Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70 %
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
54170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo d. Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 32.000
Letna inozemstvo	Lir	50.000
Letna inozemstvo, USA dol.	35
Poštno čekovni račun:	štev.	11234499
lih
Leto XXXIX, - Štev. 17 (1946)
Gorica - četrtek, 23. aprila 1987 - Trst
Posamezna številka Lir 700
Prazniki in veselje Velika noč v Vatikanu Nova italianska vlada
Navajeni smo obhajati rojstni dan in god. Ob trgatvi povabimo prijatelje in znance, da skupaj veselo zapojemo in med duhovitimi dovtipi preživimo nekaj časa skupaj.
Toda zakaj res se skušamo za vsako ceno veseliti? Ker brez veselja ni pravega življenja. Kako si damo duška, ko zmaga naša nogometna ekipa! Vsa družina se veseli, ko prinese otrok prvo spričevalo z dobrimi ocenami. Kako se otrok veseli prijateljev, sošolcev, starih mater in očetov! Gre pri tem samo za darove, ki jih prejema ali ker se čuti od njih ljubljenega in pri njih varnega? Zakaj pa se ljudje navadno ne znajo veseliti kot nekoč? Ker manjka čuta za občestvenost.
Preveč skrbi imamo s povečanjem ali ohranjevanjem dosedanjega življenjskega standarda. Vsaka družina je postala utrjen grad, kamor lahko vstopi samo tisti, ki mu mi dovolimo. Ko zapremo hišna vrata, pozabljamo na tiste, ki so zunaj. Če se ves svet podre, nas to ne gane več.
Ker je krog prijateljev silno majhen, ni resnično skupnega veselja. Drugim naprtimo dolžnost za javni blagor, za zaposlitev mladih, zdravniško oskrbo, saj smo jih izvolili prav za to. Vsaka naša dolžnost se konča, ko plačujemo davke. Mi pa se moramo zabavati čimveč in čimbolj. Glavna želja je, da se pozimi smučamo in poleti kopamo v morju.
Tudi verski prazniki so postali bolj priložnost za nove obleke in bogato obložene mize kakor drugo. Več si tudi ne želimo. Pritrkovanje, jaslice, vstajenjska procesija nas ne ganejo preveč. V starih časih so prazniki bili polni verske vsebine.
Tudi med pogani so ljudje ob raznih važnih dogodkih prepevali, plesali ob spremljavi muzike. Začetke umetnosti gre iskati v verskih shodih. Prve odrske prireditve so uprizarjale razne bogove, ki so se veselili z ljudmi. Med kristjani pa so
umetniki doživeto predstavljali Jezusovo rojstvo oz. trpljenje. Ljudje niso samo gledali in ploskali, ampak so sodelovali, kakor so znali in mogli. Zdaj imamo muziko ob vsaki priložnosti, a je na ploščah, imamo koncerte, a mi samo ploskamo na koncu. Naj se drugi trudijo mesece in leta, da bo izvajanje brezhibno. Saj mi plačamo vstopnino, kaj naj bi več zahtevali od nas?
Praznik pa je tedaj, kadar se vsi skupaj veselimo in se za to nesebično trudimo. Zakaj se pogostoma najrajši dobimo pri zakuski, pri kosilu? Ker se tedaj čutimo bolj povezane z drugimi, ker si lahko izmenjamo misli, povemo, kar nas teži ali izpričamo svoje ideale in načrte.
Zakaj so hiše dosti lepše znotraj kakor zunaj? Ker nas drugi ne brigajo. Nekoč je bil mestni trg središče vsega dogajanja. Zdaj si želimo samo uživati, zato gremo na izlete, ki naj jih drugi z velikim trudom pripravljajo. Ne čutimo ne odgovornosti in ne dolžnosti, da bi mi druge razveseljevali.
Začetek vsakega pravega veselja pa je, da se zavedamo, da nas je Bog ustvaril iz ljubezni. Celo igral se je, ko je ustvarjal svet, pravi sveto pismo. Zakaj je otroška doba tako vesela? Ker se otrok čuti varnega in ljubljenega. Če se hočemo zares veseliti, postanimo otroci, ne otročji. Ko je sam, se otrok dolgočasi: potrebuje prijateljev, da se z njimi veseli, da pokaže svoje zmožnosti in iznajdljivost.
Zberimo se pogostoma, da se z drugimi veselimo, pripravimo drugim nekaj veselih uric, skupaj razmišljamo, kako izboljšati naše okolje, občudujmo naravo, ki je božji dar, posušimo solze z obraza žalostnih, ki so nam bratje in sestre. Tedaj bo veselje napolnilo tudi naše srce. Svet ni samo velik, ampak tudi lep in mi v njem veseli, če le hočemo.
R.B.
Vstajenjski obredi so se začeli v baziliki sv. Petra na veliko soboto zvečer ob 10. uri. Vodil jih je sv. oče, ki je tudi imel priložnostno pridigo. Med mašo je podelil sv. krst 35 pripravnikom. Bili so iz 17 držav, med njimi iz Rusije, Jugoslavije, Sirije in Koreje. Iz zadnje jih je bilo največ: kot lani, kar deset.
Na samo veliko noč je sv. oče opravil sv. mašo na stopnišču bazilike pred 200 tisoč verniki, ki so do kraja napolnili prostrani trg sv. Petra. Maša je bila v latinščini, pel pa je zbor Sikstinske kapele. Berili sta bili v angleščini in nemščini, prošnje razen v teh jezikih še v francoščini, kastiljanščini, italijanščini in v poljskem jeziku.
Blagoslov mestu in svetu (Urbi et Orbi) z velikonočnim voščilom je izrekel v 51 jezikih, dveh več kot lani. Letos sta se pridružila še singaleški (ki se govori na Sri Lanki) in kampučijski.
Pred blagoslovom je prebral velikonočno poslanico. V njej je med drugim pozval svet, naj spoštuje življenje že od spočetja, naj pa spoštuje tudi sam sebe in se ne predaja raznim manipulacijam glede porajanja novih življenj. »Edino logično porajanje je tisto,« je dejal, »ko se dve osebi telesno dasta v ljubezni druga drugi tako kot si je to zamislil Bog.«
In je nadaljeval: »Daj, Gospod, da bo človek vedno spoštoval presežno dostojanstvo svojega bližnjega, naj bo še tako ubog ali lačen, jetnik, bolan, umirajoč, ranjen v duši ali na telesu, žrtev dvoma ali skušan od obupa. Vedno ostaja božji otrok, kajti Bog se svojih darov ne kesa. Vsem nudi odpuščanje in vstajenje.«
Pozno popoldne je nato sv. oče obiskal pet tisoč mladih, ki so se zbrali na dvorišču sv. Damaza v Vatikanu in pripadajo papeški prelaturi »Opus Dei«. Prišli so iz 54 držav in študirajo po raznih uni-
Papež o svojem zadnjem potovanju
Prvo oceno o svojem potovanju v čile in Argentino je sv. oče navzočim časni-karjem podal že v letalu, ko se je vračal v Rim. »V vsako obiskanih držav,« je zatrdil, »sem prišel z evangelijem v roki, čeprav je bi! njun položaj različen: to je edina pravilna razlaga mojega potovanja. Vsi moji obiski so dušnopastirskega značaja in ne morejo imeti drugega cilja.«
Pohvalil je čilsko ljudstvo, ki je bilo zelo dobro pripravljeno in je znalo tudi dostojanstveno odgovoriti na razna izzivanja.'To se je pokazalo zlasti med njegovo sv. mašo v parku 0’Higgins 3. aprila: izzivanje je bilo nizkotno, brutalno in primitivno, pa se je množica znala obvladati. Ko so ga časnikarji vprašali, če je imel kaj strahu, ko se je vse to dogajalo, je prostodušno odgovoril:	»Pred	takim
organiziranim divjaškim nasiljem se ne da ostati brezbrižen.« Zato je bil njegov odgovor na vse to izzivanje na koncu maše jedrnat: »Ljubezen je močnejša od sovraštva.«
Na vprašanje, kako naj bi se zadržala čilska Cerkev pred terorjem države, je dejal, naj bodo škofje zvesti v načelih evangelija in enotnega zadržanja. Oni najbolje poznajo položaj, zato jim ne more dajati zadevnih navodil. Vsekakor ni v njegovi pristojnosti, da bi nudil tehnično-politične rešitve.
