/ NASLOV—ADDRESS: GlagUo K. S. K. Jednote 6117 St. Clûir Avenue Cleveland 3, Ohio Telephone: HEnderson S9Í2 Kranjsko - Slovenska Katoliška Jednota je prva in najstarejša slovenska bratska podporna organizacija v Ameriki Posluje že 50. leto KAMPANJA ZMAGE naše Jednote je v teku. Pridobivajte nove ¿lane H mladinskega oddelka! Entered aa flnnsnd Clase Mati« Deeeasber 12th. im, at the P« «I Office it Cleveland. Oblo. Under the Art of Aacast 24th. U1L Accepted for HaUni at Special Rate of Postaae Provided U * in Sectio« lltS. Act of October Srd. 1117. Aathorised on Mar Bad. If U NO. 23 — STEV. 23 CLEVELAND, O., 9. JUN1JA (JUNE), 1943 VOLUME XXIX. — LETO XXIX OSMO KAMPANJSKO POROČILO V kampanjskem poročilu minulega tedna je bilo poroča-no, da je armada generala Germa še vedno na prvem mestu. Omenjeno je tudi bilo, da ne bo pri tem dolgo časa ostalo in vo iz razloga, ker smo dobili od zelo zanesljive stranr naznanilo, da se je "Foxie" general Žefran zavzel, da mora armado gene-nerala premagati. Tajna poročila, ki smo jih prejeli, so bila resnična. General Žefran je pričel z močno ofenzivo in premagal je prvo armado. Tam, kjer je stala armada generala Germa, danes vihra zastava druge armade, kateri poveljuje "Foxie" general Žefran. Vprašanje nastane, koliko časa bo mogoče drugi armadi obdržati ali držati prvo mesto? General Žefran se ne sme počutiti preveč sigurnega, da bo njegova armada obdržala prvo mesto dolgo časa, kajti vpoštevati mora, da prva armada, če je premagana, s tem še ni rešeno, da je ta armada uničena. Poleg tega pa mo?£ poveljnik druge armade tudi računati na moč ostalih armad. Skratka rečeno, druga armada, čeprav zavzema sedaj prvo mesto, je še vseeno v precejšnjih "škripcih." Nahaja se v zelo kritičnem položaju in če ne bo "Foxie" general Žefran zelo, zelo previden, se zna zgoditi, da bo njegova armada doživela poraz. Armade so sedaj razpostavljene na sledeči način: 2, 1, 3, 4, 7, 6 in 5 armada. Druga armada je sedaj na prvem mestu. Katera armada bo na prvem mestu prihodnji teden? JOSIP ZALAR, glavni tajnik. Razne kratke vesti K. S. K. J. VICTORY DRIVE KAMPANJA ZMAGE K. S. K. J. > Maj 27th to June 3rd, 1943 REPORT NO. 8 First Victory Army Prva armada General John Germ, Supreme President KSKJ. General John Germ, glavni predsednik KSKJ. Soc. No. (Dr. it.) Insurance (Znesek) 162 ..................................$ 500.00 169 .................................. 2,500.00—$ 3,000.00 Second Victory Army Druga armada General John Zefran, First Vice President KSKJ. General John Zefran, prvi glavni podpredsednik KSKJ. 157 ................................$3,500.00 163 .................................. 3,000.00—$ 6,500.00 Third Victory Army Tretja armada General Math Pavlakovich, Second Vice President KSKJ. General Math Pavlakovich, drugi glavni podpredsednik KSKJ. 56 ..................................$2,000.00 81 ......................-......... 3,500 00 93 .................................. 1,000.00 146 .................................. 1,000.00 156 .................-................ 500.00—$ 8,000.00 Fourth Victory Army četrta armada General Joseph Leksan, Third Vice President KSKJ. General Joseph Leksan, tretji glavni podpredsednik KSKJ. 110 ..................................$2,000.00 111 .................................. 1,000.00 152 ......................—........ 1,000.00—$ 4,000.00 / Sixth Victory Army Seat* armada General Johanna Mohar, Fifth Vice President KSKJ. Generalka Johanna Mohar, peta glavna podpredsednica KSKJ. 85 ..................................$ 500.00 ' 114 .................................. 500.00 160 ................-............... 500.00 226 .................................. 2,000.00—$ 3,500.00 Seventh Victory Army Sedma armada General Geo. Pavlakovich, Sixth Vice President KSKJ. General Geo. Pavlakovich, šesti glavni podpredsednik KSKJ. 92 ..................................$1,000.00 171 ................................ 250.00 204 ................................- 500.00 206 .................................. 1,500.00 217 ................................ 500.00 246 .................................. 1,000.00—$ 4,750.00 Total (Skupaj) ..................................................I 29,760.00 Last Report (Zadnji izkaz) .—........................$123,500.00 Grand Total (Skupaj) ..............................$153,250.00 dr -V LT. ROBERT A. MOHAR Sheboygan, Wis. — Prvi she-bojganski fant, ki je bil povišan za poročnika v letalski kadetni šoli, je Pilot Lieutenant Robert A. Mohar, ki je dne 20. maja graduiral v Rosswell, New Mexico, ter se je koncem maja nahajal doma na počitnicah za en teden. Od 1. junija naprej je nastanjen v Las Vegas, Nevada. Poročnik Mohar je sin slovenskih staršev Karola in Jo hanne Mohar, njegova mati je peta podpredsednica KSKJ in večletna tajnica tukajšnjega društva Kraljica Majnika, št. 157 omenjene Jednote. Dele gatje zadnje konvencije KSKJ se ga bodo še spominjali, ko je bil na neki seji predstavljen zbornici, katero je tudi iskreno pozdravil. Številni prijatelji mu iskreno čestitajo ter želijo vso srečo v bodoče in da bi ga železni ptič povsod srečno nosil in vsekdar srečno pristal. Naše čestitke, Lt. Mohar! -V- SMRTNA KOSA Chicago, III. 8. junija.—Danes zjutraj je na svojem domu, 1904 W. Cermak Rd. preminula, Mrs. Agnes Augustin, v starosti 67 let. Pokoj niča, kateri je mož umrl pred 19 leti, je bila rojena v vasi Veliko Mraše-vo pri Cerkljah na Dolenjskem, njeno dekliško ime je bilo Re-tel. Spadala je k društvu Marije Pomagaj, št. 78 KSKJ. Tukaj zapušča sina Franka ter poročeno hčer Agnes Kova-čič, enega vnuka in sestro Mrs. Mary Skul v Jolietu, 111. Pogreb se bo vršil v petek dopoldne iz cerkve sv. Štefana. Naj v miru božjem počiva; prizadetim naše sožalje. -V- ADAMIČEVA SKICA 'MEET A HERO" IMA MILIJONSKO CIRKULACIJO New York City.—Kratka črtica "Meet a Hero," katero je Mr. Louis Adamič naj prvo objavil v tedenskem magazinu This Week in katera je bila kasneje uprizorjena po radiu, bo zdaj ponatisnjena v mesečniku Reader's Digestu. This Week ima povprečno 15 milijonov čitateljev, radiooddajo je poslušalo okrog 25 milijonov oseb in Reader's Digest ima najmanj 20 milijonov čitateljev. Črtica končno izide v novi Adamičevi knjigi "My Native Land," ki jo založniki Harper & Bros. postavijo na trg prihodnjo jesen. -V- AMER1KANSKI SLOVENEC POSTAL POLTEDNIK Najstarejši slovenski list v Ameriki "Amerikanski Slovenec," ki izhaja v Chicagu, 111., je s 1. junijem prenehal biti dnevnik ter postal poltednik; zdaj izhaja samo dvakrat tedensko, ob torkih in petkih, naročnino se je pa znižalo na $4 letno. Kot vzrok znižanja se navaja pomanjkanje delovnih moči pri uredništvu, pri upravi in v tiskarni. Petdeset tisoč dolarjev JANKO N. ROGELJ direktor publicitete JPO-SS Mr. Leo Jurjovec, blagajnik Jugoslovanskega pomožnega odbora, slovenske sekcije, mi je poslal tisto veselo in dolgo pričakovano poročilo, katero me je spravilo v pravo pomladansko veselje in razpoloženje. To so pa sledeče besede: Petdeset tisoč dolarjev. In da bi dosegli še petdeset tisoč dolarjev, pre-dno bomo zaključili letošnjo leto! To se lahko zgodi, ako se bomo vsi zavedali, da dvakrat pomagamo, če darujemo v blagajno JPO-SS. Prva je Amerika, druga je naša domovina onkraj morja. Denarni prispevki, katere nabira naša pomožna akcija, so naj-prvo vloženi v ameriške vojne bonde, da pomagajo do zmage pravičnega zavezniškega orožja. Ko mine vojna, potrebovali bodo našo pomoč naši nesrečni in zatirani bratje in sestre v domovini. In potem bomo pomagali vdrugič. Pomislite to, in lahko boste dali za dvojno, pravično in vsestransko pomoč. V mesecu maju so prispevali sledeči: Glas Naroda, New York, N. Y., $9.00; John Dolenc, tajnik društva št. 36 SNPJ poslal $8.18; Joseph Okorn, bl.agajnik lokalnega odbora št. 2, Cleveland, O., $2,-000.00; Joseph Krasovetz, blagajnik podružnice št. 16 SANS, $50.00; Nick Povše, blagajnik lokalnega odbora št. 12, Pittsburgh, Pa., $16.00; Mrs. Emma Shimkus, blagajničarka lokalnega odbora št. 22, La Salle,, 111., $100.00i Jacob Brljavec, blagajnik lokalnega odbora št. 32, South Chicago, 111., $36.55; John Langerholc, blagajnik lokalnega odbora št. 23, Johnstown, Pa., $100.00 (nabral J. Turk); Joseph M. Sašek, blagajnik lokalnega odbora št. 28, East Helena, Mont., $110.00; in John Vitez, blagajnik lokalnega odbora št. 29, Bridgeport-Boydsville, Ohio, $12.50. Skupni dohodki v mesecu maju—$2,-442.23. Največji prispevek je dal lokalni odbor št. 2 v Clevelandu, Ohio, ko je poslal kar dva tisoč dolarjev. To je dokaz, da je novi odbor na delu. Ta lokalni odbor je do sedaj poslal že $7,000.00 v blagajno JPO-SS. Drugi večji prispevek je pri- (Dalje na 3. strani i Dvanajst Slovencev ustreljenih radi proti-nacističnih dejanj Washington. — Glasom poro čil, katera je prejel Office of War Information, je bilo nedavno v vaseh okolice Celovca sojenih od nacističnega tribu-nala 34 patriotov. Obtoženci, katere označujejo nacisti kot "dezerterje, komuniste in zločince," so se morali zagovarjati radi naslednjih zločinov: Te-roriziranja sosedov, umorov Nemcev in takih ljudi, ki so bili zvesti rajhu ter izpodkopava-nja reda in miru." Od 34 sojenih, jih je bilo 12 obsojenih na smrt in takoj ustreljenih. Naslednja imena so bila objavljena: Tomaž Olip, Jakob Oreh, Franc Grego-rič, Franc Prisovnik, Florijan Kelih, Barolomej Oreh, Ivan Dujak, Ulrih Kelih, Jurij Pa-serk, Franc Weinzierl, Miha Zupan in Marija Olip. Ostalih 24 je bilo obsojenih na ječo od dveh do 12 let in na prisilno delo, češ, da so služili kot informatorji in pomagači oboroženih patriotičnih skupin, ki so čestokrat napadale nacistične čete v bližini Celovca, ter da so tudi razdirali prometne zveze. IZ URADA GLAVNEGA PREDSEDNIKA KSKJ Nov naslov! Za točnejše poslovanje je elevelandska pošta razdelila mesto v okraje in vsak okraj ima posebno številko. Vsakdo naj izve od pismonoše, v kateri distrikt spada in potem naj vselej, kadar komu piše, doti-čnega pr&si, naj pri odgovoru nazaj d od ene številko tega okraja. Poštni okraj B v