YU ISSN 0040-1978
LETO XXXIX., ŠT.41 Ptuj, 23. oktobra 1986 cena 80 dinarjev
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE:
Majšperku grad/jo (stran 2)
Kaj nas zanima pred referendumom (stran 3)
Kdaj v Ptuju gospodinjski pHn (stran 4)
Šola v Cirkuianah (stran 7)
Šport (stran 9)
Zakaj je primanjkovalo
semenske pšenice
Precej razburjenja je bilo prejšnji teden med icmetovalci zaradi
tega, ker v prodajalnah zadruge ni bilo semenske pšenice in to prav v
najprimernejšem času za setev. Zakaj je prišlo do težav v oskrbi s se-
mensko pšenico, čeprav ^o strokovnjaki svetovali, da naj kmetovalci
ne sejejo domačega semena?
Na hitro bi lahko ugotovili, da je ravno nasvet strokovne službe
prispeval k pomanjkanju semenske pšenice, saj je bilo povpraševanje
po njej mnogo večje, kot je bilo pričakovati.
Lani so v kmetijski zadrugi Ptuj zamenjali ali prodali okoli 240
ton semenske pšenice. Za letošnjo setev soje na osnovi sklenjenih po-
godb in planov za prosto prodajo naročili 272 ton. Semenarna Lju-
bljana - poslovna enota Maribor je naročilo izpolnila, zataknilo pa
se je pri drugem dobavitelju, Oranici iz Osijeka. Težava je v tem, da
so morali zaradi nepravilnega dozorevanja v juliju precejšnje količine
pšenice, namenjene za predelavo v semensko, izločiti. Tako je prišlo
do prave zmede na jugoslovanskem tržišču s semensko pšenico.
V ptujski kmetijski zadrugi so do konca prejšnjega tedna prejeli
237 ton semenske pšenice. Dejali so tudi, da pričakujejo prve dni tega
tedna še preostale naročene tone, tako upamo, da je v teh dneh se-
menske pšenice že dovolj in da je setev v glavnem že opravljena.
JB
Arheologi spet na delu!
v Podložah pod Ptujsko goro izvajajo strokovnjaki melioracijska
dela, to pa je privabilo strokovno ekipo Zavoda za spomeniško var-
stvo Maribor, ki je dolžna opraviti zaščitna izkopavanja na območjih,
kjer so arheološka najdišča. Na tem območju je že bilo odkritih pet
gomil iz 7. stoletja pred našim štetjem. Sedaj pa se je temu odkritju
pridružilo še novo. Odkrili so še 30 gomil in v bližini Ptujske gore na-
selje iz istega obdobja, na površju pa ostanke keramike. Arheologi
upajo, da jim bo vreme šlo na roko in da bodo lahko opravili čimveč
dela še to jesen.
N. D.
JESEN
(posnetek 1. kotar)
Usposobljenost in pripravljenost
o tem, da je predsedstvo ob-
činskega komiteja ZKS F*tuj, 16.
oktobra organiziralo v Ptuju ce-
lodnevni seminar za sekretarje
osnovnih organizacij ZKS in čla-
ne organov občinske organizaci-
je ZKS smo poročali že v zadnji
številki. Naključje je naneslo, da
se je vsebina seminarja v precejš-
nji meri pokrivala z vsebino seje
CK ZKS, ki je bila 17. oktobra v
Ljubljani.
To je bil tudi razlog, da prve
teme o prenovi ZK in pokongre-
sni aktivnosti na seminarju v
Ptuju ni tolmačil Slavko Soršak,
saj je pripravljal uvodno razpra-
vo za sejo C K ZKS, zato ga je v
Ptuju uspešno nadomestila prof.
Sonja Lokar, izvršna sekretarka
predsedstva CK ZKS. Nekaj mi-
sli iz njenega izvajanja objavlja-
mo v posebnem sestavku na zad-
nji strani.
S svojim posebnim načinom
podajanja snovi je udeležence
seminarja pritegnil tudi Ciril Ba-
škovič, izvršni sekretar preds.
CK ZKS, ki je govoril o znan-
stveno razvojni dejavnosti in vlo-
gi ZK. Predavanje je končal s
konkretnimi vprašanji, na katera
naj poišče odgovor vsak v svo-
jem delovnem okolju. Tudi nekaj
njegovih misli objavljamo v po-
sebnem sestavku na zadnji stra-
ni.
Vlado Klemenčič, član pred-
sedstva CK ZKS in do nedavne-
ga sekretar za finance v ZIS, je
oširneje govoril o družbenem in
gospodarskem položaju v Jugo-
slaviji in Sloveniji. Izhajal je iz
uresničevanja gospodarske poli-
tike v letošnjem letu, podatki ka-
žejo, da smo še za 1,4 odstotka
pod resolucijskimi predvideva-
nji. Predvsem pa je govoril o ci-
ljih ekonomske politike v letu
1987. Tu zvezni izvršni svet že
pripravlja vrsto sistemskih spre-
memb za dinamičnejšo gospo-
darsko rast, za uveljavitev delitve
po delu, ki mora biti v funkciji
povečanja dohodka in več spre-
memb na področju delovne za-
konodaje. O gradivu, ki je še v
pripravi, bo najprej razpravljalo
predsedstvo C K ZKJ, predvido-
ma že koncem t. m. Vlado Kle-
menčič je slušateljem odgovoril
tudi na vrsto vprašanj glede devi-
zne politike, obrestnih mer, kre-
ditne politike, neskladja v ceno-
vni politiki in podobno.
Udeležence seminarja je pose-
bej navdušil dr. Janez Stanovnik,
član predsedstva SR Slovenije,
tako s svojim izrednim poznava-
njem ekonomsko političnih raz-
mer v svetu kot z govorniško
sposobnostjo. Začel je s sreča-
njem Reagan—Gorbačov, o tem
ves svetovni tisk veliko piše, toda
Stanovnik je povedal tisto, kar je
moč razbrati med vrsticami. Ko
je razčlenil razvoj v svetu, je pou-
daril,da živimo v času negotovo-
sti in nepredvidljivosti. Tudi ne-
kaj iskrivih misli iz njegovega iz-
vajanja objavljamo v posebnem
prispevku.
O vsaki temi so na seminarju
oblikovali stališča in usmeritve,
ki jih je ob koncu strnil Janko
Bezjak, sekretar predsedstva OK
ZKS Ptuj v okvirni program
aktivnosti ZK v občini do konca
letošnjega leta. Dogovorili so se
tudi o nadaljnjem programu
usposabljanja, ki bo prav tako v
okviru predavanj uglednih nosil-
cev družbenih funkcij v okviru
republike. Bila naj bi enkrat me-
sečno v popoldanskem času, da
bo tudi več možnosti za razpra-
vo.
Tako je v ptujski občini dobro
zastavljen program usposablja-
nja komunistov, ob tem pa je po-
membno to, kar je rekel eden od
predavateljev, da je poleg uspo-
sobljenosti nujno potrebna tudi
pripravljenost, da začnemo spre-
minjati stvari na boljše.
FF
Janez Stanovnik
foto: Lojze Cajnko
Žoharjev kurent
pred Mipom
v ponedeljek, 20. oktobra, so pred upravno
zgradbo ptujskega Mipa postavili blizu 6 metrov
visoko leseno skulpturo Kurent, ki jo je izdelal mi-
pov aranžer, sicer pa priznan slikar in kipar Boris
Zoher. Poleg osrednjega lika-kurenta je v trdo hra-
stovino upodobil motive z življenja na kmetih in
pri tem ostal zvest svojemu slogu, ki so ga pozna-
valci vajeni iz njegovih številnih olj. 2ohar je to
skulpturo izdeloval skoraj leto dni in je prav goto-
vo eno njegovih največjih in umetniško tudi naj-
bogatejših del. v sodelovanju s ptujsko kulturno
skupnostjo bo svečanost ob otvoritvi Kurenta ju-
tri, v petek, 24. oktobra ob 17. uri. Ob osemnajstih
pa bodo v bližnjem delavskem domu Franc Kram-
berger odprli tudi razstavo Žoharjevih likovnih
del.
-OM
Boris 2ohar (levo) ob svoji skuipturi kurenta med
postavitvijo pred Mipovo upravno zgradbo.
(foto: .M. Ozmec)
UVODNIK
Mesec požarne
(ne)vamosti
v oktobru smo že kar navajeni raznih manifestacij in tako
imenovanih tednov, namenjenih najrazličnejšim izpostavljenim
področjem našega vsakdana. Tako je oktober mesec varčevanja,
v tem mesecu je tudi teden starejših občanov, pa teden razoroži-
tve, svoj praznik ima tudi organizacija združenih narodov, za na-
meček pa je oktober tudi mesec varstva pred požari.
Tokrat želimo vašo pozornost pritegniti predvsem na slednje,
saj je družbeno samozaščitno in torej tudi protipožarno osvešča-
nje naloga nas vseh in ne le gasilcev.
Po podatkih požarnega inšpektorja smo v prvih 15 dneh te-
ga meseca — torej oktobra, zabeležili na območju ptujske obči-
ne kar štiri požare, čeprav je bila šele polovica meseca. Toliko
požarov ni bilo v nobenem od letošnjih mesecev, vsaj tako zapo-
redoma ne. Zadnji požar je prejšnjo sredo v Šikolah zahteval za
blizu staro milijardo požarne škode, kar ga uvršča na vrh vseh
letošnjih požarov. Žal je tudi tokrat zagorelo zaradi dotrajane
dimnovodne naprave, skozi dimnik so namreč uhajale iskre in
zanetile seno. Stoletja nazaj je prav v oktobru rdeči petelin naj-
bolj napadalen in ogroža naše — bodisi zasebno ali družbeno
imetje.
Na splošno je ugotovljeno, da je kar v 70 odstotkih požarov
vzrok človeška malomarnost. Vzemimo za primer podatke iz lan-
skega leta, ko je bilo na območju ptujske občine 46 požarov. Kar
9 krat je zagorelo zaradi dotrajane električne instalacije, 5 krat
zaradi čiste človeške malomarnosti pri ravnanju z ognjem, 5 krat
zaradi plamenskega varjenja, 5 krat zaradi požigov, 4 krat zaradi
neprevidnosti pri zunanjem kurjenju, 4 krat zaradi dotrajanosti
dimnovodnih naprav, 3 krat zaradi igre otrok in le enkrat zaradi
udara strele, itd. Očitno je torej, da v vseh navedenih primerih
— razen pri slednjem, prednjači človeška malomarnost. S tem
pa se nikakor ne moremo ponašati.
Če se v ptujski občini lahko pohvalimo z dobro organizira-
nostjo 63 prostovoljnih gasilskih društev, z razmeroma dobro
gasilsko-tehnično opremljenostjo in tudi z odličnimi tekmovalni-
mi uspehi naših gasilcev; če se lahko pohvalimo tudi z izjemno
kontrolo in nadzorom požarnega inšpektorata, potem se nikakor
ne moremo pohvaliti s splošno požarno — preventivno osvešče-
nostjo občanov.
Medtem ko v delovnih in drugih organizacijah sicer največ-
krat po sili razmer relativno zadovoljujejo zakonske zahteve na
področju požarnega varstva, pa je stanje daleč najslabše v zaseb-
nem sektorju — torej v družbenih in zasebnih stanovanjskih ob-
jektih. V slednjih so sicer nameščeni gasilni aparati, vendar po-
žarni inšpektorji vse pogosteje ugotavljajo, da ti niso redno pre-
gledani in je torej njihova funkcionalna učinkovitost vprašljiva.
In končno poglejmo, dragi občani, v svoje kleti in na pod-
strešja, kjer je vse polno razne navlake in lahko gorljivih snovi.
Uredimo si tako, da bo možnost za razširjanje požara čim manj-
ša, dogovorimo se za jesensko akcijo čiščenja. Poglavje zase so
razne vnetljive tekočine, ki jih posamezniki neodgovorno do
ostalih sostanovalcev puščajo v svojih kleteh ali shrambah. Za
odkrivanje skritih žarišč rdečega petelina smo dolžni skrbeti vsi!
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je na vse občin-
ske, medobčinske in mestne svete ZSS naslovil posebno pismo, v
katerem opozarja na dolžnost sindikatov pri družbeno samoza-
ščitnem in protipožarnem osveščanju delovnih ljudi in občanov.
Stanje pripravljenosti za obrambo pred požari je na svoji neda-
vni seji obravnavalo tudi Predsedstvo SFRJ in s svojimi zaključ-
ki obvezalo vse sindikalne organizacije, saj je tudi požarna ško-
da del tistih negativnih dejavnikov, ki slabo stanje v naši družbi
samo še poslabšuje.
Seveda bodo svojo nalogo v mesecu požarne varnosti opra-
vili tudi gasilci. Te dni opravljajo številne požarno-preventivne
preglede po gospodinjstvih, v gasilskih društvih so že ali pa bo-
do razne vaje in preverjanje sposobnosti, svojo kontrolo pa je
poostril tudi požarni inšpektorat. Jutri, v petek, 24. oktobra bo-
do pred Mercatorjevo blagovnico v Ptuju pripravili tradicional-
no razstavo gasilsko-tehnične opreme, zvrstile pa se bodo tudi
številne druge preventivne akcije.
In če dragi občani v tem mesecu ne morete storiti drugega,
poskrbite vsaj za redni pregled gasilnega aparata. V ptujski obči-
ni opravlja redne preglede in polnjenja edini pooblaščeni servis
Pastor v domu gasilcev. In ne pozabite: začetni požar lahko po-
gasimo s kozarcem vode — če ukrepamo pravočasno in če smo
zbrani. Ko se plameni razbohotijo, potem je včasih tudi četa ga-
silcev premalo!	Martin Ozmec
OZIMNICA
ZA BOLNIŠNICO
Bolnišnica dr. Jožeta Potrča
potrebuje za hrano letno okrog
100 milijonov dinarjev in toli-
ko denarja je vedno težje zago-
toviti. Zato se v bolnišnici
odločajo za nakup hrane tam,
kjer je cenejša, nekaj pa je pri-
delajo tudi na lastnih njivah.
Letos pa so dobili ponudbo
Mariničevih z Dertnika, da si
lahko sami naberejo jabolka in
hruške za ozimnico v Mariniče-
vih sadovnjakih.
»Ponudbe smo bili zelo vese-
li,« pravi dr. Lojze Arko, direk-
tor bolnišnice. »Naše delavke
in delavci so brez obotavljanja
opravili dve delovni akciji in
založili s sadjem našo ozimni-
co. Povem naj, da smo Marini-
čevim zelo hvaležni za darova-
no sadje, prav tako kot ostalim
občanom, ki so nam poklonili
razne aparature potrebne za
naše strokovno delo z bolniki,
ali prispevali denar zanje.«
N. D.
foto JOS
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
23. oktober 1986 —
TEDNIK
Najvišja stopnja
brezposelnih
v ormoški občini živi okrog 18.000 prebivalcev, zaposlenih pa je
30 odstotkov občanov. To je precej pod deležem v Podravju, ki je čez
40 odstotkov in v republiki, kjer je delež zaposlenega prebivalstva 43
odstotkov. Nizka stopnja zaposlenosti se odraža tudi v brezposelno-
sti, saj je stopnja brezposelnosti v občini Ormož 9,7 odstotka in je naj-
višja v Sloveniji.
Po ugotovitvah skupnosti za zaposlovanje je bila sicer brezposel-
nost v ormoški občini ob koncu prvega letošnjega polletja za 8,5 od-
stotka nižja kot ob koncu lanskega, vendar je bila poprečna mesečna
brezposelnost višja kot v lanskem prvem polletju in sicer za 1,2 od-
stotka. Na zmanjšanje brezposelnosti je vplivala večja možnost za za-
poslovanje, poleg tega pa še manjši priliv iz šol v preteklem letu. Tako
je bilo tudi število novih prijav brezposelnih manjše za 15,8 odstotka.
Izobrazbena struktura brezposelnih v tej občini je znatno slabša
kot v Podravju, kljub temu pa so ostali brez zaposlitve strokovni ka-
dri. To je posledica strukturne neusklajenosti priliva iz izobraževanja
s kadrovskimi potrebami združenega dela. V občini si zelo prizadeva-
jo, da bi ta neskladja odpravili, zato so organizirali razne oblike uspo-
sabljanja za iskalce zaposlitve, obenem pa spodbujajo brezposelne k
nadaljnjemu študiju. Tako so vplivali na zmanjšanje deleža mladih
do 26 let starosti med brezposelnimi.
Med brezposelnimi je bilo ob koncu prvega poletja letos 42 ali
10 odstotkov takih, ki so težje dobili zaposlitev. Razlogi so bili razli-
čni — od neustrezne poklicne izobrazbe glede na potrebe in pomanj-
kanja delovnih mest do zdravstvenega stanja, socialne neprilagojeno-
sti in posebnih želja iskalcev.
V	ormoški občini je bilo ob koncu polletja med iskalci zaposli-
tve, ki so imeli najmanj možnosti za zaposlitev, šest mehanikov in
strojnih mehanikov, šest zdravstvenih tehnikov, 18 gimnazijskih ma-
turantov, pet šivilj in krojačev, poleg teh pa še štirje ekonomski tehni-
ki, štirje upravno administrativni tehniki in trije učitelji razrednega
pouka. Iskalci nekaterih poklicev ne želijo sprejeti zaposlitve v svo-
jem poklicu in so zato dalj časa na listi čakajočih. Da bi odpravili
strukturne razlike med ponudbo in povpraševanjem, iščejo v občini
razne možnosti za preusposobitev brezposelnih s suficitarnimi poklici
in tudi s posredovanjem zaposlitve zunaj občine in Podravja. n. D.
Za skupni program dela
v letu 1987
Predsedstvo Skupščine občine Ptuj je na seji, 14. oktobra razpra-
vljalo o izhodiščih za izvajanje nalog v letu 1987.
Da bo program dela resnično splošni družbeni dokument in sku-
pek nalog vseh odgovornih subjektov v občini, se je Predsedstvo
skupščine občine Ptuj pisno obrnilo na vse samoupravne organizacije
in skupnosti, delegacije, delovna telesa občinske skupščine, samou-
pravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije občine, iz-
vršni svet in upravne organe, da najkasneje do 10. novembra dajo
Skupščini občine Ptuj svoje pobude in predloge za pripravo progra-
ma dela skupščine.	FF
Zaposlenih premalo
pripravnikov
Organizacije združenega dela ptujske občine so v svojih načrtih
zaposlovanja zapisale, da bodo letos zaposlile 1133 delavcev, od tega
451 pripravnikov. Po podatkih ankete o uresničevanju načrtov zapo-
slovanja v prvem letošnjem polletju, so zaposlile 298 delavcev, ki so
prvič sklenili delovno razmerje, med njimi je bilo 159 takih, ki so za-
ključili izobraževanje od tretje do sedme stopnje zahtevnosti. Isti po-
datki govore, da je vključenih v pripravništvo 139 delavcev, kar po-
meni, da okrog 13 odstotkov na novo zaposlenih ne opravlja priprav-
ništva.
V	obdobju od januarja do junija letos so organizacije združenega
dela po podatkih skupnosti za zaposlovanje zaposlile le 31 odstotkov
od načrtovanega števila pripravnikov. Skupnost predvideva, da bodo
v organizacijah bolj številčno zaposlovali pripravnike v tem času.
Vprašanje pa je, v kolikšni meri bodo lahko izpolnile plan. Predvide-
no je, da naj bi v združenem delu zaposlili kar največ pripravnikov za
stalno, 184 pa za določen čas. Razmerje ob koncu prvega polletja ni
bilo najbolj ugodno, saj je bilo za določen čas zaposlenih kar 117 pri-
pravnikov od 152 zaposlenih.	N. D.
Kako skrbijo za
varnost
Delovna organizacija TGA Boris Kidrič Kidričevo ima kot vsaka
delovna organizacija svojo lastno varnostno službo znotraj delovne
skupnosti, v okviru službe za družbeno samozaščito. Vodja te službe
Rajko Matijevič je povedal, da v njihovem okviru delujejo tri službe.
To so služba za fizično varnost, služba za varstvo pred požarom in
služba s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Osnovna naloga službe za fizično varnost je varovanje družbene-
ga premoženja ter zagotavljanje reda in discipline v delovni organiza-
ciji. Te naloge opravljajo v treh izmenah: dopoldanski, popoldanski
in nočni.
Ker je delo službe za fizično varnost zelo zahtevno in odgovorno,
mora delavec, ki želi opravljati ta dela in naloge, izpolnjevati razne
pogoje, ki so zelo zahtevni. Biti mora fizično in psihično zdrav in ne
sme biti starejši od štirideset let, razen če je predhodno že delal na po-
dobnem delovnem mestu. Eden od pogojev je tudi, da je odslužil vo-
jaški rok in si lahko pridobi dovoljenje za nošenje in uporabo orožja.
Opraviti mora tudi strokovni izpit. Tega dela ne more opravljati dela-
vec, ki je bil obsojen ali pa je v preiskovalnem postopku zaradi kazni-
vega dejanja, storjenega proti narodu in državi, proti družbeni in za-
sebni lastnini, zoper delovno dolžnost, storjeno namerno ali iz kori-
stoljublja.
Pogovarjala sem se tudi z varnostnikom Milanom Murkom.
Kako poteka vaš delavnik?
»Delam v treh izmenah: dopoldan, popoldan in ponoči. Opra-
vljam redne obhode, preglede vozil, kontroliram odhode in prihode
delavcev.«
Ali delate preglede delavcev, ko odhajajo iz službe? Zasledite
odtujevanje družbene lastnine?
»Preglede delamo, vendar tega ne zasledimo mnogokrat.«
Kaj pa zjutraj? Ali zasledite prinašanje alkoholnih pijač na delo
in kaj storite v takem primeru?
»Da, tudi to se zgodi. V takem primeru odvzamemo pijačo in pri-
mer prijavimo.«
Kot smo razbrali iz pogovorov, je delo varnostnikov zanimivo,
hkrati pa tudi zahtevno in odgovorno. Brez njih si bi težko predsta-
vljali red in disciplino v delovni organizaciji, ne samo v TGA Kidriče-
vo, ampak prav v vseh delovnih sredinah. Vse prevečkrat namreč sliši-
mo in beremo o premajhni odgovornosti delavcev do dela in družbe-
nih sredstev.	Viktorija Kostanjevec
SINDIKALNA IN DRUŽBENA PRIZNANJA
NAJZASLUŽNEJŠIM
V ptujskem delavskem domu Franca
Krambergerja je bila 13. oktobra skupna seja
republiškega odbora za sindikalna priznanja
RS ZSS in komisije za priznanja in odlikova-
nja pri občinskem svetu ZSS Ptuj. Ocenili so
uresničevanje programa dela odbora in se
dogovorili o nalogah v prihodnje. Pripravili
so predlog razglasa o roku in načinu prijave
možnih kandidatov iz SR Slovenije za Prvo-
majsko nagrado dela v letu 1987. Pregledali
so tudi podatke o vseh dosedanjih dobitnikih
sindikalnih in drugih družbenih priznanj, ki
se podeljujejo na pobudo Zveze sindikatov.
PRVOMAJSKO NAGRADO DELA je v
SR Sloveniji doslej prejelo 50 neposrednih
proizvajalcev, med njimi delavka v ptujski
Delti Elizabeta KUNSTEK in zasebni kme-
tovalec Milan TACINGER v Lešju pri Maj-
šperku.
DIPLOMO »DURO SALAJ« sta prejeli
dve vzgojnoizobraževalni organizaciji zdru-
ženega dela in dva posameznika, med njimi
Feliks BAGAR.
PRVOMAJSKO LISTINO ZVEZE SIN-
DIKATOV JUGOSLAVIJE je prejelo 44 sin-
dikalnih organizacij, med njimi Občinski od-
bor sindikata delavcev kmetijstva, živilske m
tobačne industrije Ptuj ter osnovni sindikalni
organizaciji ZSS EKK Ptuj TOZD Farma
prašičev in MPP TOZD Mesna industrija
Ptuj.
PRIZNANJE SAMOUPRAVLJALCEM
je prejelo 66 organizacij združenega dela,
med njimi Pleskar Ptuj in Zgodovinski arhiv
Ptuj.
PRIZNANJE IN NAGRADO SAMOU-
PRAVLJALCEV je v SR Sloveniji prejelo
128 delavcev, med njimi iz ptujske občine
Tone FAJFARiC, Katica KASMAN in Rozi-
na MARKOViC.