Veliko občudovanje je sv. oče pokazal bodisi za čilsko kot argentinsko mladino, s katero se je ponovno srečal na tem potovanju. »Mladi so razpoznavni barometer resničnega položaja,« je rekel. »Zavedajo se, da sc morajo osvoboditi raznih pogojenosti, kot so materialistične ideologije, uživaštvo in potrošništvo ter se ravnati po evangeliju.« Vsekakor je božji Previdnosti hvaležen, da je spoznal dve laki deželi kot sta Cile in Argentina.
S svojim prikazom zadnjega potovanja v Južno Ameriko je Janez Pavel II. nadaljeval v sredo 15. aprila, ko je imel obi-
čajno splošno avdienco za vernike v Vatikanu. Svoj obisk je označil kot izraz zahvale Bogu in zadevnim vladam, da sta po posredovanju Apostolskega sedeža dosegli sporazum glede spornih otokov v kanalu Beagle na skrajnem jugu Argentine in Čila. S tem je bilo obema državama prihranjeno nepredvideno zlo in izguba številnih mladih življenj.
V Čilu se je njegov obisk osredotočil na glavno mesto Santiago, v katerem živi ena tretjina celotnega prebivalstva. Škofe je pozval, naj si prizadevajo za narodno slogo in mir, braneč osnove človekove pravice, duhovnike pa je vzpodbudil, naj se predvsem posvetijo dušnopastirski akciji, ki vodi do spreobrnitve in pristnega krščanskega življenja. Revnim prebivalcem sarttiaških predmestij, »poblaciones« imenovanih, kmetom (campesinos) in domorodcem indijanskim Mapučem v mestu Temuco pa je zagotovil, da je Cerkev z njimi. Sestal se je tudi s političnimi veljaki iz raznih strank, katere je spomnil na moralna krščanska načela, ki naj bodo osnova vsakega družbenega sožitja.
Nato je navedel, o čem vse je govoril po mestih izven Santiaga: v Valparaisu o družini in zakonski skupnosti, v Punti Arenas o narodnem in mednarodnem miru, v Puertu Mont o evangelizaciji ljudstev, v Concepcionu o delu in brezposelnosti, v radijskem nagovoru na prebivalce Velikonočnih otokov o pomenu krajevnih kultur, v Antofagasti je obiskal jetnike in jih osrčil.
V Argentini je upošteval posebnosti tako celotne države kot posameznih provinc. Tako je v Bahii Blanki zlasti imel pred očmi probleme poljedelcev in živinorejcev, v Viedmi je govoril o petstoletnici začetka presaditve Cerkve na to »zeleno celino« in o požrtvovalnosti prvih misijonarjev v Patagoniji, v Mendozi, »v tem slikovitem mestu ob vznožju zasneženih Andov o miru, ki je božji dar in si ga je
treba vsak dan znova zagotoviti«, v Cordobi je razpravljal o krščanskem zakonu, ki je neločljiv in osnovan na ljubezni obeh zakoncev, v Tucumanu, zibelki argentinske neodvisnosti o svobodi, domovinski ljubezni in pobožnosti, v Salti o vrednotah krajevnih kultur, v Corrientesu o ljudski pobožnosti v zvezi s češčenjem Matere božje v Itati, v Parana o vseljencih, njih socialnih in verskih problemih in v Ro-sariu o poslanstvu laikov v Cerkvi. V samem Buenos Airesu je razpravljal pred zbranimi delavci o delavskih problemih, s kulturniki pa o njihovih zadevah.
Zelo ga je zadovoljil Svetovni dan mladine, ki je bil na cvetno nedeljo to pot ptvič izven Rima in se vršil pod geslom, vzetim po besedah sv. Janeza Evangelista: »Mi pa smo spoznali in verovali ljubezni, ki jo ima Bog do nas.« Slovesnost se je zaključila s posvetitvijo argentinskega ljudstva lujanski Materi božji.
—ak
verzah. Udeležili so se Mednarodnega univerzitetnega zborovanja v Rimu, ki se je pričelo 13. aprila in je obravnavalo svetovno civilizacijo in človekovo kulturo. Mladi so peli in brali razne sestavke. Papež se je vključil v njih veselje in jih pozval, naj bodo zahtevni do samih sebe in velikodušni v dajati se drugim.
VELIKI TEDEN V JERUZALEMU
Tudi. letos je procesija na oljčno nedeljo v Jeruzalemu zelo slovesno potekla. Udeležencev je bilo več tisoč, prišli so iz vsega sveta, molilo se je in vzklikalo v raznih jezikih, vsi udeleženci so imeli v rokah palmove ali oljčne vejice. Procesija se je pričela ob lepem in že toplem vremenu v kraju Betfage ob 2. uri popoldne in je trajala dobre tri ure. Šla je mimo cerkvice »Dominus flevit« (kjer je po starem izročilu jokal Gospod nad Jeruzalemom) in se zaključila na dvorišču zavoda »Belih očetov« ob cerkvi sv. Ane v Jeruzalemu. Tam je vso množico vernikov blagoslovil latinski patriarh v tem mestu Bekritti. Pri procesiji so sodelovali tudi vsi gojenci in gojenke katoliških šol v Jeruzalemu in Betlehemu.
Letos so vse krščanske Cerkve (katoliška, pravoslavna, armenska, sirska in koptska) v istem tednu slavile Kristusovo smrt in vstajenje, kar je pripomoglo, da je bilo romarjev v Jeruzalemu več kot prejšnja leta. Najbolje organizirana je bila pobožnost katoliškega križevega pota, ki se je pričela kmalu po opoldnevu in je trajala poldrugo uro. Vodil jo je varuh Svete dežele frančiškan p. Cechilelli.
★
Dolžnost vsakega človeka je ne same, da ljubi druge, temveč tudi in predvsem, da postaja vedno bolj vreden ljubezni drugih. (Ale-xis Carrel) Papežev veliki petek
Tudi letos je sv. oče v opoldanskih urah stopil v spovednico v baziliki sv. Petra in tam spovedal 11 oseb različnih narodnostih, katere so izbrali izmed tistih, ki so čakali na spoved pri drugih spovednicah.
Ob petih popoldne so se nato pričeli v isti baziliki obredi vel. petka, ki jih je vodil papež. Zvečer pa je vodil že tradicionalni križev pot v rimskem Koliseju. Letos je premišljevanja pripravil kardinal Obando y Bravo, nadškof v Managui (Nikaragva). Križev pot je prenašalo neposredno 30 televizijskih mrež iz vseh petih celin.
Prvi slovenski tabli v Benečiji
Občina Faedis (Fojda) ima furlansko večino, v hribih pa je nekaj slovenskih vasi. In se je zgodilo, da je prav ta občinska uprava postavila pred dve taki vasi napis, ki je sestavljen iz dveh tabel: na beli piše Valle, fraz. Faedis, na rumeni spodaj pa Podcirku (Podcerkev). Pred drugo vasico, ki je poznana zaradi velikih televizijskih anten Telefriuli, pa je naois celo samo slovenski: Pedroza (po italijansko bi bilo Pedrosa).
Zanimivo je, da je ista občinska uprava ponudila tudi vasi Čeneboli slovenski napis, pa so prebivalci »iz previdnosti« napis odklonili. Medtem je tudi občinski svet v Grmeku (Grimaccu) 4. aprila sklenil, da postavi dvojezične napise, župan Bonini pa je dobil nalogo, naj napravi prošnjo na Deželo za prispevek za nove table.
Krvoprelitja za praznike vstajenja
Na območju Aspromonta v Kalabriji je v štirih dneh velikonočnih praznikov prišlo do petih umorov mafije. Vsi so se zgodili na račun krvne osvete, ki jo izvajajo prizadete mafijske družine. Te vodijo pravo malo vojnO za nadzorstvo na prostoru vasi Africo, Brancaleone in Monti-cello.
Na samo veliko noč so izraelski vojaki pobili tri palestinske borce, ki so vdrli iz južnega Libanona v Galilejo. Na veliko soboto pa je padlo v spopadu izraelskih enot in vojaških odredov južnega Libanona s pripadniki libanonskih šiitov 18 slednjih.
