TEDNIK
KULTURNO
GLASILO
Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt		Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt	p. |>„ fc>„
LETO XXI / ŠTEVILKA 22	CELOVEC, DNE 29. MAJA 1969	CENA 2.50 ŠILINGA
Predsednik Kavčič na Koroškem
Na povabilo deželnega glavarja Hansa Sime je obiskalo v torek in sredo Koroško zastopstvo Izvršnega sveta Slovenije pod vodstvom ministrskega predsednika Staneta Kavčiča. Z njim so prišli minister Lubej, dipl. inž. Franc Razdevšek ter jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Mojsov. V spremstvu slovenskega zastopstva je bil tudi jugoslovanski generalni konzul v Celovcu dipl. inž. Budihna kot tudi avstrijski generalni konzul v Ljubljani dr. Riesenfeld.
Pri skupnih pogovorih so obravnavali vprašanja manjšine, gospodarstva in skupne prometne probleme.
Visoke goste iz Slovenije, ki so prišli v spremstvu svojih žen, je pozdravil na severni strani Ljubeljskega predora deželni svetnik Suchanek, nato pa jih je v prostorih deželne vlade sprejel in jim zaželel dobrodošlico deželni glavar. Sima je v pozdravnem govoru izrazil svoje veselje, da je Kavčič svoje prvo potovanje pod vzel vprav na Koroško, odkar je bil pred kratkim ponovno izvoljen za ministrskega predsednika Slovenije. Kavčič se mu je zahvalil za prisrčen sprejem, hkrati pa je podčrtal željo svoje vlade nadaljevati politiko dosedanjih dobrih odnosov in sodelovanja.
Prvih uradnih pogovorov so se udeležili tudi: deželna podglavarja dr. Kerstnig in dr. WeiBmann, deželna svetnika dr. Knaus in Suchanek, direktor deželnega urada dr. Hauer, vodja predsedstva dr. Ldbenwein in ORR dr. Unkart. Sima je seznanil slovenske goste o političnem, 'kulturnem in gospodarskem položaju Koroške, ipa tudi o naporu za zboljšanje gospodarstva. Posebno je oipozo-ril na načrt avtomobilske ceste čez Visoke Ture in njem pomen ne saano za Koroško, temveč vobče za vso jugovzhodno Evropo. Sima meni, da bi se morali gospodarski odnosi celotnega prostora Alpe-Adria še bolj okrepiti. V tej, zvezi bi bil možen tudi priključek na jugoslovanski plinovod, ki 'bo šel do Jesenic; ta naj bi se podalj-
šal na Koroško: zato pa bi bili nujni stiki med Hiittenbergom, Jesenicami in Borovljami. Poleg tega naj bi odprli nove obmejne prehode.
Deželni glavar je načel tudi vprašanje manjšine. Dejali je, da jie cilj koroške deželne politike državno pogodbo izpolnjevati ne samo po besedi in črki, ampak tudi po duhu.
Ministrski predsednik Kavčič in minister Lubej, sta tudi zavzela stališče do manjšinskega problema.
Nato je minister Razdevšek razgrnil načrt karavanškega! predora, ki bi bil za obe deželi velikanskega pomena.
Potem ko je dr. Knaus načel vprašanje prometa in gospodarstva, dr. Kerstnig pa o izboljšanju stikov na športnem področju, je deželni glavar ponovno govoril o manjšinskem vprašanju, o ustanovitvi društva za pospeševanje dobrega sosedstva ter o načrtu ustanovitve časopisa v treh jezikih za pokrajine: Slovenijo, Furlanijo in Koroško.
V sredo je bil kratek razgovor med zastopniki slovenske vlade in predstavniki obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev.
Kot smo lizvedeli od slovenskega: zastopstva, so v pogovorih največ časa 'posvetili manjšinskemu vprašanju. (Podrobno poročilo bomo prinesli v prihodnji številki.)
Needinost pred komunističnim vrhom
Italijanski komunisti pri pripravljalni konferenci proti izdelanim dokumentom
Brežnjevova doktrina o omejeni neodvisnosti komunističnih dežel, moskovska razlaga svetovnopolitičnega položaja in odnosi med Sovjetsko zvezo in rdečo Kitajsko obremenjujejo komisijo za pripravo mednarodnega posveta komunističnih partij, ki se bo pričela 5. junija v Moskvi. O poteku tega posvetovanja, ki se ga udeležuje 64 komunističnih partij, so uradno javili le, da enodušno obsojajo diktaturo predsednika Duvaliera na Haitiju.
Iz vzhodnoevropskih diplomatskih krogov v Moskvi se je izvedelo, da so se pojavila resna nasprotstva: zastopstvi italijanske in britanske komunistične partije sta kritizirali tiste dokumente, v katerih razlaga Moskva tezo o omejeni neodvisnosti komunističnih držav in da so na dlani znamenja »pojačene napadalnosti Zapada«. Da pa bi dobilo vse videz soglasnosti svetovnega komunizma, naj bi Moskva pustila
drugim »bratskim partijam« več svobode in vpliva na oblikovanje dnevnega reda, s čimer naj bi ustregli željam mnogih partij, da bi vsa sporna vprašanja, zlasti kitajsko vprašanje, 'izločili iz dnevnega reda. češkoslovaško zastopstvo bi baje rado', po verodostojnih poročilih, odstranilo is posvetovanja temo »o omejeni neodvisnosti«, da bi tako preprečili, da ne bi spričo »normalizacije v Češkoslovaški« in e nastala po-
Uspehi in neuspehi
Nekaj manj kot 900.000 ljudi se je izreklo v podpisni akciji za znižanje delovnega časa na 40 ur tedensko. Ta korak neposredne demokracije je uspeh za Socialistično stranko, ki si je tudi želela volilne pro-' pagande za prihodnje državnozborske volitve. Treba se je vprašati, kakšne bodo posledice in ali so si želeli vsi delavci znižanega delovnega časa. Stroji uničijo človeka, ob modemih tovarniških napravah pa je potrebno še natančnejše delo. Marx je nekoč zapisal, da privatna imovina odtuji človeka od njegovega dela in produkcije ter da odtujuje ljudi med seboj. S to frazo razrednega boja, ki jo pobijajo dejstva in ki jo je tudi razcefral Milovan Dji-las v svoji najnovejši knjigi, po vsej verjetnosti ni šel skoraj nobeden k podpisni mizi; je pa vendarle po svoje zanimiva in je mogoče veljala pred 100 leti, ko je takratni gospodarski režim res izžemal do zadnjega delovno silo. Da je danes zmožen kak obrat konkurenčnega boja, se mora čimbolj avtomatizirati. Vzemimo na primer obrat za polnjenje steklenic. Prej je bilo potrebnih mnogo delavcev, ker so vsi delali samo ročno. Danes pa jih je ob traku treba samo 6, a taka naprava stane 3 milijone šilingov, torej delovni prostor za enega človeka pol milijona šilingov. Od dobička je treba plačati davke, socialno zavarovalnino, reklamne stroške, plače; treba pa je tudi denarja za modernizacijo in popravila. Morda bi bilo boljše, če bi podaljšali dopust namesto da bi znižali delovni čas. Toda prej ali slej ga bodo znižali najbrž na 36 ur, da bodo ohranili kljub avtomatizaciji polno zaposlitev. Kmeta se seveda te ugodnosti ne bodo dotaknile, kajti °n ne more misliti ne na 42-umi teden, kaj šele na 40 ali 36-umega.
Pa tudi druga podpisna akcija je zadnje čase nekoliko razburila duhove v državi, namreč akcija proti 13. oz. 9. šolskem letu. Prejšnja koalicijska vlada je sklenila, da bodo uvedli po nemškem vzoru 9. gimnazijsko oz. politehnično leto; prizadet bi bil letošnji 6. razred gimnazije. Ko so takrat sklepali politiki v državnem zboru, niso toieli jasnih predstav o snovi, ki naj bi se poučevala v 9. letu; najbrž tudi niso videli hudega pomanjkanja učiteljev in prostorov. Minister Piffl je sicer izjavil, da uvedba 9. šolskega leta državo ne bo stala več kot 70 milijonov šilingov; to njegovo trditev pa so izpodbile razne tehtne preiskave. Piffl je zagrozil z odstopom, če bi se njegova stranka zavzemala za to podpisno akcijo; zanimivo je, da so ga v polni meri podprli samo socialisti. Čeprav je bila akcija privatna in je ni podprla nobena višja sila, se je vendar izreklo zanjo okoli 350.000 ljudi. Namesto da bi uvedli še eno leto gimnazije, bi bilo boljše, če bi končno pošteno prerešetali učne načrte, jih prilagodili modernemu času, skrbeli za dvig ravni na gimnazijah in za boljše upoštevanje Učiteljev. S tem bi se v veliki meri omililo pomanjkanje prostorov ter učiteljev in °troci bi se lahko naučili v 8 letih, česar se tudi v 9- ali 10-letni gimnaziji brez jasnih načrtov ne bodo nikoli.
Prejšnji teden je uspel Amerikancem doslej največji podvig v boju za Mesec. Astronavti John Young, Thomas Stafford in Lugene Ceman so z vesoljsko ladjo »Apollo 10« poleteli okoli lune, Stafford in Ceman sta se s posebno pristajalno ladjo ločila °d »Apolla 10« in se približala na kakih 15 km Luni, cilju dosedanjih vesoljskih prizadevanj. V ponedeljek popoldne so vsi trije astronavti 'srečno pristali, z »zamudo« 23 sekund. Pri tem podvigu je najbolj osupnila preciznost, ki je pokazala, da moderna tehnika lahko v precejšnji meri zniža ne-
varnosti, ki so povezane z vesoljskimi poleti. Če bi samo kaka malenkost ne bila v redu, bi bili vsi trije zgubljeni, Amerikance pa bi neuspeh vrgel za mesece nazaj. Vse bolj se opažajo vidni uspehi milijardnih stroškov, ki so jih morali plačati ameriški državljani. Je pa to tudi napredek za vse človeštvo, kajti spoznanja in dognanja ter odkritja se bodo dala uporabiti v industriji, zdravstvu in vsakdanjem življenju. Seveda pa še preostajajo številne točke negotovosti in tveganosti za pristanek na Mesecu, ki naj bi bil julija. Vsekakor pa je treba izreči spoštovanje trem astronavtom za njihov pogum in za precizno delo.
Tudi Sovjetska zveza se trudi za prvenstvo v vesolju, a nič manj za prvenstvo v komunističnem svetu. Kljub vsem korakom, nasilnim in diplomatskim, bodo morali moskovski velikaši uvideti, da je minil čas
komunističnega monolita, čigar srce bije samo v Kremlju. Jugoslavija ubira svojo lastno pot h komunizmu, pot, ki ji je prinesla precej uspehov. Peking hoče postati novo središče vesoljnega komunizma. Češkoslovaški poskus so Rusi zatrli z vojaškim škornjem in upravnim nagobčnikom. V vzhodnem bloku se samo še Romunija zoperstavlja uspešno »novim carjem«, ob vztrajni podpori italijanskih komunistov; obe komunistični partiji tudi nočeta odobriti Brežnjevovega nauka o omejeni suverenosti komunističnih držav, ki daje močnejšemu, to je Sovjetski zvezi, vsak čas zakonito možnost za vdor v kako državo, če misli, da je tam ogrožen socialistični red. Jugoslavije in Kitajske ne bodo sodili, pač pa bodo skušali ustvariti na zunaj vtis čim večje sloge, podobno kot je bilo pri zasedanju NATO v Bruslju.
IZ VSEBINE:
Nationale Minderheiten — ein gesamt-
europaisches Anliegen	2
Ob stoletnici smrti Hectorja Berlioza	3
Materinska proslava v Vogrčah	4
Elektrika iz Maltske doline	5
10-letnica M inimundusa	6
Kruh s sirovim modrim maslom	7
Radiotelevizijski program	8
novno različna mnenja o zasedbi Češkoslovaške avgusta lani.
Romunske zahteve
Mnogo zanimanja je vzbudil ob koncu tedna članek romunskega partijskega in državnega voditelja Ceausesca o »Romuniji in evropski varnosti«. Članek je izšel v komunističnem časopisu »Problemi miru in socializma«. V tem zahteva Ceausescu odpravo vseh vojaških paktov, vseh tujih vojaških oporišč in umik vseh čet z ozemelj drugih držav. Romunski partijski vodja je označil vse navedeno kot bistveni predpogoj za ustvaritev in očuvanje miru v Evropi.
Resna obremenitev pripravljalnega posvetovanj a je tudi uradna izjava kitajske vlade,kri so jo ob koncu tedna objavili v Pekingu: Po tej bi bil Peking pripravljen ipogajati se iz Moskvo o mirni, rešitvi obmejnega spora, vendar pa tu ne bi smeli reševati le spopadov na reki Usuri, marveč tudi razpravljati o »neenakih pogodbah«, po katerih je carska Rusija v prejšnjem stoletju dobila 1,5 milijona kvadratnih kilometrov kitajskega ozemlja, in prav te bi se morale nadomestiti z novimi »enakimi pogodbami'«. Politični opazovalci sodijo, da so Kitajci napravili posebno spretno šahovsko potezo, iko so spričo moskovskega komunističnega vrha izjavili, naj 'bi se ohranil »sita.tus quo«, izogibati pa bi se morali vseh sporov, dokler ne bi Sklenili nove pogodbe.
KRATKE VESTI
• V torek je prispel na Dunaj na petdnevni uradni obisk madžarski ministrski predsednik Jeno Fock. Na schwehatskem letališču ga je sprejel in pozdravil zvezni kancler dr. Josef Klaus.
9 V nedeljo .so v Sudanu izvedli državni udar ter vrgli -z oblasti koalicijo konservativnih strank. Oblast je prevzel revolucionarni svet pod vodstvom polkovnika Džarela Mohameda el Munira, ki je hkrati tudi obrambni minister. Sestavili so že tudi novo vlado. Temeljna načela revolucionarjev so tesno sodelovanje s socialističnimi in arabskimi državami.
e švedska poročevalska agencija TT je poročala, da so letala, ki jih vodijo švedski piloti in ki so v službi Biafre, v ponedeljek in torek trikrat bombardirala nigerijske vojaška naprave in pristanišča. Nigerijski vojaški zdravniki v Lagosu so zaprosili 'tujino za pomoč pri oskrbi njihovih od dne do dne se stopnjujoče število ranjencev.
© Na ploščadi za izstreljevanje raket v Cape Kennedyjiu so na skrivnem preizkusili raketo »Pozejdon«. To je dvodelna raketa, ki lahko ponese deset atomskih konic. S tem novim orožjem bocfe Američani zamenjali rakete »Podariš« na jedrskih podmornicah.
OD TEDNA DO TEDNA
OSEM TOČK PREDSEDNIKA NIKONA
Ameriški predsednik Nixon je nastopil z lastnim načrtom za izhod i,z vietnamske vojne. Načrt obsega osem točk: 1. brž ko bi do-segli sporazum, bi se začel uimik iz Južnega Vietnama vseh sil, ki niso j užnovi etn antske; 2. v razdobju enega leta bi se umaknila glavnina vseh ameriških in zavezniških siil ter sil, ki niso južnovietnamske; po tej dobi bi se morale druge ameriške in zavezniške sile ter sile, ki niso jiužnovi etn antske, umakniti na že prej določena področja ter ne bi smele začeti vojne; 3. druge ameriške in zavezniške sile bi izpopolnile umik, s e verno vietnamske sile naj, bi se umaknile in vrnile v Severni Vietnam; 4. ustanovili bi mednarodni nadzorni organizem, ki bi bil sprejemljiv za obe strani in ki bi nadziral umik čet; 5. ta mednarodni organizem bi začel delovati na podlagi doseženega sporazuma, ter se bi udeleževal pogajanj za sporazume o prekinitvi bojev pod nadzorstvom; 6. ko bi se vse to nrediilo, bi sklicali splošne volitve na podlagi sporazumov ter pod nadzorstvom omenjenega organizma; 7. čimprej naj bi prišlo do sporazuma o 'vojnih ujetnikih obeh strani; 8. obe strani bi morali pristati na spoštovanje ženevskih sporazumov iz leta 1954 v Vietnamu in Kambodži ter sporazum o Laosu iz leta 1962.
V	svetu so Nixonove predloge tolmačili različno. Seveda nasprotnikom marsikaj ni bilo všeč, reči pa moramo, da je ameriški ■predsednik pokaizail iz načrtom mnogo dobre volje.
MANEVRI NATO V BLIŽINI
JUGOSLOVANSKE MEJE
V	zvezi z vestmi iz Aten, da bodo konec tega meseca v vzhodnem delu egejske Makedonije, blizu jugoslovanske meje voja-
ški manevri, opozarjajo v Beogradu na znatno jugoslovansko stališče, da vojaški manevri ne prispevajo k izboljšanjiu ozračja v Evropi.
