Natisov 15.000.
„Štajere" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom
naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 3 krone, za pol in Četrt leta raimerno; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne 5tev.seprodajajopo6v. Uredništvo in uprav-Bištvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3.
Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, aH rokopise se ne vrača Uredniški zaključek je vsak torek zvečer.
Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80, za '/, strani K 40, za »/, strani K 20, za >/. strani K 10, za >/„ strani. K 5, za Vs» strani K 250, za '/•» strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena   primerno   zniža.
I0f Današnja številka ..Štajerca- ima 4 strani priloge; vsied tega obsega skupaj 12 strani in
5 slik.
Vstajenje.
Zopet se bližajo dnevi vstajenja, — naj-globlejše uganke božanske besede, ki je postala 1 meso! Čas vstajenja — v celi natari se pojavlja I to sveto, čisto vstajenje, po katerem je hrepenelo srce v ledenih verigah bele zime. Kakor I krasna devojka, napol razcvele rože v laseh, prijazni smehljaj na rdečih ustnicah, žametne ude „a zlatem vozu, tkanem iz samih solnčnih žarkov, tako nam prihaja spomlad v deželo. Travniki -elenijo, detelja dviga rdeče glavice proti neba, 'ate trobeutice iu beli zvončki pozdravjajo oblake, plovejo kot barčice po plavem spomladnem Jjbu ... In človeško srce bi zavriskalo nad ^i lepote božjega sveta, zapelo bi z mladim ani&oio. v zlati višini ia jokalo s slavcem ~ioVo pe3en večne ljubezni . . . Spomlad je u, m.adost, krepkost, spomlad, veselje, solnčnata sreča' Vstajenje po vsem svetu, vstajenje v vseh ikrajih in na vseh koncih . . .
In sredi v tej neskončni lepoti stopi pred aš dah bledi obraz, s trnjem kronana krvava iava, — in pogansko zverinstvo biča truplo Loacarenskega kralja", pred katerega revni zi-;ljki je ležalo troje kraljev na kolenih. . . . ed» je postala meso in meso je bilo določeno ^pljecju,da odreši človeštvo! In kakor prizori iličastnejše svetovne žaloigre nam stopa jJjerje in učenje, umiranje in vstajenje Božjega Jia pred oči! Od poljuba Judeževega pa do iajenja nam kaže spomlad pot sina Božjega BŠenje bednih narodov. In vsak vzdih na jjjnati gori, vsak udarec biča in vsak sunek ke sulice, vsako izdajstvo apostelnev in ) žalitev Ahasverja Čuti verno srce, ki temišljuje v teh spomladanskih dnevih globoke ^isli velikonočnih praznikov. Neskončna groza ižini dušo krščanskega sveta, ko umre kralj ^Nacareta na križu, ko se raztrga preproga v 0«kem tempeljnu, ko se grobovi odpirajo in zabije paganski učenjak na morju tajnosti clne besede: Veliki pan je mrtev . . . .,. Smrt so ti postavili nasproti, vbogo betle-0 dete, da bi zadušili tvoje nauke o večni ni! Smrt, proti kateri sami niso imeli dstva in pred katero so v svoji paganski koživnosti trepetali, — to smrt so zapodili ti Jezusu, da bi za večno zatisnili božjo ^edo . . .
J  In smrt je došla, mrtvega so vzeli iz križa, iožli v naročje solzne Matere dolorosa in po-ali v zastraženo votlino. Ze so dvigali pagan-"1 farizeji svoje glave,   že  so   triumfirali   nad emiganim Jezusom, ki mu že kot dvanajstletni dečku v tempeljnu   niso  mogli   odgovar-"\ Skrivali so se maloštevilni   verniki   in   jo-' za  tistim,   ki   jim  je vendar dal v slovo r 00 tolažbo: Jaz sem pri vas do konca vseh i... A tretji dan je bila smrt prvič in edinost premagana!  Mrtvi  Jezus je vstal in zrna-1 lad smrtjo in kronal večno upanje človeštva. rane je položil neverjetni Tomaž svoje
roke in pred njim so ležali na kolenih trdosrčni rimski vojaki . . .
Dan vstajenja, tvoja krasota nam daje vedno nove upe in nade! Od mrtvih je vstala božja beseda in vojaški meči so se nad djo razbili kakor ob gorski skali. Celi svet se je podvrgel tej besedi in paganski meči so bili slabši od krščanske ljubezni . . .
Dan vstajenja! Še vedno trpi človeštvo v neskončni bedi in iz svežo preorane spomladne zemlje se dvigajo nove skrbi in po kotih veličastnih mest se skriva trpljenja. Solze niso posušene, kri še vedno teče, zatiranje vladoje . . . In v teh lepih dnevih vstajenja se dviga v naših srcih upanje in želja: da pride revnemu človeštvu i na tem svetu novo odrešenje, ki bode posušilo solze in končalo trpljenje . . .
Pozdravljen, ti zaželjeni dau vstajenja!
in modno blago za gospode in gospo priporoča izvozna hiSa         140
Prokop Skorkovsky in sin
v IlnmpoliD na tekem.
Vzorci na zahtevo franko. Zelo zmerne
cene. Na željo hočem dati takoj izgotoviti gospodske obleke.
i
Cenjeni naročniki!
Začetkom novega četrtletja se zopet obračamo do Vas s prošnjo, da nam obdržite zvestobo. Vemo sicer, da nasprotniki z najgršimi sredstvi, s podlo hujskarijo, z izrabljanjem poštene narodne misli in svete katoliške vere proti našemu listu nastopajo. Vemo, da je v nekaterih krajih človek naravnost junak, ako se upa prištevati k stranki
„Stajerca,"
ki ima vendar jasni program, odkrito besedo in pošteno obrambo vbogega ljudstva. Gonja nasprotnikov je ravno v zadnjem času zopet posebno hudo divjala, čeprav tega niti ne čutimo. Ljudje so že navajeni, da se po shodih in v cerkvah, v gostilnah in privatnih hišah proti „Štajercu" z najgorostašnejšimi lažmi nastopa. In ljudje vedo prav dobro, da dela
mnogo sovražnikov mnogo časti.
V slabo sadje se ovse ne zaletavajo in laž ni imela nikdar tako strastnih nasprotnikov nego reanica. Za nas velja vedno
resnica
in od resnice ne bi odnehali, pa če bi bila vsa bodočnost od nje odvisna. Mi nismo zagovorniki posameznih stanov, ki se mastijo na troške ljudstva. Mi zagovarjamo pravico
vsega ljudstva
in to bodemo i zanaprej storili. Kmet, d e-1 a v e c, o b r t n i k, to so stebri naše politike in na te stanove se mi zanašamo. Psovke nasprotnikov nas ne bodejo prestrašile, laž nas ne bode premagala. Kakor doslej, korakali bodemo tndi v bodoče naprej!
Prijatelji
ostanite zvesti listu, nabirajte nove naročnike, dajte sosedom list citati, razširjajte list po kavarnah, gostilnah in pri trgovcih, inzerirajte, kupujte le pri trgovcih, ki inzerirajo v „Štajercu". -— z eno besedo: delajte z nami! Uljudno prosimo, da se zaostalo naročnino poravna in da se vsakdo zaveda, da z delom za „Štajerca" gre roka v roki
delo za ljudstvo.
Uredništvo in upravništvo „Štajerca."
Politični pregled. Cesar nameraval odstopiti I
Politični boji na Ogrskem postajali so v zadnjem času pod vplivom Košutove stranke in iz nje izhajajočih radikalnih elementov vedno nevarnejše. Gre se za vojno postavo in to vprašanje se, seveda celokupne monarhije tiče. V svoji neznanski ošabnosti zahtevajo Madžaroni, da bi se ogrski del armade odtujil skupnosti, da bi se „nacionaliziral", da bi odpravili skupni armadni jezik itd. Madžari stegajo svoje prste celo v zadeve, ki so v zmislu ustave izključna pravica vladarja samega. Zaradi vseh teb političnih zmešnjav je moral ministerski predsednik Khuen-Hedervary odstopiti, ker se mu ni posrečilo, sestaviti postavodajne večine. Cesar pa je Khuenu zopet poveril to nalogo Khuenova vlada je sestavila zdaj neko rezolncijo, ki sega v pravice cesarja. To rezolncijo je moral sivolasi naš vladar seveda odkloniti. Ko je madžarska vlada vkljub temu pri nje vstrajala, je naš cesar v globoki razburjenosti zagrozil, da odstopi in prepusti prestol monarhije svojemu nasledniku. Zdaj šele je ogrska vlada odmaknila svojo rezolncijo! Ta slučaj je prvi v tem oziru in ima zato velikansko važnost. Madžaroni so torej dosegli, da je celo neskončna po-tprežljivost našega cesarja prekipela. Z neverjetno brezobzirnostjo mučijo Madžaroni cesarskega starčka. A svaka sila do vremena! — Omenjeni prizor med cesarjem in ministrom Khnenom se je glasom natančnih poročil takole vršil:
Cesar je ves razburjen rekel: „ Jaz sem bil vedno ustavnega mišljenja. S posebnim veseljem sem napredek in razvitek Ogrske opazoval. Nik-do ni večji prijatelj Ogrske, kakor jaz. Jaz sem že 60 let na prestolu in že 45 let ustavni kralj ogrski. Zdaj pa se hoče naenkrat dotakniti mojih vladarskih pravic. Z nezaupanjem se nastopa proti meni in vzeti se mi hoče svoje vladarske pravice, če se rezolncija ne odstrani, tedaj mi ne preostaja druzega, kot ..." (cesar je menil   odstop   od  prestola  in je
Pri hladneiSeillll   VremeilU ee Priporoča Straschill'ova grenčica iz zelenjave vzeti. Ista segreje prijetno truplo in prepreči prehlfl
ko ganjem mahnil z roko) . . .. Khuen je prestrašen zaklical: »Veličanstvo, za božjo voljo ..." A Cesar je mirno odgovoril: „Sedaj ni čas za sentimentalnosti — je že tako! Jaz sem celo zadevo dobro premislil. Meni ne preostaja drugega in Vi morate s tem brezpogojno računati. Rezolucija mora izginiti iz sveta in sicer prav hitro, drugače je prepozno"  . . .
Khuen je potem seveda takoj ustregel cesarjevi želji. Izdalo se je tudi posebno pismo na ogrski narod. Prvič je sprožena misel: kaj bo, kaj bo, ako naš tako vroče ljubljeni cesar zapusti habsburški tron? Ta prizor je na vsak način velepomemben in je napravil tudi v vsej javnosti velikanski vtis!
Nesramnosti dra. Verstovšeka.
C. k. profesor na nemški gimnaziji v Mariboru, državni in deželni poslanec dr. Verstovšek je pravi vzor pobalinskega politika. Mož se gotovo ne spominja rad svoje ne prelepe preteklosti; saj ve vendar vsak človek, da je dr. Verstovšek prodal svoje nekdaj tako vroče liberalno srce za čisti dobiček, ki ga vživa danes kot klerikalni voditelj. To svojo umazano preteklost hoče zdaj prikriti s pobalinskim kričanjem, psovanjem in obrekovanjem. V svojem prvaško-klerikalnem pogumu izrabja pri temu poslančevo imuniteto, kakor storijo to v splošnem le najbolj korumpirani in propadli poslanci naše itak v vsakem oziru nizke zbornice. Resni ljudje so se že trudili, da bi Verstovšeka dobrin mariir priučili, ali — zamanj. Zato se mu bode moralo pošteno ušesa naviti, da bode njegove pobalinske hujskanje konec.
Cela zadeva z dr. Verstovšekom stoji tako-le:
Zločini v čenstohovskero samostanu.
(Nadaljevanje in konec).
P i o t r k o v, 6. marca. Že dokončano dokazilno postopanje je bilo na željo zagovornika Rudnickega zopet v ponedeljek otvorjen, da se dopolnijo   nekatere  izpo-vedbe. Nato je včeraj   govoril državni pravdnik.
0 zapuščini p. Bonaventure
je izpovedala sestra umrlega, Ana Kulamovičovna, daje zahtevala zapuščino od prijorja p. Reimanna, toda zastonj.
Priča Szymanski, slaščičar v Censtohovu, je to potrdil in izpovedal, da je v imenu Ane Ku-lamovičovne potem sam zahteval, naj mu prijor izroči denar in drugo zapuščino p. Bonaventure, toda tudi popolnoma brezuspešno. Prijor mu je rekel: „Dobro, dobro, Karlček" —toda dal mu ■i ničesar.