Še do hujšega krvoprelitja je prišlo na otoku Cejlonu, ki se po razglasitvi neodvisnosti imenuje Šri Lanka. Na območju, kjer živi tamilska manjšina, so tamilski gverilci na veliki petek v vasi Wan Ela pomorili kar 127 civilistov, ranili pa jih 65. Dva dni nato so pomorili še 15 ljudi: 5 moških, 5 žensk, štiri dekleta in enega otroka. Tamilski gverilci se že vrsto let bojujejo proti osrednji vladi v Columbu in zahtevajo popolno avtonomijo za se-vernovzhodni del Šri Lanke, kjer živi ta tamilska manjšina, ki je sicer doma na južnem koncu Indije, kjer jih je 40 milijonov. Po veri so hinduisti, medtem ko je ostalo prebivalstvo na Cejlonu (90 %) budistične vere.
Po 45 dnevih mučnih pogajanj je predsednik Fanfani v petek 17. aprila sestavil 46. povojno vlado, v kateri so zgolj demokristjani in razni politično neopredeljeni strokovnjaki. Za Fanfanija je to šesta vlada, ki ji načeljuje. Število ministrov je skrčil na 24. Od njih je takoim. tehnikov devet. Eden izmed njih je profesor ustavnega prava na padovanski univerzi Livio Paladini; dobil je ministrstvo brez listnice za dežele in javne uprave. Po rodu je iz Trsta; na tržaški univerzi je leta 1955 doktoriral.
Craxi, ki je do konca na tihem upal, da se bo obdržal na oblasti, se ni mogel premagati, da ne bi izustil besed: »Predsednik republike zaupa mandate za sestavo vlade zato, da vlada zares vlada, ne pa da razpusti parlament. Takšna vlada krši duha in črko ustave.«
Poglavar države Cossiga, ki se je do zadnjega prizadeval, da bi prišlo do življenja zmožne vlade, se je ob takih besedah čutil prizadet in je ostro reagiral. »Iskreno mi je žal za poslanca Craxija!«, je dejal časnikarjem, kasneje pa je bila objavljena sledeča izjava: »Predsednik republike je z bolečo osuplostjo sprejel na znanje napad, ki ga je bil deležen iz ust poslanca Craxija in izrazil globoko zaskrbljenost zaradi polemike, kakršna lahko ima v teh težkih razmerah desta-bilizacijski značaj. Takšne izjave gredo mimo stvarnega razvoja krize in ne prispevajo k zajamčenju političnih in ustvar-nih ravnovesij.«
Kasneje je Craxi še enkrat pokazal svojo užaljenost. Ko je Fanfani v soboto 18. aprila prišel v palačo ministrskega predsednika in že vodil prvo sejo ministrskega sveta, ga ni pričakal njegov predhodnik, t. j. Craxi, kot to narekuje tradicija, ampak se že dan prej odpeljal z letalom ministrskega predsednika v Tunizijo. Fanfanija je zato sprejel njegov pooblaščenec Amato. To je bil zadnji izraz Craxijeve nevljudnosti pred odstopom. Italijanski volilec lahko tako vidi, kaj se Italiji obeta, če bo ta vase zaljubljeni mož prišel do vodstvenega položaja v državi.
Fanfani je svojo novo vlado predstavil v poslanski zbornici na sam velikonočni ponedeljek popoldne. Zanimivo je, da ni prosil za zaupnico, kar pomeni, da z njo ne računa.
V svojem 18 strani dolgem govoru je najprej podal potek zadnje vladne krize in bil bolj ali manj polemičen do socialistov in Craxija. Ugotovil je, da v tem parlamentu ni možna nobena večina več in da bi bilo škodljivo za državo, če bi se tako stanje nadaljevalo do konca zakonodajne dobe, torej še leto dni, saj bi se nadaljevala tudi negotovost. Posredno je s tem namignil, da so nove volitve neizbežne.
Program nove vlade je strnil v nekaj točk. Omenil je nekatere obveznosti na področju mednarodne politike in nekatere notranje obveznosti, ki so že pred parlamentom, da jih odobri. Glede že najavljenih referendumov je predlagal, naj bi njegova vlada pripravila zakonski odlok, na osnovi katerega bi se lahko volivci o referendumih izrekli že letos jeseni in bi predčasne volitve ne pomenile avtomatične odložitve referendumov za dve leti.
Po posegu v poslaski zbornici je Fanfani poslal besedilo svojega govora še v senat, da o njem razpravlja. Radikali in demoproletarci so že najavili, da bodo skušali z zavlačevanjem parlamentarne debate doseči, da bi rok za referendume potekel in se bodo morali vršiti, kot napovedano, 14. junija letos. Tudi socialisti so najavili celo vrsto govornikov. Sploh so slednji najbolj besni na novo vlado, ki naj bi prihodnje volitve izvedla brez njih.
■ Na železniški progi Banjaluka-Doboj v Bosni je iztirilo šest vagonov potniškega vlaka; dva sta se prevrnila v strugo reke Snjegotine, drugi pa so se obdržali na nasipu. V nesreči je izgubilo življenje 20-letno dekle. Strojevodja in devet potnikov je bilo huje ranjenih, 16 pa lažje.
Immti na Vrfll kinrskt šklliie Za rešitev problema slovenskega šolskega centra
Odhajajoči škof dr. Janez Jenko
Na veliki četrtek 16. aprila je koprski škof dr. Janez Jenko uradno predal vodstvo škofije novemu ordinariju msgr. Metodu Pirihu. To se je zgodilo v koprski stolnici po krizmeni maši, ki jo je vodil škof Janez ob somaševanju škofa pomočnika in 120 škofijskih in redovnih duhovnikov, 20 bogoslovcev ter v navzočnosti lepega števila vernikov, ki so prišli k slovesni maši posvečenja svetih olj.
Škof Jenko je navzočim razložil, da je že pred dvema letoma, ko je dopolnil 75 let življenja, podal ostavko na vodstvo škofije, kakor je določil zadnji koncil, vendar je ostavko papež sprejel šele zdaj pred velikonočnimi prazniki.
Njegova služba koprskega škofa bi se iztekla prve dni maja, vendar ker bo na velikonočno sredo odšel za mesec dni na obisk k rojakom v Argentini, je izbral veliki četrtek kot najprimernejši dan za prenos vodstva škofije na svojega naslednika.
V izbranih besedah se je škof Jenko poslovil od svojih duhovnikov in vernikov, se vsem zahvalil za sodelovanje in obljubil, da nas bo še naprej podpiral s svojimi molitvami in, kolikor mu bodo moči dopuščale, tudi s sodelovanjem z novim ordinarijem.
Ko je koprski župnik dr. Bojan Ravbar prebral listino o predaji in prevzemu škofije, sta jo na daritvenem oltarju slovesno podpisala dosedanji škof Janez in novi škof Metod, za njima še škofijski kancler Ivan Kobal st. in šest škofijskih svetovalcev: Jožko Kovačič, Franc Kra-
Komisija literarne nagrade »VSTAJENJE«, ki jo sestavljajo prof. Zorko Harej, prof. Martin Jevnikar, urednik Mladike Marij Maver, pesnica Ljubka Šorli in prof. Zora Tavčar, se je sestala dne 15. aprila 1987 v Trstu na sedežu Slovenske prosvete in predlagala 13 knjig, ki so jih v preteklem letu izdali zamejski in zdomski literarni in znanstveni ustvarjalci. Odločila se je, da podeli literarno nagrado »VSTAJENJE« za leto 1986 Tomažu Simčiču iz Trsta za znanstveno knjigo Jakob Ukmar (1878 - 1971). Sto let slovenstva in krščanstva v Trstu, ki jo je izdala Goriška Mohorjeva družba.
Komisija je takole utemeljila svojo odločitev: V knjigi je avtor prikazal osrednjo slovensko cerkveno in kulturno osebnost v polpretekli dobi — Jakoba Ukmarja, ki je bil vsestransko razgledan, avtor teoloških knjig, urednik, neustrašen borec
pež, Stanko Medvešček, Vladimir Pirih, Renato Podbersič in Srečko Šuligoj. Sledila je pomenljiva izročitev škofovske palice pri sedežu.
Ko je škof Janez že hotel stopiti v sprevod, ga je škof Metod zadržal, da je novogoriški dekan dr. Alojzij Vetrih v imenu sobratov duhovnikov, kakor tudi v imenu bogoslovcev, semeniščnikov in vseh vernikov obema škofoma voščil blagoslovljene velikonočne praznike.
Obenem je odhajajočemu škofu izrekel skupno zahvalo za vse, kar je v skoraj četrtstoletni nadpastirski službi storil dobrega za duhovnike in za vse primorsko ljudstvo. Med drugim je rekel, da smo bili marsikdaj ponosni na svojega škofa, saj so bili trenutki, ko se nam je zdelo, da je Janez Jenko edini škof, ki si upa brez ovinkov povedati resnico. To priznanje je med zbranim božjim ljudstvom izzvalo buren aplavz.