Na teh manevrih sil Atlantskega pakta na grškem ozemlju bodo sodelovale poleg kopnih sil več držav pod poveljstvom NATO tudi enote VII. ameriškega ladjevja. v Sredozemlju. Hkrati javljajo o navzočnosti v Sredozemskem morju povečano število ladij nesredozemislkih dežel.
SERIJA SMRTI SOVJETSKIH
GENERALOV
Glasilo sovjetskega obrambnega ministrstva »Krasinaja zvezda« je javilo, da j,e po kratki bolezni v Moskvi umrl 76-letni ge-nerallajtmant Aleksander Čemj.aikov.
V dolbi od začetka januarja ipa do danes je umrlo v Sovjetski zvezi že 38 generalov. Samo v zadnjih šestih tednih je umrlo 17 visokih oficirjev 'tega čina.
ZAKLJUČENO ZASEDANJE
MINISTROV SEATO
Po zaključku zasedanja ministrskega sveta SEATO (vojaški pakt za jugovzhodno Azijo) so objavili sklep, ki govori o važnosti te organizacije za odstranitev nevarnosti komunističnega napada. V zvezi z Vietnamom odobrava odločne napore Združenih držav Amerike in Južnega Vietnama za pravično in mirno rešitev vietnamskega vprašanja. Izjiava odobrava pariška pogajanja in dodaja da je učinkovita obramba Južnega Vietnama bistvene važnosti za varnost jugovzhodne Azije. Izjava dodaja, da se komunistična grožnja na področju SEATO ne more gledati ločeno od problemov mednarodnega miru in varnosti in da bo konec spopada v jugovzhodni Aziji temeljito vplival na ves svet.
SKORAJ 340.000 GLASOV PROTI
13. ŠOLSKEMU LETU
Teden navrh, po akciji za skrajšanje delovnega časa na 40 ur, je bilo Ijludsko glasovanje za odstranitev 13. šolskega leta. Referendum je bil od 12. do 19. maja.
Za kaj gre pravzaprav? Pri tem gre za novo srednješolsko leto (štiri leta osnovne in devet let srednje šole, torej skupaj 13 let), ki naj bi ga od leta 1972 uvedli v duhu šolske reforme. O tem se je sporazumela nekdanja koalicijska vlada ljudske stranke in socialistov že leta 1961.
To ljudsko glasovanje jie bilo izredno pomembno. Večina staršev namreč ne želi, da bi njihovi otroci pred poklicem izgubili eno leto samo zaradi neke šolske reforme, ki je bila vsaj v tej točki premalo premišljena in ki bi jo bilo težko uresničiti tudi zaradi tega, ker za dodatno šolsko leto primanjkuje učnih moči im učnih prostorov. Povrh vsega avstrijski volivci upravičeno trdijo, da Avstrija tudi z osmimi srednješolskimi razredi zagotavlja intelektualni naraščaj, ki nikakor ni pod povprečjem, še nasprotno se lahko trdi!
Socialisti so se kljub temu uradno opredelili za uvedbo 13. šolskega leta. V vladajoči ljudski stranki- je večina proti temu, 29. maja bo morala stranka na seji zveznega vodstva odkriti, svoje karte. FPo pa je bila že od začetka proti 13. šolskemu letu.
Nasprotniki 13. šolskega leta so ponosni, da so akcijo, podpisali tudi starši, ki nimajo otrok na srednjih šolah. Rezultati glasovanja: na Dunaju 53.000 (ali 4,16 odstotka), v Nižji Avstriji 52.000 (5,43 odstotka), na Gornjeavs tri jakem 50.000 (6,51 odstotka), v Salzburgu 14.000 (5,34 odstotka), na P redar liskam 10.000 (6,57 odstotka), na Koroškem 21.000 odstotka), na Gradiščanskem 10.000 (5,28 odstotka), a na štajerskem je glasovalo’ iproti šolski reformi 110.000 (14.13 odstotka) votivnih upravičencev.
SV. OČE NA BERANOVEM
POGREBU
Poročali simo že, da je 17. maja v Rimu umrl praški nadškof kardinal Jožef Beran.
Pogrebne svečanosti za pokojnim kardinalom s-o bile v četrtek, 22. t. m.. Pogrebu je prisostvoval tudi sv. oče Pavel VI, čeprav ni to navada, alko koga pokopljejo v baziliki, sv. Petra. Maševal je apostolski administrator praške nadškofije msgr. František v navzočnosti vseh češkoslovaških škofov im tudi mnogih duhovnikov.
C er ki veni knez Jožef Beran je bil rojen
20. decembra 1888 v Plznu. Filozofijo in teologijo je študiral v Rimu na univerzi Propaganda Fide. Na Karlovi univerzi je jDoučeivail teologijo. Junija 1942 ga je aretirala gestaipo in odpeljala v Dachau, kjer je ostal do konca vojlne. Novembra 1946 je postal ipraškd nadškof. Od leta 1949 do leta 1963 iso ga komunistične oblasti koinfini-rale.
................mn...........m.........mn........Hlinili.........um........................................................umi..............................................................................................................................................................................................................................min.............
TEDENSKO OGLEDALO - KOMENTAR - REPORTAŽA - TEDENSKO OGLEDALO - KOMENTAR - REPORTAŽA - KOMENTAR - TEDENSKO OGLEDALO IlIllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllIllllllllIIlIlIllllllllllllllllllllHlllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIillllllllllllllllllllllllHIlIllllinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllU
Nafionale Minderheifen — ein gesaml-europaishes Anliegen
A.
Diie offiiaielle Politik d er Staaten gegen-iiber ihren Mimderheiten spiegek die Ein-stellung d er Voliksttimer, ihr Verstandmis bzw. ihre Verstandnislosigkeit gegentiber den Problem en der Minderheiten, wider. Aber selibst da, wo die Rechte der Minderheiten durch zwischenstaatliche Ver-trage anerkannt sind, gibt es immer noch Mit tel genug, um der Minderheit ihr kultur ellles	D as ein	@u erschweren. Am
schliimmsten ist wiederum mattirlich die Lage der »kleinen« staatenlosen Volker, also eben der Voilksgruppen, die tiber-haupt nicht Teile eines groBen Volkes sind, sondern vollig schutzlos, mur auf sich selbst gestellt, dem problem,atischen Wohil-wo'tiein oider auch dem direkten Ubervvol-len des Staatsvolkes gegenuberstehen.
Zwei Formen des Verhaltens der Staats-volker gegenuber den Miinderheit engrup-pen dtirften als die ftir diese allergefahr-lichsten und — wenn wir uns eiine mora-lische Bewertung erlaiuben dtirfen — vom sittlichen Staindpunikit aus alis die vertverf-lichsten bezeichmet werden. Die eine ent-sprimgt bistveilen geradezu bewuBter Bos-heit, die andere borni er ter Verstandnislosigkeit:
L die ,systematiisch geforderte Unterwan-derung des Siedliungsgebi etes einer Minorita t mit dem Ziel, diese Minoritat auch noch in ihrem eigenen emgeren Heimat-land zur Minderheit zn machen. D as ty pi-seheste Beispiel dafiir Heferle das faschi-stische Italiien gegenuber Sudtirol. Das Ziel war hier, diurch kunstliche Schaffumg stainidortfremder Industrien und durch sy-stemaitiisches Hereimholen italienischer Ar-beiter die Stidtiroler auch in ihrem eigenen L and zahilenmaBig zu tiberrunden und sie daimit rettungslos dem volki,schen Un-tergang preiszugeben.
2. die andere Einstellung und das aus ihr resultierande Verhailten dtirfen wi,r woM als (bevvuBte oder unbcvvuBte) Seelen-vergiftung bezeichinen. Eine soleh c liegt vor, wen,n der Minderheit von dem Staats-volk ein Miinderwertiigkeitsko,mplex sug-
geriert wird mit dem Erfolg, daB diese sich ihrer eigenen Sprache und Voliksikul-tur zu schamem begin,nt. Die Prozesse der-artiiger »Umsprachuingein«, die m e ist bei der olberen Gesellschaftsschicht beginnen, reiehen an mehreren S teli en Europa,s be-reifcs Generationen, znm Tell sogar Jahr-hunderte, 'zurtick. Oft, ja meistens sind da-bei die Renegaten und deren Nachkommen die 'schliimmsten Gegner der »kile in en« Vollksgmjppe und iihrer Sprache. Immer ist es bereits der Anfaing vom Ende, weinn eine kleime Gruppe, statt auf ihre eiigene Sprache stoliz izu seiin und sie als kostbaren Sabate zu htiten, amfangt, sich dieser Spra-che zu schamen und die Sprache des »groBen« Volkes, in dessen Staatsgebiet sie wohint, ftir »vornehmer« zu halten. Zu Un-rechit wird behauptet (z. B. vioin gewiss,er Seite gegentiber der sloweiniiischen Minderheit im Kamiten), daB hier »nattirliche Pro-zeBe« 'vorlagen, die auf halten zu woiilen toricht, sinnloš und unmdglitih sel. Zur Seelenivergifbunig gchotit es auch, wenn polit ische Parteien sich die schwierige Si-tuation sprachilicher Miinderheitengruppen aus	pa rteipoliit iischen	Ervvagungem zrn
Nutze machen, um sollche Kreise dieser Volkisgruipipen, die ihnen weltanschauMch oder ipo 1 itiseh-ideologiisch nahestehem, dazu zu bringen suchen, bei Plebiszitein sich a-us parteiipolitischen u,siw. — Ervvaguingen an-ders zu emtscbeiden, als sie es nach ihrer 'vollkischen und sprachliichen Zuigehorig-keit tun mtiBtan. Matnche europaischen Plebisizite der Zeit nach dem Ersten Wek-krieige sind auf diese Weise 'bewuBt ver-falscht worden; die Beisipiele sind noch zu frisch, als daB m-ain sie alfe namemtlkh zu nennen brauchte.
Man wiird die »Umsprachungsprozesse« in unserer Zeit strenger beurteilen mtissen alls die der Vergangenheit. Frtiheren Zei-ten war noch nicht, wie unserer Zeit, der Sinin ftir die Bedeutung und den Wert der Vatersiprache aufgegangen. Infolge der Versitandhislosiigkeit gerade auch der ftih-rendan Schichten der bedrohten Sprach-gemeinschaftem ikonnten derartige Sprach-
rtickgange sdhr rasch erfolgen. Das dkla-tanteste Beisipiel hierftir bietet der Rtick-gang der irischen Sprache! Der Ubergang der Iren von Galischen zum Englischen is,t wohl das erstaunlichste und erschtit-terndste Phanomen dieser Art! Erstaun-lich, wenn main an den poliitischen Gegen-sa:tz der Iren zu Englamd demkt; ersichtit-ternid, wenm man sich dartiber Mar wird, was die Iren mit ihrer eigenen Sprache u nwie derbringl i ch verloren h ah ein. Noch zu Begiinn des 19. Jahrhunderts sprach etwa die Halfte der G es amt bevolk erurng der Insel irisch; um die Mitte des vorigen Jahrhunderts waren es immerhin noch 2 h is 2,5 Mili ion en; gegen das Ende des Jahrhunderts hatte die irische Sprache sich in eimige wenige Rtickzugsgebiete im auBersten Westen und Stidwesten der Insel gefltichtet, kauim 40.000 Menschen spra-chein sie noch. Es scheimt unfaBbar, daB die Iren, die dbch durch ihren heroischen Kampf gegen ein Weltreich bewiesen ha-ben, daB sie ein Volk von Idealist en urid nicht von Materialisten und Opportuni-sten sind, gleichwohl ihr kostbarstes Ahmenerbe, ihr,e alit-ehrwtirdige Sprache, so leichtem Herzens, fast ohne es seliber zu merken, preisgaben, obwohl sie damit doch auch den Schltissel zu Ihrer eigenen, rei-chen und herrlichen Literatiur, die — ein Unikum In Europa — sich in ungdbrocbe-ner Kontimukat tiber anderthalh Jahrtau-sen.de erstreakt, verloren. Selbst ein Daniel 0’Connell, der politische Vorkamipfer des Irentums, gewiB einer der mutigsten und getreuesiten Sobne seiines Volkes, war eben doch in einer uns heute unfaBbar schei-menden Weise ein Kind des ncunzehnten Jahrhunderts, als er den Ausspruch tat, er selber wunsche es noch zu erlthcn, daB die irische Sprache zu bestehem aufhore. Zum Gltidk hat sich dieser traurige Wunsch nicht zur Ganze erftil.lt! Aber der mit he-roischem' Idealismus uinternommene Ver-suoh der »Galischen Liga« (gagrtimidet 1893 von Douglas Hyde und John MacNeill) und sipaterhin der Republik Mand, den Rtiokigaing der galischen Sprache aufzuhail-ten, ja den ProzeB rtidklaufig zu machen, das heiBt Irlanid auch siprachlich wieder irisch werden zu lassen, hait bei weiten sei-ne Ziel e noch nicht erreicht. Der Verin st
eiiner Sprache karan leich-t und rasch er-folgein; das Verlorene Wii,ederzugewinnen, ist cine unedliche Mtihe!
Grundsatzlich wird mam zur Bedeutung der »klel,n en« Volker urad ihrer Sprachem sagein dtirfen, daB auch diese mit zum Reichtum Gesamt-Europas gchoren und daB Europa als Ganzes araner wi,rd, wenn auch mur eine eimzige dieser Sprachem ver-schwimdet, das heiBt weran auch mur ein einizilges dieser »kleimem« Volksttim-er auf-hort, das zu sei.n, was es ist und im eimem der »groBen« Volkstumer aufgebt. Sowohl im igesamteurapaiischen Interesse wie auch erst recht im Interesse der »kleinen« Volks-ttimer selber, ist der Untergang der »Mei-men« Sprachen, der izugleich ein Untergang des betreffanden Volkstumes ist, zu beti auern; ihm ,so'liite daher mit ailen Mitteln gevvdbrt werden. Die Sprache ist das hoch-ste Gut eines jedem Volkes! Es gibt k eine »vomebmen« und keine »gewdhnlichen« Sprachen, und selbst das Vorhandensein oder Nichtvorhandemsein einer Literatur berechtigt nicht, von «vO'rnehmen« und »miinder vornehman« oder gair »ordiinaren« Sprachen .zu reden. Jede Sprache ist etwas Heiliigeis. Sie ist ehrwtirdig in sich selbst, zum minidesten ftir das Volk, .das sie spricht, auch wenn dieses nur zehntausemd Seal en zahlen solite und es keine eigene Kunst-Literatur, ja nicht einmal eine Volksipoesie besasse. Ein Volk kann seime Sprache nicht preiisgeben und sie gegen eine andere ein-tausch.en, ohne sich damit in eine gamz groBe geistige und sittliche Gefahrdung zu begeben. Diese Gefahrdung ,ist die der Entwurzelung. Wir wissen heute iin aller Klarheit, daB das Geiistesleben eiines jeden VoUkstumis in eminentem MaBe an seine Sprache gelbuinden ist. Dem EiinzeImensChein mag es vielleicht nicht vidi schaden, wemn er, ctwa i.m Falle der Auswanderung in ein anderssprachiches Laind, zur Sprache seiines neuein Heimatilandes tibergeiht. Das Analoge igilt aber keineswegs ftir ganze Volks-gruipipen. Dais Aufgelben der angestamimten Sprache ist immer ein auBerst fraigwtirdi-ges und im hochsten Grade gefahrliches Experimcnt, vor dem man jede Volks-gruppe, selbst die kleinste, mur warnen Ikainin.
(Dalje prihodnjič)
Ob stoletnici smrti Hectorja Berlioza
Nedavno se je svetovna glasbena javnost spominjala stoletnice znamenitega francoskega komponista Hectorja Berlioza. Ta glasbeni genij je eden izmed vrhov evTopske glasbene romantike. Glasbenikova umetniška pomembnost je dandanes prav tako aktualna, kot je bila v dobi, v kateri je živel, ki ga ni razumela; prav zaradi tega je bil krivično obsojen v pretresljivo osamljenost in je njegova velika umetnost živela v senci ostale modne romantike. Njegov umetniški in človeški značaj se zares nekam čudno bijeta z nežnimi profili romantičnega sentimenta, ki je videl rešitev za življenjske probleme v begu pred stvarnostjo, v umiku v svetove komaj dosegljivih čustvenih skrivnosti in vibracij. Hector Berlioz je v nasprotju s takšnimi romantičnimi tendencami v umetnosti stopil na barikade nove umetnosti s svojim fantastičnim romantičnim realizmom, ki je bil za tisti čas predvsem veliko preglasen in preveč nemiren, da ne bi trgal prijetnega sanjskega udobja s svojo vihrajočo izpovedjo. Rušil torej prav tisto, kar je doba romantike narekovala kot svoje geslo.
