List 31. m v • lecaj LY. i in i lzhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu ,,Novic". Izubijani 30. julija 1897. Politiški oddelek. Na našo Vseslovenski shod. veliko škodo navadili so se merodajni po- Ali se je čuditi, da v takih razmerah nas niti tedaj ne upoštevajo, ko naši poslanci vlado branijo in jo podpirajo? Gotovo ne. Dasi je „slovanska krščansko narodna zveza" jeden večjih parlamentarnih klubov, vendar ni v minolem zasedanju igrala prav nobene uloge, a ne samo to » vlada postopa navzlic temu da naši poslanci bra- litični krogi podcenjevati, notranjo moS in splošni poli- nijo, tako neprijazno proti nam, da vesten poslanec te tični pomen našega naroda, in sicer ne samo vladni du- vlade več ne bo mogel podpirati. V zahvalo za našo pod-najski krogi, ampak tudi češki in poljski politični vodi- poro je vlada nekako pod roko proglasila na Primor- telji. Slovenci nikakor nismo tisti faktor, kateri bi mogli skem izjemno stanje, uničila je celjsko gimnazijo ? sploh biti v naši državi, in kar je pri tem najžalostnejše, je pa ravna z nami, kakor da sta Schônerer in Wolf slo- to » da smo tega največ sami krivi. venska poslanca, kakor da jej delamo mi najostrejšo Prvi uzrok, da nas vlada ne upošteva in da tudi opozicijo. naravni naši zavezniki, Čehi m Poljaki se na nas To vladno nastopanje na jedni strani, na drugi malo ozirajo, je pač ta, da smo razcepljeni na razne po- strani pa čedalje silnejše bojevanje Nemcev in Italijanov litične stranke. Narodne so sicer vse te slovenske stranke, proti narodni ravnopravnosti in za převládo Nemcev in čeprav ne v jednaki meri, ali nasprotstvo mej njimi je Italijanov je rodilo misel, naj se priredi vseslovenski tako veliko, da jih ne smatra nihče kot solidar i niti v shod, katero misel je javno mnenje na Slovenskem po- narodnostnih vprašanjih, to pa po vsi pravici, ker se zdravilo z velikim veseljem in katero pozdravljamo tudi lahko primeri, da se na pr. jedinost slovenske državno- mi z iskreno radostjo, želeč, da se čim prej uresniči. zborske delegacije razbije pri prvi priliki. Drugi uzrok, da nas prezirajo, je pa klaverni opor- Iz začetka se je mislilo, naj bo vseslo\enski shod nekak protest proti izzivajočim shodom, katere prire- tunizem, kateri označuje vse delovanje in nehanje naše jajo Nemci v naših krajih, in naj ima namen glasno državnozborske delegacije. tem nečemo nikomur nič protestovati proti stremljenjem Lahov in Nemcev ter očitati, opozarjamo da znajo Čehi in Poljaki, tudi posvedočiti, da smo v odbijanji teh napadov in stremljenj kot vladni pristaši, govoriti z vlado vse odločnejše in vsi jedini. Ali pokazalo se je kmalu, da je treba nalogo energičnejše, kakor slovenski poslanci. Ne da se tajiti, vseslovenskega shoda razširiti in poglobiti. da nastopajo naši poslanci nekako mehko, nekako boječe Vseslovenski shod ne sme biti samo protest proti da jim nedostaje samczavesti in tište moške odločnosti, sedanjemu počenjanju Nemcev in Lahov, ne samo pro-katera sili prijatelja in nasprotnika, da nas respektira, test proti smotrom njih boja, ampak imej nalogo, popol-Že Hrvatje se v tem oziru vidno razlikujejo od sloven- niti času in razmeram primerno naš narodni program. skih poslancev. Končno Slepili sami sebe, ko bi ne uvidevali, da so pa ne gre prikrivati, da še vedno nismo naša prizadevanja nekako v dijametralnem nasprotji s na jasnem s tem, kaj prav za prav hočemo. Tudi naši prizadevanji čehov in Poljakov. Sicer so se tudi slovenski voditelji se nekako ogibajo določnemu formuliranju naših poslanci podpisali pod načrt adrese, s katero se zahteva zahtev, toliko bolj, ker se je bati, da niti v tem oziru ni avtonomija dežel, ali s tem nasprotje ni odstranjeno, doseči soglasja. Ves naš národnostní boj je omejen na kajti Čehi in Poljaki so brezpogojno za avtonomijo pridobivanje ravnopravnosti v šolah in v uradih, kakor venci pa pogojno , Slo- Čehi in Poljaki stoje na stališči, da da to začetek in konec našega programa spada jezikovno vprašanje v kompetenco dež. zborov, mi 296 pa pravimo, da se mora jezikovno vprašanje prej rešiti, predno se razširi dež. avtonomija, kajti sicer smo izgubljeni. Nasprotje mej nami in ćehi ter Pol jaki je torej to, da hočejo oni, naj se ohranijo historično - politične individuvalitete, mi pa hočemo, naj se raztrgajo. V tem oziru je treba, da formulira vseslovenski shod jasen program, bodisi, da se izreče za nacijonalno avtonomijo, ali za kateri drugi obstoječih projektov, na vsak način pa se moramo zjediniti za določen projekt. To bi bilo ne samo praktično političnega, ampak tudi moralnega pomena, ker bi potem vse stranke imele v svojih programih kot jedno prvih točk nekaj, kar je £ vsem skupno, za kar bi se morale vse potezati. S tem bi se vsaj deloma ublažilo mej njimi obstoječe nasprotje in to je gotovo mnogo vredno. Nadalje bi pa moral shod tudi določiti — seveda le v poglavitnih potezah, — katere taktike naj se drži slovenska državnozborska delegacija. To pač ni naloga slovenskih drž. poslancev, da bi samo podpirali vlado in za Čehi in Poljaki stopinje pobirali, ampak treba je, da se že enkrat na vse strani izreče določna beseda in da se vlada ter druge slovanské stranke postavijo pred alternativo aut — aut. Ako določi vseslovenski shod, kako naj slovenski drž. poslanci v prihodnje postopajo, utrdi to znatno njih stališče, sosebno ako bi bili primorani, zapustiti svoje sedanje zaveznike in nastopiti opozicijo, kar nikakor ni izključeno. Te naloge so sicer precej obsežne, vendar kaže \se, da se jih mora vseslovenski shod lotiti. Ako jih dožene, ne bo shod samo protest proti počenjanju Nemcev in Lahov in proti njih pretenzijam, ne samo protest proti postopanju vlade, ampak sijajna manifestacija slovenske solidarnosti, dokaz, da smo vsi, ne glede na to kar nas loči, povsem jedini tako glede ciljev, katere hočemo doseči, kakor tudi glede sredstev, s katerimi hočejo to doseči. Politični pregled. Politični položaj. — Navadno vlada v poletnem času mir tudi v politiki, toda to leto ni tako. Politična vprašanja ne mirujejo, dasi je vodja notranje naše politike, grof Badeni, odšel na dopust. V nemških krajih so shodi na dnevnem redu, in ravnotako so na dnevnem redu prepovedbe shodov in konfiskacije nemških listov. Vzlic temu pa neče nihče verjeti v državniško zmožnost grofa Badenija. Vladna glasila javljajo, da Badeni navzlic vsem neuspehom, katere je dosegel glede sprave mej Nemci in Čehi, vendar še ni izgubil upanja, da se mu njegov namen končno posreči. Zdaj poročajo listi, da namerava sklicati češki dež zbor in mu predložiti načrt jezikovnega zakona in zakonski načrt v narodnih kurijah. Po našem mnenji se mu tudi ta poskus sprave ne posreči. Čehi ne vzprejmejo jezikovnega zakona, kateri bi določal kaj manj, kakor jezikovne naredbe, tega kar določajo naredbe, pa zopet Nemci ne bodo hoteli Cehom koncedirati. Kar se tiče narodnih kurij, dvomimo, da bi jih Čehi dali Nemcem, ne da bi jih zahtevali za Moravsko in Šleško. Nemške demonstracije. — Nemci nečejo odnehati v svojem boju zoper jezikovne naredbe in