Novemu škofu Metodu je zaželel trdnega zdravja, prave modrosti, ki upošteva organsko rast božjega kraljestva, pa tudi mladostnega poguma pri iskanju novih poti, v odkrivanju novih možnosti, ob poslušanju božjega Duha, ki veje tudi v našem času.
Po tej zahvali in tem pozdravu so bogoslovci prinesli pred škofa Janeza umetniško skulpturo v glisu »Snemanje s križa«, ki. so jo po predstavitvi položili na daritveni oltar.
Na velikonočno nedeljo 19. aprila sta v koprski stolnici somaševala oba škofa. Župnija Koper je izkoristila to priložnost, da se je dostojno zahvalila škofu Janezu in slovesno pozdravila novega ordinarija Metoda.
Škofu Janezu, ki je v 23 letnem ško-fovanju vse primorske kraje združil v koprsko škofijo, so verniki župnije Koper poklonili sliko sv. Nazarija s koprsko stolnico v rokah.	A. V.
Novi koprski škof msgr. Metod Pirih
za narodne pravice in cerkveni dostojanstvenik. Ob Ukmarju pa je na široko razgrnil slovenske razmere na Primorskem.
Simčič je delo opravil s temeljito znanstveno metodo, široko razgledanostjo, z uporabo številnih arhivskih virov, v izpiljenem in jasnem jeziku in osebnem slogu. Poudariti je treba še izčrpne in številne opombe, priloge in bogato bibliografijo. Delo je pomemben prispevek mladega znanstvenika za tukajšnje zgodovinopisje.
Svečana podelitev nagrade bo v ponedeljek, 27. aprila 1987, ob 20,30 v Peterlinovi dvorani v ul. Donizetti 3.
Denar za nagrado je poklonila Hranilnica in posojilnica na Opčinah, za kar se ji komisija iskreno zahvaljuje.
Trst, 15. aprila 1987
V teh dneh se množijo akcije in pobude na rimske upravitelje za dosego preklica odločbe Cassa Depositi e Pre-stiti o blokiranju finansiranja za slovenske šole v Gorici.
Pokrajinski odbornik dr. Špacapan je dosegel, da je ministrstvo za šolstvo poslalo na Cassa DDPP noto, v kateri poziva omenjeni zavod, naj ne upošteva termina 28. januarja kot absolutno važnega (termine perentorio) ampak samo urejevalnega značaja (termine ordinato-rio).
Razlika je seveda izredne važnosti, saj je jasno, da je goriška občina zamudila termin za nekaj dni misleč, da lahko odlok zavzame v svetu tudi z zamudo, če je poprej poslala v Rim prošnjo na podlagi odločbe občinskega odbora s pooblastilom sveta. Očitno je Cassa DDPP smatrala dokumentacijo za nepopolno ali pa je na točne termine spomnil kak funkcionar, ki je imel interes, da se slovenske šole ne gradijo.
Dejstvo je, da je goriška občinska uprava s svojim ravnanjem dala možnost za birokratske zapreke, kar je seveda nedopustno, zlasti če pomislimo, da se ije od vsega začetka vedelo, da je zadeva delikatna in da so na primer fašisti zagnali vik in krik ob novici o finansiranju slovenskega šolskega centra, nič manj proti pa so se izrekli tudi republikanci.
Goriški župan je sicer poslal v Rim
Iz Sloven
Vipavsko semenišče se je poklonilo L. Bratužu
»Ker je Lojze Bratuž bil profesor v goriškem malem semenišču in ker je bil pokončen krščanski mož, je prav, da se ga spomni tudi malo semenišče v Vipavi.« Tako je g. Jožko Kragelj utemeljil primernost spominske proslave Lojzeta Bratuža, ki je bila na veliki torek popoldne v vipavskem semenišču. Mimogrede bi lahko dodali še en razlog: Ker ni bilo do sedaj še nobenega sličnega spomina na Primorskem onstran državne meje.
Dijaki malega semenišča v Vipavi so se torej oddolžili spominu L. Bratuža. Pod vodstvom svojih profesorjev Branka Melinka in Toneta Požarja so pripravili prav posrečeno akademijo. Začel je zbor s pesmijo Kaj viharjev bi se bali... Zbor sestavljajo dijaki, gojenci semenišča; vodi ga prof. T. Požar. Dober zbor je, samih mladostnih glasov.
Dijaki 4. letnika so nato nastopili z zborno recitacijo. Izbrskali so govor, ki ga je dr. Engelbert Besednjak kot poslanec imel v rimskem parlamentu leta 1926 in ga v živi sliki podali. Šlo je za Besednjakov nastop v parlamentu, potem ko so fašistične oblasti ukinile slovenske šole in začele premeščati slovenske učitelje.
Dijaki so pod vodstvom prof. Melinka govor prikazali v dokaj zgodovinsko-realističnem okolju, tako kot se še sedaj vršijo parlamentarne razprave v Rimu. Nastopili so predsednik zbornice kot moderator razprave, minister za šolstvo Fe-dele, ki zagovarja svoj zakon, razni poslanci, ki govornika prekinjajo z vzkliki in protesti. Bil je živ, a še vedno kolikor toliko demokratičen parlament.
Osebnost in življenjsko pot Lojzeta Bratuža je z živo in prijetno besedo orisal g. Jožko Kragelj, nekdanji dijak Lojzeta Bratuža v malem semenišču in družinski prijatelj. Prof. Tone Požar pa je obudil nekaj osebnih spominov na Bratuža, posebno ob priložnosti pogreba nadškofa Sedeja novembra 1931, ko je pod Bratu-ževim vodstvom pel v stolnici zbor 150 pevcev in zapel tudi Gallusovo Ecce Quo-modo moritur justus.
Dijaški zbor je odpel še Monotono pojo mi kraguljčki, pa Oj Doberdob in beneško Oj božime...
Iz Gorice je bila navzoča ga. Ljubka in sin Andrej ter Željka Simčičeva, prof. Marija češčut in K. Humar.
Na prednji steni je visel originalen portret pok. Lojzeta; izdelal ga je akademski slikar Franc Zupet, Krištof. Upodobljen je Lojze Bratuž na bolniški postelji. Verjetno je to do sedaj najizrazitejša Bratuževa upodobitev kot moža bolečin, ki pa odpušča.
Sonce je zahajalo v čudovitem pomladanskem zatonu, ko se je akademija zaključila. Nebo je žarelo v vseh mavričnih barvah, skozi okna semenišča je bilo videti celo Vipavsko dolino do Gorice in Furlanije, kjer se obzorje izgublja. Toda »Pravični ne umrje, se ne izgubi, ostane v trajnem spominu«.
pismo, v katerem spominja na izredno kočljivost problema in prosi za razumevanje in pravilno interpretiranje obstoječih zakonov, razni goriški politiki so menda romali v Rim, vendar so dosegli samo izraze solidarnosti.
Trenutno je edini adut v prid slovenski manjšini zgoraj omenjeni akt ministrstva za šolstvo, o katerem je Cassa DDPP že razpravljala, vendar se še ni izrekla, ker pričakuje mnenje Računskega Dvora.
Medtem je treba zabeležiti tudi zanimanje goriške pokrajinske uprave, ki je na predsednika Cassa DDPP Fracanzani-ja, ki je tudi zakladni podminister poslala poziv, naj se upošteva upravičene potrebe slovenske narodne skupnosti v Italiji
Argentina in Filipini imata demokratični vladi, prva tri leta in pol in druga dobro leto, a demokracija je še vedno na slabih nogah, o čemer pričata tudi zadnja nastopa dela vojske zoper zakonito oblast.
V Argentini se je uprl 14. pehotni polk, ki je podprl svojega poveljnika Ernesta Barreira, ki se ni hotel odzvati pozivu civilnega sodišča v Cordobi, da bi se zagovarjal za vrsto prestopkov, ki naj bi jih zagrešil v času borbe zoper levičarske teroriste. Uporni vojaki so vladi poslali naslednje zahteve: podeli naj se amnestija za vse vojaške osebe, ki so jim že sodili ali pa so obtoženi kršitve človekovih pravic v času vojaške diktature 1976-83; odstavitev vrhovnega poveljnika generala Riosa Erenu in prenehanje gonje zoper oborožene sile.
