj Razstavi bosta na ogled do 23.01.2002 Galerija Insula, Smrekarjeva ulica 20: vsak dan od 9. do 14. in od 17. do 19. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Galerija je zaprta v nedeljo in v ponedeljek popoldan. Galerija Alga, Trg Edbina Kristana 1: vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. Galerija je zaprta v nedeljo in v soboto popoldan. MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA Oddelek za otroke in mladino vabi otroke od četrtega leta dalje na uro pravljic, ki bo v torek, 22.januarja ob 17. uri, v pravljični sobi v prostoru starega italijanskega vrtca, Drevored 1. maja 9. Prisluhnili bomo pravljici "Mišek mačji medved" ki jo je za najmlajše napisal Burny Bos. Prijazno vabljeni!!! kino ODEON v:sv; j: J, >.•. • ; ?j v: ■ - few|sp$*|§p S-:? ■, •; ČETRTEK, 17.1., PETEK, 18.1., SOBOTA, 19.1., NEDEUA, 20.1., PONED., 21.1. in TOREK, 22.1.2002 KROKODIL DUNDEE V LOS ANGELESU.bi8.30 (Crocodile Dundee in L.A.), družinska komedija Režija: Simon Wincer Vloge: Paul Hogan, Linda Kozlowski, Jonathan Banks; NITI BESEDE.b 20.30 (Don't Say a Word), triler Režija: Gary Fleder Vloge: Michael Douglas, Britanny Murphy, Famke Janssen, Sean Bean; Društvo invalidov Izola vabi svoje člane in članice na redni občni zbor za leto 2001, ki bo dne 2. februarja 2002 v Srednji gostinski in turistični šoli Riviera v Izoli ob 17. uri. Prijave sprejemamo v pisarni društva vsako sredo od 15 do 17 ure. Vabljeni! Art KINO - Odeon sreda 23.1. ob 20.30 uri ITALIJANŠČINA ZA ZAČETNIKE ITALIANSK POR BEGYNDERE Režija: Lone Scherfig / Glavne vloge: Anette Stovelbaek, Lars Kaalumi Nagrada: Srebrni medved Berlin 2001, Life Ljubljana 2001 Predsednik Dl: Zmago Višnjevec ZAHVALA 18. 12. 2001 je bilo v Zdravstvenem domu Izola srečanje pediatrov in otroških zdravnikov obalno - kraške regije. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili sponzorjem, ki so nam pomagali pri pripravi srečanja: g. Lukežiču iz Delmarja, g. Miklobušcu iz hotela Riviera ter g. Saliji, lastniku slaščičarne Galeb. __________________Dr. Mariza Višnjevec-Tuljak________________ Zgodba o šestih premalo samozavestnih moških in ženskah, ki se srečujejo na tečaju italijanščine, je prvi film posnet po pravilih "Dogme", ki gaje ustvarila ženska, kar daje filmu poseben čar. To je vesel film z nekaj žalostnih trenutkov, ravno toliko, da lahko rečejo: življenje je lepo. Zgodbo in junake vseh starosti in zelo različnih značajev (od mladega pastorja do suverenega natakarja) drži skupaj tečaj italijanščine, ki je bolj kot učenju, namenjen srečanju samotnih in začasno karamboliranih src. V najbolj črnih trenutkih se vedno najde delček optimizma, ki veje iz mediteransko obarvane situacije, nekakšne svetle točke, ki jih vleče proti jugu, kamor nazadnje tudi odpotujejo. To je že 12. film posnet po pravilih Dogme, kije danskemu filmu na široko odprla vrata v svet. Pravila "Dogme" sta pred leti zapisala režiserja Thomas Vitenberg (Praznovanje) in Lars von Trier (Idioti), kar pomeni, da se morajo filmi snemati v naravnem okolju, brez scenografije, osvetlitve, glasbe, žanrske opredelitve December v Izoli - Dicembre a Isola DECEMBER V IZOLI - DICEMBRE A ISOLA FINALNO ŽREBANJE - ESTRAZIONE FINALE 14.00002 ZAP. ŠTEVILKA NAGRADE IZŽREBANA ŠTEVILKA NO. ESTRATTO NAGRADA - PREMIO 10. 01903 ŠPORTNI NAHRBTNIK 7. 04467 PAKET IZDELKOV DROGA d.d. 23. 04481 KOMPLET KNJIG 17. 09335 KOMPLET KNJIG 12. 09394 5 VSTOPNIC SAVNA HOTELI MORJE 14. 