Clevelandu ,v katerem se nahaja tudi Glasilo K. S. K. J., je dobil, na primer, številko 3. Torej prosimo vse one, ki nam pišejo, da v bodoče naslovijo pismo ali karto takole: Glasilo K. S. K. J. 6117 St. Clair Ave. , Cleveland 3, Ohio Glasom časopisja je porušenih 176 vasi in 6,997 domov v Jugoslaviji Washington. (ONA) — Glasom nekega članka v švedskem listu Industria, katerega je dobil v roke QWI, so okupacijske čete osišča porušile v Jugoslaviji v dveh letih, ki so minila odkar je bila napadena ta država, 1776 vasi in 6,997 hiš. članek poroča, da je bilo 28 vasi in 1,972 hiš do tal porušenih v onem delu Slovenije, katerega so anektirali Nemci in 158 krajev in 5,225 hiš v italijanski zoni. Povrh tega, pravi omenjeni list, je ostala tretjina zemlje v Sloveniji neobdelana. Poročilo pravi razen tega tudi, da je jugoslovansko prebivalstvo popolnoma izgubilo zaupanje v novi denar, katerega izdaja marijonetna vlada; narod še vedno hrani velike vsote starih jugoslovanskih bankovcev. PolJ^tno zborovanje glavnega odbora se prične v pondeljek 26. julija, 1943. V poletni sezoni naša društva kaj rada prirejajo svoje slavnosti, bodisi obletnice ali kake druge slične slav-nosti. Društva tudi zelo rada vidijo, da se takih slavnosti udeleže po možnosti glavni uradniki, posebno se v takih slučajih zanašajo, da jih prav gotovo obišče glavni predsednik. Vojna je povzročila, da je naša današnja transportacija, bodisi na vlakih, na busih ali pa s privatnimi avtomobili zelo nestanovitna, zato se dostikrat takih slavnosti ni mogoče udeležiti. Ker bo polletno zborovanje glavnega odbora naše Jeednote v tednu med 26. julijem in 31. julijem, bodo nedelje 25. julija in 1. avgusta zelo primerne za društvene prireditve, ako društva želijo, da jih obiščejo ob takih priložnostih glavni odborniki, še posebno pa glavni predsednik; torej se vam s tem kar ponujam. Dasi so resni časi, ker je na tisoče naših sobratov in sestra v vojni, moramo vseeno ohraniti tukaj doma moralo in dobro voljo. Zato je prav, da kjerkoli je mogoče, naj se prirejajo društvene prireditve v proslavo ene ali druge vrste. Pri tem naj se nikdar ne požabi tudi agitirati in pridobivati člane za naš mladinski oddelek. Torej ako katero društvo v okrožju glavnega urada namerava prirediti kako slavnost letos, naj isto priredi v nedeljo 25. julija ali pa v nedeljo, 1. avgusta. Z največjim veseljem se bom takih slavnosti udeležil, ako me o pravem č^su pismeno obvestijo, posebno pa, ako bi društveni odborniki za tak dan preskrbeli, da bi zamogel sprejeti pod okrilje KSKJ nekaj desetin novih članov in članic za mladinski oddelek. Z bratskim pozdravom, za K. S. K. Jednoto: JOHN GERM, predsednik. ŽUPAN LAUSCHE GOVORIL V SLOVENIJO Razpustitev habsburškega bataljona New York. (ONA) — Po burni šest-mesečni karijeri je bil razpuščen avstrijski bataljon, katerega je bil organiziral War Department s sodelovanjem nadvojvode Otona. Batalijon, ki je bil ustanovljen preteklega novembra, je naletel na ogorčen odpor in je zdaj razpuščen pod isto strogo tajnostjo, ki je zakrivala njegovo rojstvo. Častnik tabora Alterbury, In-diama, kjer se je vežbal avstrijski batalijon, je preko telefona potrdil Overseas News Agency, da je omenjena edinica razpušče-na; podrobnejših podatkov ni mogel povedati. Ameriki preti neraraoet v sled vojne. Vsak državljan Je Mian, da pa «raji zmožnosti kapi Obrambne beada ia snamke (Defense Bonds sad Dne 3. junija popoldne je bil oddajan v Slovenijo po radiju na kratke valove govor cleve-landskega župana Franka J. Lausche. Govor smo slišali tudi mi tukaj in reči moramo, da je bil govor iskren,.poln vzpodbude k vztrajnosti, govor poln tople bratske ljubezni ameriškega Slovenca do domovine svojih staršev in dedov. V kolikor smo si zamogli zapomniti, je govoril župan Lausche te-le besede v slovenskem jeziku: "Dragi bratje Slovenci in sestre Slovenke! "V teh težkih urah, ki jih preživljate danes tam onstran morja, vam govorim iz daljne Amerike, hoteč vam vliti s temi besedami novih moči v tej strašni borbi. Govorim vam kot Slovenec in kot župan velikega ameriškega mesta Clevelanda, kjer prebiva do 50,000 vaših ožjih rojakov in kjer je na stoti-soče drugih Slovanov. "Zagotavljam vam, da to dobro ameriško ljudstvo v polni meri doprinaša žrtve za zmago nad osiščem, za svobodo sveta, torej tudi za svobodo Jugoslavije. "Ko sem bil nedavno v Wash-ingtonu pri predsedniku Roose-veltu in drugih državnikih, sem se prepričal, da je ameriška vlada dobro poučena o vaši težki borbi. "Velika zavezniška zmaga v Tuniziji je prinesla borbo prav na prag Balkana. Zadobili ste si občudovanje sveta, ko niste klonili glave, ko je bila noč; niste obupali, ko je obupaval ves svet. "Zato tudi zdaj, ko že vzhaja na obzorju zarja svobode, ne klonite glav, ampak vztrajajte. Amerikanci si pritrgujejo pri ustih, da bo ostal« več za vas in za druge zasužnjene narode, ko bo strto osišče. "Naj vam povem, da so se ameriški Slovenci organizirali v pomožno in obrambno akcijo, v kateri je udeleženih 10 bratskih organizacij, zastopajoče nad 200,000 ameriških Slovencev. Vse to za pomoč vam, tam preko morja. Tudi v Clevelan-| du smo organizirani in sam ¡spadam k taki pomožni akciji. "Zagotavljam vam, da šteje ameriška bojna sila do deset j milijonov mož, ki so opremljeni z najbolj modernim orožjem. In ta naša ameriška sila se veča vsak dan. Ameriški bombniki, skupno z angleškimi in ruskimi rušijo danes osišče. Samo ameriška zračna sila je danes večja in daleč prekaša ono, ki jo ima osišče. "Naj vam povem, dragi Slovenci, da služi v ameriški armadi na tisoče fantov slovenskega pokoljenja, ki se bore pod ameriško zastavo za svobodo domovine svojih dedov. "Ne obupajte, imejte pogum in voljo, ker pomoč je blizu. Ura odrešitve prihaja. Amerika se bori z vso silo, da stre vašega in našega sovražnika." Lauschetov govor je bil oddajan ob 2:30 in 5:30 3. junija popoldne, vzhodni vojni čas, in sicer so ga oddajale postaje: Boston WRUL in WRUW na 19 in 25 metrih dolžine ter new-yorška WNBI na 49 metrih. Radijski izvedenec, Joseph Zelle, ki je v Clevelandu na počitnicah in ki je tudi poslušal ta govor na radiju, nam zagotavlja, da so govor ljudje v Sloveniji gotovo dobro slišali, ker je bilo tedaj dobro vreme za prenašanje po radiju. Na gori omenjenih postajah so slovenski programi vsak torek in četrtek ob 2:30 in 5:30 in tako so 3. junija oddajali Lauschetov govor dvakrat. Ljudje v Sloveniji, ki so poslušali te besede iz slovenske Amerike ob 8:30 in 11:30 zvečer, so bili gotovo veseli, ko so slišali vzpodbudne in prijatelj-(DaUe aa a strani) . SPLOâNO KAMPANJSKO POROČILO ST. 2 GENERAL CAMPAIGN REPORT NO. 2 April latte 3rd, 1943 24« .......................... 1,000.00—1 19,600.00 Grand Total (Skupaj do 8. junija) ..................$153,250.00 JOSEPH ZALAR, Supreme Secretary—glavni tajnik. First Victory Army Prra armada General John Germ, Supreme President KSKJ. ' General John Germ, glavni predsednik KSKJ. Soc. No. (Dr. it) Insurance (Znesek) 1 ................................* 2,500.00 2 ................................ 2,500.00 7 .............................. 2,500.00 25 ............................... 500.00 29 ................................ 7,000.00 50 ...............................• 1,500.00 59 ................................ 2,500.00 63 ............................. 1,000.00 162 .............................. 2,500.00 169 ................................ 6,500.00—$ 29,000.00 Second Victory Army Druga armada General John Zefran, First Vice President KSKJ. General John Zefran, prvi glavni podpredsednik KSKJ. 52 ................................$ 1,500.00 53 ................................ 5,000.00 78 ............................... 2,500.00 108 ................................ 7,000.00 120 ..............................- 1,000.00 127 ................................ 3,000.00 148 ..................'............ 2,000.00 157 .............................. 6,500.00 163 ................................ 3,000.00—$ 31,500.00 Third Victory Army Tretja armada -> General Math Pavlakovich, Second Vice President KSKJ. General Math Pavlakovich, drugi glavni podpredsednik KSKJ. 56 ......................-........$ 4,500.00 65 ................................ 2,500.00 72 ................................ 2,500.00 81 ............................... 8,500.00 93 ................................ 1,000.00 113 ................................ 2,000.00 146 ......................_........ 1,500.00 153 ................................ 500.00 156 .............................. 3,500.00 165 ............................... 500.00—$ 27,000.00 Fourth Victory Army \ četrta armada General Joseph Leksan, Third Vice President KSKJ. General Joseph Leksan, tretji glavni podpredsednik KSKJ. 42 ................................$ 1,000.(10 79 ................................' 1,000.00 80 ............................... 4,000.00 110 ................................ 2,500.00 111 ................................ 3,500.00 115 .........................i..... 2,000.00 152 ................................ 3,000.00 193 ............... .............. 3,000.00 219 ............................... 2,000.00—$ 22,000.00 Fifth Victory Army Peta armada General Michael Cerkovnik, Fourth Vice President KSKJ. General Michael Cerkovnik, četrti glavni podpredsednik KSKJ 3 ................................$ 1,000.00 4 ................................ 1,500.00 5 ............................... 500.00 12 ................................ 500.00 57*................................ 1,750.00 164 ...................:............ 500.00—$ 5,750.00 Sixth Victory Army Šesta armada General Johanna Mohar, Fifth Vice President KSKJ. Generalka Johanna Mohar, peta glavna podpredsednica KSKJ. 8 ................................$ 1,500.00 11 ................................ 500.00 70 ..........-.................... 1,000.00 85 ................................ 1,000.00 114 ................................ 500.00 123 ......................-........ 1,000.00 160 ................................ 