ZLATI ZNAK ZVEZE SINDIKATOV
SLOVENIJE je doslej prejelo 73 osnovnih
sindikalnih organizacij ZSS, med njimi iz
ptujske občine CD TOZD za popravljanje
železniških vozil Ptuj, Kmetijski kombinat
Ptuj, TGA »Boris Kidrič« Kidričevo, Zavod
dr. Marjana Borštnarja Dornava, Intes
TOZD Pekarne Vinko Reš Ptuj, Splošna bol-
nišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj in Mesokombi-
nat Perutnina FHuj.
ZLATI ZNAK ZVEZE SINDIKATOV
SLOVENIJE je v SR Sloveniji doslej prejelo
512 sindikalnih delavcev, med njimi so iz
ptujske občine dolgoletni sindikalni delavci:
Feliks BAGAR, Janko BEZJAK, Drago ČA-
TER, Alojz CUČEK. dr. Tone FLORJAN-
ČlC, Franc KLEMENČiC, Franc KOSEC,
Jože KRIŽANCiC, Danilo MASTEN, Šte-
fan MATJASEC, Simon PEŠEC, Anton PO-
TOČNIK, Jože SKERLOVNIK, Jože SOT-
LAR, Fanika VAUDA, Janko VOGRINEC
in Jože VRBNJAK iz Orešja.
Republiški odbor za sindikalna priznanja
je izrekel priznanje občinskemu svetu ZSS
Ptuj in njegovi komisiji za odlikovanja in pri-
znanja za uspešno uresničevanje politike po-
deljevanja sindikalnih in drugih družbenih
priznanj.
Na skupni seji v Ptuju so sodelovali tudi
letošnji dobitniki Prvomajske nagrade dela iz
SR Slovenije, med njimi tudi MILAN TA-
CINGER iz Lešja, prvi kmet v Jugoslaviji, ki
je prejel to visoko jugoslovansko priznanje.
Po seji so si gostje ogledali ptujske kultur-
ne in zgodovinske znamenitosti. Dravsko po-
lje, Ptujsko goro in kmetijo MILANA TA-
CINGERJA v Lešju, letošnjega nagrajenca
Prvomajske nagrade dela.	FB
ODKRITI POGOVORI O POLOŽAJU
IN RAZVOJU PTUJSKE GUMARNE
Na povabilo sindikalne konference delo-
vne organizacije SAVA KRANJ so predstav-
niki občinskih svetov ZSS Ptuj in Kranj, Re-
publiškega odbora sindikata delavcev kemi-
čne in nekovinske industrije Slovenije ter os-
novne organizacije ZSS TOZD Gumama
'^uj, 14. oktobra obiskali delovno organizaci-
jo SAVA v Kranju. Obisk je bil namenjen
medsebojni izmenjavi izkušenj na področju
sindikalnega dela ter vključevanju osnovne
organizacije ZSS TOZD Gumama Ptuj in
sindikalne konference ZSS SAVA Kranj v re-
ševanje prisotne problematike v ptujski gu-
mami. V pogovoru s predstavniki občinskega
sveta ZSS Ptuj, ki so bili zelo odkriti, so so-
delovali tudi najodgovornejši vodilni delavci
ptujske gumarne in delovne organizacije SA-
VA iz Kranja.
V uvodnem delu pogovora smo bili teme-
ljito seznanjeni s problematiko poslovanja
delovne organizacije SAVA in njenim seda-
njim položajem, ki nikakor ni lahek. Predsta-
vljeni so bili tudi njeni razvojni koncepti in
vključevanje TOZD Gumama Ptuj v te raz-
vojne usmeritve. Po predstavitvi stanja v de-
lovni organizaciji SAVA je bila podana celo-
vita informacija o sedanjem položaju TOZD
Gumama Ptuj, ki kljub dobrim fizičnim ka-
zalcem proizvodnje finančno ni zadovoljiv,
kar vpliva na razpoloženje delavcev. V raz-
pravi so najodgovornejši predstavniki Repu-
bliškega odbora sindikata delavcev kemične
in nekovinske industrije Slovenije posebej
opozorili na izraženo nezadovoljstvo na zbo-
rih delavcev ob obravnavi analize polletnega
poslovanja in za izboljšanje stanja predložili
konkreten program aktivnosti.
Skupna ugotovitev v sklepni razpravi je bi-
la, da je TOZD Gumama Ptuj po priključitvi
k delovni organizaciji SAVA v Kranju dose-
gel pomembne proizvodne rezultate in dolo-
čeno stabilnost, vendar pa ob sedanjih eko-
nomskih težavah in proizvodnem izboru, za-
stareli tehnologiji, neugodni kadrovski struk-
turi in previsoki režiji ni pričakovati izboljša-
nja. S strani občinskega sveta ZSS Ptuj in na-
še občine smo se v pogovorih zavzeli za to,
da delovna organizacija SAVA v okviru svo-
jega razvojnega koncepta poskrbi tudi za
ustrezen razvoj TOZD Gumama Ptuj in s
tem za njeno perspektivo.
Po končanih pogovorih v delovni organi-
zaciji SAVA so se le-ti nadaljevali na občin-
skem svetu ZSS občine Kranj, na katerih smo
podali pobudo za širše konkretno sodelova-
nje med občinskima organizacijama ZSS ter
občin Kranj in Ptuj. Naši gostitelji so pobu-
do o sodelovanju z zadovoljstvom sprejeli,
podrobneje pa se bomo o programski zasno-
vi sodelovanja dogovorili ob njihovem obi-
sku v ptujski občini.
Naš obisk v Kranju je bil vsekakor kori-
sten in tudi potreben, saj smo lahko celovite-
je spoznali delovno organizacijo SAVA in
njeno problematiko ter razčistili nekatera ne-
rešena vprašanja v zvezi s TOZD Gumama
Ptuj in njenim nadaljnjim razvojem. Od so-
delovanja z občinskim svetom ZSS Kranj pa
pričakujemo prav tako konkretne rezultate
pri reševanju problematike, ki se bo pojavlja-
la v SAVI TOZD Gumama Ptuj in v PLANI-
KI TOZD Tovarna obutve Majšperk, ki sta
vključeni v delovni organizaciji s sedežem v
Kranju. Hkrati pa bo medsebojna izmenjava
izkušenj na področju sindikalnega dela, z
razvijanjem in krepitvijo gospodarskega so-
delovanja v obojestransko korist delavcev
kranjske in ptujske občine.	SD
V MAJŠPERKU GRADIJO!
Prebivalci Majšperka in okoli-
ce, posebej še delavci Planikine
temeljne organizacije zdmžene-
ga dela Tovarna obutve Maj-
šperk se veselijo nove pridobitve
— velike proizvodne hale z upra-
vno tehničnim delom, ki nastaja
na zemljišču nekdanje Konusove
temeljne organizacije. Predvide-
no je bilo, da bo objekt dokon-
čan do letošnjega praznika repu-
blike, vendar so se investitorji
med samo gradnjo odločili za ne-
katere spremembe, ki so delo po-
daljšale. Sedaj menijo, da bo
gradnja zaključena konec de-
cembra.
Delavci Gradisove temeljne
organizacije Gradnje iz Ptuja
gradijo 2000 kv. metrov veliki
proizvodni hali — ena je že do-
končana — in prav toliko velik
upravno tehnični del, ki zajema
pisarne, garderobe, sanitarne
prostore, mehanično delavnico,
skladišče in jedilnico. Planirana
investicijska	vrednost
1,380.000.000 dinarjev bo nekoli-
ko presežena, vendar bo potre-
ben denar zagotovila delovna or-
ganizacija Planika, ne pa ostali
združevalci denarja za to investi-
cijo. Ti pa so poleg Planike še
Konus, združeno delo ptujske
občine, banka in izvajalec del.
V Tovarni obutve je sedaj za-
poslenih 209 delavcev, v prejš-
njem tozdu jih je bilo 123, poleg
tega imajo na priučevanju 20 de-
lavcev v tozdu, 20 pa v Čevljar-
ski srednji šoli v Kranju. Poleg
tega je na omenjeni šoli še 17 šti-
pendistov. Priučevanje enega ne-
kvalificiranega delavca velja te-
meljno organizacijo 235.550 di-
narjev za dva meseca, priučeva-
nje pa traja štiri mesece. Tako v
tozdu vsake štiri mesece sprejme-
jo na priučevanje skupino 40 no-
vih delavcev, tako da naj bi tozd
zaposloval 450 delavcev.
»Delavci, ki so bili zaposleni v
prejšnji temeljni organizaciji, že
dosegajo 100-odstotno normo,
nekateri jo tudi presegajo,« pravi
direktor Tovarne obutve Franc
Žula. »Osebni dohodki teh de-
lavcev so med 90 in 130 tisoč di-
narji. Seveda pa osebni dohodki
tistih, ki se šele priučujejo, niso
tako visoki, zato je tudi poprečni
osebni dohodek v našem tozdu
na repu v občini, upoštevati pa je
treba tudi kvalifikacijsko struk-
turo zaposlenih. Povedati je tre-
ba tudi to, da trenutno teče vsa
proizvodnja v eni hali, saj drugo
šele dograjujemo.«
Kam prodajate izdelke, ki na-
stajajo v vaši temeljni organizaci-
ji?
»Z našim proizvodom smo
vključeni v proizvodni in prodaj-
ni program Planike, ki dela v ce-
loti za Adidas in Salamander.
Znano je, da ti firmi prodajata
svoje izdelke po celem svetu.
Ker je Planika kooperant Adida-
sa, smo tudi mi vključeni v te ko-
operantske posle. Planikin izvoz
je s 60 ostotki usmerjen na kon-
vertibilno tržišče, na nekonverti-
bilno pa z nekaj več kot 10 od-
stotki. Ostalo prodamo na doma-
čem trgu.«
Kako so v Planiki zadovoljni s
kakovostjo vaših izdelkov?
»Kriteriji za kakovost izdelkov
so izredno strogi in delavci spro-
ti čutijo pri osebnih dohodkih,
če kakovost ni takšna kot mora
biti. Organizacija dela je takšna,
da je v procesu izdelave posa-
meznega izdelka trikratna kon-
trola. Doslej še nismo dobili na-
zaj nobenega izdelka, smo pa že
morali reševati svoje slabo delo v
skladiščih firme v Kranju, kjer so
ugotovili, da nekaj naših izdel-
kov ni bilo primernih za izvoz.
To pomeni, da iz Planikinih skla-
dišč ne gre v izvoz noben izde-
lek, ki nima zahtevane kakovo-
sti.«
Blago z napakami, ki ga za-
hodno tržišče ne sprejme, proda-
ja Planika na domačem trgu.
Očitno je jugoslovanskemu kup-
cu kakovost izdelka, ki ga kupu-
je, kaj malo mar, samo da je ce-
na nekoliko nižja od tiste za ka-
kovostni izdelek. Za to ne gre
kriviti proizvajalcev, pač pa kup-
ce, ki take izdelke kupujejo. Vse
Planikine izdelke prve kakovosti,
pa tudi takšne z napako, bo mo-
goče v bodoče kupovati tudi v
Majšperku. V novi tovarni so na-
mreč zgradili tudi prostor, v ka-
terem bo trgovina, ki bo najbrž
dobro obiskana. Bolj kot to pa je
pomembno, da dobiva to manj
razvito haloško območje veliko
temeljno organizacijo s perspe-
ktivnim proizvodnim progra-
mom, ki zagotavlja ljudem s tega
območja zaposlitev blizu doma.
Nevenka Dobljekar
V Planikinem kombinatu je
zaposlenih več kot 4000 delav-
cev. V osmih mesecih so izvozi-
li za 20,4 milijona dolarjev in
izvoz glede na lansko enako
obdobje povečali za 18 odsto-
tkov. Konvertibilni izvoz je
znašal 12,5 milijona dolarjev
in se je povečal za 21 odsto-
tkov, nekonvertibilni pa 7,9
milijona dolarjev in se je pove-
čal za 12 odstotkov. Skupni
uvoz je bil v tem obdobju 7,6
milijona dolarjev in se glede
na lanskih osem mesecev pove-
čal za 10 odstotkov.
Čeprav je I ovaraa obutve pravzaprav gradbišče, v njej nemoteno teče proizvodnja, s katero delavci prispevajo
svoj delež k uspešnemu poslovanju več kot 4000 članskega kolektiva Planike, (foto M. Ozmec)
TEDNIK - 23. oktober 1986
DELEGACIJE OBRAVNAVAJO - 3
Aktivnosti v ptujskih sindikatih
Akcijski posvet predsednikov osnovnih organi-
zacij ZSS
V ptujskem delavskem domu Franca
Krambergerja so se 20. oktobra sestali pred-
sedniki osnovnih organizacij ZSS na delovni
posvet. Razpravljali so o nalogah pri obrav-
navanju devetmesečnih uspehov gospodarje-
nja in o vsebinskih pripravah na letne delo-
vne konference. Dogovorili so se tudi o nalo-
gah v obdobju priprav na referendum za tre-
tji občinski samoprispevek, kajti sleherni de-
lavec mora biti temeljito seznanjen z referen-
dumskim programom razvoja zdravstva, šol-
stva, cestnega omrežja in informativnih sred-
stev v obdobju 1987—1991, za katerega se bo
skupaj z občani odločal 23. novembra.
Letne delovne konference osnovnih organizacij
ZSS
Občinski svet ZSS Ptuj je že poslal smerni-
ce za vsebinsko pripravo in izvedbo letnih
delovnih konferenc osnovnih organizacij
ZSS, ki bodo v novembru in decembru. Izvr-
šni odbori imajo sedaj nalogo, da se takoj se-
stanejo na razširjenih sejah ter pripravijo po-
ročilo o delu v letu 1986 ter oceno družbe-
noekonomskih razmer in samoupravnih od-
nosov. Konference bodo sprejele tudi pro-
gramsko usmeritev za delo v letu 1987, sklad-
no s resolucijami kongresov ZSJ in ZSS ter
programsko usmeritvijo občinske organizaci-
je ZSS Ptuj. Pred podobno nalogo so tudi
sindikalne konference delovnih organizacij,
občinski odbori sindikatov delavcev posa-
meznih dejavnosti in Občinski svet ZSS Ptuj.
Pospešiti inventivno dejavnost v ptujski občini
Komisija za inventivno dejavnost pri ob-
činskem svetu ZSS Ptuj, ki jo vodi Dušan
ŽNIDARIC iz AGISA, je obravnavala in
sprejela načrt dela. Sestajali se bodo v temelj-
nih in drugih organizacijah združenega dela,
že v tem tednu imajo sejo v delovni organiza-
ciji PLESKAR. Do konca leta bodo obiskali
še Opekarno in CD TOZD za vzdrževanje že-
lezniških vozil v Ptuju. Zavzemajo se za hi-
trejše uveljavljanje inventivne dejavnosti,
kajti le-ta si prepočasi utira pot v združenem
delu.
Aktivnost sindikatov na mednarodnem področ-
ju dela
Odbor za mednarodne odnose pri občin-
skem svetu ZSS Ptuj, ki ga vodi Franc VRE-
ŽE, je sprejel program dela do 1990. leta. Te-
žišče aktivnosti bodo usmerjali na razvijanje
sodelovanja s sindikalnimi organizacijami v
tujini, na spremljanje položaja naših delav-
cev na začasnem delu v tujini ter položaju
delavcev naših delovnih organizacij, ki dela-
jo na gradbiščih v tujini. Del svoje aktivnosti
pa bo skupaj z Občinsko konferenco SZDL
Ptuj posvetil tudi problematiki položaja slo-
venskega kulturno umetniškega društva »SA-
VA« v Frankfurtu.
Danes otvoritev likovne razstave slikarjev
amaterjev bratskih občin Koprivnica, Ptuj in
Varaždin
Odbor za medrepubliško sodelovanje in
Komisija za kulturo pri občinskem svetu ZSS
Ptuj sta organizatorja likovne razstave slikar-
jev amaterjev bratskih občin Koprivnica,
Ptuj in Varaždin, ki jo bodo odprli danes, 23.
oktobra, ob 17. uri v razstavnem paviljonu
Dušana Kvedra v Ptuju. Razstava bo odprta
do 2. novembra od 9. do 12. in od 16. do 19.
ure. Svoja likovna dela razstavlja 25 slikarjev
amaterjev, od teh kar 16 iz bratske občine
Koprivnica, kar bo za obiskovalce še pose-
ben kulturno-umetniški užitek. Pri postavitvi
razstave nam je bil v veliko pomoč Pokrajin-
ski muzej Ptuj, za kar se njegovim delavcem
iskreno zahvaljujemo.
V ptujskem delavskem domu Franca
Krambergerja pa prav tako danes, ob 16. uri
odpiramo slikarsko razstavo Borisa ŽOHAR-
JA iz delovne organizacije MI P Ptuj, ki bo na
ogled do 15. novembra. Pred tem je razsta-
vljala Anamarija TOŠ iz ptujske bolnišnice,
ki se ji za njen bogat kulturno-umetniški pri-
spevek iskreno zahvaljujemo.	FB
Kaj zanima občane pri pripravah za
uvedbo III. občinskega samoprispevka
V ptujski občini so priprave na referendum IIL občinskega samo-
prispevka v polnem razmaku. Zelo intenzivno je seznanjanje občanov s
cilji bodočega samoprispevka, utemeljevanje nujnosti le-tega, itd. Iz šte-
vilnih sestankov, ki so že bili v družbeno-političnih organizacijah v ne-
katerih krajevnih skupnostih in drugod, prihajajo vesti, da so občani
ugodno sprejeli predlog za razdelitev sredstev, ki bi se naj zbrala iz sa-
moprispevka in da so voljni na referendumu zapisati svoj »DA«. Ra-
zumljivo pa je, da občani postavljajo tudi razna vprašanja, na katera pa
doslej v prvi številki referendumskega biltena niso našli popolnega od-
govora. Zato bom poskusil v Tedniku dati odgovor na nekatera vpraša-
nja.
OD KATERIH OSNOV IN V
KAKŠNI VIŠINI BI NAJ OB-
ČANI PLAČEVALI III. OB-
ČINSKI SAMOPRISPEVEK?
Preden odgovorim na posta-
vljeno vprašanje, želim prikazati
vsebino 4. člena Odloka v uvedbi
II. občinskega samoprispevka za
financiranje načrtovanega pro-
grama gradnje šolskega prostora
v občini Ptuj (Uradni vestnik ob-
čin Ormož in Ptuj št. 21/81), ki
se glasi:
»Samoprispevek v denarju
plačujejo zavezanci od sledečih
osnov:
1.	občani, ki imajo osebni do-
hodek iz delovnega razmerja oz.
nadomestila ter od drugih oseb-
nih dohodkov in prejemkov, ki
imajo značaj osebnih dohodkov
— po stopnji 1 % od neto oseb-
nega dohodka oz. nadomestila
ali prejemka;
2.	starostni, družinski in inva-
lidski upokojenci po stopnji 1 %
od pokojnine, ki je višja od po-
kojnine z varstvenim dodatkom;
3.	občani, ki imajo dohodke
od samostojnega opravljanja
obrti, druge gospodarske dejav-
nosti ali intelektualnih storitev
po stopnji 2 % od čistega dohod-
ka, zmanjšanega za davek.
Zavezanci, ki plačujejo davek
v pavšalnem znesku, plačujejo
samoprispevek v pavšalnem let-
nem znesku, ki znaša letno 500
din;
4.	občani, ki so zavezanci dav-
ka in dohodka od opravljanja
kmetijske dejavnosti po stopnji
2 % od katastrskega dohodka;
5.	občani, ki so začasno na de-
lu v tujini, njihove družine pa
imajo stalno prebivališče na ob-
močju občine F^uj, po stopnji
1 % od neto osebnega dohodka v
enkratnem letnem znesku po po-
sebni pogodbi.«
Prikazane osnove in višino sa-
moprispevka so občani predlaga-
li na zborih občanov in delovnih
ljudi, na sejah družbeno politi-
čnih organizacij, itd. Upošteva-
joč te predloge je občinska skup-
ščina sprejela sklep o razpisu re-
ferenduma za II. občinski samo-
prispevek (Ur. vestnik občin Or-
mož in Ptuj št. 19/81), katerega
7. člen vsebuje iste osnove in vi-
šino samoprispevka kot citirani
4. člen odloka.
V prvi številki referendumske-
ga biltena predsednik skupščine
občine Ptuj v sestavku »Nadalj-
nji razvoj je odvisen od nas
vseh« med drugim piše, da je
program za tretji občinski samo-
prispevek bil v javni razpravi in
da je že od začetka bilo enotno
stališče, da bi sredstva zbirali po
stopnji 1 % od čistega osebnega
dohodka, torej enako kot doslej,
in zato ne gre za nobeno dodat-
no obremenitev.
Ker razprava o referendumu
in uvedbi III. občinskega samo-
prispevka še traja, obstaja mož-
nost, da bodo občani poleg dru-
gega predlagali še nove osnove,
oziroma novo višino samopri-
spevka. Pri tem pa bodo občani,
kot tudi delegati občinske skup-
ščine, ko bodo sprejeli sklep o
razpisu referenduma, morali
upoštevati Zakon o samoprispev-
ku (skrajšano ZS), ki je bil doslej
že večkrat dopolnjen in spreme-
njen (prečiščeno besedilo je ob-
javljeno v Ur. listu SRS št.
35/85) in pa Družbeni dogovor o
osnovah in višini samoprispev-
kov v občini Ptuj (Ur. vestnik ob-
čin Ormož in Ptuj št. 17/83), ka-
terega 3. člen se glasi: »Udele-
ženci dogovora (med katerimi je
tudi SO Ptuj) se zavezujemo, da
pri uvedbi krajevnega in občin-
skega samoprispevka od osnov
navedenih v 1. odstavku 9/a čle-
na Zakona o samoprispevku ne
bomo določili višjih stopenj, kot
jih določamo s tem dogovorom
in sicer:
—	od osebnih dohodkov de-
lavcev in drugih delovnih ljudi,
zmanjšanih za davke in prispev-
ke iz osebnega dohodka, največ
2 % krajevnega in največ 1 % ob-
činskega samoprispevka;
—	od pokojnin največ 2 % kra-
jevnega in 1 % občinskega samo-
prispevka;
—	od katastrskega dohodka
negozdnih površin občanov, ki
opravljajo kmetijsko dejavnost,
največ 5 % krajevnega in 2,5 %
občinskega samoprispevka;
—	od dejanskega dohodka,
zmanjšanega za davek občanov,
ki s samostojnim osebnim delom
opravljajo gospodarsko ali pokli-
cno dejavnost, oziroma dosegajo
dohodke iz avtorskih pravic, naj-
več 2 % krajevnega in 1 % občin-
skega samoprispevka.«
Glede na 3. člen omenjenega
družbenega dogovora bodo lah-
ko stopnje III. občinskega enake
kot jih vsebuje II. občinski samo-
prispevek, razen pri občanih, ki
imajo dohodke od samostojnega
opravljanja obrti, druge gospo-
darske dejavnosti ali intelektual-
nih storitev. Ti za II. občinski sa-
moprispevek plačujejo 2 %, po
družbenem dogovoru pa bi smeli
biti zavezani največ za 1 % od
dohodka, zmanjšanega za davek.
Kakšne pripombe in predloge
o osnovah in višini III. občinske-
ga samoprispevka bodo predla-
gali občani in kakšen bo sklep in
Odlok občinske skupščine, se ne
da zanesljivo povedati že sedaj.
Nekaj pripomb je že tu. Tako na-
primer Janez Kostanjevec v se-
stavku »Samoprispevki naj bodo
pravično odmerjeni« (glej Ted-
nik št. 39/86 z dne 9/10, 1986)
dokazuje, da samoprispevki po-
sameznim kategorijam zavezan-
cev niso pravično odmerjeni. Po
njegovem mnenju je zlasti nepra-
vično razmerje obremenitve upo-
kojencev in zdomcev v primerja-
vi z ostalimi kategorijami. Zato
bi bilo potrebno upokojence
manj, zdomce pa več obremeniti.