Ta čedni in značajni poslanec imel je dno 3. decembra 1910 in dne 7. decembra 1911 v zbornici govore, v katerih je poštene davkoplačevalce in nemške uradnike na nesramni način opsoval. Obenem je sprožil celo vrsto neresnic, obrekovanj, zavijanj in sumničenj. Takrat mu nikdo ni odgovarjal, kajti vsakdo ne mara dotakniti takega človeka, ki menja svoje politično prepričanje kakor srajco. To je njegovega govora ga je sicer v zbornici predsednik k redu poklical in Verstovšek je tudi ta klic k redu glede psoyk sprejel. S tem je torej v javni zbornici sam priznal, da je napačno nastopal. Vkljub temu pa izdal je ta značajnež svoje govore v posebni knjižici, da bi nezavedne svoje klerikalne backe hujskal in begal. Ali ni to vrhunec politične podlosti ?
Nemški napredni poslanec Marckhl je vsled tega tudi nastopil. Izdal je „odprto pismo", ki smo ga tudi v „Štajercu" objavili. V tem pismu očital je nemški poslanec dr. Verstovšku »neresnice", »zavijanja", »snmničenja" i. t. d. Pečatil je torej dra. Verstovšeka v javnosti za lažnika in zahteval, da ga ta toži. Ako bi bil Verstovšek pošten človek in ako bi bil prepričan o resnici svojih trditev, moral bi poslanca Marckhl tožiti. Tako bi se bilo pred sodnijo dokazalo, kje je resnica in pravica. Ali tega poštenega koraka dr. Verstovšek seveda ni storil. Molčal je raje 3 tedne dolgo. Potem pa je zopet na podlagi imunitete poslanca iz novega v zbornici psoval, lagal in obrekoval. Dokazati ni mogel resnico svojih trditev, zato je raje naprej lagal. . .
Poslanec Marckhl je bil vsled tega prisiljen, da v javni seji zbornice dokaže vso lažnjivost tega slovensko-kleri-kalnega voditelja. Storil je to v daljšem govoru, kateremu naj posnamemo le sledeče važnejše točke:
»Popravljam dejansko, da sem v položaju, dokazati svoje proti' Verstovšeka naperjene trditve pred sodnijo. Dr. Verstovšek trdi, da sem zato izven ture avanziral, ker sem 1. 1895 nekega sedanjega poslanca obsodil (gre se za nekega soc. dem. poslanca, ki ga je Marckhl svoj čas kot sodnik zaradi krive prisege obsodil!) To je največja neresnica, kar jih more biti. Jaz sem avanziral šele pozneje in popolnoma v redu. Verstovšek trdi, da jaz mlade uradnike narodno korumpiram. Vsi uradniki obeh narodnosti mi lahko pričajo, da nisem nikdar ne ustmeno ne pismeno na nobenega uradnika glede rabe jezika vplival. Neresnično je, da V« davkarskih uradnikov na spodnjem Štajerskem ne zna slovensko in da nemški „Volksrat" nemške uradnike nastavlja ter plačuje. Ali ni to velikansko sumni-čenje in žaljenje? Dr. Verstovšek je trdil, da pravni praktikant Scheffenegger ne zna slovensko. Res pa je, da je napravil izkušnjo v slovenščini z odliko in da zna celo češko. Verstovšek trdi, da brez ozira nato, ali zna obtoženec nemško ali ne, predsednik in državni pravnik nemško obravnavata in da se v kazenskih Izadevah le nemške sodbe izdajajo. To je neresnično, kar se vsakdo lahko sam prepriča. Nadalje trdi Verstovšek, da je v Rogatcu nemški sodnik neko slovensko družbo izzival, ker je slovensko govo-
Zdravniško mnenje.
Dr. Gurbski je v imenu svojih dveh tovarišev izjavil, da je bil umorjeni Vaclav Macoch napaden v spanju.
Macochova izjava.
Nato se je oglasil p. Damas Macoch, da bi rad še nekaj povedal sodišču. Govoril je tako tiho, da ga je moral predsednik poklicati na stopnice tribune. Za Macochom go stali štirje stražniki. Macoch je nato izjavil:
»Divan sem prinesel v celico s pomočjo Zaloge. Ta je vložil vanjo truplo in jaz sem mu pri tem pomagal. Ko je bilo vse gotovo in truplo zavito, je poklical Zalog drugega samostanskega hlapca Blasikieviča in oba ita odnesla divan vun. Blasikievič je vprašal, kaj je v divanu, da je tako težak, toda izvedel ni ničesar o truplo. In še par besed hočem izpregovoriti o Heleni Macochovi. Pripeljal sem se z njo t Varšavo ter ji povedal, da je njen mož odšel T
rila.    Res pa je,   da so neki slovenski iniej študenti   v   nemški   gostilni zlasti z   nž i fsak klici   na   Srbijo   Nemce izzivali   infigr je  le   sodnik   pred   tem   obvaril,   da  nil tepeni. Verstovšek trdi, da sta na spodnja jerskem le dve sodišči za Slovence določe^ pa je, da imajo sodniji   v   Gornemgradu, I skem, Sevnici, Brežicah, Sv. Lenartu, Smsj do   zadnjega   časa  tudi Ormožu slovenske^ stojnike. Nezaslišano sumničenje je, da mu, ki govori slovensko, nič ne veruje, ki govori nemško, pa fše.   Glede slučaja renbergu je preiskava dognala, da je polnoma pravilno postopal   in   da   so očitanja neresnična.   Verstovšek je, nadal da je bil neki obdolženec (Bratnša) nasmusit: sojen, ker sodnik ni znal slovensko. da dotični  obdolženec  zna  oba  jezika, sodnik   (sedanji   državni  pravdnik   v istotako.    Bratuša  se je sam pred  or potem pred sodnikom obdolžil umora prizanje ponovil je tudi pred porotnim si Porotno sodišče je obstajalo iz S   sodniku tet venske narodnosti, na porotni klopi so bilikkoi del Slovenci.   Vkljub temu,   da se mu je:oč da bode morda obešen,   je Bratuša svojo igo žitev ponovil.   Istotako njegova   žena,   koliti njen spovednik z najboljšim   namenom  pij o čal priznanje. (Ves ta slučaj je že davno isop nen,  ali   Verstovšek laže naprej!) . čas   so   klerikalci   slovenski nike  grdo   napadali, zdaj n ške . . .    Jaz sem pripravljen,   pošteno j krito za svoje trditve resnico dokazati in j grožnja me ne bode vstrašila, da   branimi ki se tukaj sami braniti ne morejo.   Mini puščam   zbornici   sodbo   (živahno   priznaj ploskanje)."
Tako je   nemški   pošteni   poslanec ] lažnjivo hujskarijo  tega   Verstovšeka, celo lastni slovenski   sobratje   brezznača obraz mečejo.
Dr. Verstovšek je zdaj nost navadni strahopetni lažnik in tudi za poštene Slovence — obsojen.
Telegrami.
Lepa naša zmaga.
11 oče, 3. aprila 1912. Danes so se^| volitve v Bohovi. Prvaški nasprotniki peli vse moči, da bi to napredno občinoH je roke dobili. Vsi farški hujskači so na B in gonja je bila velika. A vse zamanj. P čem boju so naši vrli somišlji' vendar na celi črti zrna g a 1MB izidu volitev prinesli bodemo prihodnjič nHv nejše poročilo. Za danes čestitamo vrliHf prednim Bohovčanom prav iz srca! Ihk^H dejo tako zvesti in trdni možje v BohoviH časa ne bode zmagala klerikalna zvtfan* zahrbtnost. Op. ur.)
i kč
Položaj na Ogrskem.        Qrai
Budimpešta, 2. aprila. Na OrfaJa postaja politični položaj vedno resnejši. O^H jeva potrpežljivostjo pre ki^B in zato bode bržkone cesar prestolonaa^H Franca Ferdinand kot svojega namestfl Budimpešto   poslal.   Govori se tudi, da tč**1.
Ameriko. Ko je to slišala, je omedlela. lW zopet zavedla, je jokala ter me pošiljala aM ' da bi poiskal Vaclava. Šele tedaj sem ji (#nai resnico. Toda ona mi ni verjela. Ko ses^S81 tem prepričal, je hotela iti na policijo, Hj naznani. Jokaje sem jo prosil, naj tegai^H na kar je zahtevala, naj se sam naznan#ve_| tega ni dosegla, sem ji grozil z revolj H Dajal sem ji denar, toda ona ga ni i H Helena ni nikdar sama od mene zahtet e J' narja. Dajal sem ji vse dobrovoljno.           r*
dei Izjava p. Olesinskega.
Tudi p. Olesinski je hotel podati izjavo, v kateri je rekel: »Macoch je meni, da me je videl prihajati iz sani blagajne. To je popolnoma naravno. Vi je mogel videti, vsaj sem bil takrat zakj mi je ta posel poveril prijor. Toda Macoch me ni videl, da bi kradel."
Na to je ob   splošnem  razburji
■
ni
o.
lj<
te
za nekaj   časa razveljaviti in K h n e n a
iraljevega    komisarja    z   n e o-
ejenimi   pravicami   določiti.    Na
; način prinesli   bodejo   že   prihodnji   dnevi
resne dogodke za Ogrsko.
Rudarji v Trbovljah.
Trbovlje, 1. aprila.   Radarji so sklenili [ne vstopijo v št rak, marveč da sprej-i raje od dražbe dovoljeno 5% no izboljšanje enem so stavili na dražbo še nove zah-
Morska nesreča.
elhourne, 3 aprila. Parnik „Kooban-i je pri Avstraliji vsled groznega viharja lOpil; nikogar in ničesar ni bilo mogoče U t o n i 1 o je 13 0 oseb i. s. 80 mor-ter 50 potnikov.
Hrvatska v izjemnem stanju.
Zagreb, 3. aprila. Cesar je imenoval »naCnvaja za kraljevega komisarja na Hrvatskem invSlavoniji. S tem stoji Hrvatska v izjemnem stanju. Vse nkonodajns io drage pravice so vzete in vsa moč je v komisarjevi roki združena. S tem je odgovorila vlada na brezuspešne poskuse, urediti politične razmere. Ban Cavaj izdal je takoj oklic na oblastra in narod ter posebna določila glede časopisja, zborovalne pravice in policijstva. Razburjenje po deželi je veliko.
Zobna krfima
Ustna voda
Dopisi.
Bohova pri Mariboru.   Lepo mirno smo ži-jrik doslej nemški in slovenski kmetje v Bohovi. |so bile  katerekoli    volitve,   vedno   je bila i gotova na napredni   strani.   Nobene huj-irije nismo marali, vse klerikalne hecarje smo iz naše   vasi.   O klerikalnih advokatih rjih msmo hoteli   nič čuti.   Postalo je vse Že znani Kranjc,   ki  je   več   s kajho iznan kakor s cerkvijo, je začel hecati. Potem .... an Baznik;   ta je šele   ta pravi! ;ata mu  tenant in kaplan Šeško. Za vo-i v gmanjsko starešinstvo so se naši črnuhi rito pripravili. Po noči v hudi temi so imeli ko svoje zborovanje.  Pri Jernejčeku se jih je »Io toliko, da je bilo tam bolj črno kot noč. |el si  Baznika.   Seska,   suhega   Franceljna, ajočega  Štefaua,   celo   iz  Maribora je . išel neki hujskač.   Pravijo,   da je   bil   povsod znani pretepač Žebot,   ki je za svojo klerikalno hojskarijo dobro  plačan.   Po   noči se ti črnuhi <e kaj upajo, po   dnevi   pa se skrivajo v svojih smradljivib  luknjah.   Pri   Jernejca   so   se torej | shajali in hujskali.   A vse  vkup jim nič ne pomaga! Mi ostanemo, kakoršni   smo   bili,   stari pošteni Bohovčani.   Baznikn, tehantu,   hočkemu Tonetu. Šeškeji in   mariborskem hecarju Žebotu [ pa zatrobimo,  da   si   ne bodemo dolgo te huj-pustili. Po noči mir!   Mi ne po-
p. Olesinski: „P. Bonaventura Gavelčik je imel pod tlami skriven predalček. Tam je shranjeval denar. Imel je tudi svoj ključ od samostanske blagajnice in ključe od vrat. Njegov zaklad, ki ga je imel skritega v tleh, so nekega dne zasledili. Zaklad je kmalu nato izginil in p. Bonaventura je proglasil, da je bil okraden. Koliko j bilo tega denarja, ne vem povedati. Vsi pa no, da ga je bilo mnogo. Pred svojo smrtjo i je pozval p. Bonaventura v svojo celico ter rekel, da naj izpod divana potegnem skrinjo enarjem ter skrijem denar v tla. Našel ni-ničesar, in takrat je začel umirajoči vpiti, i je bil okraden. Hotel je, naj se pošlje po po-Po njegovi smrti mi je dal Macoch tisoč Ijev ter mi rekel, da je ta denar p. Bona-nre. Obenem me je prosil, naj oddam denar rja." Nato je Olesinski prosil predsednika da sme  to  povedati  Macochu v brk.
trebujemo nobenih smrkovih komandantov, ker smo sami dovolj stari in pametni. Jerobov ne maramo, posebno pa takih ne, ki v črni suknji hodijo k nam prepire delati. Naj ostanejo hočki črnuhi lepo pri miru v hočkem farovžu, Tone pa v njegovi „špehkamri", mariborski hujskač Zebot pa v svojem gnezda. Mi Bohovčani si bodemo svoje zadeve že sami uredili! Cez našega „Štajerca", ki ga vsi ljubimo, si ne pustimo nič reči. Mi ga do dna srca poznamo, da je naš, mi pa njegovi. Pri volitvah pa bodete črnuhi tako tepeni. kot vrbova piškalca. Črnuhi, marš domu za peč!                          Bohovčani.