Beiiliaz je 'bil najbolj izrazit tip romantičnega ustvarjalca z vsemi bolečinami nasprotij, čustveno hipertrofijo, ki se je neizprosno bila in tolkla z izkušnjami življenjskega realizma. Bridkega življenjskega razočaranja, izvirajočega velikokrat tudi iz njiegovega vihravega, skoraj histeričnega značaja, pa ni zaklepal vase, v izgorevanje -počasne samopoizabe in zastrtih čustev. Resničnim pa tudi dozdevnim krivicam ni ostal ničesar dolžan. Za vsako trpko življenjsko izkušnjo je bil pripravljen vreči rokavico, kot resnično halucinacijsko in vročično razjarjeni in besni duelist. »Vulkanski izbruh genija« je zapisal zanj glasbeni zgodovinar Ambros. Vse življenje se je goreče boril za svoj prostor na soncu, ne le s svojo umetnostjo, ampak tudi z jedkim, duhovitim in elegantnim kritičnim peresom, le redko pa izvojeval zmago v bitki z »umetniškimi polbogovi« kot je nekje skoraj cinično zapisal. Zmaga j.e bila prisojena slej ko prej prav njim, ki so anali ugoditi razpoloženju dobe s 'sentimentalnim prilizovanjem in so si ukrojili umetniški kostum, ki ga danes le še s težavo poskušamo nositi.
Berlioz je bil človek izredne umetniške fantazije, bolje, njenih šokantnih permutacij , -s katerimi je premeril dosti 'bolj Dantejev Pekel kot pa romantično zeleneč Eli-zij. Berlioz j.e bil tisti umetnik romantične dobe, .ki mu po njegovi, umetniški izpovednosti in nemiru še najbolj pristaja izraz »sodoben«, kajiti življenjske prepričljivosti njegovih del ni premagala patina časa, ki že počasi prekriva marsikaj, kar je predstavljalo v dobi romantike vrh umetnosti. Berliozov slikoviti glasbeni stil je še danes nekaj takšnega, s čimer se naše občutje do umetnosti danes precej lažje identificira kot z marsikatero drugo romantično skladbo.
Berlioz je bil strasten, skoraj, hektičen ustvarjalec, zatopljen v slavno veličino preteklosti, v resnici pa je bil pravi dedič velike francoske revolucije, umetnik, ki je od vseh romantikov najbolj, jasno in transparentno izražal občutja tega velikega časa. Prav veliki revolucionarni pretresi so z vso silovitostjo privreli na dan v umetnosti Hectorja Berlioza.
Berlioz je bil do konca življenja otrok barikad, krvavega šafota, ustvarjalec pretresljivih glasbenih fresk, blizu slikarju de Goyi, v svojem barvnem razkošju orkestra pa zelo soroden platnom Delacroixa. Njegova genialna instrumentacija je osnova vsega nadaljnega razvoja glasbene umetnosti globoko v naš čas. V svet glasbene imaginacije je vnesel toliko novih elementov, da je vse devetnajsto stoletje lahko črpalo iz njih. Ruski glasbeni realizem je prav od Berlioza prevzel iztočnice, ki jih ni našel °b drugih romantikih. Pri Berliozu preseneča že glasbena tematika, ki se je kar ni,so upali uporabiti ostali romantiki. Goethe-
PAPEŽ BO OBISKAL TUDI
EKUMENSKI SVET CERKVA
Poročali simo že, da bo sv. ooe Pavel VI. v prvi polovici junija odpotovali na proslavo 50-letnice Mednarodnega urada za delo, :k,i bo junija v Ženevi.
Med svojim obiskom v Ženevi bo papež Pavel VI. obiskal tudi sedež Ekumenskega sveta Cerkva, kjer se bo zadržal -dive uri. V odgovoru na povabilo glavnega -ravnatelja Mednarodnega urada za delo Davida Mor-sea naglasa papež povezanost duhovnih in socialnih problemov.
Papež ugotavlja, da je Mednarodni urad za delo storili mnogo za zboljšanj e delovnih 'Pogojev iin za dvig življenjske ravni delavstva, Raid je sprejel povabilo glavnega ravnatelja, naij pride v Ženevo, kjer se bodo sestali predstavniki vlad, delodajalcev in delavcev. Njegov obisk naj pokaže, kako Se Cerkev ,zanima za vse delavstvo in vse, 'M so v proizvodnji.
jev Faust, ki je menda že zorel v Beethovnovi zamisli, jez Berliozom prvič v glasbeni umetnosti doživel svojo upodobitev. Byro-nov Harold v Italiji je v Berliozovi muziki doživel svoje novo poetsko glasbeno rojstvo neizmerne lepote. Berliozova avtobiografska Fantastična simfonija velja še danes za prvi primer programske glasbe, kjer je skladatelj prvič zaoral v področje glasbenega satanizma, ki je v devetnajstem stoletjn tudi doživel bohoten razvoj. Dra-matska sim-
fonija Romeo in Julija je Berliozova zahvala velikemu vzorniku Shakespearu in je eno od njegovih najlepših del. Nobenemu skladatelju do zdaj ni uspelo glasbeno intonacijo tega veličastnega dela izpeti lepše in občutnejtše kot Berliozu.
Berlioz je bil vse svoje življenje prepričan o tem, kar dela, in se ni oziral na ovire, ki so mu bile na poti. Živel in ustvarjal je v nenehni življenjski mrzlici, koncipiral svoje umetnine v bolestnih krčih in živčni napetosti in osebni tragiki priznanja, ki ga doživlja v resnici šele danes. Bil je besni Roland romantične glasbene umetnosti, pripravljen na obračun s plehko romantično sodobnostjo, pokoro za svojo u-metnost pa je delal vedno v purgativnih globinah svoje osebnosti. Z vsemi le bežno nakazanimi značilnostmi je Hector Berlioz ustvaril ne le prvo resnično francosko simfonično glasbo novega kova, pač pa tudi za celotno evropsko glasbo zelo pomembno odkritje. Mimo njega ni mogel noben kasnejši ustvarjalec od Wagnerja, Lizsta do R. StrauBa. Osebnost in dela Hectorja Berlioza so nedvomno za vse čase zapisana z zlatimi črkami v razvoj evropske glasbene kulture.	B. U.
SLOVENCI
ltarna 'ul pn metu.
Dvojni jubilej Radovana Gobca
Dne 1. junija bo obhajal dvojni jubilej: 60-let-nico rojstva in 40-letnico umetniškega — glasbenega ustvarjanja Radovan Gobec, profesor na pedagoški akademiji v Ljubljani, skladatelj in dirigent.
Radovan Gobec je vse svoje življenje živel za glasbo in v glasbi, že v svoji dijaški dobi na učiteljišču je globoko vzrastel v glasbeni svet in že kot dijak je ves zasanjan ustvarjal prve spevoigre, pisal besedila in pesmi za svoje skladbe in dirigiral. In še danes živi in snuje enako, še ves v mladeniškem ognju živi za glasbo, ustvarja glasbo, o glasbi premišljuje, o njej govori in piše.
Od tistih prvih ustvarjalnih dni pa do danes je Radovan Gobec skomponiral kakih trideset kantat, operet, spevoiger, skečev in oper. Zbirka njegovih zborovskih skladb se je povzpela že nad dvesto. Njegove skladbe nosijo v sebi vedno svojevrsten izraz ustvarjalca. So široko melodiozne in pretkane z jasnimi toni, ki izražajo čista, neponarejena čustva.
Njegov najpriljubljenejši kotiček v glasbi je delo za zbore in delo z zbori. Iz ustvarjalnih navdihov je v njem vzporedno rastla tudi ljubezen do dirigentskega dela, ki je drugi neločljivi del njegovega umetniškega ustvarjanja. Ob množici zborov, ki jih je vodil, omenjamo le enajstletno delo z akademskim zborom „Tone Tomšič” in petnajstletno delo s partizanskim invalidskim zborom.
V	stotine in v tisoče štejejo nastopi, na katerih so doma in v tujini peli zbori pod njegovim vodstvom. Slovenski glasbeni svet, pevci in zbori ga poznajo kot neutrudljivega predavatelja po glasbenih in splošno izobraževalnih šolah ali pa kot neumornega apostola, ki je širom po Sloveniji na zborovskih tečajih in sestankih približeval in odkrival svojim poslušalcem svet glasbe.
Novice iz Argentine
V	zavodu Saenz v mestu Lom as de Zamora je diplomirala za profesorico zgodovine gdč. Elizabeta Mele. Nova slovenska diplomantka poučuje že dalj časa na slovenskem srednješolskem tečaju v Slovenski hiši in v Lanosu.
V	San Justu je umrla aprila po kratki bolezni ga. Ljuba Golmajer, roj. Vidic. K zadnjemu počitku so jo položili na pokopališču Villegas v San Justu. Rajna zapušča moža Cirila, hčerko Boženo, poročeno dr. Šimenc in sina Bogdana.
V	Ramos Mejii si je dekliška organizacija izbrala svoj odbor, ki ga sestavljajo: Pavla Joža Andrejak (predsednica), Martina Jeločnik (tajnica), Marjeta Pergar (blagajničarka), Kati Lipušček (športna referentka), gospodinji: Maruša Šimenc, Marjana Marin in Helena Jeločnik (delegatinja v zvezo).
Občni zbor mladcev v San Marinu, ki ga je vodil g. Jurij Rode, je v prostorih Slovenskega doma izbral svoj odbor: Jožko Skale, Marko Dimnik, Emil Sever, Peter Lobnik, Karel Uršič in Janez Hafner.
Priznanje Jakiju
V	srednjeveški cerkvi sv. Leonarda v Vidmu (Udi-ne) so odprli razstavo furlanskih slikarjev, na kateri je razstavljal kot gost iz Slovenije svoja slikarska dela Jaki — Jože Horvat. Slovenski umetnik je dobil za svoje delo pomembno priznanje — drugo nagrado za slikarstvo.
Razstava del Ivana Cankarja ' Pred kratkim so v bogati baročni knjižnici znamenitega samostana Strahov v Pragi, ki nosi uradni naziv Parnatnik narodniho pisemnietvi, svečano odprli razstavo del Ivana Cankarja. Razstavljene so 204 knjižne izdaje Cankarjevih del; od tega 28 prevodov v češčino in slovaščino ter 86 izdaj njegovega hlapca Jerneja v srbohrvaščini, make-donščimi in v drugih trinajstih tujih jezikih. Razstavo je pripravil dr. Branko Berčič s sodelovanjem Štefke Bulovčeve, Franceta Dobrovoljca in Jara Dolarja. Jeseni bo Parna tnik narodniho pisemnietvi Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani vrnil obisk z razstavo del Karla čapka.
Odlikovanje dr. Iva Murka
V	Ljubljani je podpredsednik republiškega izvršnega sveta dr. France Hočevar te dni izročil načelniku urada za zunanje zadeve pri izvršnem svetu dr. Ivu Murku red republike s srebrnim vencem, s katerim ga je ob njegovi 60-letnici odlikoval jugoslovanski predsednik Tito.
Poslušalci radia, pozor! — V ponedeljek, 2. junija, ob 18. uri se bodo v celovškem radiu naši akademiki razgovarjali v okviru pokoncilskih pogovorov o »Sinodalni poti Cerkve po koncilu«. — Prijatelje duhovne prosvete opozarjamo na zanimivo oddajo.
Umrl pisatelj Gabriel Chevallier
V Cannesu, francoskem filmskem mestu, j,e v starosti 74 Jet umrl za srčno 'kapjo literat Gabriel Chevallier, pisec znamenite knjige »Clochemerle««, ki je prevedena v 26 jezikov im izšla po vsem svetu v skupni nakladi 2,8 milijonov izvodov. Po tej knjigi so posneli tudi film z naslovom »Jaz im Marcel Proust«.
»Clochemerle« je predstavili vsemu svetu podobo- stare podeželske Francije. Sam pisatelj je dejal o tej knjigi: »Clochemerle je izmišljena vas v vinorodnem Beaujolaisu. Zgradil sem jo iz svojih spominov na otroška leta, vanjo sem skušal prenesti dobre in slabe lastnosti svojih rojakov. Tisto, kar je v CIochemerlu smešno, nastaja iz vsak-
Francija še vedno
Čeprav je francoski imperij z izgubo severne Afrike in In doki tajske za vedno zatonil, j.e vendar Francija v-saj v kulturnem pogledu še vedno pomembna svetovna sila. To je pokazalo nedavno posvetovanje držav, v katerih je francoščina bodisi edini ali enakopravni uradni jezik, ali vsaj jezik izobražencev. Na pobudo afriške republike Niger je bilo to posvetovanje v tamkajšnjem glavnem mestu Niamev; nanj pa so prišli predstavniki tridesetih držav z vseh celin sveta, razen Avstralije, a vseh takih držav je nič manj, kot 33 z 210 milijoni prebivalcev. Se bolj presenetljivo j,e, da je francoščina za uradni jezik (v tujejezičnih državah poleg domačega) priznana- v 29 dr-
Nagrada „Vstajenje“ je podeljena
Razsodišče literarne nagrade »Vstajenje«, ki se je sestalo v nedeljo 27. aprila 1969 v Trstu in ki so ga sestavljali prof. Martin Jevnikair, Franc Jeza in dr. Anton Kacin, je soglasno sklenilo, da podeli nagrado »Vstajenje« za lato- 1968 pisatelju Alojzu Rebuli za roman »V Sibilinem vetru«.
Svojo oidločit-ev je utemeljilo takole: Romam, katerega vsebina jie zajeta iz -drugega stoletj-a po Kristusu, plastično predstavlja takratno rimsko i-n grško življenje, družbene, kulturne in verske razmere, ko je krščanstvo prodiralo v ljudske plasti, a pritegovalo vsaj posameznike tudi iz vodilne-
danjih nasprotij med dobrimi načeli in vedenjem ljudi. Želel sem, da bi se ljudje smejali tudi ob tistem, kar sem bil kot otrok doživel v domači hiši. Bila je stroga družina, oče notar je imel tri samske sestre.«
Pisatelj Gabriel Chevallier jo bil -samouk. Največ šali -in dovtipov j,e slišal ob točilni mizi v tistih letih, ko je delali kot trgovski -potnik. Na ta ipoklic se nanaša tudi -njegova prva knjiga, ki jie izšla leta 1929 pod imenom »D ur and, trgovski potnik«. Prvemu »Clochermerlu«, ki ga je literat Chevallier izdal l-eta 1934 sta se kasneje pridružili še dve knjigi na isto temo.
kulturna velesila
žavah. V sami Evropi so to: Francija, Belgija, Švica, Luksemburg, v Ameriki je ta-ka država Kanada, največ pa jiih je v Afriki, namreč večina prejšnjih francoskih in belgijskih kolonij, poleg tega še Madagaskar in Mauritius. V Aziji je francoščina med izobraženci doma v Libanonu, Kambodži, Severnem in Južnem Vietnamu, razumljivo veliko veljavo pa ima zlasti še v severni Afriki, v Tuniziji, Alžiriji, Maroku. Nikjer, niti v prejšnjih francoskih in belgijskih kolonijah v Afriki odstotek francosko govorečih Iju-di res ni velik, saj na splošno zna govoriti francoski le okoli 2 odst. ljudi, tistih pa, k-i francoščino razumejo, pa je vendarle okoli 10 odisto-tikov.
ga sloja. Pisatelj j-e ustvaril vrsto izdelanih, živih značajev, ki segajo od sužnja d-o cesarja. Pri tem j-e pokazal ne le izredno poznan j-e taikr.atine. dobe, ampak tudi oster posluh za vse, kar j.e v organizirani človeški družbi in v življenju -stalnega in vedno aktualnega. Glavni junak j-e pripadnik -majlhn-ega in ogroženega naroda, ki ga rimski imperij nasilno iztrga iiz njegovega narodnega okolja, mu da popolno klasično izobrazbo-, a -ga tudi onesreči. Kljub zgodovinski odmaknjenosti- je delo čudovito sodobno. Roman je tako eno naj večjih del -slovenske pripovedne -literature.
OBJAVA
SPREJEMNI IZPITI na Državni gimnaziji za Slovence bodo v soboto, dne 5. julija 1969, s pričetkom ob 8. uri. Sprejemni izpit za 1. razred obsega slovenščino, nemščino in računstvo. Izprašuje se snov 4. šolske stopnje. Za vstop v višje razrede je potreben oseben razgovor z ravnateljem šole.
Prijave za sprejemne izpite lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa pismeno na naslov: Državna gimnazija za Slovence, 9020 Klagenfurt, Lerchenfeld-straGe 22.
Za izpit je treba predložiti tele dokumente:
1.	rojstni list
2.	dokaz avstrijskega državljanstva
3.	spričevalo 4. šolske stopnje ljudske šole.
Popis učenca pošlje vodstvo ljudske šole neposredno na naslov ravnateljstva Državne gimnazije za Slovence.
OBISK ČENSTOHOVE
IN OSWIECIMA
Avto-podjetje Sienčnik iz Dobrle vesi namerava organizirati potovanje v Čenstohovo na Poljskem v času od 14. do 20. julija 1969.
Na tem romanju bi obiskali:
Mariazell (v Avstriji);
Velehrad (Hranice), grob sv. Metoda, prvega slovenskega metropolita; (Češka)
Čenstohovo, Oswiecim (Ausschwitz) in Niepokalanovo (Poljska).