Predsednik Alfonsin je v govoru pred množico sto tisoč ljudi, ki mu je prišla izrazit oporo na Majski trg (Plaza de Mayo), dejal, da nikakor ne bo privolil v pogajanju z uporniki. Vendar ni bil docela dosleden. Popustil je glede vrhovnega poveljnika in ga odslovil.
Alfonsin je obenem ukazal vojski, da upor zatre. Najprej se je to zgodilo v Cordobi, kjer je uporni major pobegnil neznanokam, nato pa še v vojaškem oporišču Čampo de Mavo blizu Buenos Airesa, kjer se je zabarikadiralo 80 časnikov in vojakov. Solidarnost so Alfonsinu izrekli tudi razni državniki kot predsednik ZDA Reagan, poglavar francoske republike Mitterand in predsednik španske vlade Gonzalez.
Na Filipinih pa je poskusil z uporom bivši podčasnik Librado, ki je s kakimi 70 vojaki vdrl v trdnjavo Bonifacio in osvobodil 108 vojakov, ki so sodelovali pri poskusu državnega udara 27. januarja letos. Toda ta uspeh je bil le kratkotrajen. Glavni poveljnik vojske general Ra-mos je poslal nad upornike svoje čete in jih prisilil k predaji. To je že tretji primer upora, odkar je letos v februarju Corazon Aquino na volitvah bila potrjena za predsednico Filipinov.
■ Predsedstvo slovenske mladinske organizacije je ostro obsodilo scensko zamisel za proslavo Dneva mladosti 25. maja v Beogradu. Po mnenju slovenskih mladincev ima scenarij zelo nizko raven. Neprimerna je tudi uporaba rock glasbe, saj je že izven mode in tipičen izraz degenerirane glasbe kapitalističnega sveta. Scenarij se tudi cinično norčuje iz narodov in narodnosti Jugoslavije. Skratka: po besedah Brine Ornik je vse skupaj šund.
B Ko je skupina turistov hotela priti na Torre del Filosofo (3000 m) na jugovzhodni strani ognjenika Etna na Siciliji, je nenadoma v ognjeniškem žrelu prišlo do eksplozije, ki je vrgla na površje kamne, skale in strnjeno lavo. Nekateri kosi so padli tudi na omenjeno skupino. Neka 41 letna Francozinja in njen štiriletni sin sta izgubila življenje, pet pa jih je bilo
in naj se dodeli finansiranje za gradnjo šolskega centra.
Zanimivo je, da na seji pokrajinsketga odbora predsednik Cumpeta ni odobraval Špacapanovega predloga o umestnosti takega poziva, češ da so to izključno občinske kompetence. Potem pa, ko je odbornik Špacapan v odboru dosegel odobritev in ko je tudi materialno spisal zadevno noto, je Cumpeta enostavno prečrtal odbornikov podpis in postavil samo lastnega, kar je seveda Primorski dnevnik z velikim poudarkom in zmagoslavjem zabeležil v sobotni številki.
Tudi slovenske šole so lahko priložnost za strankarske špekulacije, vendar je žalostno, da jim Slovenci še in še nasedamo.
ranjenih. Štirje od njih so Francozi, eden pa Nemec.
■ Pred 20 leti je 19. aprila umrl Konrad Adenauer, eden začetnikov Združene Evrope in voditelj Krščanskodemokratske zveze ter prvi kancler (predsednik vlade) Zahodne Nemčije. Bil je aktiven katoličan, nasproten Hitlerju. Od leta 1917 do 1933 je bil župan v Kolnu. Televizija mu je v četrtek 16. aprila posvetila celoten večer, na katerem so o njem govorili njegovi najbolj tesni sodelavci. Zvezni kancler je bil od leta 1946 do 1963, ko je odstopil zaradi sporov znotraj lastne stranke.
■ Apostolski sedež je dovolil dvema poročenima Angležema, oba imata otroke, da postaneta duhovnika. Peter Corvell je laik in je bil zelo aktiven v anglikanski Cerkvi; v katoliško je prestopil leta 1985. Meid Briggs pa je bil pastor angleške Cerkve in poročen s katolikinjo. Prvo prošnjo, da bi bil posvečen v katoliškega duhovnika, je naredil že pred 30 leti. Njegove želje se bodo uresničile prihodnjo pomlad.
■ Na začetku preteklega tedna se je mudil dva dni v Moskvi severnoameriški državni tajnik George Shultz, ki je v svojih razgovorih s sovjetskimi voditelji dal novega zagona razorožitvenim pogajanjem med velesilama. Ponovno se je sestal s svojim kolegom Ševarnadzejem, srečal se je s predsednikom ministrskega sveta Rižkovom in štiri ure in pol se je pogovarjal s sovjetskim partijskim voditeljem Gorbačovom. Slednjemu je tudi izročil pismo predsednika Reagana, ki vabi Gorbačova na obisk v ZDA. Sovjetski voditelj je izrazil zaupanje v tretje srečanje z Reaganom, a dodal, da je pred tem treba doseči »konkretne rezultate«.
■ Škof v Nevvarku (ZDA) Theodore Mc-Carrick je na pripravljalnem srečanju za prihodnji narodni kongres črnskih katoličanov potožil nad premajhnim številom črnskih duhovnikov in redovnikov v Sev. Ameriki. Od 50 milijonov katoličanov jih je v ZDA le 1,3 milijona črne polti in od 250 škofov je črncev le deset.
Obsojen, ker je maševal
Štefan Javorški, 62-letni slovaški duhovnik iz salezijanske družbe, je bil 6. aprila obsojen na osem mesecev zapora, ker je maševal v zasebnem stanovanju, ne da bi imel za to zadevno dovoljenje državnih oblasti. Od leta 1949 namreč ministrstvo za verske zadeve odloča, kdo od duhovnikov sme v javnosti vršiti svoje poslanstvo in kdo ne. Čeprav je uradno Cerkev ločena od države.
Kaznovani duhovnik je isti »prekršek« že naredil dvakrat v preteklosti: leta 1975 in 1981 ter obakrat romal v zapor. Kljub temu vztraja na svojem stališču, da opravljanje bogoslužnih opravil ni noben prestopek, saj češkoslovaška ustava zagotavlja versko svobodo, ki pa seveda ostaja le na papirju.
Od leta 1983 so v pričakovanju procesa v zaporu tudi trije češki laiki, Fridolin Zahrodnik, Vaclav Natuka in Milan Be-ran, obloženi, da so na svojo pobudo poučevali otroke verouk.
KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI z. z n. j.
VABILO
Spoštovani člani!
Vljudno ste vabljeni, da se udeležite rednega letnega občnega zbora, ki bo v prvem sklicanju dne 25. aprila 1987 ob 8. uri in v drugem sklicanju v
NEDELJO 26. APRILA 1987
ob 9.30 v DVORANI SKD »I. GRUDEN« v Nabrežini št. 89
UPRAVNI SVET
24. literarna nagrada »Vstajenje« 1986
Viiišfci mri v Aruniini im FilM
rm oo mm
Praznik velike noči v Gorici
Slovenska duhovnija v Gorici je začela s praznovanjem na oljčno nedeljo s petim pasijonom v cerkvi sv. Ignacija med mašo ob 9. uri in z blagoslovom oljk pri Sv. Ivanu.
Obredi velikonočnega tridnevja so bili pri Sv. Ivanu s kar lepo udeležbo naših vernikov. Višek pa je bilo velikonočno slavje v stolnici na praznik zjutraj. Procesijo in sv. mašo je imel škofov vikar dr. O. Simčič, združeni zbori iz goriških cerkva, kjer je slovenska maša, pa so povzdignili slavje ob izredno velikem številu naših vernih ljudi, kjer so kar štirje obhajali lep čas pri mašnikovem obhajilu.
Opoldne je prišel k Sv. Ivanu voščit našim ljudem tudi g. nadškof, ki je v lepi besedi zaželel vsem božji mir Kristusov.
V ponedeljek pa je skupina vernih šla v Emavs in sicer v novo cerkev Lurške Matere božje na hribu v predmestju Verone, kjer so bile nekoč ječe za politične jetnike in je bilo ob zadnji vojni vse do tal razrušeno, ostal je pa nepoškodovan med razvalinami le kip Lurške Marije, kjer so ji po vojni zgradili novo cerkev in jo zdaj vodijo redovniki stigmatinci. Naša molitev in pesem sta mogočno odmevali v novi cerkvi, kjer smo se spomnili vseh vernih in nevernih naše duhovnije.