10692 KOMPLET CD PLOŠČ 3. 11577 VIKEND PAKET HOTEL SAVA ROGAŠKA SLATINA ZA 2 OSEBI 18. 11855 KOMPLET KNJIG 11. 15815 TEDENSKA VSTOPNICA BAZEN HOTELI MORJE 9. 16820 ŠPORTNA TORBA 20. 20604 KOMPLET KNJIG 8. 21618 PLANINSKI NAHRBTNIK 16. 21892 KOMPLET KNJIG 22. 27832 KOMPLET KNJIG 5. 29206 IZLET V BENETKE ZA 2 OSEBI S PRINCE OF VENICE 1. 30173 AVTOMOBIL SEAT IBIZA 21. 31516 KOMPLET KNJIG 13. 32583 KOMPLET CD PLOŠČ 25. 32861 KOMPLET KNJIG 2. 34720 IZLET V LONDON ZA 2 OSEBI 6. 35540 GORSKO KOLO 24. 37769 KOMPLET KNJIG 4. 38572 IZLET V BENETKE ZA 2 OSEBI S PRINCE OF VENICE 15. 40231 KOMPLET CD PLOŠČ 19. 43786 KOMPLET KNJIG TAKO SMO ŽREBALI V ponedeljek ob 12.uri se je v prostorih uredništva Mandrača zbrala pisana skupina ljudi. Šest smo jih povabili, da so skupaj izžrebali prvih šest nagrad v akciji December v Izoli (od gorskega kolesa do avtomobila), prišli pa so tudi novinarji, ki so spremljali žrebanje. Potekalo je v živo, v neposrednem prenosu na kabelski televiziji Mandrač, naši gostje pa so bili vsi po vrsti zanimivi sogovorniki, tako da se je oddaja namesto predvidene ure zavlekla kar na dobro uro in pol. Prenos žrebanja in njegove ponovitve so si ogledali mnogi, ki so priključeni na kabelski sistem v starem mestu. Tudi žrebanje preostalih stalih 19 nagrad, ki smo ga opravili kasneje, je zabeležilo oko kamere v našem mini TV studiu, ki smo ga postavili za to priložnost _____________________________________________ Prvi gost je bil Vinko Jereb, ki je povedal, da je njegov sin Andrej, dvakratni državni prvak v rallyu, ki sicer vodi družinsko podjetje Avto Jereb, od koder prihaja prva nagrada-avto Seat Ibiza, v teh dneh v Beogradu, kamor je odpotoval po službeno-športnih poteh. Kaj več nismo uspeli izvedeti, šušlja pa se, da resno razmišlja o tem, da bi začel nastopati za eno od jugoslovanskih moštev, saj so razmere v slovenskem avtomotošportu nemogoče. Vinko Jereb je izžrebal dobitnika gorskega kolesa, ki ga bo prejel nekdo, kije nakupoval v trgovini z glasbili Sever. ŠOT Tudi drugi gost, upokojeni kapitan ribiške barke Jože Hameršak je bil tak sogovornik, da bi lahko o svojih 40 letih preživetih na morju pripovedoval ure in ure. Lovil je v našem morju, na Atlantiku in Pacifiku, ampak najboljše sardele so še vedno tiste iz našega slovenskega morja, pravi. Izžrebal je dobitnika, ki bo s katamaranom Prince of Venice odplul na izlet v Benetke. Še en izlet v Benetke za dva je izžrebala Ana Zennaro, dolgoletna izolska trgovka, sicer rojena Kortežanka, ki je svoj poklic trgovke začela opravljati leta 1955 v trgovini Kmetijske zadruge v Kortah. "Od tistih časov, ko smo vse vagali na deke in na ramenih prenašali tudi 100 kilogramske vreče, računali iz glave in spravljali denar v "kašetin", se je delo v trgovini popolnoma spremenilo," je povedala gospa Ana,"ampak to je bil moj poklic in če bi se morala odločati danes bi ga še enkrat opravljala." Dobitnika vikend paketa v Hotelu Sava v Rogaški Slatini je izžrebala županja Breda Pečan, ki pa je morala za pravo številko žrebati kar trikrat, saj je dvakrat zapored izžrebala številki kuponov, ki nista bila izdana. 