Tudi vi se lahko prijavite!
Vožnja, vizumi in oskrba stane 1500.— šilingov.
Vsak, ki se prijavi, potrebuje; veljavni potni list in štiri fotografije. Tudi duhovno vodstvo je poskrbljeno.
Prijave sprejema: Štefan Sienčnik, 9141 Eberndorf ali telefonsko: 0 42 36 - 219.
Pevsko srečanje v
Med pevskim -zboroma Delavskega prosvetnega d-ruštva »Svoboda« iz Zreč im pevskim zborom Slovenskega prosvetnega društva »Danica« iz Št. Vida v Podjuni že obstajajo dalj. časa dobri im usipešni medsebojni stiki. Lani decembra je gostovala »Danica« v Zrečah, letos marca pa zreška »Svoboda« v Št. Primožu, kjer je priredila pod vodstvom Vlada Mohoriča uspel koncert umetnih im narodnih pesmi.
Ravno pesem, ki ne pozna meja, ki povezuje različne narode, ljudi in svetove, ki jih bliža in pospešuj e medčloveško im mednarodno razumevanje, ki je izraz najbolj, no-tramj-e-ga, osebnega im pristnega čutenja, naj tudi poveže še čim tesneje Slovence, ne glede na -to-, kje in v kateri državi prebivajo. Ko je priredila Zveza kultu rn-opro-svetnih organizacij Slovenije, občinski sveti Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Velenje in Žalec, pod pokroviteljstvom usnjarskega kombinata »Konus« v Slovenskih Komjii-cah v nedeljo-, dne 11. majnika, medobčinsko pevsko srečanje, je tudi povabila pevski zbor SPD »Danice« iz Št. Vida v Podjuni. Tb je ibil-o že peto tako srečanje pevskih zborov bivšega celjskega okraja; -dvoje jih je bilo v Dobrni, dvoje pa v Zrečah. Da jie -bil-o -to že tretje srečanje v konjiški občimi, gre glavna zasluga delovanj-u zreškega m-oškega -pevskega zbora, konjiških -moških zborov »Ivo Štruc« in Društva -upokojencev -ter konjiški glasbeni šoli.
L-etošnjiemu -povabilu se je odzvalo 17 zborov. Dolpdldn-e j-e bil polskuisni nastop v Domu kulture, popoldne pa je bilo srečanje. Goste je polzdraviila -tudi železničarska godba iiz C-elja.
Kot prvi, je nastopil mešani zbor SPD »Danice«, ki je zapel po-d vodstvom Han-izeja- Križarja- pesmi- »O, Po-d-juna« (Milka Hart-man-ova — Radovan Gobec), »Rož, Podjuna, Zilja« (J,arniko Mik ul a — Pavle Kern jak) in »Koroška« (Valentin Polan-šelk — Radovan Gobec), kot drugi pa moški Zbor DPD »Svobode« iz Zreč, ki je zapel pesmi »O vos o,mineš, qu-i -tramsi-tis per
Materinska proslava v Vogrčah
V	igrici, ki smo jo med drugimi uprizorili za materinsko proslavo, se otro-ci pogovarjajo osmirti. Neki po-bček jo opiše: Smrt, to je duh, ki človeka zaduši!« Živimo- v času kina in televizije, ki poplavlja naše hiše. Gotovo j-e koristna, zanimiva, -l-epa -reč, toda je res kot nekaka smrt kulturnega dela. Zaduši požrtvovalnost, osebno prizadevanje, domačo besedo, igro in petj-e. Dečki v igri so napovedali boj smrti. Z našo materinsko proslavo smo hotelii seveda -nap pr-ej počastiti naše mamice, pa -se tudi bojevati proti kulturni smrti.
Priredili smo jo šele teden po materinskem dnevu, ki naj bo bolj -družinski praznik, zato pa jie bila nedelja, 18. majnika, farni družinski praznik, ko so -prišl-e vse matere in tudi drugi skupaj v farni dvorani, da sprejmejo darilo svojih malih: pesmi, deklamacije in igrice. Otroci so pa tudi veseli in srečni, če morejo pokazati-d-omačim, kako znaj-o prepevati in igrati. Zelo- žalostno, res bi se mora! zjokati zraven oib -tisti -deklici v Škocijaniu, ki se je na materinsko nedeljo zjokala. Zakaj? Gd-č. Milka Hartmanova je naučila otrok-e petje l-n prizo-rčke za materinski dan. Toda nihče od domačih ni -prišel in-a proslavo, ni-ti lastna mati ne. K alko bi se deklica -ne zjokala! Morda s-o starši -sa-mo- v delu in skrbeh, koliko denarja jim -bo »sezona« prinesla, toda tja že prihaja duh, ki -zaduši. . . Žal, da to m edini slučaj!
Pesmi j-e otroke naučila gdč. Elzi Artaeit-stei-n, -naša učiteljica. Naj izrabi svoj muzikalični tal-ent, saj vemo, da j-e večkrat organistka v Pliberku. Lepo je naučila otroke proslavi primerne pesmic-e, slovenske in nemške, -saj so sodelovali sko-ro vsi otroci, malčki in veliki, da le znajo kljunčke odpirati. Celo Lesičj-akove pesmi »o nedeljskih jagrih« so se lotili. Vmes so -deklamirali Kristl, Poldi, Marica in Katica. Bratca Juri -in Branko sta zapela ikuplet »Poslušaj Tonček!« Naši obe kitaristki Erika in Micka sta nam -sami zapeli v duetu nekaj pesmi. Ančka- in Maksi sta se pogovarjala v prizorčku »Bog vse vidi«.
V	igri »Ge mame -ni doma«, ki so jo podali Rozi, P avli a, Peter in Maksi, sm-o videli vso -zmešnjavo, prepir, škodo, ker mame ni doma-. Minka se je hotela postaviti,
Slovenskih Konjicah
v-i-a-m« (Ja-kolb Gallus — Petelin), »Jutro« (Danilo- Bučar) ter »O pohorskem kmetu -vam hoč’mio- -zapet’« (Vasilij, Mirk). Prav posebej jie še uga-jial »šaleški oktet« diz Šoštanja, ki jie -zapel slovensko »Zvezde žarijo« -(F-ran Venturini), hrvaško- »Omili se mi u -selu devojka;« -in ruško »Ej, uhmjiem« -(Sergeji Žarov).
Po pevski iprireditv-i, ki- ji, je prisluhnila-velika množica- -ljudi, ki je napolnila -do zadnjega Dom kulture, j-e bilo v Zrečah kratko- prisrčno- srečanje -med šentvidčani -in Zrečami, iki. j-e še -globlje utrdilo prija--tel-jevo in medsebojno- prizadevanje za o-hranitev slovenske pesmi in slovenske besede.
Prisrčno se zahvaljujemo organizatorjem za povabilo in prijaizn-i sprejem, zlasti pa-za moralno podporo nam, koroškim Slovencem.
S\/el& cazJtttteiU i/etikadi
dobite v Mohorjevi knjigarni
AKCIJA ZA ELEKTROAPARATE! Brez obresti — do 36 mesečnih obrokov Vam sedaj dobavimo vse ELEKTROAPARATE!
„Zares netto-cene" le v veletrgovini
l/aieniut Ut Anketa Mažei
PLIBERK - LIBUČE tel. 04235-394 (noč. štev. 302)
kakšna »mama« bo m-ed tem, ko mame ne bo, pa- je kima-l-u prišlo -do -poloma. Posebno, iko niti kruha -ni znala sjpeči i-n j-e bratec Boštjan -ušel k ma-mi v Celovec, pa ga je. med -potjo- .avto- povozil.
Veliko- otrok je sodelovalo v igri s petjem »V -bo-j za maimi-co«.
Otrokom Marici, Ha-nzeju, Franciju, Tolneju in Milici -j-e mamica -tako hudo zbolela, da bo najteže umrla, z-dravnik je napovedal »kriiz-o«. Zato -se odpravijo domači in sosedini poh-ck-i s konjički in sabljiicami na pot, -da poiščejo kru-to smrt in jo pobijejo, Pred gradom, kjer kraljiuj-e smrt, naletijo na smrtne služabnice in te prosijo pomoči. Vs-i -se -odpravijo- v -grad prosit smrt milosti -za mamico-, -to-da Ma-ri-ca bo morala namesto imame umreti. Ko Marica talko lepo poje, -moli in prosi -smrt, naj pride ponjo-, se ji sim rt prikaže, ji prizanese, da je ne -usmrti, pa tudi imami podaljša živl jenj e. »Kriza« jie minila, vsi- otroci se zmagoslavno -vrnejo domov, ker -so- rešili mamico.
Res, da j-e v igri -deloma pravljični svet, res pa je tudi, da mamicam molitev, hvaležnost in Ijulb-eizen otrok večkrat podaljša al-i. -reši -življenje. Koristna je tudi mi-s-el, da j-e v -skupnosti moč, -da moraj-o vsi sodelovati in pomagati za- -dobro -stvar. In ker smo- -t-uidi v Voigrča-h vsi sodei-o-vali, otroci, vzgojitelji in -starši, smo imeli -lepo -materinsko proislav-o: poln -oder otro-k, polno dvorano mater -in domačih i-n povsod veselje in zadovoljnost.
Kar tradicija jie že postala, da vsako leto-dvakrat gojenke gospodinjske šol-e v Št. Rupertu v Vogrčah poinove -svojo -pustno i-n zaključno prireditev. Saj se spo-do-bi, če mi po-s-odimo Št. Rupertu našega gospoda župnika, da pomaga režirati, da gojenke pridejo poka-zat, -kaj zna-j-o. Zanj-e j-e tudi majhen izlet in -sprememba. Na pus-tinii tore-k so nam pole-g pesmi in rajanja pokazale smešne prizore, da smo se pošteno nasmejali. Dne 7. majnika, torej pomladi, j-e zopet prišla k nam cvetoča dekliška pomlad, ki jo rada po-gl-eda tudi naša fantovska pomlad, o pa tudi pole tj-e i-n j esen. Res bi bilo ško-da, če ne bi .slišali svežih pesmic in ne videli pretresljive igre »Koksarna-«. Zapustila j-e globok vtis, občudovanje igralske in plesalske spretnosti, pri mnogih tudi solze.
Prav tedaj, -ko je bila namreč -prireditev v Št. Rupertu, -smo mi -praznovali sv. Florijana in s-mo morali pogostiti mnoge obiske. Ker je bil »Flo-rij-an« prav na nedeljo, j-e bil-o letos posebno veliko lj-udi in še krasno vreme povrhu. Zato je nujna -sv. maša zunaj na lo-poi in j-e vedno doživetje, ko -taka množica ljudi prepeva in se verno srce izpove. Sv. Florijan j-e še vedno zelo potreben priprošnjiik in se tak, da ga ni treba zbrisati s koledarja.
ZAGORJE - GRABŠTAJN (f Janez Adamič)
V -torek, -dne 13. majnika, je nenadoma -umrl Janez Adamič, ipd. Adamič v Zaigo-r-jiah, v 75. letu -starosti. Sicer je že dalj časa bolehal, vendar je ‘bil do -zadnjega- še dobro razpoložen.
Na prazni-k Vnebohoda popoldne, -se je zbra-l-a številna -množica iz bližnje in -daljne okolice. Dvajset duhovnikov -se j-e zbralo, da izkaže zadnjo čast očetu duhovnika. Obredne molitve je opravil -pred domačo hišo sin Jožef, župnik v Lipi; ta- fara jie bila t-uidi častno zastopana-. Lep pogrebni sprevod -j-e šel na hrib k starodavni cerkvici- -siv. Ane, kjier j,e o-pravil sv. daritev kot -tudi -pogrebne molitve ma -pokopališču pokojnikov sin. Očeta so pokopali ob cerkvi--na strani -njegove žene -i-n matere, ki j-e umrla pred .petimi leti. Pokrški župnik Gab-ruč -j-e v -izbranih besedah orisal življenje -vzornega očeta, pridnega -in zvestega km-eta-gospodarja. Bil je redkobeseden, a k-a-dar je -spregovoril, jie njegova očetovska beseda imela veljavo v soseščini in družini.
Težko jie bil-o -njegovo življenje: štiri leta vojaške -službe v prvi svetovni -voj-ni. Leta-1927 sta z ženo sklenila sv. zakon. Bila šoto težka leta za kmete, prišle -so še številne nesreče. A njlunia prid-nos-t in vztrajnost je vse to premagala. Tako jie -lahko pred leti prenovil svojo domačijo, katere ro-d sega na-zaj v preteklost, saj no-si še danes-družinsko ime ko-t h-išno ime.
Nato- se je -d-omaiči g. župnik -in -dekan Mai-ritsch zahvalil za dolgoletno po-mo-č cerkvi. Kot -cerkveni -ključar j-e doprinesel mnogo -truda in žrtev, da jie bila zagorska
-__Naše prireditve______
VABILO
Državna gimnazija za Slovence prisrčno vabi na
ŠOLSKO AKADEMIJO,
ki bo v nedeljo, dne 8. junija 1969, ob 14.30 v Delavski zbornici Arbeiter-kammer) v Celovcu.
Ravnateljstvo
ceiikvica -sv. Ane pred leti res lepo prenovljena -in ipo-pra-vlje-na.
Domači pevci so se poslovili od rajnega na dom-u im na -grobu z ubrano domačo pesmijo. Da b-i -mu večni Gospo-dar povrnil vis-e dobrote -z večno -dobrot-o. Sinovoma in vnukom ter tašči naše prisrčno -sožalje.
ŠMIKLAVŽ OB DRAVI
(Po Baragovih stopinjah)
O našem velikem misijonarju in škofu doktorju Frideriku Baragi smo že veliko -brali v naših verskih listih, v Nedelji in tu-di v ljubljanski Družini. Lansko leto, 19. ja-nuarja, smo praznovali stoletnico njegove smrti. Njegovi številni častilci so že lansko let-o romali v njegovo rojstno faro Dobrnič, da bi počastili njegov spomin, se priporočili nj-ego-vi priprošnji, zlasti pa da bi prosili majniško Kraljico, naj nam izprosi milost -da b-i že sk-o-ro m-o-gli Ba-ra-ga častiti kot svetnika v naših cerkvah in na naših oltarjih.
Z a-to -s-e je tudi- -naša fara odločila, da poroma v Baragovo rojstno faro Dobrnič, da -vidimo, ikj.e -s-e je rodil ta veliki duhovnik i-n škof, misijonar Indijancev.
V isolb-o-to, 3. -maja, ob 6. uri zjutraj, smo -se odpeljali z velikim avtobusom iz Š-mi-klavža-. Biilo- mas j-e kar lepo število 47 romarjev ipo večini -iz šmilklavške fare. Nekaj--udeležencev j(e -bilo tudi iz sosednjih far. Majniška -Kralj-ica -nam je izprosila zelo -ugodno- vreme. Veliki avtobus, pod spretnim vodstvom zanesljivega šoferja avtobusnega podjetja S-tajgge iz Beljaka, j-e kar zdrvel po čudovito lepi Rožni dolini. V dobri uri smo bili že na ljubeljskem prelazu. Obmejne oblasti nas niso dolgo zadrževale. Ka-r -hitro smo -s-e -poslovili od Tržiča in Kranja, prekoračili savski most v Kranju -i-n se ustavili na prvi Baragovi ipostojanki v Šmartnem pri. Kranju. Prijazni šmartinslki -g. župnik Brulc nam jie razkazal veličastno cerkev, sezidamo v romanskem -slogu in nam povedal nekaj o Baragovem življenju in -delovanju v obširni šmartinsiki župniji. Morali sm-o hiteti, zakaj D-obm-ič — Baragova rojstna fa-ra j-e še -daleč tam -na Dolenjskem. Za- 11. uro- -predpoldne j-e bila že tu-di .napovedana romarska božja služba v Dobrniču. Ljubljano je v-ečina romarjev že večkrat videla. Zato srno si ogledali v Ljubljani na po-ti v Dobrnič s-aimo Rakovnik, z -znano boižjiepotmo- ceikiv-ijo, -ki- je posvečena Mariji Pomočnici kristjanov. Brzel-i smo dalje po- vinorodni D-olenjški in puščali za seboj pomembne kraje, kakor Vinšnja gora, Stična, Ivančna gorica, Muljava, 'kjer je -bil -doma uaiš znameniti pisatelj Jo-siip Jurčič. Pri Ivančni gorici smo zavili proti ju-gu, v dolino živo zelene reke Krke. Pustili smo ob s-trani znameniti Turjak, brzeli skozi Krko, Zagradec v Žužemberk. V Žužemberku smo zavil-i zopet proti severu in kar km-alu smo bi-li v Dobrniču na čiliju -našega romanja (čeprav s polurno zamudo). Dobrodušni dekan -in župnik gospod Miha Zevnik na-s je pričakoval, v veliki negotovosti, ker radi prvomajskih -praznikov -ni prejel pravočasno naše poš-t-e. Je že tako. Na romanjih, posebno pri večjih skupinah in -pri današnjih prometnih razmerah, moraš vedno računati z raznimi presenečenji in nevšečnostmi, -pa čeprav se še tako -dobro pripraviš na romam j-e. No pa take nevšečnosti mora vsak pravi romar vzeti za -pokoro, -sicer bi bilo romanje že brez vsake .pokore in prekomo-dno. Vsi veseli, -da smo srečno dospeli do svojega cil-j-a, smo se okoli 11.45 zbrali k sv. maši, med katero sm-o pro-sili Bo-ga in Marij-o-, da obudita med našim narodom še mmo-go ta-ko svetih duhovnikov in misijonarjev, k^kor je bil naš Ba-ra-ga. Prij-aizni g. dekan nam je po s-v-maši, med katero smo navdušeno prepevali naše nabožne ljudske pesmi, -predstavil lik Baraga kot gorečega duhovnika in misijonarja — škofa, ki se jie odlikoval ne samo po- svoji neutrudni delavnosti in globoki (Naualjevanje na naslednji strani)
Elektrika iz Haitske doline
Večini naših bravcev so verjetno še v sporni nu precej burne debate iin »peresna vojna« v zadnjih dveh, treh iletilh, iko j,e šlo za to, ali 'bodo Avstrijske draivslke elektrarne d. id. (oDiK) dobile dovoljenje za zgraditev nove 'vodne elektrarne v Maltski dolini pod Visokimi Turami. Ta elektrarna maji bi bila po zmogljivosti ena med večjimi; pogonsko moč na ji bi dajala vodna sila iz umetnega, zajezenega jezera.