zoper vladaj oče mini- sterstvo. Na Češkem so nemške občine večinoma ustavile iz-vrševanje nalog v prenešenem delokrogu in sledile jim bodo bržčas še druge občine, vsaj Beljak se jim je že pridružil. Vlada postopa proti njim prav rahlo Ko bi Slovani kaj po-dobnega pocenjali, razglasila bi vlada hitro izjemno stanje, Nemcem pa neče iti do živega, kveČjemu da prepove kak shod ali da konfiskuje kak list Nemško gibanje ima očitno veieizdajski značaj. Iz Heba so Nemci kar nemško vojsko klicali na pomoč, uprizorili so malo revolucijo in to pod vodstvom mestnega zastopa, a vlada niti tega zastopa ni razpu-stila. Nemške občine izrekajo zdaj drusra za dru^o demonstrantom svoje simpatije in odobravajo njih počenjanje, a vlada trpi vse to molče. Nemci so pač priviligirani. njim je vse dovoljeno — ali pa smo morda Slovani tako slabi in neod-ločni, da se niti ganiti ne upamo? Državni zbor se snide letos menda nekoliko kasneje, kakor druga leta, vsaj listi poročajo. da se sklice sele na konec meseca oktobra. Najbrž misli vlada res sklicati še prej dež zbor češki. Hrvatski sabor je sklican na dan 29. julija. Prihodnje zasedanje utegne biti jako zanimivo, kajti opozicija je zdaj tako močna, da bo lahko z vlado spregovonla resno besedo Raznesla se je govorica, da misli vlada sabor koj raz-pustiti, čim se snide, ali to ni verjetno. Vlada ve, da je ljudstvo skrajno nasprotno vladajočemu sistemu in da bi v slučaju novih volitev bila vlada najbrž še bolj poražena, kakor je bila pri minolih, zlasti ker je lahko mogoče, da se doseže mej Srbi in Hi vati kompromis, kar bi bil silen udarec za ves sistem. Koj začetkom zasedanja bodo živahne razprave. Opozicija prime vlado radi kršenja ustave, ker ni pozvala Reke, naj voli dva poslanca za hrvatski sabor, in ker ni v Sv. Ivanu in v Bošnjacih razpisala novih volitev, prime jo pa tudi radi nezaslišanih nasilstev za časa volitev. Vsak prijatelj Hrvatske more le želeti, da bi opozicija dosegla znaten uspeh. V ogerskem parlamentu je nastal mej vlado in opozicijo ljut boj in opozicija se je naposled oprijela najostrejšega orožja, namreč obstrukcije. Formalni uzrok temu boju sta. dva zakonska nacrta, katera sta prišla v parlamentu na razpravo, namreč zakon o premijah za izvoz sladkorja in novi tiskovni zakon. A kakor rečeno, tJ je le formalni povod, glavni uzrok tiči dosti globlje. Košutova stranka je prišla na glas, da služi vladi. Stranka se hoče tega iznebiti in dokazati, da se starému programu ni izneverila. Zato je začela zdaj boj in ga bode pooštrila pri razpravah o pogodbi mej Avstrijo in Ogersko, nadeje se, da pridobi s tem mnogo pristašev v čisto madjar-skih okrajih. Vladi je to skrajno neljubo in da uduši Košutove stranke gibanje, je sklenila, odbijati klin s klinom. Iz tega je nastal sedanji boj. Košutova stranka bi ne mogla dosti opraviti, ako bi ne bila pridobila na svojo stran tudi vseh drugih opozicijonalnili frakcij, katere jo pa podpirajo samo ker upajo, da bodo Banffyja podedovale. Srbija. — Pri volitvah v narodno skupščino zmagali so na celi črti radikalci. Dasi je to važna dogodba, se širši svet vendar zanjo ne zanima, kajti vse kaže, da se v Srbiji pripravljajo važnejše reči. Srbska vlada je jela groziti Turčiji. Pravi, da banditje iz Turškega prihajajo na Srbsko, in da jih bo odslej preganjala na turškem ozemlji. Takim do-godbam pripisujejo diplomatje le tedaj kaj važnosti, kadar imajo pri tem kake posebne namene Skoro bi rekli, da Srbija išče povoda prepiru s Turčijo. Ruski car pač ni zastonj podařil Srbiji 50.000 pušk in 25 milijonov patron. Belgija. — Belgijski parlament se je v toliko udal ljudski želji, naj se uvede splošna dolžnost, službovati pri vo-jakih, da se je začel baviti s to stvarjo, toda merodajni kon-servativci se kar ne morejo ž njo sprijazniti, vsled česar je lahko mogoče, da nastanejo še veliki notranjepolitični konflikti. I Ml Turčija in Evropa. PogajaDja mej turško vlado v ze Na c. kr. okr. glavarstvu v Logatcu se je zbornica izrekla, da naj se poděli tesařsko dopustilo in zastopniki velesil glede grško-turškega miru se vlecejo več tednov in dasi sta avstrijski cesar in ruski car turškemu Franců Rekelj-u iz Starevasi za sodni okraj idrijski sultanu prav resno namignila, naj se uda. se stvar vendar še in Antonu Avsec u iz Pudoba in Iv. Zakrajšek-u iz ni dognala. Jasno je, da vodi turška vlada velesile samo za Ravnik-a za sodná okraja cerkniški in ložki, potem nos. Vsak čas se poroča, da so pogajanja srečno končana, da zidarsko dopustilo Fr. Mlinar-ji iz Hotederšiče in Ma- Turčija več ne zahteva Tesalije, a koj pride spet poročilo, da tevžu Dolencu^u s Kalca za sodni okraj logaški. Pro- to ni resnično. Velesile pridejo na ta način ob ves svoj ugled šenj F. iz Z. in iz P. za podelitev zidarskega v orijentu, saj pa je tudi smešno, da nimajo toliko moči, da dopustila zbornica ni mogla priporočati, ker prosi- bi trhleno Turčijo ugnale. telja ništa zadostno dokazala sposobnosti za samo- Kreta. Senzacijska vest je prišla te dni iz Caii- stojno izvrševanje tega obrta. grada. Poročalo se je, da hoče turška vlada poslati na Kreto 29. kr. deželna vlada za Kranjsko doposlala 32 bataljonov vojakov, da uduše ustanek. To je velika predrz- je zbornici sledeči dopis: nost turške vlade. Velesile so Krečanom obljubile avtonomijo. izbirajo guvernerja, zdaj pa jim hoće Turčija pokaziti ves račun in Kreto zopet okupirati. Pred kratkim šele so velesile časije n Visoko c. kr. ministerstvo za nauk in bogo- dovolilo Je glasom ukaza z dne 25. maja . št. 13684 todeželnim obrtnim nadaljnim šolam s težavo preprečile, da Turčija ni poslala Tewíik-pašo kot gu- zajeto 1897 nastopne podpore: v Ljubljani 2300 gl., vernerja na Kreto, zdaj pa jim je sultan zagodel še vse drugo v Škofji Loki 280 gld., v Postojini 250, gld. v Kočevju Sultan menda ne bo odnehal, dokler ne pridejo vojna 280 gld., v Krškem 300 gld., v Kranju 300 gld., v Me- tliki 280 gld., v Tržiču 350 gld., v Radovljici 300 gld., Ribnici 250 gld, v Novemmestu 450 gld., v Kamniku pesem. brodovja velevlasti pred Carigrad. ■if* «E Óbrtnija. 400 gld, v St. Vidu 300 gld. O tem se obvešča slavna trgovska in obrtniška s pristavkom, da se bodo napomínané svote ob ednem izplačale šolskim odborom pri dotičnih plačilnih uradih. 