500.00 168 .............................. 1,000.00 170 ............................... 2,000.00 173 ................................ 1,000.00 174 ................................ 1,500.00 176 ............................... 500.00 203 ................................ 4,000.00 226 ................................ 2,000.00 237 ..........-................... 500.00—1 18,500.00 Seventh Victory Army Sedma armada General Geo. Pavlakovich, Sixth Vice President KSKJ. General Geo. Pavlakovich, šesti glavni predsednik KSKJ. PETDESET TISOČ DOLARJEV (Nadaljevanje s prve strani) šel iz gorate Montane, iz male, toda narodno zavedne slovenske naselbine East Helene, Mont. Tu so se pokazali naši ljudje, kdo so prijatelji in ljubitelji svojega naroda, ne samo z besedo, ampak tudi z dolarji. Iz Johnstowna, Pa., odnosno iz Conemaugha, kjer živi zaved^ ni in narodno čuteči rojak, Mr. John Turk, je prišla tudi lepa vsota, posnemanja vredno delo. Tako se je odrezala tudi naselbina La Salle, kjer vedno kaj zberejo in pošljejo v našo blagajno. Hvala vsem, ki ste pomagali, da imamo sedaj v blgajni JPO-SS nad petdeset tisoč dolarjev. Drugi mesec bodo prispevali drugi lokalni odbori. Lokalni odbor št. 5 v Milwaukee in okolici nikakor ne zaostaja z nabiranjem denarnih prispevkov. Rev. Anton Schifrer, blagajnik omenjenega odbora piše v Ob-zoru takole: "Cas je zopet, da se za našo pomožno akcijo v prid naši stari domovini začnemo zopet nekoliko bolj živo zanimati. Da- lu imeli sto tisoč dolarjev. Iz Roundupa, Mont., mi piše požrtvovalna in zavedna Slovenka, Mrs. Katherine Penica, da bo kmalu poslala denarne prispevke, katere je nabrala v naselbini in okolici. Iz daljne Tacome, Wash, mi piše stari prijatelj G. J. Poren-ta ter pošilja $5.00 za JPO- udeiežite se prihodnje seje dimo da dosežemo zaželjeno oziroma predpisano kvoto! Sobratski vam pozdrav John Musich, tajnik. —V— DRUŠTVO SV. PETRA, ŠT. 30, CALUMET, MICH. dne 13. junija ob treh popoldne ker imamo za rešiti več važnega v korist društva, bodite torej na tej seji VSE navzoče! Ako to iz-; vršimo, potem lahko rečemo, da naše Ančke ne spijo Kar se spominjam nazaj, na- Vsi člani ste prošeni, da se §e društvo zaradi vročine in ma udeležite naše redne seje dne 13. junija (prihodnjo nedeljo) v navadni dvorani. Na tej seji bo j eden srečnih dobil $50. vreden j vojni bond. Posebno prosim da pridete na to sejo oni, kateri ste prodajali tikete. Požurite se še s prodajo in vrnite br. tajniku bukvice z odrezki (stubs) kakor tudi denar do označenega dneva. Torej na svidenje na seji. S pozdravom Martin Sterbentz, predsednik. —V— DRUŠTVO SV. ANTONA PA-DOVANSKEGA, ŠT. 87, . JOLIET, ILL. Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da bo društvo zborovalo v poletnem času pri bratu tajniku ; zato ste prošeni, da pridete na prihodnjo sejo v nedeljo, 13. le udeležbe meseca julija in av gusta ne zboruje; zato vas prosim, da v prvi vrsti poravnate zaostali dolg in ako vam mogoče, da plačate ases. vnaprej vsaj za en mesec; o tem se bo končno odločilo na junijski seji. Znano je vam, da se vrši velika kampanja zmage« pri naši Jednoti za novo članstvo mlad. oddelka; poskusimo torej na prihodnji seji vsaka saj enega no-j vega kandidata za sprejem predlagati, kar nam bo omogočilo hitro doseči predpisano kvoto. Torej na svidenje na prihodnji seji v nedeljo! S pozdravom Jeennie Toncich, tajnica. —V— Tajniki in tajnice, bodite točni pri odpoiiljanju aaeamen- DRUŠTVO SV. GENOVEFE, ŠT, 108, JOLIET, ILL. Tekom dobrega meseca smo imele pri naiem društvu dva smrtna slučaja. Dne 15. aprila je umrla Barbara Jean Strmec v detinskih letih, članica mladinskega oddelka. Bila je hčeiika Mr. im Mrs. Anton Strmec, živeči na 837 N. Broadway, umrla je v bolnišnici sv. Jožefa po samo enodnevni bolezni. Dne 17. maja je pa na svojem domu umrla naša znana sestra Mrs. Mary Musich, ki je spadala k društvu dolgo vrsto let. O njeni smrti in življenju je že poročala Mrs. Antonija Struna v predzadtnjem (št. 21) Glasilu. V imenu d puât va tudi jaz izražam prizadetim iskreno sožalje, pokoj nice se pa spominjajmo v naših molitvah. Bodi ji ohranjen blag spomin ! Naj pri tej priliki dalje omenim slučaj ponosa naše sestre Mary Flaynik z 802 Meadow Ave. Rockdale na svojega sina in dve hčerki. Navedena sestra ima namreč svojega sina Vilje ma pri vojakih, ki je tudi člani našega društva. V armado je bil vpoklican letos 17. aprila; njegov naslov je. Pvt. Wm. M. Flaynik, Co A-65 Sig. Bat. Fort Lewis, Wash. Njena hčerka Dolores je tudi v armadi in sicer pri Aux. A 604-494 Motor Transp. Det. IV. WAAC Tng. Center v Fort Devens, Mass., B!dg 2235 . . . Njena hčerka Loretta je pa dne 28. maja gradu-irala kot bolničarka (nurse) v Coply bolnišnici Aurora, 111. Mrs. Mary Flaynik je bila 9 let tajnica našega društva, njen pok. oče je bil brat Štefana Stanfel, soustanovnika in prvo blagajnika naše Jednote. Kakor vam znano, imamo sedaj pri društvu "drive" za nakup še enega vojnega bonda za $50. v korist blagajne; v ta namen se prodaja tikete po 5c kateri bodo razdeljeni na prihodnji seji, dobijo se tudi pri meni na domu. Toplo priporočam vsem, da sezi-te po teh tiketih ; kdaj bo ta vojni bond oddan, bo pravočasno naznanjeno v Glasilu. Končno še prosim zaostanka-rice ali one, ki ste z ases. počasne, da kmalu stvar poravnate v vašo lastno korist. S pozdravom Mary Cohil, tajnica. —V— DRUŠTVO SV. MIHALJA, BROJ 163, PITTSBURGH, PA. Naša dojduča sjednica če se održavati u nedilju, 13. juna u navadni prostorijama. Na istu ste pozvani, da dodjete u što ve-čem broju bez izprike dela i bolesti, jer imamo več važni točka na dnevnom redu rešiti, a odbor ne može sam sve učiniti bez članstva ; i kaj nas je više, burno bolje imali predloge jer svatko ne-što znade. A drugo — malo se požurite na ovu sjednicu; dodjite okolo 1:30, da istu svršimo prije, jer isti dan ima piknik crkveno društvo sv. Ružalije u Millvale, oko lo crkve. Stoga posle sjednice možemo pojti na piknik, prostor nije tako daleko. Dalje, vi, nekaj i zaostajete sa uplatum svoga asesmenta; molim vas, da se ne bi to vršilo ovo dobro vreme rada, pak dodjite na sjednicu i podmirite dug vplatite ases. ako moguče una-prej, bu bolje za vas i za mene. Osobito bi mi bilo drago kada bi platili za pomladak za celo leto. Kao vam znano, naša kampanja stoji na mestu; to mi nije drago. Pak vas prosim, da bi na sjednici predložili makar svaki član najmanje jednog kandidata za pomladak; to nije puno dela, a društvu velike pomoči in ponosa. Opet se povratim na moju obi-čnu opomenu i molbu: da si vi, mladji promenite svoje certifikate ili policy iz klase AB u klase C, D, F itd. Ujednom vas opet opomenjam, da odplačujete dug, kojeg cte du-žni Jednoti uslijed posudbine na rezervu in drugi prispevkov, jer se utome varate, a još više kada'kakega novega kandidata, pose budu dediči krivili. Ovo vam' kličite me po telefonu KE 1887, preporučam u vaše dobro. Proftli mesec je bil vrlo dobar kolekšen asesmenta, a bil moral biti još bolji. Dobro upoštevajte moje opomeni. Primite moje bratske pozdrave, vam vdani: Matt Brozenic, tajnik. —V— DRUŠTVO MARIJE POMAGAJ, ŠT. 176, DETROIT, MICHIGAN Predzadnjo sejo je naš brat predsednik rekel, da odstopi iz svojega urada in da naj bi se imel na zadnji seji izvoliti novi predsednik; vsled prepičle udeležbe na tej seji nam ni bilo mogoče nobenega izvoliti. Radi tega se s tem naznanja sklep zadnje seje, da bi se vsi člani in članice udeležili prihodnje seje v nedeljo, 13. junija točno ob dveh popoldne v svrho volitve našega novega predsednika kateri člani ne bo prisoten, bo moral plačati 50c globe. Važno, prihodnja seja 13. junija se ne bo vršila v navadni zborovalni dvorani, ampak dvorani Kolumbovih vitezov (Knights of Columbus Hall) na Woodward in Buena Vista Highland Park, St 4 E. Buena Vista. Končno še opozarjam one, ki mi še niste oddali spričeval o ve likomočni dolžnosti, da to izvrši te najkasneje do 20. junija ko poteče velikonočna doba. Tedaj bom poslal poročilo jednotinemu duhovnemu vodji; kdor tega ne izvrši, naj si sam posledice pri čiše. S sobratskim pozdravom Paul Madronich, tajnik. —V— DRUŠTVO SV. KRIZA, ŠT. 214, CLEVELAND, O. Vabilo na piknik S tem prijazno vabim vse naše člane in članice, tako tudi vse cenjene rojake in rojakinje sirom Clevelanda na naš piknik, vršeč se prihodnjo nedeljo, dne 13. junija na 6818 Denison Ave. v Slovenskem domu, to je na zapadni strani. Za žejne in za plesažel j ne bo vsega in za vse zadosti, torej pridite vsi! Na svidenje v nedeljo dne 13. junija, vsi nam dobro došli! Pozdrav, James Stepic, tajnik. —V— DRUŠTVO SV. KRISTINE, ŠT. 219, ELCLID, O. Cenjeno n* članstvo. Cas beži. Kako je z vami, poglejte v vaše plačilne knjižice društva in če ni vse v redu, pridite na prihodnjo sejo 13. junija točno ob 2. uri popoldne. Prinesite tudi one odrezke (stubs), da se stvar na tej seji uredi, ko bo enega izmed lastnikov onih tiketov sreča zadela. Dolžnost je vseh enaka. Zakaj ste tako opusti j ivi ? Ali še veste, kaj sem rekla na lanski glavni se^i v decembru, če se ne boste bolj zanimali za mesečne seje in sploh za sodelovalnje društva, da bom še jaz pustila tajništvo, kar se lahko zgodi, saj tako mislim, ker se tako malo zanimate za društvene stvari. Vsaka društvena zadeva se mora povoljno izvršiti, kar je mogoče le v skupnosti. Zato vas s tem zadnjič opominjam, če vam je res društvo še kaj pri srcu, pridite na prihodnjo sejo 13. junija. Ker se vrši sedaj Jednotina kampanja, privedite ali predlagajte na tej seji tudi kakega novega kandidata ali kandida-tinjo za sprejem. Saj citate v Glasilu kampanjska naznanila, kako se druga društva gibajo in zanimajo, pri nas pa držimo roke križem jezik pa za zobmi, zato gre stvar bolj počasi! Vpoštevajte 50-letno pošteno in solidno delovanje naše Jednote. Tako organizacijo je vredno in tudi lahko priporočati, ker zavzema prednost med drugimi v raznih ozirih. Prosim vas torej, bodite vedno lojalni do naše drage Jednote in delujte radi zanjo s pridobivanjem novega članstva. Ako imate pa bom jaz sama stopila knje-mu, če vam ni mogoče zaradi sprejema v naše društvo. Se enkrat vas prosim, da pridete na sejo v nedeljo, kjer bomo videli, kdo bo izmed srečnih, da bo lahko igral na ono dobljeno piano. S pozdravom, Terezija Zdeiar, tajnica. DOMU POROČILO O DELOVANJU ZA SNK IN SANS Duluth, Minn.