Ta načrt ipa jie naletel na precejšen odpor zlasti pri talko imenovanih prijateljih narave, ki so svoje odločno odklonilno stališče utemeljevali tudi iz morebitnim potresom in iz njim .povzročeno strašno katastrofo, podobno, kot se jie dogodila pred nekaj 'leti v dolini Lomgarane v severni Italiji, ko je počil jez podobnega umetnega jezera in zahteval številne človeške žrtve ter povzročil ogromno stvarno škodo.
Ker pa ta eitiktrifikacijsika druižba (ODK) mi hotela več čakati, ina morebi-tno poznejšo uigodno rešitev, a jie kljub temu hotela deloma vsaj tamkajšnjo vodno silo izkoristiti, zlasti ono iz GoBgralbna in iz potoka Malte, se je odločila, da s .pomočjo podzemeljskih rovov oziroma predorov odvede votlo v že obstoječo elektrarno ReiBeck-Kreuzeck, ki je oddaljena n tikaj, kilometrov.
Tako je že pred časom zgradila tak 6,3 km dolg oidvodni rov iz GoBgrabna in zajela del vode tega področja. Lani v novembru pa je začela s pripravami za prebitje novega, 'podobnega rova iz sosedne Mats-ke doline v že omenjeni GoBgralben, njegov iztok -pa bo izpeljan v že dograjeni rov. Ta pripravljialima dela so tako daleč napredovala, da je vodstvo družbe povabilo prejš-
nji četrtek zastopnike deželnih oblasti (ki pa so se vsi na žalost opravičili in poslali le pozdrave) kot tudi 'krajevnih in zastopnike tiska in radia k majhni slovesnosti ob pričetku gradnje novega rova.
Ob izredno lepem vremenu je pot vodila v tamkajšnji drvmi gorski svet, med gorske velikane v višino 1700 m, kjer so gostom v pozdrav vihrale zastave. Vse udeležence, med njimi tudi številne uslužbence ODK in gradbenih podjetij,, j.e prisrčno pozdravil ravnatelj družbe ing. W e r n e r, razložil tehnični načrt i,n gospodarski pomen gradnje tega rova ter poudaril, da se tokrat prvič pojavlja ime »Malta« v družbenem gradbenem programu. Nato j;e njegova soproga N elly, botra novega rova (zato je dobil njeno ime; Ntilly-rov«), pozdravila zlasti vse pri gradnji udeležene in jim zaželela obilo uspeha in da bi brez nezgod delo dokončali. Ob koncu je sprožila prvo razstrelitev v rovu in s tem dala znak za začetek gradnje.
Gospodarsko-energetska važnost novega dovodnega rova vode iz Maltske doline je v tem, da bo elektrarna imela rezervo za sušne mesece, ko se vodni dotoki iz področja ReiBecka -zmanjšajo. Nov rov bo -dolg 10 km, njegova izgradnja bo stala dobrih 70 milijonov šilingov. Vodstvo gradnje predvideva, -da bodo prišli dnevno vsaj 15 m naprej: pri vrtanju oziroma čiščenju rova; vsa -dela -bo-do -predivi-doma -končana v dveh in pol letih. Tudi mi želimo čimbolji ugoden potek gradnje in ibrez -nezgod — v zadovoljstvo ODK kot tudi okoliškega prebivalstva. Bilo sreon-o!
Narodna zavest je ali pa je ni
(Odlomki iz razprave na javni tribuni o vprašanju narodne bitnosti zamejskih
Slovencev)
Če torej, pregledamo položaj, zadnjega desetletj-a z vidika razmerja med slovenskim matičnim središčem in njegovima pretim j enima udoma, bomo žal ugotovili, da veje s središča proti periferiji precejšen hlad.
Seveda samo v manjši meni hlad, ki je odvisen od značaja, zavoljo katerega se človek iz o-srednj-e Slovenije kar precej razlikuje od mediteranskega Sloven-ca. Gre za hlad, ki je narodna mlačnost, če že ne izrecen odpor proti poudarjanju odločne narodne zavesti, odpor proti zavzetemu obravnavanju in,airo-dno. pomembnih vprašanj. In 'poudariti je -treba, da se precejšen del mlajše slovenske inteligence, kar se tega razpoloženja tiče, -ne razlikuje od čisto trgovskega, priidobiitniškega človeka, če j-e stališče načelnega delavskega intemacionalizma brez -trdne nacionalne podlage škodljivo za obstoj v matičnem, kol-ik-or toliko varnem -svetu, potem jie tako- stališče neizmerno škodljivo življu v zamejstvu, kjer je za ohranitev narodnega občestva predvsem potrebna homogenost.
Seveda jie prvo zdravilo narodna vzgoja v slovenski republiki.
Pomisliti moramo, da smo narod, ki ima poldrugi milijon -strnjiano živečih pripadnikov, zato 'sii ne moremo dovoliti, da bi pozabljali- ali pa visi skupaj propadli. Zato je današnjie umiranje Koroške hkrati tudi počasno -umiranje slovenskega naroda kot -takega, -če je -res, da gangrena, kii načne en del organizma (im narod je organizem), bistveno načne zdravje celega -telesa. Zato bo jutrišnje usihanje obalnega -dela -tržaške,ga območja spet tudi del splošnega slovenskega 'usihanja. Zakaj narodna zavesit ne mote hiti trojna, -ena za osrednjo Slovenijo, drugačna za Koroško, spet drugačna za Primorsko, Pa še spet čisto posebne vrste za Ban-eško Slovenijo. Narodna zavest je ali je pa ni. Tertiuim non datur.
Zanimivo je, da Fanon v svoji knjigi- »Les d-aimnes de ‘la terre« svojim afriškim ljudem odločno poudarja -t-o-, kar smo mi v zamejstvu vedno trdili: da je sodobni initer-fi aci ona li žem lahko -dober in stvariteljski samo, ko se uresniči na podlagi zavestnih, v vseh ozirih polnopravnih narodnosti.
In še: »Sam-o iz narodne zavesti vstaja in se -krepi mednarodna zavest. Iin prav to dvojno porajanje jie -navsezadnje ognjišče vsake kulture.«
Vzgoja, sem rekel. In vzgoja mladega rodu za jutrišnji -dan mora na Slovenskem spet postati protestantska, če maj j-e imelo kak smisel, -da smo se živi pretolkli skozi
zgodovino in skozi pošastno neurj-e -druge svetovne vojne. Protestantska vzgoja pa pomeni, kakor za Trubarja, narodna vzgoj-a; in če je Trubar hotel s slovensko zavestjo in slovenskim jezikom rešiti Slovence za pravo vero in za večno živi jen j-e, potem moramo mi -danes s slovensko zavestjo rešiti svoj rod za jmtrišnj-e inteligentnejše sožitje evropskih narodov in za sprejemljivo prihodnost sveta.
Doslej tukaj pri vas niste šli po tej poti. In prav mii v zamejstvu vam, kar se tega tiče, vsak trenutek lahko izmerimo utrip, zadostuje nam namreč, da ugotovimo kakšno je vaše razmerj-e do nas. Pri tem niti ni treba, da nam naravnost poveste, kako vas motimo pri vaših trgovskih poslih, tudi ni treba, da nam rečete, kako smo s svojo nacionalnostjo starokopitni in zaostali, nekaki mesečniki, vzeti iz plesnive, v pajčevino zavite romantik,e. Zadošča nam, da nas z nekoliko ironičnim, nekoliko užaljenim glasom vprašate, zakaj se zamejski ljudje tako krčevito upiramo kulturi in standardu velikega naroda, zakaj smo tako omejeni, da ne vidimo, kako bi od tega imeli samo koristi.
Pa tudi mlad in razgledan človek se ne boji, da bi zašel v nacionalizem, ko dobro ve, da je nacionalizem napad, -ne obramba, da j-e nacionalizem samohvala, ne zahteva, da te priznajo, da je nacionalizem pesem krvi, ne poudarjanje miru med narodi iin dobre soseščine, kar slovenski člove-k zmeraj znova ponavlja kakor litanije vseh svetnikov od Trubarja do Prešerna iin Stritarja in Cankarja in Kosovela in ne vem do koga še.
In danes res ne vidim druge, bolj zanesljive poti za mladega člo-veka, da se reši alieinacij-e, kakor je pot, ki pelje k uresničevanju samobitnosti in k zvestobi najbolj žlahtnemu izročilu rodnega občestva.
Razume se, da mi še na misel ne pride, da bi vas vprašal, ali imate pri vas kako društvo, kii bi mn bilo na primer ime Bazovica. Vi ste stoodstotno lojalni in že sama misel na kaj takega bi se vam zdela pregrešna. Zakaj mislim, da mi boste pritrdili, če bom rekel, da po toliko stoletjih nesa-mbsitojnoisi ne zaidositujle samo kratka doba osvboodi-lnega boja, da bi enkrat za zmeraj rešili vprašanje slovenstva, ne zadostuje, da se vančamo -z lovorikami preteklosti. In to-lahko počenjamo toliko manj, kolikor bolj nedopustno smo v sebi ohlapni in kolikor bolj neusimiljieno j-e naše narodno telo obgrizeno.
Lepo je, če vas Afrika ceni in vas jutri ne
DEKLETA, FANTJE
pridite letos tako številno kot pretekla leta na naš
MLADINSKI DAN
ki bo v Podgorjah v Rožu
na praznik Svete Trojice, 1. junija 1969
Od 10. ure naprej zbiranje mladine pred cerkvijo. Slovesna sv. maša bo v veliki baročni cerkvi ob 10.30.
Ob 13.30 popoldanska akademija s pestrim programom
Pri slabem vremenu bo popoldanski program v farni dvorani v Št. Jakobu.
Na veselo svidenje!	Pokrajinsko vodstvo
PRI NAS NA KOROŠKEM
(Nadailjievanje s prejšnje strani)
izobrazbi, ampak -zlasti po svoji osebni- svetosti. P-ovedal -nam j,e tudi anekdoto »Kako se j;e Baraga izgubil v d-obrnišk-i cerkvi!« Škof John Parceli je na Vseh svetnikov dan 1. 1853 posvetil Baraga v cin-cinatski stolnici za škofa. Po L 1853 je Baraga vdru-gič in zadnjič obiskal svojo -domovino in Dobrnič, svojo rojstno faro. V spremstvu svojih sobratov -duhovnikov gre Baraga v dob m iško cerkev, da se zahvali Bogu za svoj duhovniški -poklic in -da prosi Boga in Marijo za številne duhovne (pa tudi materialne potrebe svoje škofi j-e. K Baragovi sveti daritvi se je zbralo veliko rojakov iz bližnj-e in -daljne okolice. Bila je huda gneča -v cerkvi in pred cerkvijo. Ko s-e prerij-e-jo duhovniki iz Baragovega spremstva pred glavni oltar zapazijo, da manjka v njihovi sredi škof Bara-ga. K j-e je? Kje -naj ga iščejo? Saj 'jie vendar šel z duhovniki v cerkev, šele čez nekaj časa ga najdejo klečečega pri krst-nem kamnu, kjer se je zahvaljeval Bogu za izredno milost svetega krsta. Dobro uro je premolil tu pri -krstnem kamnu -in prosil Boga in Marijo- za pomoč pri izredno težkem misijonskem delu med Indijanci. G. dekan Zevnik na-m je še hitro razložil zgodovino dobrniške cerkve, ki je bila lansko leto za stoletnico Baragove smrti obnovljena in -se ponaša s posebno lepo krstilnico in novimi orglami. Kazalci na uri so se pomaknili že proti eni uri, ko smo se poslavljali od dobrniške cerkve in od gostoljubnega g. dekana in se odpelj-aii proti Novemu mestu, da vidimo še glavno mesto Dolenjske ,i;n najdemo primerno gostišče za lačne želodce.
Radi bi si ogledali še četrto stopnjo, kamor je -stopila Baragova -noga, -t. j. mesto Metlika. Mesto Metlika leži čisto na vzhodu Slovenije, ob hrvaški meji in je še kakih 75 kilometrov oddaljena od Do-
brniča. Zaradi pomanjkanja časa smo morali opustiti -obisk Metlike, drugega Baragovega službenega mesta in smo se odpeljali nazaj proti Ljubljani in si ogledali še stolnico, kjer je bil Baraga I. 1823 posvečen v ma-šnika in kjer je v družbi najožj-ih sorodnikov in -prijateljev takoj drugi dan po posvečenju opravil svojo primicijo.
Hiteti je bilo treba, zakaj naša koroška dežela jie še -daleč. Vsak romar, ki roma v Slovenijo, gre po-molit in se priporočit Mariji Pomagaj- na Brezje. Gotovo j-e tu-di naš veliki misijonar rad poromal na Brez j-e. Zato -smo rekli, da moramo tudi mi zaključiti maše romanje »Po Baragovih stopinjah« z romanjem na Brezjah, kjer bomo prosili majniško Kraljico, naj na-m izprosi milost, da bi že s-koro častili našega Baraga v naših cerkvah, ipostibno pa še da bi mogli posnemati velikega misijonarja v živi veri in krepostnem življ-en-jiu. Še je odmevala v lepi brezjanski Marijini cerkvi naša vedno lepa pesem: »Marija skoz življenje, voditi -srečno znaš«, ko smo zasedali naš avtobus in -se preko Jesenic—Mojstrane—Podkorena in Beljaka odpeljali na svoje domove.
OTVORITEV PLANINSKE
KOČE SPD
Slovensko planinsko društvo bo odprlo v nedeljo, L junija, ob 11. uri, svojo novo planinsko kočo nad Arihovo pečjo na Bleščeči planini pod Jepo.
V nedeljo, dne 8. junija, bo prvo srečanje planincev treh sosednjih dežel pri koči.
Na otvoritveno slavnost so vabljeni vsi ljubitelji planin.
*
Pot na Bleščečo planino se od državne meje med Ledincami in hotelom »Mittags-kogel« odcepi pri kažipotu na Kopanje, nekaj sto metrov vzhodno od omenjenega hotela.
Kmet in vrtnar konec maja
NA NJIVI: Okopavanje je ipostibno nujr -no- v sušni-h dneh za ohranitev vlage v zemlji; sicer je bilo zadnje dni obilo dežja. Okopavati moramo vse posevke in Skrbeti -za zatiranje bolezni in škodljivcev. Spoprijeti -se bo -treba s koloradskim -hroščem, ki sicer mi več tako- nevaren kakor pred leti. Tega škodljivca zatiramo- ali is pripravki DDT ali z arzenali. Ne pozabimo, da zadostuje nemarnost enega samega kmeta, da -prepreči uspeh zatiranja hrošča drugod. Paziti moramo tudi na pojav krompirjeve -pl-esini. 'škropimo z modro galico tudi paradižnike.
NA SADNEM DREVJU: Skrbno moramo zatirati listne uši. V tem času 'bomo zatirali še rdečega pajka, jabolčnega molja in škrlup. Najbolje zatremo tako bolezni kot škodljivce, če uporabljamo škropilo, ki vsebuje 0,2 odstotkov ali drugo slično sintetično sredstvo, kateremu smo primešali 40 dkg apnenega arzen ata in 10 dkg koloidnega žvepla.
bo zavrgla, kakor bo, pravi Fainon, zavrgla ošabno Evropo; a vaša prva dolžnost je, da rešite svoj ugled pred svojo vestjo in pred nami, potem šele v Afriki.