1 1 IL mi - Potnika za London pa je izžrebal akademski slikar Boris Benčič, ki ima v teh dneh odprti kar dve razstavi: v Kopru ter v Ljubljani. V kratkem pa bo svoja novejša in starejša dela predstavil še v koprski Pretorski palači ter v naši Insuli. December v Izoli ~ Dicembre a Isola Pred glavnim dogodkom, žrebanjem številke, s katero smo dobili novega lastnika Seata Ibize, je pred mikrofon stopil še eden od ustanoviteljev Mandrača, novinar Vlado Ostrouška, ki je ugotovil, da žrebanje poteka tako kot je treba in da so govorice, da je vse že zmenjeno, neutemeljene, čeprav je avto že njegov...nato pa odbrzel na televizijo, novi kmetijski oddaji naproti. Končno je bilo na vrsti še težko pričakovano žrebanje dobitnika Ibize, kjer se je Vinku Jerebu, Ani Zcnnaro, Jožetu Hameršaku in Borisu Benčiču pridružila direktorica občinske uprave Irena Jerman, ki je kot pravnica tudi popazila, da vse poteka po predpisih. Žrebali so od zadnje proti prvi številki in sestavili zmagovalno stesilo 30173. Prva osmoljenka je bila naša "ali around" sodelavka Marija Godina, ki je slab meter od studia ugotovila, da ima kuponček s številko 30273. Ampak žreb je žreb, sreča je sreča in tudi naša Marija se je morala sprijazniti, da jo je Fortuna tokrat zgrešila. A k sreči ve, daje to le igra in sreča ni le v tem, na srečo... trgo^ne' w\ so soaVf V, aW'V VSA TEDENSKA ŽREBANJA... Za tiste, ki ste morda spregledali, da ste prejeli katero od nagrad, znova objavljamo seznam nagrad tedenskih žrebanj žrebanj. 3 DVA trafika (Veliki trg, Drevored 1. maja) • ADRIA COMPUTERS računalništvo (Veliki trg) • ART FOTO fotoatelje (Drevored 1. maja) AVTO JEREB avtomobili SEAT, avtooprema (Polje 9,b-ind.cona) ■ A.T.S. BORIS avtodeli, oprema (Prešernova c.) • BAN obutev (Cankarjev drevored) > CARBONI PNEUS vulkanizerstvo (Polje-lnd. cesta) CARMEN darila, bonboniera, art&hobby (Sončno nabrežje) • CEDRA vrtnarija, cvetličarna (Cankarjev drevored) • Zlatarstvo ČERNE (Manziolijev trg) • DELAMARIS trgovina (Tovarniška ulica-pri ladjedelnici) Ribarnica DELMAR (Kristanov trg) DISCONT BTC-BAJT prodaja pijač (Polje-ind.cona) DZS Knjigarna in papirnica Žiga Zois (Trg republike) ELEGANT oblačila, tekstil (Ljubljanska ul. 5) FAST FOOD VENI (Postojnska ulica) FINES perilo (Koprska ulica) FOTO FANTASY vse za fotografijo (Sončno nabrežje) FOTOOPTIKA RIO (Ljubljanska ulica) Frizerski salon CLIP (Gortanova ulica) Frizerski salon IRENA (Pittonijeva ulica) GRAFFIT knjigarna, papirnica, glasba (Manziolijev trg) GOSTILNA RIBIČ Veliki trg 3 JOLA SHOP darila (Drevored 1. maja) JOLLY MODA oblačila (Strma pot-Jagodje) JONATHAN d.o.o. šport in rekreacija (Veliki trg 6) LILI drogerija (Koprska ulica) MANUFAKTURA oblačila, tekstil (Koprska ulica, Veliki trg) Market EL DORADO (Kosovelova ulica) Market JAKA (Sončna pot-Jagodje) Market KOLORČEK in EL DORADO (za reševalno postajo-Nazorjeva) Market VANJA (Prešernova cesta) Market NANOS - HRIB d.o.o. (Pittonijeva ul.) Market SIM-TRADE d.o.o. (Kajuhova ul.11) MERCATOR - DEGRO marketi (Jagodje, Livade, Veliki trg, Ljubljanska, Trg republike, Ul. Prekom, brigad, Dantejeva ul., Ul. IX. korpusa, Veluščkova ul.) Mesarstvo RENZO & JANKO (Ul. prekomorskih brigad) Cvetličarna MIMI (Drevored l.maja) MUZIKALIJE SEVER glasbila (Cankarjev drevored) OLJKA bomboniera, sadje (Dantejeva ulica) OPTIKA IZOLA (Kristanov trg) Cvetličarna ORHIDEJA (Kristanov trg) PANDA oblačila, tekstil (Pittonijeva ul.) PETEJAN - CICIBAN obutev (Gorkijeva 2) PLACER jeans, oblačila za mlade (Ljubljanska ulica) REVITA izdelki za zdravo življenje (hotel Delfin) RITOŠA kolesa in šport (Kajuhova - Livade, Koper) SANIS športna in druga oblačila (Sončno nabrežje) SOČA oblačila, drogerija, tekstil (Sončno nabrežje) STEP trgovina, obutev, torbice (Simonov zaliv) STOP 390-KAPRIC darila za vsak žep (Ljubljanska ulica), ŠPORT MALA športna oblačila in oprema (Ljubljanska ulica) VAGAJA zlatarstvo (Ljubljanska ulica) WIT BOY oblačila za mlade (Drevored 1. maja) Dobitniki nagrad naj se zglasijo na Uredništvu Mandrača, Veliki trg 1, 6310 Izola ali po tel. 05/ 640 00 10 ob delovnikih med 10. In 12.uro oziroma naj se javijo po elektonski pošti mandrac@s-net.net zaradi prevzema nagrad. Dokazilo o dobitku je drugi del kupona z isto serijsko številko. Rok za prevzem nagrad je 15.3.2002 DECEMBER V IZOLI 2001 REZULTATI 2. ŽREBANJA V TOREK DNE 18.12.2001 REZULTATU. ŽREBANJA V TOREK DNE 11.12.2001 18. Komplet knjig 02311 13. Komplet CD plošč 03817 14. Letna naročnina na Mandrač 03066 15. Letna naročnina na Mandrač 03906 13. Komplet CD plošč 04157 2. Fotoaparat 04031 16. Komplet knjig 04158 12. Komplet CD plošč 04849 6. Fotoaparat 04597 20. Komplet knjig 05675 1.nagrada: SILVESTROVANJE 18. Komplet knjig 08933 v Hotelu Belvedere za 2 osebi 04615 1.nagrada: SILVESTROVANJE 19. Komplet knjig 06259 v Hotelu Delf n v Izoli za 2 osebi 09547 8. Paket izdelkov Droge d.d. 13686 11. Komplet CD plošč 09625 17. Komplet knjig 16341 17. Komplet knjig 11106 12. Komplet CD plošč 16399 14. Letna naročnina na Mandrač 11585 5. Fotoaparat 11811 4. Fotoaparat 16516 19. Komplet knjig 11848 9. Nahrbtnik 20189 4. Fotoaparat 12455 3. Fotoaparat 20696 3. Fotoaparat 13268 15. Letna naročnina na Mandrač 20711 8. Paket izdelkov Droge d.d. 14882 10. Walkman 22242 6. Fotoaparat 17043 5. Fotoaparat 23902 10. Walkman 18519 7. Športna torba 33557 7. Športna torba 23004 20. Komplet knjig 36092 16. Komplet knjig 23803 11. Komplet CD plošč 36095 9. Nahrbtnik 34012 2. Fotoaparat 36893 DECEMBER V IZOLI 2001 REZULTATI 4. ŽREBANJA V TOREK DNE 08.01.2002 13. Komplet CD plošč 08198 7. Športna torba 09932 20. Komplet knjig 14548 8. Paket izdelkov Droge d.d. 21384 12. Komplet CD plošč 27973 11. Komplet CD plošč 29508 5. Fotoaparat 29584 3. Fotoaparat 32541 1.nagrada: mesečna vstopnica za bazen Hoteli Morje 37518 14. Letna naročnina na Mandrač 38952 2. Fotoaparat 39430 4. Fotoaparat 40298 18. Komplet knjig 41078 9. Nahrbtnik 42401 17. Komplet knjig 42671 19. Komplet knjig 42729 15. Letna naročnina na Mandrač 43481 6. Fotoaparat 45058 16. Komplet knjig 45062 10. Walkman 45266 REZULTATI 3. ŽREBANJA V TOREK DNE 27.12.2001 IZŽREBANA ŠTEVILKA KUPONA 3. Fotoaparat 03449 9. Nahrbtnik 05847 13. Komplet CD plošč 07005 15. Letna naročnina na Mandrač 07308 4. Fotoaparat 12554 19. Komplet knjig 17740 1 .nagrada: SILVESTROVANJE v Restavraciji Kamin Belvedere za 2 osebi 17821 18. Komplet knjig 17858 14. Letna naročnina na Mandrač 19117 10. Walkman 21047 17. Komplet knjig 22184 20. Komplet knjig 23319 11. Komplet CD plošč 26244 16. Komplet knjig 27630 7. Športna torba 30783 6. Fotoaparat 32818 8. Paket izdelkov Droge d.d. 32869 5. Fotoaparat 35905 2. Fotoaparat 35933 12. Komplet CD plošč 38097 In vendar se dogaja ŽIVLJENJE SESTAVLJAJO DROBNE STVARI S KOLESOM NA FESTO ZA 91 .ROJSTNI DAN Jožeta Štormana smo v sredo dopoldne takole ujeli v naš objektiv, ko seje s kolesom pripeljal mimo našega uredništva. Dan poprej, v torek, 15. januarja, je praznoval svoj 91.rojstni dan, ki gaje proslavil na vajah pevskega zbora Društva upokojencev Izola, kjer prepeva že skoraj 10 let. Tudi na vaje se večkrat pripelje s kolesom, kot nam je povedal pa se pelje predvsem takrat, ko se mu mudi. "Drugače grem pa tudi peš," pravi. Skupaj s kolegicami in kolegi iz pevskega zbora sta