30 ) C. kr. deželna vlada je, zaslišavši trgovsko Trgovska in obrtniška zbornica V Ljubljani, in obrtniško zbornico, na prošnjo cerkvenega predstojništva pri Sv. Matiji v Bučki odobrila v smislu (Dalje.) Na c. kr okr. glavarstvo v Kamniku, da naj 70 obrtnega reda pristojbinsko tarifo za vsakoletne se zidarsko dopustilo poděli Ign. Tomšič-u iz Smarce letně in živinske semnje v Bučki. za sodni okraj kamniški, ker je zadostil postavnim zahtevam 31.) kr. priv. južno železniška družba dopo- slala je zbornici sledečo rešitev: „Z ozirom na cenjeni Na c. kr. okr. glavarstvo v Novemmestu se dopis z dne 16. februvarija št. 272 usojamo se je zbornica izrekla, da naj se podeli zidarsko dopu- odgovoriti, da bi na priporočilo častite zbornice glede stilo Jožefu Zupancu iz Toplic za politiški okraj no- prevažanj, o katerih se govori v predloženih voznih vomeški in Jan. Kuštrinu za Žužemperk Dvor, Ajdo- listih, gotovo rade volje uporabile one vozne olajšave, vica, Mirnapeč, Trebnje, Dobrinče, Zagradec, Ambrus, katere so se dovolile prilikom potresa. Smuka in Krka, potem tesařsko dopustilo Jak. Jancu Toda, kakor se je pri pregledovanju voznih iz Vel. Brusnic za sodni okraj novomeški pa le, če stov pokazalo, odposlale so se vse te pošiljatve po bo dokazal zadostno praktično uporabo. Prošnje oktobru 1896, ne da bi se bilo pri teh pošiljatvah iz za podelitev zidarskega dopustila zbornica zadostilo pogojem, navedenim v odredbenim listu št. ni mogla priporočati, ker prositelj ni dokazal, da se i 05 z dne 15, septembra 1896, tekoče št. 1440 je štiri leta praktično uporabljal pri obrtu. Na c. kr. okr. glavarstvo v Litiji, da naj se zidarsko dopustilo Lorenců Pagott-ju za ves podeli politiški okraj litijski in Antonu Kralju za sodni Po tem oznanilu morali bi dotični stavbni go-spodarji, predno so dobili pošiljatve, vložiti pri nas prošnjo za to olajšavo in ob jednem priložiti pismeno potrdilo od mestnega magistrata ljubljanskega. iz ko- okraj stiski Prošnjo Jož. Gorišek-a iz Mulhov za podelitev zidarskega dopustila je zbornica priporočala . spri- jega jatev. bila razvideti vrsta in približna teža o šil- ime m stanovanje opravičenega prejemnika pod pogojem, da se prositelj še z nadaljnim čevali izkaže. kr. okr. glavarstvu v Radovljici se je poročalo, da naj se podeli zidarsko dopustilo Viktor-ju Tollazzi ju iz Zeleč za poliški okraj radovljiški in kakor tudi postaja, kjer se je pošiljatev oddala. Ker smo bili vsled raznih zlorab prisiljeni do-ločiti te pogoje za zahteve olajšav v sporazumljenju s c. kr. državnim železnicami, katere na svojih progah na jednak način postopajo, in bi nastali razni pred-sodki, ko bi se opustila izvršite v določenih pogojev, kar bi nasprotovalo dosedanjemu postopanju v tej zadevi, ne glede na to, da tudi oblastveni predpisi zahtevajo, trdno se držati v naznanilih določenih pogojev, ne moremo žali Bog teh olajšav vporabiti pri Jan. Jancu iz Radovljice tesařsko dopustilo za sodni okraj radovljiški. poročilu na c. kr. okr. glavarstvo črno-maljsko se je zbornica izrekla za to, da naj se Ma- tevžu Petrovčiču iz Uranovič podeli tesařsko dopu- pošiljatvah, prejetih po 1. oktobru ni prilagoma do- stilo za politiški okraj črnomaljski. tične vozne liste. Na c. kr. okr. glavarstvo v Krškem je poro- Da v ostalem ustrežemo želji slavne zbornice čala zbornica, da naj se Jerneju Lipoglavšek-u iz kolikor nam je po okolnostih ravno mogoče, smo pri- Drče podeli tesařsko dopustilo za poliški okraj krški pravljeni, uporabiti olajšave pri pošiljatvah, pred 1. in se tesarju Jož. Rupar-ju iz Bučke razširi dopustilo oktobrom 1896, potem ko je slavna zbornica potrdila, iz da. so se te pošiljatve porabile v zopetno zgradbo . Načelniku odseka za zi- na sodna okraja novomeški in trebanjski. D. se v namen dosege tesarskega dopustila in izkazal razrušenih poslopij, ad s potřebními spričevali, vsled česar zbornica ni mogla danje farne cerkve v Trnovém 10. pošiljatev, F. T. priporočati prošnje. T. St. 3, župniku P. H. Sattnerju 5 vagonskih po- 298 šiljatev. Vozne liste k tem pošiljatvam predložili smo ob jednem naši kontroli dohodkov, katera bode po-vrnila pripadajoče zneske dotičnim prosilcem. Konečno, da se ognemo poznejšnim očitanjem, prosimo slavno zbornico, da naj dotične stavbene go-spodarje opozori, da se v prihodnje v smislu zgoraj navedenega razglasa obrnejo do nas s prošnjo, kateri naj bo priloženo potrdilo mestnega magistrata ljub-ljanskega. 32) Dne 12. maja se je na prošnjo c. kr. ravnateljstva državnih železnic v Beljaku zaradi razširjenja tovorniških naprav na državnem kolodvoru v Ljubljani na parcelah št. 119/2, 122/3, 124/1, 119/1, 122/1, in 124/1, kat. občine kapucinsko predmestje vršil ob predložitvi dotičnih načrtov politični obhod v zvezi z razlastitvenimi obravnavam. Zbornico je zastopal pri tej uradni obravnavi zbornični predsednik. 33) C. kr. deželna vlada za Kranjsko doposlala je zbornici prepis dopisa na konsorcij lokalne železnice Lj u bij ana-Vrhni ka: „Na podlagi pooblastila, danega od visokega c. kr. železniškega ministerstva z ukazom z dne 4. januvarija 1897, št. 16454 1. 1896 in vsled pravilne iz- vršitve političnega obhoda, ki je bil od dne 22. — 24. marcija, podeluje deželna vlada konsorciju za gradnjo lokalne železnice Ljubljana-Vrhniha pod pri-držkom pridobitve potrebnega zemljišča zgradbeno dovolitev, po razmerju komisijskih določil, navedenih v zapisniku političnega odhoda od 22. — 24. marcija 1897, št. 3097, 4918 in po razmerju priloženega pod-pisanega načrta za zemeljska in postranska delà v smislu §§. 19. in 20. visoke ministerske odredbe z dne 25. januvarija 1897, drž. zak. št. 19. Dovolitev se podeluje pod tem pogojem, da se višina v progi km. 8 3 do 10.1 za 0 5 m dvigne, predor pri km 95/6 od 1.5 m na 2 m razširi in da se izbira onih zgradb, katere je napraviti v tem 5*9 in li2/* prilikom državne kalavdacije zadostno utemelji. — Kake bodo postaje, to je pridržano ukrepu visokega c. kr. želež-niškega ministerstva. 0 tem se obvešča častiti konsorcij s pripomnjo, da zadobi zgradbena dovolitev z ozirom napričetkom napominani visoki ukaz šele po danem. Najvišjem dovoljenji veljavo in da se bode šele od tega časa naprej razsojevalo o razlastitvah. Dopustilna listina z dne 26. maja 1897 za lokalno železnico Ljubljana (Brezovica)-Vrhnika objavila se je v državnem zakoniku št. 137, kateri se je dne 23. junija 1897 izdal in razposlal. Dopustilo, zgraditi in obratovati lokomotivno železnico, katero bo kot normalnotirno lokalno železnico napraviti od Brezovice stično s progo Dunaj-Trst c. kr. priv. južne železniške družbe na Vrhniko, podělilo se je deželnemu poslanců Ivanu Hribarju županu ljubljanskemu v zvezi z deželnim poslancem Gabrijel Viktor Jelovšekom, županom na Vrhniki in z Ivan Grudnom, c. kr. dav-kariem v. p. na Vrhniki. Za železnico podeljuje država poroštvo letnega čistega donosa, ki je enak štiri od-stotnemu obrestovanju in razdolžni kvoti prednost-zajma v nominalnem znesku 400 000 gld. av. v. v notah, katerega bo v dobavo novcev vzprijeti ter odplačati v 76 letih. Z zgradbo železnice je takoj po dobljenem stavbinskem dopustilu pričeti in najkasneje v teku jednega leta od 26. maja 1897 računši, dokončati. — Zbornica je vzela ta naznanila odobruje na znanje. III. Zbornični svetnik Jos. Lenarčič poroča o náčrtu zakona glede davčnega zneska. potrebnega za svojstvo polnopravnega trgovca. C. kr. trgovinsko ministerstvo je z naslednjim ukazom po vabilo zbornico, da o náčrtu poroča: Dne 1. januvarija 1898 pride nova davčna reforma v moč. Vsled tega pa, ker je bil davčni znesek, ki je odločilen pri navedbi določb trgovskega zakonika o tvrdkah i. t. d. v §. 