In k-o govorim o taki zavesti, mislim tudi na mednarodne dogovore, ki ne bi smeli biti samo formaline rešitve za uspešen razvoj trgovine in turizma, temveč predvsem vprašanje slovenskega ponosa. Zakaj 'slovanski človek je v drugi svetovni vojni -padel ali posta! pepel v nemški peči zavoljo ljubezni -do- svojega rodu in zavoljo njegovih pravic; ne zato, da bi pospeševal turizem.	Boris Pahor
NA VRTU: Okopavamo -in zalivamo rastline, sadimo cvetačo, zelje, glavnato solato, sejemo rdtičo peso, -peteršilj, in druge zelenjadnice. Pinciramo (prikrajšamo) bučke -in kumare, -da se rastlina pri premočni rasti ne izčrpa. Iz odpadkov zelenjadnih rastlin pripravljamo mešanec (kompost), tako, da odpadke mtišamo na- kupih z zemljo in zalivamo kup s straniščnim.
NA TRAVNIKIH: Večina trav je na -naših travnikih že v cvetjlu in tako je napočil čas košnje. Sena bo tudi letos manj, ker je prišel -dtiž, čeprav obilen, precej, prepozno. Zato je trava redka. Ne smemo čakati predolgo -s košnjo, sicer borno spravljali le manjvredno krmo.
DODATNO KRMLJENJE
Dodatno krmljenje krav na paši nima samo namena, da zveča energetsko vrednost obroka pri kravah, ki dajejo več, kot pa lahko dobijo na paši, temveč tudi, da po potrebi izboljša fizikalno strukturo obroka, če je paša premlada ali vsebuje premalo suhe snovi ter da dopolni manjkajoče rudnine.
NAPENJANJE GOVEDI
Do naglega napenjanja vampa in kapice pri govedu pride največkrat, če živali pojedo velike količine krme, ki hitro fermentira. Taka hrana so predvsem stročnice pred cvetenjem, ki vsebujejo veliko lahko topnih ogljikovih hidratov. Zlasti je pogosto in nevarno napenjanje v jutranjih urah, ko so rastline še mokre od rose. Ker je zdravljenje precej problematično, moramo vsekakor največ skrbi posvetiti preventivi.
V
Spod datna
NOGOMET
V 11. kolu spomladanskega državnega nogometnega prvenstva je dunajska Avstrija tik pred mojstrskim naslovom, saj je v tekmi proti Schwarz-WeiB v Bregenzu zmagala z rezultatom 8:3 (5:3) im s tem sigurno pustila za seboj oba zasledovalca Wiener Šport klub, ki j,e igral z Donavitzom le 2:2 (izguba ene točke) in Rapid, ki je podlegel graškemu Sturmu 1:2 (izguba dveh točk). Dunajska Avstrija ima sedaj, pet točk prednosti pred Sporcklubom in potrebuje . še iz ostalih štirih tekem prav toliko točk, da doseže prvo mesto. O tem skoraj ni dvomiti. Rapid po porazu s Sturmom za prvo mesto, ne pride več v poštev. Tudi za Sport-klub so se zmanjšale možnosti prvaka.
Borba za obstanek v ligi pa gre z nezmanjšano ostrino dalje, Medtem ko je Domawitz kljub neodločenemu rezultatu 2:2 že izgubljen in bo izpadel i:z prve lige, je VVattens z zmago nad Admiro-Energie z 2:0 in s porazom Eisenstadta, doma z Waoker Innsbruckom 0:2, na lestvici prehitel moštvo Eisenstadta. SW Bregenz, ki ima za seboj eno tekmo več kot ostala moštva, se po težkem porazu z dunajsko Avstrijo, še ni rešil nevarnosti izpada. Zaradi tega se bo moral naslednjo nedeljo prav potruditi, če bo hotel zmagati salzburško Avstrijo. Nasproti temu pa se je Wacker Dunaj, ki j,e tokrat premagal graški GAK 2:1 (0:0), verjetno zasigural mesto v prvi ligi. Brezpomemben pa je poraz celovške Avstrije, ki je doma izgubila z LAS K iz Linza 1:2 (1:0) Salzburško Avstrijo (tokrat ni igrala) je v nedeljo izpodrinil Wacker Innsbruck na deseto mesto.
ŠAH
Petnajsta partija za naslov svetovnega šahovskega prvaka med sedanjim šahovskim kraljem in Tigranom Petrosjanom in njegovim izzivalcem Borisom Spaskim se je končala že v 20. potezi remi (neodločeno). Po 15. igri je stanje dvoboja tako še naprej 7,5:7,5.
JADRALNO LETALSTVO
Uspeh Avstrije na mednarodnem
jadralnem tekmovanju
Te dni je bilo na letališču v Slivnici pri Mariboru mednarodno tekmovanje motorno jadralnih-letalskih modelov, ki so se ga udeležili najboljši avstrijski klubi in Aeroklub Maribor. V zraku so ta mala jadralna letala tako dovršena, da se na vsak ukaz po radiu brezhibno odzovejo in izvajajo tudi najbolj, 'drzne krivulje.
Rezultati tekmovanja: zmagovalec je bil Heinz Sekirnjak, avstrijski državni prvak — U-nion Model Flieiger, Club Gradec; drugo mesto je pripadlo njegovemu očetu Heinrichu Sekimjaku iz istega kluba. Najboljši Jugoslovan je bil Slovenec Miran
JOSIP JURČIČ IN JANKO KERSNIK:	5
Rokovnjači
»Le pridi no kateri vas sem, da mu bučo zmečkam kakor kašo. Klobase bomo delali iz vas za pse. Vi ste še slabši kot psi, ker psi nosijo vsaj svoj kožuh, vi pa ne svojega, ampak ukradeni kožuh nosite, duše rokovnjaške, tatinske!«
Kakor je pa lahko misliti, se je pokazala ta Blaževa metoda, protivnike potolažiti, ali od sebe odvračati, krivo, ker so bili vedno bolj razdraženi, in oni mali šepavi je svoj težki nož s tako silo v psujočega Blaža zalučal, da se je ostrina močno v stol zasadila, s katerim je Blaž urno in po sreči prestregel nož. Ali zdaij se gane stari sivo-bradec in, ko prime težki cinasti plošček z mize, s katerega je bil ravno meso snedel, mu odpade brada im Blaž s strahom spozna, da je to oni berač Tomaž, ki je dopoldne še na sramotnem odru stal, a potlej zginil. Nobenega dvoma ni več bilo, da so to res rokovnjači! Kakor je bil Blaž Mozol hraber in se je rad tepel, se je vendar ustrašil tako silno, ko je videl, da je res, kar je prej le tako na iizust govoril, da ni mogel prestreči cinastega ploščka, ki ga je vanj vrgel rokovnjač Tomaž, temveč
Ut metu
Šunter iz Aerokluba Maribora, zasedel je šele šesto mesto. Slovenski modelarji imajo pač na tem področju še malo izkušenj in tudi malo modelov, ki so hudo dragi.
Nov hitrostni rekord na progi
Bruselj—New York
Letalo »Boeing 707« družbe »Painameri-can Airways« je doseglo nov hitrostni rekord na progi Bruselj—New York, ki jo je .preletelo v 6 urah in 36 minutah, kar je za 18 minut boljši čas od prejšnjega rekorda, ki so ga dosegli septembra lani.
Letalo je upravljal kaip. Paul Ridiey, ki je že lani zabeležil s 7 urami in 49 minutami rekord na progi Rim—New York.
Kot znano ima Celovec še posebno privlačnost, ki je nima nobeno drugo avstrijsko mesto, to je namreč »Minimundus« (Svet v malem), ki je zgrajen ob cesti proti Beljaku, nekoliko pred Vrbskim jezerom. V njem vidimo različna čuda sveta oziroma znamenite zgradbe v pomanjšanem obsegu.
Deset let že obstoji to malo mestece. Skoraj vsako leto postane »Svet v malem« za kako novost bogatejši in privlačnejši. Tudi letos je postalo to mestece za eno znamenitost bogatejše, in sicer je to »Belemski stolp« (Turm von Belem). Kot je vodstvo »Družbe rešite otroka« povedalo, bodo v teku leta dobili še nekaj takih čudes sveta.
»Torre die Belem« — »Belemski stolp« je mogočna trdnjava, ki so jo Portugalci zgradili ob vhodu pristanišča glavnega mesta Lizbone. Tedaj je namreč Portugalska veljala še za eno izmed vodilnih pomorskih velesil.
Od tu je odplul s svojo »armado« 14 ladij slavni Vasco da Gama (1449 do 1524).
je bil močno v glavo zadet; stol mu je padel iz rok in onesveščen se je Blaž za stolom saim zgrudil na tla.
Zdaj skoči mali, šepavi rokoiunjiaič bliže, izdere svoj v stol zasajeni nož in ravno hoče zamahniti, da bi jeikio1 Blažu v rebra porinil in mu za vselej zavezal strupeni jezik, ko čepečega nekdo zgrabi in z močjo prevrne po izbi. Jezno se mali rokovnja-čeik pobere iin hoče z nožem skočiti na novega sovražnika, ki je bil s krčmarjem stopil skozi vrata: bil je oni mladi mož, ki je prej z Blažem sedel in ga je ta Nandeta imenoval. Nobenega orožja ni imel v roki. »Suni ga!« kliče stari od mize šepavemu.
»Upetaj, smolar!« zavpije Nainde in obenem nad glavo pomoli levo roko z razklenjenimi prsti.
Kakor bi ga strela zadela, spusti mali še-pavec na ta klic in glas svoj nož na tla, debeli njegov tovariš sede nanagloma k peči in zajeca, stari Tomaž in konjar srepo gledata prišleca. Nekaj trenutkov je bilo vse tiho.
ČETRTO POGLAVJE
Tat, rokomavh govori jezik drugim neumeten.
Prešeren
Klic, ki jie pokazali tako veliko oblast nad štirimi navzočimi, da so v omedlevici na tleh ležečega Blaža mahoma pozabili in is strahom in pokornostjo gledali nasto-pivšega, hoče izreči, iz rokovnjaškega jezi-
„0d nekdaj lepe so Ljubljenke slovele, al' lepše od Saše bilo ni nobene!"
Tako bi lahko vzkliknil slovenski časnikar, ki je bil navzoč na tekmovanju za najlepšo žensko Evrope (t. j. za »miss Evropo«) v severnoafriškem mestu Rabatu. Zmagala je namreč Slovenka Saša Zajčeva iz Ljubljane in na ta način postala prva lepotica Evrope za leto 1969.
Miss Evrope Saša Zajc, o kateri je posebni dopisnik pariškega radia (tekmovanje za najlepšo Evropejko je bilo 18. maja) dodal, da je nova miss zelo brhka rjavolaska, da je visoka 1,72 metra in da ceni Dostojevskega in Traviato, da pa ima sicer 1,80 metra visokega zaročenca, je v torek, 20. maja priletela z letalom v Pariz, kjer je bila deležna običajnih novinarskih ter filmskih in drugih kraljevskih pozornosti.
Plul je vzdolž Afrike okoli »Rtiča dobre nade« in odkril slednjič leta 1497 pot v vzhodno Indijo. Podkralj Vasco da Gama je imel nalogo v odkriti deželi Indiji napraviti red in mir, ki je bila odslej portugalska kolonija. Njegovo ladjevje se je vrnilo v domovino, on pa je ostal tam in tam umrl.
Vzorec njegove admiralske ladje bo kmalu plul na vodi pristanišča »Minimundu-sa«.
Sulejmanova mošeja, ki je bila že lani velika privlačnost za mnoge obiskovalce, bo dobila sedaj še zadnji minaret in pa arhitektonsko izredno zanimivo arkadno dvorišče —■ vzorec arabske umetnosti.
Tudi naša modema doba bo zastopana: »Svet v malem« bo dobil tudi »Dunajski stolp«, znamenitost današnjega Dunaja. Vzorec bo zgrajen po merilu 1:25, kot so vobče vsi drugi vzorci.
V kratkem bo prispela še znamenitost Evrope našega časa: hiša, v kateri je n as ta-
ka v navadno slovenščino preveden, nekoliko rolkovnjašiki kompliment: »Proč pes!«
Rokovnjaški jieziik je imel le za najma-vadmejše .samostalnike in glagole tuje besede, ki j,ih je pa slovenski pregiba! in sklanjal in mešali s slovenskimi vezniki, prislovi in zaimki. Cela množina rokovnjašikih 'besedi, vzetih diz pol razumljene ali največ niti ine razumljene roimainščine in german-šdime ali pa celo ikar od neukih ljudi izmišljenih izrazov, ni bila velika. Vendar je bila dovolj, obširna, da je storila govor nerazumljiv -oinemu poslušalcu, ki ni bil v 'tem tajinem (jeziku poučen, (katerega niti visi rokovnjači niso smeli znati, 'temveč le iizvollj eni ali najzainesljivejši.
»Suini ga, h e?« ponavlja Nande 'besedo starega Tomaža in stopi bliže iz divjimi pogledi.
Stari si ovezuje odpadlo sivo brado in reče:
»Mojster Groga*, te besede mi ne moreš ■zameriti, jaz te nisem spoznal, ko si tak obrit in ostrižen 'kot kmet in takisto oble-
* Mojster Groga: Veliki Groga je bil znamenit rokovnjaški poglavar. O njem poročajo Novice 1855 str. 83 po njegovi smrti. Bil je doma iz kamniške fare, nezakonski „soldaški” otrok, roj. leta 1761 v Ljubljani. Vsega skupaj je bil pri vojakih 29 let, leta 1812 „je šel z Napoleonom nad Ruse”, kakor pravii sam v svojem življenjepisu. Umrl je 1855 v 94. letu na Trsteniku.
njena komisija za človečanske pravice v StraBburgu.
Letos proslavlja »Svet v malem« majhno obletnico in sicer je to 10-letnica njegovega obstoja. Novi razstavni objekti ter vobče lepo razstavljene zgradbe in znamenitosti »Minimundusa« pomenijo za Celovec v turističnem pogledu pravo atrakcijo, saj se zlasti tujci ne morejo dovolj načuditi lepotam, ki jih nudi to malo mestece.
KULT SVETNIKOV V SOVJETSKI
ZVEZI
Glasilo moskovske mladine »Moskovski Komsomolec« piše v nekem članku, da še v edino obstaja, posebno na umetniškem področju, »kult svetnikov«. V članku navaja primere iz del pisateljev in slikarjev, kjer avtorji izražajo občudovanje za versko preteklost Sovjetske zveze.
PRODANA PRVA IZDAJA
SHAKESPEAROVIH DEL V POLI
Neka 'britanska firma, ki se ukvarja s preprodajo redkih knjig, je v New Yorku prodala nekemu ameriškemu (anonimnemu) zbiralcu prvo izdajo Shakespearovih del v poli. Kuipec je naštel za dragocenost 33,6 tisoč dolarjev (873.000 šil.). Tako je spet neka 'britanska .nacionalna dragocenost odšla čeiz morje v Ameriko.
BOLEČE DOGODIVŠČINE SILVIE
KOSCINE
Med snemanjem Bologninijevega filma »On in ona«, ki govori o srečanju in obračunu dveh mladih 'ljudi, se je dogodilo*, da je Koscinin partner Laurence Harwey preveč realistično opravil nalogo, kakršnih se sicer v filmih 'lotijo bolj preračunljivo in nežno. Skratka., ko bi morali navidez surovo- udariti svojo soigralko (Koscinovo), se miu je očitno- nekaj zataknilo, kajti dejanje je opravil čisto zares, tako da se je 'igralka zgrudila in so jo morailii odpeljati v bolnišnico, kjer so- ugotovili izvin noge in poškodovano' čeljust. Snemanje so začasno prekinili. O -dogodku poroča Reuter.
čem in mlajši. Nikar mi in e zameri, mojster Groga, mi vsi te nismo poznali do zdaj ne, da si naglas po naše spregovoril.«
Nande ali, kakor ga je Tomaž zvali. Groga naglo migne s prstom, naj molče, in nobeden ne zine. Potem se obrne im pripogne do ležečega Blaža ter ga razgleda in pretiplje. Videč, da je popolnoma nezavesten, a ne m-očno udarjen, reče krčmarju, ki je bil takoj, za njim prišel, in enemu rokovnjaču, naij neseta nezavestnega iz izbe v vežo. Potlej se obrne k ostalim trem in reče osorno:
»Kaj sem vam ukazal? Tukaj skoraj v sredi mesta nove poboje napravljati in precej z noži? Ljudi nam ščuvati na krvavi sled, a brez vse potrebe in samo da se pijanemu človeku, kakor je ta, neumno zabavljanje ustavi? Niste li ravno prej slišali na trgu, da imamo novega sovražnika, ki sc koline, da vas hoče pobesiti, in razpisuje vaše glave? Posebno ti, Tomaž Velikonja, ki smo te komaj pred nekaj urami oteli?«
Vsi molče kakor zmerjani otroci.
»Že grem, mojster Groga, a žejen sem 'bili, in glej, ker imam to brado in vso drugo obleko, ne pozna m,e tu nihče, le Tonček me je spoznal, ki je vedel,« se izgovarja Tomaž.