Seja Deželnega tajništva Slovenske skupnosti
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je na svoji zadnji seji, ki je bila v Gorici, obširno razpravljalo o vsedržavnem političnem položaju, vladni krizi in verjetnih predčasnih političnih volitvah. Ob tem je tudi ocenilo najnovejšo kampanjo proti globalnemu zaščitnemu zakonu za Slovence ter izredno zaskrbljiv dogodek v zvezi s finansiranjem gradnje slovenskega šolskega centra v Gorici.
V uvodnem poročilu je deželni tajnik Ivo Jevnikar izjavil, da to, kar se dogaja ob predlogu poenotenega besedila zaščitnih predlogov poročevalca sen. Garibaldija, dokazuje nasprotovanje globalni zaščiti Slovencev kot taki ali pa vsaj zelo hudo nerazumevanje temeljnih potreb slovenske manjšine. Jasno je tudi čisto volilno izkoriščanje te tako pomembne zadeve za polemiko med strankami.
Deželni predsednik in goriški pokrajinski tajnik Marjan Terpin je poročal o vseh korakih, ki jih je goriško vodstvo opravilo za rešitev neverjetnega zapleta v zvezi s finansiranjem slovenskega šolskega centra v Gorici. Napeti je treba vse sile, da se vprašanje takoj reši v korist slovenske narodnostne skupnosti in sožitja na Goriškem.
Največ časa je zavzela razprava o vsedržavnem političnem položaju in nalogah ter odgovornostih, ki jih postavlja tudi manjšina. Deželni podpredsednik Rafko Dolhar je izčrpno poročal o sestanku, ki so ga imeli 9. in 10. aprila v Cagliariju predstavniki Slovenske skupnosti
(Rafko Dolhar in Andrej Bratuž), Sardinske akcijske stranke, Valdostanske zveze, Furlanskega gibanja in Okcitanskega avtonomističnega gibanja. Te stranke so na zadnjih evropskih volitvah osnovale manjšinsko listo, ki je izvolila evropskega poslanca v parlament v Strassburgu. Razgovori na Sardiniji so bili posvečeni oceni skupnega dela na evropski ravni, predvsem pa nalogam ob sedanji krizi v Rimu. Tako sardinska kot francoska stranka sta zastopani v obeh vejah parlamenta. Vsi prisotni so potrdili mnenje, da je samostojno politično nastopanje in povezovanje manjšin najboljša pot.
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je začelo uvodno razpravo o možnosti, da bi manjšinske politične sile tokrat združile svoje moči in glasove za učinkovito prisotnost v Rimu. V razpravi pa so bili vsi vidiki take ali pa drugačne odločitve. Vanjo so posegli še Andrej Bratuž, Drago Štoka, Damjan Paulin, Marij Maver, Zorko Harej, Karel Brešan, Gra-dimir Gradnik, Lojze Tul, Drago Legiša, Branko Černič, Antek Terčon, Renco Frandolič in Damjan Terpin.
Doberdob
»Praznik pomladi«: Velikonočni ponedeljek je priklical v Doberdob mlade in starejše; starejše predvsem zaradi nastopa folklorne skupine France Marolt iz Ljubljane, mlajše pa zaradi zabave, ki je sledila folklornemu nastopu.
Akademska skupina France Marolt je znana v Sloveniji in izven nje. Nastopila je tudi že v Katoliškem domu v Gorici. V ponedeljek pa ji je cementna plošča na župnijskem dvorišču bila še primernejši prostor za njen nastop. Tu so se njene skupine lahko razvile v celoti, saj ni bilo stiske s prostorom. Maroltovci so prikazali slovenske ljudske plese. Zato je bilo vse domače: glasba na odru, narodne noše, ljudski plesi.
Začeli so z gorenjskim plesi, preskočili v Belo Krajino, se še nadalje pomudili na Dolenjskem z dolenjskimi plesi, prešli v Prekmurje in zaključili s primorskimi plesi. Gledalci smo tako imeli redko priložnost, da smo v dobri poldrugi uri občudovali raznolikost naših ljudskih plesov, narodnih noš in glasbe, ki plese spremlja. Oko je imelo kaj videti, uho kaj slišati, srce se nad čim veseliti. Bil je res lep nastop in prijeten dan, ki se je zaključil s prosto zabavo. Saj je napovedovalka pojasnila, da v postu slovenski ljudje niso plesali, zato so se na velikonočni ponedeljek tem raje zavrteli.
Praznik se nadaljuje v nedeljo 26. aprila, ko bo ob 17. uri nastopila godba na pihala z mažoretkami iz Fagagne (Furlanije).
■
Vsaka ljubezen je podarjena; v njej ie pristnost in enkratnost Boga, ki zasiie v človeku, kateri ljubi ali je ljubljen. (Teolog von Baltha-sar)
Tržaški škof pri delavcih rafinerije Aquila
Delavci rafinerije Aquila v Trstu so vznemirjeni, saj je obrat na tem, da preneha z delovanjem. Francoska družba To-tal se je namreč odločila, da rafinerijo opusti, kar bi pomenilo seveda izgubo večjega števila delovnih mest in povečanje brezposelnosti v Trstu.
O tem je bil seznanje tudi škof msgr. Bellomi. Zato je obiskal delavce žavelj-ske rafinerije, zbrane na skupščini, in jim med drugim izrekel svojo solidarnost ter željo, da bi se celotna zadeva čimprej ugodno rešila. Zagotovil pa je tudi, da bo v okviru svojih pristojnosti posegel pri odgovornih organih in podprl vse nadaljnje akcije, ki bi lahko delavcem zagotovile možnost dela in mirnejšo prihodnost.
Šolska svetovalna služba
Že več let deluje pri deželni upravi posebna svetovalna služba, ki seznanja učence nižjih srednjih šol z raznimi šolskimi in poklicnimi smermi po dokončanem obveznem šolanju. To delo opravljajo psihologi omenjene službe po vseh nižjih srednjih šolah v deželi. Poskrbljeno je tudi za slovenske šole na Tržaškem in Goriškem, za katere je odgovorna slovenska psihologinja.
Za svetovalno delo, ki se odvija skozi celo šolsko leto, pa so potrebni delovni zvezki, razne vprašalne pole in drugi informativni material. Tako je deželno ravnateljstvo za šolstvo, poklicno izobraževanje in kulturo izdalo že vrsto let Vodnik za premišljeno izbiro po srednji šoli. Dve leti je izšel v šapirografirani obliki, nato pa v tisku kot v italijanščini.
Letos so spremenili naslov: publikacija, ki šteje 135 strani, ima naslov Šolske informacije. Brošura prinaša navodila o izbiri šolske in poklicne poti, splošne podatke o višjih srednjih šolah ter pojasnila o poklicnem izobraževanju in o zaposlitvi po obvezni šoli. Nato so po panogah objavljeni izčrpni podatki o raznih
Kamenčki
Jugoslovanski tisk in Slovenci...
Znana je nedavna afera z zagrebškim dnevnikom »Vjesnik«, ki je veliko pisaril o odnosih z Italijo in se v bistvu zgražal nad stališčem Slovencev v Italiji... Sedaj se mu je v zadnjih časih pridružil glavni beograjski dnevnik »Borba« pa še kak drug časopis. Spet se slišijo oz. berejo čudne izjave, po katerih naj bi slovenski nacionalizem (v republiki Sloveniji/) s svojo politiko enotnega slovenskega prostora kar kršil helsinško listino, v kolikor naj bi dopuščal vmeševanje v notranje zadeve drugih držav (s strani recimo Slovencev v Italiji in drugje izven matične države!). To naj bi tudi kvarilo meddržavne odnose!
Ali je sploh še potreben kak komentar?!