7. uvodnega zakona k trgovskemu zakoniku določen le z ozirom na davčni ordinarij (brez tako imenovane izvanredne doklade), dočim v prihodnje odpade razločevanje davčnega ordinarija in izvanredne doklade, in se ima mesto teh dveh zneskov določiti le en sam znesek. nastala je potreba, da se premeni navedeno mesto v zakonu. Pri tej priliki nameravajo udeležena ministerstva sprožiti tudi druge premenitve §. 7. kakor tudi §. 9. citiranega zakona, katere je razvideti iz priloženega načrta. Krog trgovcev, podvrženih določbam trgovskega zakonika o tvrdkah, trgovskih knjigah i. t. d. bi se omejil tudi v prihodnje po krajevnih razredih. Ne da se namreč utajiti, da bi morebiti na odstranite v krajevnih razredov, oziroma izenačenje vseh krajev z ozirom na najmanjši davčni znesek, ki je odločilen za dolžnost tvrtko protokolirati, bila dejan-stvena neenakomernost. Najmanjši davčni stavek, ki v manjših krajih obsega le obrtnike, spadajoče v višji obrtni nivo, obsega namreč v večjih, obljudenih krajih obrtnike nižje vrste, ki bi se tako z ozirom na njihovo osobno kvalifikacijo, kakor vzpričo očevidne intencije trgovskega zakonika (primerjaj člen 10) ne smeli podvreči določbam, ki se tičejo polnopravnih trgovcev. Krajevni razredi so v náčrtu po prebivalskem številu po 10.000 in 100.000 pribivalcev in po dav-čnih stavkih po 25 gld., 40 gld. in 60 gld. drug od drugega ločeni ; ti davčni stavki so v obče primerni dosedanjemu cenzu. Določbo §. 9. uvodnega zakona je tudi na slučaj uvrstitve kakega kraja v višji krajevni razred vsled pomnožitve prebivalstva raztegniti in v členu II. ukreniti primerno prehodno določbo. Ob važnosti, katero ima nameravana zakonska premena za komercijelne in obrtne interese, zdi se trgovskemu ministerstvu primerno, da zasliši o tem trgovske in obrtniške zbornice prej. nego predloži zakonski načrt državnemu zboru. Zbornica se je obrnila do gremija trgovcev v Ljubljani in do dotičnih zadrug po deželi. Iz odgo-vorov se sme soditi, da se vjemajo s predloženim načrtom zakona glede davčnega zneska, potrebnega za svojstvo polnopravnega trgovca. Ta zakon bi imel III člene ki se glase: Člen I. §§. 71 in 9. zakona, z dne 17. decembra 1862, drž. zak. št. 1 za 1863. uvodnega zakona trgovskega zakonika se raz velja vita in se imata v prihodnje glasiti tako: §. 7. Določbe trgovskega zakonika o tvrtkah, trgovskih knjigah, prokuri in trgovskih družbah je, izvzemši krošnjarje, navesti na vse trgovce, ki od pridobitka svoje kupčije plačujejo letnega državnega pridobitnega davka v krajih z nad 100.000 prebivalci najmanj 60 gld., v krajih z nad 10.000 in pod 100.000 pribivalci najmanj 40 gld. in v krajih, ki nimajo nad 10.000 prebivalcev, najmanj 25 gld. — ali katerih kupči ja bi po svojem obsegu utemeljevala omenjeno davčno izmero, če ne bi bili oproščeni plačevanja. §. 9. Če je tvrdka kakega trgovca vpisana v trgovski register, nimajo poznejše premembe zneska pridobitnega davka, ki ga ima plačevati, ali vsled 299 pomnožitve prebivalstva obratnega kraja nastala uvr- sejo in se razvijajo, ako jih sadimo v kraje, kjer smo stitev tega kraja v drug krajevni razred (§. 7.) nobe- ravnokar potrebili stari vinograd, kjer je hiral. nega vpliva na izrševanje v prejšnjem paragrafu na vedenih določb trgovskega zakonika. Trta takoj prva leta dobro ne rase, kjer je bil Člen II. Ta zakon stopi s januvarijem 1898 popřej vinograd več let. Naj trte v novem vinogradu v veljavo. Na trgovce, katerih tvrdka je bila ob pri- četku veljavnosti tega zakona že vpisana, nima pre-mena postavnega davčnega stavka nobenega vpliva. dobre in slabe lastnosti. tudi zrasejo, poginejo pa vendar pred časom. Nadalje je kake trte zasajamo, kajti pri trtah se podedujejo važno Člen III. Izvršite v tega zakona se naroča vosodnemu in trgovskemu ministru. pra- Od tega, kako ravnamo z vinogradom prvo leto j odvisno, kako bode dalje uspeval. Obrezovanje mladih Odsek pritrjuje načelom, ki so izraženi v tem zakonu. Če se zakona z dne 17. dec. 1862, drž. zak. št. 1 iz 1. 1863 glede uvedbe trgovskega zako- . se trt, kadar imajo preveč roditi i tedaj brez škode ) ako morejo brez oslabljenja mladih preživeti svoj sad nika primerja z v náčrtu obseženem novim dobi preverjenje, da ta kolikor mogoče upošteva kra- Če mlado trto prezgodaj obrežemo, imamo trajno malo pridelka. Večkrat nas fcapelje v to močno poga jevne razmere in določa minimalni davek, da je pri- njanje lesa mladih trt. Dve ali triletne trte večkrat čakovati, da bo dolžnost protokolovanja zadela tište trgovce, ki imajo sposobnost, knjige voditi, razvidne njihove kupčijske razmere so iz in katerih stanje premoženja, trgovska pisma hraniti, inventar napraviti, bilanco skleniti in trgovske knjige inventare in bilance za določenih deset let hraniti (člen 28 do 33.). Odsek še povdarja, da je doslej močno poganjajo les, dočim njih korenine zaostajajo. Pri obrezovanju novega vinograda je paziti, da bode število očes v pravém razmer ju s trto, ker so lesne mladike slabe, če se jih preveč posuši. Tudi listna delà so velicega pomena za rast in rodovitnost trt. Kakor imamo namen, voditi sokove z obrezovanjem, ravno tako morajo v tem smislu vplivati ne do- ločal, da se morajo določila trgovinskega zakonika o firmah uporabljati pri vseh trgovcih, ki so od prido-bitka plačevali enoletnega direktnega davka brez doklad na Dunaji najmanj 50 gld., v okolici dveh milj okrog Dunaja 30 gld., v krajih s prebivalstvom čez sokov, temveč pripomoremo, da dobi lepo listje in grozdje 5 0.000 najmanj 40 gld., v krajih čez 10.000 do 5 000 ter da les lepo poganja. Če se ta delà prepozno tudi na listna delà, če pravočasno opravimo to delo, varujemo samo trte, da po nepotrebnem ne zgubljajo duš 30 gld. in v krajih z ali pod 10.000 duš najmanj 20 gld. Odsek konečno predlaga: Čestita zbornica naj se izjavi, da pritrja náčrtu zakona v polnem obsegu. Predlog se sprejme. (Dalje sledi.) vijo » se posebno pozna pri slabih trtah Čim legah. Mladike in grozdje so drobni, delo izvede, tem več listja se mora vzeti s trte. opra-v gorkejših pozneje se To pa trti škoduje ne tisto j temveč tudi prihodnje leto. «§ :...... Kmetijstvo. n .......................................................................................................................