»Molči! V mestu nimate ničesar iskati brez mojega povelja vi trije!«
Razen konjarja vstaneta oba rokovnjača na odhod. Tonček ukazov at el-ja prašaje gleda, da li povelje iti tudi zanj velja. Vi-
10-LETNICA MINIMUNDUSA
Starogorski:
Kruh s sirovim modrim maslom
(Prosto po Langfor-d Reedovi pravljici)
Rilo je 'to davno, talko davno, kakor so sploih bili davni tisti časi, bo so- se še lahko godile pravljice. In godilo- se je -to v eni iz številnih dežel turkes-taimskih, v starodavnem mestu Samarkandu. Cvetel je urj-uk, ki mu mi pravimo marelica, tisti drobni, sladki, ki se ves raz teče v ustih. Vsa pokrajina je bila kakor z mladim snegom posuta, m a katerem so .se lomili žarki jutranjega -sonca in blesteli v lahno rožnati barvi. Zakaj pomlad je obiskala Turkestan.
Tisti čas je' živela v Samarkandu princesa Alk Supurgi, imenovana Beli venec, še sonce se je obradovalo, ko jo je obsijalo, takšna je bila njena lepota.
Ko je dorasla v svoja dekliška leta, so se jeli oglašati snubci iz 'vseh dežel velikega Turkestama din še preko miej tja -v Kirgi-zostan in se ji klanjali. Zakaj žar njenih modrih oči j;e bil .kakor modrina neba, kadar isonce vzhaja..
Očka, kralj, jii je rekel:
»Glej, zrasla sil in priroda -te kliče, da osrečiš junaka, -bodisi iz dežel, ki so v Tur-kestanu, bodisi: iz dežel, ki so v Kir-gizoista-niu, bodisi iz katerihkoli dežel, kjer prebivajo' junaki in se ti klanjajo.«
Ak Supurgi, princesa, imenovana Beli venec, pa je odgovorila:
»Ne bom se m ožil a, očka. Če pa zahteva korist dežele, da se moram poročiti, bom vzela- tistega za moža, ki mi bo znal prinesti, kruha z modrim sirovim maslom — s tako modrim, kaikor so moje oči.«
Kralj, j,e pogledal hčerko in začudenje je bilo v njegovih očeh, ko- je rekel:
»Z modnim sirovim maslom? Nikoli še nisem slišal, da -se dobi kje modro- maslo. Vendar,« je rekel po kratkem premisleku, »mladost se rada norčuje in zahteva nemogoče stvari. Če je tvoja- sreča odvisna od ■modrega sirovega masla, ne ugovarjam.«
Potem je šel in ukazal, da se razglasi po vsem velikem Turkestanu in še preko njegovih mej, da princesa Ak Supurgi, imenovana Beli venec, vzame za svojega moža junaka, ki ji prinese kruha, namazanega z modrim sirovim maslom.
iz daljne jutrne dežele. Prijezdil je na samo enem velblodu s samo enim služabnikom, ki mu je pa bil bolj prijatelj kakor služabnik. Na hitri- pogled je bil videti zelo-pri,kupljiv, zakaj preprost je bil njegov poklon. Telo pa je bilo visoko iin prožno kakor bambus, črne, globoke oči so se zdele kakor zrcalo, v katerem se zrcali modrost nj-egovih prednikov.
Predstavil se je kralju in rekel:
»Kiočkiintaj Džigit, imenovan Mali dečko, se ti klanja. Slišal sem v svoji deželi tam na Jutrnem, kjer sonce zgodaj vzhaja, tvoj razglas. Zadnji odstavek tvojega razglasa govori:
,Sirovo maslo mora imeti modrino oči princese Ak Supurgi, imenovane Beli venec, ki je moja hčerka.’
Ali do1 voliš, da študiram barvo v očeh tvoje hčerke? Zakaj mi skrivnosti,, ki bi se ne dala odkriti.«
»Dovolim,« je vzkliknila princesa Ak Supurgi, imenovana Beli venec, še preden je m-ogel kralj odgovoriti. »Koliko časa bi potreboval za ta študij?«
Kinčkintaj, Džigit, imenovan Mali dečko, je pogledal s svojimi črnimi očmi princeso v njene modre oči in rekel:
»štirinajst dni bo zadostovalo, o, Ak Supurgi.«
»Dobro,« je rekla princesa. »Nečem biti krivična. Prihajaj torej; od ponedeljka dalje vsak dan ob pol petih k meni južimat. Ukazala boim, da bo južina posebno dobro pripravljena. Zakaj študij, potrebuje krepčila.«
In talko se je zgodilo-, da je Kimčbintaji Džigit, imenovan Mali dečko-, gledal dva cela tedna v sladke in modre oči princese Ak Supurgi, imenovane Beli venec, in jih študiral. In na-ji se komurkoli zdi vse -to še tako -neverjetno-: ko jie minilo tistih štirinajst dni, -ni princ nič več vedel kakor prvi -dan svojega študija.
»Ne morem -dognati,« je rekel, »ali so dol modre 'kakor vijolice ali so modre ka-
kor modriš, čeprav sem si tega v svesfci, da so tvoje -oči najlepše oči na svetu.«
»Zdi se mi, Kinčkintaj Džigit,« je rekla princeis-a iz glasom, v katerem jie -bilo priznanj e, »da si, vztrajno študiral. Morda pa misliš, da -bi potreboval še kakšen dan ali dva, da se odločiš?«
Kinčkiin-taji Džigit ,-se je nalahno ipoklon-iil in njegove črne, globo-ke oči so pobožale obraz princese Ak Supurgi.
»Dva dneva bi zadostovala, o, Ak Supurgi,« je rek-el princ.
»Dobro,« je odgovorila princesa. »Pravična hočem biti. Naj bo še dva dni!«-------
Ko je napočil dan preizkušnje, je stopil princ Kinčkintaji Džigit pred kralja. P-odal m-u je Ikos kruha okusno in vabljivo namazanega ,-s sirovim maslom.
»Kraljevska visokost,« je rekel -in v glasu mu je drhtelo- zmagoslavje. »Pogl-ejite in po-vejte po pravici ali nisem držal svoje besede?«
»Da,, natanko takšna barva je na- tem sirovem ma-slu, kakršno sem želela,« je rekla princesa -z nežnim glasom, preden jie im-ogel kralji -sploh kaj izpregovori-ti.
»Ali ... ali...,« se je spotikalo- kralju na jeziku, ko se j-e nekoliko opomogel od nepričakovane osuplosti. »To vendar ni modro maslo, -to je čisto navadno belo- sirovo- maslo!«
»Motiš -s-e, očka,« se je nežno privila princesa k očetu. »Zagotavljam te, da je modro. In ker je Kinčkintaj Džigit tudi m-ojiih misli, sva tako dva, ki enako misliva, ti si pa sam, kar priča, da je najina prava.«
Stari kralj je o-bjed hčerko Ak Supurgi, imenovano Beli venec, se -nasmehnil in rekel:
»Razumem, razumem ... sedaj razumem. Ej, mladina ... In kljub vsemu je to sirovo maslo vendarle belo. Ali kaj mi mar. Vzemita se, kakor sta se našla, in bodita srečna!«
»To tudi storiva,« je rekla princesa. »Zakaj tisti, ki jie videl v mojih očeh samo mene, in ne kraljestva, je znal pričarati moje hrepenenje, našel je skrivnost modrega sirovega masla. In od njega — resnična, očka, je bila tvoja opazka — jie bila odvisna m-o-ja sreča.«
IVAN CANKAR:
Sošolec Tone
Mnogo jih je bil-o, ki so prihajailiič Prišli 80 z vzh-o-da na velblodih, z juga z ladjami, s severa na saneh in z zapada na konjih, zakaj vsi bi radi imeli za ženo Ak Supurgi, imenovano Beli venec. Ali zaman je bil ves trud. Vsaj tako se je zdelo. Prinašali so sicer kruh, namazan j-e tudi bil z modrim maslom, ali dišal jie tako neprijetno, da jim ga je princesa z obžalovanjem pometala v glave. To sicer ni pričalo o njeni dobri vzgoji, vendar ne smemo pozabiti, d;a j-e bilo to davno, davno, ko ljudje še niso bili tako skrbn-o vzgojeni, kakor so dandanes.
Nek-i dan, ko se je že zdelo, da ne bo mogoče dobiti kruha z modrim sirovim maslom namazanega, se je pojavil mlad princ
Čudno je, ktito- ostane človeku v spominu dogodek, ki :se jie vršil v zdavni mladosti in ki je čisto brezpomemben. Veliki dogodki, ki -so gnetli dušo ter orali pot poznejšemu življenju, so -na poli pozabljeni, oko jih vidi komaj še za daljnimi -meglami. Malenkost, ki je včasih celo smešna, mnogokdaj zoprna, pa stojii živa pred-človekom, kakor da se je bila vršila -dan poprej. Rolka spomina je nalašč ali pomotoma pisala biblijo v pesek, abecedo pa je klesala v kamen.
Po petindvajsetih -letih sem ugledal so-
šolca Toneta in sem ga ko-ji -spoznal. Postaven, čokat mož je bil in nosil je košato brado. Bistri, nekoliko prešerni pogled, veseli, bučni smeh, zdravje, žeh-teče iz polnih lic, vse je -pričalo, kako prav je bil storil, ko se je navsezgodaj odpovedal šoli in v-sem učenim izkušn j a v,aim.
Sedela sva v krčmi za toplo pečjo; zunaj jie zamolklo bučala bu-rja. Večerilo se je, krčmar je prižgal svetilko -ter zagrnil okna. Razgovarjala sva se o -davnih časih in spomini so vstajali, mili, sladki, kakor duh rebule, ki sva jo pila.
FRANCE BALANTIČ:
Qf(& najdem, dom e t)
Oblaki diše kot ciklamni, bori neba so temni zaliv, v njih potopljeni kot kamni so ptiči, tiho padajo v sen.
Ne najdem domov in poln sem medu
kakor žametna drobna čebela, rumene so roke od prahu, nazaj ga bom stresel med rože.
Daši je bila rebula res -dobra, se mi je zdelo čudno, da se je njega, čokatega, bradatega moža, taiko zgodaj polastila njena moč. Oči, prej tako bistre, so s-e mu zalile ter so pričele gleda-ti motno, nekako zbegano. Naslonil j-e glavo v o-bedve dlani, pomolčal, nato pa se j-e ozrl name postrani, kakor naskrivaj, izza prstov.
»Boli me -tisto . . . boli! Hudo mi je . .. saj vidiš! Kadar se spomnim na tisto, bi se najrajši pretepel! Krivica ... krivica peče, boli, pa čeprav je odtistihd-ob že petindvajset let! Kolikokrat sem se žalosten spominjal nate in na . .. na tisto!«
Spočetka sem ga gledal in poslušal osupel in nisem vedel, kaj jie bilo »tisto«. Nenadoma pa me je vroče prešinilo, za-blisnilo s-e je v spominu in ves mali dogodek izza otroških let je stal živ ipred menoj .
Tako je bilo:
Ko se je bil Tone ka-r sredi leta naveličal šole, mi j-e rekel nekoč na cesti:
»Kaj- bi s temi knjigami, ki jih še od daleč ne maram gledati? Vzemi jih in jih -prodaj, veliko ne boš -dobil za-njie, ker so preveč popackane, ali nekaj boš morda le dobil! Če ne pojde drugače, jih -daj za desetico, vse skuipaj! Kadar napraviš to kupčijo, bov;a že naredila med seboj, da bo pravi«
Res sem iskal in našel -kupca :za tiste po-svaljlkane knjige; -dobil sem zanje šestdeset krajcarjev. Izročil sem jih materi, da j .ih pošlj-e Tonetu, kadar pride Francka iz šol-e. Mati je položila -svetle desetice v maj lino, okroglo, papirno škatlico, kakršne rabijo lekarnarji za praške. Še zdaj s-e mi zdi, da vidim -pred seboj tisto belo škatlico. Sam pa sem se napotil v gozd -poslušat, kako prepevajo košate bukve.
Drugi ali tretji dan — vroč sončen dan je bil — sem stal pred hišo, ko je pripeljal Tone mimo težko naložen -voz. Imel je par lepo rejenih, močnih konji, ki sta vlekla-težko, stopala pa- čvrsto in samozavestno. Ne vem več, -kaj j-e vozil, ali so bile kože ali, j-e bilo usnje. Nagnil se je s svojega visokega sedeža- ter s-e nasmehnil z vsem širokim, rdečim obrazom.
»No, aili si napravil kupčijo?«
»Sem. .. -saj sem ti poslalI«
(Nadaljevanje na naslednji strani)
delo se mu je ako-ro, da bi, tudi, on rad ušel oblastnemu možu iz oči, d asi je vedel, da imata še račun skupaj.
»Stoj!« reče ,potem Nande in ustavi rokovnjača med vra-t-i. Oba se vrneta. Groga jima govori:
»Nobeden od vas ne -zini nikomur ni besedice, da -smo se -tukaj -sešili, da ste me videli v tej obleki in kakor -sem danes in da me slišali s tem imenom zvati, ki se j-e bi imenovalo. Nikomur, -sem rekel! — Ti 1 Pojdi, Velikonja počaka.«
Šepavi mlajši odide. Tomaža Velikonjo Pa odvede Groga k -steni im mu -tiho uka-zuje: »Preobleci se, kakor misliš, a, pojdi precej, na K-oldvec, -taim is e ukradi v hleve in glej, da -ponoči od -enajstih do dneva izvedeš tistega konja, ki ga oskrbnik danes 12 Kamnika prijezdi. Če misliš, da sam tega ne opraviš, vzemi s -seboj, ikoga-r hočeš. Konja pripelješ potlej do blizu rovske cerkve, tam ga na cesti temu Tončku izročiš. Morda bom j-az sam tam.«
Velikonja odide. Nande s-e obrne h kobilarju, migne mu, naj gre z njim v kamro, >U -tam mu reče prijazno:
»Ti, si prinesel denarja-, ki si -ga skupil, tiokaži! Ravno potrebuj,emo denarjev.«
Rekši sede k -mizi, a Tone o-dpaše izpod ^bilnega maiprsnjiaka usnjat maček z denar-Jierrt -in -ga vrže na mizo, -rekoč: »To je, kar je.«
»A vendar nisi, rekel, da j-e -to vse, kar si siku,pil za blaigo, ki si ga od mojih ljudi -dobil?«
»Vse je, vse,« reče Tone boječe in svojo -suho roko briše ob koleno.
Groga- razpoloži -novce in brz-o ipovrh-u preštej.e ter deje:
»Ni, vse! Ti si dobili v Višnji go-ri tri konje im dve kobili. Na Grosupljem -si na cesti prodal enega konja in eno kobilo. Potlej si pa poid Debelim hribom dva- konja, dobil, talko da si pet glav prignal do sem v Kamnik. Kar si -tukaj zanje s tržil, -kjer si jih precano dal, samo tega j-e -petintrideset frankov v-eč, kakor tukaj denarja kažeš. Kar si prodal po potu in pridobil, tega ni tukaj-, prijatelj. Hočeš -vedeti, koliko j-e tudi-to? Zakaj: misliš priitajlevati? Kar si zaslužil, to -dobiš od mene. Da bi- si ti, sam jemal, .tega ne! Ko bi jalz n-e bil danes na semnju v-idel, da si ras naš človek in mož, ki zna, kar hoče, ne vem, ik-aiko bi te zdajle izplačal, ko misliš, da me moreš goljufati.«
Kobilar z Obldk prebledi. Strah ga je bilo pred tem -možem, ki -vse ve, še ono, kar -se je godilo, ko ni bilo nikogar zraven. Zatorej hitro brez besede poseže pod pazduho in iz 'tamošnj-ega žepa privleče še eno moišnjioo -denarjev ter. jio s strahom položi -pred onega.
»Talko j.e!« reče rokovnjaški glavar, a ne stegn-e rok-e ipo- mošnji, ne pogleda je odznotraj, temveč jo porim-e -kobilarju nazaj,
iprimakne še od kupčka pred seboj, kar jie mogla- pest izagraibiti, in reče:
»To- imaš za zdaj.. Glej,, da se pri meni zmerom več naravnost -zasluži kot za hrbtom. To j-e več, kot si mislil, da dobiš, če se boš ipa- še kdaj, poskušal saim pl-a-čevati, utegneš ,dobiti -rokovnjaško -plačilo-. Poznaš, kakšno jie?«
»Mojster -Groga, nikoli v-eč!« reče skesamo Tome in -hoče oditi z -novci. A glavar Groga mu veli :
»Stoj in poslušaj-! Veš, kjie jie Kolov ec?«
»Vem.«
»Drevi od enajstih do dneva čakaj, pri cesti med Kolovcem im ravsko cerkvijo. Ed-en naših ti prižene konja. Tega zajahaj in prodaj ga, za kolikor moreš, a ne blizu. Jezdi v Trst ali na Reko. Dvajse-t tolarjev prineseš meni, vse drugo je tvoje, konj je. vreden več kot trikrat toliko, Dobro pa jahaj, da te ne zasledijo-. Suho cesto imaš. Hodi!«
Ko j-e Tone iz hiiše in veže -korakal, je slonel zunaj ob zidu Blaž Možni, ki ga j-e bila mrzla voda iz Bistrice, s katero so mu glavo prali, zopet obudila k življenju.