—Ko se je lansko leto začela agitacija za Slovenski narodni kongres, smo tudi v Duluthu opazili njen potek. Nadejali smo se, da se bo tudi pri nas začelo kaj gibati v to smer. Naposled je prišla nedelja dne 15. novembra in redna seja društva št. 205 SNPJ, na kateri se je prečital poziv, ki ga je razposlal društvom brat Vincent Cainkar za ta kongres. Na tisti seji so sklenili, da bodo poskusili dobiti dvorano za »prihodnjo nedeljo 22. novembra in povabili vse Slovence na to zborovanje. Tisti teden smo agitirali za to sejo, dali priobčiti poziv v dveh dnevnikih in dveh tednikih, ga oznanili po radiu dvakrat in Rev. John Sholar je v cerkvi poživljal ljudi, naj se udeležijo tega zborovanja. Na vso to reklamo je prišlo komaj kakih 25 ljudi na sejo; med temi si bili zastopniki sledečih društev: Št. 171 KSKJ, št. 205 SNPJ, št: 128 ABZ, in podružnica št. 33 SŽZ. Na tem zborovanju so sklenili, da se bo ustanovila stalna podružnica za delovanje umirajoči Sloveniji v pomoč. Sklenjeno je bilo tudi, da .pojdejo po hišah pobirat prostovoljne prispevke. Za ta posel so se prostovoljno priglasili sledeči: John Novak, John Ivane, Anton Blatnik in Frank Menart. Za zastopnika in namestnika za na Slovenski narodni kongres sta bila po redu izvoljena John Kobi in Matija Pogorelec. Prihodnja seja se je imela vršiti dne 29. novembra. Inf zares se je tudi vršila tisti dan, a udeležba je bila še manjša kakor pa prejšnja, čeprav smo tudi to dobro oznanjevali. Nabiralci so poročali, da ni narod vnet za Slovenski narodni kongres. Ljudje so bili mnenja, naj se denar porabi za pomoč potrebnim in da bodo še prispevali v ta namen, ko pride čas z^ to. Bili so kajpak tudi taki, ki so bili za to, naj se pošlje zastopnik na kongres. Nabranega denarja je bilo vsega skupaj $68.50. Darovali so sledeči: Po $5: John Pikush; po $3 Carl Gerlovich in John Debelak ; po $2: Frank Menart, Anton Blatnik, Frank Vesel, John Novak, John Kobi, John Ivane, John Skul, Andrew Križaj, Anton Steblaj (izročil Matija Pogorelec) ; $1.50 Anton Oblak. Po $1: Joe Jančar, John Za-lar, John Schweiger, Frances Kaplenk, Louis Ropotar, Joe Kočevar, Frank Kočevar, Rev. John Sholar, Frank Blatnik, Mike Spehar st., Louis Pluth, Joe Sadler, Helena Krai, John Kambich, Frances Borovac, Sebastian Pepel, Frank Petrich, Frank Matkovich, Andrew Gale, Ely Balich, Charles Hren, John Boben, Anton Panjan, Mike Špehar ml. Mrs. A. Burlovich je darovala 75 centov. Po 50 centov: Julija Franik, Johana Skul, Mary Mrak, Frances Danko, Tom Skubic. Po 25 centov: Peter Vranasich, Mrs. Mary Zalar, Mary Ruzich. Pri Petru Stau-daharji že bilo nabrano $10 (izročil Matija Pogoreleec), skupaj $68.50. Od gornje skupne vsote smo plačali vozne stroške kongresnemu zastopniku Matiji Pogo-rclcu, ki je bil izbran za namestnika. Ker pa ni mogel iti «Ualje u» 3 strani) V korenini sami je bolezen! P. Bernard Ambrožil OFM. Bojim se— Takoj ko boste videli, o čem mislim spet pisati, boste preskočili te vrstice in boste poiskali kaj bolj zanimivega branja ... Vidite, prav to sem hotel povedati, ko sem napisal naslov o bolnih koreninah. Privadili smo se! Tako smo se privadili, da nas nič več ne zanima. Ne zanima nas več trpljenje narodov pod nemško in laško peto—niti trpljenje našega lastnega slovenskega naroda nas nič več ne zanima. In ker nas ne zanima njegovo trpljenje, nas tudi ne zanima več misel o pomoči trpeči domovini. . . Kakor gotovo vsako jutro sedemo k zajterku, tako smo tudi pripravljeni na to, da v dnevnem časopisu najdemo vsako jutro novico o trpljenju v stari domovini, pa tudi nov apel za pomoč. Samo mimogrede še Rogledamo tako pisanje, pa smo že pri drugih novicah in poročilih. Nič več nas ne gane in še na misel nam ne pride, da bi se nam zdel naš vsakdanji zajterk radi takih,poročil v listih kaj manj sladak, kaj manj slasten. Privadili smo se—utrdili smo se proti vsem grozotam, ki se vrše v podjarmljenih krajih. Celo tako daleč so se mnogi utrdili, da samo z rameni sko-miznejo in pravijo—propaganda .. . Tu je zlo, tu je korenina tega zla: Privadili smo se! Nič več nas ne gane. Prav tako kot beremo in beremo, na kak način Nemci spravljajo s sveta milijone j udov—privadili smo se in še ne govorimo več o tem . . . Radi tega je tudi tako neverjetno težko dobiti od ljudi kak groš za finančno pomoč domovini, pa naj bo po načrtih Pomožne Akcije Slovenskih Župnij ali pa po namenih JPO-SS. Privadili smo se, srca so "utrjena," ne sočustvujejo več z domovino—in sploh ne s trpečim človeštvom. "Kdo ve, kaj bo še z nami—rajši nase mislimo..." Korenina je bolna! V resnici je silno malenkostno vprašanje, če je treba pomagati takoj ali pa šele po vojni Če bi se ne bili tako nečloveško privadili na žalostna poročila iz domovine, bi vedeli kar sami od sebe: Pomagati je treba takoj, ako se le da, pa pomagati je treba tudi po vojni, ko mislimo, da se bo dalo. Če bi imeli v srcu pravi čut in v glavi pravo misel, bi zbirali na vse pre-tege in komaj čakali trenutka, (Nadaljevanje z 2 strani) na kongres John Kobi, je šel namesto tega on. Vozni stroški so znašali $32 in ostalo nam je še $36.50, kar smo po seji, ki smo jo imeli dne 4. aprila, v smislu njenega sklepa poslali Slovenskemu ameriškemu narodnemu svetu, a pomožno delovanje pa prepustili posameznim društvom v nadi, da se bo slovenska javnost bolj oprijela tega dela, ter dotlej razpustili organizacijo. Zahvaljujemo se vsem darovalcem in darovalkam, Rev. Johnu Sholarju in fari sv. Elizabete za dvorano pa vsem tistim, ki so kaj storili v tem prizadevanju. Vse seje so se vršile v dvorani sv. Elizabete. Upamo, da bo članstvu pri svojih društvih nadaljevalo z delom za pomoč umirajoče Slovenije. Nadejamo se, da bo prišel dan vstajenja poteptane-mu narodu in da bo Slovenija uvrščena v krog resnično demokratične uredbe, ki jo pa more ustanoviti le skupno delovanje vseh ljudi; kajti če bomo čakali, da nas bodo reševali razni politiki, ne bomo nikdar rešeni. John Kobi, John Novak, Frank Vesel. ko se kaka pot odpre. In ko smo zvedeli, da je pot odprta— pa naj bi bila magari še stokrat manj gotova kot nekateri pravijo, da je—poskočili bi od ^veselja in brž nekaj poslali. Če ne radi onih tam, bi se veselili radi samih sebe, zakaj našli smo pot za svojo dobro voljo, če že res nič drugega ne—tako bi si mislili. Radi tebe, pravim, Če ne radi onih, zakaj sveto pismo pravi: Dajati je boljše nego jemati! Tako je zapisano, toda kateri kristjan to verjame? Nič prej ne verjame, da sam pade v neskončno revščino in si misli: Ko bi zdajle imel, bi dajal z zvrhano mero, zakaj zdaj šele vidim, kako bridko je sprejemati miloščino, ker darovalci večinoma gledajo v stran, ko mi dajo. Njih korak je že obrnjen proč od mene—samo da se me čimprej iznebe." Ko je minila njegova velika revščina, se rado zgodi, da spet pozabi in je. tudi do drugih kot so bili drugi do njega. Neskončen krog nerazumevanja svetopisemskih besed—zato bo menda na svetu ostalo do konca tako pusto kot je danes ... Tu je korenina zla, tu je vzrok, da nobena pomožna akcija ne uspeva. Namesto da bi z veseljem dajali, radi Boga, radi siromakov in radi sebe samih, se prerekamo, kdo ima prav in kdo ima bolj prav. Med golim prerekanjem pa nikamor ne pridemo. Če Pomožna Akcija Slovenskih Župnij nima druge vrednosti, ima to, da je med nas zanesla—kresalo duhov! Prinesla je priliko za preizkušnjo! JPO-SS je dobra reč, pa je bila takoj sprva rodovitvno polje za neskončen plevel praznih izgovorov. "Po vojni bom že sam poslal . . In tako dalje. Ko je nastopila Pomožna Akcija Slovenskih Župnij, je slovenski narod v Ameriki naredil njo tako, kot naredi nemaren kmet, ki mu je plevel prerastel njivo. Med tem ko je premišljeval, če bi šel plet ali ne, je naenkrat zvedel, da mu je padla v naročje nova njiva. No, zdaj ima dve njivi, na obeh bo že toliko zraslo, da bo nekaj zrnja—čemu bi se trudil s plet-jem? Naj se bohoti plevel po mili volji, vsega zrnja skoraj ne bo mogel zadušiti. Tak imeniten kmet je naš narod v Ameriki! Na obeh svojih njivah pomožne akcije pusti rasti plevel izgovorov; ugovorov in upravi-čevanj. Zato, ker se je privadil poročilom iz domovine, in ga nič več ne ganejo. Ni nekaj narobe v tem, da imamo dve pomožni akciji, narobe, je to, da sploh ne verjamemo, da je pomagati treba. Zlo je v tem, da se sploh ne čutimo dolžne pomagati. Zdi se nam, da se ne izplača . . . Zato je po mojih mislih v veliki zmoti vsak tisti, ki misli, da bo pospešil delovanje JPO-SS, ako dokazuje svetu, da je Pomožna Akcija Slovenskih Župnij na napačnem potu. Kazanje s prstom na plevel na eni njivi pač izziva, da ljudje iščejo plevela tudi na drugi. Ne za to gre, če bo sploh kdo šel gre pa za to, kje je več plevela, plet. Če začnemo drugemu očitati plevel, če odkrijemo vedno nove izgovore in opravičevanja, poleg tega pa še ugovore in dokazovanja drug zoper drugega —bomo ves narod še stokrat bolj odtujili besedam svetega pisma, ki pravi: "Dajati je boljše nego jemati r -v- "Doktor, moja žena zatrjuje, da govorim v spanju, kaj naj storim za odpravo tega?" Doktor: "Ničesar, kar bi ne smeli." VESTI IZ JUGOSLAVIJE Upornost Slovencev na Gorenjskem.—Izjava gauleiterja Reiner j a Iz ljubljanskega "Jutra," z dne 4. marca, 1943: "Gauleiter Reiner je napravil pregled okraja Kamnik. Ob tej priliki je imel nagovor, v katerem je izjavil naslednje: "'Povečana propaganda partizanov na Gorenjskem se zadnje čase zopet bolj čuti, toda ti ljudje nimajo pojma, kako močni smo mi. Mi Nemci se ne menimo za čete roparjev in imamo situacijo trdno v rokah'." Te gautleirterjeve besede potrjujejo, da je aktivnost partizanov znova obrnila nase pozornost nemških oblasti in da se čutijo tako varne kot zagotavljajo. Štajerski Slovenci pod nemškim jarmom Izvleček iz "Štajerskega Gospodarja," dne 27. marca, 1943: 1.