$ Slabo pogajanje trt. Če imaš slabe trte ali če so tla izsesana, poganjajo bolje pa škoduje trtam pozimski ali po- trte slabše. mladanski mraz. Toča pobije le v nekaterih krajih a je po svojih posledicah kaj občutna za vinske trte, ako se pozneje ne naredi dosti listja. pobila ali mraz trte poškodoval, trte da vsled tega toča slabše poganjajo. Posledica temu pa lubje poka na starem lesu in na kolencih. Konec temu da kolenci propadejo in naposled vsa trta. » Slaba lesna rast trt je kriva, da se tako razšir-jajo nekatere trtne bolezni. Tudi se ni čuditi, če se oslabljene trte manje ustavljajo boleznim. Dobro rodi in dolgo se vzdrži jedino trta, ki ima krepek les in dobro razvite korenine. Kmetijske raznoterosti. Pobiranje semena jelovega drevja. Opozarjamo na nastopni razglas c. kr dež vlade za Kranjsko z dne 15. ju lija 1897 9595 o pobiranju semena jelovega drevj se Ker opazilo, da se po gozdih naše dežele pobira seme jelovega drevja (smrecno, jelčno, mecesnovo, borovo seme) v trgo- de-vlada gozdov vinske namene brez ozira na prirodno vsemenitev gozdov loma pa tudi na neupravicen način, zatoraj c. kr. dež opozarja občinstvo na to, da takšen način izkoriščanja Nadalje je moča škodljiva vinski trti. Moča nastaja, sčasoma škoduje gozdni lesoreji in, ako se izvršuje v tu j i h če je preveč dežja » ali pa če ne more voda teči zaradi gozdih brez pritrditve gozdnega lastnika, utemeljuj po nepremočljivih spodnjih plastij v nižavah ali na ne do- gozdnega zakona z dne dec 1852. leta, dež. zak št 62 50 volj strmih rebrih in se vsled tega voda vzdiguje v prestopek, ki ga kaznovati po § 60 istega zakona, v ko zgornje plasti. Korenine stoje v vodi in ne morejo vspre likor ne nastopijo občni kazenski predpisi, v svojem gozdu pa omejeno i oziroma prepovedano po določilih jimati redilnih snovij. Posledica temu pa je, da začne zakona, oziroma po trta rumeneti in da naposled odpade. ministerskega ukaza z dne gozdnega . julija 1873 dež. zak. št 39 Glavni povod slabe rasti je pa ta, da se novi vino Pozivaj o se toraj gozdni organi, občinski predstojniki in c. kr. žandamerija, da vsako takšno gozdno poškodbo, ki jim pride do znanja, bodisi da jo store gradi napačno zasajajo, da se izbero napačne trte za na- gozdni posestniki sami ali pa tuji ljudje, kakor druge prestopke sajanje in zlasti da se ne gleda, odkod prihajajo. zasajamo nov vinograd, moramo gledati na to, da so tla zopet dobila za preživljenje trte prepotrebne redilne snovi. Stara izkušnja nas uči, da trte slabo ra- zenskemu sodišču gozdnega zakona takoj naznanijo političnemu okrajnemu obla- bode zoper storivce postopalo po določilih gozdnega stvu, zakona, eventualno, če se po občnem kazenskem zakonu storil čin ki ga kaznovati naznanilo pristojnemu ka 300 vpliva krvi v plučah spremeni v ogljikovo kislino, katero (ti Poučni in zabavni del. : WÀ & m Pogled kemijo in alkemijo Opisal J. B. potem izsopejo. O ogljikovi kislini pa tudi vemo, da se v njej ljudje in živali zaduše. Na ta način bi se sčasoma ves kisik iz zraka porabil ter nadomestil s škodljivo ogljikovo kislino; toda modri stvarnik je tudi skrbel v tem obziru. Ogljikovo kislino namreč posrkajo rastline po listih vase, iz sebe pa izhlape kisik i zopet Ljudje opazujejo že od nekdaj prirodo in iz tega opazovanja razvila se je znanost, ki ji pravimo prirodo-znanstvo. Prirodoznanstvo pa delimo na tri dele, namreč prirodopis, fiziko in kemijo. Ako si natančneje ogledamo navaden kamen z imenom apnenec, katerega je pri nas povsod največ, teropi- valstvu in človeštvu v prid. Ta sprememba se v svetov-nem kolobaru vrši v jedno mer. Njeno resničnost pa tudi lahko dokažemo s poskusi. Ogljikova kislina ima to lastnost, da skali apneno vodo in to se tudi zgodi, ako po cevi sopemo v apneno vodo. Ako pa denemo v po3odo i z vodo napolnjeno zelene rastlinske liste ter jih pokri šemo njegovo zunanjost in omenimo tudi še njegovo tr- dost, gostost in težo i pečali smo se s prirodopisom. Če pa zdrobimo s kladvom tak kamen na male kosce, raz- ločijo se ti kosci od celote le po velikosti. Tako delitev imenujemo mehanično. Mehanične moči se nam natančneje i jemo těsno z livom (lijavnikom) zgoraj dobro zamašenim in postavimo na solnčni kraj, nabere se v nekaterih dneh v lijavniku mnogo kisika. Svetloba pogostoma pospešuje kemične spremembe, tako n. pr. se razkroji (razpade) na solncu solitarna kislina (ki jo narejajo iz solitarja); na- azlagajo v fiziki. Ako pa apnenec vržemo v razbe-peč ter ga žgemo več dni, kakor se to v apnenici spremeni se popolnoma. Postane mehkeji in sprotno pa se spoji klor plin ki se nahaja v na ljeno godi, lažji in če vlijemo mrzle vode vadni kuhinjski soli in se tudi iz nje delà) z vodikom (t. j. plin se nabaja v vodi) na svetlobi s tako silo » da nan] j začne šumeti in se kaditi iz njega ter razpade v prah. Tako spremembo imenujemo kemično. Kemično se tudi spremeni les v m iz pepel in oglje, kadar zgori njega naredi. i ali pa železo, če se rja razžene steklenico, v kateri sta prej plina v temi popolnoma mirovala, z moćnim pokom na drobne kosce, klora in vodika nastala je solna kislina. Najlepši dokaz kemičnega delovanja svetlobe je pa fotografija. Toda ne svetloba ampak tudi toplota, elektrika ali pa tudi že Ako potisnemo prazno povezneno kupico v vodo, vidimo, da se kupica ne napolni z vodo, ker se zrak v njej temu upira. Zaradi te lastnosti prištevamo tudi zrak telesom. Kakor vsako drugo telo, tako tudi zrak ne pripušča svoj prostor kakemu drugemu telesu brez upora. Smo li postavili pod povezneno čašo plavajočo luč, tedaj luč nekaj časa gori, potem pa ugasne in med tem stopila je tudi voda nekoliko višje v kupici. Iz tega spo- v ka- sama kemična sorodnost povzročuje razkroj in spojitev tvarin. Ako napeljemo električni tok v vodo, razkroji jo v vodik in kisik, električna iskra pa spoji zopet ta plina. Večkrat se pa tvarine tudi spajajo, ako pridejo le v do-tiko. Košček natrijuma, ki ga vržemo v vodo, se vžge ter spoji s kisikom. Ako polijemo kredo s hudim oljem (vitrijolom, žvepleno kislino), se spremeni v gips. solitarni kislini se stopi košček železa, svinca, bakra, cina, srebra, sploh vsaka kovina razen zlata ter znamo, da sta v zraku dva plina in sicer jeden, terem luč gori, drugi v katerem ugasne; prvega imenu- napravi solitarni kovinski okis (kovinski nitrat), jemo kisik, drugega dušik. Kemiki pa poznajo še mnogo drugih plinov, kakor vodik, klor itd. Ti plini pa se ne dajo več razkrojiti v druge, ime-nujejo jih zaradi tega elemente ali prvine. Nerazkrojljive so pa tudi nekatere druge tvariae, kakor žveplo, oglje in vse kovine. Tudi te imenujemo elemente. Vseh ele- Vse to nas uči kemija, to je torej znanost, ki nam razlaga, kako se tvarine spoje in razkroje. Število ke- mičnih spoj in ogromno » kajti razen 60 elementov so vse druge tvarine spojene. Najnavadnejše so voda rude » mentov dandanes nad 60, mogoče je pa, da se s ča- prst, les, večina kamenja, rastlinska in živalska trupla itd. Kemija je dandanes v praktičnem življenji jako velikega pomena Mnogo obrtnikov pripada iz znanstvenega sta soma pokaže kateri teh elementov še kakor sestavljeno kemikom. Usnjar (strojar), ki nareja iz kož usnje ? telo. starih časih so poznali elemente i namreč zrak, vodo, zemljo in ogenj j ali dandanes dobro vemo j da od teh ni nobeden element, ampak, da so prvi trije Jekarničar izurjen kemik, je obče znano. kemik, če tudi on o kemiji nič ne ve. Celo peka, ki iz testa speče krul, lahko štejemo medkemike; da je pa Tvarine, kakor sestavljena telesa, ogenj pa je le kemična prikazen. Jednaka kemična prikazen je tudi vrenje žganih cuker » lim. barve ? j papir i soda, žganje j sveče, pivo » milo, jesih opeka, steklo, porcelan j ) svetilni plin î žveplenke » pijač in dihanje. Za dihanje imajo ljudje in živali pluča, smodnik itd. se izdelujejo kemično v tovarnah (fabrikah). katere lahko primerjamo s kemičnim aparatom j v ka Kemija je sploh dandanes podstava obrtniji, kakor tudi terem se s pomočjo kisika spremeni slaba, izrabljena kri modernemu poljedelstvu in zdravilstvu. Vsled tega