ILUSTRIRANI SLOVENEC
TEDENSKA PRILOGA SLOVENCA
LETO VII 5, APRILA 1931 ŠT. 14
VESELO ALELUJO!
no
Spocluj: Ivan Rejec, župnik v Sv. Križu Ila Vipavskem, eden izmed najodličnej-ših slovenskih primorskih duhovnikov, ideolog slovenskega katoliškega gibanja na Goriškem, ki so ga italijanske oblasti iii'(la\iu) internirale, ne da bi mu mogle očitati kakršenkoli piostnpek.
Dvorišče vojne akademije v Belgrudu z gojenci, kjer je due 17. p. m.
eksplodiral eden izmed štirih peklenskimi strojev, ki so jih položili doslej neznani elementi. Vsa javnost je obsojala tako početje neznanih fanatikov. K sreči niso povzročile eksplozije nobene znatne škode, le major Rakalov je bil težko ranjen in je kmalu nato podlegel ranam.
Na desni: Nova sezona našega zračnega prometa se je zopet pričela. Obratovati so začele zopet vse stare in nekaj novih prog. Obeta se nam^, da bo v dogledneni času pritegnjena v zračni promet tudi Ljubljana in se baje že pripravlja ureditev aerodroma tudi v Ljubljani. Da bi se to le kmalu zgodilo. Slika na desni nam kaže pogled na belgrajski aerodrom.
Spodaj: Bojan Smerkolj, izredno simpatični in nadarjeni naš gledališki umetnik, ki mu je pred kratkim prekinila smrt njegovo upapolno življensko pot. Za njim žaluje razen soproge, treh osirotelih otročičev, njegovih stanovskih tovarišev, med katerimi je bil zaradi svojega blagega značaja tako priljubljen, tudi vsa naša gledališka publika.
»Prestolonaslednik Peter«, najnovejši luksuzni parnik Jadranske plovidbe. Parnik ima dva vijaka in 1500 ton ter je bil pred nekaj tedni spuščen v Angliji v morje. Določen je za prevoz potnikov )o našem Jadranu in ima 150 postelj, več uksuznih kabin, glasbeno dvorano in kadilnico,  bar  in  najrazličnejše  druge
luksuzne prostore. Artur Mahr, nekdanji ravnatelj in lastnik po vsem Balkanu znane Malirove trgovske šole v Ljubljani, ki |e vzgojil skoro ves naš starejši trgovski fod. Po prevratu je šola prenehala in nipž je 20. p. m. v Gradcu umrl.
Ill
Spodaj: Vzor slovenske matere, Apolonija Rožnik iz Breznega ob Dravi, mati U otrok, ki je pred kratkim umrla. Do zadnjega je še rada predla pred svojim domom, vneta za dušni in telesni blagor svojili otrok.
Udeleženke šest-tedenskega kmet. tečaja, ki se je
vršil od meseca januarja do marca v Cerkljah pri Kranju in ki jc uspel jako lepo. Najvišja udeležba je znašala 400 oseb, povprečna pa 140. Ti tečaji se pri nas vedno bolj množijo, kajti ljudstvo dobro uvideva njih velike koristi, saj potrebuje ravno v sedanji veliki gospodarski krizi res intenzivnega pouka, da ne omaga.
Nil »Logarjev alu«,  po   vsej
Sloveniji znani lastnik prekrasne Logarjeve doline v Savinjskih planinah, v svojem drugem »automobilu«. Ima, kot trden podeželski magnat seveda tudi pravega, toda pri svoji hudomušnosti se posluži včasih tudi tega drugega. -
Na levi: Finžgarjeve 60-letnice se
spominjajo sedaj skoro vsa naša podeželska društva. V njegovi rojstni župniji so jo proslavili z vzpri-zoritvijo »Divjega lovca,« ki se tudi tam godi. (Prizor iz L dejanja.) (Foto Wengar.).
Spodaj: Gasilno društvo v Ponovi vasi si je kljub šele enoletnemu obstoju nabavilo že motorno brizgalko, prvovrstni izdelek Strojnih tovaren in livaren v Ljubljani.