—Zaščitniki (Schutzange-hoerige) to je tisti ki nimajo niti nemškega niti nobenega drugega državljanstva, bodo potegnj eni v posebno službeno obvezo. 2.—V bodočih tednih bo izšel splošen pregled vseh še nepojasnjenih vprašanj glede članstva v Steierische Heimatbund in s tem hkrati nemškega državljanstva ali zaščitništva. "3.—Vsi moški in ženske, ki si bili rojeni pred 31. marcem, 1927 in katerih članstvo v Heimbundu iz kakršnih koli razlogov še ni pojasnjeno, se morajo zglasiti v pisarnah posameznih 'Ortsgruppe.' "4.—Kmetijam, katerih lastniki se nahajajo pri vojakih, se postavijo tako zvani 'kmetijski botri' (Hofpate), predlagani po Ortsbauernfuehrerju in imenovani po Kreisfuehrerju. "5.—Vse baterije, odnosno akumulatorji motornih vozil se morajo takoj oddati." Komentarji k tem novicam so nepotrebni—iz njih je videti, da žive štajerski Slovenci pod večnim pritiskom in da se policija ukvarja z vsakim posameznikom. Tudi oni, katerim Nemci ne priznavajo nobenega državljanstva, stoje pod "posebno službeno obvezo." Jugoslovani ne popuste New York.—Columbia Broadcasting System oddaja poročilo moskovskega radia o srditih bojih v Bosni in Črnigori. Jugoslovanski gerilci so se spopadli z močnimi oddelki okupatorjevih čet in so jih v Črni gori potisnili nazaj. Poročilo trdi da se nahajajo gerilci zdaj neposredno pred črnogorskim mestom Podgori-jco kjer imajo Italijani najmoč-j nejšo posadko vsega črnogorskega ozemlja. Malodušnost v vrstah italijanske vojske Iz nekega verodostojnega poročila iz Jugoslavije posnemamo naslednje: "V zadnjem času je opaziti, da je morala italijanskih čet močno popustila. Malodušnost se je polastila italijanskega vojaštva posebno po uničenju laških armad na vzhodnem bojišču in seveda, po porazu v Severni Afriki. "Lani so italijanski dezerter-ji pobegali v mesta in se tam skrivali. Italijansko vodstvo je poskušalo preprečiti odbegava-nje s tem, da je krivce obsojalo na smrt. Jugoslovanska javnost se spominja ustrelitve osem italijanskih vojakov v Mostaru in 15 v Ljubljani. . "Zdaj pa italijanski vojaki kar prostovoljno prehajajo na našo stran. V bližini Kočevja je pobegnilo šest italijanskih vojakov k partizanom—s seboj pa so prinesli dva metalca min še drugega orožja. Blizu pet let prevažajo s fronte na fronto in jim usiljujejo, da se bore za Mussolinija. Zdaj so uvideli, kam jih to vede in se odločili, da se bodo borili za sebe, svoje rodbine in za svojo pravico do človeku primernega življenja." Stotisoč vojakov osišča napada jugoslovanske patriote Jugoslovanska vlada v izgnanstvu v Londonu je poročala 25. maja, da so se boji v štirih okrajih Jugoslavije poostrili, ker Nemci znova poskušajo zadobiti popolno kontrolo nad Jugoslavijo, kjer jim groze zavezniška izkrcavanja. Glasom teh vesti, operira v Črni gori, južni Bosni, Hercegovini in Sandjaku sedem nemških in italijanskih divizij, katerih moštvo šteje šteje približno 'stotisoč vojakov; pomagajo jim tudi močni oddelki nemške "Luftwaffe." Vesti iz bojišča pa naznanjajo, da se je začela vojaška kampanja velikega obsega. V bližini Mojkovca sta imeli obe strani velike izgube o priliki bitke, v kateri so uporni Jugoslovani dolgo časa zadrževali sovražnikovo prodiranje. Neprestano udarjanje gerilcev na Balkanu Ray Brock, dopisnik New York Times poroča iz Carigrada, Turčija z dne 23. maja, da so se gerilski nemiri razširili Kreto, Grčijo, Jugoslavijo na m Ljubljane so prešli k partizanom trije vojaki. Tudi v Beli Krajini se je dogodilo isto. "Med temi dezerterji se nahajajo možje, katere že skozi in zapadno Bolgarsko. Povečana aktivnost borbenih patriotov je v inozemskih voja-šflih krogih v Turčiji podprla prepričanje, da dirigira zavezniški stan na Srednjem Vzhodu te gerilske operacije, ki se razvijajo na vseh Egejskih in Sredozemskih otokih v cilju, da se ustvari v balkanskem zaledju osišča grožnjo, ki bo podpirala občo ofenzivo v vzhodnem Sredozemlju. Nadalje poročajo, da se je začela pomikati druga italijanska armada iz notranjosti Hrvaške, južne Bosne, Dalmacije in Črne gore nazaj v Italijo najbrže vsled silnih jugoslovanskih napadov in nevarnosti, ki grozi Italijanom na njihovi domači fronti. Radi tega je zapadno krilo bolgarske okupacijske vojske v južni Srbiji in Grčiji zdaj izpostavljeno v širini približno 200 milj hudim in kakor je videti, tudi koordiniranim napadom jugoslovanskih, grških in albanskih gerilcev. Bolgari so poslali močno kolono iz Florino na severo-za-hod, najbrže v cilju, da zaščiti bok bolgarskih okupacijskim silam, toda poročila iz jugoslovanskih virov v Carigradu trde, da je položaj te kolone zelo težak v pogledu oskrbe; promet v teh goratih krajih je zelo nevaren zaradi gerilskih napadov. Omenjena bolgarska kolona šteje baje več nego dve brigadi planinskih čet. Poročila iz Grčije in iz Egej-ske oblasti pa potrjujejo prejšnje vesti, da so Nemci, Bolgari in Italijani na Dodekaneških izpostavljeni sabotaži, katere tudi najstrožji ukrepi niso mogli ustaviti; odpor se nadaljuje in istotako obveščevanje zaveznikov glede razmer na otokih, katere so zasedle sile osišča. Hrvatski maturanti se morajo registrirati za vojaško službo V Zuerich, Švica, je došlo poročilo, da se morajo vsi hrvaški maturanti registrirati za vojaško službo, ker le s tem dobe pravico za polaganje zrelostnega izpita. Deutsche Zeitung in Kroatien,. ki poroča o tem ukrepu pravi, da bodo potujoče komisije obiskale vše gimnazije in ob tej priliki izvršile popis dijakov. Italijanom na pomol Glasom informacij britanskega radia, je odpor v zasedeni Jugoslaviji tako narastel, da so mdrale nemške čete prihiteti na pomoč italijanskim garnizi- jam v Črni gori; to je prvič, da so bili Nemci pozvani v to pokrajino, ter pomagajo zadušiti ljudsko vstajo. Omenjena radio postaja je pripomnila, da so smatrali do-zdaj, da je Črna gora protek-torat Italije. Tudi iz Bosne poročajo o hudih bojih, toda največje bitke so bile pri Podgorici. Celotna posadka je tam poginila ali pa bila ujeta. Podtalno časopisje Žene in otroci igrajo zelo značilno vlogo pri razpečava-nju podtalnega časopisja v zasedenih ozemljih od osišča. Te podtalne liste je treba razdeliti na skrivaj—otroci igrajo tu zares junaško in važno vlogo. Tudi prodajalke v trgovinah imajo precej prilike in se je gotovo poslužujejo za razdeljevanje letakov. Uradnice si pripravijo v svojih uradih steno-grame inozemskih radio oddaj in potem ponoči pomagajo pri prepisovanju in sestavljanju letakov. Zagrebški nadškof protestira Vatikanski radio je neke noči dejal v teku oddaje, namenjene Nemčiji, katero je zabeležila "Federal Communication Com-mission," da so od nacistov kontrolirane hrvaške oblasti zaradi protesta zagrebškega nadškofa, preklicale naredbo, glasom katere bi morala policija popisati vse Žide, vključno one, "ki so bili postali katoličani." Boječ se, da ne bi bili Žid je vrženi v koncentracijska taborišča, je zagrebški nadškof že v začetku marca "vložil energičen protest proti temu ukrepu" pri dr. Ante Paveliču, hrvaškemu marionetnemu mintsrske-mu predsedniku. Vatikanska radio oddaja je poročala, da je par dni pozneje nadškof objasnil svoje stališče napram tej odredbi v eni svojih pridig, v kateri je izjavil: "Nobena posvetna, sila niti politična organizacija kjerkoli na svetu, ne sme preganjati ljudi zaradi njihove plemenske pripadnosti." Avtonomija "Štajerske" Ljubljanski "Slovenec" prinaša v svoji številki z dne 16. aprila vest, da je šef civilne administracije, gauleiter Ueber-reiter o priliki druge obletnice priključitve Spodnje Štajerske k rajhu izdal naredbo, datirano z dne 14. aprila, glasom katere se razširi nemška "avtonomija" na občine vse Spodnje Štajerske. S tem je doseženo, da vse na-redbe nemškega zakonika, v kolikor se tičejo občinske uprave in administracije, avtomatično stopijo v veljavo na ozemlju Spodnje Štajerske. Gerilci odbijajo napade okupatorjev Bern. — Oddelki patriotičnih Jugoslovanov v Sandžaku, Hercegovini in južni Bosni so odbili mnogo navalov zasedbenih čet, ki neprestano in z besnost-jo napadajo gerilske postojanke. V okolici Goradže, pri Foči, Prijepolju in Bjelom polju, so gerilci prizadeli sovražniku izredno težke izgube ter nato izvedli uspešen proti-napad, v teku katerega se jim je posrečilo upleniti velike količine vojaškega materiala. V Črni gori se gerilci tudi bore v okolici mesta Podgorice; isto tako v Bosanski Krajini blizu mesta Banjaluke. Boji v okolici Zagreba Bern.—Hrvaški partizani so začeli uspešne operacije na ozemlju južno in južnovzhodno od Zagreba. V bližini mesteca Velike Gorice so partizani popolnoma potolkli oddelek sovražne pehote, zajeli 40 ujetnikov in precej plena. Na meji med Hrvaško in Slovenijo pa so partizani uspešno napadli italijansko posadko v kraju Vinica. Potolkli so vso posadko do zadnjega moža in ubili komandanta. Razvoj bojev Bern.