(Op. uredn.: Prerokovanje se je že izpolnilo. — pri volitvah so klerikalci grozno propadli in zmaga je naša^1)
PolenŠak. Dragi .Siajerc1, pri nas je bila do8edaj navada, da smo stariši vprašali otroke, kaka pridiga da je bila in radi kaki krščanski nauk da je bil. Dne 24. t. m. je vprašal oče večih otrok, kak krščanski nauk je bil, otroci so bili vsi tihi; oče zahruli nad otroki: kaj mi ne boste povedali? Torej najstarejši v straha reče očetu: ne upamo Vam povedati. Zakaj pa ne? vpraša nadalje po daljšem obotavljanju. Rekel je otrok: Ne vprašajte nas, ker smo druga ne slišali kakor „kurve"! Oče se je prijel za glavo in ni več vprašal ter je tam pri sebi za-žugal, da ne pusti več otrok k pridigi in ne k krščanskem nauka, ker je to pohujšanje otrok. Pri nas je bila tudi poprej navada, da so duhovniki molili za vboge vdove in sirote; tudi so učili, da moramo stare spoštovati. Sedaj je vse drugače. Naš za duhovnika nesposoben Podplatnik pravi, da se stari ljudje „Bogu studijo" in da so stare žene „grde babe", za vdove pa bi najbolje po njegovem mnenju bilo, da bi jih na gomači sežgali. Poslušajte, dragi bralci! Takaj imamo vdovo s tremi malimi otroki in njeno zemljišče obseže V« orala. Ker je uboga vdova s svojimi otroki res zlo v sili, ji je dala teta eno majhno njivo, zraven zapuščeni vinograd in eno jamo, v kateri je bil pesek in šoder; iz tega je še morala plačati 200 kron. Pokojni župnik Valenko pa je nagovoril omenjeno teto, da naj napravi testament, da sme cerkev iz iste jame šoder in pesek jemati, katerega tudi ta vdova ni branila. Ker pa je vdova sirota, da večje ni treba iskati, je prodala šoder iz jame okrajnemu zastopu ptujskemu v starem vinograda, da je zamogla preživeti sebe in svoje male otroke. Nevredea imena župnik Podplatnik pa ji je prepovedal, da ne sme sodra prodajati in jo je šel tožit. Dne 28. marca je bila komisija in so ji vzeli star vinograd z jamo vred in sirota je sedaj brez krnha. Torej zadnji griželj kruha je iztrgal iz ust vbogi dražini! K čemu da sta zlo delovala ključarja Cvetko in Šamperl; zakaj bi nje vse vest pekla, ako bi jo imeli. Ključar Cvetko je tudi dobil od navedene tete lep travnik, iz katerega bi mogel davati svoji materi „zgovor" ; ali ta pobožni ključar je začel tako preklinjati, da je mati morala odstopiti od „zgovora". Torej poživljamo pobožnega ključarja, naj on tudi da travnik cerkvi, ker je njegova hčer že toliko prislužila, da ja ni taki siromak, kakor uboga vdova njegova sestrana. Sedaj pa se je našla oseba prijateljica pokojne tete in teta je ji rekla, da so jo g. Valenko prosili za pesek iz jame in jim je obljubila: saj vendar ne bodo ubogi vdovi veliko škode delali.   Torej
imo   sedaj:   ti   požrešneži  so   hoteli  vzeti
Olesinski in Macoch pred krucifiksom.
Sodni dvor je temu privolil, na kar sta se Macoch in Olesinski postavila pred krucifiks in Olesinski je rekel Macochu v brk:
„ Povem ti, zakaj si moril! Umor je bil posledica tvoje tatvine."
Macoch je pri tem dvigal roke proti križa.
Olesinski: On ni vzel denarja iz samostanske blagajnice . . .
Macoch: Ne bi torej potreboval ključa, če bi kradel v celici p. Bonaventare. Nato je govoril državni pravdnik.
* *        *
Da  karakterizujejo    obtožene    menihe,   so
prebrali na predlog državnega pravdnika Katra-
mowskega odlomke   dnevnika   patra   Starczew-
skega. Izmed teh odlomkov navajamo :
napravilo Verstovšeka  še predrznejšega.  Zaradi
celo  posestvo ter ji  zraven povzročili ogromne stroške! To je novodobno krščanstvo!
Farani.
PolenŠak. Dragi „Štajerc", z mojim lastnoročnim podpisom objavi, kake pridige imamo na Polenšakn. Naš žapaik Podplatnik zdaj vedno pridignje o „knrvah" in „knrvežih " Tako tudi na Marijin praznik ni tega opustil; pridigal je, da smo vsi brez izjeme, zakonski in ledični „kurve" in „kurveži." Dragi „Stajerc", kaj praviš Ti k temu? Ali ni to pohujšanje nedolžnih otrok? Pridigoval je tudi, da nobena ženska ne more drugače v cerkev, da se po moških „rajša". Jaz svetujem č. g. Podplatniku, da si on naj to pridigo obdrži za svojega mežnarja, za nas vse druge pa naj da napraviti drotnati spičnati plot, da se bodo ženske po droti raj-šale. ne pa po moških . . .
Martin Golnar, posestnik v Hlaponcih št. 46.
Sv. Trojica v Slov. gor. Kako lepe uspehe ima nemška šola, se od dneva do dneva natančneje vidi in tembolj veljava te šole raste, čimbolj jo hočejo njeni nasprotniki zaničevati. Še te nedolžne otroke morajo po časnikih psovati, ker so si ti otroci med seboj začeli neko igro učiti, katero so hoteli na velikonočni pondeljek predstaviti. Seveda bi poslušalci tudi sami majhni bili, tedaj recimo bi bila to otročja nedolžna igra. V trgu o tem drugi ni vedel, nego otroci. Kar naenkrat prinese „Straža" članek, da bodo v posojilničnih prostorih „šalferajnski" otroci igrali in to ljudje ne smejo dovoliti, ker prostori so vseh udov itd. Tudi drugo psovanje ni izostalo. Ta članek je pod naslovom „od Sv. Antona". Pisal ga je seveda Antonjevčan, ker ja pri Sv. Trojici domačih hujskačev nimamo; ali žalibog smo jih od vseh vetrov skup dobili, tako da še sedaj nedolžni otroci nimajo več miru. Nam se zdi, da sedaj nekomur v njegovem prostornem stanovanju že predobro gre! Bodemo ga morali na tisto „kamrico" opominiti . . . Ali vas tako grozno peče, da šulferanjski otroci sami sebe k učenju spodbujajo, tako da imajo stariši lahko veselje z njimi ? ! Tnkaj v okolici smo od takih predstav že večkrat kaj slišali in v „Slov. Gosp." veliko čitali. Ti igralci niso bili nedolžni otroci. Ravnatelji so bili gospod kaplan, neoženjen učitelj ali pa za silo mladi mežnar. Po vsaki predstavi je „Slov. Gosp." vsem igralcem slavo pel, posebno pa Micki ali Aniki, katera je ravno najlepša v fari bila. Gospod kaplan so hiteli večkrat na dom teh deklet se zahvaljevat in dekleta so bila tudi za posebno zabvalo večkrat h kaplanu povabljena. Io nazadnje še piše „Štajerc", ta ojstra krtača, o tem: „Micka, katera je binkoštui pondeljek Marijo predstavljala, je mati postala." Tako so končale navadno to igre. Tedaj „Straža' in „Slov. Gosp." in ž njimi ti dopisnik in rešitelj slov. ljudstva in priljubljeni učitelj, piši dru-gokrat od svojih in kaplanovih pregreh in pusti nedolžne naše šolarje pri miru!
Iz Gaberja pri Celju. Očitna tatvina mladega klerikalca. Prevošček (fijaker) Jožef Jazbinšek iz Gaberja ostavil je dne 25. marca, na praznik, popoludne svoj voz s konjem pred hišo gospej Ledi v Vojniku, ter šel v gostilno pit; a takoj je skočil mlad človek na voz ter zgine ž njim in s konjem. Jazbinšek leti hipoma za njim, pa ga ne more dojti, kajti tat je mladega, čilega konja neusmiljeno bičal, da je ta kar kolopiral.    Ljudje, ki so ga srečavali,
6. maja: Površno sem molil. Strastno sem poljubljal neko ženo. Včeraj sem dvakrat grešil z neko omoženo žensko.
3. junija: Površno sem molil. Strastno poljubljal.
18. junija: Površno sem molil. Včeraj ni-Bem bil pri dveh službah božjih. Skušal sem zapeljati neko omoženo žensko. Včeraj in predvčerajšnjim sem pil.
30. junija: Samo enkrat sem se izpovedal. Maše nisem bral. Grešil sem z bratovo ženo. Poljubljal sem, pil in klel sem. Zvečer pred postom sem bil v gledališču.
5. julija: Površno sem molil. Včeraj sploh nisem molil. Pri božji službi sem bil razmišljen. Včeraj sem pijance val in pri izpovedanja sem se tresel.
11. julija: Površno   sem   molil.   Pil   sem klel sem.
se niso mogli prečudit, zakaj toliko divja! — Jazbinšek najme voz ter z orožnikom stražme-štrom, g. Viziakom, takoj tatu zasleduje, ter ga najdeta v osebi Andreja li košeka v Dramljah pri neki gostilni, kjer je že tudi skušal konja prodati. Ta mladi uzmovec stanuje pri svojih stariših v Gradišah v Škofji vasi, pa se z okra-denim vozom ni proti domu peljal, temveč mimo Celja na Teharje in Dramlje. Oče Miha Bikošek je strastno klerikalen, in tako seveda sin, zatorej zopet nov dokaz: kjer je klerikal-stvo, tam cveti vse hudo in nasprotno, pijanstvo itd. V tem slučaju pa ni več tiha tatvina, temveč »ciganski rop", da pri belem dnevu, na praznik Device Marije, na državni cesti, v sredi trga, v pričo mnogih a neznanjih ljudi, takšno tatvino v vrednosti 700 kron v vsi predrznosti izvrši ter veliko ljudi na cesti srečava; konja pa je tepel in trpinčil, da je bil ves sestradan, zdelan in moker, ko so ga naj šli. Pa duhovstvo mu tega ne bode v zlo štelo, vsaj je iz klerikalne hiše, kot takemu je vse dovoljeno. Mariborski zvijači so še celoMacoha, cerkvenega milijonskega tatu in roparja zagovarjali!! — in vse vtajiti hoteli, kakor navadno. Samo napreden ne sme biti, ter pravične časnike ne sme brati, potem je vse dobro, sicer pa je vsa milost pri »Bogovih na zemlji" zgubljena.
Tri krave,
ki dobijo vsak dan Vaccin v krmo, dajo toliko mleka, kakor drugače Štiri in ostanejo vedno zdrave in krepke.