upe- v dobro. Naš želodec je pa že cei kemičen laboratorij, v ljana ta vednost že povsod v srednje šole kot učni katerem se izpreminjajo jedila v soke, iz katerih se na- predmet. Ali kot znanost razvila se je največ še v reja kri in meso. Znano je, da ljudje in živali za hanje potrebujejo zrak in posebno kisik, ki se pa vsled tem in preteklem stoletji. Pečali so se sicer že tudi prej in celo v starodavnih časih posamezni učenjaki s tem 301 predmetom, ki so ga pa „alkemijo" imenovali. Beseda alkemija" izvira iz arabskega „al kimiatf in zaznamuje posebno umetnost, s katero so se menda že pečali stari Egipćani, pozneje lotili so se je Arabci in ti so jo přinesli v Evropo, kjer se je v srednjem veku razširila skoraj po vseh državah ter ohranila do 19. stoletja. -AI-kemisti skušali so na vse mogoče načine spremeniti ne-žlahtne kovine v žlahtne, posebno v zlato. Na to misel napeljala jih je ločítev kovin iz mineralij. Bili sj namreč mnenja, da se mineralije spremene v kovine in sklepali so dalje, da bi se na ta način dale tudi navadne kovine v zlato spremeniti. Ta prizadevanja spozna današnja ved-nost za bedarijo, kajti mi vemo, da je zlato element, ki se more le iz zlate rude dobiti, kajti kemiki pač znajo elemente spajati, nikakor pa jih spreuainjati. Vendar brez vsega pomena tudi ti napori niso bili, kajti z raznimi poskušnjami našli so marsikaj koristnega, kakor fosfor, porcelán, smodnik in iz „alkemije" razvila se je pola-goma sedanja kemična znanost. Dandanes se tudi noben kemik ne peča z iznajdbo zlata, vendar nemogoče ni, da se to kdaj komu slučajno posreči; kajti popolnoma dognano še ni, ali so res sedanji elementi prvotna neraz-krojljiva telesa, marveč verjetno je, da je še marsikateri tedanji element kemična spojina, vsaj so tudi zmotnjave iloveška lastnost. Alkemisti pa niso skušali sa mo zlato narediti ampak kasneje tudi tako zdravilo, da bi ozdravilo vse bolezni, pomladilo starost in podaljšalo življenje. Alkemisti sami so svojo vednost imenovali „lapis philoso-phorum" (kamen modrijanov) tisti pa, ki so ga našli, zvali so se edepti. Adepte imeli so navadno za copernike, nekateri tudi za svete in jako učene može, pogostoma tudi za sleparje in goljufe. 0 tem poročamo prihodnjič. .............ÍÍ?.Y!.í?.?.!„..........% f Janko Krsnik Slovenec nima sreče ! Najboljše može, najdelavnejše in najnadarjenejše rodoljube vzela nam je smrt v njih najlepših letih in sedaj tudi moža, od katerega smo pričakovali še jako mnogo, Janka Krsnika. Kot pisatelj, kot politik in kot rodoljub zavzemal je Janko Krsnik odlično mesto v našem narodu in ž njim je ta mali, s tolikimi težavami boreči se narod iz-gubil jednega najboljših svojih sinov. Pokojnik se je rodil 4 septembra 185*2. na Brdu Gimnazijo je dovršil v Ljubljani, juridične studije pa na Dunaji. L 1876. je vstopil pri ljubljanski finančni prokuraturi, pa 1. 1877. opustil to karijero ter prestopil k notarjatu. Imel je srečo, da je bil že 1. 1880. imenovan notarjem in sicer za njegov domači okraj, za Brdo. Od tedaj je živel na svoji grajščini, živel svoji rodovini, literaturi in politiki. Pred dvěma letoma je jel bolehati in kmalu se je pokazalo, da se ga je přijela sušica. Iskal je zdrava v Gleichenbergu, a ni ga našel; v torek so ga pri- peljali iz Gleichenberga v Ljubljano in tu je v noči od torka 0 % na sredo ob 1/2 1. uri izdihnil blago svojo dušo, zapustivši udovo in 8 otrok Krsnik se je že v mladih letih zanimal za literaturo. Zložil je in obelodanil mnogo lepih lirskih pesinij, kasneje pa, po uplivu Jurčičevem, posveti! se je novelistiki. Njegovi romani spadajo mej najznamenitejša slovenska lepo-slovna delà. Pisana so duhovito, v elegantnem slogu, zanimiv o in zabavno ter zagotovljajo Krsniku častěn spomin v slovanski literarni zgodovini. Snovi svojim povestim je Krsnik zajemal iz malomestnega in kmetskega življenja, slikal je naj-rajše socijalno in rodbinsko življenje grajščakov, kmetov in mešČanov, a po načinu pisanja, po izvirnosti idej in opiso-vanja, po fini tehniki je nadkrilil vse druge slovenske pisa-telje. S Krsnikom je narod slovenski izgubi! najgeuijalnejšega svojega pisatelja. Izgubil pa je ž njim tudi odličnega politika. Jurčič je pridobil Krsnika za sotrudnika „Slov Naroda". V tem listu, kakor tudi v „Novicah" je priobčil Krsnik mnogo duhovitih političnih člankov, kateri so obujali mnogo senzacije a kmalu je dobil priliko, da je nastopil tudi kot praktičen politik v dež. zboru kranjskem. čegar član je ostal do smrti Dvakrat so ga izvolile kmetske občine brdsko - kamniškega okraja, pri zadnjih volitvah pa trgovinska zbornica kranjska, katere delavni član je bil pokojnik mnogo let V deželnem zboru je bil Krsnik vedno zagovornik previdnega postopauja; ni vselej soglašal s taktiko drugih poslancev, a bil je vedno in odločno naroden, vedno resničen prijatelj kmetskega prebivalstva in delaven zagovornik svojih volilcev Oilikoval se je kot spreten debater in duhovit govornik Kot člověk je bil Krsnik jedei najsimpatičnejših mož, kar jih imamo mej našimi veljaki. Bil je dovtípen, zgovoren in zabaven kot dru-žabnik, radodaren. idealnodovzeten, delaven kot rodoljub, skrben in blag kot soprog, vesten in zanesljiv, iz kratka plemenita, res zlata duša, čislal in ljubil ga je vsak, kdor ga je poznal. V petek položili so pokojnikovo truplo na Brdu k večnemu po-Čitku. Umri je v mladih letih, a dasi nas je dosti prezgodaj zapustil, ostavil nam je svoja delà in ta mu zagotavljajo trajno slavo. Bodi Janku Krsniku zemljica lahka in častěn spomin ! — Ljubljanski župan pri cesarju. Presvetli cesar sprejel je te dni župana ljubljanskega Ivana Hribarja v posebni avdijenciji Župan je cesarju porocal o zadnjem potresu in ga prosil podpore, da bi se odložil rok za vračanje posojil in da bi se zmanjšale anuitete, ter da bi se ustanovila v Ljubljani mehanična delavnica. Cesar je obljubil županu svojo podporo glede izrečenih prošenj in ga obširno izpraševal o potresu. — Odlikovanje. 24. t. m je v načelniški pisarni tukajšnje južne železnice stolni prost dr. Klofutar v spremstvu kanonika g. dr. Elberta in knezoškofijskega tajnika g. J. Šiške pripel g. načelniku Evgeniju Gutmanu od sv. očeta Leona XIII. podeljeni mu viteški križec reda sv. Silvestra. — Umri je 19. t. m. c. -kr računski svetnik pri dež. vladi g. Vilibald Bregar v starosti 59 let. — Razmere v Istri so postale že uprav divjaške in ves svet se jim mora le čuditi. Pred kratkim je přišel dr. Laginja v Rovnij, da zagovarja tam vec hrvaških obtožencev. Lahi so mu prirejali demonstracije, tako da je policija are-tovala več izmej njih, gostilnačarji pa mu niso hoteli dati kosila. Vsled tega je zahteval, naj se obravnava proti obtoženim Hrvatom odloži, kar se je tudi zgodilo. — Glasbena Matica. Odbor se je pod predsedstvom g. Fr. Ravniharja te dni konstituiral in je izvolil podpredsed-nikom g. A Svetka, tajnikom g. I. Beleta. blagajnikom g. A.