Spodaj na levi: Zagrizen sovražnik lisic je P. Krušič iz Velinje vasi pri Bilčovsu na Koroškem, samo zadnjo  zimo je postrelil 20 lisic.
112
115
Gospod je vstal, aleluja!
Praznik vstajenja Gospodovega iti vstajenja narave.
Cerkev praznuje ta največji praznik prvo nedeljo po prvi pomladanski polni luni, torej med 22. marcem in 25. aprilom. Po veliki noči se ravnajo potem tudi drugi premakljivi prazniki.
Velika noč je naš največji praznik, saj pravzaprav predvsem z njo izpričujemo Kristusovo božanstvo, t. j. njegovo vstajenje, zmago nad smrtjo. Samoobeebi je tedaj umevno, da jo praznujemo z največjo slovesnostjo in da so se že zgodaj navezali nanjo najrazličnejši simbolični običaji, ki so po raznih krajih in pri raznih krščanskih verah različni, povsod pa globoko pomembni in starodavni. Le spomnimo se na prelepe naše velikonočne običaje: na >žegen<.
na olupke na veliko nedeljo zjutraj itd. itd. Koliko poezije in koliko globokega verskega čustvovanja tiči v njih. Danes objavljamo nekaj zanimivih in značilnih velikonočnih običajev tudi od drugod.
Prav tako je pa velika noč tudi praznik vstajenja narave. Po dolgih, meglenih in brez-solnčnih zimskih dnevih nam zasijejo zopet prvi krepki solnčni žarki, ki ožive in prerode pozimi skoro otrplo telo in zbude tudi naravo iz večmesečnega žalostnega spanja. Travniki začenjajo dobivati svojo svežezeleno barvo, mlado-zorane njive duhte življenja in sprejemajo v svoja naročja prvo seme in sadeže. Kmet pridno seje žito in sadi krompir, gospodinja pa prekopava vrt, a otroci se veselo pode okrog hiše, polni mladega življenja, odsev svoje oživljene okolice.
Velika noč v Jeruzalemu.
Grški  patriarh   umiva  pred cerkvijo Božjega groba noge dvanajsterim starčkom.
Na desni: Velika noč v Manili
(glavno mesto na Filipinih). Verniki molijo pred grobovi svojih dragih, ki jih za Veliko noč okrase z venci.
V sredini na levi: Vrbe. (Foto J. Skerlep.)
Spodaj: Velikonočni ples duhovnikov pred cesarskim dvorom v Ades Abeba (= glavno mesto Abesinije). Abesinci so, kakor znano, katoliške vere, t. j. neka stara krščanska sekta, ki veruje le v eno Kristusovo naravo.
i'v. Krašovec: Pomlad v Ijubijan. Mestnem logu.
Slovenski fantje streljajo za velikonočno procesijo (slika je iz Sv. Marije v Puščavi). Časili je bil največji ponos naših fantov krepko streljanje iz možnarjev med procesijo. Zaradi mnogih nesreč je prišlo to zadnja leta že jako iz navade.
Na levi:  Velikonočni jezdec (sv. Jurij) v Traunsteinu na Bavarskem.   Jezdec pomenja oznanjevalca pomladi.
V sredini na desni: Jelša. (Foto J. Skerlep.)
Spodaj: Vrbica v BeUradn. »Vrbica« je pri pravoslavnih nekaj sličnega kot katoliška cvetna nedelja. Po mestu se vrši slovesna cerkvena procesija, ki se je udeleži tudi vsa šolska mladina z učitelj-stvom. Otroci imajo obešene okrog vratu zvončke, s katerimi veselo cingijajo, v rokah pa nosijo mlado brstje.
J. Skerlep: Teloh.
114
Pomlad
Spodaj:
Cvetoči dren. (Foto J. Skerlep.)
Pomladni motiv iz Selške doline
(Foto Cv. Švigelj.;
Velikonočni motiv.
(Foto J. Skerlep.)
Na levi:
Razgled s Šmarne gore, najpriljiib-Ijenejše spomladanske izletne točke Ljubljančanov na Sorsko polje in Triglavsko pogorje.