v torek poleg Jožeta rojstni dan proslavljala še podpredsednik zbora Pavle ter pevka Dora, tako da je bilo razlogov za fešto več kot dovolj. Vaji je sledil še kultumo-zabavni program ter obvezna zakuska, nato pa so v sproščenem vzdušju zapeli še nekaj pesmi. S praznovanji pa je Jože začel že v nedeljo, ko je rojstni dan proslavil v krogu družine. Sorodniki so mu pripravili lepo presenečenje s torto, na kateri je bila "sladka" fotografija 18-letnega Jožeta in njegovega prijatelja, ko sta v rodnih Mačkoljah sodelovala pri organizaciji šagre. Pripoved steče in že ga spomini ponesejo v čas pred vojno, ko sta si takoj po poroki z ženo sezidala majhno hišico v Kolonkovcu ter čas medvojnega aktivizma, ko so skupaj s tovariši v Trstu organizirali odpor proti fašizmu. Pa na povojni čas, ko za mladega fanta ni bilo več dela v tržaški ladjedelnici, kjer je bil pred vojno zaposlen. Da situacija v obdobju povojnega preseljevanja v naših krajih nikakor ni bila enoznačna, kot bi danes nekateri želih prikazati, dokazuje tudi Jožetova zgodba. Zaradi splošnega pomanjkanja dela na Tržaškem v povojnih dneh, se je namreč odločil, da svojo hišico v Kolonkovcu zamenja za hišico v Izoli in tako sta z nekim Izo lanom, ki seje odločil za Italijo, zamenjala hiši. Službo je dobil v koprskem Elektru in z družino pristal v Izoli, kjer živi še danes. Spominov je še veliko, a se Jože že zavihti na svoje modro kolo. "Hčerka me že čaka s kosilom, jutri pa imamo vaje, ker se pripravljamo za nastop na Primorski poje," še pove in se odpelje. Vse najboljše, Jože ! (K.B.) SLAVKO JO ZE IMA V teh dneh v našem televizijskem študiju pospešeno pakirajo zgoščenko z naslovom Pozdrav iz Izole, ki jo bodo v dar dobili vsi tisti naši naročniki, ki so že ali še bodo do konca januarja poravnali naročilo za prvo polletje tega leta. Na zgoščenki je 22 pesmi enakega števila izolskih izvajalcev, od Brajkota in Primorskih fantov, do pevskih zborov in Renata Chicca do Faraonov in Mirana Zadnika, No Limits, Sensation in Dorian Gray-a ter še vseh ostalih. Slavko Ivančič je prišel naokoli in podarili smo mu enega od CD-jev, naročnikom pa jih bomo začeli pošiljati v začetku prihodnjega tedna. DOBRA HRANA RAZPOTEGNE USTA Zapisali smo že, da je bil novoletni sprejem, ki so ga na Belvederju pripravili turistični delavci in Občina Izola zares uspešen in da so povabljeni gostje vsi po vrsti hvalili kuharske dobrote, ki so jih pripravili domači kuharski mojstri. To je vplivalo tudi na novinarsko družbo, ki seje rade volje postavila v vlogo objekta fotografske kamere in tako so za vedno ostali zabeleženi (od leve k desni): Tatjana Tanackovič (Dnevnik), Franc Krajnc« (Primorski utrip), Dušan Grča (Delo), I Tomaž Kovač (Primorske novice), Boris || Planinc (TV Primorka), Danica k Cmrečnjak (Dnevnik) in Lado Bandelj | (Radio Koper). Tako-le zadovoljna pa sta bila videti dva, ki znata vzbujati tudi strah. Na levi je komandir izolske policijske postaje, Stanislav Kofalt, sicer tudi zagrizen kolesar, ob njem pa Bojan Zadel, inšpektor za gradnje in predsednik izolske SDS ter donedavni izolski občinski svetnik. GOJKO JE VEDNO PRVI Gojko Cukrov je dolgoletni sodelavec našega uredništva in eden največjih zbirateljev različnih stvari ki so kakorkoli povezane z Izolo. Ima veliko zbirko razglednic, znamk, starega denarja in še marsičesa, vedno pa je bil rad prvi. Med prvimi v Izoli je imel kinoprojektor, med prvimi je kupil videorekorder in računalnik, med prvimi