40 Povzetek 3 41 številni, tudi geografsko pogojeni dejavniki, kot tudi vrsta goriva za ogre- vanje stanovanja in kuhanje [6]. Namen prispevka je na podlagi pregleda dokumentov Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) in Mednarodne agencije za raziskovanje raka (IARC) njem in notranjem zraku na zdravje. ZUNANJI ZRAK V zunanjem zraku se v epidemioloških raziskavah najpogosteje raziskuje vpliv trdnih delcev z aerodinamskim premerom do 10 μm (PM10), dušiko- vega dioksida (NO2), ozona (O3 dioksida (SO2 stalnih merilnih mestih [9]. V Sloveniji in Evropski uniji se v manjšem obsegu 6H6) in benzo(a)pirena [9, 10]. Pri razvrstitvi snovi v okolju je IARC v skupino 1, kar pomeni rakotvorno snov val [11]. Med najpogosteje raziskovanimi in spremljanimi posameznimi Trdne delci z aerodinamskim premerom do 10 μm (PM10) je IARC razvrstil pojavljanjem raka na mehurju [11]. Hamra in sodelavci [12] so v metaanalizi 3 . Izpusti delcev PM10 so predvsem rezultat razširjenega ogrevanja gospo- dinjstev z biomaso v zastarelih kurilnih napravah, hkrati pa pozimi zunanji zunanjem zraku pripomorejo tudi neugodne vremenske razmere v slabo prevetrenih dolinah in kotlinah celinskega dela Slovenije. Zaradi slabe izpostavljenih ljudeh [13]. 42 3 2 in SO 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 3 3 3 3 3 x 3 3 in 3 43 3 44 stopnjo izobrazbe, status zaposlitve in socialnoekonomski status ter NOTRANJI ZRAK H H8 ), 3) 4 Benzen 45 pod stavbo, manj pa gradbeni material, voda in plin za ogrevanje. Radon se nahaja v zaprtih prostorih, v katere prodira skozi slabo izolirana tla in Trikloroetilen in tetrakloroetilen sta verjetno rakotvorni snovi za ljudi trikloretilenu in pojavom rakavih bolezni pri ljudeh. Trikloretilen nastaja pri prehaja v notranji zrak z aerosoli, ki nastanejo med prhanjem in pomivanjem posode z vodo, v katero prehaja tetrakloroetilen iz cevi iz umetnih mas. Naftalen z zunanjim zrakom zaradi nenadzorovanih izpustov industrije in izpušnih plinov motornih vozil, sicer pa je v notranjem zraku predvsem posledica formaldehid na povezanost med izpostavljenostjo formaldehidu v notranjem zraku in in vitro dehida pri izpostavljenih delavcih. Izpostavljenost formaldehidu na delovnem mestu pomembno prispeva k pojavu raka nosne sluznice, lahko pa tudi na organih, ki ne prihajajo v neposredni stik s formaldehidom, ni rakavih 46 sprememb, saj je formaldehid tako reaktiven, da se hitro lokalno presnavlja ni prispe- ter kadil [21]. 47 LITERATURA 1. Yassi A, Kjellstroem T, de Kok T, Guidotti TL. Basic environmental health. New York: Oxford University Press, 2001: 180–208. 2. Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC). Air pollution and cancer. 2013. Pri- dobljeno 8. 8. 2016 s spletne strani https://www.iarc.fr/en/publications/books/sp 161/Air PollutionandCancer161.pdf. 3. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO). WHO expert consultation: Available evidence for the future update of the WHO global air quality guidelines (AQGs). Meeting report Bonn, Germany 29 September–1 October 2015. 4. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO). 7 million premature deaths annually linked to air pollution. 2014. Pridobljeno 12. 8. 2016 s spletne strani http://www.who.int/media centre/news/releases/2014/air-pollution/en/. 5. Künzli N, Perez L, Rapp R. Air quality and health. Lausanne: European respiratory society, 2010. 6. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO). Air quality guidelines. Global update 2005. Kopenhagen: Urad Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo, 2006. 7. Künzli N, Kaiser R, Medina S, Studnicka M, Chanel O, Filliger P, et al. Public-health impact of outdoor and traffic-related air pollution: a european assessment. Lancet 2000; 356 (9232): 795–801. defining the effects of outdoor air pollution on children’s health at the population level – a systematic review. IJSER 2015; 9 (1): 35–49. 9. Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO). Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2014. Ljubljana: Agencija Republike Slovenije za okolje, 2015. 10. Evropska agencija za okolje (EAO). Environment and human health. Luksemburg: 11. Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC). Outdoor air pollution a leading en- vironmental cause of cancer deaths. Press release No 221. 2013. Pridobljeno 1. 3. 2016 s spletne strani http://www.iarc.fr/en/media-centre/iarcnews/pdf/pr221_E.pdf. 12. Hamra GB, Guha N, Cohen A, Laden F, Raaschou-Nielsen O, Samet JM, et al. Outdoor particulate matter exposure and lung cancer: a systematic review and meta-analysis. Environ Health Perspect 2014; 122(9): 906–11. 13. Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC). Diesel and gasoline engine exhausts and some nitroarenes. Lyon: IARC, 2013. 14. Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC). List of classifications. Volumes 1–116. Pridobljeno 28. 7. 2016 s spletne strani http://monographs.iarc.fr/ENG/Classification/ latest_classif.php. 15. Yang WS, Zhao H, Wang X, Deng Q, Fan WY, Wang L. An evidence-based assessment for the association between long-term exposure to outdoor air pollution and the risk of lung cancer. Eur J Cancer Prev 2016; 25 (3): 163–72. 16. Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC). Overall evaluations of carcinogenicity: An updating of IARC monographs. Volumes 1 to 42. IARC Monographs on the evaluation of the carcinogenic risk of chemicals to humans, 1987; Suppl 7. 17. Boffetta P. Epidemiology of environmental and occupational cancer. Oncogene 2004; 23 (38): 6392–403. 18. Hashim D, Boffetta P. Occupational and environmental exposures and cancers in de- veloping countries. Ann Glob Health 2014; 80 (5): 393–411. 48 19. Raaschou-Nielsen O, Beelen R, Wang M, Hoek G, Andersen ZJ, Hoffmann B, et al. Particulate matter air pollution components and risk for lung cancer. Environ Int 2016; 87: 66–73. 20. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO). Reducing global health risks through miti- gation of short-lived climate pollutants. Scoping report for policy-makers. Švica: Sve- tovna zdravstvena organizacija, 2015. 21. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO). WHO guidelines for indoor air quality: selected pollutants. Kopenhagen: Urad Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo, 2010. 22. Darby S, Hill D, Auvinen A, Barros-Dios JM, Baysson H, Bochicchio F, et al. Radon in homes and risk of lung cancer: collaborative analysis of individual data from 13 European case-control studies. BMJ 2004; 330 (7485): 223. 23. Kreuzer M, McLaughlin J. Radon. In: WHO guidelines for indoor air quality: selected pollutants. Danska, 2010: 347–69. 24. US Environmental protection agency (EPA). A citizen’s guide to radon. The guide to protecting yourself and your family from radon. Indoor rnvironments division, 2012. 25. Gray A, Read S, McGale P, Darby S. Lung cancer deaths from indoor radon and the cost effectiveness and potential of policies to reduce them. BMJ 2009; 338: a3110. nika 2010; 55 (4): 579–82. gartens in different geological and climate regions of Slovenia. J Radioanal Nucl Chem 1998; 238 (1–2): 61–6. 28. Zhu HC, Charlet JM, Tondeur F. Geological controls to the indoor radon distribution in southern Belgium. Sci Total Environ1998; 220: 195–214. 29. Gallelli G, Panattoa D, Lai P, Orlando P, Risso D. Relevance of main factors affecting radon concentration in multi-storey buildings in Liguria (Northern Italy). J Environ Radio- act 1998; 39: 117–28. building materials in Serbia. Physics, Chemistry Technol 2006; 4: 11–20. 31. Leban M. Vpliv okolja in bivalnih navad na raven radona v domovih. Diplomsko delo. Nova Gorica: Univerza v Novi Gorici, Fakulteta za znanosti o okolju, 2013. 32. Huang L, Mo J, Sundell J, Fan Z, Zhang Y. Health risk assessment of inhalation ex- posure to formaldehyde and benzene in newly remodeled buildings, Beijing. PloS One 2013; 8 (11).