—Nemške in italijanske tolpe nadaljujejo svoje napade na osvobojeno ozemlje V Sandžaku in Črni gori, v Hercegovini in južni Bosni, povsod divjajo srditi boji. Sovražnik ima povsod ogromne izgube. V Slavoniji je bila izvršena na več krajih sabotaža na železniških progah; več vojaških vlakov je bilo vrženih iz tira. Nemci v Trstu in na Reki Agentura Tass poroča iz Berna po vesteh iz italijanskih virov, da je nemška vrhovna komanda v Beogradu imenovala nemške komisarje v mestih Trst in Reka. V tržaški luki in na dokih gospodarijo nemški SS oddelki. Nemške čete so prispele v Trst in tabore v bližini pristanišča. Po ulicah teh mest pa defiiira-jo vsak dan nemške čete s topovi, v polni vojni opremi. Ti novi vojaški ukrepi so previdnostne mere in del priprav v vsej balkanski zoni, katere del je obala Jadranskega morja. Smatrajo jo za obrambno področje, ki spada pod nemško kontrolo. Zatemnitev na Hrvaškem Madžarski list Pester Lloyd poroča v svoji številki od 22. aprila, da je hrvaška vlada odredila na vsem svojem ozemlju ponovno uvedbo zatemnitev in sicer počenši od devetih zvečer do šestih zjutraj. Streljanje v Zagrebu Sovjetska agentura Tass prinaša vest i^ Zagreba, da je tarn ošn je vojaško sodišče obsodilo na smrt sedem oseb, med njimi tudi eno ženo, zaradi propagande proti fašizmu in oskrbovanja partizanskih sil z orožjem in zdravilnimi potrebščinami. Hrib 609 Napisal John Litile Washington, maja (ONA) — Znano vam je, da so Nemci bra niii Bizerto izza obroča utrjenih| hilro zadušili; ujetniki pravijo bil o naših vojakih, da ne pojejo ka- katere je bil z motiko ali dina-mitom izkopal v. steno. Naprej in naprej so streljali kljub srditemu ognju z nemške strani in napadom letal, ki so odvijala svojo vijugasto pot skozi doline in neposredno nad zemljo napadala postojanke topov. Na vsezogdaj v soboto, ko se je bil razvnel topovski ogenj do največje sile, se je pehota, pod zaščito nekaj tankov na obeh bokih, začela pomikati naprej. Ko je utihnil topovski ogenj, je bilo čuti le še redno in neprestano bobnanje nemških strojnih pušk. Toda ameriški vojaki so v svojih rjavih oblekah in s puškami v rokah planili naprej. Njih lica so bila zaradi globokih čelad čudno skrajšana. Skozi žitna polja ob cesti in skozi arabsko vas, so v kratkih skokih drveli naprej in se od časa do časa ustavili in streljali, čakajoč, da njihove lastne strojnice posežejo vmes in odpro svoj ogenj na sovražnika. Posebno srdita je bila obramba v arabski vasi. Tam je bil naš napad za ma!o časa ustavljen. Toda ameriška iznajdljivost in \ ameriško junaštvo je imelo svoj I odgovor pripravljen. Kroglje, katerih pot skozi zrak se jasno vidi, takozvane "tracer bulleis," so pokazale cilje v vasi in kmalu nato so začeli iz ozadja grmeti topovi. Nemška pozicija se je razsula v prah in razvaline in pehota je zopet nadaljevala svojo pot. Spehane in vse v znoju, so naše čete prispele na vrh, kjer se jim je odprl, pogled na zadnji ozki košček Tunizije, katerega po Nemci še držali. Sovražnik je iz nasprotnega pobočja vzel naše čete ped težki ogenj svojih mož-narjev in strojnih pušk. Naši so šli naprej — zdaj zopet navzdol —in v bajonetnem naskoku pregnali sovražnika. Na hribu je bilo le še par malih gnezd odpora, katere so ti visoko raščeni možje, z odprtimi srajcami okoli vratu, v novem pohodu na grič gorskih postojank. Ker je najbolj visok, je bil Djebal Ta-hent, katerega je štab imenoval hrib 609, najbolj važen — kot ključ križišča Mateur in cest, ki vodijo v Bizerto. .Amerikanci so zavzeli ta grič in odprli pot za odločilni sunek, ki je pognal vojaštvo osišča ven v morje. Z vrha, razdrapane in raztrgane skale, visoke 2,000 čevljev, se odpira pogled po dolini prav do ravnih streh v Ma-teurju, oddaljenem 13 milj, in zadaj za njim do dveh jezer, Achkel in Bizerte. še dalje v ozadju pa se pokaže v dalnogle-du, skozi paro razgretega zraka in malo nejasno, prav na obzorju široka bela lisa. Ta lisa je Bizerte. Nemci so bili spremenili ta hrib v neverjetno močno postojanko. Vse strani — kopica ka-menitih arabskih hiš, žitna polja na pobočjih, vsa dolga vijugasta in razvožena pot — vse je bilo pod križaj oči m se ognjem iz strojnic in topov. Posadka je bila nemška, vojaštvo linijske pehote, sami stari, izkušeni vojaki. Imeli so nalog, da vztrajajo 14 dni. Toda od trenotka, ko se je napad začel, so držali manj kot 14 ur. Zgodovinske knjige bodo seveda poročale, kakor je to navada za zgodovinske knjige:' "Ameriška pehota je udarila čez hribe, zavzela nemške pozicije in odprla pot v Mateur." Bilo pa je nekoliko bolj težko in zamotano, kakor je razvi-deti iz poročila, kako so Amerikanci z napadom zavzeli ta hrib; to poročilo je poslal Drew Mid-dleton prejšnji teden brzojavno ^časopisu The New York Times. Najprej so govorili topovi — "dolgi tom, oz. 155 mm-top; 105 kor Angleži in nikdar ne vpijejo kakor Francozi. Ako bi šli tja, kakor je to storil Middleton le tri dni po tem boju, bi našli povsod najldpši mir. Nič drugega nego zeleno travo, rumeneče žito in umaza-'no-bele stene arabskh hiš. Tam kopljejo zdaj malo pokopališče s črnimi nemškimi križi, čisto doli v dolini pa so ameriški grobovi. Tam sCr križi beli in sem in tja posejani z Davidovo zvezdo nad padlimi Židi. Vsi so mrtvi — a mi upamo, da jim bo žemljica lahka. Arabci, ubožni in siromašni, se vračajo nazaj na svoj hrib. Star bel konj se že pase na polju, kjer s0 ropotale strojnice. Mali dečki se igrajo na cesti v arabski vasi in ne mislijo na mine, ki še niso pospravljene. Pojdimo nazaj na vrh, mimo jam, ki so jih izdolbli Nemci v skalo kot zaklonišča proti ognju iz naših topov in bomb; mimo večjih jam, v katerih je imelo prostora najmanj 20 mož, v katerih so jedli in spali, ko so se naše sile zbirale v •dolinah izpod njih; mimo topovskih pozicij in razstreljenih topov; mimo raztrganih krp vojaških plaščev. Na vrhu* ako se gleda proti Mateur-ju in Bizerti, je videti oblake prahu po cestah, na katerih hiti naprej druga armada Zedinjenih držav. Tja naprej hiti, ker je padel hrib 609 in z njim mnogo dobrih vojakov. Veter prinaša k nam zamolklo grmenje topov in rezko pokanje strojnic v daljavi, kjer sovražnik še brani pot v Ferryville. Toda kljub vsem znakom boja, kljub betonskim topovskim pozicijam in vsepovsod razmetanim predmetom vojaške opreme, s in 75 s — so grmeli in njihov! je na našem griču vse mirno, grom je odmeval skozi dolino in Vojna je bila tu, včeraj, toda dase odbijal od gore do gore. Dva j nes le še veter veje preko goste dni so bruhali svoj ogenj, trga- trave in majepšenične bilke. Na li debele kose zemlje iz pobočja1 grobovih, ki so tako daleč od do-in potisnili sovražnika v jame J ma, pa vlada tišina, j ^ i is mu lil jomote" GLÀ3IL0 K. S. K,^gPNÖTE, JUNK i, ÏS15 «Ht «T. OLABt AVENUE IM IIWHWMlUl HO _ CLEVELAND S. OHIO. lato». Za in lnoaemstvo.____ .JOJ« ..$2.00 ..$3.00 OFFICIAL ORGAN OP AND PUBUSHED BY THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Of the U. 8. A. In the Interest at the Orctar OfflCE: «117 ST. CLAIR AVSTOE CLEVELAND 3, OHIO. _It«»: HBhImcti Ell Trag of HiliNiJyUon: For member*, yearly............................................................................................................84 For nonmembers in U. 8. A.................................................................00 Foreign Countries..................................................-.............................................................>3-00 HALO VPOGLEDA V NASO T KAMPANJO DAN AMERIŠKE ZASTAVE k Zvezde in proge so postale narodna zastava vsled sklepa Kontinentalnega kongresa z dne 14. junija, 1777. V svojem proglasu, da se dan 14. junija proslavi kot Za stavni Dan (Flag Day), je predsednik Roosevelt naglasil, v tem času, ko načela edinosti in svobode, ki jih ameriška za-merno, da ponovno potrdimo svojo vero v ideale, za katere naša zastava stoji in svojo udanost napram deželi, nad katero je ista plapolala za več kot poldrugo stoletje." Odredil je, naj se razobesi zastavo z vseh vladnih poslopij in pozval ljudstvo Zrduženih držav, naj dan proslavi v šolah javnih shajališčih in cerkvah in z razobešenjem zastav v pri vatnih hiš in v drugih primernih prostorih. V zvezi je United States Flag Association (vsenarodna organizacija), ki deluje za boljše razumevanje ameriških idealov in ustanov pripravila vrsto dnevnih radio programov, katerih se postaje širom dežele poslužijo tekom tedna od4$. do 14. juni ja. Organizacija označuje te dni kot teden zastave in tudi daj povod primernim prireditvam v šolah, cerkvah in s strani državljanskih, bratovskih in patriotičnih skupin. Zastava naših Združenih držav s svojimi 48 zvezdami in 13 progami, ki bo na ta dan (14. junija) zopet vihrala s tisočih drogov, ni enaka izvirni zastavi, kakršna je bila za časa Revoluci onarne vojne leta 1776. Pa tudi ni resnica, da je prva zastava nastala pod spretnimi prsti šivilje Bettsy Ross, vzlic temu, da se ta omiljena patriotična legenda stalno ponavlja, kar se je tofcom vsega 19. stoletja liki pravljici o Washingtonu in črešnj pripovedovala šolskim'otrokom v Ameriki. Zgodovinarji so danes večinoma soglasni, da prednik naše sedanje zastave je bil prapor, ki je vihral nad glavnim stanom generala Washingtona v Cambridge, Mass., dne 2. januarja 1776. Nekateri so nazivali ta prapor Grand Union Flag, drugi pa Cambridge Flag. Obstojal je iz 13 prog, rdečih in belih po vrsti, s križema Sv. Jurija in Sv. Andreja na plavem polju v zgornjem levem kotu. To je bila dokaj čudna zastava, kajti 13 prog je predstavljala unijo kolonistov in njihov upor proti stari domovini, dočim plavo polje s križem je bilo posneto iz britanska zastave in je predstavljalo podaništvo, ki se je še deloma pripoznavalo. * Ta Grand Uijion zastava je nadaljevala biti zastava revolucije, dokler ni Kontinentalni kongres z zakonom z dne 14 junija, 1777 uvedel zvezde in proge. Ta zakon se glasi: "Sklenjeno, da zastava Združenih držav naj bo 13 prog, rdečih in belih po vrsti, da naj bo unija 13 zvezd, belih na plavem polju, predstavljajočih novo konstelacijo." Ko so sprejeli dve novi državi, Vermont in Tennessee v Unijo, je kongres dne 13. januarja, 1794 sprejel sledeči zakon: "Od prvega dne maja 1795 naprej, naj bo zastava Združenih držav 15 prog, rdečih in belih po vrsti, in unija naj bo 15 zvezd, belih na plavem polju." Navedena zastava, ki je ostala v rabi za dobo 23 let, je bila ona, ki je navdahnila Francis Scott Keya, ko je spisal pesem "The Star Spangled Banner," ko jo je videl vihrati nad trdnjavico Forth McHenry v teku vojne od leta 1812. Do leta 1818 je bilo več novih držav sprejetih v Unijo in tako je postalo potrebno zopet spremeniti obliko zastave. Tedaj je kongres sprejel zakon, da ni le vključil nove države v zastavo, marveč je tudi določil, naj se od tedaj naprej doda po ena zvezda za vsako na novo sprejeto državo, ni naj zastava avtomatično stopi v veljavo dne 4. julija, ki sledi po tem sprejetju. Istočasno je bilo sklenjeno, da se število prog za vselej zniža na 13 v zhaku 13 izvirnih držav. Dočim je ta oblika prog potem ostala vedno enaka, so zvezde v zastavi nekolikokrat spremenile svoje razvrstitve. Najprej, ko jih je bilo le 13, bile so na plavem polju nanizane v obliki kolobarja. Kasneje so bile nanizane v treh vrstah, v vsaki po pet. Nekoliko