Tri svinje
se lahko z isto krmo mastne napravi, katero se rabi drugače za dve, ako se jim da vsak dan nekaj Suilina. Za one, ki hočejo v v svojih hlevih preprečiti vstop bolezen in ki se zanimajo za umstveno zivalirejo, naj zahtevajo podučno knjigo direktno od fabrike                                          178
Mr. T. Paraskovich,
nadvojv. karoomi liter., Dunaj. VI. Hilferstr. 51, poli medal B15,
aH pa od sledečih depoziterjev: Gradec: Assmann Alois. Poldan: Hans Bergmann. Brock a d. M.: Johann Pete. Laski trg: And. Elsbacher. Prevalje: Hcinr. Eilipovski. Hatzendorf: And. Fritz, Joael Platzer. Maribor: Silvester Fontana jun. Riegereborg: Alois Dun-kel, Gab. Roller. Hnrerk: Anton Preissmuth. Sv. Mohor: Hans Gasscr. Soclian: Josef Gmciner, Neudau: F'erd. Gortan. Burean: Johann Gortan. Feldbach: Johann Gortan. Frohnleiten: Hans Grasnugg. Spittal: Franz Grebmmer. Friedberg: Julius Grill. Leibnitz: Josct Gachier. Wildon: Fran?. Xaver Haslinger. Spodnji Draubnrg: Friedr. Hattenbergcr. Kirchberg: Josef H&ilcrl. \eliko-vee: Johann Kanderth's Witwe& Sohn. Eibiswald: Karl Riesbnger. Beljak: Johann Klembas. ot. Vid na Glani: Johann Knaus. Malle-8tig: Josef Kofler. Wei*: Josef Kchlhauscr. Wies: F'erd. Kollcr. Celje: Anton Kolenc. Stainz: Ernst Kolmann. Radgona: Anton Korošec. Laffnitz: Franz Kraulser. Krieglaeh: Hans.Krawagna. Fiir-stenfeld: Johann Kanghaus. Miirzznsclilag-. A. Laschitz. Voitsberg: Karl Leitner. EhrenhauWn: Josef Leitner. PiBggan: Franz Muhr, Ober-Draibarg: Karl Mannhart' Aflent: Eduard Mihaeler. Oleis-dorf: Max Morath. Celovec: Anton Ogris. Feldkirehen: Pettech & Jessernigg. Dechantsklrchen: Hans Pinter. Kirchdorf: Ottokar Pischelli. Saarje: Alois Pucher. Ptnj: Josef Podgorci«:. flross-St. Florian: Alois 1'untigam Dentselilandsberg: K. Purkarthofer. St. Itu preeht: Anton Rdsenberger. Fehriag: Johann Sandhofer. gaxen-bifg: Vinzenz Sommereggcr. Greifenburg: Josef Socher. Klrcbberg: Spar- und Konsumvercin. Arnoldstein: Alois Schellancer. Maren-lierg: Josef Schobcr. Paternioi pri Bistrici: J. Stefaoer. (irafen-dorf: Anton Strobl. Febring: Fritz Wagner. Mitterdorf: Rudolf Wildnor. Kindaerg: Kranz Wildner. Knass: Anton ZOhret.
Boj za deco!
Zagrizenost od gotovih prvakov nahujska-nih ljudi presega že vse meje. To dokazuje sledeči slučaj, ki se je pred kratkim pred sodiščem doigral.
2. avgusta: Že delj nego tri tedne nisem bil pri spovedi. Pri zadnji spovedi nisem bil odkrit in nisem priznal vseh grehov. Zamolčal sem, da sem grešil z neko omoženo žensko in celo z bratovo ženo.
4. oktobra: Klel sem, toda napil se nisem. V tem stanju sem izpovedoval. V zakristiji sem
vzel pest grošev.
*
*       *
S tem smo poglavitne točke iz vehke te sod-
nijske žaloigre objavili.  Kakor smo že svoj čas
poročali, se je sodba tako-le glasila:
Pater Damas Macoch je bil obsojen zaradi umora, ponarejevanja listin, poneverbe in tatvine na dvanajst let prisilnega dela in dosmrtne de-portacije- v Sibirijo, Helena Macochova v dvoletno ječo, pater Starczewski na pet let ječe, pater Olesinski na dvainpol leta ječe, Pianko na štiri mesece, Blasikievič na eno leto ječe, Cyga-novski na teden dni zapora. Pertkievič je bil oproščen.
Mi  gotovo   ne   spadamo   med  tiste, ki bi
Že pred leti določila je oblast krojaškega mojstra Georga P r i t z 1 v Gradcu kot jeroba za sedaj 7 letno Terezo L a u f e r. Pritzl je poštenjak, ki je hotel vkljub svoji lastni revščini otroku boljšo bodočnost preskrbeti. Vsled tega dal je otroka k zakonskim Diamant, ki so v vsakem oziru pošteni posestniki v Spodnjem Porčiču v slov. gor., v oskrbo. Da bi bo otrok v poznejšem času lažje skozi življenje priboril, naročil je Pritzl, da mora iti v nemško šolo v sv. Lenart.
To pa je seveda klerikalno-prvaške hujskače v Porčiču z občinskim predstojnikom na čelu grozno razburilo. Pričeli so psovati in groziti, tako da je Diamant v bojazni otroka zopet h nemške šole vzel in v slovensko dal. Ko je Pritzl o temu prvaškem nasilju izvedel, pisal je takoj na nadučitelja Jakoba Kopic na slovenski šoli v sv. Lenartu pismo, v katerem je zahteval, da se otroka všola takoj v nemško šolo, kčr ga hoče on kot postavni jerob nemško vzgojiti. Nadučitelj Kopic pa je bil dovolj nesramen, da je pismo ednostavno prezrl in otroka nadalje protipo-stavno v svoji — »učilnici" obdržal.
Ko je Pritzl videl, da na ta način ničesar ne doseže, poslal je začetkom julija lanskega leta svojo ženo v Porčič, da bi otrok nazaj v Gradec pripeljala. Tako je prišla torej mala Tereza v Gradec in je vstopila tam seveda v nemško šolo. Takoj nato pa so nekateri zagrizeni prvaki brez vsacega vzroka in brez pravi ce zahtevali od sodnije, da se Pritzl odstavi kot otrokov jerob, da se otroka zopet zakonskim Diamant odda in v pr-vaško šolo pošilja. Obenem se je jeroba Pritzl naznanilo, ker je otroka odpeljal (!!). Sodnija je zadevo preiskala. Pritzl je izjavil, da pošlje otroka zopet nazaj k zakonskim Diamant, to pa le pod pogojem, da se bode otroka v nemško šolo pošiljalo. Tako je prišla mala Tereza v oktobru lanskega   leta  zopet  nazaj v Sp. Porčič.
Komaj so imeli prvaki vbogega otroka v svojih krempljih, poslali so ga že zopet v slovensko šolo. Zakonska Diamant sta izjavila, da se ne moreta braniti pred prvaškim nasiljem. Baje je celo občinski predstojnik prepovedal (!!), otroka v nemško šolo dati. S kakšno pravico je to storil, to seveda živ krst ne ve.
Zdaj seveda je isgubil tudi Pritzl svojo potrpežljivost. Obrnil se je na nadučitelja Florv na nemški šoli v sv. Lenartu, ki mu je napravil vlogo na deželni šolski svet, katero je Pritzl podpisal in odposlal. Potom sodnije se je sedaj obšinskega predstojnika opozarjalo, naj se ne vtikava v to zadevo in naj takoj otroka iz slovenske šole vzame ter v nemško šolo da. Vkljub temu je otrok v slovenski šoli ostal. Zdaj je spisal nadučitelj Flory pritožbo, ki jo je podpisal Pritzl in odposlal dež. šolskemu svetu. Obenem je poslal Pritzl svojo žene v Porčič, da otroka zopet v Gradec spravi. Žena je dobila otroka v slovenski šoli. Ko je nadučitelju naznanila, da bode otroka seboj vzela, rekel ji je prvaški hujskač Kopic, da zato nima pravice; grozil je ta ne-sramnež celo,   da   bode   pošteno  ženo   zapreti
zaradi Čenstohovskih zločinov obsojali ves duhovniški stan. Ne, prepričani smo, da se nahaja v katoliški duhovščini še mnogo mož, ki so resnično duhovniki in ki se z nami vred zgražajo nad zločini. Klerikalni listi seveda bi najraje vsako napako posameznika zvalili na celo stranko svojih nasprotnikov.
Res je, da je vera vsled škandala v Čenstohovu hudo trpela. Kajti pravoslavni popi imajo zdaj lahko delo pri napadanju katoliške vere med ruskim ljudstvom. In to se mora višji cerkveni oblasti že očitati, da je bila grozovito nemarna in da se skozi leta ni brigala za škandale v tem roparskem kloštru.
Vbogo katoliško ljudstvo, kaj je postalo iz tvojih pastirjev! V globoki veri si nosilo svoje krvave krajcarje in jih darovalo čenstohovski Materi Božji, da so jih podli menihi potem zapravljali. . . Res, tudi na Ruskem bi potrebovali moža, ki bi znal z kloštri tako obračunati kakor naš nepozabni kmetski cesar Jožef II. . . (Konec).
pustil. Po našem mnenju bi bilo treba šolesobej takimi učitelji zapreti .  . .
Ta rimpertinentnež Kopic pa je bil celoiajo. predrzen, da je bil celo tako predrzen, čakaj zaradi pritožbe, v kateri se je govorilo o epede vem nasilju, tožil Pritzla in nadučitelja I opis čutil se je namreč Kopic na svoji „ rasti ^aljeaiesni Pred sodnijo se je dokazalo, da sta zahovar Diamant malo Terezo le pod priti standi prvaških hujskače v v s 1 o veturva' šolo dala. Prvaški hujskajoči učitelj Koprnet vsled tega tožbo izgubil, kajti P rita C in F1 ii r v sta bila oproščena.
Ta slučaj je izredno zanimiv. Otroka »ra vi teli hujskači v svoje kremplje dobiti in ieras namen so postavno in pravico v blato ti:erja Sram jih bodi!                                            «gu
Novice.            :ie
Veselo Velikonol
vsem   prijateljem,   odjemalcem in sotrn^B
kom želita
!Iei:
uredništvo in upravništvo
sdk
»Štajerca."
Odkrita beseda. Stari prijatelj naše nam piše: Naj veča in najpogostejša hud vseh vrst se   nahajajo   ravno   med   hirj (političnimi)  duhovniki in sicer:   pretepa voprisežniki,  zapeljivci  h krivim   prisega siljevci .in prelomniki volilnih postav,   za« nedolžne šolske mladine, nečistniki, pohottolj možkim spolom, ubijalci,   morilci, goljufi, t»ni na tisoče in milijone denarja, srebrnine, zlatjol biserov,  žlahtnih  kamenov   v  romarskih cefl itd. A pri vsem tem se zovejo in bliščijo,S maziljence, božje namestnike, nedolžne kot H Bogove   na   tem    svetu.   To  je   hinavskoH danes naj omenim le par slučajev, to paleH ker se delajo črni listi  tako pobožni.   EvoH 1) Golob, kaplan  pri Novi cerkvi pretepal H plesu (!)   godca tako,   da je postal ta doli »pohabljenec" (!) in sedaj skrivajo pretepa« samostanih ali v farovžih, ako ni všel v Amsoy pa ,Slov.   gospodar" molči!   2) Župnik SS iz Crešnjevca pretepal je staro žensko, nam nele   sam krivo prisegel,  temveč  še   dvefl žrtvi h krivi prisegi poučil iu prisilil, ter jod 3, 4 mesece v težko ječo  porinil — pa ,lr gosp." ga je še takrat »zagovarjal" 1 3) 9J Cuzek iz Kopanj na Notranjskem dobil je j ! dni zapora zaradi   grozitve pri obč. volitw vnotako pa se  dela pri nas  skoraj   občnoB malim izjemkom, in edino s to pomočjo zate jejo,   nikdar  in  nikoli pa po pravici. A M gospodar"   pa molči, ker samega   sebe nefe>
4)    Slamberger, kaplan v Žetalah, vskrnjB mnogo šolskih deklet, dobil je dve leti m ječe; pa uredniki   „Slov. gosp." so molčal«
5)  Weiglein, prijor servitov v Langegu na ■ avstrijskem  je 14 letno dekle   iz   imovitej zapeljal; zato je pobegnil, uredniki „Slov. pa molčijo, (i) Som, župnik v Belih vodah,j mitorski grešnik z možkim ljubčekom dniki »Slov. gosp." so ga takrat zagovarji se je fari odpovedal. 7) Župnik Cielolkovuj Poljskem je veliko denarja ogoljufal, zdaj tiralnica.   Uredniki   „Slov.   gosp."   molft Klerikalni poslanec   »Ljudske   stranke" na  Ogrskem, je vse vrste hudobije n ko so ga policaji   prijeli,  je   »streljal" us pa ,81. gosp."   molči. 9) Pater   Damas in njegovi tovariši so bili razuzdanci, po morilci, goljufi, tatovi   na stotisoče   in v svojem   samostanu in   v romarski  čeri vi uredniki »Slov. gosp.", zakaj molčite i tem grozovitem  hudodelstvu   kot   »nen stanski zidovi"? Vas ni sram!? 10) Fra: Anzelm v Nazarjih je dobil zaradi žalje več tednov ječe,   ali duhovniški sobratje | dali denarja in prilike, da je pravočasno v i
— 5 —
na
OV, nik tem
lov.
oži.
i«
žje-aist
•P-'
)do-Jre-
da
na išče
8) vati 1, a ste. >och! ieži,| ione
Pa| sem .rno-ikan 5asti mu riko
lil.  Obsodba   bodi drage, kakor pridigarji
i razlagajo,  a samo da na   poslušalce obra-
, Prečaatiti gg. misijonarji, povejte   vendar,
raj pa o zgoraj rečenih hudodelstvih niti be-
i ne crknete,   temveč edino le posvetne ča-
i zato po peklensko ojstro napadate in kot
ni na prižnici ropotate,  ker vaših duhovskih
jrarišev   hudodelstva    nečejo —    zamolčati! ?