Glede na 1. odstavek 4. člena
ZS, ki določa, da imajo občani
ob enakih pogojih, torej ob pre-
jemanju enakih osebnih dohod-
kov in enakih pokojnin enake
obveznosti, menim, da po zako-
nu ni mogoče delati razlike v vi-
šini samoprispevka med domači-
mi delavci in zdomci ter upoko-
jenci, čeprav se pri uvajanju kra-
jevnih samoprispevkov to često
dela. Pri razmišljanju o enakih
obremenitvah se ne sme prezreti
določb ZS, ki določajo, da samo-
prispevkov ne plačujejo upoko-
jenci od pokojnin, ki ne presega-
jo zneska najnižje pokojnine za
polno pokojninsko dobo (ta se-
daj znaša 65.614 din), in pa de-
lavci ter drugi občani od mini-
malnega, z zakonom določenega
osebnega dohodka (glej čl. 12 in
13 ZS in članek v Tedniku št.
3/86 Komu ni potrebno plačeva-
ti samoprispevek?).
Menim, da je v skladu z ZS in
družbenim dogovorom, če obča-
ni, ki so začasno na delu v tujini
(zdomci), plačujejo od enake os-
nove enak samoprispevek, kot ga
plačujejo drugi tukajšnji občani.
V	praksi na žalost ni vedno tako.
V	večini odlokov o uvedbi kra-
jevnih samoprispevkov najdemo
določbe, ki nalagajo zdomcem
plačilo samoprispevka ali v pav-
šalnih zneskih ali pa od osnove,
ki je poprečni neto osebni doho-
dek delavcev v SRS v preteklem
letu. Tak način določanja samo-
prispevkov zdomcem ni pravi-
čen, niti nasproti drugim tukajš-
njim zavezancem, niti za same
zdomce, ker vse meče v isti koš
in jih enako obremenjuje, ne gle-
de na različne dohodke, ki jih
imajo posamezni zdomci.
Odlok o uvedbi drugega ob-
činskega samoprispevka nalaga
tistim delavcem — zdomcem, ka-
terih družina ima stalno prebiva-
lišče na območju občine Ptuj,
enak samoprispevek kot drugim
tukajšnjim delavcem (1 % od ne-
to osebnega dohodka), kar je
pravilno. Ni pa pravilno in zako-
nito, da zavezanci samoprispev-
ka niso vsi zdomci, ki imajo sami
stalno prebivališče na območju
ptujske občine (glej 4. in 9. člen
ZS). Zanimivo je tudi, da je v na-
vedenem odloku predvideno, da
zdomci sklepajo o plačevanju sa-
moprispevka še posebne pogod-
be. Taka določba omogoča, da se
izve, koliki so dohodki posamez-
nega zdomca, kako in kje bo pla-
čeval samoprispevek, itd. Napa-
čna pa je razlaga, da je k plačilu
samoprispevka zavezan le tisti
zdomec, ki je podpisal pogodbo.
Zaveza plačevanja samoprispev-
ka ne temelji na pogodbi, temveč
na odloku o uvedbi samopri-
spevka. Praksa kaže, da tako kra-
jevne kot tudi občinske samopri-
spevke ne plačujejo vsi zdomci.
Za tako stanje pa so krivi organi,
ki so po ZS določeni za pobira-
nje in izterjavo samoprispevkov.
Predpostavljam, da v ptujski ob-
čini imamo, oziroma bi vsaj lah-
ko imeli kolikor toliko točen se-
znam zdomcev, kje so zaposleni,
itd. Naj opozorim, da so taki po-
datki pripravljalcem referendu-
ma vsekakor potrebni, ker so po
ZS dolžni zdomcem omogočiti
sodelovanje in soodločanje pri
referendumu. Način sodelovanja
v pripravljalnem postopku in na-
čin osebnega izjavljanja zdom-
cev mora biti določen v razpisu
referenduma (glej 7. točko 6. čle-
na ZS). Za ugotovitev dohodkov
zdomcev pa je potrebno posto-
pati po 2. odstavku 13. člena ZS,
ki se glasi:
»Občani, ki imajo stalno biva-
lišče na območju, za katerega je
uveden samoprispevek, pa dose-
gajo dohodke izven območja SR
Slovenije, so dolžni na zahtevo
organa, ki je določen za pobira-
nje samoprispevka, predložiti
podatke o dohodkih, od katerih
se plačuje samoprispevek«, in pp
16. členu ZS, ki zagroža denarno
kazen od 1.000 din do 10.000 din
za občana, ki ne da podatkov ali
pa da nepravilne podatke iz 13.
člena ZS.
Kolikor mi je znano, se pri po-
biranju II. občinskega samopri-
spevka do sedaj ni postopalo po
13. iz 16. členu ZS, niti samopri-
spevkov od zdomcev niso prisil-
no izterjavah, čeprav bi se to lah-
ko storilo tudi s pomočjo javne-
ga pravobranilca. Upati je, da
bodo dane pripombe, zlasti tiste,
glede zdomcev, padle na rodovit-
na tla in če bodo pri III. občin-
skem samoprispevku upošteva-
ne, bo manj upravičene kritike
od tistih občanov, ki menijo, da
morajo biti samoprispevki pravi-
čno odmerjeni.
24.	oktober — dan OZN
Ob 24. oktobru, dnevu OZN smo v Občinskem centru klubov OZN pri OK
ZSMS Ptuj pripravili že utečeno in priljubljeno akcijo risanja na asfalt na temo
»Rišemo mir, rišemo za mir.« Ta akcija bo v posameznih klubih na osnovnih in
srednjih šolah v naši občini in tudi drugod v Sloveniji. Med klubovci je zelo pri-
ljubljeno tudi pripravljenje lokalnih radijskih oddaj na šolah in snemanje in-
tervjujev z vsakdanjimi vprašanji, ki pa vprašane večkrat zmedejo. Pri tem ugo-
tavljamo, da ljudje zelo malo vedo o našem delu, o OZN, o ciljih te organizaci-
je, ipd. Takrat se zavemo, da moramo svoje delo razširiti, da bodo cilji OZN, ci-
lji vseh ljudi.
25.	oktobra se bomo klubovci iz ptujske občine udeležili zbora klubov Slo-
venije in centralne prireditve ob dnevu OZN v Kranju. Gostitelj, OC K OZN
Kranj, nam je pripravil zanimiv program. Žal je zaradi finančnih težav zelo ma-
lo prijavljenih iz OŠ (25 učencev iz 10 klubov), toda vseh skupaj nas bo za poln
avtobus, tako da ptujska občine, ki ima eno najdaljših tradicij v delovanju klu-
bov OZN v Sloveniji, v Kranju ne bo brez predstavnikov.	g P t k
Smeri dograjevanja
obračunskega sistema
Zaradi lažjega razumevanja problematike v zvezi s sedanjim
obračunskim sistemom, ki z njim nihče ni zadovoljen, bomo najprej
podali nekaj uvodnih pojasnil.
Z obračunskim sistemom razumemo zakonsko predpisan sistem
vrednostnega prikazovanja poslovanja, predvsem njegove uspešnosti.
Opredeljujemo ga v glavnem z Zakonom o celothem prihodku in do-
hodku. Ugotavljanje ustvarjenega dohodka in prikaz njegove razpore-
ditve pa zavzema v njem osrednje mesto.
Večina strokovnjakov meni, da mora biti obračunski sistem pred-
vsem prirejen in podrejen korektnemu izkazovanju poslovnega uspe-
ha in informiranju o rezultatih poslovanja (proizvodnje, gospodarje-
nje s sredstvi, obnašanja v delitvi, itd.). To pa med drugim pomeni, da
ga ne kaže uporabljati kot instrument tekoče ekonomske politike, ki
se, kot je običaj pri nas, spreminja iz meseca v mesec.
Te osrednje funkcije (korektnega informiranja!) pa sedanji obra-
čunski sistem, uveljavljen s 1. 1. 1985, več ne opravlja zadovoljivo. In-
formacije, ki jih dobivamo z njegovo neposredno rabo, so toliko po-
manjkljive in nenatančne, da na njihovi podlagi ni več zanesljivo obli-
kovati in izvajati primerne poslovne poltike na podjetniški, kaj še na
narodno gospodarski ravni. Poleg tega je sedanji obračunski sistem
izredno zapleten. Zato prihajajo tako poslovne kot narodno gospo-
darske informacije večinoma prepozno za ukrepanje. V tem smislu
deluje sedanji, togi obračunski sistem kot eden od dejavnikov naše
splošne gospodarske nestabilnosti in nemoči, zato se njegove spre-
membe kažejo tudi kot bistveni predpogoj, da bomo lahko učinkovito
obvladovali sedanje krizne razmere v gospodarstvu. Da se stvari pre-
mikajo v to smer, smo lahko ugotovili iz gradiva, ki ga je pripravil
Zvezni sekretariat za finance, predvsem pa iz predložene zasnove no-
vega obračunskega sistema.
To analizo in zasnovo sprememb je, kot smo že poročali, prouči-
la v republiki posebna delovna skupina, ki je sestavljena iz članov, ki
se s problematiko obračunskega sistema tudi neposredno strokovno
ukvarjajo. Po več kot dvomesečnem delu je delovna skupina prišla do
ugotovitev, ki jih je predložila vsem ustreznim institucijam v republi-
ki, preko Republiškega družbenega sveta pa tudi Zveznemu izvršne-
mu svetu.
Delovna skupina je najprej proučila dosedanje pomanjkljivosti
obračunskega sistema in ugotovila, da ima obračunski sistem več po-
manjkljivosti, ki jih lahko delimo v naslednji dve skupini:
1.	Pomanjkljivosti, zaradi katerih se v pogojih visoke inflacije
formalno izkazani dohodek bistveno razlikuje od realno ustvarjenega.
V to skupino štejemo predvsem:
—	nespoštovanje načela, da je treba pri ugotavljanju dohodka,
prihodke in odhodke vrednotiti po tekočih cenah obdobja, v katerem
so nastali;
- — nespoštovanje načela, da je treba učinke revalorizacije sred-
stev obravnavati kot kategorijo sredstev, in ne kot stroškovno ozi -oma
dohodkovno kategorijo.
2.	Ostale pomanjkljivosti, med katere lahko štejemo:
—	obračun po plačani prodaji, ki se ga- izvaja na način, da je s
tem bistveno prizadeta informativna vrednost podatkov o ustvarje-
nem dohodku;
—	način izkazovanja sredstev v bilancah stanja, predvsem pa za-
postavljanje vloge teh bilanc pri presoji uspešnosti poslovanja;
—	veljavne računovodske rešitve pri razporejanju skupnega pri-
hodka in skupnega dohodka;
—	veljavno opredelitev obračunskega obdobja, za katero se pri-
pravlja periodični obračun;
—	vsebinsko ne vedno ustrezna obravnava stroškov;
—	druge pomanjkljivosti.
Pomanjkljivosti, ki so navedene v 1. skupini, delujejo v tem času
izrazito škodljivo in bi bilo zato potrebno posvetiti največjo pozornost
predvsem njihovi odpravi. O ostalih pa bomo navedli le najnujnejša
pojasnila oziroma ocene, izjema je le problematika ugotavljanja do-
hodka po plačani prodaji, o kateri se tudi kaže določneje opredeliti.
V naslednji številki pa bo govora o problematiki vrednotenja pri-
hodkov in odhodkov ter zalog.	Se nadaljuje!
Svet nas občuduje
Janez Stanovnik, član predsedstva SRS, je v okviru predavanja
slikovito prikazal protislovja na področju gospodarstva in politike v
svetu. To dokazuje dejstvo, da so ZDA kot nabogatejša in najmočnej-
še gospodarska sila v svetu tudi najbolj zadolžena država. Po drugi
strani pa so dolžniške države postale neto izvozniki kapitala (plačeva-
nje visokih obresti, kljub reprogramiranju pa se njihov dolg ne zmanj-
šuje). Med velikimi dolžniki »prve lige v svetu« je Jugoslavija na 7.
mestu!
Na gospodarskem področju nepredvidljivo politiko je začela vo-
diti v ZDA Reaganova administracija, ki je nerealno dvignila vred-
nost dolarja in zvišala obresti, ki so leta 1982 dosegle celo 20 odsto-
tkov. V zadnjem letu pa je vrednost dolarja začela padati in je sedaj
nižja celo za 40%, obresti pa so znižane na 6 %. Vse to povzroča v
svetu velike pretrese. Pripeljalo je do popolnega zloma petrolejskega
trga, do neskladij na mnogih drugih področjih. Tako je bila npr. pred
leti cena sladkorja na svetovnem trgu še 40 centov (okoli 240 din) za
kg, danes pa je padla celo na 5 centov, po sedanjem tečaju okoli 30
din!
Orisal je tudi gospodarsko stanje v socialističnih državah, kjer se
prav tako ubadajo z velikimi težavami in problemi, kjer pada popre-
čna stopnja gospodarske rasti. Osnovni problem je v tem, da pada
produktivnost dela in pada učinkovitost kapitala.
Na vprašanje, kako gledajo v svetu na Jugoslavijo in kakšen je
naš položaj, je dr. Stanovnik odgovoril, da so pogoji izvažanja letos
težji kot so bili v letu 1982. Naš težki gospodarski položaj ima vrsto
negativnih posledic. Nekaterih administrativnih ukrepov na gospo-
darskem področju, ne le da ne razumejo razgledani ljudje pri nas,
temveč jih tudi svet ne razume. Naši najboljši prijatelji so često zaskr-
bljeni. Kljub temu pa v svetu gledajo na naš razvoj manj kritično kot
mi sami. Vidijo nas v tem »svetovnem cirkusu dogajanj« in nas obču-
dujejo, da se znamo s slabostmi sami resno spopadati, vidimo izhod
iz težav, občudujejo nas pa tudi zato, ker iz našega gospodarstva stal-
no odteka okoli 10 odstotkov akumulacije, pa kljub temu živi!
«Za nas je osnovno, da pridejo sveži vetrovi v naše gospodarstvo
in odnesejo nesnago, ki se je v njem nabrala. To pa so tržni vetrovi, ki
bodo pometli z oblaki in smetmi. Jugoslavija gre skozi težke dni, ven-
dar imamo dovolj moči, da to premagamo.« S temi mislimi je končal
svoje izvajanje dr. Janez Stanovnik.	FF
Tradicionalni literarni
večer
v četrtek, 16. oktobra, je bil v ptujskem gledališču literarni večer,
ki sta ga organizirala Društvo slovenskih pisateljev in občinska Zveza
kulturnih organizacij. Zbranim je najprej govoril predsednik društva
Tone Partljič, ki je opisal nekaj pomembnih dogodkov iz življenja in
dela umrlega slovenskega kulturnega delavca Bojana Štiha.
Zatem so se na odru z domiselno sceno Branka Bezeljak-Glazer
predstavili člani društva. Ivo Zorman, Boris A. Novak, Milan Jesih,
Tone Peršak, Tone Kuntner, Polona Škrinjar, Andrej Brvar in Tone
Partljič so brali odlomke svojih proznih del oziroma poezijo.
Predstavniki organizatorjev so se letos pogovarjali, da naj bi lite-
rarni večer, letošnji je bil drugi, postal tradicionalna prireditev v okvi-
ru Ptujskih kulturnih srečanj.	N. D.
4 r- SESTAVKI IN KOMENTARJI
23. oktober 1986 - TE|>NIK
Odlok o pomožnih
objektih
Na prihodnjem zasedanju zborov občinske skupščine bodo raz-
pravljali tudi o osnutku odloka o določitvi pomožnih objektov za po-
trebe občanov in njihovih družin, za katere ni potrebno lokacijsko do-
voljenje in ki so ga pripravili v občinskem komiteju za urbanizem,
gradbene in komunalne zadeve občine l^uj.
V	razpravi, ki so jo v komiteju že vodili, so v glavnem opozorili,
da je potrebno za vse omenjene pomožne objekte, ki so v odloku
opredeljeni v drugem členu, zagotoviti tipske projekte. Zato bo po-
trebno sestaviti krajinske načrte, takšne zahteve pa postavlja tudi za-
kon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor.
Janez Belšak, predsednik občinskega komiteja, je še poudaril, da
pričakujejo več predlogov od občanov, predvsem od kmetov, ki so
najpogosteje odločajo za gradnjo brez lokacijskega dovoljenja. Taka
gradnja je mogoča le pri objektih, kot je to določeno z drugim čle-
nom; pri vseh ostalih pa se zahteva gradbeno in lokacijsko dovolje-
nje.
Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor je bil spre-
jet v letu 1984 in je nadomestil zakon o urbanističnem planiranju iz
leta 1967. Zakon o urejanju naselij določa v svojem 51. členu, da lo-
kacijsko dovoljenje ni potrebno za naslednja dela in posege v pro-
stor: za tekoča vzdrževalna dela na obstoječih napravah in objektih; za
adaptacije, s katerimi se bistveno ne spreminjajo zunanjost, zmogljivost,
velikost ali namen obstoječih objektov; za postavitev začasnih objektov
in naprav, namenjenih sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, pro-
slavam in podobno; za postavitev spominskih plošč ter nagrobnih in dru-
gih obeležij, ki ne zahtevajo večjih ureditvenih del.
Občinska skupščina pa lahko odloči tudi, da lokacijsko dovolje-
nje ni potrebno za graditev pomožnih objektov za potrebe občanov in
njihovih družin. Če skupščina tega ne prediše, velja, da je lokacijsko
dovoljenje potrebno tudi za pomožne objekte.
Doslej je to vprašanje v ptujski občini urejal odlok o urbanisti-
čnem programu občine ftuj in sicer v 22. in 23. členu.
MG
Preventivne akcije
v prometu
člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SO F*tuj
ne mirujejo. Številnim preventivnim akcijam se bo to soboto, 25. ok-
tobra, prodružilo še občinsko tekmovanje za osnovne in srednje šole
pod naslovom Kaj veš o prometu. Tekmovanje bodo pričeli s testira-
njem, nadaljevali z ulično spretnostno vožnjo, zaključili pa s spretno-
stno vožnjo po poligonu. Najbolje uvrščeni, oziroma zmagovalci so-
botnega občinskega tekmovanja se bodo udeležili republiškega istoi-
menskega tekmovanja.
Poleg tega nadaljujejo z akcijo Prometna značka, ki je po šolah
postala že prava tradicija, v kateri je zajetih že okoli 80 odstotkov
vseh šoloobveznih otrok. Nadaljevali bodo tudi s pregledi tehnične
brezhibnosti koles po šolah.
V	soboto, 25. oktobra, bodo v sodelovanju z delavci Agisovih ser-
visov pričeli tudi z jesenskim delom brezplačnih preventivnih tehni-
čnih pregledov motornih vozil. Vabijo voznike, da se teh pregledov
udeležijo v čim večjem številu.
-OM
PROGRAM DRUŽBENE PREOBRAZBE DRŽAVNE UPRAVE
Zagotoviti kakovostno in učinkovito delo
Ob pripravi sistemskih zakonov s področja državne uprave je bil
sprejet eden od temeljnih cilje\: zagotoviti kakovostno, hitro, enostavno
in učinkovito delo državne uprave, ki bo z razmeroma majhnimi stroški
obremenjevala družbeni dohodek. Če hočemo ta cilj doseči, je nujno uve-
ljaviti ustrezno organizacijo dela, kadrovsko usposobljenost in tehnično
opremljenost. Pri uveljavljanju teh dejavnikov se je treba zavedati, da ni
moč s posamičnimi posegi v kratkem času doseči zastavljeni cilj.
Izvršni svet SO Ptuj se je že na
začetku sedanjega mandata re-
sno in odločno lotil uresničeva-
nja te naloge. Ugotovil je, da je k
racionalizaciji in povečanju
učinkovitosti dela državne upra-
ve treba pristopiti analitično in
sistematično in da je treba ta
proces opredeliti vsaj srednjero-
čno z jasnimi cilji, saj nam zao-
strene družbene razmere ne do-
voljujejo improvizacij in posami-
čnih rešitev. Zaradi tega je ime-
noval posebno komisijo v sesta-
vi: Jožica Kobolt, Anton Ilec,
Milan Čuček in Stanko Brod-
njak.
Komisija je pripravila osnutek
programa aktivnosti za racionali-
zacijo in povečanje učinkovitosti
dela državne uprave. O njem je
8. oktobra razpravljal izvršni svet
in sprejel nekatere dopolnitve in
spremembe. Tako izpopolnjen
program je bil predložen delega-
tom in delegacijam v razpravo s
predlogom, da ga zbori skupšči-
ne občine Ptuj sprejmejo in dajo
odločno podporo izvršnemu sve-
tu pri uresničevanju tega progra-
ma. Čeprav so v programu kon-
kretno določene naloge, njihovi
nosilci, roki in načini izvrševa-
nja, bo izvršni svet celovito
usmerjal in sproti spremljal ures-
ničevanje programa in izvrševa-
nje posameznih nalog.
Program obsega naslednje na-
loge:
Upravni organi naj preučijo,
kako se uresničujejo usmeritve o
možnostih poenostavitve in
zmanjšanja administrativno stro-
kovnih opravil, ugotovijo, kakšni
učinki so že doseženi, kakšne je
še mogoče pričakovati in temu
ustrezno predlagajo spremembe
republiških in občinskih predpi-
sov, ki zavirajo racionalizacijo.
To nalogo je treba opraviti do
konca tega meseca.
IZBOlJŠANJE KAKOVO-
STI DELA PRI IZVRŠEVANJU
UPRAVNIH FUNKCIJ.
Tu mora vsak upravni organ
zagotoviti sprotno spremljanje
stanja in pojavov na svojem de-
lovnem področji!, razčlenjevati
pojave in gibanja, njihove vzroke
in posledice ter na podlagi ugo-
tovitev izvršnemu svetu predla-
gati potrebne ukrepe. Smernice
je treba pripraviti do konca le-
tošnjega leta. Povezano s tem je
treba izvajati tudi nadzor nad iz-
vajanjem določil zakona o
upravnem postopku v upravnih
organih in drugih organizacijah
pri odločanju o upravnih stva-
reh.
UVAJANJE RAČUNALNI-
ŠKE TEHNOLOGIJE V DELO
DRŽAVNE UPRAVE.
Zbrati in razčleniti je treba
projekte razvoja računalništva v
upravnih organih Skupščine ob-
čine Ptuj in ugotoviti odstopanja
od začrtane poti. Vzporedno mo-
rajo 'upravni organi ugotoviti
vpliv prenosa obdelave poda-
tkov v računalnik na število za-
poslenih v posameznem uprav-
nem organu in v primeru, da šte-
vilo izvajalcev ni zmanjšano, dati
ustrezno obrazložitev. Na podla-
gi tega je treba ugotoviti tudi
možnost nadaljnjega razvoja in
opozoriti na probleme neusklaje-
nega razvoja računalništva v
okviru resorjev v republiki in
oceniti možnosti sodelovanja s
temi sistemi.
Vsi upravni organi so dolžni
predložiti program vključevanja
svojega področja dela v informa-
cijski sistem upravnih organov.
Pripraviti je treba tudi dolgoro-
čni program izobraževanja in
usposabljanja delavcev za uvaja-
nje in organizacijo informatike v
delo občinskih upravnih orga-
nov. Te naloge je treba opraviti
do konca novembra letos.
SKUPNO OPRAVLJANJE
NALOG ZA SAMOUPRAVNE
INTERESNE SKUPNOSTI IN
UPRAVNE ORGANE.
Zaradi racionalnejše organiza-
cije strokovnega dela morajo ob-
činski upravni organi preveriti
organiziranost pri opravljanju
nalog za SIS družbenih dejavno-
sti in materialne proizvodnje.
Preučiti, katere strokovne nalo-
ge, ki jih opravljajo strokovne
službe teh SIS, je bolj smotrno
zagotoviti v upravnih organih, ki
podobne naloge opravljajo v
okviru svojih funkcij.
Pripraviti predloge za skupno
opravljanje strokovnih nalog za
potrebe SIS in državnih organov
s podrobno opredelitvijo vrste in
obsega nalog, kadrovskih in dru-
gih potreb, finančnih in drugih
medsebojnih obveznosti in odgo-
vornosti.
Prav tako je treba pripraviti
predlog možnosti racionalizacije
dela v okviru upravne organiza-
cije z ugotovitvijo organizirano-
sti, kadrovskega položaja v ob-
činskem organu za družbenoeko-
nomski razvoj in planiranje, za
urbanizem, gradbene in komu-
nalne zadeve, pooblaščeni stro-
kovni urbanistični organizaciji,
strokovnih službah SIS material-
ne proizvodnje in družbenih de-
javnosti ter organizacij, ki opra-
vljajo strokovne naloge za sklad
stavbnih zemljišč, pa tudi v dru-
gih organizacijah in službah, ki
naj bi se vključile v upravno or-
ganizacijo. Te naloge je treba iz-
vesti takoj.