Kam lahko pade prezir do drugega naroda
Federal MSI-DN za Trst, Istro, Reko in Dalmacijo, kot se poldrugi mesec imenuje tržaški pokrajinski tajnik neofašistov Ser-gio Giacomelli, je v novinarskem klubu izjavil: »Nesramno nam je zagodel ta čudni Garibaldijev pravnuk. Napiše ti zakonski osnutek o globalni zaščiti slovenske manjšine, a prepričam sem, da niti ne razlikuje med Slovenci in Slovani... Hočem poudariti, da je slovenščina najmanj govorjeni jezik v Evropi. Bolj razširjena sta dansko narečje, ki ga govore na Islandu in uradni jezik na Malti. Na seznamu jezikov, ki jih govore po svetu, je slovenščina na tretjem mestu od zadaj. Za slovenščino je na primer še narečje bantu, ki ga govore v Bocvani...«
■ V Franciji se je znova vnela razprava o primernosti jedrskih naprav za zdravje prebivalstva. Povod temu razburjenju, ki je že dobilo politične razsežnosti, je bilo v kraju Pierrelattu uhajanje utekočinjenega natrija iz rezervoarja za hlajenje jedrskega goriva. Tam je od sobote 11. aprila do nedelje ušlo mimo priključenega ventila dobrih pet ton nevarne strupene snovi in sc sedaj v zraku naglo cepi na fluoro vodikovo kislino (kar povzroča opekline in težave dihalnim organom) in uranov oksid (jedka snov, ki načenja tudi steklo).
šolah in središčih za poklicno izobraževanje v naši deželi. Za vse otroke in šole so objavljeni tudi predmetniki. Na zadnjih straneh je še slovarček težjih izrazov, ki jih uporabljajo v publikaciji.
Dolina
Občinski upravitelji, sekcije ANPI-VZPI ter kulturna in športna društva občine Dolina so v zvezi z oskrunitvijo spomenikov NOB v noči od 11. na 12. april naslovili na državne organe naslednji poziv:
Medtem ko smo mi uresničevali vrednote miru in prijateljstva ob odprti meji med Italijo in Jugoslavijo;
ob vsakodnevnem uveljavljanju enakopravnega sožitja med tu živečimi ljudmi italijanskega in slovenskega jezika; ob našem delovanju za gospodarski in
vsestranski prerod Trsta in njegove okolice
so doslej neznani storilci z raznimi parolami in znaki kot n. pr. DUX, Tito Boia, W il fascismo, S.A.M., D.N., runski in kljukasti križ, fašistične butare, pomazali naše spomenike padlih v NOB v vaseh Boljunec, Dolina, Prebeneg in Mačko-Ije. Kot nam je znano, so isto storili tudi v sosednjih občinah.
To je nedopusten napad na vrednote odporništva, na ustavno ureditev republike Italije in pomeni kaznivo dejanje. Pristojne oblasti naj zato storijo vse, da se odkrije in kaznuje storilce in njihove pobudnike.
Ker doslej niso pristojne oblasti bile v stanju odkriti storilcev za vrsto podobnih akcij, ki se redno ponavljajo z namenom, da ustvarijo vzdušje napetosti in sovraštva med tu živečim prebivalstvom, pošiljamo to izjavo notranjemu ministru z zahtevo, da ojači službo javne varnosti do take mere, da bo v stanju odkriti skrunilce naše demokracije, skrunilce simbolov italijanske republike ter preprečiti v bodoče taka dejanja. Isto izjavo pošiljamo v vednost tudi predsedniku republike, predsednikoma poslanske zbornice in senata ter predsedniku ANPI.
Pogled na cerkev sv. Marka v Rupi
PEVSKI ZBOR RUPA - PEČ prireja dne 25. in 26. aprila ter 1. maja
tradicionalni
PRAZNIK FRTALJE
Spored:
— 25. aprila ob 16. uri: nastop godbe na pihala iz Žirov pri Škofji Loki. Sledi prosta zabava z ansamblom »PRIJATELJI«.
— 26. aprila ob 16. uri: nastop mladinskega pevskega zbora iz Rupe in Peči, mladinskega pevskega zbora iz Sovodenj, moškega pevskega zbora iz Štmavra in mešanega pevskega zbora »Jadran« iz Milj. Sledi zabavno tekmovanje v cvrtju frtalje z bogatimi nagradami, nato ples z ansamblom »GAMA«.
— 1. maja ob 16. uri: priložnostni govor predsednice SSO Marije Ferletič. Nastop dramske skupine iz Štandreža z igro »Narodni poslanec«.
Nato prosta zabava z ansamblom »TAIMS«.
Deloval bo dobro založen buffet z raznimi specialitetami na žaru, tipično frtaljo in domačim vinom.
TOPLO VABLJENI!
BČlKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Ulica F. Filzi 10 - Trst
VABILO DELNIČARJEM
Gg. delničarji so vabljeni na izredni in redni občni zbor, ki bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu, ul. sv. Frančiška 20, dne 28. aprila 1987 ob 18. uri v prvem sklicu in v
SREDO 29. APRILA 1987
ob 18. uri v isti dvorani v drugem sklicu z naslednjim dnevnim redom: Izredni občni zbor:
1. povišanje družbene glavnice od lir 2.400 milijonov na lir 10.000 milijonov z izdajo 760.000 novih navadhih delnic, od katerih se podeli 360.000 delnic delničarjem brezplačno in 400.000 delnic proti plačilu v opcijo delničarjem;
2. spremembe čl. 4, čl. 5 in čl. 15 družbenega statuta.
Redni občni zbor:
1. poročilo upravnega sveta;
2. poročilo nadzornega odbora;
3. predložitev bilance poslovnega leta 1986 in zadevni sklepi;
4. določitev sejnine upraviteljem in honorarja nadzornikom;
5. imenovanje članov družbenih organov.
V smislu čl. 4 zakona št. 1745 z dne 29.12.1962 se smejo udeležiti občnega zbora s pravico do glasovanja tisti delničarji, ki bodo položili svoje delnice pri družbinem sedežu vsaj pet dni pred občnim zborom.
Predvidevamo, da se bo vršil občni zbor v drugem sklicu.
UPRAVNI SVET
Razširjeni prostor in novo prirejena ploščad z odrom v ozadju bosta letos sprejela udeležence »Praznika frtalje« v Rupi. Montažna hiša, tudi nova pridobitev, bo služila za kiosk, kasneje pa tudi za druge namene
HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH z. z n. j.
VABILO
Spoštovani član!
Vljudno ste vabljeni, da se udeležite rednega občnega zbora, ki bo v prvem sklicanju dne 2. aprila ob 11. uri in v drugem sklicanju v
SOBOTO 25. APRILA 1987
ob 9. uri v Prosvetnem domu na Opčinah, ul. Ricreatorio, 1 z naslednjim
DNEVNIM REDOM L Poročilo upravnega sveta in nadzornega odbora.
2. Razprava o poslovnem obračunu 1986 in o poročilih, glasovanje za odobritev poslovnega obračuna, poročil in predloga o delitvi dobička.
3. Določitev zneska, ki ga morajo doplačati novi člani ob sprejemu v zadrugo.
4. Določitev najvišjega zneska posojila, ki se sme podeliti posameznim prosilcem.
5. Višanje osrednjega jamstvenega sklada in sprememba pravilnika le-tega.
6. Volitve treh upraviteljev in celotnega nadzornega odbora.
7. Določitev sejnin in honorarjev.
8. Slučajnosti.
Če se kdo ne more udeležiti občnega zbora, prosimo, da pooblasti drugega člana. Vsakdo mora ob vstopu v’ dvorano obvezno izročiti vabilo.
UPRAVNI SVET
smu m t
Spored od 26. aprila do 2. maja 1987
Nedelja: 8.30 Kmetijski tednik. 9.00 Sv. maša . iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji. 10.15 Mladinski oder: »Pravljica — toda ne popolnoma«. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Ne-diški zvon. 14.45 Športni in glasbeni popoldan z Ivanom Peterlinom in gostom.
Ponedeljek: 8.10 Pričevanja o TIGR-u. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Poljudno čtivo; liki iz naše preteklosti: dr. Bogdan Brecelj. 13.20 Deželni zbori na reviji »Primorska poje«. 14.10 Otroški kotiček: Janez Bitenc: Srečanje z novo pesmico. 16.00 Osebno. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Camerata Labacensis - Komorni orkester RTV Ljubljana.
Torek: 8.10 Nediški zvon. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Poljudno čtivo; prehrana in zdravje. 14.10 Povejmo v živo! 15.00 Mladi mladim. 16.00 V znamenju Rdečega križa. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Camerata Labacensis - Komorni orkester RTV Ljubljana v Kulturnem domu v Trstu 26. marca letos.
Sreda: 8.10 V objemu gora. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 O razvoju filma v Sloveniji; opoldanska rubrika. 13.20 Deželni zbori na reviji »Primorska poje«. 14.10 Gospodarska problematika. 16.00 Od Milj do Devina. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Skladatelj Marijan Lipovšek. 18.00 Kulturni in družbeni odmevi.