se je priklopil na Internet, imel je eno prvih izolskih spletnih strani in zdaj je med prvimi Izdani, ki imajo ADSL telefonski priključek. Gojko si gaje podaril za rojstni dan, ki ga ima prav danes, pri štetju let pa se vedno ušteje - v svoje dobro. KRIMINALIJE Novoletni prazniki so mimo in tudi pravoslavni božič ter novo leto sta minila brez večjih skrbi za policiste in občane, morda še bolj mirno kot tisti izpred pol meseca, čeprav je znano, da je pravoslavne praznike slavilo kar lepo število naših občanov. LAhko bi rekli, da je nam mestom vladalo nekakšno vzdušje prijaznosti, čeprav nekateri le niso mogli brez dela, ki ni zapisano v nobeni sistemizaciji delovnih mest, je pa zapisano v kazenskem zakoniku. NEZNANI KLJUČAVNIČAR Občanka iz Drevoreda 1. maja je obvestila policiste, daje ob prihodu domov opazila, da je nekdo zlomil ključavnico na vratih njenega stanovanja. Skupaj s policisti so ugotovili, da vlomilec ni vstopil v stanovanje in je tako naredil le škodo v vrednosti ključavnice. Med ogledom pa so policisti ugotovili, da je neznanec skušal vlomiti tudi v sosednje stanovanje in tudi tam je le zlomil ključavnico. Kot treja "žrtev" nenavadnega vloma brez vloma je prišla na policijsko postajo občanka iz NAzorjeve ulice in povedala, da je tudi njej nekdo poškodoval ključavnico na vratih, vendar v stanovanje ni vstopil. Policisti prosijo vse stanovalce iz tistega konca Izole, ki so morda opazili podobno poškodbo na vratih svojega stanovanja, naj to prijavijo PP Izola. Vsako obvestilo te vrste bo dečkom zelo p’rav prišlo, MOBILNI TELEFON IN TELEFONIST Na policijsko postajo je prišel mlajši Izolan in povedal, da se je sprehajal po starem delu mesta in takrat sta do njega pristopila dva mlajša domačina ter začela pogovor. Potem gaje eden od njiju vprašal, če mu posodi telefon, da pokliče prijatelja. Bodoči oškodovanec mu je seveda posodil svoj telefon, bodoči storilec pa je enostavno pobegnil proč. Dečki so sedanjega storilca seveda izsledili, in vrnili telefon začasnemu oškodovancu. Seveda pišejo tudi kazensko ovadbo za prvega. SMOLA PA TAKA Iz trgovine v Pittonijevi ulici so policiste obvestili, daje mlajši moški brez plačila iz trgovine odnesel dva vakumsko pakirana kosa pršuta v skupni vrednosti 11.000 tolarjev. Takrat še neznani ljubitelj brezplačnih pršutov je po kraji odhitel v sosednjo ulico in se odločil, da bo pršuta raje kar prodal. Vstopil je v stanovanjski blok in zvonil po stanovanjih kot to običajno počnejo terenski prodajalci. Na stopnišču je srečal možakarja, ki se mu je zdel kaj primeren za takšen nakup, zato mu je po polovični ceni, ker je pač čas razprodaj, ponudil oba pršuta. Toda imel je smolo, saj je naletel na policista v civilu, ki se je takrat ravno vračal z ogleda vloma v eno od stanovanj. S Anje o hitrem zaslužku so se spremenile v moro in pršut se je spremenil v kazensko ovadbo. Presenečene so bile tudi prodajalke v trgovini, saj tako hitrega prijetja tatu res niso pričakovale. SKLADIŠČE JE IMEL Prejšnji teden so policisti izsledili in prijeli storilca, ki je od leta 2000 do pred kratkim vlamljal v pomožne objekte v zaledju Izole. Pri hišni preiskavi so našli večino predmetov, ki jih je zbiratelj pridobil na enak način in policisti zdaj te predmete postopoma vračajo lastnikom. O tem, kako delaven je bil pove dovolj podatek, da so morali policisti za hrambo ukradenih predmetov nameniti več kot tretjino službene garaže. TEŽAVE Z OČETOM Policisti so šli na