Nadalje program podrobneje
razčlenjuje naloge na področju
organizacije upravnih organov,
notranje organizacije in sistema-
tizacije del in nalog ter skupnih
splošnih aktov, pa tudi prostor-
skih pogojev.
Posebej je opredeljena naloga,
da je treba v upravnih organih
narediti analizo stanja nerešenih
zadev, ugotoviti razlog zaostan-
ka, nakazati rešitve in ugotoviti
odgovornost funkcionarjev in
odgovornih delavcev za zaostan-
ke.
V programu določeni nosilci
nalog lahko pripravijo tudi ope-
rativne načrte za izvedbo posa-
meznih nalog, ki so obsežnejše in
trajnejše.
FF
V organizaciji uprave občine
Ptuj imamo 4 kolegijske upra-
vne organe (občinski komiteji),
6 individualnih upravnih orga-
nov (3 oddelki in 3 uprave) ter
strokovno službo občinske
skupščine in izvršnega sveta. V
vseh teh organiz. in službah je
256 sistemiziranih delovnih
mest, dejansko zasedenih pa je
234.
Od 234 delavcev v občinski
upravi jih je 26 z visoko, 45 z
višjo, 145 s srednjo strokovno
izobrazbo in 20 z osnovno šolo.
Sistematizacija zahteva za
mnogo dela in naloge višjo
stopnjo izobrazbe kol jo imajo
delavci, kijih opravljajo. Tako
kažejo podatki, da skupno 72
delavcev opravlja dela in nalo-
ge, za katere nima ustrezne
strokovne izobrazbe.
Kdaj v Ptuju gospodinjski plin?
Ko smo pred kratkim poročali o poteku javne razprave
o plinifikaciji Ptuja, predvsem industrijske cone in toplo-
vodnega omrežja, smo po telefonu prejeli vprašanje upo-
kojenca Jožeta iz Ptuja, ki je želel zvedeti ali bo možno
uporabljati plin tudi za široko potrošnjo v gospodinjstvih.
Za odgovor smo zaprosili Draga Vobnerja, predsednika
poslovnega odbora za plinifikacijo mesta Ptuja, ki je od-
govoril:
»Naj uvodoma povem, da trenutno zaključujemo s pr-
vo, drugo in tretjo etapo plinifikacije Ptuja, ki zajema iz-
gradnjo glavne reducirne merilne postaje in hrbtenico pli-
novoda skozi mesto. Na posameznih območjih so puščeni
odcepi, kjer bo možno priključiti tudi vse ostale porabni-
ke plina.	,
Ce bi konkretno odgovoril na vprašanje poslušalca,
oziroma bralca Tednika, potem moram reči, da so občani,
kot uporabniki plina za široko potrošnjo zajeti v projekt
plinifikacije, s tem da se bodo morali potrošniki po posa-
meznih območjih organizirati in izraziti svoje želje in po-
trebe. Na osnovi ekonomskih analiz, ki bodo pokazale
upravičenost plinifikacije za široko potrošnjo po posa-
meznih conah, bomo potem to tudi izvajali. Predvideva-
mo, da bi z napajanjem plina za široko potrošnjo začeli
sredi prihodnjega leta. Poslovni odbor je dobil pooblasti-
lo, da čez zimo pripravi analize in ankete, ki so potrebne.
Pripravili bomo tudi vso potrebno dokumentacijo in če
bodo zagotovljena tudi sredstva, bomo pričeli s postopno
plinifikacijo posameznih območij tudi za široko potroš-
njo.«
Ali je mogoče vsaj predvideti ceno za posamezni plin-
ski priključek v gospodinjstvih?
Ali je mogoče vsaj predvideti ceno za posamezni plin-
ski priključek v gospodinjstvih?
»Trenutno je to zelo težko oceniti, prepričan pa sem,
da bo cena posameznega priključka majhna, saj je prva
faza, oziroma hrbtenica plinskega omrežja v Ptuju že na-
rejena. Naj dodam, da je v izdelavi pravilnik o možnosti
postavitve priključka za plin, v katerem bodo zajeti vsi
tehnični pogoji in seveda tudi finančni. Že naslednji me-
sec bo ta pravilnik končan in dan v javno razpravo. Tako
se bodo lahko občani z vsebino podrobneje seznanili in
se odločali o tem ali se bodo na plin priključili ali ne.«
In kje lahko občani dobijo podrobnejše informacije o
možnostih za priključitev na gospodinjski plin in nasploh
o plinifikaciji Ptuja?
»Zaenkrat se lahko z vprašanji obračajo name, torej na
Projekto inženiring v Ptuju. Povedal sem že, da ima naš
poslovni odbor vsa pooblastila, na osnovi katerih bomo
posamezne krajevne skupnosti oziroma območja animira-
li, se z njimi sestali in jim tudi vse podrobno obrazložili.
Naj ob koncu povem, da imamo v Sloveniji plina do-
volj. Poleg Sovjetske zveze smo zakupili plin še iz Alžiri-
je, tako da smo zadovoljivo in dolgoročno obskrbljeni s
tem, vse pomembnejšim energetskim virom.«
Plin nudi poleg ekološkega tudi ostale prednosti, saj je
še zmeraj najcenejši, zato velja o tem temeljito razmisliti
in se tudi ustrezno odločiti. Naj ob koncu zapišemo še te-
lefonsko številko Draga Vobnerja. Ta je 771-391 — to je
številka Projekte inženiringa, na katero boste lahko dobili
tudi našega sogovornika.
M. Ozmec
Pojasnilo in obrazložitev delovanja semaforjev
v križišču Potrčeva-Volkmerjeva v Ptuju
Svetlobne signale v križišču
Potrčeva-Volkmerjeva krmili
semaforska aparatura novejše
generacije, ki deluje POLNO
PROMETNO ODVISNO. To
pomeni, da aparatura sama nad-
zira velikost prometa in odreja
dolžino zelene luči dejanskemu
številu vozil. Da lahko samodej-
no ugotavlja število vozil na po-
sameznih dovozih, so v vozišče
ograjene elektromagnetne zanke-
detektorji vozil.
Ker pešci v razpoložljivem,
»zelenem času« semaforjev zav-
zamejo velik delež, še posebej
gre za varovanje pešcev proti vo-
zilom, so v križišču na semafor-
ske stebre montirani detektorji
za pešce — gumbi. Prek njih do-
bi aparatura obvestilo, da je na
določenem peš prehodu potreb-
no prižgati zeleno luč za pešce, v
nasprotnem primeru pa za pešce
potreben čas porazdeli vozilom.
Najava pešcev se opravi z EN-
KRATNIM PRITISKOM NA
GUMB — ko v gumbu zagori
napis POČAKAJTE, je najava že
v aparaturi, pešci morajo le po-
čakati, da pridejo na vrsto po
programu prižiganja semaforjev.
Krmilna aparatura krmili svet-
lobne signale v klasičnem pome-
nu DVOFAZNO:
1.	FAZA: Zelena za vozila po
Potrčevi
Zelena za pešce prek
Volkmerjeve in CMD
(po potrebi)
2.	FAZA:Zelena za vozila po
Volkmerjevi in Ciril
Metodovem drevore-
du
Zelena za pešce prek
Potrčeve (po potrebi)
V	primeru, da ni prometa, ob-
stoji na vseh signalih, do nasled-
nje najave z detektorjev, zadnja
prometna slika. V glavni smeri
— Potrčeva ulica — so detektorji
vgrajeni na razdalji, ki pri hitro-
sti 50 km/h prižge zeleno v času,
ko vozilo pripelje do svojega si-
gnala. --
Za vsako fazo so vgrajene
omejitve
MINIMALNA ZELENA za vo-
zila
MAKSIMALNA ZELENA za
vozila, za vsako vozilo krmilna
aparatura podaljšuje
Z min za 3 sec
Z min = 10 sec 1 D , .
Z max = 30 sec "
Z min = 6	CMD,
Z max = 20 sec Volkmerjeva
V	primeru, da skozi križišče
dalj časa ni nobenega prometa
(ponoči), preskoči krmilna apa-
ratura v režim delovanja RUME-
NA UTRIPAJOČA.
V	aparaturi so vgrajeni varo-
valni časi pri prehodih iz ene fa-
ze v drugo (na primer konec zele-
ne na Potrčevi do začetka zelene
na Volkmerjevi), ki znašajo 6 se-
kund. V tem času lahko vozila, ki
so že uvozila, varno izpraznijo
križišče.
Vsi vozniki, ki zavijajo desno,
morajo upoštevati prednost peš-
cev, saj se luči prižigajo v isti fa-
zi.
Za normalno delovanje krmil-
ne aparature je bistvenega pome-
na, da se prepreči parkiranje na
oziroma v bližini detektorjev za
vozila.
V	primeru pregoretja rdeče
žarnice glavnega signala na de-
sni aparatura preide v režim de-
lovanja »rumena utripajoča.«
Po izgradnji dovoza v vojašni-
co bo v vratarnici vgrajen gumb,
prek katerega bo zahtevan pose-
ben program za izvoz vojaških
vozil — vse rdeče v križišču, ra-
zen dovoza Volkmerjeva, vse pa
zapira poseben signal pred izvo-
zom iz kasarne.
Upravljalec semaforjev
KG P TOZD
Komunalni servisi Ptuj
TEDNIK - 23. oktober 1986
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
Bomo uspeli
uskladiti usklajevanje
(aktualna tema v družbenih dejavnostih)
Slovensko »plačilno« poletje je bilo letos hudo vroče, še posebej,
ker je bilo zaznamovano z nezadovoljstvom in dejanskimi ali samo na-
povedanimi štrajki predvsem med zdravstvenimi in prosvetnimi delavci
širom po Sloveniji. Gre za to, da ne zdravstvo ne prosveta nista več pri-
pravljena v neskončnost požirati grenkih pilul obljub o dokončni izena-
čitvi svojih OO z gospodarstvom. S tem pa je zapisana tudi »smrtna ob-
sodba«
prenašanju nerazumnih razlik znotraj lastnih okvirov in v primerjavi s
poklici, ki so po strokovni in odgovornostni plati neprimerno manj, ali
manj boleče rečeno, vsaj enako zahtevni, plačani pa neprimerno bolje.
Tako se tudi na ravni občine Ptuj, še pozneje pa na ravni celotne Slove-
nije postavlja nadvse resno vprašanje: so potemtakem nezadovoljni
zdravstveni in pedagoški delavci (k njim pa je kot kaže mogoče prišteti
še nekaj drugih intelektualnih in slabo nagrajenih družbenodejavnostnih
poklicev) res le nergači in zdraharji? Ali to očitno nezadovoljstvo v isti
sapi nemara vendarle tudi ne pomeni, da z nespametnim razlikovanjem
sami spodbijamo motivacijo za boljše in ustvarjalnejše delo pri opravi-
lih, od katerih je še kako odvisna naša skupna prihodnost?
Za kaj pravzaprav gre? Dej-
stvo je, da so cenovna in dohod-
kovna gibanja pri nas predvsem
v minulih dveh letih prišla do te
stopnje, da najhuje prizadenejo
tiste profile delavcev, če upošte-
vamo njihove »nagrade« za
opravljeno delo, ki že desetletja
doživljajo neke vrste družbeno
diskriminacijo. Površen bralec,
ki ni poznavalec dejanskega sta-
nja, bo gotovo jezno vzdihnil, če
med temi navedem kot najbolj
prizadete prav zdravstvene in pe-
dagoške delavce na vseh ravneh
njihovega družbenega dela.
Manj v tolažbo, le v lažje razu-
mevanje, naj spomnim na dej-
stvo, da smo prav pedagoški de-
lavci, in enako velja za delavce v
zdravstvu ptujske občine, to sta-
nje prenašali še najmanj hrupno
in nič manj prizadeto kot drugi
verjetno zavedajoč se celotnega
položaja srednje razvite občine,
v kateri živimo in delamo. Toda,
tudi mi, še posebej sedaj, ko se je
za naš položaj končno zavzel tu-
di sindikat, ne bomo več na vi-
dez neprizadeto spremljali razvi-
jajočih se dogodkov ob reševa-
nju pereče problematike.
O tem je bil tudi osrednji del
razprave na nedavnem zasedanju
občinskega Odbora sindikata za
področje vzgoje in izobraževanja
ter znanosti občine Ptuj, v četr-
tek, 9. oktobra, kjer smo se ob
poskusu reševanja te problemati-
ke v občini končno srečali pred-
stavniki pedagoških delavcev s
predstavniki IS občine, DPO in
drugih občinskih struktur. Gla-
vna tema pogovora in dogovora
je tekla v smeri, kako tudi v obči-
ni Ptuj doseči dokončno izenači-
tev OD učiteljev na osnovnih in
srednjih šolah z delavci enake
stopnje zahtevnosti in odgovor-
nosti v občinskem gospodarstvu.
Šolstvo je že leta
»podvrednoteno«
Veliko je bilo že napisanega in
povedanega v dokaz, da je šol-
stvo za 10, 15 let »podvrednote-
no«, kar pomeni, da delavci v tej
dejavnosti v teh letih za enako
delo prejemamo znatno manjše
OD kot v poprečju delavci v go-
spodarstvu. Marsikdo, ki ni po-
znavalec stanja, bi morda rad de-
jal ~ kaj bi pa še radi? Toda, žal
mora dobiti naslednji odgovor:'
le za opravljeno delo in vložen
trud primeren OD, kot ga dobi
za delo na višji oziroma visoki
zahtevnostni stopnji delavec v
gospodarstvu.
V podkrepitev, da je stanje re-
sno in da terja neodložljivo raz-
i^ešitev, naj navedem citat iz dela
resolucije 13. kongresa ZK Jugo-
slavije, ki govori o tem vpraša-
nju: »Zveza komunistov mora
pomagati ustvariti potrebne
družbene razmere, da se bodo
odločali za učiteljski poklic naj-
boljši kandidati in da bodo pe-
dagoški delavci spet zavzeti za
delo. Ni mogoče več dopustiti,
da bodo socialistični učitelji so-
dili k socialno ogroženemu in
najbolj siromašnemu prebival-
stvu, ki si za preživetje v prostem
času išče dodatni zaslužek. Bi-
stveno je potrebno izboljšati po-
kojnine upokojenim prosvetnim
delavcem, saj živijo v zelo težkih
razmerah, čeprav so veliko pri-
pomogli k povojnemu razvoju
šolstva, kulture, znanosti in druž-
be. Uresničiti moramo Leninovo
naročilo, da moramo zagotoviti
našemu učitelju ugledno mesto v
družbi, širiti njegovo obzorje in
ga vsestransko usposobiti za ved-
no bolj zahtevno poklicno delo,
predvsem pa mu zagotoviti pri-
meren gmotni položaj. Temu
vzporedno gre idejnopolitična
usmerjenost, če ta učitelju manj-
ka ali je okrnjena, je v nevarnosti
šolska reforma in brez koristi bo-
do vsi novi zahtevni programi,
napotki in dokumenti. Primerni
gmotni temelji so nujna osnova
nadaljnega razvoja te dejavnosti,
saj so sedanja kriza v vzgoji in
izobraževanju ter reformni neu-
spehi tesno povezani z neustrez-
nim družbenogospodarskim po-
ložajem šole in učitelja. V današ-
njih zapletenih družbenih in go-
spodarskih razmerah prosvetni
delavci potrebujejo podporo in
spodbudo, saj morajo biti na če-
lu družbenih prizadevanj za sta-
bilizacijo, za samoupravni socia-
listični razvoj in oblikovanje so-
dobnega sistema vzgoje in izo-
braževanja, kakršnega zahtevata
današnji in jutrišnji čas. Skrajni
čas je, da izobraževanju in peda-
goškim delavcem zagotovimo
primeren družbeni in gmotni po-
ložaj — v skladu z njihovo vlogo
pri razvijanju socialistične druž-
be.«
Zavedajo se
resnosti stanja
Resnosti položaja se je končno
zavedel tudi Izvršni odbor Repu-
bliškega odbora sindikata delav-
cev v vzgoji, izobraževanju in
znanosti, ko je na svoji prvi seji v
novi sestavi 28. maja letos obrav-
naval najaktualnejše vprašanje te
dejavnosti — gmotni položaj
upokojenih prosvetnih delavcev.
Poudarjeno je bilo, da po izo-
brazbenem sestavu, družbenem
pomenu, zahtevnosti in odgovor-
nosti dela ta dejavnost sicer od-
stopa od poprečja, zato je nara-
vno, da so pokojnine pedagoških
delavcev večje kot v panogah z
nizko izobrazbeno ravnijo zapo-
slenih. Sindikat zahteva, da so
prosvetni delavci enakovredno
obravnavani in nagrajeni kot
drugi delavci v združenem delu,
ker je njihov OD prav tako osno-
va za pokojnino. Ker tega v pre-
teklosti nismo uresničili, bo po-
trebno upokojenim prosvetnim
delavcem prevrednotiti (umetno
zvišati) pokojnine in pri tem
upoštevati zahtevnost njihovega
dela v primerjavi s tako imeno-
vano enoto enostavnega dela.
Nizke pokojnine
Kdo je torej kriv za tako nizke
pokojnine učiteljev, da se za njih
uravnavanje zavzema celo sindi-
kat na ravni republike? Za nizke
pokojnine učiteljev so najbolj
krivi nesorazmerno nizki osebni
dohodki, predvsem v zadnjih le-
tih dela, ki bistveno vplivajo na
višino pokojnine. To so pa tudi
leta, ko smo levji delež sredstev
usmerili v fizično preobrazbo
vzgoje in izobraževanja, pri tem
pa smo vsestransko krepko poza-
bljali na učitelja in na njegovo
poslanstvo. Izhod je torej treba
poiskati v ustreznem vrednote-
nju živega, pa tudi minulega de-
la, ki bi učiteljem in drugim pro-
svetnim delavcem dajal ustrezen
gmotni položaj v času aktivnega
dela, jih še bolj stimuliral, k do-
bremu delu in jamčil, da bo ne-
koč tudi pokojnina v celoti odsev
tega položaja. Tako tudi sindikat
prihaja do resnega zaključka, da
smo vse reforme šolstva, ki zah-
tevajo več denarja, tega pa ni,
povečini prevrgli na pleča učite-
ljev in povečane izdatke porav-
nali na račun nizkih OD delav-
cev v vzgoji in izobraževanju.
Nujna posledica, ki iz tega sledi
in kar potrjuje tudi republiški za-
vod za statistiko je, da polna sta-
rostna pokojnina za 35 (40) let
dela šeste zahtevnostne kategori-
je ne pokrije polne oskrbnine v
domu upokojencev, da o ostan-
ku za kulturne dobrine niti ne
govorimo. Torej, v šali in učeno
rečeno, kreditna sposobnost
upokojenega pedagoškega delav-
ca, da s polno starostno pokojni-
no skromno, a dostojno preživlja
tretje obdobje življenja, žal ni
imperativ naše socialistične
družbe. Iz tega je mogoče jasno
in vsem razumljivo zaključiti, da
delavcem v vzgoji in izobraževa-
nju ne bi mogli očitati nestrpno-
sti in nerazumevanja za gmotne
težave družbe. Ne moremo pa
pristjati več na neenakopraven
družbenoekonomski položaj. In
zato se zadnje čase vse bolj ogla-
šamo.
Težko je biti
pedagoški delavec
In tudi zato je danes težjko bi-
ti pedagoški delavec. Na šolo in
učitelja letijo vse hujše kritike:
šola ne opravlja vzgojne vloge,
ne daje dovolj praktičnega zna-
nja, ne razvija praktičnosti in
sposobnosti učencev, itd. Čas to-
rej zahteva spremenjeno vlogo
učitelja; njegova naloga ni več
samo posredovanje znanja in ve-
denja. Učitelj mora v učencih
najprej vzbuditi veselje, zanima-
nje, željo po znanju. Danes pa
učitelju očitamo, da učencem
jemlje voljo do učenja. In to je
boleča obdolžitev. Novi šolski si-
stem v svojih normativnih aktih
navaja največkrat zgolj učno
snov, veliko snovi, ki neusmilje-
no sili učitelja, da grmadi pred
učence podatke in mu s tem res-
nično jemlje veselje do učenja.
Lahko rečemo, da gre za greh
brez grešnikov in da sta prav
učenec in učitelj žrtvi nedoreče-
nega in finančno nepokritega
šolskega sistema. Vsi pa poza-
bljamo, kako je učiteljevo delo
lahko v nekem smislu skrajno
naporno, koliko stvari ga obre-
menjuje, da je pogosto zaradi
prenaložeiiosti z različnimi nalo-
gami čezmerno psihično utrujen.
Posledica utrujenosti je nezado-
voljstvo. Postane živčen. Z njim
vred so v razredu pogosto nesre-
čni tudi učenci. Pri vsem tem pa
učitelja moti še položaj, ki ga
ima v družbi. Še sami ne vemo,
kdaj in zakaj smo se na družbeni
lestvici pomaknili tako globoko
navzdol. Gotovo tudi zato, ker
smo vsi več ali manj že zdavnaj
pozabili, da narod, ki da kaj na-
se, izbere za učitelje mladega ro-
du svoje najboljše ljudi in jim
pomaga, da takšni tudi ostanejo.
Učitelj lahko zase veliko naredi
sam, nekaj pa morajo zanj vseka-
kor storiti tudi tisti, ki so za šol-
stvo odgovorni in družba sama,
ki dobrega in ustvarjalnega uči-
telja in vzgojitelja potrebuje. Ko
bomo ponovno dosegli to stop-
njo, da bo pedagoškemu delavcu
povrnjeno spoštovanje, ki ga je
nekoč že imel, ko so se pred njim
vsi odkrili (četudi že takrat ni bil
vselej plačan ugledu primerno),
bo drugače. Do takrat pa se ne
smemo čuditi — kakšna spoštlji-
vost naj tudi gre človeku, ki je s
svojo »kuverto« zadnja luknja
na piščali prejemnikov?
Pot k izboljšanju
Pa se vrnimo k postopku reše-
vanja tega začaranega kroga.
Omenjena seja občinskega odb^o-
ra sindikata s tega področja je
ugotovila, da se odgovorni za re-
šitev tega problema v občini za-
vedajo, da so OD v družbenih
dejavnostih tudi v naši občini
»resnično problem in to zaradi
neustreznega obravnavanja in s
tem zaostajanja v preteklih le-
tih«. Zato je obveljal trden dogo-
vor, da mora do končne uskladi-
tve, vsaj v občinskem merilu, pri-
ti že do letošnjega decembra. Za
to bo nujno iskati osnovo v izra-
čunani vrednosti enote enostav-
nega dela, ta namreč lahko edina
omogoči vzpostavitev pravih raz-
merij(?!). V okviru republike ta-
čas najbolj zaostaja otroško var-
stvo, medtem ko se je položaj v
zdravstvu in v šolstvu vendarle
izboljšal. V občini Ptuj so ta nas-
protja drugačna. Pri osnovnem
šolstvu je najbolj zaviralni ele-
ment celo ustavne narave in za-
deva usklajevanje OD v posame-
zni občini z gibanjem dohodka v
gospodarstvu bolj ali manj razvi-
te občine. Tako je pedagoški de-
lavec v osnovni šoli prisiljen de-
liti usodo drugih delavcev v ob-
čini. To pa pomeni, da je možno
republiško usklajevanje OD de-
lavcev v osnovni šoli šele v drugi
fazi, ko bo poenotenje in usklaje-
vanje izvedeno na ravni občine.
Tu pa čaka odgovorne organe
šol v občini do decembra veliko
resnega, odgovornega in usklaje-
nega dela. Končni uspeh usklaje-
vanja je v veliki meri odvisen od
notranje samodiscipline, ki je bi-
la na marsikateri šoli doslej gro-
bo kršena s samovoljo posamez-
nikov in skupin, z neupošteva-
njem skupnih dogovorov v okvi-
ru Skupnosti osnovnih šol, itd.