Todi med klerikalnimi poslanci se nahajajo ljudje s
| krvavimi rokami, ter oderuhi, nevošljivci ubogih
kmetov, ki se tem   prijatelje   hlinijo,   pa   so le
i Dnnaji ljubljenci, častilci   drugoverskih zalih
idovk ali  Židinj,   s kojimi   veselo denar za-
avljajo, a za ubožca nimajo srca, — pa slepo,
izsodno   ljudstvo  jim  še   vedno  vse  toplo
me, pa žalibog v svojo nesrečo,   propad in
obo.
Vzorni oficir, ki ima glavo in srce na pra-
mestu,  je  c.   in    k.    hauptmann    Rik.
leinoscheg štajerskega 27. inf. regimenta.
j stoji na stališču, da vojaška služba fante ne
rjne odtujiti kmetskemu stanu.   Zato je sam iz
lastnega nagiba brez subvencije in podpore vzel
Ijišca v najem,   kjer   izvršuje   malo   ekono-
ijo.   Poleg tega podučuje 150 mož v najvaž-
jjših panogah kmetijstva. Ljudje ga navdušeno
jobijo in po končani vojaški službi se prav radi
ipet  h   domači   grudi   vrnejo.    Hanptmann
leinoscheg podelila je c.   k.   kmetijska družba
i njegove zasluge srebrno medajlo.   To je  pač
ki slučaj,  da  se je  na   ta način aktivnega
cirja odlikovalo.
35, 36, 37, 38.  V  dunajski  loteriji  se je
(pretekli teden zgodil redki slučaj.   Izžrebane so
" i namreč številke 35, 36, 37 in 38. Več kot
»t let se  na  Dunaju   že   tak  slučaj   ni
aii.
Iz Spodnje-Štajerskega.
Elektrika in vera. Pijana „Straža" objavila je zadnjič enkrat nepopisno neumni člančič proti nameravanem električnem podjetju na dravskem Ipolju. V članku trdi, da je „duša podjetja" inženir Spychinger daroval zemljišče za zgradbo protestantovske cerkve in pastorjeve hiše v Ptuju, da seje Jjnliko med dobro katoliško ljudstvo" i m 4a aa hoče „ električnim potom" vpeljati [7lntris-ve.ro" . . . Kolikor besed, toliko neumnih, | brezmiselnih laži! Prvič je nesramna, iz trte izvita laž, da bi g. Spychinger dotično posestvo kupil in daroval. Res pa je, da sploh nobenega posestva v Ptuju nima, da ni ničesar daroval, da je bilo društvo za zgradbo protestantske cerkve že davno uresničeno, predno je bil g. Spychinger v Ptuju in da ta inženir sploh nikakor ni prepričan o potrebi zgradbe te cerkve. |G. Spychinger je sicer švicarski protestant in se zaradi pijanih pisačev pri „Straži" gotovo ne vere svoje matere vzeti pustil. Ali Švicarji ravno m poznajo prav nobenega verskega so-jvraštva. Dokaz temu je tudi dejstvo, da je žena |g. Spychinger dobra katoličanka, ki se zdaj se-reda hudo čudi, da hujskajo katoliški farji ne-[zavedno ljudstvo brez vzroka proti njenem možu. Jstotako je njegova svakinja katoličanka. Največ svojega življenja preživel je g. Spychinger tudi med katoličani (tako zlasti v katoliški Italiji). Ja „tujec" je pričakoval, da bodejo tukajšni duhovniki istotako tolerantni proti njemu, kakor |je on proti ljudem druge vere toleranten. Zato se mora zdaj pač z gnusem   obračati   od ljudi,
ki stopijo v dotiko s „Stražo" ... Po našem mnenju leži nebovpijoče sramotenje katoliške vere v „Stražinem" članka. Ali se da vera zdaj res že „električnim potom" vrivati? Ali sme vsak bedasti pobalin vero v politiko vlačiti ?... Kar se pa električnega podjetja tiče, kateremu hoče zdaj »Straža" z verskim hujskanjem škodovati, hvala Boga ni odvisno od tistib, ki odlagajo svoje pijane neumnosti v „Straži." Elektrika nima prav ničesar z vero opraviti. Električno podjetje bi le v gospodarskem oziru od katoliških duhovnikov in drugih ljudi izmozga-nem slovenskem ljudstvu velikanske dobičke prineslo. Ta pomen elektrike so izpoznali že davno gotovo dobro katoliški Tirolci. Tam na Tirolskem gori že skoraj v vsakem hlevu električna luč in — katoliška vera ne trpi pri temn prav ničesar . . . Tako bode tudi Štajerska napredovala, kadar bode moderni duh tehnike premagal zakotne temne hujskače.
Vbogi Ozmec! Deželni poslanec in fajmošter Ozmec gotovo ni računal, da bi kdo njegovih duševnih zmožnosti hvalil. Mož je „ein simpler Landpfarrer", kakor ga je imenoval lastni njegov tovariš-poslanec dr. Jankovič. Okoli glavnega gnojišča v sv. Lovronco na dravskem polja ima Ozmec sicer še precej veljave in presega ga k večjem še petelin, ki kikirika na gnojn. Ali drugače je Ozmec tih človek, ki ni prav nič kriv, da bo ga klerikalci za poslanca izvolili. Mož bi imel tudi najbolj prav, ako bi v izobraženi dražbi jezik za zobmi držal. Ali tega ravno noče. On se hoče tudi semtertja pokazati! Tako se je „pokazal" na glavnem zboru c. kr. kmetijske dražbe v Gradca. Kakor vse, so hoteli klerikalci tudi ta zbor edino in »edno le gospodarske družbe v vsoje politične namene izrabljati. In ker ga že v deželnem zboru ne pustijo gojroriti, dovolili so klerikalci Ozmecu zdaj prosto besedo. Ta .simpler Landpfarrer" je pričel torej govoriti. Malenkostno je, kaj da je govoril in šlo se je tudi za malenkostno zadevo. Pa še tega fajmošter in poslanec Ozmec ni mogel izvršiti. Komaj je usta odprl, ko se je zaslišalo par medklicov in — Ozmec je že zopet sedel. Š pomilovalno vrednim obrazom je rekel: „Jaz ne morem naprej, ker se me je motilo . . ." Oj ti revče ti, oj ti žalostni gospod ti! Ako pride Ozmec že na takem zborovanja v tako hudo zadrego, potem pač ni čuda, da v zbornici vedno jezik za zobmi drži. Potem pa tudi ni čuda, da njegovi volilci od njega doslej ničesar niso imeli . . . Ozmec ne more naprej, ker se ga ravno vedno „moti ..." Čestitamo klerikalnim volilcem za tako glasnega, modrega poslanca!
Na Ptujski gori so izvolili Klemenčičevi trabanti torej zopet znanega in zloglasnega To-polovca za župana. Zdaj se bahajo po svojih listih in ravno tako farški kakor liberalni listi mu čestitajo. Volilcem, davkoplačevalcem na Ptujski gori seveda nikdo ne čestita in tega tudi storiti ne more. Topolovec je prilezel na županski stolec edino zato, ker so se liberalci a la Klemenčič s klerikalci a la fajmošter združili, čeprav si drugače dan na dan drug drugemu v obraz pljujejo . . . Sicer pa še nekaj : Topolovec je zopet župan, — dobro! Ali s tem še ni — čist! Mi smo Topolov cu celo vrsto lumparij v politiki in napak v go-spodarstvju z občinskim denarjem
Gorska ^železnica.
jj* Raz gore ijungfraut v jŠvici je eden najlepših razgledov na planinski svet. Desetletja je odkar je sprožena Jmisel, da se idi na to goro posebno železnico. Ta misel se pričenja zda; polagoma uresni-favati. Z velikanskimi teza-                                                                    OerDurchbruch ue5 Jungfrautunnels",
vami sč gradi                                                                                                                                    ,                                      .
to železnico. Zdaj so skoncali veliki tunel. Naša slika kaže I delavce v tunelu pri delu. Človeški duh in človeško delo na desai strani razgled iz odprtine  tunela,  na   levi   pa | premagata pač gore in vode, ja celo globočine in vročine.
očitali ter dokazali. Zato Vas vprašamo, Vi slučajni župan Topolovec, zakaj nas niste tožili? Zakaj se bojite sodnije? Očitali smo Vam tudi zločinu podobno zlorabo uradne moči. Kaj pravite k temn, Topolovec ? Vi ste lahko stokrat župan ali minister, a za nas velja poštenost. Dokler se pred s o d n i j o ne operete naših dokazanih ali dokazljivih očitanj, toliko časa Vam privoščimo veselje. Le bodite žapan, Topolovec, kajti ta čast Vam ne izbriše madeža, ki smo ga Vam mi pritisnili. Tako in — na svidenje!
Posledice obstrukcije slovenskih poslancev v štajerskem deželnem zboru se kažejo vedno občutneje. Deželni odbor nima več potrebnih denarnih sredstev za potrebna dela pri reguliranju Drave. Zato je vlada razpustila c. k. vodstvo za reguliranje Drave na progi Maribor-Središče. Kakor znano, je tudi že regulacijsko vodstvo v Ptuju razpuščeno. Kaj neki pravijo prvaški poslanci k temn? Ali še vedno ne čutijo svoje zločinske brezvestnosti, s katero so. prizadeli vbogemu ljudstvn tako velikansko gospodarsko škodo ?
V občini okolica Celja se je vršila dne 1. aprila volitev občinskega predstojništva. Že pri tej volitvi so se liberalci in klerikalci zlasali in vsa „sloga" je hipoma po vodi splavala. Prvaški zastopniki so imeli namreč pred volitvijo sestanek, na katerem so sklenili, da bodejo liberalnega advokata dr. Božiča za župana izvolili. A pri volitvi so klerikalci snedli svojo besedo, kakor je to pri ljudeh Benkovičevega kalibra že navada. Vsled tega je prišlo do ožje volitve med nemškim kandidatom Strendschan in klerikalcem Sušnikom; zadnji je bil končno za žapana izvoljen. Tako je torej „narodna" politika tako daleč privedla, da je prišla največja občina na spodnjem Štajerskem pod žeslo klerikalnega župana. Pri volitvi občinskega predstojništva je hotel dr. Benkovič v svoji nesramni zagrizenosti seveda Nemcem vsako pravico vzeti. Možicelj bi imel najraje, da bi tudi v predstojništva sami njegovi mameluki sedeli. Potem bi se seveda gospodarilo z denarjem davkoplačevalcev, kakor znajo ravno slovenski klerikalci gospodariti. A Benko-Cvenkaniča se to ni posrečilo. Izvoljeni so bili vsled tega v občinsko predstojništvo iz 1. razreda: G. Strendschan in Kari Ban (pristaša naše stranke), iz 2. in 3. razreda pa dva prvaška klerikalca in dva liberalca. S tem je bila volitev končana. V občinskem predstojništva sedijo zdaj možje, ki bodejo prvakom na prste gledali. Škandaloznemu gospodarstvu bode in mora biti konec!
Prvaška smola. Iz Ormoža se poroča, da sta dne 29. marca prignala dva orožnika na sodnijo slovenBko-narodnega jurista Franca Polak iz Cerovca. Fant je bil za Slovence tako navdušen, da se je po § 129 zagrešil; bil je namreč v druge fante preveč zaljubljen . . . Polak je bil v volilnem časa najhujši nasprotnik in strastni agitator za Ploja. Politika ma je bila več kot vse drago. Mi sicer ne mečemo kamenje na stranko, ker se je eden njeuih članov zagrešil. Tadi mislimo, da klerikalni listi prav nobenega vzroka nimajo, pljuvati na Polaka. Kajti največ ,, vitezov § 129" se vendar med klerikalci nahaja. Spominjamo le na zadnje slučaje v šentlenart8kem okraju. Glavna stvar pa je, da prvaška vzgoja v splošnem pospešuje taka nenaravna iu protinaravna nagnjenja. Kajti pijančevanje in pohajanje nezrele mladine iz političnih vzrokov ne more ničesar dobrega ačiniti. Stariši naj bi na mladino malo ojstreje gledali in pazili. Politiko naj delajo odrašeni ljudje, — mladeniči pa naj naj prve malo gledajo, da kaj postanejo in kaj pomenijo!
Tečaj za pridelovanje krme se vrši na deželni sadjarski in vinogradniški šoli v Maribora v času od 6. do 11. maja t. 1. Natančnejša določila za sprejem in za pridobitev podpor so razvidna iz inzerata tega vrlega zavoda v današnji številki našega lista.
V Ribnici na Pohorju se vrši dne 10. aprila živinski sejem, na katerega še posebej opozarjamo.
Letni in živinski sejmi na štajerskem.
Sejmi brez zvezdic so  letni in kramarski sejmi;   sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so Živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (** pomenijo letne in Živinske sejme.