intervencijo na obrobje IZole, kjer se je dogajal družinski pretep. Oče seje namreč napil in se sprl s sinom, nato pa gaje še začel pretepati. Kljub prisotnosti policistov se oče ni umiril, zato so odredili pridržanje do iztreznitve. PA niti to ni pomagalo, tako da so morali policisti uporabiti prisilna sredstva in ga na tak način odpeljati v pridržanje. Seveda pa bo šel jezni oče še do sodnika za prekrške. ŠTIRIKRAT V ENEM DNEVU Na policijsko postajo je prišel možakar in povedal, da gaje na igrišču v Livadah ustavil mladenič in ga zaprosil za pomoč, saj naj bi zaužil preveliko količino mamil. Na ogled je odšla patrola in tam srečala starega znanca, ki je bil pod močnim vplivom alkohola. On je seveda trdil, da sije vbrizgal heroin, policisti pa so pri njem tudi našli injekcijo s heroinom, ki so mu jo seveda zasegli. Malo kasneje je morala policijska patrola v park v starem delu mesta, kjer je na tleh ležala neznana oseba. Dečki so ugotovili, da gre za istega nesrečnika, ki je tam jadikoval nad svojim življenjem. Poslali so ga domov. Očitno pa mu ta smer ni ustrezala, saj so ga še istega dne ustavili v Kopru, kamor seje pripeljal z ukradenim kolesom. Policisti so mu kolo, ki si ga je izposodil v Izoli, seveda zasegli in ga vrnili lastniku. Za zaključek tistega dne so policisti dobili obvestilo občana, da nekdo spi v njegovi prikolici, ki jo ima v avtokampu. Dečki so šli spet na pot in spet, že četrtič tisti dan, našli junaka naše zgodbe, ki se je pred mrazom skril pod baldehin sicer zaprte prikolice. Skupaj sije hiperaktivnež nabral sodnika za prekrške, kazensko ovadbo in morda še tožbo lastnika prikolice. KAMENJE PADA Izolanka je obvestila policiste, da ji je nekdo s kamnom razbil zadnjo avtomobilsko šipo. Glede na to, da za takšno dejanje ne najde nobenega pravega razloga bodo policisti napisali kazensko ovadbo zoper še neznanega storilca. SAMO TRENIRAL JE? Iz varnostne službe v Kopru so sporočili, daje nekdo vlomil v gostinski lokal pri Merkurju na Rudi. Neznani storilec je razbil šipo na zadnjem delu lokala in si na ta način omogočil vstop, vendar iz lokala ni odnesel ničesar. PRETEPANJE JE ŠE V MODI Izolanka je prišla na policisko postajo in prijavila, da jo je zjutraj mož enostavno pretepel, kar seje na njej tudi videlo. Dečki sojo napotili v zdravstveni dom, kjer sojo oskrbeli, zoper moža pa so napisali povabilo k sodniku za prekrške. AVTO ALKOHOLNE ZADEVE V Livadah so policisti ustavili voznika, ki je vozil slalom po cesti in preizkus je pokazal 1.86 g alkohola na kilogram krvi. V večernih urah pa so ustavili voznika ki je prejšnji dosežek zlahka presegel, saj je napihal za 2.17 g//kg alkohola. Sledila sta še dva dobra a ne rekordna dosežka. Prvi voznik je napihal za 1.71, drugi pa za 1.43 g alkohola na kilogram krvi. V Simonovem zalivu pa so policisti med kontrolo našli manjšo količino posušenih rastlinskih delcev, ki zanesljivo niso origano. AURORA JE NAJDENA Če ste kdaj imeli gorsko kolo znamke Aurora vijola barve, ki vam je izginilo neznano kam, potem pridite ponj na policijsko postajo, saj so ga dečki našli v Drevoredu 1. maja. MALI OGLASI - SAMSKI MOŠKI IŠČE SOBO ali garsonjero v Izoli ali bližnji okolici, tel.: 041 810 026 - DVOSOBNO STANOVANJE opremljeno, v središču starega mesta-PRODAM . Tel.: 642 16 00 MOŠKI SREDNJIH LET zaradi službenih potreb išče MANJŠE STANOVANJE V IZOLI. Ponudbe čaka na tel.:041 - 218 - 907 - ŠTIRIČLANSKA DRUŽINA išče dvosobno ali manjše trisobno