Srednje šole? Tu nemara naj-
bolj dosledno, s trimesečnim pe-
riodičnim lovom, uresničujemo
politiko družbenega dogovora
glede na gospodarstvo. Toda, ob
znani inflaciji pomeni ta lov tudi
izgubo substance OD, zato velja
letos širša družbena odločitev o
hitrejšem prilagajanju opirajoč
se pri tem na napovedano rast
bodisi inflacijske stopnje bodisi
ravni OD v gospodarstvu repu-
blike. Konec lanskega leta je bil
položaj izredno kritičen. Da bi
zadevo vendarle uravnali, je bilo
v začetku tega leta dogovorjeno
osnovo izravnati vsaj z osnovo
zajamčenega OD in nato slediti
gibanju od tu dalje. V avgustu je
bil narejen poseben načrt za ize-
načitev v decembru in se pri tem
ravnati po napovedi gibanj OD v
gospodarstvu, ki pa se, kot tre-
nutno kaže, že gibljejo znatno
nad napovedano ravnijo, kar po-
meni, da bo potrebno program
uskladitve nujno spet spremeniti,
s tem pa je postavljen cilj lahko
v tem letu ponovno vprašljiv.
Določeni rezultati tega uskla-
jevanja pa so se vendarle že po-
kazali. Tako se je v letošnjem pr-
vem polletju v srednjem šolstvu
zaostanek OD že zmanjšal od
12,5 na 10 odstotkov, medtem ko
je na osnovni šoli v občini ostal
na enaki ravni.
Torej, da bi bili še letos OD v
šolstvu vendarle vsaj statistično
usklajeni s tistimi v gospodar-
stvu, bo potrebno ukreniti vse
potrebno v republiških organih,
še posebej pa znotraj posamezne
občine.
Osebni dohodki v izobraževa-
nju se morajo dvigniti in uskladi-
ti z gospodarstvom v letošnjem
decembru. S to rastjo sredstev za
OD se ti ne bodo poračunavali
za nazaj. Le tako bomo namreč
dobili primerno (ne pa objekti-
vno) »startno osnovo« za ustrez-
nejše vrednotenje vzgojno — izo-
braževalnih programov v nasled-
njem letu.
Delavci v vzgoji in izobraževa-
nju naj bi tako imeli zagotovlje-
no primerno plačilo za delo, da
bi se lahko posvetili predvsem
svojim strokovnim nalogam in
učencem. Še pred tem pa bo po-
trebno dopolniti in sprejeti pa-
nožni sporazum, metodologije in
sporazume oziroma pravilnike
na šolah, ki morajo biti dosledno
horizontalno usklajeni, za kar
nosijo vso odgovornost občinski
organi, strokovne službe, poslo-
vodni organi in celotni pedago-
ški kolektivi.
Stanko Ropič
Mlade morajo vzgajati najboljši. Jim bomo zagotovili ustrezno mesto v družbi? (posnetek: 1. kotar)
Dvoje razmišljanj o praksi
Začelo se je novo šolsko leto
in s tem tudi obvezno opravlja-
nje delovne prakse. Medtem ko
učenci prvih letnikov opravljajo
to prakso v proizvodnem delu,
pa se učenci višjih letnikov že se-
znanjajo z upravnim delom. De-
lo opravljajo v različnih delov-
nih organizacijah in si s tem zra-
ven obveznega znanja v šoli pri-
dobivajo tudi različne delovne
izkušnje. Eni so s prakso zado-
voljni, drugi spet razočarani,
mnenja so zelo različna. Naredili
smo pogovor z dvema od teh
praktikantk. Povedali sta nam:
Nataša Zagoranski: »Delam
na recepciji v hotelu Poetovio in
sicer vsak dan od 14. do 21. ure.
Gostom, ki ostanejo, podaljšam
račune, če pridejo novi, jih vpi-
šem v knjigo gostov in jim napi-
šem račun. Poleg tega opravljam
še veliko manjših opravil. Cene
sob so zelo različne, hotel je vsak
dan zaseden, tako da nekatere
goste pošiljamo tudi v Ptujske to-
plice ter gostišči Breg in Beli
križ. Brez rezervacije je sobo ze-
lo težko dobiti. Mislim, da je za-
to nujno potreben nov hotel.«
Na vprašanje, ali ima kakšne
težave s tujimi gosti, nam je od-
govorila: »Veliko je tudi tujih
gostov, Nemcev, Avstrijcev, Gr-
kov. Z njimi se pogovarja recep-
tor, tako da glede tega sploh ni
težav. Vendar sem ugotovila, da
je s tujimi gosti veliko manj te-
žav kot z domačimi, čeprav se tu
in tam najdejo tudi izjeme. Nad
delom receptorja sem zelo nav-
dušena, tako da tudi sama veliko
razmišljam o tem poklicu, ali pa
o poklicu turističnega vodiča.
Spoznaš veliko ljudi, delo je zelo
zanimivo, ker ne delaš vedno
eno in isto, vsak dan se zgodi ne-
kaj novega, vedno se najdejo
problemi, ki jih je potrebno reši-
ti, in to mi je všeč. Sicer imam še
dosti časa za razmišljanje, ven-
dar na delo receptorja gledam
sedaj, ko sem ga nekoliko spo-
znala, drugače kot prej, ko sem
gledala na receptorja le kot re-
ceptorje, nisem pa bila nič sezna-
njena z njihovim delom. Mislim,
da je delovna praksa zelo kori-
stna, saj ti poklic pokaže v čisto
drugačni luči, kot si si predsta-
vljal sam. Zelo sem zadovoljna z
delovno prakso in upam, da je
tudi osebje zadovoljno z menoj.«
Tako nam je povedala Nataša.
Simona Primožič, ki dela v Upra-
vi za družbene prihodke, pa nam
je povedala:
»Delo mi je všeč, ker se na-
učim veliko novega. Pripravljam
odmero v kmetijstvu, odlagam
kartice, vpisujem akontacije ...
V delo sem se kar dobro vključi-
la, saj ni težko. Vendar ta delo-
vna praksa ne bo veliko vplivala
na moje poznejše delo in študij,
saj me veliko bolj privlači delo
zgodovinarja.«
Mateja Grbavac
Nataša Zagoranski med delom v recepciji (foto M. Ozmec)
Simona Primožič (foto M. Ozmec)
6 - IZ NAŠIH KRAJEV
23. oktober 1986 - TEDNIK
Z modo se spogleduje
tudi Cekin
Ptujski butikarji Rabuzza, Neno, Pinochcio in šiviljstvo po meri
Dana so se v soboto, 18. oktobra, za nekaj časa ustavili v diskoteki
Cekin, kjer so prikazali del svoje jesensko-zimske ponudbe.Privabili
so mlado in staro. Svojevrstno zaokrožitev modne revije sta dala še
frizerstvo Fenos in cvetličarna Roža.
Potrudil se je tudi Darc s svojim videom, ki je vodil po posamez-
nih lokalih. Glasba pa je tako in tako naredila svoje. Vodila je v lah-
kotnost in mladostnost predstave posameznih modelov, po katerih
Ptujčani radi segajo. Na caru so si roke podajali pravi manekeni sku-
pine modnih oblikovalcev iz Maribora in mladostniki, ki se želijo po-
kazati tako in drugače. Za njih so se odločili v frizerstvu Fenos in v
butiku Pinochcio.
Še nekaj o samih modelih. Občudovali smo jeans v vseh varian-
tah, kakršnega pozna Neno, in se ob koncu zasladili ob čudovitih in
lahkotnih modelih butika Rabuzza. Vmes sta bili s svojimi modeli
Dana in Alenka iz butika Pinochcio.
Hvala butikarjem za njihovo predstavo. Manj pa smo lahko za-
dovoljni z njihovo točnostjo in ventilacijo, za kar bi morali poskrbeti
v discoteki Cekin.
Številno občinstvo si je modno revijo z zanimanjem ogledalo
foto: M. Ozmec
Kaj je zdravljenje in
kaj rehabilitacija?
Alkoholik si ne more pomagati sam, če mu drugi ne pomagajo.
Nihče mu ne more pomagati, če si noče pomagati sam.
Nadaljujemo z opisom še drugih oblik rehabilitacije. Ponovimo:
REHABILITACIJA - OKREVANJE JE SKUPEN IZRAZ ZA VSE
NAPORE, DA SE ODSTRANIJO POSLEDICE ALKOHOLIZMA
IN ZDRAVLJENI ZAŽIVIJO KAR NAJBOLJ POLNO ŽIVLJE-
NJE.
Rehabilitacija poteka od začetka zdravljenja do ostranitve vseh
posledic alkoholizma. Začne se v terapevtski skupini kluba zdravlje-
nih alkoholikov, kjer pride tudi do prijateljske povezave med druži-
nami, in nadaljuje v delovnem okolju in okolju, kjer živijo. Čeprav je
rehabilitacija nedeljiva celota z zdravljenjem, smo jo razdelili na ne-
kaj vidikov. Pisali smo že o rehabilitaciji telesne zmogljivosti in dru-
žinski rehabilitaciji. Ostale pa so:
—	poklicna,
—	družinska,
—	doživljajska in
—	rehabilitacija na kulturnem področju.
POKLICNA REHABILITACIJA poteka in se kaže zlasti na de-
lovnem mestu, kjer postaja zdravljeni alkoholik zopet zanesljiv,
ustvarjalen, vesten in tovariški sodelavec. Prijetno je slišati, kako nek-
danji alkoholiki dosegajo lepe uspehe pri delu, se usposabljajo in na-
predujejo. Seveda je za to potreben čas in pomoč sodelavcev, social-
nih delavcev in nadrejenih.
Od socialnih delavcev pričakujejo zdravljenci v času rehabilitaci-
je podporo in spodbudo. To lahko storijo s spodbujanjem za redno
obiskovanje kluba, ker se tu srečuje z drugimi zdravljenci in dobi po-
moč pri reševanju težav in problemov, s spodbujanjem k izobraževa-
nju, usposabljanju in podobno. Socialni delavec bi moral spremljati
zdravljenca vse od začetka zdravljenja do končne rehabilitacije, sode-
lovati s klubom, spremljati spremembe zdravljenca, se skupaj z njim
veseliti uspehov in ga bodriti na njegovi težki in dolgi poti. Največja
pozornost je potrebna predvsem na začetku rehabilitacije, ko zdra-
vljenec pride iz bolnišnice in še ni dojel, ali ni mogel dojeti, da mora
biti sedaj njegovo življenje drugačno, da mora spremeniti navade in
podobno. Izkušnje v klubu kažejo, da se največ zdravljencev vrne na-
zaj v alkoholizem, če so napoteni na zdravljenje s strani organizacije
združenega dela, ker jim sicer grozi prenehanje delovnega razmerja.
Ti zdravljenci pridejo običajno v klub le nekajkrat. Organizacija zdru-
ženega dela, ki ga je napotila na zdravljenje, se zanj ne zanima, na-
vadno niti ne vprašajo, če obiskuje klub, se spreminja in potrebuje
kakšno pomoč. Zdravljenec preživi v klubu po 2 uri na teden, ves
ostali čas pa na delovnem mestu in v okolju kjer živi, zato mu je tem
bolj potrebna pomoč tako v organizaciji združenega dela kot v oko-
lju, kjer živi. Zavedamo se, da se tudi ob tovrstnem sodelovanju ne
bodo rehabilitirali vsi zdravljeni alkoholiki, verjamemo pa, da bi tovr-
stna podpora rodila zavidljive uspehe.
Zdravljenec pričakuje spodbudo tudi od svojega nadrejenega, da
ga ob uspehu pohvali, se z njim pogovori in uvidi razliko med njego-
vim prejšnjim in sedanjim delom. Ko se človek rešuje svoje zasvoje-
nosti, mu pomaga vsaka spodbuda.
Od sodelavcev pa zdravljenec pričakuje, da mu ne bodo nudili
alkoholnih pijač, da ga razumejo, spodbujajo k abstinenci in spreje-
majo kot treznega sodelavca. So primeri takih stanj in v taki organiza-
ciji zdravljenec nima problemov ter se dobro rehabilitira.
Veliko težje pa je v tistih organizacijah, kjer dela veliko »preko-
mernih pivcev« in alkoholno zasvojenih, ki ne marajo treznega sode-
lavca in niti ne pomislijo o spremembi načina življenja.
Obširna in zahtevna je REHABILITACIJA NA KULTURNEM
PODROČJU. Med alkoholizmom je šlo veliko časa in potreb po du-
hovni krepitvi po zlu. Alkoholik je živel za popivanje in omamno leb-
denj^ njegova družina pa v neplodnem, zagrenjenem životarjenju.
Človeštvo je tisočletja svojih izkušenj najlepše žarke duha nako-
pičilo v kulturi, ob kateri rastemo, se učimo in plemenitimo, tu je toli-
ko in tako čudovitih možnosti, da človeku zmanjka časa in duševnih
sil. KULTURNO BOGATENJE MORA POSTATI ZA ZDRAVLJE-
NEGA ALKOHOLIKA IN NJEGOVO DRUŽINO NOVA ODKRI-
TA DEŽELA ZA OSEBNOSTNO BOGATENJE IN DUHOVNO
RADOST. Poti je nešteto. Danes je veliko možnosti za izobraževanje
odraslih, bodisi v svojem poklicu, bodisi v drugih smereh in zanimi-
vostih nakopičenega znanja, dalje branje knjig, obisk gledaliških
predstav, filmov, pa glasba, umetnost. .., vse to čaka zdravljenega al-
koholika, da mu polni praznino, kjer je bila prej omama in sivina.
(Material je povzet po knjigi »Boj za življenje družine« dr. Ra-
movša)
Dr. Z. I.
A6R0P0P V PTUJU
Šerbi za Tednik
Petkov nastop skupine Agropop v Ptuju smu seveda izkoristili tudi
za krajši klepet z najpopularnejšo in edino članico te svojstvene skupine
Barbaro Šerbec-Šerbi. Začela sva s predstavitvijo ansambla:
»Takole je z Agropopom. Se-
stavljamo ga jaz in pa pet luštnih
fantov. Polde Poljanšek igra sak-
sofon, Aleš Klinar klaviature,
Dragan Tribič tolče bobne. Ur-
ban Centa se muči na bas kitari,
Simon Pavlica pa na solo kitari.«
Zakaj ste izbrali ime Agropop,
ali ima to kakšno povezavo z ob-
delovaniem zemlje?
»Ja, pa tudi ne. Pol imena iz-
haja iz grške besede agros, kar
pomeni menda zemlja, dodali
smo besedico pop, ki pomeni
glasbeno zvrst, in nastal je Agro-
pop. Poleg tega smo vsi skupaj
preorientirani v kmetijstvo, saj
imamo pri Ljubljani še manjšo
farmo in tako ime sploh ni tako
umetno sestavljeno ali dano. Pri
občinstvu je ime naletelo na ugo-
den odziv, saj se povsod govori
in razpravlja o nekih zelenih pla-
nih, o kmetih, polju, hrani in kaj
vem še o čem. In če se govori, je
treba nekaj ukreniti in mi smo
naredili skupino Agropop.«
Tako kot je posebno ime je po-
sebno tudi vaše izvajanje, pred-
vsem pa so posebnost besedila.
Kdo piše eno in kdo drugo?
»Besedila v glavnem pi^e naš
basist Urban, ki je kar precej
pesniške sorte; našo glasbo pa
pišeta Aleš in Polde, ki sta za to
prava fenomena.«
Vaš prvi hit je bil Franček pi-
romanček, potem jih je bilo še
nekaj, trenutno pa je najpopular-
nejša skladba Jasmina, v kateri
se prepleta slovensko in srbohr-
vaško besedilo — zakaj?
»Predvsem zaradi tega, ker
Slovenija vedno bolj postaja
dvojezična dežela, drugič pa za-
radi tega, ker menim, da vsi ti
ljudje, ki prihajajo iz drugih re-
publik, morajo osvojiti sloven-
sko posebnost — in to je polka.
Jasmina je pisana v ritmu polke
in vsi ti ljudje se bodo prek tega
— če bodo skladbo zares tako le-
po sprejeli — hočeš nočeš polke
tudi naučili.«
Teksti so včasih kar malce pro-
blematični, kajne?
»Ne vem, če so res, saj do se-
daj še nismo imeli nobenih težav,
niti pripomb. Morda nas ne jem-
ljejo resno, veste na odru smo
vedno takole malo hecni...
ha ... pa nas verjetno imajo za
malo nore, jaz upam da je tako.
Res, nismo še imeli težav, tudi
zaradi skladbe Slovenci kremeni-
ti ne, čeprav sem nekje že brala,
da naj bi bila to zelo sporna pe-
sem. Moram povedati, da je
skladba originalno makedonsko
oro, za besedilo pa tudi nobeden
ne more reči, da smo nacionalisti
ali kaj podobnega, kot šušljajo.«
Kakšna pa je vaša »jesenska
setev«, ste posneli kaj novega?
»Sejali smo veliko in upam, da
tudi dobro, saj smo imeli boljše
>vreme< kot tapravi kmetijci. Za-
to pričakujem, da bomo tudi po-
želi veliko. Čez slab mesec bo iz-
šla naša nova plošča, ki se ji bo
reklo Pesmi izpod Triglava — ta-
ko da se ve kam pašemo. Na njej
bodo same lepe slovenske pesmi,
poleg tega pa še Jasmina, pa Slo-
veniia obljubljena. Babe pust'e
nas žurirat, pa Grdi, debeli uma-
zani, zli. Ljubi me divja zver in
tako naprej. Mislim, da bo ploš-
ča zelo zanimiva in verjetno bo
med občinstvom naletela na kar
dober odziv, saj nadaljujemo z
našim stilom. Skoraj bi pozabila,
imamo še en komad, za katerega
pa mislim, da bo postal svetovni
hit. Naslov pesmi je Polka je kra-
ljica in vsi vemo, da je polka v
naših srcih globoko zasidrana.«
In kako ocenjujete vaš nastop
v Ptuju?
»Imate odlično publiko in le-
pe običaje. Ta modna revija na
prostem je nekaj posebnega in
mislim da so trgovci zelo pame-
tni ljudje, no pa tudi Cekin je
prav lušten lokal in fajn smo žu-
riral!«
M. Ozmec
Agropop med nastopom v Ptuju
Z MODNE REVUE EMONE - MERKUR ZA JESEN IN ZIMO
Z obešalnikov na ulico
■Naše trgovine sledijo modnim zapovedim, še bolj pa to velja za
jugoslovanske konfekcionarje. To so dokazali v Emoni — Merkur
FHuj s petkovo modno revijo, na kateri so prikazali modele za jesen in
zimo. Manekeni skupine Tabor iz Maribora, ki jih je vodila modna
delavka Pavla Mavrin, so pokazali vse, kar ponujajo v Tekstilni hiši,
Zvezdi, Domu in Biserki in vse, kar bomo nosili to jesen in zimo.
Lackova ulica je bila prejšni petek svojevrsten prireditveni pro-
stor, na katerem so se srečevali mladost, barvna umirjenost in živah-
nost, eleganca in udobnost. Na ulici je vse dri^ače, se je marsikomu
utrnilo, ko se je spogledoval z novimi modeli. Skoda, da so naše trgo-
vine utesnjene in da pogosto kupec na obešalniku ne vidi tega, kar bi
moral.
Zato bodo modne revije vsakokratni spremljevalec sezon po-
mlad-poletje in jesen-zima. Lani so Emonci pripravili to revijo nekoli-
ko pozno in sicer 15. novembra, ko je bil tudi nogometni ples. Letos
pa so v goste povabili znani ansambel Agropop in niso zatajili. Ptuj-
čani so jih toplo pozdravili.
S tako zasnovanimi modnimi revijami bodo v Emoni — Merkur
nadaljevali, seve na veliko zadovoljstvo kupcev. Tisto, kar vidiš, je
najboljša reklama in vodilo. Mnogi so to upoštevali že v petek in se
po končani reviji napotili v Emonine prodajalne.
MG
Tako je bilo prejšnji petek v Lackovi ulici
foto: M. Ozmec
Tudi jesen življenja je lahko prijetna
Občutek, da tudi v jeseni življenja nisi sam, po-
trjujejo srečanja starejših občanov, ki se vrstijo v
teh dneh po krajevnih skupnostih. Eno takšnih je
bilo prejšnji četrtek tudi v krajevni skupnosti Boris
Ziherl, ki v svojem gostem naselju skriva marsikaj,
od razkošnih blokov in individualnih stanovanj-
skih hiš, do skromnih stanovanj in v njih prebival-
cev, vsakega s svojo usodo in svojo zgodbo.
Srečanja, ki ga je organizirala in pripravila ko-
misija za socialna vprašanja ob pomoči članov
predsedstva krajevne organizacije RK, se je od
110 vabljenih udeležilo 47 občanov. Dvorana kra-
jevne skupnosti, ki je v času raznih sestankov več-
krat na pol prazna, je bila tokrat popolnoma zase-
dena. Prijeten je bil pogled na dokaj vesele obraze
prisotnih, ki so s tem samo potrdili, da si takšnih
srečanj želijo, pa čeprav samo enkrat letno.
Po uvodnem pozdravu predstavnikov družbeno
političnega življenja krajevne skupnosti je pristo-
ne v imenu najmlajših krajanov pozdravila pionir-
ka Nataša, ki je med drugim dejala: »Želja nas
najmlajših pa je, da bi vi jesen življenja preživljali
v čim toplejših domovih in da bi vam lahko pri
tem kakorkoli pomagali tudi mi. Nam ni težko, da
vam prinesemo kaj iz trgovine, vam pospravimo
stanovanje ali postorimo za vas kakšno drugo
uslugo, ki je v naših močeh. Tako bomo skupaj la-
žje prenašali težave, ki se včasih zdijo nerešljive.
Tako se bomo še dolgo srečevali na hodnikih, na
ulicah, v trgovini in drugje. To je želja nas naj-
mlajših, ki vam želijo še veliko podobnih srečanj
kot je današnje.«
Na harmoniko je nato nekaj vedrih zaigral pio-
nir Marko, najmlajše lionirke Jerneja, Andreja,
Tanja in Nina pa so prisotnim razdelile skromna
spominska darilca, ki so jih izdelali učenci in tova-
rišice osnovne šole dr. Ljudevita Pivka, za kar se
jim iskreno zahvaljujemo (tudi tovarišice iz vrtca
na Potrčevi 9 so bile pripravljene sodelovati, ven-
dar bomo njihovo pripravljenost z veseljem izkori-
stili ob drugi proložnosti).
Srečanje se je nadaljevalo v sproščenem pogo-
voru in vedrem razpoloženju. Dogovorili smo se,
da bomo poskušali organizirati tako imenovano
sosedsko pomoč na osnovi podatkov in potreb po-
sameznikov, ki bi jih zbrali prek primerne ankete,
najtežje bolane in nepokretne pa bomo obiskali ob
Novem letu kot vedno dosedaj.
Ob obhodu so vsi prisotni s prisrčnimi beseda-
mi zahvale za tokratno srečanje izrazili željo, da s
podobnim nadaljujemo tudi v bodoče in da bi se
jih čez leto zbralo še več.	S. Razlag
Blizu sedem tisoč mladih varčevalcev
v šolskem letu 1985/86 je v
osemindvajsetih pionirskih hra-
nilnicah varčevalo 6907 mladih
varčevalcev ali 90 odstotkov vseh
šolarjev v osnovnih šolah ptujske
občine. Kot poudarja Marija Ov-
čar, vodja oddelka za poslovanje
z občani v KB Maribor — Poslo-
vni enoti Ptuj, je najbolj razvese-
ljiv podatek, da se število mladih
varčevalcev povečujte iz obdobja
v obdobje. K temu brez dvoma
prispeva banka, ki na najrazli-
čnejše načine spodbuja in neguje
odnos do denarne kulture.
Svet mentorjev je v prejšnjem
mesecu na podlagi veljavnih kri-
terijev ocenil delovanje pionir-
skih hranilnic na območju te-
meljne banke Maribor in izbral
pet najboljših hranilnic. Velik
uspeh so dosegli mladi varčeval-
ci iz PH na osnovni šoli Olga
Meglič v Ptuju, ki so zbrali 364
točk in s tem dosegli drugo me-
sto, gre pa jim tudi denarna na-
grada v znesku 25 tisoč dinarjev.
Prizadevni so bili tudi varčevalci
PH na OŠ dr. Franja Žgeča v
Dornavi, ki so bili tretji. Dosegli
so 324 točk in prejeli denarno
nagrado v znesku 20 tisoč dinar-
jev.