Četrtek: 8.10 Od Milj do Devina. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Naš jezik; film, kultura, realnost. 14.10 Otrok in šola. 16.00 Na goriškem valu. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Revija »Primorska poje«. 18.00 Zgodbe Lipeta Kosca.
Petek: 10.00 Pihalni orkester ravenskih železničarjev. 11.30 Hiša in vrt. 13.20 Zborovska glasba. 14.10 Naš jezik! 14.20 Ne prezrimo! 15.00 V svetu filma. 16.00 Osebno. 17.00 Revija »Primorska poje«.
Sobota:	8.10 Kulturni dogodki. 10.10
Koncert Glasbene Matice v Kulturnem domu v Trstu januarja letos. 11.30 Beležka; ta rozijanski glas (Glas iz Rezije). 14.10 Otroški kotiček: »Naš lepi okrogli svet». 14.30 Klepet ob glasbi. 16.00 Kaj je drugačnega v telesni kulturi. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Klavirska dua Shibata-Oka-zaki in Frosini-Biaggio. 18.00 Adrijan Ru-stja: »Boljunik«. Folklorno-dokumentarna oddaja.
»♦♦»♦♦♦♦♦♦•♦»*♦«»♦♦« »•♦♦♦♦♦»♦♦»♦♦♦»♦♦♦♦♦•‘•»»M**«*4
Kristus je naš mir: On je zedinil oba naroda v enega in porušil zid, ki ju je delil.« (Ef 2, 14)
TAIZE TRST LJUBLJANA
Zasluga ljubljanske Cerkve je, da se bodo številni mladi iz Vzhoda, na pobudo Ekumenske skupnosti iz Taize-ja (Francija), lahko zbrali na molitvenem in solidarnostnem srečanju v dneh od 1. do 3. maja.
Mladi slovenski in italijanski katoličani iz Trsta se bomo zbrali:
v četrtek, 30. aprila, ob 20.30
v cerkvi BREZMADEŽNEGA SRCA
MARIJINEGA (ul. sv. Anastazija) k SKUPNI MOLITVI
z namenom, da z molitvijo podpremo ljubljansko srečanje in da izvršimo konkretno dejanje sprave med različnimi skupinami in skupnostmi. Vse vabimo k sodelovanju.
Ponoči bodo nekateri mladi, skupno z vsemi ostalimi, ki bodo to želeli, sprejeli v župnišču tiste udeležence ljubljanskega srečanja, ki se bodo ustavili v našem mestu.
Organizativna skupina
FOLLIES ’87 za Sklad »Mitja Čuk«
V nedeljo 12. aprila je bila v Kulturnem domu v Gorici zabavna prireditev FOLLIES '87. Gledališče petih je tržaška skupina, ki je nastala leta 1986, da bi pod geslom — zabavajmo še druge z lastno zabavo — zbrala umetnike, ki se udejstvujejo v čarovnijah, plesu, pantomimi in animaciji.
V začetku je prisotne pozdravila predsednica Sklada »Mitja Čuk« ga. Jelka Cvelbar. V krajšem nagovoru je spregovorila o nastanku in o delovanju tega sklada. Med drugim je dejala: «... da je Sklad prvotno nastal na Opčinah z namenom, da bi pomagal staršem prizadetih otrok, kmalu pa se je v praktičnem delovanju pokazalo, da je potreben pomoči še velik del otrok, ki jih sicer telesno ali umsko nič ne bremeni, so pa moteni v čustvovanju, vedenju ali so učno
SKPD »M. FILEJ« - GORICA
vabi na
ORGELSKI KONCERT ki bo v goriški stolnici v sredo 29. aprila ob 20.30. Nastopil bo organist Dimitri Rejc.
težavni.«
Odborniki Sklada skrbijo za popularizacijo omenjene ustanove, ki je v pomoč vsem slovenskim otrokom v Furlani j i-Juli j ski krajini. V ta namen so organizirali različne prireditve in druge pobude. Med njimi je bila tudi ta zabavna prireditev na Goriškem. Občinstvo je nad-dušeno ploskalo nastopajočim, saj so jih res presenetili in prijetno zabavali s svojim pestrim programom.
★
Obvestilo
Vsled vedno večjega zanimanja za po-služevanje raznih prispevkov iz javnih sredstev (ESA, Artigiancassa, Mediocredi-to, FRIE, itd.) s strani naših članov, smo pri Združenju v Gorici sklenili, da bolj konkretno organiziramo službo za pomoč pri pripravi prošenj in kar je še važnejše, jim slediti in, če potrebno, urgirati pri pristojnih uradih, da se birokratski postopek čim bolj skrajša.
S tem v zvezi smo, v sklopu sodelovanja s sedežem SDGZ iz Trsta dosegli, da bo deželni tajnik dr. Odo Kalan vsak prvi ponedeljek v mesecu (v primeru praznika naslednji ponedeljek) na našem sedežu v Gorici na razpolago zainteresiranim gori-škim članom. - Slovensko deželno gospodarsko združenje - Gorica.
UDELEŽENCEM IZLETA V ANGLIJO Potovanje se prične v PONEDELJEK 27. JULIJA in ne v ponedeljek 28. julija, kot je na prospektih napačno javljeno, zaključi pa v ČETRTEK 7. AVGUSTA in ne 8. avgusta. Toliko v vednost, da ne bo nesporazumov. V drugem avtobusu so še na voljo sedeži.
Slovenski mladinski rekreativni klub (SMReKK)
vabi na
PLES
ki bo 24. aprila ob 20.30 v diskoteki Tif-fany’s. — Igral bo ansambel Prijatelji.
OBVESTILA
Novomašna posvečenja bodo v soboto 25. aprila ob 16. uri v oglejski baziliki. Posvečena bosta dva diakona goriške nadškofije, don Paolo Zuttion in don Flavio Zanetti. Posvetil jih bo goriški nadškof.
SZSO - SGS, veja izvidnikov - vodnic obvešča vse novince - novinke, da bodo letošnji vstopni izpiti za člane I. stega v ponedeljek 27. aprila ob 17. uri v Katoliškem domu v Gorici, za člane II. in III. stega pa v torek 28. aprila ob 17. uri v župnišču
v Doberdobu. Na izpite so vabljeni starši. Vse člane obenem obveščamo, naj poskrbijo, da bodo imeli skavtske kroje tako, kot jih zahteva pravilnik.
Jurjevanje slovenskih goriških skavtov bo letos 1. maja v Rubijskem gradu (So-vodnje). Vabljeni!
Predavanje na Opčinah. Sklad »Mitja Čuk« vabi na predavanje dr. Martine Žmuc-Tomori, ki bo v torek 28. aprila ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Naslov predavanja: Problemi družine bolnega otroka. Vabljeni.
DAROVI
Za novo telovadnico v Gorici: Olga Bavdaž 25.000 lir.
Za cerkveni pevski zbor Novega sv. Antona v Trstu: Marta Požar namesto cvetja na grob Frančiške Glavič 25.000 lir.
Za Sklad Mitja Čuk:	hčerke Mirka,
Danica in Vida v spomin na očeta Ivana in mamo Emilijo Rijavec 50.000 lir.
Za cerkev sv. Andreja v Trebčah: Elizabeta Križmančič namesto cvetja na grob pok. Ivane Kralj vd. čuk 10.000 lir.
Za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu:
Lija Bak v spomin na Hilarija Požarja
50.000 lir.
Za cerkveni zbor pri Sv. Ivanu v Trstu:
Anton Koršič v spomin na Hilarija Požarja 25.000 in v spomin na dr. Draga Martelanca 25.000 lir.
Za cerkveni pevski zbor na Sv. Subidi: družina Simčič, Trst v spomin na pok. Ferdinanda Simčiča 50.000 lir.
V spomin Francke Glavič: N. N. za cerkev v Rodiku 100.000 in za kapelo sv. Leopolda Mandiča v Domju 50.000; S. K. v isti namen za Mirenski Grad 50.000 lir. Za »lačnega otroka«: N. N., Jazbine
15.000 lir.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 500 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
+
Ob izgubi naše drage mame in none
Frančiške Lukač vd. Glavič
se iskreno zahvaljujemo vsem, kj so jo spremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. V. Miliču za pozornost, dolgoletno skrb in nego, msgr. dr. Jožetu Prešernu in g. Mariju Gerdolu za pogrebni obred in besede slovesa ter vsem članicam Marijine družbe za molitveni spomin.
Žalujoči svojci
Trst, Rodik, 21. aprila 1987