* Petrovčiča, knjižničarjem g. A. Razingerja. gospodarjein g. I. Sbrisaja in šolskim nadzornikom g. dr. G. Volčiča. Število društvenih članov je narasla na 755. Glasbeno šolo je obis- 302 kovalo letos 355 gojencev. Proti lánskému letu je število učencev naraslo za 60 Pevski zbor je v minuli seziji sode-loval pri II koncertih. Kot društveni dar za bodoče leto se že tiska „Zbirka patitur moških zborovu. — Družba sv. Cirila in Metoda ima svojo XII. V redno veliko skupšóino v Skofji Loki v četrtek dne 5. avgusta 1897. 1. z nastopnim vsporedom : I. Sv. masa ob 9. uri v mestni župnijski cerkvi II. Zborovanje ob 10. uri pri „Zlati krooi" 1 ) Prvomestnikov nagovor. 2 ) Tajnikovo poročilo. 3 ) Blagajnikovo poročilo. 4.) Nadzorništva poročilo. 5 ) Volitev jedne tretjine družbinega vodstva. (Po pravilih izstopijo letos naslednji udje družbinega vodstva : Ivan Murnik, dr. Ivan Svetina, dr Josip Vošnjak. Andrej Zamejic ) 6 ) Volitev nadzorništva (5 članov). 7 ) Volitev razsodništva (5 članov). Přístavek. 1 ) Predvečer, dne 4. avgusta t. 1, naj se ob 8. uri p. n skupščinarji in p n. Ljubljančanje prijateljsko snidejo na vrtu gostilne g. Ferlinca (pri „Zvezii") — Pevske točke bo izvajalo družbi sv. Cirila in Metoda posebno naklonjeno slav. pevsko društvo „Ljubljana". 2) Dne 5. avg. odhod iz Ljubljane z navadnim vlakom ob 7 08 uri zjutraj. 3 ) Po zboro-vanji skupni obed na Štemarjih pri g. Val. Sušniku ob l.uri. Radi obeda se je udeležencem zglasiti do 3. avgusta pri slav-nostnem odboru v Skofji Loki. Kuvert brez vina stane 1 gld. 50 kr. 4 ) Ob 5. uri koncert na Štemarjih. Vstopnina 50 kr. 5.) Odhod iz Škofje Loke proti Ljubljani z navadnim vlakom ob 9. uri 20 minut zvečer. — Imenovanja. Evidenčna tehnika gg. Roger Bassin in Henrik Swalla sta imenovana evidenčníma geometroma, prvi za vipavski, drugi za mokronoški okraj. — Premeščenje. Učitelj glasbe in petja na učiteljišči v Kopru g. Anton Dekleva je premeščeu na uciteljišče v Ljubljano. — Draginjska doklada drž. uradnikov, Ker drž zbor ni mogel rešiti vladne predlog glede draginskih doklad ljubljanskim uradnikom, je cesar s posebno naredbo z dne 22 t m. zaukazal, izplačati uradnikom potresne podpore v skupnem znesku 63 uOO gld — Celjsko gimnazijsko vprašanje se je provizorno resilo na ta način, da je vlada namesto slov. gimnazije ustanovila pri veliki gimnaziji slov. samostojne razrede, kateri so administrativno zvezani z veliko gimnazijo, imajo pa svoje samo-stojno vodstvo. Potrebne troške za razpušČeno gimnazijo in za nove razrede je dovolil cesar potom naredbe. — Preganjan slovenski profesor. Gosp. protesor Apih v Celovci je bil svoj čas prevzel ravnateljstvo celovške višje dekliške šole. Nemški prof^sorji so ga zavidali za ta revni postranski zaslužek in se niso sramovali to javno pokazati po svojih prijateljih in somišljenikih v dež. zboru in v mestnem zastopu. Prof. Apih je nemške profe3orje za to grdo postopanje primerno osramotil ; odpovedal se je namreč prosto-voljno ravnateljstvu rečene šole. — Odlikovan slovenski umetnik. Naš rojak, gosp. Alojzij Repič, gojenec dunajské akademije obrazilnih umet- nostij , je dobil od akademije prvo odlikovanje, takozvani „Schillerpreis". — Pol. društvo »Edinost« v Trstu izvolilo je na svojem občnem zboru dne 18. t. m. naslednji odbor: Mate Mandić, predsednik, Ivan Balanc, dr. Gustav Gregorin, dr.' Otokar Rybař, Jos Turk, Makso Cotič, Jos. Katalan, Kornelij Gorup, Ante Bogdanović in Ivan Fajdiga, odborniki : Fr. Šuman, Ant Miklavec, Martin Pecar, Miha Hrovatin, Ivan Martelanc, Jak Perhavc, Iv. Gorjup, Alojzij Gorjup, Iv. M. Vatovec, namestniki, dr. Jos. Abram in Ivan Prelog pregledo- valca raČunov. V — Solska nadzorstvo na Primoskem. Lahi na Primorskem se močno trudijo, da bi Slovencem in Hrvatom vzeli še tisto malo ljudskih šol, kar jih imajo Vlada jim gre seveda krepko na roke. Tako je pred kratkim odstavila šol- skega nadzornika za tržaško okolico J. Dolinarja, na čegar mesto pride gotovo kak strupen Lah. Dalje je vlada preme-stila tudi nadzornika srednjih šol V. Leschanofskega. Ta sicer hud sovražnik Slovencev ali zameril se je tudi Lahom in ker ga ti več ne marajo, ga j* vlada seveda hitro od-pravila. — Matura na mariborski gimnaziji. Letos prišli so obiskovalci slovenskih paralelk na mariborski gimnaziji pmč do mature in dokazali so sijajno, da so paralelke iz-vrstna uredba. Maturo je delalo 32 dijakov, mej katerimi je bilo 9 Nemcev in 23 Slovencev. Trije dijaki so padli na dva meseca, vsi drugi so maturo naredili, mej njimi 14 dijakov, 12 Slovencev in 2 Nemca, z odliko. — Celjski mestni urad, kateri je še 1. majnika znal mir in red tako varovati, da se je upal celo socijalnim; demokratom dovoliti sprevod po mestu, je zdaj prepovedal, da bi se povodom slavnosti celj skega Sokola vršil po mestu kak obhod, češ, da sta javni mir in red v nevarnosti. Naravno je, da je mestni urad izdal to prepoved zgolj iz sovraštva proti Slovencem — Naš drobiž. Bakreni drobiž po 1 kr. in 5/10 kr. se vzame 1. mal. srpana 1898. iz prometa, in se ne bo vefc izdajal, pač pa ga bodo c. kr. blagajnice še do 31. decembra 1899. 1. sprejemale v plačllo v % _ — Toča. • Dne 23 t. m. je toča Dolenjskem v raznih okrajih, posebno na krog Sodražice, hùclo pobila. Neka) dnij prej padala je bila toča tudi v krškem okraju, pa tudi po raznih drugih okrajih je letos vsled vremenskih nezgod velika škoda. Ubogi kmet ! — Ulom v frančiškansko cerkev v Ljubljani* Neznani tatovi vlomili so v noči od 20. na 21. t. m. v frančiškansko cerkev izpraznili tri skrinjice, poskušali zdrobiti monstranco in odnesli srebrno lunulo, katero so po nekem dečku prodali nekemu ljubljanskemu zlatarju. — Roparski napad. V Ljubljani se je dne 11. t. m. blizu uršulinské cerkve ob 10. uri zvečer zgodil roparski napad. Neznan lepov je nekega delavca, Podržaja, oropal za 15 gld in potem pobegnil. — Nesreča na planini. Dne 12. t. m. gnali so iz Boh. Bistrice živino na planino. Pastirjem se je pridružil tudi 9letni Janez Mencinger, kateri se je na planini locil od svojih tovarièev in potem najbrž ponesrečil. Našli fanta še doslej niso, dasi ga že ves čas iščejo. — Ljubimec v košu. V Neapolju je tožil 451eten soprog svojo 201etno ženo, da ga je več mesecev varala z drugim inoškim in prosil za loČitev zakona. Žena je tajila svojo krivdo, a preiskava je dognala, da je perica prinašala vsak ted en v košu k lepi gospé 231etnega mladeniča. Zakrit s perilom je počakal mladenič ugodne prilike. Ko je prišla perica po umazano perilo, je istim potom odnesla ljubimca. En-krat pa se je perica izpodtaknila in padla, iz koša pa je zletel ljubimec. Tako je stvar prišla na dan. — Nesreča. Iz Kotovica v Sileziji javljajo, da je vihae podrl 150 metrov visok dimnik neke livarne. Nekaj oseb je ubitih, mnogo ranjenih. Toda boje se, da je še drugih zasutih pod ruševinami. — Koliko stane moderna vojska? Francoski vojak stane v vojski povprečno tri franke, vstevši orožje, střelivo itd. Tedaj bi vsaka evropska velemoč izdala na dan okroglo število 46 milijonov frankov. in če bi se iztočasno udeleževalo vojske šest evropskih velesil, stalo bi to narode dotičnih držav na dan 276 milijonov frankov. Pri tem se je računalo, da se poklice le polovica