Varčevalci iz OS Olga Meglič
so se izkazali tudi pri zbiranju
sekundarnih surovin. Zbrali so
63904 kg starega papirja, 226 kg
železa in 41 kg steklovine. Med
72 hranilnicami so dosegli 5. me-
sto. Pionirska hranilnica ima 635
varčevalcev.
Plakat in zastavica sta osno-
vna komunikacijska elementa le-
tošnjega oktobrskega programa,
ki sta namenjena opremi ban-
čnih enot in šolskih hranilnic ter
nosita obeležje mednarodnega
dneva miru.
Delavci banke bodo obdarili
tudi prvošolčke z oktobrskim
zvezkom in vodili nekatere druge
aktivnosti, ki bodo prispevale k
širjenju denarne kulture. Posebej
pa se zahvaljujejo vsem mentor-
jem pionirskih hranilnic, ki v
mnogočem prispevajo k uspešne-
mu delu.
Posebni predstavi bosta še v
OŠ Tone Žnidarič in Ivan Spole-
nak.
O pomembnosti vseh oblik
varčevanja v vsakdanjem življe-
nju in delu pa bodo bančniki go-
vorili tudi skozi program skup-
nih aktivnosti, katerih nosilec je
Ljubljanska banka — združena
banka.
MG
Poslovna enota KBM v Ptu-
ju podarja mladim varčeval-
cem tudi gledališko predstavo.
Lutkovna mladinska igrica V
nebotičniku ne varčujejo z be-
sedami ho v gledališču 27. in
28. oktobra ob 16. uri.
Ozimnico
že imamo
Za ozimnico je potrebno letos
odšteti dobršen del osebnega do-
hodka. Če pa k temu prištejemo
še stroške kurjave, bo potrebno
precej globoko seči v žep, da bo-
do zimski dnevi topli in da bo na
jedilniku v dolgih zimskih mese-
cih tudi krompir, sadje in vse kar
k temu sodi. Zanimalo nas je, ka-
ko so občani poskrbeli za ozim-
nico, zato smo se o tem pogovo-
rili z naključnimi sogovorniki na
ptujskih ulicah.
Polonca Gorjup: »Z ozimnico
smo se že oskrbeli. Kupili smo
200 kg krompirja po 50 dinarjev.
Sadje in zelenjavo smo pridelali
sami in jo tudi že vložili. Premog
nam je ostal od lani, kupili pa
smo že tudi kurilno olje.«
Darko Kranjec: »Letos smo si
ozimnico priskrbeli prek sindika-
ta. Kakšna bo cena, še ne vem,
odvisna pa bo o kakovosti. Ne-
kaj sadja smo pridelali sami in
ga tudi vložili. Ker živim v blo-
ku, mi za kurjavo ni treba skrbe-
ti.«
Mladen Mesarič: »Za letos
smo si že priskrbeli ozimnico. Ja-
bolka smo kupili v kmetijskem
kombinatu po 200 din. To se mi
zdi kar precej drago. Krompir
smo kupili od zasebnikov po 50
dinarjev. Za kurjavo pa mi ni tre-
ba skrbeti, ker živim v bloku.«
Renata Čeh: »Letošnjo ozim-
nico sem že pripravila. Krompir
in ostalo zelenjavo sem dobila
od doma, jabolka pa sem kupila
v kmetijskem kombinatu po 100
dinarjev. Za drva in ostalo kurja-
vo ne skrbim, ker živim v blo-
ku.«
Pavla Trbuc: »Za letos imam
ozimnico že priskrbljeno. Sadje
in zelenjavo smo dobili od so-
rodnikov in prijateljev. Tudi dr-
va in premog smo že kupili ter
smo tako na letošnjo zimo pri-
pravljeni.«
V. Kostanjevec
TEDNIK - 23. oktober 1986
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE — 7
Gala, ljubezen 20. stoletja
v petek, 24. oktobra, bo ob 19.
uri v gradu Bori gledališka pred-
stava GALA, za katero je scena-
rij napisal Goran Matovič, naš
znanec iz predstave San i ludilo.
Predstavo je organizirala Ljud-
ska in študijska knjižnica Ruj,
predprodaja vstopnic pa je v štu-
dijskem oddelku knjižnice.
V glavni vlogi nastopa poleg
Gorana Matoviča znana hrvaška
igralka Perica Martinovič, dobi-
tnica nagrade za filmsko vlogo
na festivalu v Avellinu, Italija.
»Predstava je inspirirana po
motivih iz življenja velikega pes-
nika Paula Eluarda, najkontra-
Veznega slikarja našega časa Sal-
vadorja Dalija in njune zvišene
ljubezni GALE — Jelene Dimi-
trijevne-Djakonove. Iz sijaja
francoskega nadrealizma se je
rodila ljubezen 20. stoletja. Nje-
no moč in razdvojenost .označijo
tri osebnosti: Gala, Eluard in
Dali. Po usodnem srečanju Gale
in Dalija 1929, Ljubezenski žar
med Galo in Eluardom samo na-
videzno splahni. On ji do konca
življenja piše strastna erotična
pisma in Gala ostaja (kljub veli-
kemu številu Eluardovih ljube-
zenskih vez in strašnega Dalija)
njegova ,žena za zmeraj'. Zvezd-
no ljubezen Eluard-Gala-Dali
karakterizira svoboda, vzajem-
nost in neverjetna vdanost.
Na podlagi obilnega gradiva
(ki priča o tej ljubezni) smo
skomponirali dramsko igro o
Ljubezni. Seveda naš namen ni
dokumentarna rekonstrukcija
njihovega ljubezenskega razmer-
ja, temveč ustvarjanje svobodne
scenske transpozicije, ki bi odre-
dila naš odnos do ljubezni. Elu-
ard in Dali sta ljubezen dvignila
na raven kreacije, ki deluje šo-
kantno na našo senzibilnost.
V času, ko devalvirajo vse res-
nične vrednote, je tudi Ljubezen
na udaru predsodb, sovraštva,
norosti in ostalega mračnjaštva«.
ODLOMKA IZ PREDSTAVE
GALA
Gala: Prav čudno je, da ti s
svojim talentom in genijalnostjo
ne crkuješ od lakote.
Dali: Točno. Točen čas. Spra-
šujejo me, zakaj so te ure tako
mehke in jaz jim vedno odgovar-
jam, ni pomembno ali je ura
mehka ali trda, pomembno je, da
pokaže točen čas.
Gala: Ljubiš Picassa?
Dali: Oh, on je velik človek
kot jaz!
Gala: A kot umetnika?
Dali: Absolutno fantastičen je,
kot jaz.
Gala: Torej je on genij.
Dali: Da, kot jaz.
Gala: Picasso je komunist.
Dali: Jaz tudi--nisem
Dali: Ljubim Galo bolj kot
mamo, bolj kot očeta, bolj kot
Picassa, celo bolj kot denar.
Gala: Ali se še vedno bojiš
svojega očeta?
Dali: On me je hotel resnično
pojesti...	Jože Piano
»Jugoslovanščina«
prodira v svet
Bralka N. R. iz Celja je v zvezi s člankom o poimenovanju avto-
mobilskih delov v raznih jezikih, ki je bil objavljen v nemški reviji
Quick in v katerem so med drugim zapisana tudi oimenovanja v »ju-
goslovanščini« (Jugoslawisch«), uredništvu revije napisala pismo in
mu pojasnila, da »jugoslovanščine« preprosto ni. Uredništvo ji je od-
govorilo takole: »Ker se v vseh jugoslovanskih šolah učijo srbohrva-
ško, morajo vsi Jugoslovani poleg maternega jezika razumeti in govo-
riti tudi srbohrvaško. Ker smo hoteli zbrati najpomembnejše izraze za
avtomobilske dele, smo to lahko sotrili samo v jeziku, ki je veljaven
za celotno deželo.«
Ob uredniškem odgovoru nemške revije se moramo seveda vpra-
šati, kako seje v reviji Quick in najbrž še kje v svetu uveljavilo prepri-
čanje, da »morajo vsi Jugoslovani razumeti in govoriti srbohrvaško«,
da pa vsem Jugoslovanom ni treba razumeti in govoriti jezikov drugih
narodov in narodnosti Jugoslavije. Od kod neki taka samoumevnost?
Prepričani smo, da smo k temu veliko pripomogli vsi nesrbohrvaško
govoreči Jugoslovani, saj smo dopuščali (in še dopuščamo!), da so ne-
srbohrvaški jeziki pogosto prišli v podrejen položaj nasproti srbohr-
vaščini in da so začeli odločati »argumenti« o nekakšni racionalnosti
splošne rabe jezika, ki ga govori največ jugoslovanskega prebivalstva.
Tega prepričanja so se očitno navzeli tudi v tujini; uredništvo Quicka
prav gotovo ni nikakršna izjema. V izjavah Jezikovnega razsodišča
smo že večkrat poudarjali, kako so prav mednarodni stiki priložnost,
da svetu »odkrivamo« narodne kulture in z njimi jezike narodov in
narodnosti. Žal pa se pogosto — tudi na to smo že opozarjali — ob
takih priložnostih jugoslovanska podjetja ali organizatorji mednarod-
nih srečanj odločajo samo za jezik, »ki je veljaven za celotno deželo«,
torej za srbohrvaščino. Tako se nam utegne zgoditi, da bomo kmalu
slišali tudi takole »utemeljitev«: Srbohrvaščino — namesto slovenšči-
ne — uporabljamo zato, ker je za tujce tako preprosteje. In pozabili
bomo, da smfe podcenjevalni odnos do slovenščine v tujini povzročili
tudi mi sami.
Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v
javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Repu-
bliška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7.
PTUJSKA KULTURNA SREČANJA
Komorni
orkester RTV Ljubljana
v Ptuju
Prejšnji teden smo v Ptuju imeli lep glasbeni večer. V viteški dvo-
rani na ptujskem gradu se je predstavil Komorni orkester RTV Lju-
bljana s solistko — violinistko Moniko Skalar in dirigentom Kristja-
nom Ukmarjem. Komorni orkester je predstavil Antonia Vivaldija
Concerto grosso, Slavka Osterca Religioso iz Suite za godala, Giusep-
pa Tartinija Koncert za violino in godala ter Bele Bartoka Diverti-
mento za godala. Lepo glasbeno doživetje so poslušalci doživeli pred-
vsem pri Ostercu, Tartiniju s solistko Moniko Skalar ter pri Bartoko-
vem Divertimentu s Stavki Allegro non troppo, Molto adagio in Alle-
gro mosso.
Z briljantno igro nas je navdušila violinistka Monika Skalar, ki je
začela svojo glasbeno pot kot petletna deklica v ptujski glasbeni šoli
— učil jo je oče. Na srednji glasbeni šoli je bila v razredu prof. Cirila
Veroneka. 1976 je nadaljevala študij na državni visoki šoli v Kolnu
pri prof. Igorju Ozimu. Leta 1981 je z odliko diplomirala, leto za tem
pa opravila podiplomski študij.
Koncertirala je po vsej Sloveniji, v Beogradu, Trstu, Ohridu,
Kolnu in Berlinu. V zadnjih letih se je uveljavila kot koncertna moj-
strica simfonikov RTV Ljubljana in komornega orkestra RTV Ljublja-
na. Je članica komorne skupine Camerata Slovenica. Na turneji orke-
stra RTV Ljubljana v ZDA je z vidnim uspehom nastopila na sedmih
koncertih kot solistka v violinskem koncertu Petra Iljiča Čajkovskega.
Ptujčani smo ponosni na njo in ji želimo še mnogo glasbenih
uspehov in briljantne violinske igre.
L
Šolo v Cirkuianah
obiskuje 333 učencev
Leto 1780 seje pisalo, ko so v haloških Cirkuianah ustanovili os-
novno šolo in začeli s poukom. Ves čas je naraščalo število učencev in
leta 1898 jih je že bilo za šestrazrednico. Vendar tudi to šolsko po-
slopje ni zadostovalo, zato so mu leta 1913 prizidali dve učilnici, telo-
vadnico in šolsko kuhinjo. Tako je dobila svojo dokončno podobo in
postala ena najlepših in največjih ljudskih šol na vasi.
Večja obnovitvena dela so se pričela leta 1954, nakar je šola do-
bila še vodovod in centralno ogrevanje, nekdanjo cerkvico Sv. Katari-
ne pa so preuredili v telovadnico. Danes imajo na voljo devet učilnic,
malo večji večnamenski prostor in nekaj manjših, v katere so namesti-
li knjižnico, zbornico in pisarni za ravnatelja in socialno delavko. V
kletnih prostorih je majhna kuhinja in jedilnica ter v majhni zgradbi
ob šoli tehnična delavnica, neprimerna za pouk.
Letos obiskuje OŠ Maksa Bračiča v Cirkuianah 333 učencev v
šestnajstih oddelkih. Imajo pa še dva oddelka podaljšanega bivanja
m dva oddelka male sole ter popolni dvoizmenski pouk. Tako se pn
organizaciji drugih dejavnosti srečujejo z veliko prostorsko stisko, da
o neprimernih obstoječih prostorih ne govorimo.
Tudi Cirkulančani vidijo rešitev v tretjem občinskem samopri-
spevku, zato tudi tokrat računajo na razumevanje in solidarnostno
podporo vseh občanov ptujske občine.	mš
Taka je telovadnica v cerkvi Sv. Katarine. Foto: mš
Tu pa imajo svojo tehnično delavnico. Foto: mš
Koncert ob jubileju
To soboto bo v dvorani Narodnega doma v Ptuju jubilejni
nastop tamburaškega orkestra DPD Svoboda Ptuj, ki so ga pri-
pravili ob 50-letnici delovanja. To pa bo tudi priložnost, da se
skromno oddolžijo trem najstarejšim članom Jožetu Vrnjaku in
Tomu Benkoviču, ki sta še vedno aktivna člana orkestra, ter
Francu Vučaku, ki pa žal zaradi bolezni ne nastopa več.
Skupaj s ptujskimi tamburaši bomo slišali še ženski pevski
zbor PD Alojz Arnuš iz Rogoznice in tamburaški orkester iz Li-
boj. Koncert bo zvečer ob 19. uri.	mš
Oče je imel pohojen obraz. Nos je bil popolnoma strt, usta vlom-
ljena, na čelu so sedeli žeblji vojaškega čevlja kakor venec mrliških
muh. Očesi sta stali ob tej vnebovpijoči rani kakor dva od strele pre-
lomljena jagneda.
>Nate mojo glavo oča — <
>Jezo mi delaš in skrb. Jaz sem bil do smrti pokoren, bodi še ti.
Premalo sem te tepel, zato se vmešavaš v stvari, ki te nič ne brigajo.
Pusti šolo in pojdi k materi. Ona ti bo povedala, kako moraš živeti.
Služi njej!
Izza očetovega obraza se je izmotal Krapfov prežeči obraz.
>Ako ne greš nikdar več k njej, te ne bom zatožil. Veš, da moram
imeti to žensko. Pa ne gre za to. Vojskovodji streže po življenju. Ti si z
njo v zvezi, le priznaj! Nič se ti ne bo zgodilo, saj ga jaz tudi sovra-
žim. Zaradi nje! Ali bi mi ga pomagal ubiti?<
Zaupljivo je nagnil svoj obraz nad njegovo glavo.
Marin je vpil: >Ne, ne, ne! Poberi se! Ne maram.<
Krapf mu je začel govoriti nekaj nerazumljivega, slednjič je vise-
lo nad njim dvoje velikanskih ustnic brez obraza za seboj, kakor
Ostudne sanje, in se je spakovalo v ritmu stastnega prigovarjanja. Ma-
rin se je prevalil na drugo stran. Pri oknu je stala ona in se je nagibala
2 gornjim telesom proti njemu ...
Potem se mu je vrnila zavest. Domov pojdem materi pomagat.
Kako ji bom pomagal zdaj na zimo, ko sama strada v gospodarjevi
koči? Izključili me bodo brez usmiljenja, kaj bo z mojim sklepom, ki
sem ga napravil, ko sem pobegnil v šolo. Nikdar nisem hotel postati
niašnik, o čemer sanjajo dijaki iz vasi. Kaj izločajo človeške duše, da
se kopiči med nami sovraštvo, zavist in želja po trpljenju sočloveka
kakor neprodiren dim, ki nam zastira poglede na krvaveča srca. Rad
bi bil vihar, ki bi očistil svet. Izključili me bodo iz šole. Izgubljen štu-
dent! K vojakom bom moral. Očetu so pohodili obraz, meni srce. Bog
je oče, Marija je mati. Dajta mi moči, da se ne zgrudim v obupu nad
človekom in samim seboj. Človek je žival, ki se na videz sramuje ži-
valske narave in je zato slabši, kakor je prostodušna žival. Ali si ti kaj
boljši? Materi si izmaknil denar za mašo, ki jo je hotela plačati za
očetov mir in pokoj. Lažeš, kolikokrat zineš ...
V sobi se je zmračilo. Velika omara je drsela počasi proti njemu
in je rasla ko gora, nagibajoča se nadenj. Stene so hitele proti njemu,
strop je legal nanj kakor pokrov na rakev. Srce je drhtelo, ujeto v telo
in prostor, nekje je bila vojna, ljudje in mati. Vsem je želelo dobro, za
vse je trpelo.
Nekdo je potrkal ostro, zapovedujoče. Marin ni hotel verjeti.
»Dober večer,« in ozko kletko je razrušil bronasti moški glas.
»Gospa, prinesite vendar oljenko, tukaj je tema kakor v riti,« je
vpil nekdo skozi vrata nad gospodinjo.
»Marin, ali vas je tema požrla? Takoj jo bomo prisilili z lučjo, da
vas spet vrže na svetlo. Pokažite se vendar! Recite vendar, >Bog ga
daj!< Jaz sem profesor, ne, šolski svetnik s Franc-Jožefovim križcem,
Fran Nežovšek, po šolsko Gromovnik.«
Marin je pristopil in se ga brez besed oklenil. Lepo mu je bilo, ko
je začutil svež starčevski duh; vonj po tobaku se je mešal z dišavo
zimskih jabolk in sterega črnega kruha, le nekje od daleč je zaudarja-
lo po človeku, tudi megla, ki se je ujela v obleko, je puhtela osvežujo-
če. Dolga brada ga je kakor pestunja ščegetala pod brado.
»Strah me je.«
»Ja seveda, če se zapredeš v srobotje teme in obupa. Prinesite
vendar luč! Počasna babnica. Ali bi jo nažgal! Toda mislim, da ne bo
nič več gorela. Kaj je s teboj?«
Rahlo je pahnil Marina od sebe. Gospodinja je prisopihala z luč-
jo, ki jo je držala tik pred svojim obrazom. »Če ste vi >on<, vam jo raz-
bijem na glavi.!
Luč je pomirila Marina. »Gospa, nič se ne bojte, naš gospod raz-
rednik so.«
»Saj vidim, >on< ni bil tak kosmatinec.« Še na moža-hudiča je bi-
la ponosna in je odšla. Profesor je kolobaril s prstom po čelu. Marin
je prikimal.
»Tudi ti nisi pametnejši. Izključili smo te, da veš. Pojdi domov in
se sam uči. Mogoče, da boš že na slovenski gimnaziji maturiral. Če
boš hotel, seveda.« Martin je mislil, da se norčuje. »Sicer pa ti po-
vem, da tudi slovenska gimnazija ne bo imela prostora za take ljudi,
kot si ti. Kam spadaš, sem ti že dopoldne povedal. Toda ker po mo-
jem mnenju teh dveh prostorov ni, tudi za tebe ni prostora. Skleni
palet s hudičem-svetom če hočeš postati človek; sedaj si samo fantast.
Ali si že imel kaj z ženskami?«
Marinu je bil lastni obraz napoti, profesorjevo glavo pa bi v tem
trenutku udaril s sekiro.
»Ti si preveč zapreden v sanje lastne duše in lastnega telesa. Rast
navzven ne škoduje, seveda ne sme biti prebujna.«
Marin si ni dal dopovedati. »Ali ste mi prišli to pravit?«
»Ne, ne,« se je razjezil Nežovšek. »Saj, sem ti že povedal, da so
te izključili. In prav so storili.«
»Vi ste bili proti izključitvi?«
»Ker sem na gimnaziji najstarejši osel, ki ga gane vsaka oslarija
mladih osličkov. Ti, zdaj te vprašam resno in pošteno: kako si prišel
do tistih čenč, ki so napisane v strahoviti nemščini in v nelogični pu-
bertetni nejasnosti, vendar so ...? Ne prevzemi se, budalo, pravilna
misel človeku večkrat škodi kakor koristi.«
»Potem je svet zanič.«
»Ah, kaj bi! Človek mora najti med pravilnostjo svoje misli in napa-
čnostjo človeških predsodkov modro pot, da ne zataji niti sebe niti ne
izda človeške družbe, brez katere je življenje nemogoče.«
»To je filozofija državnega uradnika. Po vašem mnenju se torej
človeštvo ne seme razvijati.«
»Napačno. Razvoj ne sme biti prestrm, sunkovit. Laž je včasih
plodnejša kakor resnica. In ti pozabljaš kakor vsi mladeniči in revolu-
cionarji na organski razvoj življenja. Sile, ki se pojavljajo v zgodovini
človeštva neprestano, dasi so večkrat skrite, ne morejo nikdar umreti,
večno morajo delovati v smeri svoje in človeške smiselnosti. Še izpod
zbitega mestnega tlaka raste trava.«
»Jaz ne morem čakati. To je tolažba za starce. Vi hočete vedeti,
odkod te misli. Mislite: mogoče iz Tolstoja, mogoče iz budizma, mo-
goče od Kristusa, ali pa ...«
»Ne žlobudraj in povesi pavov rep.-Ali te je že potegnila kakšna
ženska za nos?«
Nadaljevanje prihodnjič
8 - ZA RAZVEDRILO
23. oktober 1986 —
TEDNIK
Dober den! Po številnih, lepih in sunčnih ter nasploh oh, eh in
uh prijetnih jesenskih dnevih, smo zdaj te le tak za en špricar dežeka
včakali. To v nedeljo gdo sen ven pisa toto pismo je tak z mirnega de-
žek poškropa. Resen je že potreben bija, saj nas je kmetijce že vredik
suša montrala. Oronje na njivah za pšeničko je tak trda kak, da bi
provi beton gor oroli. Ne ven kak bode toti kruhek rosa, če pa ga v
tak razsušeno zemljo vsejovlemo. Eni pa še toga nemrejo deloti, saj
nigi neso dobre semenske pšenice dobili. Pregovor pa provi: Kak boš
sejal, tak boš tudi žel... V našem kmetijstvu je pač tak: gdo bi moga
sejati, te nega semena, gdo bi moga špricati, te nega provega škropiva,
gdo bi moga kombajnirati, te še ne veš kokšna bode odkupna cena
pšenice, vsi pa bi radi fejst ljubega kruheka papcali. S kruhom so pač
že od nekda problemi, saj tudi v molitvi provimo: oče naš, kruh je tu-
di naš, če ga doma ne pridelamo pa ga uvozimo, na domočih njivah
pa plevel gojimo no se sami sebi smilimo ...
Zdaj pa se nam bliža den vseh mrtvih. To je den, da vsaj enkrat
na leto na pokopališče stopimo, se spunimo vseh mrtvih no si ogled-
nemo parcelo na kateri bomo tudi sami malo prej ali pa malo pozneje
kak smo planirali, svoj dumek meli. To je pač tista parcela za kero ne-
je potrebno posebno lokacijsko, gradbeno no še en kup drugih dovo-
ljenj no soglasij. Dobiš mrliški list, pa grema Lujzek v krtovo deželo.
Hvolijo te tudi tisti, ki so se v živleji sovrožili, najožji sorodniki se te
en cajt spominjajo, se za tvoje imetje cufajo no tožijo, te pa te tak po
malem vsi pozobijo. Enkrat na leto 1. novembra dobiš kokšno rožico,
svečko, da te preveč ne zebe, saj je v novembri že boj hladno ...
Pa naj bo zadosti za gnes. Moren van povedati, da mošt že vreže
v jezik. Samo tak zmerno ga pijte, saj hitro v kolena no glavo stopi. Pa
srečno. Vas še enkrat pozdrovlja vaš Lujzek.