»O Rajtgu-z-en, Rajitguzan, kam -pa greš, čakaj me no!« reče Blaž z bolno vinskim, slabim glasom.
Tončku pa, -rokovnjaškemu pomočniku pri konj-skih tatvinah, zdaj niti na misel ni prišlo, da bi se zaradi onega imena Bla-žu
ustavljal, temveč je gledal, da jie brž od hiše prišel.
Notri v izbi je krčmar rekel Grogi:
»Al-i jie pametno, da -se brez brade in tak, kakor si zdaj, kmet, pokažeš -svojim ljudem?«
»V naglici nisem mogel drugače, -sicer bi mi bili tega pijanca Blaža ubili, a to bi mi ne bilo še pogodu. Dohodi mi papirja, pero in tinto.«
Precej dolgo je trajalo, preden je krčmar prinesel papirja in drugega pisala. Groga nariše na papir veliko roko, pod njo konjsko glavo in -napiše po-d Oboje, da glavar rokovnjačev razpisuje 60 frankov tistemu rokovnjaču, ki še -nocoj kolovškemu oskrbniku onega konja ukrade, ki ga je danes jezdil.
»To moraš ponoči na Gavričevo hišo nabiti,« reče krčmarju. »Oni razpisujejo po beraških trideset frankov na mojo glavo; jaz jim hočem pokazati, da na -njih konja glavo še enkrat toliko razpisujem in jo še tisto noč imam! Čez nekaj dni razpišem ravno toliko na Gavričevega psa!«
»Kdaj moram to nabiti?« -vpraša krčmar oprezno in sikoro boječe.
»Še nocoj, ipo polnoči-, zjutraj ali kadar moreš.«
»Pa če me ikdo vidi?«
»To bi -bilo neumno. Le glej, -da boš tako -storil, da te nihče n-e bo videl. Lepše je in -bolj po naše, Jošt!« (Dalje prihodnjič)
IZRABITE ŠE VAŠO UGODNO PRILOŽNOST
TUJSKE SOBE od S 1920.
H ANZEJ KOVAČIČ VILLACH, GERBERGASSE 6
od lastne tovarne
• POSKRBIMO VAM KREDIT • DOSTAVLJAMO NA DOM • POSEBNA IZDELAVA
RADIOTELEVIZIJSKI PROGRAM
RADIO CELOVEC
NEDELJA, 1. 6.: 7.00 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 2. 6.: 14.15 Informacije. Žena, družina, dom. — 18.00 Pokoncilski pogovor. — TOREK, 3. 6: 14.15 Informacije. Koroška kronika. Za krmilom. Športni mozaik. — SREDA, 4. 6.: Informacije. Vesti iz kmetijstva. 5 minut za gospodarstvo. O ljubezni in pomladi. — ČETRTEK, 5. 6.: 7.00 Srca samo naj merijo čas... (Posnetki koncerta APZ ,Tone Tomšič' 1. 12. 68). — PETEK, 6. 6.: 14.15 Informacije. Iz ljudstva za ljudstvo (Pri Ogrisu Hanzeju v Slovenjem Plajberku) — 1. del. — SOBOTA, 7. 6.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
AVSTRIJSKA TELEVIZIJA
SOBOTA, 31. maja: 15.15 Tojopticum -• 16.30 Za otroke od 6. leta dalje: Hišica (8. nadaljevanje) — 16.55 Za družino: Kentucky Jones (14. nadaljevanje) — 17.20 Moda drugače — 18.45 Potovanje po Evropi — 18.00 Tedenski magazin — 18.20 Vrtnar Flip, lahko noč oddaja za najmanjše — 18.25 Kulturne aktualnosti — 18.45 Reklama — 18.50 Dober večer v soboto.. . želi Heinz Conrads — 19.16 Pregled programa — 19.20 Reklama — 19.30 Čas v sliki m tedenski komentar dr. Huga Portischa — 20.00 Reklama - 20.06 šport - 20.10 Reklama -20.15 Storilcu na sledi (4. nadaljevanje), kriminalno ugibanje — 21.55 Športni žumal — 22.25 čas v sliki — nočna izdaja — 22.35 Naš nočni program: Zeleni ogenj, pustolovski film in konec oddaje.
NEDELJA, 1. junija: 15.00 Mednarodne kolesarske dirke okoli Avstrije: Prenos iz Salzburga — 16.30 Za otroke od 6. leta naprej: Medvedek kopit-ljaček (2. nadaljevanje) — 16.35 Za mladino od 11. leta naprej: Jadranje na valovih in v oblakih — 16.55 Za mladino od 14. leta dalje: Stik — 17.10 Oddaja šlagerjev bavarskega radia: Outsider (6. nadaljevanje) — 17.35 Za družino: Hank (7. nadaljeva-
ZAPORNI BALONI NAD
ASUANSKIM JEZOM
Iz Zathodine Nemčije so sporočili, da ima Egipt v načrtu postaviti zaporne balone nad Asuanskim jezom, da bi ta življenjsko pomembni objekt zavarovali pred morebitnimi napadi izraelskih letail. V tem smislu je egipčanska vlada zaprosila za vzorce 'balonov od zahodnonemške tovarne v Augsburgu.
Hkrati pa je v tej tovarni Izrael naročil izdelavo plastičnih modelov izraelskih reaktivnih letal »Mirage«, da bi z njimi »zavajal sovražnika«. Tako so začeli v tovarni proizvajati vzorce »Mirage«, 'ki jih je mogoče napihniti.
SEDEM KANDIDATOV
ZA DE GAULOVO NASLEDSTVO
V Franciji je predvolilna predsedniška kampanja, v ikateri sodeluje sedem kandidatov v polnem teku. Kandidata Alain Polt er in Georges PomipidOu sta uradno začela
nje) — 18.00 Iz moje knjižnice: Friedrich Torberg bere Ephraim Kishon (1. nadaljevanje) — 18.25 Vrtnar Flip, lahko noč oddaja za naše najmanjše
—	18.30 Pogled z okna: O zdravilih in lekarnarjih
—	19.00 Čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 Športni pregled — 20.10 Nedeljska pridiga — 20.15 Emilia Galotti, meščanska tragedija Gottholda Ephraima Lessinga — 22.05 Čas v sliki — nočna izdaja, nato konec oddaje.
PONEDELJEK, 2. junija: 18.00 Zeleni svet: Dejstva, pogled v prihodnost — 18.20 Vrtnar Flip, lahko noč oddaja za najmanjše — 18.25 Podoba Avstrije — 18.45 Reklama — 18.50 Valerie in pustolovščina (10. nadaljevanje) — 19.16 Pregled programa — 19.21 Reklama — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Reklama — 20.06 šport — 20.10 Reklama — 20.15 Komisar — 21.15 Poštni predal 7000 — 21.25 Šport v ponedeljek — 22.25 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.35 Posebno za vas: Revija, nato konec oddaje.
TOREK, 3. junija: 18.00 Walter in Connie — 18.20 Vrtnar Flip, lahko noč oddaja za naše najmanjše — 18.25 Kulturne aktualnosti — 18.45 Reklama — 18.50 Kam vleče veter (12. nadaljevanje)
—	19.16 Pregled programa — 19.21 Reklama — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Reklama — 20.06 Šport — 20.10 Reklama — 20.15 Ples rudarjev in rudarska ,pesem — 21.00 Prosim, odložite! Portret osebnosti — 22.00 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.10 Mednarodne kolesarske dirke okoli Avstrije, nato konec oddaje.
SREDA, 4. junija: 10.00 Televizija v šoli: Kaj lahko postanem? — 10.30 Mostovi k človeku — 11.00 Program za delavce: Mož, ki je hotel vladati — 16.30 Za otroke od 6. leta naprej: Čevljar Ahmed — 17.15 Za mladino od 11. leta dalje: Lassie — 17.40 Za družino: Šah za vse — 18.00 Francoščina — 18.20 Vrtnar Flip, lahko noč oddaja za naše najmlajše — 18.25 Podoba Avstrije — 18.45 Reklama — 18.50 Dragi stric Bill (11. nadaljevanje) — 19.16 Pregled programa — 19.21 Reklama — 19.30 Čas v
volilni boj,, iko sta na televiziji pojasnila svoj program.
Uradni kandidati so: socialist Gaston Def-Cerre, predstavnik neodvisnih Louis Duca-tel, komunist Jaques Ducios, trockist (Komunistična zveza) Alain Krivine, vršilec dolžnosti predsednika republike Alain Po-her (center), nekdanji degolistični premier Georges Pompidou in kandidat enotne socialistične stranke Michel Rocard.
Po najnovejši anketi inštituta za ugotavljanje javnega mnenja je dobil Pompidou manj prerokovanih glasov, medtem ko je Pohorju po teh predvidevanjih naklon j e-
slitki - 20.00 Reklama - 20.06 Šport - 20.10 Reklama — 20.15 Obzorja — 21.00 Kajti veter ne zna brati, ljubezenska romanca — 22.50 Čas v sliki — nočna izdaja — 23.00 Mednarodne kolesarske dirke okrog Avstrije, nato konec oddaje.
ČETRTEK, 5. junija: 15.45 Mednarodna Jazz oddaja — 16.30 Za mladino od 11. leta dalje: Orlova skladba — 17.35 Za družino: Podvig v morskih globočinah — 18.20 Vrtnar Flip, lahko noč oddaja za naše najmanjše — 18.25 Živi cerkveni obredi — 18.55 Baročna glasba iz samostana Altenburga — 19.25 Pregled programa — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Športni pregled — 20.10 Kristjan v času — 20.15 Ponudbe služb ženski, veseloigra — 21.45 Čas v sliki
—	nočna izdaja — 21.55 Mednarodne kolesarske dirke okrog Avstrije — 22.10 Mojster I. P.; filmski življenjepis, nato konec oddaje.
PETEK, 6. junija: 10.00 Televizija v šoli: Denar in življenje — 10.30 študij telovadbe na univerzi
—	11.00 Program za delavce: Ples rudarjev in rudarska pesem — 11.46 Šport v ponedeljek — 18.00 Avstrijsko državno nogometno prvenstvo. Tekma med Eisenstadtom in Rapidom z Dunaja — v odmoru reklama — nato Vrtnar Flip, lahko noč oddaja za naše najmanjše — 19.45 Čas v sliki — 20.00 Reklama — 20.06 šport — 20.10 Reklama — 20.15 Znamka; kriminalna igra — 21.30 Reklama — 21.40 Časovni dogodki — 22.40 Mednarodne kolesarske dirke okoli Avstrije, nato konec oddaje.
TELEVIZIJA LJUBLJANA
SOBOTA, 31. maja: 9.35 TV v šoli: Prva pomoč
—	Figarova svatba — Novosti v znanosti — 17.50 Po domače z zadovoljnimi Kranjci — 18.15 B. Britten — Erick Crozier: Igrajmo se opero — mladinska oddaja — Kmečka ohcet — posnetek prireditve
—	19.15 Jugoslovanska revolucija — filmska serija
—	19.45 Cikcak - 20.00 TVD - 20.30 3-2-1 -20.35 Kmečka ohcet — posnetek prireditve — 21.35 Rezervirano za smeh — 22.00 Maščevalci — serijski film - 22.50 TV kažipot - 23.10 Poročila.
Ostalega programa ljubljanske televizije nismo prejeli.
no več volivcev. Prepričani so, da ne bo nihče izvoljen v prvem votivnem 'krogu, ki bo 1. jiunijia.
SESTANEK MINISTROV
EVROPSKE GOSPODARSKE
SKUPNOSTI
Prvikrat po francoskem ljudskem glasovanju so se pretekli teden zunanji ministri Evropske gospodarske skupnosti (EGS) sestali na rednem ministrskem svetu. Zvedelo se je, da je šlo v glavnem za posvetovanje, ker so pač morali upoštevati dejstvo, da je Francija pred predsedniškimi volitvami. Na sestanku so razpravljati o zahtevah za sprejem Velike Britanije in drugih držav v skupno tržišče, kot n. pr. Avstrije, Jugoslavije itd. Govoriti so tudi o notranji okrepitvi te gospodarske skupnosti ter o trgovinskem sporazumu med Francijo in Sovjetsko zvezo.
SIRHAN DOKONČNO OBSOJEN
NA SMRT V PLINSKI CELICI
V imenu umorjienega brata Roberta je senator Echvard Kennedy poslal višjemu sodišču v Los Angeles pismo, ki naj bi odločilo o usodi mladega 25-letnega Jordanca Sirhana Bisiharo Sirhana. V pismu je senator prosil usmiljenja za ubijalca Sirhana.
OBJAVA
Slovenski visokošolski dom Korotan sprejema prijave za prihodnje šolsko leto DO KONCA JUNIJA. Poznejše prijave bodo upoštevane le, v kolikor bo slučajno še kaka soba prosta. Kdor želi biti sprejet, naj se prijavi čimprej na naslov
KOROTAN,
Albertgasse 48, 1080 Wien
Toda to ni nič pomagalo, kljub temu so Jordanca dokončno obsoditi na smrt v plinski celici 33 kalifornij.sike j etnišnice. Sodnik Walker je s svojo odločitvijo obnovil samo obsodbo, ki jo je pred več kot enim mesecem izreklo dvanajstčlansko porotno sodišče v Los Angelesu.
EBAN O PORAZU DE GAULLA
Izraelski zunanji minister Aba Eban je izj;arvil, da je izraelska vlada obvestila francosko vlado, da je bila neprijetno presenečena1 zaradi izjave francoskega zastopnika v Združenih narodih, češ da je židovski, denar igral važno vlogo pri ljudskem glasovanju, ki je prineslo padec de Gaulla. Francoska vlada je sedaj: odgovorila, da njen predstavnik v OZN ni nikoli izjavil kaji takega.
Sošolec Tone
(Nadaljevanje s prejšnje strani)
Zgrabil je za vajeti tako trdo, da sta konja vzdignila glavi ter se ozrla.
»Kako .. . kaj poslal?«
»Šestdeset krajcarjev! F ran oko sem poslal!«
»Kam?«
»K tebi!«
Lica, že prej rdeča in svetla, so mu zažarela še močneje.
»Lažeš!«
»Ti lažeš!«
»Še enkrat reci, da si poslal, pa ti dam klofuto!«
»Na, daj jo!«
Stopil sem k vozu, prav do sprednjega kolesa; Tone je zamahnil ter me udaril v lice z vso široko dlanjo; nato je naglo pognal svoja konja ter se ni več ozrl po meni.
Šel sem v hišo počasi, s sklonjeno glavo, 'brez misli in pameti. Stopil sem v izbo, odprl omaro ter poiskal tisto okroglo škatlico. Škatlica je bila prazna. Nato sem se napotil v kuhinjo, kjer je bila mati.
»Mati... kajne, saj ste poslati Tonetu tistih šestdeset krajcarjev?«
»Nisem jih!«
Takrat me je spreletel mraz, dasi je bilo vroče v kuhinji.
»Zakaj niste?«
»Saj se Tonetu nikamor ne mudi... s tem...
Zgovorila ni do kraja; sedla jse na klop in je sklonila glavo. V roki je držala cunjo za umivanje; tista roka je bila drobna in slabotna, že vsa zgrbljena in izmučena, Pogledala md ni v oči, tudi me ni poklicala, ko sem šel.
Šel pa sem na polje, s polja v laz, iz laza v gozd, tja, kjer j;e tišina najtišja, kjer so bukve najtemnejše. Tam sem legel na tla, v vročici trepetajoč, ter sem skril obraz v vlažno steljo. —
To je bilo »tisto«, kar je bolelo sošolca Toneta. Natočil sem obema do roba.
»Trčiva!«
Ko sva trčila, sva se spogledala in sva se nasmehnila ter sva si bila bližja nego v tistih časih, ko sva se podila in razkričavala za cerkvijo svetega Pavla. —
Podjunski trgovski center Bratje RUTAR & Co.
Dobrla ves - Eberndorf
MEŠALNIKE za beton - komplet vključno elektromotor in d v e samokolnici
za neto ceno S 2995.“
pri RUTARJU Dobrla ves
Telefon 04236-281
Ameriški kozmonavti - junaki: Eugen Cer-nan, Thomas Stafford in John Young (od leve na desno), ki so srečno opravili nevarno nalogo „Apolla 10”.
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-69. — Telefon uredništva in oglasnega oddelka 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil, letno 100.— šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo 24.— DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300.— bfr., za Švico 25.— šfr., za Anglijo 3,— f. sterl., za Jugoslavijo 60.— N din, za USA in ostale države 7,— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelec..— Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
Hat tednik