(Foto J. Skerlep.)
lis
K velikonočnim praznikom v Jeruzalemu
Vzhodni kristjani imajo navado, če jim je le mogoče, potovati za Veliko noč v Jeruzalem, da preživijo tam v molitvi veliki teden in praznike. Zlasti iz obmejnih dežel Palestine romajo tedaj cele procesije v Sveto deželo, deloma peš, imovitejši pa na oslih in mulah. Spodnja slika nam kaže tako procesijo ruskih kmetov in kmetic v Jeruzalemu. (Slika je seveda še iz predvojne dobe.)
Herman Miilicr, predsednik nemške socialist, stranke, bivši nemški zunanji minister in dvakratni drž. kancler, eden najuglednejših politikov povojne Nemčije, ki je 20. p. m. nenadoma umrl.
Na dcMu; Hribovje se podira. V francoski provinci Savoja so se začeli pred kratkim rušiti nekateri predalpski hribi. Nad 6 milijonov kubičnih metrov zemlje je začelo polagoma dričati v nižino s hitrostjo 150 m na uro. Seveda je ogromen plaz spotoma podiral vse: drevesa, hiše itd. Ustavili so ga šele s tem, da so izkopali globok jarek. Naša slika nam kaže pogled  na razvaline.
Spodaj: Skupina iz severnih dinastij. Švedski princ Kari je obhajal pred kratkim svojo 70-letnico in ob tej priliki so ga poselili najožji sorodniki, med katerimi vidimo: norveško prestolonaslednico Marto (1), belgijsko prestolonaslednico Astrid (2), norveškega prestolonaslednika Olafa (3), dansko prlncezinjo Margareto (4) in belgijskega prestolonaslednika Leopolda (5).
Na levi: Kardinal Mulfi, nadškof iz Pi'zc, ki je dne 16. p. m. umrl, star 73 let. Kardinal je bil že od 1. 1907 in se je zlasti raaoBo prizadeval za pomirjenje med VatiKanom in Kvirinalom. Bil je tudi znani fizik.
Na desni; Jedilni servisi nekdanjih ruskih carjev, ki so jih pred kratkim prodajali na dražbi v New Yorku. Zanje je vladalo zlasti med ameriškimi bogataši veliko zanimanje.
Eie
Športni vestnik
Pred vojno je bilo kolesarstvo ena izmed glavnih športnih panog pri nas, po voJBi je pa močno nazadovalo. Nekoč so zrno-govali na.ši kolesarji na vseh večjih dirkah, dočim se zadnja leta ne morejo več uveljaviti. Stari so popustili, naraščaja pa še ni. Ker se je pa zadnja leta vendar le ustanovilo precej kolesarskih društev, je pričakovati na tem polju izboljšanja.
Na deisni: Motokolesarski klub »Ilirije«. Spodaj:
Kolesarsko društvo »Zarja« v Zg. Kailjn.
Spodaj na desni:
Kolesarski klub »Ribnica«.
Strojne tovarne in livarne v Ljubljani
so sicer že staro, renomirano podjetje, vendar «e zaradi izredne solid-nosti svojih izdelkov uveljavljajo vedno bolj tudi na velikih inozemskih trgih, kjer morajo tekmovati s svetovnimi tvrdkami. Pred kratkim imo objavili sliko njenih motornih brizgalen, ki jih dobavljajo ie tudi v Bolgarijo, danes pa objavljamo nekaj njenih najnovejših izdelkov /a BolirraH. Uvivo in Rim.
Lesteneci dobavljen za župnijo Burglen v Svici.
Zgoraj na levi: Cerkveno orodje (križa, svečniki, kanonske table, posode za kadilo), dobavljeno za največjo tozadevno tvrdko v Itallli  — Ta»fania Bertarelli
Na levi: ZvonovL dobavljeni za stolno cerkev v Belf rada v skupni teži 4?20 kg.
V«i izdelki so iz ljubljanskih Strojnih tovaren in livaren.
Bakrotisk Jugoslov. tiskarne v Ljubljani - Ponatis posameznih slik dovoljen le s privoljvnjem uredništva