TEDNIK
— 23. oktober 1986
ŠPORT IN DRUŠTVA - 9
Gostovanje Dinama
Ljubitelji nogometa so pretekli
četrtek prišli na svoj račun. NK
prava je na prijateljsko gostova-
fije povabil mladinsko in člansko
postavo NK Dinama, hkrati pa
50 se na tradicionalnem srečanju
v malem nogometu pomerili še
novinarji Sportskih novosti in
slovenski športni novinarji, okre-
pljeni z bivšimi prvoligaškimi
igralci.
Stadion Drava so gledalci do-
dobra napolnili, bilo jih je okrog
1200. Začetni udarec na tekmi
članskih postav obeh klubov pa
je izvedel Mirko Vindiš, ki so ga
delavci NK Drava povabili kot
častnega gosta srečanja. Predtek-
iTio so ob 14. uri pričeli mladinci
obeh klubov. Sodil je Janko Kac.
Tekmo so zaključili brez golov,
saj so se mladinci Drave dobro
upirali veliko močnejši postavi
Dinama.
Tekmo med članskima ekipa-
ma je sodil Janko Vogrmčič, ki
seje s tem poslovil od 23-letnega
aktivnega sojenja in za svoje dol-
goletno delo prejel priznanje
svojih sodelavcev. Postave član-
skih ekip so bile, za Dinamo:
Knapič, Cana, Simunič, Boban,
Mustedanagič, Lesjak, Vukušič,
Komočar, Jurčevič, Komljanovič
in Bobanovič; za moštvo Drave
pa so nastopili Milošič, Poto-
čnik, Kmetec, Strelec, Ramšak,
Pihler, Ljubeč, Gabrovec, Tušek,
Flajsinger, Zmazek, Krajnc, Štr-
bac in Drobnič. Izid tekme je bil
9:0 (4:0). Zmaga Dinama je bila
sicer res visoka, vendar so se
mladi igralci Drave kar dobro
upirali - niso pa imeli dovolj
poguma za prodore pred vrati
gostov.
Na tradicionalni tekmi novi-
narjev iz Zagreba in slovenskih
športnih novinarjev je bilo sicer
veliko manj gledalcev okoli
400, tekma pa je bila zelo razbur-
ljiva in zanimiva ter je gledalce,
vsaj po njihovem burnem spod-
bujanju sodeč, navdušila.
Za postavo novinarjev Sport-
skih novosti so nastopili: Gote-
sman, Nikolič, Stipkovič, Frkič,
Kuže, Mustedanagič, Džegič in
Boban; za postavo slovenskih
športnih novinarjev pa: Šoštar-
šič, Posavec, Satler, Grbavac,
Ferš, Krnjič, Prosen, Cipot in
Klarič. Zmagali so nogometaši
ekipe Sportskih novosti z rezul-
tatom 7:6 (5:1). Čeprav so v pr-
vem polčasu gostje zelo povedli,
so se v drugem polčasu morali
dodobra potruditi, da so ustavili
polet domačinov — ti pa so po
vrsti priložnosti zapravili mož-
nost izenačenja, ki so jo imeli s
sedemmetrovko.
Gotovo so bila vsa ta srečanja
zanimiva, le novinarjev je bilo v
ekipah premalo — zanje so tek-
movali nogometaši — bivši igral-
ci prvoligašev, ki pa so na veselje
gledalcev pripravili obilo lepih
kombinacij in potez v malem no-
gometu.
d. I.
Prihod obeh članskih moštev na zeleno površino stadiona Drava
(foto KOSI)
NK Gerečja vas
Medobčinske nogometne lige
Rezultati A—liga, 7. kolo:
Skorba—Hajdina 1:2; Osankarica —Pragersko 1:1; Boč—Drava
2:2; Slovema vas —Tržeč 1:2; Gerečja vas—Zgornja Polskava 4:1;
Središče—Oplotnica 4:2.
• Po 7. kolu so v vodstvu Središče, Pragersko in Boč.
Pari 8. kolo, v nedeljo, 26. oktobra oB 10. uri:
Hajdina—Oplotnica, Zgornja Polskava—Središče, Tržeč—Ge-
rečja vas^ Drava—Slovenja vas (ob 14.30), Pragersko—Boč, Skorba—
Osankarica.
Rezultati B—liga, 7. kolo:
Kicar—Rogoznica 1:0; Grajena—Gorišnica 6:6; Markovci —
Spodnja Polskava 2:1; Dornava—Podvinci 0:1; Videm —Stojnci 1:2.
Po 7. kolu vodita Stojnci in Markovci.
Pari 8. kolo, v soboto 25. oktobra ob 14.30 uri:
Rogoznica—Stojnci, Podvinci —Videm, Sp. Polskava—Dornava,
Gorišnica—Markovci, Kicar—Grajena.
Branko Kirbiš
Kros srednješolcev
Pred nedavnim je bil na igrišču TVD PARTIZAN Ptuj kros za
učence srednje družboslovne-jezikovne-matematične in ekonomske
šole. Proga, ki je bila dolga 1100 m, je potekala od starta na igrišču
PARTIZAN, okrog ribnika v Ljudskem vrtu in po trim stezi, kjer je
bilj cilj.
Pri fantih vseh prvih letnikov je bil najboljši Peter Štumberger iz
prvega j razreda. Fantje drugih in tretjih letnikov so tekli skupaj, naj-
boljši pa je bil Mitja Petrič iz drugega g. Boris Krabonja je bil najhi-
trejši med fanti četrtih letnikov. Dekleta so tekla ločeno po razredih.
Zmagale so: med prvimi letniki naravoslovne-matematične šole, Mar-
ta Škrinjar iz prvega h, med prvimi letniki ekonomske šole Anica Ku-
kovec, prvi e, med drugimi letniki družboslovne-naravoslovne šole
Jelka Doki, drugi b. Med drugimi letniki administrativne šole je zma-
gala Renata Mesarič, drugi c, med tretjimi letniki ekonomske šole Lji-
Ijana Leinšek, tretji c. Med tretjimi letniki družboslovne šole je zma-
gala Fleur Tkalčec iz tretjega a. Med četrtimi letniki ekonoske šole
Marjeta Lašič, četrti b. Med četrtimi letniki administrativne šole pa je
bila najhitrejša Darinka Skrbinšek iz četrtega d razreda.
m. g.
(foto M, Ozmec)
Vindiš
in mlajši
pionirji
Najbolje uvrščeni na ptujskem
jesenskem krosu so se v soboto
potegovali za dobre uvrstitve na
zl. zaključni prireditvi jesenskih
krosov v Sloveniji — na krosu
Dela v Kranju.
Mirko Vindiš v konkurenci
članov in progi dolgi 5 km ni
imel resnega nasprotnika in je
prepričljivo zmagal. Dan pred
tem je zmagal tucTi na poulič^nem
teku v Murski Soboti, dan za tem
pa je zasedel peto mesto v med-
narodni konkurenci na 37. Teku
osvoboditve Beograda. Vsi ti na-
stopi pa so predvsem priprave na
klasični maraton, ki bo prihodnji
konec tedna v Grčiji.
Dobro so se na krosu Dela
odrezali predvsem mlajši pionir-
ji. Borut Svenšek ie bil šesti med
pionirji rojenimi leta 1974, Robi
Prelog pa tretji med rojenimi leta
1973. Ekipno pa so bili odlični
drugi. Nekaj boljših uvrstitev pa
so dosegli še: Milenko Potočnik
peto mesto med starejšimi pio-
nirji, Son|a Forstnarič deseto
med starejsimi pionirkami, Maj-
da Kovačič enajsto med mlajšimi
pionirkami ter Vilma Osojnik
drugo mesto med mlajšimi mla-
dinkami.
V vseekipni uvrstitvi so ptujski
tekmovalci in tekmovalke dose-
gli šesto mesto za ekipami Kra-
nja, Maribora, Tržiča, Šiške in
Domžal. Atletski naraščaj torej
imamo — upamo lahko, da bodo
deležni redne in strokovne vad-
Ojstrica—
Aluminij
0:1
Nogometaši Aluminija so po
začetni krizi le nekako uredili vr-
ste in pričeli igrati tako, kot je bi-
lo tudi pričakovati. V soboto po-
poldan so gostovali v Dravogra-
du ter se pomerili s solidno eki-
po Ojstrice. Prvi polčas je pote-
kal v enakovredni igri. Najlepšo
priložnost za zadetek je imel na-
padalec Aluminija Strel, ki je do-
mačim napadalcem sam odvzel
žogo, ukanil domačo obrambo in
dosegel zadetek, vendar ga je ze-
lo slabi sodnik razveljavil.
V nadaljevanju so bili igralci
Aluminija veliko boljši, številnih
priložnosti pa niso uspeli izkori-
stiti. Tri minute pred koncem
srečanja pa je Danilo Glažar do-
segel zadetek za Aluminij in tako
dve dragoceni točki.
Danes bo v Kidričevem (ob
15.45) pokalno srečanje Alumi-
nij—Drava, v nedeljo pa se bodo
domačini v prvenstvenem sreča-
nju pomerili s Svobodo iz Brežic.
D. Klajnšek
Novice iz
OSZ Ptuj
Ptujski strelci so s tradicional-
nim strelskim trobojem v strelja-
nju z M K orožjem zaključili
uradno sezono v streljanju na
odprtih streliščih v Babosekovi
grabi in na strelišču v Kidriče-
vem. Napočil je čas, ko se bodo
morali pričeti pripravljati ter uri-
ti v streljanju z zračnim orožjem,
kajti prva tekmovanja so že v
tem mesecu.
Koledar strelskih tekmovanj v
začetku strelske sezone v strelja-
nju z serijsko zračno puško:
—	26. oktober: tradicionalno ob-
činsko-jesensko tekmovanje,
—	9. november: 1. kolo občinske
lige
—	21. november: TRIM strelja-
nje za značko »trimček«
—	29. november: tekmovanje za
»Pokal republike«
—	7. december: II. kolo občin-
ske lige
—	21. december: tekmovanje ob
Dnevu JLA
Vsa tekmovanja bodo na po-
kritem strelišču ob hali Mladika.
Poleg naštetih tekmovanj pa bo-
do v tem letu strelska tekmova-
nja organizirale tudi posamezne
strelske družine ob svojih oble-
tnicah.
Strelišče OSZ F>tuj je ponovno
odprto kot prej, torej v torek, sre-
do in v petek.	ZB
ŠERUGA SODELOVAL
NA MEDNARODNEM SREČANJU
v ptujski občini je veliko ke-
gljačev, ki bi lahko ob boljših po-
gojih za trening dosegali zelo do-
bre rezultate. Na ptujskem dvo-
steznem kegljišču imajo kegljaši,
nastopajo za ekipo Drave,
dvakrat tedensko trening. Pa še
takrat lahko trenirajo samo tisti,
M so v ožjem krogu za nastop v
konkurenci. Velikokrat zagode
tudi že več kot deset let staro in
preobremenjeno kegljišče, včasih
pa mu »pomagajo« tudi neodgo-
vorni kegljači posameznih krož-
kov.
Večkrat smo poročali, da se v
tekmovanjih ekipa Drave enako-
vredno kosa z veliko bolje pri-
pravljenimi ekipami. Posebej to
Velja za najboljšega kegljača pri
C)ravi Šerugo. Zaradi dobrih re-
zultatov pa je slovenski ligaš
branik iz Maribora povabil v
svoje vrste na prijateljsko sreča-
nje z reprezentanco Romunije, ki
se je mudila na pripravah v Ma-
riboru. V tem srečanju je bil Še-
ruga z 861 podrtimi keglji drugi
med posamezniki. To je bilo do-
volj, da že trenira 7a Branik in
kandidira za stalno mesto v eki-
pi. Ker je Drava pod okriljem
KD Branik, bo smel nastopati
tudi za Dravo. Še ena velika
spodbuda za ptujsko kegljanje!
S. Vičar
ROKOMET
Ormož prvič izgubil
člani RK Ormož, ki so v prvih petih kolih prvenstva v II. SRL —
vzhod petkrat zmagali, so v soboto zvečer na svojem igrišču doživeli
prvi poraz. Premagali so jih Bakovci s 24:22 (13:13). Prek 300 gledal-
cev, med njimi je bilo veliko navijačev Bakovc, je videlo razburljivo
srečanje. Po začetnem vodstvu gostov so pobudo prevzeli domačini,
vodili že s tremi zadetki razlike, vendar so jih gostje do polčasa ujeli
in izenačili. V drugem polčasu so bili igralci Bakovc v stalnem vod-
stvu, čeprav so imeli domačini večkrat številčno premoč in dobili za-
detek celo z dvema igralcema več v polju. V tem obdobju je korak z
gosti držal le Vlado Hebar, z dobrimi obrambami pa se je tudi tokrat
izkazal vratar Gaberc.
ORMOŽ: Gaberc, Šandor, Rajšp 2, Verbančič, Hedžet 1, Vlado
Hebar 5, Erhatič, Vukan 3, Martin Hebar 2, Potočnjak 1, Zabavnik 8,
Feguš.
Člani Drave so gostovali v Gornji Radgoni in domače člane pre-
magali s 27:24 (12:14). Domačini so vodili večji del tekme, v zaključ-
ku pa so se Ptujčani bolje znašli in zasluženo v dosedanjem delu pr-
venstva prvič zmagali.
DRAVA: Valenko, Vukašinovič 4, Gregorin 1, S. Matjašič, Hab-
janič I, Terbuc 3, Žuran 2, Kelenc 5, Hrupič 10, Horvat 1, Gobec, A.
Matjašič.
Igralci Velike Nedelje so gostovali v Celju in izgubili z dvema za-
detkoma razlike.
Članice Drave so bile uspešne na gostovanju. Nastopile so v Ra-
dečah in domače igralke premagale s 30:19 (15:10).
DRAVA: Širovnik, Hentak 2, Šoba 1, Vtič 3, Korošak 7, Lašič 8,
FridI 7, Primožič 2, Bratuša, Koštro, Malek, Gregorec.
Mladinke Drave so s 25:24 premagale Velenje, mladinci pa so z
18:15 zmagali v Gornji Radgoni.
V NEDEUO DERBI V VELIKI NEDELJI
V naslednjem prvenstvenem kolu so članice Drave proste, razpo-
red ostalih tekem pa je naslednji: člani Drave se bodo v soboto po-
poldan (ob 16. uri) v Ptuju pomerili z ekipo TO KO iz Črenšovcev
(predtem bo mladinska tekma omenjenih klubov), v nedeljo dopol-
dan (ob 10.30) pa bo v Veliki Nedelji tradicionalni derbi Velika Nede-
lja—Ormož.	1. kotar
Marjeta Lašič (v skoku) je bila najučinkovitejša igralka Drave v Rade-
čah (foto 1. kotar)
KOŠARKA
Ptujčani zmagali na Ravnah
v drugem kolu prvenstva v 11. SKL — vzhod so se člani KK Ptuj
na Ravnah pomerili z domačo Koroško. Tekmo so dobili s 96:74, ob
polčasu pa vodili z 48:35. Domačini so bili Ptujčanom enakovredni le
do rezultata 16:16 (v 9. minuti). Za tem so bili gostje veliko boljši nas-
protnik, saj so bili za razred boljši v skoku in igri bekov ter tekmo za-
nesljivo dobili z visoko razliko.
V soboto zvečer bo v Ptuju gostovala ekipa iz Slovenj Gradca.
Tekma bo v dvorani Mladika.
PTUJ: Filipič 14, Novak, Vlah 17, Dvoržak 13, Marčič 15, Žibrat,
Gailhofer 4, Beranič 15, Cobelj 9, Kotnik 2, Dobrajc 7, Vučinič.
I. Z.
Pred ligaškimi dvoboji
Namiznoteniški igralci in igralke Petovie so preteklo nedeljo odi-
grali prijateljsko srečanje s člani in članicami Valpovke iz Valpova.
Ta dva kluba že dalj časa gojita prijateljske stike in Ptujčani jim bodo
obisk vrnili spomladi prihodnje leto. Obe tekmi so naši igralci izgubi-
li. Ti dvoboji so bili zanje predvsem dober trening pred nadaljnimi
nastopi v ligah. Članice, ki nastopajo v medrepubliški ligi — zahod,
se bodo v soboto pomerile z Maratonom v Zagrebu in v nedeljo z
Borcem v Banja Luki. Člani pa bodo dvoboja v prvi republiški ligi
odigrali doma. Njihovi nasprotniki bodo igralci Kemičarja iz Hrastni-
ka in Ingrada iz Celja. Velik uspeh pa so dosegle tudi pionirke na ne-
davnem tekmovanju v Ravnah na Koroškem. V namiznoteniškem klu-
bu Petovia nastaja nova generacija dobrih igralk. Ptuj je torej upravi-
čeno nosilec razvoja ženskega namiznega tenisa v severovzhodni regi-
ji. d. 1.
Prva zmaga judoistov Drave
Preteklo nedeljo je bila telovadnica Center prizorišče zanimivih
dvobojev v judu med ekipami Železničarja iz Maribora, Golovca iz
Ljubljane in domačinov, ki nastopajo v ekipnem prvenstvu Slovenije.
Najbolj zanimiv je bil prav gotovo dvoboj domačinov z mariborskimi
judoisti. Domačini so se dobro upirali, vendar je ena vodilnih ekip v
Sloveniji le premočna in izgubili so z 4:10, z enakim rezultatom pa so
premagali postavo Golovca. Železničarje popolnoma brez težav zma-
gal proti Golovcu z 13:1. Drava je med dvanajstimi ekipami, ki nasto-
pajo v ekipnem judoističnem prvenstvu Slovenije, trenutno na sed-
mem mestu.	d. 1
Dvoboj SD Turnišče in
SD Š. K. Turnišče-MS
v nedeljo, 19. oktobra, je bilo po tekmovalnem koledarju SZS I.
kolo republiške lige v skupini sever v streljanju s serijsko zračno pu-
ško. Na strelišču OSZ Ptuj sta se srečali ekipi iz dveh krajev, ki imata
skupno ime in sicer Turnišče. Zmagala je ekipa SD Turnišče —Ptuj, ki
je nastreljala 1349 krogov, ekipa SD Štefan Kovač Turnišče —MS pa
1345 krogov. Po rezultatu sodeč je morda zmago Ptujčanom prinesel
domač teren, morda pa ne.
Najboljši posamezniki so bili Zdenka Matjašič (Turnišče—Ptuj)
358, Roman Kuronja 352 in Stanko Jerebic 346 krogov (oba Š. K.
Turnišče —MS). V naslednjem kolu bodo strelci SD Turnišče gostova-
li in sicer v Prekmurju pri SD Tišina.	ZB
10 - ZA RAZVEDRILO
23. oktober 1986 —
TEDNIK
TEDNIK
— 23. oktober 1986
OGLASI IN OBJAVE - 11
Mladi šahisti v VIrovitici
Virovitica je bila od 9.—12. oktobra gostiteljica najboljših mla-
dih šahistov iz vseh republik in avtonomnih pokrajin. Tradicionalni
turnir v spomin na legendarnega Boška Buho je bil po kakovosti sko-
raj enak državnemu prvenstvu, saj smejo na njem nastopiti le najbolje
uvrščeni pionirji in pionirke z lanskih republiških prvenstev. Sloven-
ske šahiste so imeli čast zastopati: Blaž Ivanuša (ŠK Postojna), Tomo
Viher (ŠK MIP Ptuj), Narcisa Mihevc (ŠK Metalna Maribor) in Anita
Uči na (PK MIP Ptuj).
Rezultati, pionirji: Vlahov (Hrvatska) 7,5 točke, 2. Savičevič (Ko-
sovo) 7, 3. Nagy (Vojvodina) 6,5 ... 7.-8. Ivanuša 5, 9. Viher 4,5 (oba
Slovenija) itd.
Pionirke: 1. Mihevc (Slovenija) 8 točk (brez poraza!), 2.-3. Sarič
(Črna Gora) in Samardič (Hrvatska) po 7 točk, 4. Ličina (Slovenija) 5
točk, itd.
V konkurenci pionirjev je sodelovalo 20, v tekmovanju pionirk
pa 10 tekmovalcev oz. tekmovalk.	V. Viher
Vodstvo je prevzel Danilo Polajžer
Preden bi pregledali dogajanja na članskem posameznem prven-
stvu Šahovskega društva MIP Ptuj, velja opravičilo Bohaku, Brglezu
in Žgancu zaradi pomote pri navedbi kategorij v prejšnji številki Ted-
nika. Omenjeni igralci namreč niso prvokategorniki, temveč močni
mojstrski kandidati. Upamo, da ta spodrsljaj ni oziroma ne bo vplival
na njihovo nadaljno igro (kot prvokategorniki nastopajo na prvenstvu
Feguš, Iljaž in Viher).
Tudi nadaljevanje prvenstva je bilo borbeno in prikazane partije
izredno kakovostne. Pri vrhu so igralci, ki po svoji kakovosti sem tudi
sodijo, vendar o prvaku še ni nič odločenega, saj sta do konca še dve
koli, v' katerih bodo najzanimivejše partije med Brglezom in Polajžer-
jem ter Polajžerjem in Žgancem.
Zadnje, 9. kolo je na sporedu v četrtek, 23. oktobra, ob 13. uii,
prekinjene partije in zaključek pa v petek, 24. oktobra, ko bo tudi po-
delitev priznanj in nagrad ter hitropotezni turnir za vse udeležence pr-
venstva.
Rezuiiaii minulih treh kol:
5.	kolo: ŽIender--Bohak 0:1, Ličina—Žganec 0:1, Težak—Br-
glez 0:1, Iljaž—Feguš 0:1, Viher—Polajžer 0:1.
6.	kolo: Bohak—Polajžer remi, Feguš—Viher 1:0, Brglez—Iljaž
remi, Žganec—Težak (prel.), Žlender—Ličina 1:0.
7.	kolo: Ličina—Bohak 0:1, Težak—Žlender 1:0, Iljaž—Žganec
(prek.). Viher—Brglez (prel.), Polajžer—Feguš 1:0.
Vrstni red po 7. kolu: Polajžer 6,5, Žganec 4,5 (2), Bohak 4,5 (3),
Brglez 4 (1), Feguš 3,5, Težak 2 (2), Žlender 2, Ličina 1.5. Viher 1
Iljaž 1/2 (2).	Silva Razlag
Nova zvezna sodnika
v soboto, 18. oktobra, je bilo v Ljubljani v Domu JLA testiranje
za republiške in zvezne sodnike v strelskem športu. Iz občine Ptuj sta
izpit za zveznega sodnika uspešno opravila člana sodniške organizaci-
je pri OSZ Ptuj Dušan Orešek in Branko Zupanič, ki sta bila dosedaj
republiška sodnika. Prav tako pa je uspešno opravil testiranje tudi
sodniški Konrad Kramberger, ki je že dolga leta zvezni sodnik. Vsi
trije so prišli tudi na A listo. Na tej listi so le tisti zvezni sodniki, ki so
se na testiranju odlično odrezali in bodo sodili na najvišjih tekmova-
njih v Sloveniji in tudi v Jugoslaviji.	ZB
Strelsko tekmovanje za pokal
KS Polenšak
v nedeljo, 19. oktobra, je strelska družina Polenšak uspešno iz-
vedla tekmovanje, na katerem so se ptujski strelci pomerili za prehod-
ni pokal KS Polenšak. Tekmovanja se je udeležilo trideset strelcev iz
petih strelskih družin.
Prvo mesto je osvojila ekipa Turnišče z 841 krogi pred ekipo Jože
Lacko z 839 krogi, sledijo Polenšak 804, Dornava 787 in Opekar 622
krogi. Najboljši posamezniki so bih Ludvik Pšajd (J. Lacko) 184 kro-
gov, Jože Vodopivec (Turnišče) 178 in Jože Golub (Polenšak) 175.
ZB
Silva Razlag na Dunaj
S septembrom se je pričela sezona tekmovanj v kegljanju. Ptuj-
ska tekmovalka Silva Razlag, ki že nekaj časa tekmuje za ekipo Celja,
je na republiškem posamičnem prvenstvu v Celju zasedla osmo me-
sto, skupaj z ekipo članic Celja pa na državnem prvenstvu drugo me-
sto, kar jim je omogočilo nastop na Donavskem pokalu, ki bo ta ko-
nec tedna na Dunaju.	d. 1.
v Dornavi znajo praznovati
v prenovljenem in posebej za
10. krajevni praznik okrašenem
gasilskem domu v Mezgovcih so
v nedeljo, 19. oktobra, izvedli
sklepno slovesnost v okviru praz-
novanja krajevne skupnosti. Pri-
pravili so vrsto športnih in dru-
gih aktivnosti, ki so jih izvedli v
tednu oziroma dneh pred prazni-
kom.