stanovanje v Izoli. Tel.: 031 834 183 - ŠTUDENT KEMIJE daje inštrukcije iz KEMIJE Tel.: 641 83 03 wmmmmam&ix vM.wmimmmmm jc tednik IZOltMOV Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, tel. 05/640 00 10, fax. 05/640 00 15 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, K. Bučar, M. Motoh / Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 180 SIT. Založnik / elektronski prelom : GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.05/640 0010 e-mail: MANDRAC@S-NET.NET ŽR: 51430 - 603 - 32431 / Tisk: B1ROGRAF1KA BORI, Izola PET SREČNIH ŠTEVILK V ponedeljek opoldne se je s finalnim žrebanjem, ki je potekalo v prostorih uredništva Mandrača, zgodilo še zadnje dejanje akcije December v Izoli 2001. V njej je tokrat sodelovalo 62 večjih in manjših izolskih trgovcev in obrtnikov, ki so decembra svojim kupcem razdelili skupno 46.000 kuponov. To je kar četrtina več kot lani, največ nakupov pa je bilo opravljenih v prehrambenih trgovinah, kot že vsa leta doslej. Kupon z zmagovito številko, ki bo srečnežu prinesla Seata Ibizo, je bil tokrat izdan v marketu Mercator Degroja na Trgu Republike, Izolanom poznanega kot "Koloniale". Na izlet v London pa se bo skupaj s sopotnikom oziroma sopotnico podal nekdo, kije nakupoval v trgovini z oblačili Piacer v Ljubljanski ulici. Žrebanje je v živo prenašala lokalna kabelska televizija Mandrač, zmagovito številko pa je izžrebalo pet gostov: Vinko Jereb iz podjetja Avto Jereb, upokojeni kapitan ribiške barke Jože Hameršak, dolgoletna trgovka Ana Zennaro, direktorica občinske uprave Irena Jerman in akademski slikar Boris Benčič. PRIZNANJA NAJ ŠPORTNIKOM V ponedeljek zvečer so v hotelu Riviera ponovno podelili priznanja najboljšim izolskim športnikom. Tudi tokrat je bilo nagrajencev veliko, saj je bilo športno leto 2001 za Izolane zelo uspešno. Tokrat so priznanje prvič podelili tudi Andreju Jerebu za naslov državnega prvaka v rally-ju, zmagovalec srednjeevropskega prvenstva v formuli 3 pa bo moral še malo počakati. Tako-le je priznanja tekwan-doo-jevcem in namiznotenisačem podelila županja Breda Pečan. NEKATERI SO VIDELI SNEG JAnuarski dnevi so bili tares hladni in nekateri so v torek dopoldne celo videli snežinke, ki jih je burja v -* prinesla do Izole. Toda bilo jih je * premalo za fotografijo, zato smo uporabili raje to, ki je nastala nekega navadnega januarskega jutra, ko je parkirane avtomobile prekrila slana in ko so tisti z dizelskim gorivom čakali prve sončne žarke, da so se lahko odpravili na pot. g ' ** a np MOTOHOV KOT GMD DUŠAN MILANIČ s.p. gradbeništvo in izvajalski inženiring NAJLEPŠI IN NAJBOLJ OHRANJENI DEU IZOLE BODO ČEZ STOLETJE ŠE VEDNO NOSILI NAŠ PEČAT gsm: 041 633 987 ROČNA in VODNA MASAŽA FINSKA in TURŠKA SAVNA MEGA SOLARI! Izola, Zelena ulica 17 (Obrtna cona) Tel.: 644 033, 643 106 ODPRTO VSAK DAN OD 11.00 do 21.00 ob ponedeljkih zaprto | ® glT' --j-tl'iii zzj šmJjzUu SPREJEM PRI BOGATI MIZI Večina slovenskih občin pripravi takšen sprejem pred novim letom, izolska pa to stori v začetku januarja. Nič čudnega torej, da se je na sprejemu, ki so ga turistični gospodarstveniki v sodelovanju z občino Izola pripravili v restavraciji Kamin na Belvederju, zbralo veliko povabljenih gostov. Prišli so direktorji največjih izolskih podjetij, bankirji in zavarovalničarji, politiki in policisti, uradniki in novinarji. Miza je bila dobro obložena, pogovori so bili prijetni in cefo koristni, stroški porazdeljeni. Srečno v novem letu.