rezervistov na službovanje. — Grozen člověk. Brivec Fischer v Berolinu je pi-janec in surovež Dělal ni že dlje časa nič, kadar je pa bil pijan, je ženo in otroke grozovito pretepal. Te dni je přišel 303 ponoči pijan domovin je koj brez povoda začel ženo pretepati. bavno razmerje z 18ietno tovarniško delavko Marijo Emayer. Ker ji je grozil, da jo ubije, zbežala je žena iz stanovanja. To je Fischerja tako razkačilo da zgrabil svoje jednoletno Ker kjer pa Marija Zeuchling tega ni trpěla, godili so se v hiši. dete in je s tako silo vrgel skozi okno stanovala tudi Emayer, večkrat škandali. Ko je izve- da otrok telebnil delà zlobna Zeuchling, da njen sin zopet v drugem nád- ob sosedno hišo in potem šele padel na tla. Seveda je bil stropju pri ljubici, hitela je gori zgrabila dekle za noge ter otrok takoj mrtev Ljudj iz hiše so pridrli y Fischerjevo sta- je vrgla na dvorišče. Dekle se je jako pobilo ter si zlomilo novanje in grozovitega člověka zasačili prav v trenotku ko je hotel drugo svoje dete vreči skozi okno. Zvezali so moža, ga peljali k truplu ubitega otroka, ga tam pretepali, da je kri curkoma od njega tekla, in ga šele potem izrocili policiji. Iz strahu pred ognjem. Te dni R:mu začela goreti neka hiša. Stanovniki so zapustili hišo po stopnicah, katere niso gorele, hišni gospodar, Ricci, pa se je ognja tako je z druzega ustrašil, da se mu je menda zmešalo, kajti skočil uadstropja na dvorišče njim pa skočila njegova rod trije otroci. Vsa petorica se je tako nevarno po bina, žena in bila, da najbrž nobeden ne okreva. Z balonom na severni pol pritakuje ves svet vesti o hrabrem švédském inženerju Andréeju, kateri je poskusil z balonom priti tja, kamor človeška noga še ni stopila, na severni pol. Andrée si je naredil zrakoplov, veliko pozornostjo obseg 5000 kubičnih metrov. ki terega so polnili 87 ur. je 2Va m tem visok in ka zrakoplovom je Andrée odšel v spremstvu dveh ťxr~arišev, a doslej še nr glasu o njem. Ljubico * novo je vrgla skozi okno prodaj alka Marija Zeuching na Dunaji. Njen 201etni sin je imel namreč nogo. Besno mater so zaprli. v Štrajk vojakov. Dasi smo že vajeni vsak dan slišati, da so ti i ti delavski krogi zadruge in tovarne delo ustavili, zdi se nam vendar nekaj novega to o vojakih slišati. V kitajski vojski hoteli so mnogo prevstrojiti po evropejskih načelih glede vežbanja, discipline itd., temu pa so se vstavili vojaki, ki bi bili morali vsled nerabljivosti po novih uvedbah službo opustiti. Kitajski častniki so takoj zbežali ter se je po- glavarjem le z največjo silo posrečilo nepokorneže razorožiti. Seveda se ni mnogo dogovarjalo in posredovalo ž njimi, kakor je to pri štrajkujočih pri nas obično — kolovratneže so ob-glavili, ostalim pa ušesa pořezali ali jim pušice skozi ušesa vtaknili. Tako kaznuje Kitajska navadno upornike. Loterijske srečke. V Brnu dne 28. julija t. Na Dunaji dne 24. julija t. V Gradci dne 24. julija t. 83, 57, 80, 63, 70. 82, 59, 85, 81, 83. 72 41, 22, 40. 51. AXXXXXX>UUUUUUUUUkXXAXX Razglasilo Podpisano mestno županstvo naznanja, se bodo vršili od sedaj najprej v Novem (Rudolfovem) na Dolenjskem ob vsakem govejo živino tudi m sicer: 1.) vsak prvi pondeljek vsakega iiiesca (ako pade na tak pondeljek praznik, vrši se sejm prihodnji pondeljek), toraj 12 sejmov; nadalje ob vsakem letnem sejmu, kakor: 2.) januvarja v torek po sv. Antonu; 3.) aprila v torek pred sv. Jurjem; 4.) avgusta v torek po sv. Jerneju; 5.) oktobra v torek po sv. Lukežu 5 6.) decembra prvi torek v adventu Prvi konjski sejm bode torej dne 2. avgusta 1897. kot prvi pondeljek meseca avgusta. 5 Prirejeno je za te sejme vsestransko pri- pravno m prostorno novo sejmisce tik državne ceste za novomeškim pokopališčem s posebnim dohodom in posebnim odhodom kakor tudi po-skuševališčem za konje na sejmišču samem. Mestno županstvo v Novem Mestu 10. julija 1897. 6 l Jedino pravi (Tinctura balsamica) iz lekarne in tovarne pri „angelju varhu" farmacevtičnih pre-paratov A. Thierry-ja Pregradi V svrho varnosti ob pr Rogatec-Slatini činstva vrednimi • v mc- pred ponareja Preskušen in potrjen od zdravstvenih (60 - 1) oblastev (6) nji nosim od sedaj nadalje to-le oblast-veno registrováno varstveno znamko. Najstareje, najpristneje. naj cene je ljudsko domaće zdravilo, ki uteši prsne in plućne bolesti in že-lodečni krč itd. ter je uporabno notranje in zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtis- njena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna „pri angelju varhu". Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stojeće zeleno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim ce- nejo tem č ednejo ponaredbo. Pazi naj se torej vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj ! Pona rejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo va-rajočih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijsklm potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lékárno A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatec-Slatini. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot S 2 majhnih ali ti dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnem povzetju. __ Pazi naj se vedno natančno na zgorajàno zeleno varstveno znamko, katera mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenica. lekarnar v Pregradi pri Rogatec-Slatini. 304 m kr. priv m odlikovana tovarna raznih likerov in maraskina (Maraschino di Zara) Naj bolji, najzdraveji 111 glasoviteji liker na svetu proti naj sla bemu želođcu itd. je Kdor si hoče ohraniti zdrav že-lodec, kdor se želi dobro počutiti, biti vesel. obvarovati si zdravje, pije naj po celem svetu razširjeni » od vseh hvaljeni liker Vlahov, katerega iz zelišč kršne Dalmacije edini na svetu napravlja R. Vlahov v Zadru. Varujte se ponarejanj in zalitevajte vedno pravi Ylahoy iz Zadra, katerega je dobiti y vsaki trgovini in kavarni. (3) Odlikovanja: i Moji m Založnik Nj. c. in kr. Visokosti presvitlega gosp nadvojvoda LeopoldaTSalvatorja. Založnik kraljevske hiše Lussignan, Pariz. Častni član italijanskega zavoda „Pogresso" z odlikovalno svetinjo. Privilegiran od vlade Zveznih držav severne Amerike. Odlikovanje s poprsjem Libertadora, republike Venezuela. Odlikovan na sledečih razstavah Dunaj 1873. Svitinja za z asluge. f Neapel 1880. Svetinja I. razreda. Kal kuta 1883 84. Velik a svetinja. Neapel 1885. Zlata svetinja. Spa (Belgija) 1891 Zlata svetinja. Skradin 1875. Zlata svetinja. Trst 1882. Zlata svetinja. Cork (Irska) 1884. Castna diploma. Zagreb 1891. Zlata svetinja. Bordeaux 1892. Zlata sveti nj a. Berlin 1892. Zlata svetinja. * izdelki se razpošiljajo dajajo v: Avstro-Ogerski, Italiji, \T V • • • Nemčiji, Angliji, Rusiji, Švediji in Norvegiji, Švici, Danski, Tv • • • „ r: urciji, Grški, Španiji, Portugaliji, Rnmuniji, Srbij i, Bolgariji, v Crnigori, Otoku 3Ialta, Belgiji, Zjedinjenili državali amerikanskih, Brazilij i, 3Ieksiki, A r gen ti nj i, Indiji, Kitajski, Japonski, Egiptu, Perziji, Arabiji, Alžerij i, Tunisu, Maroku, Otoku Kipru. pro Odgovorni urednik: Avgust Pucihar Tisk založba Blasnikovi nasledniki