časa so bile tako razvrščene, kot da bi skupaj tvorile drugo večjo zvezdo. Konč.no pa se je sklenilo označevati iste v šestih ravnih vrstah, po osem skupaj. Tukaj navajamo razdelbo vseh 48 zvezd po posameznih državah: Prva vrata, od leve na desno: Delaware, Peennsylvania, New Jersey, Georgia, Connecticut, Mssachusetts, Maryland in South Carolina. . Druga vrata: New Hempshire, Viriginia New York, North Carolina, Rhode Island, Vermont, Kentucky in Tennessee. Tretja vrsta: Ohio, Louisiana:, Indiana, Mississippi, Illinois, Alabama, Maine in Missouri. četrta vrsta: Arkansas, Michigan, Florida, Texas, Iowa, Wisconsin, California in Minnesota. Peta vrsta: Oregon, Kansas, West Virginia, Nevada, Nebraska, Colorado, North Dakote in South Dakota. Smta vrsta: Montana, Washington, Idaho, Wisconsin, Utah, Oklahoma, New Mexico in Arizona. Brat Zalar, naš glavni tajnik ima v današnji izdaji Glasila objavljeno svoje redno osmo in svoje drugo splošno poročilo o naši "V" kampanji mladinskega oddelka za dovo prvih dveh mesecev in treh dni. Skupna dosedanja svota nove zavarovalnine znaša $153,250. Če prelistamo njegovo končno poročilo, vidimo, da je bilo v tej dobi 83 krajevnih društev agilnih, žal, 95 pa ne. Torej je doslej še več kot polovica društev zaspanih. Ko smo v št. 18 Glasila pisali o prvomesečnem uspehu te kampanje, je bilo tedaj ha prvem mestu žensko društvo št. 108 v Jolietu, 111., zdaj je pa to društvo nadkrililo tudi žensko društvo in sicer št. 81 v Pittsburghu, Pa., ki se ponaša z največjo svoto nove zavarovalnine $8,500. Torej stopajo naše cenjene Jednotarice z lepim zgledom naprej. Cast jim in priznanje! Na drugem častnem mestu je dvoje društev: št. 29 v Jolietu, 111., in št. 108, tudi v Jolietu, vsako ima $7,000 nove zavaro valnine. Na tretjem častnem mestu je enako dvoje društev in sicer št. 157 v Sheboyganu, Wis., in št. 169 v Clevelandu z $6,500 zavarovalnine. Cas je že, da se onih 95 krajevnih društev že enkrat zgane ki doslej niso pridobila niti dolarja nove zavarovalnine. Men da ne boste dopustili, da bi bilo Glosilo primorano l.oncem kam panje kako izmed teh društev zapisati na "črno tablo !" Od boraiki onih društev in članstvo—zganite se, da ne bo prepozno -V- Domača fronta Kolesne vrste informacije si želijo vojaki Hrana in pošta imata največji vpliv na moralo čet in v mnogih slučajih bo vojak ali mornar rajši prej prečital svojo pošto in šele potem bo jedel. Vojaki imajo najrajši, ako jim od doma pišejo, kaj se doma godi z njihovo družino; potem radi kaj slišijo o svojih prijateljih, posebno onih, ki so pri vojakih in ravno tako radi zvedo, kaj se splošno dogaja v njihovem domačem kraju. Napačni način poročevanja lahko zlomi moralo vojaka. Pritožbe v pismih, pisma, ki govorijo, kako so doma "potrti" in poročila o domačih neprijetnih zadevščinah vplivajo nepo-voljno na vojaka, da je razmiš-ljen in ne pazi dovolj no na svojo težko dolžnost ter na svoje lastno življenje. /Vojaki, ki se borijo, pa tudi nimajo radi pisem, pisanih od tujih ljudi, ki so se pridružili kakemu "klubu za dopisovanje borcem." Pisma, v katerih jim laskajo ljudje, ki so slučajno doznali za njihov naslov, jim ne pomenijo dosti. To so rezultati ankete, ki jo je pred kratkim izvršil urad za vojni informacije skupno s posebnim oddelkom vojaških oboroženih sil med vojaki doma in preko morja. V svojem komentarju o vplivu na moralo vojakov, katero vršijo pisma od doma, je rekel general major Lewis H. Brereton, glavni poveljnik ameriških oboroženih sil na Srednjem Vzhodu, sledeče: Včasih so pisma morda bolj važna kot municija." Borci na vseh frontah so istega mišljenja, da nima nobena reč takega vpliva na vstvarjanje morale med njimi kot pošta. Neki vojak v Afriki je dejal: V naši edinici smo se vsi počutili nekako slabo. Pa je prišla pošta. Naslednji dan je bil drugi dan težke bitke. Pripravite svoje domove sedaj za prihodnjo zimo Prihodnja zima bo ena od najbolj kritičnih perij od te vojne za milijone civilnega prebivalstva, ako se že sedaj ne podvzame potrebne korake in se pripravi za hladne dneve Tako opozarja urad za vojne informacije. ¿Prebivalstvu se priporoča, da povzame sledeče korake: 1.—Instalirajte potrebno, da bi varčevali s toploto in se ubra nili mraza ter tako varčevali tudi z gorivom. ( Glavna sred stvaso: inzulacija, dobro zapi rana vrata in okna in sličnfc). 2.—Naročite premog takoj in dajte trgovcu možnost, da vam dobavi blago v taki obliki, take ga tipa in v taki množini, kakor mu je mogoče ,ter naj ima časa dovolj za dobavo. 3.—Pregleda j te vse naprave za gretje, bilo na olje, bencin premog ali gas, tako, da boste dosegli največje rezultate. Iz gledi, da bi se moglo nabaviti nove naprave, so slabi, zato*se morajo obstoječe držati v naj boljšem redu. Rekrutiranje novih dijakinj za bolničarke Ako se število dijakinj za bolničarke v tej deželi to leto ne poviša do 65,000, bo Ameri ka ogrožena v pogledu njenega zdravstva. Tako nas opozarja urad za vojne informacije. Deklica, ki so odzove pozivu 1943 za dijakinjo-bolničarko prevzame važno vojno opravi o. Ona oprosti s tem drugo iz-vežbano žensko za delo z oboroženo silo in pomaga k boljši preskrbi bolnikov in ranjencev doma. Istočasno se vsposoblja za lastno poovoljno karijero. PREGLEDMM)STI EL MER DAVIS, dirktor O. W. I.. Washington, D. C. Vojna se ni končana Ravnokar se vojna nahaja v tistem stadiju, ki ga je Hitler navadno imenoval "ustvarjaja-joča pavza." To je v prejšnjih časih za njega pomenilo, da nekaj pripravlja proti nekemu. Sedaj pa so priprave na naši Pošta je povzročila, da se je strani. Mi se pripravljamo na bitka drugače razvijala. Vsak napad nekje med Grško in Nor-se je spustil v bitko z boljšim veško ali kjerkoli že. Znaki pa razpoloženjem, ker je dobil j pokazujejo, da se tudi Nemci vesti od doma." pripravljajo za novo ofenzivo Neki motrnar pa je dodal: V bitkah vršimo svojo dolžnost in najrajše o tem sploh ne mislimo, razven da smo bili njih srečni. Želimo se odpo-Čiti. Na enkrat čujete, da je prišla pošta. Kakor na iglah ste, dokler za res pride, izgleda, kakor da ne morete dočakati, da bi odprli žakelj in sortirali koverte." In drugi mornar: "Ko se nam je približal tanker, da nam da bencin, nam je prinesel tudi pošto za tri mesece. Kapitan je odredil, da smo bili prosti do popoldne vsi., razven onih, ki neobhodno morajo biti na dolžnosti, da bi lahko čitali pošto in na njo odgovorili." proti Rusiji. Morda ne bo ha isti široki podlagi kakor lansko leto. Sigurno ne bo—ker ne more biti—na taki podlagi kakor je bila pred dvema letoma. Toda Hitler ima še vedno nekoliko milijonov vojakov in več tisoč letal. Še vedno lahko močno udari . . . Vojna na dve fronte Mi vodimo vojno na dve fronte in imamo več kot polovico svoje moči na Pacifiški fronti. Na obeh straneh moramo potovati zelo dolgo, da pridemo v dotik s sovražnikom, kateri se bori v bližini svoje domovine. Mr. Mark Sullivan je pred kratkem napisal, govoreč samo v pogledu plina in benci- na, da ameriška mornarica, njene zračne in pozemske sile verjetno vporabijo teh materij več, da pridejo v dotik s sovražnikom kot za samo borbo, ko so že v dotiku z njim. Pri napadanju Nemčije imamo pomoč dveh narodov—Britanije in Rusije—ki so tik ob Nemčiji in je torej njihova pozicija z logističnega gledišča manj ne-povoljna. V vojni proti Nemčiji stoji velik del zavezniških sil neposredno ob njej. Nihče ne more prerokovati usodo vojne; toda s principijelnega stališča izgleda, da bi bilo lažje poraziti Nemčijo med tem, ko bi se Japonska še dalje borila, nego bi bilo poraziti Japonsko med tem ko bi se Nemčija še nadalje borila. Mi moramo izbirati med dvema zlema in iz praktične izkušnje izgleda nemška nevarnost večja. Stvarno je Hitler svoje uspehe v vojni izrabil mnogo bolj uspešno nego Japonci; v teku enega leta, od kar so zasedli prazne dežele, so napravili mnogo manj, nego se je moglo pričakovati. Glavni razlog je v tem, da so vse japonske pridobitve preko morja. Pridelki iz teh zemelj se morajo prevažati na Japonsko z ladjami, a ameriške podmornice stalno uničujejo japonsko mornarico. Hitlerjeve pridobitve pa ležijo vse okoli Nemčije in do njih je lahko priti po cestah in po železnici. On je že oropal večino bogastva v zasedenih deželah in sedaj poskuša ugrabiti še njihovo delovno silo, za delo v nemških tovarnah. Zadnje izkušnje nam svetijo,, da je bolje osredotočiti se najprej na Nemčijo. To seveda ne pomeni, da bomo zanemarili Japonsko ali da ji bomo dovolili, da nemoteno izkorišča zasužnjene dežele. Zelo je verjetno, da bodo še pri lično nadlegovani, še predno bo konec tega leta. Toda vse to bo še trajalo, dokler bomo podpirali dva velika militarična imperija. Trajalo bo in borbe bodo potrebne, kakor tudi izguba življenj in narodnega premoženja. Kakor sem rekel zadnji teden: kar se je zgodilo v Tuniziji, nam daje ponovno upanje, kakor leta 1918, da bodo Nemci popustili, kadar bodo videli, da ne morejo zmagati. Ampak oni ne bodo tega uvideli tako dolgo, dokler se ne bodo prepričali, da je tako. In morali se bomo še dobro boriti, da jih prepričamo; in tudi trdo delati ter stalno proizvajati vojne potrebščine; zato pa imeti manj blaga za civilno potrošnjo. Z drugimi besedami, moramo pristati na nižji način življenja kot smo ga večinoma bili navajeni, ali kot ga upali imeti . .. -V- Ustanovljena ▼ Jolietu, HL, dna Z. aprila, 180«. Inkorparirana t Jolietu. driavl dne 13. januarja, 1806. GLAVNI URAD: 361-363 N. CHICAGO ST.. JOLDTT, ILL. Telefon t glavnem uradu: Joliet 6448; stanovanja glavnega tajnika »448. Od ustanovitve do 30. aprila, 1943 znaša skupna izplačana podpora $8,742,618 Solventnost 127.24% GLAVNI ODBORNIKI Častni predsednik: FRANK OPEKA, North Chicago, m. Glavni predsednik: JOHN GERM. 817 East "O" St, Pueblo, Ooto. Prvi podpredsednik: JOHN ZEFRAN. 2733 W. 15th St. Chicago, ni. Drugi podpredsednik: MATH PAVLAKOVICH. 47l5|Hatileld St., Pittsburgh, pa. Tretji podpredsednik: JOSEPH LEKSAN. 198—22nd St.. N. W.. Barberton, O. Četrti podpredsednik: MIKE CERKOVNIK. P. O. Bok 287, Ely, Minn. Peta podpredsednica: JOHANA MOHAR, 1138 Dillingham Ave, Sheboygan, Wis. Sesti podpredsednik: OEOROE PAVLAKOVICH. 