Gasilski dom je v nedeljo slu-
žil kot razstavni prostor, v kate-
rem so dobrote iz kuhinje prika-
zale kmečke ženske, pridružili pa
so se učenci. Kot je poudaril
predsednik GD Mezgovci Ivan
Meško, so krajani neutrudno so-
delovali pri preureditvi doma,
zato se z denarjem ne da izmeriti
njihovega prispevka. Nekaj sta
prispevali tudi krajevna skup-
nost in občinska gasilska zveza
Ptuj.
Jože Žuman, predsednik KK
SZDL Dornava, ki je bil slavno-
stni govornik, je posebej spomnil
na dosedanje dosežke v krajevni
skupnosti in na naloge, ki jih ča-
kajo do konca leta in v prihod-
njih letih. Letos so vsa sredstva
krajevnega prispevka vložili v
modernizacijo krajevnih cest,
podobno bo prihodnje leto. Ure-
diti pa nameravajo še postajališ-
če in nekatere druge naloge, ki
so jih zapisali v letne oziroma
srednjeročni plan.
Izredno skrbno se zdaj pripra-
vljajo na volitve v krajevno sa-
moupravo, ki bodo v decembru.
Želijo pridobiti mlad in sposo-
ben kader, ki bo krajevno skup-
nost tudi v bodoče tako uspešno
vodil, kot sedanji sestav.
Slavnostni zbor krajanov,
predstavnikov krajevne samou-
prave, družbenopolitičnih orga-
nizacij in društev sta pozdravila
v imenu SO in občinskih družbe-
nopolitičnih organizacij Raden-
ko Salemovič in Martin Cajnko,
predstavnik občinskega odbora
ZZB NOV Ptuj.
Predstavniki krajevne konfe-
rence socialistične zveze in kraje-
vne skupnosti so nato podelili
pronaste znake OF in priznanja
krajevne skupnosti vsem, ki so se
posebej potrudili pri razvoju kra-
jevne skupnosti. Bronaste znake
OF so prejeli Franc Ciglar, Alojz
Lah in Marija Velikonja, prizna-
ma krajevne skupnosti pa Mirko
Cuš, Jože Zagoršek in Branko
Debeljak.
Sklepno slovesnost ob 10. kra-
jevnem prazniku so v Mezgovcih
sklenili s skrbno izbranim kultur-
nim programom, ki so ga krajani
izredno toplo pozdravili. Dvora-
na gasilskega doma je bila pre-
majhna, da bi lahko sprejela vse,
ki so želeli spremljati osrednjo
slovesnost. Predstavili so se cici-
bani iz vrtca, gojenci Zavoda dr.
Marjana Borštnarja, učenci OŠ
dr. Franja Žgeča in pevski zbor
PD Dornava.
Udeležba na osrednji sloves-
nosti in drugih prireditvah, ki so
jih pripravili, je pokazala, da
krajani Dornave živijo s svojim
praznikom in s svojo krajevno
skupnostjo.
V nedeljo je v domu gasilcev
nastopil tudi ansambel SVIT iz
Ptuja; z družabnim srečanjem pa
so Dornavčani sklenili letošnje
praznovanje.
MG
Razstava je že tradicionalni spremljevalec osrednje slovesnosti ob kra-
jevnem prazniku
Jože Žuman je govoril tudi o nalogah pri 3. občinskem samoprispevku
foto: M. Ozmec
Novosti iz Založbe
Borec
Šestim delom, ki so izšla v Založbi Borec letos, sta se pridružili
dve novi za odrasle in kar dvanajst knjig za otroke in mladino. Na ti-
skovni konferenci, ki je bila v ponedeljek, 20. oktobra, sta sodelovala
tudi avtorja slovenskih novitet — Janez Vipotnik in Tone Partljič, pri-
sotnih pa je bilo tudi nekaj avtorjev mladinskih del. Pa poglejmo, kaj
sta napisala za bralce omenjena avtorja.
Janez Vipotnik je avtor dokumentirane pripovedi Oseminštiride-
seto, ki že z naslovom opisuje čas in vsebino dogajanja. Gre za pripo-
ved o delu rehabilitacijske komisije, ki posluša izpovedi posamezni-
kov, ob tem pa pisatelj opisuje vrsto življenjskih zgodb ljudi, ki jim je
bila prizadejana krivica v najbolj dramatičnih povojnih letih. Avtor
sam je dejal, da se je za pisanje tega dela odločil iz dveh razlogov.
Najprej zato, ker so doslej napisane knjige na temo 1948 orientirane
predvsem na Goli otok. Potem pa še zato, ker je ugotovil, da mlada
generacija premalo pozna zgodovinska dejstva v zvezi z dogajanji v ti-
stem času in, ker je želel opisati mnoge stiske ljudi, ki jih je vzbudil v
njih Stalinov pritisk na našo državo. V knjigi je objavljena tudi Reso-
lucija informacijskega biroja o stanju v KP Jugoslavije hkrati z Izjavo
C K KP Jugoslavije o Resoluciji.
Druga novost založbe je delo Toneta Partljiča Pepsi ali provinci-
alni Don Juan. To je zbirka veselo žalostnih zgodb, ki se sučejo okrog
gledališkega življenja, ki ga avtor zares dobro pozna. Poglavitni uči-
nek zgodbe nastaja iz tragikomičnega nasprotja med smešno zunanjo
podobo junakov in njihovimi notranjimi stiskami. Avtor pravi, da je
od nekdaj hodil po ozki brvi med tragičnim in komičnim. Dejal je, da
je knjige izredno vesel zato, ker je nastala med njegovim aktivnim jav-
nim delovanjem (Partljič je predsednik Društva slovenskih pisateljev
o. pis.) in se posebej zahvalil glavni urednici založbe Andreji Kmecl,
ki ji gre zasluga, da je delo sploh nastalo. Obe knjigi imata na zavihku
zapis izpod peresa Bojana Stiha, ki so se ga na tiskovni konferenci v
Društvu slovenskih pisateljev spomnili kot dolgoletnega sodelavca
založbe in velikega moža slovenske kulture.
Knjigi sta prav zanimivo branje, bralcem pa na voljo v prodajal-
nah in knjižnicah. Drugič bomo zapisali kaj več o novostih iz zbirk
Kurirčkova torbica, Kurirčkova knjižnica, Kurirčkove uspešnice in
Liščki.
N. Dobljekar
Zaključek bo 29. oktobra
Kot Že rečeno — XIV. Ptujska kulturna srečanja se zaključujejo,
s čimer je organizatorica. Zveza kulturnih organizacij občine Ptuj, tu-
di v celoti izpolnila program, ki ga je ponudila poslušalcem in gledal-
cem v začetku meseca avgusta.
Danes bo ob 17. uri v paviljonu Dušana Kvedra v Ptuju otvoritev
likovne razstave, ki jo je pripravila likovna sekcija PD Alojz Arnuš iz
Rogoznice skupaj z odborom za medrepubliško sodelovanje in komi-
sijo za kulturo pri OS ZSS Ptuj.
Ptujskemu likovnemu občinstvu se bo tokrat predstavilo 16 li-
kovnikov, ki delujejo v okviru RKUD Podravka v likovni sekciji Po-
dravka '72, dva iz RKUD Vinko Jurec Varteks Varaždin, pet iz PD
Alojz Arnuš Rogoznica in trije likovniki-amaterji iz DPD Svoboda
Ptuj.
Razstava bo odprta do 2. novembra, vsak dan od 9. do 12. ure in
od 16. do 19. ure. Posebej pa priporočamo ogled šolarjem, ki se bodo
lahko spoznali s celo vrsto najboljših hrvaških naivnih slikarjev, kar
imamo v Ptuju zelo redko priložnost.
V okviru kulturnih srečanj pa bo danes ob 19. uri in 30 minut na-
stopila ptujska gledališka skupina s Poniževim delom Spolno življe-
nje Franja Tahija, 29. oktobra pa še igralci iz Murske Sobote z igro
Totovi. To je bila najboljša predstava na srečanju amaterskih gledali-
ških skupin Slovenije. Z njo tudi zaključujemo letošnja, XIV. PTUJ-
SKA KULTURNA SREČANJA.
mš
Pred regulacijo
Studenčnice
že dalj časa napovedovano
urejevanje območja Šturmovca
je tik pred začetkom. V prvi fazi
gre za regulacijo potoka Studen-
cnica, ki ie znan tudi zaradi uma-
zane vod^e in smradu, kar prebi-
valci ob potoku pripisujejo farmi
prašičev v Dražencih.
Te dni urejujejo predstavniki
vodnogospodarskega podjetja
zemljiške zadeve. Z vsemi lastni-
ki zemljišč, ki mejijo na vodotok,
se dogovarjajo za izjave, s kateri-
mi lastniki dovoljujejo dostop
strojev do Studenčnice. Vsen
lastnikov je 170 in tako je po-
trebnih prav toliko soglasij. Do-
slej je odziv lastnikov parcel kar
zadovoljiv, čeprav se jih pribli-
žno tretjina ne odzove vabilu. S
tem seveda odlagajo začetek re-
gulacije, ki bi morala pričeti že
cez teden dni.
Vse tiste, ki doslej niso prišli v
dom krajanov v Pobrežju, vabijo
predstavniki vodnogospodarske-
ga podjetja, da jih obiščejo da-
nes ali jutri ob 8. uri.
Potrebno je omeniti, da bodo
lastniki parcel ob vodotoku pre-
jeli povrnjeno vso škodo na pri-
delkih. Razumljivo je, da regula-
cije ni mogoče izvajati brez vsa-
kršnega vpliva na okolico. Stru-
ga ostane v glavnem na sedanji
trasi, če pa bodo kakšna odsto-
panja, se bo to zemljiškoknjižno
uredilo.
Za prihodnje leto načrtujejo še
regulacijo hajdinske Studenčni-
ce, s tem pa bo območje Štur-
movca pripravljeno za melioraci-
jo, v kateri bo pridobljeno okoli
650 hektarov kmetijskih površin.
Za konec še poziv lastnikom
parcel ob Studenčnici, da v do-
mu krajanov v Pobrežju podpiše-
jo izjavo in s tem omogočij^o za-
četek regulacije. Jutri ob s. uri
pa bosta prišla še projektant in
izvajalec regulacije, to pa je pri-
ložnost za temeljitejši pogovor,
tudi o morebitnih spremembah
načrtov regulacije, če bo to seve-
da potrebno.
JB
Strpno,
odkrito
in ostro
»čemu se ZK mora ukvarjati
z znanostjo, in če se že, kako.« S
temi vprašanji je začel svoje pre-
davanje prof. Ciril Baškovič, iz-
vršni sekretar P CK ZKS in na-
daljeval: »Z K potrebuje znanost,
ker brez nje ni moč izpeljati na-
šega programa, usmerjati razvoja
družbe, ki mora postati inovati-
vna družba. Če tega ne bomo
storili, nas bo vzel hudič!« je sli-
kovito poudaril predavatelj.
V svetu so boljši od nas, to nas
sili, da gremo v korak vsaj za nji-
mi, če ne ob njih. Inflacija pov-
zroča, da se tega dovolj ne zave-
damo in da ne ravnamo gospo-
darno. Kriza pri nas ni v tem, da
nam slabo gre, večja kriza je v
tem, da se tega zavedamo, pa
kljub temu nič učinkovitega ne
naredimo, da bi to popravili, ker
smo nekako blokirani. Brez zna-
nosti ne bo moč najti izhoda iz
položaja, v kakršnem smo. Gre
za razvijanje sposobnosti, da z
manj energije in stroškov ustvari-
mo več dobrin. Pri nas smo še
preveč navajeni na velike količi-
ne trdega dela in ne razmišljamo
dovolj v smeri, kako z manj dela
več narediti. Odločilnega pome-
na pri tem so ljudje, ki znajo ali
ne znajo. Znanje pa si ljudje lah-
ko pridobijo skozi šolanje in z iz-
kušnjami pri svojem konkretnem
delu.
Vse znanje in izkušnje se zdru-
žujejo v enem viru, ki mu pravi-
mo ZNANOST in mora biti ved-
no vir novih spoznanj. Pri tem
pomaga znanost skozi dva vidi-
ka: vrhunsko izobraževanje in
prosvetljevanje pa mora zajeti
vse samoupravljalce, da bodo
sposobni razumeti razvoj in na
podlagi tega znali sprejemati pa-
metne »ali pa butaste« odloči-
tve. Torej znanost ne učinkuje
neposredno, temveč prek mno-
gih posredovalnih členov.
Posebej je govoril o množični
inventivni dejavnosti, ki je zelo
pomembna, saj v zaposlenih lju-
deh tičijo ogromne možnosti za
izboljšanje, saj četrtina pozitiv-
nih učinkov pride prav iz množi-
čne inventivne dejavnosti, ostalo
pa izhaja iz znanosti.
Pri nas ni problem v denarju,
ampak v ljudeh. Velja splošno
znana resnica, da je na trgu
uspešen tisti, ki ima trdno podla-
go v lastnem razvoju, tega pa
brez kadrov ni. Biti mora tudi
ustrezna motivacija, ki je pri nas
ni, ker prevladuje miselnost, da
je moč preživeti in biti uspešen
samo skozi cenovno politiko. Pri
ljudeh na vseh ravneh mora
prevladati prepričanje, da mora-
mo boljše delati, da bomo pri-
pravljeni podpreti strokovno iz-
popolnjevanje, ker brez usposo-
bljenih kadrov ni moč biti uspe-
šen.
Član ZK, ki ne gradi na zna-
nju in strokovnosti, ki ne ustvar-
ja pogojev za boljše delo, ne
^ravlja svoje osnovne vloge.
Član ZK, ki ne zna odgovoriti na
to, kako razvijati znanost, ne mo-
re biti član ZK. To moramo pri
komunistih uveljavljati strpno,
odkrito in tudi ostro. Predvsem
se moramo izobraževati, stroko-
vno in družbeno, za tiste stvari,
ki so pomembne, ki prispevajo k
razvoju.
Ob koncu je predlagal, da se
naj vsak udeleženec seminarja
vpraša, kaj je bilo v njegovem
konkretnem delovnem okolju na-
rejenega za inovacije, kako se
novatorje nagrajuje, kaj je bilo
storjenega, da bi imeli več inova-
torjev, več štipendistov in izobra-
ženih kadrov?
Predavatelj je odgovoril še na
nekaj vprašanj glede odločitev za
strokovno in družbenopolitično
izobraževanje, glede tozdov, ki
so marsikje pripeljali do razprši-
tve kadrov in podobno. Žal je po
urniku ostalo premalo časa, da
bi bil odgovoril tudi na vpraša-
nje o moralnih motivacijah za
boljše delo.
FF
V tednu od 14. do vključno 21. oktobra so miličniki postaje mili-
ce Ptuj in oddelkov posredovali le v eni prometni nesreči in sicer v ve-
rižnem trčenju treh vozil na Ormoški cesti, v katerem na srečo ni bilo
ponesrečencev. Materialna škoda na vozilih pa je bila ocenjena na
okoli 570 tisočakov. Drugih posebnosti v minulem tednu ni bilo.
-OM
Prenova zavesti
»Kongresi ZK so se letos končali z ugotovitvijo, da smo vse bolj
sredi globoke krize,« je začela svoje predavanje izvršna sekretarka
predsedstva C K ZKS, prof. Sonja Lokar, o prenovi v ZK in pokon-
gresnih aktivnostih. Pri tem je razčlenila obdobje razcveta pri nas v
letih 1972—1980, ko se ni nihče vprašal, kako je mogoče, da živimo
vsak dan bolje, čeprav je razvoj v svetu šel takrat drugačno pot, dva
naftna šoka, premik v desno in podobno.
Takrat smo dejansko živeli tudi na račun tuje akumulacije, toda
potem je prišel račun, nastalo je vprašanje, kdo bo tisti, ki bo račun
plačal, vsak je želel obdržati raven doseženega. Družbene skupine so
začele gibanje za ohranitev svojega položaja. Ob tem se dogaja vse-
mogoče od štrajkov do raznih teorij. V tem času smo dobili dva po-
membna dokumenta Program Kraigherjeve komisije in Kritično ana-
lizo političnega sistema. Sposobnost doumeti njuno pravo vsebino se
gradi šele v zadnjem času. V ZK seje začel proces idejne diferenciaci-
je, saj smo tudi na kongresih ugotovili, da moramo začeti s prenovo.
Prenovo v ZK pa moramo povezovati z uresničevanjem obeh doku-
mentov in spreminjati razmere širše. Prenova mora pomeniti nadalj-
njo demokratizacijo celotnega družbenega življenja in večjo vsestran-
sko odgovornost. »Partija mora postati manj državna in država manj
partijska«.
Pri uresničevanju te naloge se nam dogaja, da se nam skozi okno
vrača tisto, kar vržemo ven skozi vrata. Nujna je prenova teoretskih
vprašanja v ZK, ki zahteva spremenjen proces dela, drugačno razu-
mevanje razvoja in odgovor na vprašanja — kako upravljati družbo v
teh pogojih. Zato jc še zlasti pomembna idejna prenova zavesti čla-
nov ZK, da bodo spremenili vsebino in način delovanja. Sedaj je še
preveč prisotno čakanje, povezano z zahtevami, da se začne ukrepati
od zgoraj navzdol in kritika, da se stališča prepočasi uveljavljajo.
Spremeniti je treba vsebino in način delovanja ZK, ki se mora
umakniti iz dnevnega reševanja parcialnih problemov. Pomembno je
osveščati člane za to novo vlogo ZK, ki se mora odpreti, nehati spre-
jemati sklepe samo zase. To zahteva od vsakega člana več znanja in
tudi bolj gibljivo organiziranost. Znanje je treba napraviti uporabno,
usposobiti je treba komuniste, da bodo znali misliti z lastno glavo in
da ne bodo vodstva v funkciji »modrih voditeljev«. To je tudi osnova
za moralno prenovo ZK.
Ob tem so procesi v ZK zelo protislovni. Del članstva odhaja iz
ZK, predvsem tisti, ki so prišli v ZK bolj kot simpatizerji in tudi ka-
rieristi. To je zakonitost razvoja, ki se pokaže ob vsakih revolucionar-
nih akcijah. Predvsem je pomembno, da ob tem prodobivamo za ZK
mlade člane, ki morajo biti življenjsko zainteresirani za uresničevanje
naših dolgoročnih ciljev.
Predlagala je, da naj vsak sekretar OO ZKS ugotovi, kakšen raz-
voj ima OZD, kjer dela, kakšen je odnos do inventivne dejavnosti in v
kakšnem odnosu so do sorodnih kolektivov. Ob tem pa naj se vpraša,
ali so komunisti sposobni potegniti nauk iz teh ugotovitev in najti do-
bre rešitve. »Preboj v prenovi ZK moramo in bomo izvršili, čeprav
bodo pri tem odpadli tisti, ki niso sposobni za tak boj,« je končala
Sonja Lokarjeva.
Za tem je slušateljem odgovarjala še na vprašanja v zvezi s stav-
kami, težnjami po likvidaciji republiških zakonodaj in parolami o
enakosti od Triglava do Djevdjelije. Ta parola je plod utopičnega
egalitizma (enakosti), saj je delitev revščine na enake dele moč doseči
le z visokim nasiljem države. Moramo pa v Jugoslaviji bolj uveljavlja-
ti enakopravnost, ustvarjati enake pogoje za vse.
Franc Tetičkovič, predsednik občinskega komiteja ZKS Ptuj je
ob koncu povzel akcijske naloge, ki izhajajo iz vsebine predavanja.
Predvsem je poudaril, da je usposobljenost eno, pripravljenost pa
drugo vprašanje. Konkretno je predlagal, da naj vsaka OO ZKS nare-
di pregled aktivnosti vseh članov v organizaciji. Pri tem oceniti tudi
usposobljenost in temu ustrezno prilagoditi oblike usposabljanja.
Člane je treba ocenjevati ob delu in akciji, pri tem pustimo govorjenje
ob strani. Ločiti je treba usmerjanje za odločanje od neposrednega
odločanja in spremeniti odnos vodstev ZK do članstva in organizacij.
FF
Rodile so:
Emilija Težak, Veličane 72 —
Zlatka; Rosana Bohinec, ul. Na-
de Rajh 17 — Ksenijo; Lidija
Godec, Prešernova 26 — dečka;
Ana Križan, Gabemik 52 — de-
klico; Sara Ilič, Kidričevo, Indu-
strijsko naselje 5 — Mirelo; Ma-
rija Srdinšek, Berinjak 1 — de-
klico; Marija Salihovič, Zabovci
33 — dečka; Cecilija Petovar,
Ivanjkovci 70 — dečkla; Angela
Šeruga, Heroja Lacka 9 — dekli-
co; Marija Purg, Breg 2 — Tomi-
sa; Nevenka Samobor, Ul. Stan-
ka Bračiča 1 — Marušo; Majda
Unuk, Apače 254 — dečka; Ma-
rija Breg, Ul. 25. maja 8 — Tade-
ja; Darinka Žgeč, Žamenci 13 —
deklico; Romana Petek, Ul. Lac-
kove čete 9 — Jano; Brigita
Kampl-Heric, Kraigherjeva 14
— Benjamina; Irena Črešnik,
Bukovci 10 — Blaža; Jožefa
Sturm, Slov. Bistrica, Kovača va-
as 139 - Katjo; Jožefa Šek, Vel.
Brebrovnik 67 — Jasmino; Dani-
ca Žuna, Ziherlova pl. 12 — de-
čka; Irena Rautar, Ljutomer, De-
snjak 32 — dečka; Marija Hor-
vat, Hum 19 — dečka; Marta
Gašparič, Trgovišče 62 — dekli-
co; Štefanija Pernat, Kozminci
21 - dečka;.
POROKE:
Alojz Košar, Bišečki vrh 50 in
Alojzija Potrč, Biš 54; Stanislav
Korpar, Žabjak 24 in Anica Še-
ruga, Žabjak 24; Marjan Volge-
mut, Kicar 49 in Milena Furek,
Gregorčičev dr. 13; Ivan Krajnc,
Rogoznica 34 in Ljudmila Poto-
čnik, Rogoznica 34; Frančišek
Petelinšek, Na postajo 14 in Ma-
rija Vuk, Maribor, Betnavska
188.
UMRLI SO:
Katarina Kamenšek, Dom
upok. Ptuj, roj. 1906, umrla 13.
oktobra 86.; Cecilija Bervar,
Sodnice 2, roj. 1907, umrla 11.
oktobra 1986; Georg Bohm, Ob
Studenčnici 16, roj. 1912, umrl
12. oktobra 1986; Franc Mikša,
Zabovi 16, roj. 1914 , umrl T3.
oktobra 1986; Maksimiljan Hr-
nec, Sedlašek 20, roj. 1920, umrl
12. oktobra 1986; Branko Koro-
šec, Ormož, Kolodvorska 2, roj.
1956, umrl 13.. oktobra 1986;
Marija Gošnjak, Oplotnica 167,
roj. 1920, umrla 12. oktobra
1986; Franc Šešerko, Dornava
123, roj. 1913, umrl 16. oktobra
1986; Ana Valenko, Dornava 46,
roj. 1931, umrla 18. oktobra
1986.
TEDNIK
izdaja Zavod za časopisno in
radijsico dejavnost RADIO—
TEDNiK 62250 Ruj, Voinjako-
va 5, poštni predal 99. Ureja
uredniilci kolegij, ki ga se-
stavljajo vsi novinarji zavo-
da, direktor in glavni urednik
Franc Lačen, odgovorni
urednik Ludvik Kotar, tehni-
čni urednik Štefan Puinik,
novinarji: Jože Bračič, Ivo
Ciani, Nevenka Dobljekar,
Majda Goznik, Martin Ozmec
in Marjan šneberger. Uredni-
itvo in uprava Radio-Tednik,
telefon (062) 771-261 in
771-226. Celoletna naročnina
znaša 4.000 dinarjev, za tuji-
no 5.600 dinarjev. Žiro račun
SDK Ptuj 52400-603-31023. Ti-
ska ČGP Večer Maribor. Na
podlagi zakona o obdavčeva-
nju proizvodov in storitev v
prometu je TEDNiK uvrščen
med proizvode, za katere se
ne plačuje temeljni davek od
prometa proizvodov.