Dne 8.?aprila v Spielfeldu, okr. Lipnica. Dne 9. aprjilajv Šoštanja**;   v Ljutomeru**;
— 6  —
v Ormožu (sejem s ščetinarji); na Ptujski (Črni) gori*, okr. Ptuj; v Rogatcu (sejem z veliko živino); v Podčetrtku**, okr. Kozje. Dne 10. aprila v Koprivnici*, okr. Kozje; v Ribnici*, okr. Marnberg; v Framu*, okr. Maribor; na Ptuju (sejem s ščetinarji); v mestu Mariboru*; v Imciirm (svinjski sejem), okr. Kozje. Dne 11. aprila na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); pri Novi Cerkvi**, okr. Celje; v mesto Gradcu (sejem z rogatino). Dne 12. aprila v mestu Gradcu (sejem z malo klavno živino). Dne 13. aprila v Dobjem*, okr. Kozje; v Brežicah (svinjski sejem). Dne 15. aprila v Arvežn (sejem z drobnico); pri Sv. Janžu pri Sp. Dravogradu**, okr. Slovenji Gradec; v Vojniku*, okr. Celje; pri Sv. Lenartu v Slov. gor.**. Dne
16.    aprila v Spielfeldu**, okr Lipnica; v Radgoni*;   v Ormožu   (sejem   s ščetinarji). Dne
17.   aprila v Kapelah**, okr. Brežice; na Ptuju (sejem s ščetinarji); na Vranskem**; v Imenem  (sejem  s ščetinarji)  okr.  Kozje.   Dne
18.   aprila na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem) ; v mestu Gradcu (sejem z rogatino).   Dne
19.   aprila v mestu Gradcu (sejem z malo klavno živino). Dne 20. aprila v Brežicah (svinjski sejem); pri Št. IIju pri Turjaku**, okr. Slovenji Gradec.
Na občnem zboru c. k. kmetijske družbe so se slovensko-klerikalni udeleženci zopet na čudni način odlikovali. Kakor znano, hočejo klerikalci štajersko deželo raztrgati in zato ponavljajo vedno iz novega svoj neumni klic „Proč od Gradca." Ker pa je c. k. kmetijska družba za celo štajersko deželo, bi najraje tudi ta pre-koristni zavod razbili. Doma hujskajo klerikalci tudi z največjimi lažmi proti kmetijski družbi. Zvito odvračajo kmetovalce od te družbe in jim jemljejo raje kronice za klerikalna politična društva. Ali na občni zbor v Gradec pa so klerikalci vkljub temu prišli in so tam hoteli celo rogoviliti. Šli so torej „tja v Gradec" in zahtevali vse mogoče od družbe. Ali ni to čudno ? Seveda so zborovalci takoj videli, da se gre slovenskim klerikalcem edino za politiko v dražbi. In zato so se jim le smejali. Vrli gospodar Girstmayr iz Maribora jim je zopet enkrat resnico v lice povedal. Ker so klerikalci toliko o gospodarskem delu kričali in toliko od družbe zahtevali, rekel jim je ta odkriti mož edno-stavno, da naj klerikalni poslanci v deželnem zboru delajo, ne pa proti-Ijudsko in brezvestno obstrukcijo uganjajo. Prav je imel! Na shodih teče klerikalcem med iz ust, kadar zatrjujejo ljudstvu svojo ljubezen. V deželnem zboru pa prodajajo ti možici lenobo ter preprečijo celo delo drugih poslancev. To je dvojezičnost in licemerstvo najhujše vrste. Ali klerikalec in hinavec sta itak ednakovredna pojma ... 0 zboru kmetijske družbe bodemo pa sicer še obširneje govorili.
Tečaj za zelenjavo. Na tako uspešno delujoči sadjarski in vinogradniški šoli v Maribori se vrši v času od 6. do 8. maja podučni tečaj za kulturo in porabo važnejših vrst zelenjave. Natančnejša določila so razvidna iz inzerata v današnji številki našega lista.
Požarna bramba v Ptuju imela je p. k. svoj letni občni zbor pod predsedstvom načelnika g. podžupana S t e u d t e. Iz poročila je posneti, da je imelo društvo v preteklem letu (42. društveno leto) 56 izvršujoči!), 204. podpornih in 2 častna člana. Obdržalo je 2 glavna zborovanja, 17 vaj in se udeležilo tudi gasil-niških priredb v Bukovcih, Ormožu, Mariboru, Gradcu, s'koli itd. Dohodkov je imelo društvo 202H K 58 h, aktivnega premoženja pa ima čez 13 471 K. V novo vodstvo so bili izvoljeni sledeči gospodje: Joh. S t e u d t e (Hanptmann); Hana Steudte in Kari R e i s i n g e r (Zugs-fflhrer); Fr. K u k o w e z (Zeugwart); K o s s, Omuletz, Kodella. Nekola, Fianin D a s c h (Rottfuhrer). Občni zbor je dokazal, da je ptujska požarna bramba naravnost izborna in vsa čast gre vodstvu, zlasti pa neumornemu načelniku Stendteju.
V gledišču obkradena je bila v Mariboru igralka Ida Bayer. Neznani tat ji je ukradel zlato uro.
Z britvijo prerezal si je vrat v samoumo-rilnem namenu delavec Martin Kolobar v Preboldu  Težko ranjenega so odpeljali v bolnišnico.
Tžftvina   Piše ae nam:  Neka potepuh in j a
baje Marija Mlinaric iz Ogrske se je priklatila v Libanje in prenočila pri Barbari Miiller. V zahvalo je Barbari Miiller pokradla službeno knjigo, eno svetlo plavo obleko in več druge obleke. Tatica je male, šibke rasti in govori slovensko, madžarsko in nemško.
Pobalinstvo. Piše se nam: Slabe družinske razmere so navedle do tega, da je Johan Gran-došek, posestnik iz Ragoznice, na sumu, da bi Jožefu Bmmenu, obč. predstojniku v Ragoznici, čez 40 mladih lepih sadnih dreves na pol pre-rezal. Koliko je na tem resničnega, bode sod-nija dognala, ker je dotični že pod ključem.
Z nožem smrtnonevarno ranjen je bil v pretepu delavec Kari Vrbek v Slov. Bistrici. Prepeljali so ga takoj v graško bolnišnico.
Savinja je v zadnjih dneh vsled dežja hudo narasla. V Braslovčah in okolici je voda mnogo od flosarjev pripravljenega lesa vzela. Lastniki fiosov imajo za 10.000 K škode. Pri Laškem so iz vode lesa za o.000 K potegnili. Baje so nekateri ta les za-se obdržali, zakar so jih oškodovani flosarji seveda sodniji naznanili.
Za dekleta. V Rogatcu sta se zaradi dekleta skregala fanta Anton Cajžek in Miha Plavčak. Ko je prvi s svojim dekletom domu šel, zasledoval ga je Plavšak. Ali Čajžek je vzel poleno in je Plavčaka pobil na tla. Plavčak je na glavi težko ranjen in tudi leva roka mu je zlomljena. Kaj vse ljubezen st'ri , . .
Svinjar. V Mariboru so zaprli bivšega arhitekta Antona Černe, kšr je zlorabil nekega 11 letnega dekleta.
Požig. Nekdo je zažgal skladišče za mrvo Attemsove graščine v Slov. Bistrici. K sreči bo mimo idoči ljudje ogenj pravočasno opazili in zadušili.
Zaprli so v Maribora trgovca Paula Sturm iz Nemškega, ki ga zasleduje sodnija v Mainzu zaradi poneverjenja.
Veliki Vlomi. V noči od 27. na 28. marca so neznani tatovi v Pristovi v mariborskem okraju pri 12 posestnikih vlomili. Pokradli so vina, obleke in orodja za skupno 800 kron.
Ogenj. V Svetini pri Celju je pričelo goreti v svinjaku posestnika Gunzeka; ogenj ni vpe-pelil samo hlev, marveč tudi poleg stoječo hišo. Vsled pomanjkanja vode se ni moglo ničesar rešiti Škoda znaša 2000 K, posestnik je pa le za 700 K zavarovan.
Nezgoda. V okolici Radgone padlo je na konjskega mešetarja težko železo. Zlomilo mu je 5 ran in se ga je takoj v tukajšno bolnico odpeljalo.
Huda klofuta. V prepiru dal je mlinar Pau-scher v Sv. Duhu-Loče dekli Frančiški Eppich tako hudo klofato, da ji je baje mrenica v ušesih p»čila.
Železniški ropar Dušan Svetanovič sedi zdaj vendar pod ključem. Te dni so ga vklenjenega okrožni sodniji v Celju izročili. Svetanovič je bil načelnik roparske družbe, ki je zlasti na progi Zidanimost-Zagreb mnogo zločinov izvršila.
Iz Koroškega.
Državnozborska   volitev   v okraju Beljak.
Skupni napredni kandidat je deželni poslanec mesta Beljak
profesor dr. Hans Angerer.
Delujte z vsemi močmi na izvolitvi tega vrlega zastopnika ljudskih pravic! Dr. Angerer je sin koroškega kmeta, ki je imel vedno vroče srce za ljudstvo. Treba je, da vsakdo deluje in vsakdo voli, kajti gre se za vsak glas.
Vsi na delo!
*       *
Prvaške-sloven8ki hujskači, ki bi radi iz Koroške to napravili, kar so napravili iz vboge Kranjske, so se zopet enkrat grozovito opekli in osmešili. Kakor znano, je svoj čas cesarska vlada „Kato!iško-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem" razpustila, ker je to od advokata dra. Brejca peljano društvo brez ozira na postavo svoja pravila prekoračilo in na lastno pest Bljudsko štetje" vprizorilo. Takrat je „Š-Mir" z nepopisno surovostjo napadel deželnega  predsednika.   Prvaki   so   pljuvali
II
ogenj in žveplo in so menda v svoji vosti mislili, da bode cesar deželnega prt—, kar zaradi pobožnega dra. Brejca napodjjjj in njegovi ednakovredni pomagači sd se £0[ veliko reklamo obrnili na državno sodiilfl tam proti razpustu svojega društva vlofl| tožbo. To pritožbo prvaških hajslH državna sodnija kratkomalo zavrni^K odklonila. Sodnija pravi, da je " popolnoma opravičena, omenjeno a društvo razpustiti. Ministerstvo za no deve sicer razpust društva ni potrdilo je društvo le posvarilo, ali Brejčeva vkljub temu ni utemeljena. Zdaj bode seveda čez državno sodnijo kričal in laj kaj mu to pomaga? Postava velja s za poštene Korošce in tudi za tiste hujskače, ki škilijo čez srbsko mejo lepo koroško deželo raztrgati. Koroško se pač ne bode dalo nikdar od ljudi ki so privandrali iz Kranjske in kateri zen do Slovencev" obstoja zgolj iz ekspenzarjev ter računov !
Obsojeni volilni slepar. Deželna Celovcu obsodila je svoj čas Mateja \Yi 50 K globe, ker je ta glasovnice dvehl ki ne znata pisati, proti njuni volji z B orglarja Grafenauerja izpolnil. Ta slovemfl rikalni volilni goljuf je imel celo predrzoB se je proti obsodbi pritožil. Ali najvišje_^B je vrglo pritožbo v koš. S takimi goljaSM bil Grafenauer izvoljen. Bogve, ali gaj sram ?!                                                      ^
Zmaga v Rožeku. Kakor smo že so naši vrli koroški somišljeniki pri zadnj črnskih volitvah v Rožeku  v vseh treh zmagali. Prvaški nasprotniki so sicer vi tožbo, a ta je bila   popolnoma nev jo je oblast  vsled tega zavrgla.   Dne 27| se je   vršila volitev   občinskega   predstol Za župana je bil izvoljen g. Martin Koa za prvega svetovalca g. dr. Jul. T o b i s drugega g. Anton V e r n o 1 d  in za treti Fr. S e i d 1. V krajui   šolski   svet pa voljeni   gg.   dr.   Rob.   B a u m g a r t n,e T a c h e k in Joh. K u 11 n i g.
Odlikovan učitelj.  V Metnitzu  je učitelj   g.   Peter  Hartmair  za  40 letnoj službo 8 častno medajlo   odlikovan.   Cei
Ruden (Poza r).   Piše   se   nam marca pričelo je iz neznanega vzroka do| pri p.   d. Kasperlu   v občini   Grutschau Zgorela je   hiša   z
gospodarskim poslopjefl
ivoiinn        uofyiKo      i"      \< n an\.
tremu delu vrle požarne  brambe iz izbornim   vodstvom g.   Fel.   Pleschintsch) njegovega   namestnika   g.   Andr.    Grossll posrečilo, da se je vsa  sosedna   poslopja, Po 3'A urnem težkem delu bil je ogenj i ziran in, zapustivši stražo, bo gasilci   od| živino in premičnino  se je rešilo.    Zaniii kako so neko brejo   svinjo   s pomočjo U velbanega hleva sredi v ognju rešili.   Maj pomagali   tudi c. k. orožniki   iz   Rudna,] takoj došli.   Zahvaliti se je tudi  gospej hofer, ki je takoj vkljub težavni poti iz polja vzela in na  razpolago   dala.  Pri škoda je deloma z zavarovanjem krita. V VOdO skočila je v Celovcu v samo namenu neka 16 letna učenka. Adjuoktj je skočil za njo in jo je s težkim trudoij Vzrok poizkušenega samomora ni znan.
Kaznovana hebamka. Zaradi raznih! vedanih zadev so v Beljaku hebamki Anjj vzeli pravico, izvrševati svojo obrt.
Ubilo je v gospodarskem   poslopju splošuo priljubljenega posestnika Angerer] lici Guttaringa.
Požar. Pogorelo je gospodarsko hiša posestnika Filipa Pachar v NiederddH Ljudje so komaj svoje življenje rešili. Vfl hištvo in 4 koze ter 1 svinja je pogorelo. ■ je velika.
Rop. V Fiscberingu je iztrgal hlapec ■ Šarf svojemu tovarišu Walachu uro iz rokic* z njo pobegnil. Ljudem, ki so ga zasledo^ grozil z nožem. Orožniki bo nasilneža zapit*
Težko potovanje. V železniškem voziJJJj vožnjo od Spittala porodila je neka dekla ■ čke. V postaji Ossiach so jo izročili zdnfl pomoči.
Stekli pes, ki je ugriznil v
Nadaljeranje na strani II.
— 11 —
nišlji dentj
Jtrejc o rej.
inj li čevj a   i
vl; tre.bni je
cmre •itožbi
3-
.1.
ne,
•■ei
hoi
udst}
ijskatil
»Ijabtj
visol
Inija ?iss
oliUf
nenoi
ko-|
ost,]
sodit
amij
je
3ro<
jih o| azp iili p] ena . t. ] i lišf c h»|
c h:
jega bili
r, Ji
več oseb in o katerem  smo že v zadnji avilki poročali, je bil lastnina župnika Volčiča t lireinu na Štajerskem.   Ugriznil   je   tudi po-»tnika Okrogelnik v Gegentala,   ki   pa je to nolčal, dokler ga niso bolečine prisilile,   obrita se do zdravnika.   Oblast  je   napravila   vse [korake, da se bolfwen ne razširi.
Konja mučil in neusmiljeno pretepaval je v ijem Drauburga trgovec  Trettenbein.   Na-[znanili so ga sodniji.
Vlomil je neznani tat pri krčmarju Lachon-lig v Prevalju. Ukradel je denarja za več kot 800 kron in mnogo drugih predmetov.
Veliki požar. V hiši kmeta Randa v Rogainu je nastal ogenj.   Kmalu   so plamena 8 poslopij ~ prijela in je vseh   8 zgorelo.   Posestnik   je   bil pri rešilnem  delu   hudo   opečen.   Škode  je za kron ;   nasproti   tej škodi stoji le zava-valnioa 15.000 K.
Po svetu.
Blazna Šala. V Pragi je dobil neki krojač giam, da je njegova na deželi živeča mati nrla. Istotako je dobila mati telegram, da je ijen sin umrl. Oba sta se podala na potovanje. j[o je krojač svojo mati na kolodvoru opazil. i je hotel ravno vstopiti, je nesrečnež zblaznel. Obupana mati. V Budjevicah padel je neki blar tako nesrečno, da je na prizadetih ranah brl. Njegova mati je postala vsled tega tako Wostna, da je sebe in svoja dva manjša otroka latrnpila. Surovi mož. V Tuchlowitzu je neki krčmar BTOJo ženo vedno mučil in pretepaval. V obu-mjd je žena zdaj sebi in svojim otrokom vrat
Blazen je neki Turos v  Parizu.   Umoril je
namreč neko 17 letno dekle. Pred sodnijo je iz-
,vil, da je imel že davno željo,   mlado  žensko
[eso jesti.  Zdravniki so izpoznali, da je Turos
ivno bolan.
Vojaško   maščevanje.    V    kasarni    mesta
ustrelil je vojak Enersleben na dvo-
n svojega   hauptmana   in   potem sam sebe.
leži  baje  v tem,   da je   bil   umorjeni
[oficir v službi jako strog.
\\\rtm morilec. V mestn Untilov na Ruskem
)il nad    iBst-telil je neki llletni deček svojega domačega
učitelja. Zadnji je imel z dečkovo materjo lju-
^avno razmerje.
Cela Občina pogorela.    Občina Troztena na
Ogrskem je popolnoma pogorela. Skupaj je zgo
ido okoli "300  hiš,   med   njimi   fi.lija.lki   dveh
bank, sodatja, klošter, cerkev,   pošta   itd.   Kako
na W   je ogenj nastal, se ne ve.   Tudi ena  oseba je
mig i    {gorela, mnogo  pa jih je bilo ranjenih.   Škode
881   je zi 1'; milijona kron. cel   J
lokali
zvest
titamc )ne 2d loludni
=m
MOJA STARA
da rabim za negovanje moje kole le Stecken--mlečno milo od tvrdke Bergmann & Co., n a/E. Kos za 80 h se dobi povsod           22«
ki
Maiei'
e konji
rizadsttff
Na kak način se da zbolj-sati naša živinoreja?
lorskem
m rešil
i  prepo
i Smi
pri detn ■ \ ob
lopje it lellachi Vse po^ .. Škodtj
c Matijt ok injt ovali, j| aprli. i )zu med :la dvofj IravniSki
m Draa-
Dobro pognojeni travnik daje najcenejšo, najza-Mslvejšo in najboljšo krmo, zato naj poskrbi vsak kme-toralec-iivinorejec najprej za to, da svoje travnike pri-memo zboljša. Poskrbi naj. da močvirne travnike izsuši m te, kakor vse druge, razumno gnoji. Kdor prej nave-<jeao opnsča, naj nikar ne toži, ako mu živinoreja res toliko ne donaša, kolikor bi mu lahko, ce bi bilo obilo piče na razpolago. Nikakor ne pretiravam, če trdim, da |je prvi in neobhodno potrebni pogoj uspešne živinoreje ta, da prideluje kmetovalec na svojem posestvu mnogo dobre krme. To pa je možno le tedaj, če se travniki primerno oskrbujejo in gnoje.
Najboljše in najcenejše gnojilo za travnike je na rak način dober mešanec ali kompost. Povsod, kjer jiadostno gnoje s kompostom, vidimo samo dobre, sočne rastline na travnikih. V nekaterih krajih menijo še vedno, da ndostuje popolnoma, če se gnoje travniki s samo Ipojnico, ter da se dobi tem potom od njih največji do-■KOdeh. Res je sicer, da se pridela s takim gnojenjem prav veliko piče ali dobra ni in ne ugaja živini. Ce primerjamo pičo, ki se je pridelala na travnikih, pognoje-nib i gnojnico, z ono, ki se je zadobil« na travnikih, pognojenih s kompostom, zapazimo takoj, da prva zaostaja za drugo glede dobrote. Pokažejo se namreč na travnikih, ki so bili pognojeni s samo gnojnico, namesto ■dobrih, sladkih trav, samo bujno rastoče listnate rastline, kakor ločnice, močvirska sita, preslica in celo strupeni , pasji peteršilj, dočim dobre trave, detelje in graščce popolnoma izgiiejo. Marsikateri poljedelec   misli, da so se
zaplodile te slabe rastline vsled tega, ker se niso travniki spomladi popasli. Toda to mnenje je napačno. Da so se prejnavedene slabe rastline zaplodile po travnikih, krivo je edino le enostransko gnojenje t. j. uporaba same gnojnice. Najboljši dokaz za to, da je moja trditev resnična, so nam travniki, ki se gnoje s Tomasovo žlindro ali pa superfosfatom in s kajnitom ali pa kalijemo soljo. Na vseh s takimi gnojili pognojenih travnikih opazimo, da izpodrivajo razne detelje In graščice kisle trave. Gnojnica je na mestu le na takih travnikih, katerih zemlja ni pretežka, sicer pa naj se uporablja tudi na teh le z vodo stanjšana ali pa nestanjšana ob deževnem vremenu. Poleg komposta pa ugajajo travnikom najbolj takšna gnojila, ki vsebujejo kali in fosforno Kislino.
Če se travnik pognoji s kompostem ali pa z umetnimi gnojili, naj se potem povleče z brano in sicer po-dolgič in počez in če le mogoče tudi še poševno. Z brananje se spravi gnoj v grivo, travnik se zravna in razdrobe se zemeljne kepe, ki leže slučajno po ruši. Zraven tega se zrahljajo tla, izpuli se mah vsled česar prihaja potem zrak lahko do travnih korenin, kar je zelo važno
Ce ni dovolj komposta za pognojitev travnika, uporabljajo naj se pa umetna gnojila Pred par leti še se je mislilo, da zadostuje, če se pognoje travniki samo s fos-fornatimi in kalijevnatimi gnojili, ali tako mnenje je napačno. Če se pognoje travniki leto za letom samo s prejnavedenima umetnima gnojilama, postane travna ruša kmalu jako redka, ker razne detelje in graščice travo premagajo. Kdor hoče imeti gosto rušo, gnojiti mora travnike včasih tudi z gnojnico ali pa z umctnimiT duScč-natimi gnojili Dušečnata gnojila se uporabijo lahko obenem s kalijevnatimi in fosfornatimi gnojili. Za gnojenje travnikov v jeseni se vzame na vsak ha travnika približno 500 kg Tomasove žlindre in 500 kg kajnita, a poleg tega naj s» raztrosi in sicer šele spomladi 100 kg čilskega solitra. Če se gnoji šele spomladi, potem naj se vzame za vsak ha traonika 500 kg superfosfata, 150 kg 40% kalijeve soli in  100 kg čilskega solitra.
Ravno tako dobro ali še celo boljše se obnese gnojenje, če se gnoje travniki nekaj let zaporedoma in sicer vsako drugo leto s Tomaževo žlindro in kajnitom, drugače pa z gnojnico ali pa kakim dušečnatim umetnim gnojilom. S takim gnojenjem nadomestimo popolnoma vse one snovi, ki so se vzele travniku s pridelkom.
Travnikom pa tudi zelo vgaja če se pognoje vsako toliko časa izdatno tudi z apnom. Če je zemlja sama na sebi apnena, potem ni treba gnojiti z apnom, ali pa vsaj ne s celo množino apna, katero smo odtegnili travniku s košnjo.
Ce se uporablja za gnojenje travnikov kajnit, naj se raztopj najkasneje februarja mesesa, ker vpliva to gnojilo pri poznejši uporabi lahko neugodno na travniške rastline, zlasti če nastopi suša. Da se pa prejna-vedeno ne pripeti, naj se uporabi za gnojenje pomladansko gnojenje namesto kajnita 40% kalijeva sol.
Priporočamo toraj našim kmetovalcem, naj se že vendar enkrat poprimejo pravilnega gnojenja travnikov, kajti živinoreja se zboljša le, če se prideluje na travnikih dovolj piče za živino.
KXXKXXXXIOCXKKXXKJUtXX
Scotfova emulzija
vsebuje v popolnoma lahko prebavljivi obliki v utrjenje šibkih kostij in za rast zob potrebne snovi. To razjasni tako splošno rabo Scott'ove emulzije od strani gospodov zdravnikov v
otroški praksi,
ako se hoče doseči trajno utrjenje šibkih kosti.
Otroci vzamejo dobro okusno Scott'ovo emulzijo
z veseljem, jo prebavijo dobro in  dobijo ravne,
lepe ude.
Pri nakupu zahtevajte izrecno Soott'oro emulzijo. Znamka „Scott" je, ki je že čez 35 let vpeljana in ki jamči za dobroto   ter vpliv. Cena originalne steklenice 2 K 50 h.   —  Se prodaja v VBeh apotekah.                                              28
ttXXXXXXXKXXXXXXXXXXX
Gospodarske.
Kako preprečiti glodanje lesa. Ako imajo prešiči v želodcu preveč kisline, skušajo si jo odpraviti s tem, da glodajo les. Vsled tega oglodajo v svinjaku korita, vrata itd. Obglodavanje pa precej puste, ako se jim primeša med krmo nekoliko stolčene krede ali pa klajnega apna.
Gnojnica vpliva jako dobro na ozelenele rastline, a preden se uporabi za polivanje, se jo mora močno zrejšati z vodo. Z gnojnico naj se poliva le ob deževnem ali vsaj oblačnem vremenu. Zelo mokro zemljo ali pa s snegom pokrito je treba polivati z manj ali celo nič zrejšano gnojnico. Če se namerava politi z njo zelene rastline, naj se jo z vodo stanjša in pusti nato najmanj en dan, ter šele nato uporabi, ker drugače rastline □smodi.                     >£| I
Pepel dober gnoj breskvam Če pogaojiš breskvam z lesnim pepelom, jim to jako hasne in pospeši celo okusno« sadu. Posameznemu drevesu pa ne daj več nego 1 liter lesnega  pepela in gnoji s tem v pozni
jeseni ali pa po zim1. Ne gnoji pa redno vsako.leto s pepelom, ampak eno leto da, drugo zopet ne itd.
Kako naj ie ravna z zmrznjenimi rastlinami. Mnogokrat se prigodi, da zmrznejo cvetlice v sobi ali drugi shrambi vsled hitre premembe topline na prostem. Zato pa ni še treba misliti, da so uže popolnoma ukončane, kajti stanični sok, kateri provzroči, ko zmrzne, da končajo, zmrzne šele pri jako nizki toplini. Seveda končajo zmrznjene rastline, ako jih kar naenkrat preneseš v toplo sobo. Zato nesi jih raje v tak prostor, katerega toplina je ravno nad ničlo. Pa tudi škropljenje z mrzlo vodo pripomaga, da se polagoma odtajajo.
S čim bomo gnojili krompirju? Krompir potrebuje mnogo redilnih snovi za popolen razvoj, posebno pa kalija; zato je treba močno pognojiti. Navadno se gnoji krompir s hlevskim gnojem sa nim, vendar se priporoča, naj se dodaja hlevskemu gnoju še umetna gnojila, ker potrebuje krompir lahko raztopae in hitro učinkujoče redilne snovi. Gnojenje krompirja s hlevskim gnojem v zvezi z umetnimi gnojili se jako dobro izplača. Ako se gnoji kromp rju s hlevskim gnojem, se priporoča vzeti obenem na vsak ha površine še po 100—200 kg 40% kalijeve «oli, 180 kg superfosfata in 100 kg čilskega solitra. Če se hočejo uporabiti za gnojenje samo umetna gnojila, potem se priporoča, vzeti za vsak ha površine 250 kg 40% kalijeve soli, 400 kg superfosfata in 200 kg čilskega solitra. Za lahke zemlje, naj se vzame več kalijeve soli (do 300 kg), za težke pa več superfosfata (do 400 kg). Kalijeva sol in superfostat naj se drug z drugim zmešata, nato raztrosita in podotjeta, čilski so-litar naj se pa raztrosi pred pletvijo kar povrhu, krompir nato opleve in osuje.
Loterijske številke.
Gradec, dne 30. marca: Trst, dne 23. marca:
49, 38, 48,    1, 37. 83, 70, 12. 74, 77.
K velikonočnim dnevom priporoča iztoč naturnih vin                                            285
J. Kraber, Ptuj,
Allerheiligengasse 13.
novo vino.............72 vin.
novi ljutomerski risling   ....... 80   „
staro zavrčko vino.........80   „
sveži sadni mošt.........32   „
V nedeljo je iztoč zaprt. -flai
15—16 letna
služkinja,
ki zna nekaj nemško, sprejme se pri dobri o-skrbi takoj k 2 osebama na Bregu pri Ptuju, _________________vila „Rosa." _____________286
Ogljarji
za trajno službo in prav dobro   plačilo se takoj
sprejmejo. Ponudbe in vprašanja je nasloviti na:
Gskrbništvo grajščine ..Hammer- pošta Ptujska
gora na Štajerskem.                     290
Krojač,
dober in priden delavec, sprejme se takoj pri prostem stanovanju. Jostf Presker, trgovec, Zreže pri Konjicah.           289
Ali potrebujete orodje? Dobri revolverji . od K   5- . Avtomatične repet.
pistole kal.  635
mm od .... od K 36 — Kini flobertteSingi od K 835> Cene puške za lov ii oajbe v
najvišji kakovosti. Werndl. infant, puške skoraj nove K 750. Take odrezane v obliki karabinerja za krogljo 100/200 korakov K 12--, za Srot (kal. 28) po K 1350. Pi-site takoj po ceniku 1 (bn.-i-plačno) na strogo reelno fabriko orodja A. ANT0.N1TSCH
v Borovljah 41 (Koroško). 276
**»»«* na Hajdini pri Ptuju, '/, ure od mesta, ob okrajni cesti, 10 minut od farne cerkve hajdinske, novo zidana hiSa, s ciglom krita, 10 let davka prosta, obstoji iz 2 sob, kuhinje, Spcis, klet, VVasch-kuche, zraven stoji vrt za zelenjavo in njiva, vse pri hiSi. Htša je elegantno postavljena, primerna za vsacega penzijo-nieta ali obrtnika I Proda se hija sama ali pa z njivo. — Vprašanja na gosp. Joaof Stkimeako, Spodaj« Hajdiia Sttr. 104 pri Ptuju.   283
Dva močna učenca
katera se hočeta pekarije učiti,
naj pošljeta naslo» na Leopolda
tech,   parna pekarija  Andritz
bei uraz.           238
Malo posestvo 28i
pol ure od mesta Celje se takoj proda. Obstoji iz hiše, svinjski hlev in preža, en oral zemlje s sadonosnikom, vinogradom in njivo, vse prav rodovitno. -^ Več te isve pri F. tlratschner, Olje, Grazergasse Nr. t.              284
Viničar       271
z večimi delavskimi močmi se sprejme pri Simona Hatter v ___________Ptnjt.
Aparat za valiti 27a
(Bratapparat)
K 45-—  vali   bolje kot vsaka
koklja. Zastonj na poizkuSnjo.
6. JIiirke. Pottendorf štev. 166
pri Dnnaju.
Mizarski učenec 287
se takoj sprejme pri Ailoia Bratsehitscb,  stavbeni  in  pohištveni  mizar, Celje, Haupt-platz 17.
• Vi najdeta •
z reSenjem isnajditeljskih   na-loe najboljšo pot k
blagostanju.
Gratis-razpoSiljatev po dražbi za izrabo patentov Pr. Heim-kach & Co., Coll a. Rfc.    880
VI najdete
pomoč za Vaše revmatične, gihtične in neuralgične bolečine, ako rabite priznano, zdravniško pripore Ceno sredstvo
CONTRHEUMAN
(besedna znamka za Mentholo salieilizirani ekstrakt, iz kostanjev) pri revmatizmu, gihtu,   ncuralziji   in   ozeblini   itd., katero je vedno  zanesljivo sredstvo, ki za hitro pomirjenje in vstavljenje bolečin, odstranjenje oteklin in zopetno vstvar-jenje gibčnosti členkov   ter odstranjenje čutov (Kribeln) sigurno presenetljivo vpliva pri obkladkih, obribanju in  masiranju. I tuba 1 krono. Izdelovanje in glavna zaloga v B. Fragnerjevi apoteki
c.  k. dvorniliferanti, Praga HI. št. 203 Pri naprej-plačilu K 1-50 se    1 tubo  I   jj«
;:    ;:    ;;^-;:.o :; lil
968          Puor na ime preparata in izdelovalca!
Zaloge v apotekah. V Ptuju apoteka I. Behrbalk in HMolilor.
PV Po zelo znižanih, cenah! ^K
Ivan Berna
v Celju, Herrengasse štev. 6
lilijala Crazergasse Štev. 15, in telefon štev. 87/11111.. telefon Herrengasse šlev. 94/11,
priporoča svojo bogato zalogo obuval za pomladansko letno ii. zimsko sezijo, vse vrste moških, daroskib. in otroških čevljev lastnega in tujega izdelka. Gumi za pete, vrvice, zaponke, vedno v največji izberi. Priporočam tudi Specialistom prave gorske in levske revije. Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila. Postrežba točna, eene sslidis. Zunanja naročila proi povzttf..                                        61'
Oblastveno potrjeni civilni
in  zapriseženi zemljemerec
(geometer)
Guidon Cfrubitsch,
Maribdr ob Dravi
Marijina ulica 10 (naspr. c. kr. okr. sodniji)
priporoča se v zanesljivo izpeljavo vseh v to stroko spa-dajočih del, kakor: delitev polja in gozdov, parceliranje, reguliranje potokov, potov in cest, postavljanje mejnikov, kakor izkazuje katastralni (davčnil načrt. •Pri mejnih razprtijah ter delitvah posestev zadostuje dopis katastralne občine in dotično šlev. parcele. Izdeljuje obcinBko načrte (mape) s parcelnimi zapisniki, kakor tudi načrte posameznim posestnikom. Načrte pri dovoljenih (kon-cesioniranih) vodnomočnih Stavbah itd. itd.
Telefon štev. 170.                          186
Brzojavni naslov: Geometer Grubitech, Maribor.
Kine
mojih čevelj
so prave
275
petezačevlje iz kavčuka
Trajno, elegantno, higijenično.
Živinski sejem,
V Ribnici na Pohorju
se vrši dne 10.   aprila  živinski sejem.                      27i
iooo kron plačila ^
za take, ki so plešasti in nimajo brade.
Elegantno rast brade in las zamore si- tekom 8 dnij z rabo Čara lasnt^H povzročiti. Ta balzam prinese lase in brado vseh j>iešastiti in redko z lasiq^H oseb v rast.
Čara je najboljši   izdelek   moderne   znanosti   na   tem polju  in je prunanH balzam, ki zamore res lase in brade (tudi pri starcih) povzročiti.
Čara lasni balzam se vsled tega tudi od vseh mladih in starih {-oscodjM po celem svetu rabi.
Čara pripelje izumrle lasne papile zopet v rast in  sicer po rabi n,   < •]■ se vsled tega v jafeo kratkem času krepko rast las. Za neškodljivost se »arafjfl
Ako to ni res. plačamo
MT    IOOO kron netto
vsem osebam, ki so plešaste, brez brade ali redko obraščene in ki si> (ara tfl nspeha štiri tedne dolgo rabile. Mi smo edina tvrdka, ki zamore kupcem tako garancijo ponudit*..
Gospod Josef Silhany pise:
tih«;     liickmtni   7HUni                       Veleccnjena lirma!
""•" .        . *              *«WWJ»                           Ker je moj prijatelj z Vašim balzamom tekom 3 tednov lepo rast bnffl
prosim, da mi pošljete en oaket Čara a 6 kron po povzetju.                                                                    Z velespoštovanjem M
Caia-Haus. Kopenhagen.                                                      Josef Silhany,   Erszebetfdlva. Op^.
Za mi poslani zavoj Čara zahvalim se iskreno. Rabim zdaj Vase lasno sredstvo tekom 12 dnij in sicer  z dobriniH
moji lasi ne izpadajo, marveč postajajo debelejši  in težji; tudi niso tako malo  rasli,   odkar   sem   pričel Vaš lasni babam nB
moja brada postane brezdvomno   krepkejša. kakor   preje.  Jaz sem že mnogo lasnih  sredstev poizkusil, a brez uspeha.in zal^H
Vam torej iz vsega srca za Vaše krasno lasno sredstvo. V bodoče bodera to sredstvo vsem priporočal, ki imajo zanj rabo. zH^
zahvalo ostajem Vaš                                                                              0_ v. H- Kopenhagen.                                                      m
Čara daje lasem   in  bradi  svitli, valjčkom podobni  izgled  in  padajo lasi  potem   lahko   in   mehlH pošilja se proti naprej-plačilu ali povzetju po celem svetu, ako se piše na največjo specialno trgovino.   I
En zavoj Čara stane 6 kron, dva zavoja 10 kroni
(Pisma treba frankirati s 25 vinarji/poštne karte pa z 10 vinarji).
Pridni, krepki
se sprejme pri
Jos. Ornig v Ptuji
domači hl<
Jeklena in železna konstrukcija. Posebna specialnost!   Prištedenje dela! j Lahkorabno!
Original - a mer ske mašine za
travo, deteljo ij
Najednostavnejša ko
ja, nedoseženo lahti
dajajo  proti   garancij
borno deloval
Hit
fabrike kmetijskih in obrtnik stroje II. cenik st. 208 a zastonj in frank).  lice se agente, { stopnike.
az sem mojo  lesno trgovine v
prodal, in dam na znanje, da jo od; leta naprej pri moji parni žagi   na ZlliCi, 5   mi h u t.   od   Ptujskega   koli naprej peljam, kjer se   vse   sorte ceni prodaja   in   tudi   nakupi  v ravno tam se tudi posestnikom vsaki po najnižjih cenah razžaga in tudi
Adalbert Ružička
875
H
Titania"
brzoparilnik za živinsko krmo | je iz čistega kovanega železa in železne   pločevine,   zaradi
tega nepokvarljiv.
Nenavadno hiter razvoj pare.
Pošiljamo na poškušnjo.
„Titania"-parilnik se oddaja tudi s post. zav. napravo za žganje žgati (šnaps).
Titania-WorkQ. Is 135. % Mr.
Največja  špecijalna  tovarna parilnikov na Avstro-Ogrskem.
Glavno zastopstvo za Štajersko: Franc ASEN, Gradec Mariengasse
Vsako kurivo pora ljivo.
70°|0 prihranjenje kuriva.
Išče se zastopnike
Zahtevajte cenike.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart.
Tiskal: W. Blanks v 1
3149
6
94