4573 Pearl St.. Denver. Colo. Glavni tajnik: JOSIP ZALAR, 351 N. Chicago St. Joliet. ni. Posnotnl tajnik: LOUIS ŽELEZNIKAR, 351 N. Chicago St, Joliet, m. Glavni blagajnik: MATT F. SLANA, 351 N. Chicago St., Joliet, Dl. Duhovni vodja: REV. MATH BUTALA 418 N. Chicago St, Joliet, DL Vrhovni idravnlk: DR. JOSEPH E. URSICH, 1901 W. Cermak Rd, Chicago. 111. NADZORNI ODBOR Predsednik: GEORGE J. BRINCE, 513 Adams Ave, Eveleth, Minn. Prva nadaomica: MARY E. POLUTNIK, 1711 K 30th St, Lorain, O. Drugi nadzornik: FRANK LOKAR, 1352 Hawthorne St, Pittsburgh, P* Tretji nadzornik: JOHN PEZDIRTZ. 14904 Pepper Ave., Cleveland 10, Ohio Četrta nadzornica: MARY HOCHEVAR, 21241 Miller Ave, Cleveland 10. Ohio. FINANČNI ODBOR Predsednik: JOHN OERM 817 East "C" St, Pueblo. Colo. Tajnik: JOSIP ZALAR, 351 N. Chicago St, Joliet. 111. Prvi odbornik: FRANK J. GOSPODARICH, 300 Ruby St, Joliet. 111. Drugi odbornik: MARTIN SHUKLE, 811 Avenue A. Eveleth. Minn. Tretji odbornik: RUDOLPH G. RUDM4N, 400 Burlington Rd, WUklnsburg. Pa. Četrti odbornik: GEORGE O. BRINCE. 718 Jones St, Eveleth. Minn. POROTNI ODBOR Predsednik: JOHN DECHMAN. 1102 Jancey St, Pittsburgh, Pa. Prva porotnica: MARY KOSMERL. 117—5th St.. S. W, Chlsholm, Minn. Drugi porotnik: JOSEPH RUSS, 1101 E. 8th St, Pueblo. Colo. Tretji porotnik: JOHN OBLAK, 215 W. Walker St, Milwaukee, wis. Četrti porotnik: JOHN TERSELICH, 1847 W. Cermak Rd, Chicago, Dl. Peti porotnik: JOHN BEVEC, Alexander Ave, Strabane, Pa. Šesti porotnik: LUKA MATANICH, 2524 E. 109th St, South Chicago. 111. UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA IVAN ZUPAN, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. VODJA ATLETIKE JOSEPH ZORC, 1045 Wadsworth Ave, North Chicago, 111. NAČELNICA MLADINSKE IN ŽENSKE AKTIVNOSTI JEAN M TEŽAK, 457 Indiana St, Joliet, 111. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote, naj se po&iljajo na glavnega tajnika JOSIPA ZALARJA, 351 N. Chicago St, Joliet, Dl.; dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na GLASILO K. S. K. JEDNOTE, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. iz glavnega urada k. s. k. jednote PRIČAKOVAN VESELJA DAN Ko vrnejo se ladje naše po vojni zopet v naš pristan, okrašene in zmagonosne, tedaj bo spet veselja dan! Na njih slovenskih naših fantov nahajal se bo tudi broj, pred davnim že ki se podali, korajžni vsi odšli so v boj. Ko pridejo domov — zvonovi doneli bodo jim v pozdrav, topiči s hriba pa grmeli, veselja to bo znak, pojav. Jim godba bo v počast igrala, navdušeni pa glasno vsi zapeli bomo pesem znano: Prisrčno nam pozdravljeni!" Veselje to bo nepopisno, veselja rosno bo oko, ko mati sina bo objela in ga poljubljala gorko! Vrnite vendar ladje naše se kmalu s fanti v pristan; da bomo lahko najsrečnejši — obhajali veselja dan! Ivan Zupan Iz poročila, priobčenega na prvi strani današnjega Glasila je lazvidno, da je bilo tekom kampanje do sedaj vpisane nove zavarovalnine za $153,250. Sicer je to že precej lepa vsota, toda ni tako velika, kot bi morala biti. V teku dveh mesecev kampanje, bi morali imeti najmanj še enkrat toliko svoto nove zavarovalnine in bi jo tudi prav lahko imeli, če bi bilo za kampanjo nekoliko več zanimanja, nekoliko več življenja. Vse preveč mrtvi smo. Nobenega pravega življenja ni. Zakaj to? Kaj je vzrok? Je že res, da smo vsi precej zaposleni, toda vseeno bi se morali tudi za napredek Jednote nekoliko zanimati in nekoliko časa porabiti v kampanjske svrhe. Izmed 178 krajevnih društev je bilo do sedaj samo 83 društev aktivnih. Teh 83 društev je do sedaj vpisalo $153,250. Kje so pa ostala društva? Kaj pa je z ostalimi 95 društvi? Nad polovico krajevnih društev ni v tej kampanji pridobilo niti enega novega člana za pristop v mladinski oddelek. To je žalostno, zelo žalostno. Če bi tudi teh 95 društev bilo delavnih in aktivnih, bi lahko imeli že nad $300,000 vpisane zavarovalnine. Uradniki, uradnice, kje ste? Zdramite se, pričnite z delom. Vsako posamezno društvo je del Jednote. Zato bi moralo tudi vsako društvo za napredek Jednote delati. Če hočemo, da bo kampanja res uspešna, moramo vsi delati! Imejmo za geslo: Vsi na delo, za večjo in močnejšo K. S. K. Jednoto! JOSIP ZALAR, glavni tajnik. Malodušnost v vrstah italijanske vojske Iz nekega verodostojnega poročila iz Jugoslavije posnemamo naslednje: V zadnjem času je opaziti, da je morala italijanskih čet močno popustila. Malodušnost se je polastila italijanskega vojaštva posebno po uničenju laških armad na vzhodnem bojišču in, seveda, po porazu v Severni Afriki. Lani so italijanski dezerterji pobegali v mesta ir. se tam skrivali. Italijansko vodstvo je poskušalo preprečiti odbegavanje s tem, da je krivce obsojalo na smrt. Jugoslovanska javnost se spominja ustrelitve 8 italijanskih vojakov v Mostaru in 15 v Ljubljani. Zdaj pa italijanski vojaki kar prostovoljno prehajajo na našo stran. V bližini Kočevja je pobegnilo 6 italijanskih vojakov k partizanom — s seboj pa so prinesli dva metalca min in še drugega orožja. Blizu Ljubljane so prešli k partizanom trije vojaki. Tudi v Beli Krajini se je dogodilo isto. Med temi dezerterji se nahajajo možje, katere že skozi pet let prevažajo s fronte na fronto in jim usiljujejo, da se bore za Mussolinija. Zdaj so uvideli, kam jih to vede in se odločili, da se bodo borili za sebe, svoje rodbine in za svojo pravico do človeku primernega življenja. Izdajalec Max Stephan bo moral vseeno na vislice Detroit, Mich. — Federalni sodnik Tuttle je že tretjič obsodil na smrt izdajalca Max Stephana, ki je dal streho in hrano nemškemu poročniku, ko je ube-žal iz kanadskega jetniškega taborišča. Dve prejšnji obsodbi sta morali čaikati, ker se je Ste-phan pritožil na višje inštamce. Prvič je bila določena njegova smrtna kazen na 13. novembra, drugič na 27. aprila. Zdaj, ko so vse instance odrekle novo obravnavo, je odločil sodnik Tuttle, da bo šel Stephan v smrt 2. julija v jetnišnici Milan, Michigan. -o- . Major Kermit Roosevelt umrl v Alaski Washington. — Kermit Roosevelt, drugi sin bivšega predsednika Zed. držav, Teodorja Roose. velta je umrl v petek v Alaski, kjer se je nahajal v aktivni službi pri ameriški armadi. Imel je čin majorja. Star je bil 53 let. Njegov mlajši brat Quentin je bil ubit v prvi svetovni vojni na francoski fronti in je pokopan v Francki. Vojni oddelek ne poroča o vzroku smrti majorja Roosevel-ta, zato se sodi, da je umrl naravne smrti. V tej vojni je vstopil najprej v angleško arma- , do. Nabiral je tudi prostovoljce za Finsko proti Rusiji. Finančno poročilo K. S.K. Jednote za meiec april, Financial Report of K. S. K. J. for April, lUi 1943 6 Z 1 2 .. 3 .. 4 .. 5 ... 7 .. 8 ... 11 .., 12 ... 13 .. 13 ... 15 .. 16 .. 17 ... 20 .. 21 ... 23 ... 25 .. 29 .. 30 ... 32 .. 38 .. 40 .. 41 .. 42 .. 43 .. 44 .. 45 .. 47 ... 50 ... 51 ... 52 .. 53 .. 55 ... 56 ... 57 ... 58 ... 59 ... 60 „.. 61 ... 62 ... 63 .., 64 ... 65 ... 69 ... 70 ... 72 ... 74 ... 75 ... 77 ... 78 ... 79 ... 80 ... 81 ... 83 ... 84 ... 85 ... 86 ... 87 ... 88 ... 90 ... 91 ... 92 ... 93 ... 94 ... 95 ... 97 ... 98 ... 101 ... 103 ... 104 ... 105 ... 108 ... 109 ... 110 ... 111 ... 112 ... 113 ... 114 ... 115 ... 118 ... 119 ... 120 ... 121 ... 122 ... 123 ... 124 ... 126 ... 127 ... 128 ... 131 ... 132 ... 133 ... 134 ... 135 ... 136 ... 139 ... 143 ... 144 ... 145 ... 146 ... 147 ... 148 ... 150 ... 152 ... 153 ... 154 ... 156 ... 157 ... 158 ... 160 ... 161 ... 162 ... 163 ... 164 ... 165 ... 166 ... 167 ... 168 ... 169 ... 170 ... 171 ... 172 ... 173 ... 174 ... 175 ... 176 ... 178 ... 179 ... 180 ... 181 ... 182 ... 183 ... 184 ... 185 ... 186 ... 187 ... 188 ... 189 ... 160 ... 191 ... 193 ... 194 ... 195 „. 196 ... 197 ... 198 ... 202 ... 203 ... 204 ... 206 ... 207 ... 208 ... 210 ... 211 ... .213 ... 214 ... 216 ... 217 ... 218 ... 219 ... lili $ 683.65 1,223.64 369.20 456.78 363.02 1,357.64 233.69 269.36 294.21 90.65 629.20 277.27 125.98 24.88 243.73 194.46 664.07 1,151.95 1,166.24 485.55 153.76 242.67 209.36 341.11 376.10 135.30 439.26 165.38 76.55 62.60 .] 700.21 704.73( 675.84! 456.33! 85.43! .| 1,108.18 "I 1 .1 246.13 34.50 798.50 350.29 707.28 106.67 228.39 671.28i 109.12 99.28; 278.17s 570.31 477.88, 354.14: 624.04 I 13.70 269.63 183.36! 313.02! 58.64 95.26! 242.61 155.711 649.08 111.03 141.98 37.00! 211.49, 41122| 406.64 403.02 218.80 914.57! 141.10 326.31 304.81| 339.85: 543.86 255.58; 408.54 70.54 135.16 694.97 64.16 257.15 35.03 9.41 592.70 82.29 263.27 122.26 49.69 168.98 202.04 267.90 268.00 254.10! 430.08 261.55 454.10! 104.64 631.15 415.61 480.02 588.06 439.61 57.59 228.13 146.95 1,620.21 721.68 342.02 480.98 198.20 39.87 353.121 2^98.83 167.51! 168.81 293.47 280.71! 16220 87.76 334.31 99.76 50.97 152.571 224.48 24.24 189.80 127.76 20.15 148.47 124.84 48.79 17624 344.46 456.48 53.15 130.121 91.51, 79.65! 61.24 311.75 24.181 147.95! 31627 58.89 87.45 71.52, 92.41 i 112.89 81.13 165.44 404.70i 500.00 125.00 60.75 14025 47.00 32.35 11.50 58.10 59.70 216.40 297.70] 110.85 34.05! 40.50« 80.50| 47.70! 217.55 182.70' 96.95| 19.55 314.65' 199.85 30.35| 196.25 20.751 25.50 88.15 H 3.001 II 54.80'| 14.40| i! 154.20! 33.751 34.101 6.75! 47.85 116.05! 112.40J 58.251! 150.45 | 47.80' 110.35 144.55! 8.35| 42.70 | 57.90; 6.75; 2.25! 65.65' 33.75| 9.75| 51.60; 45.95 II 60.10|| 46.90! 162.00 159.55!, jI 15.20 67.50 35.10! 412.85 p 96.05! I 132.05 I 59.00! | 14.501 95.30 i 654.30 16.50 27.65 77.05! i 83.50 16.50 74.25 20.75! 10.50 47.80: 8.25 44.20 38.25 24.65 45.30 10.60 61.85 92.55 129.70| | 8.30 32.25 30.15 20.35 16.50 107.85 15.80 57.50 16.25 24.90 16.75 27.40 26.90 12.00 13.95|| U0.30I: 1,000.00 1,000.00 500.00 1,000.00 1,000.00 500.00 1,000.00 1,500.00 1,000.00 1,000.00 500.00 1,000.00 1,000.00 500.00 1,000.00 500.00 500.00 1,000.00 500.00 250.00 225.00 50.00 50.00 50.00 100.00 100.00 225.00 175.00 50.00 50.00 200.00 150.00 75.00 200.00 100.00 100.00 50.00 175.00 200.00 225.00 50.00 350.00 100.00 100.00 50.00 50.00 100.00 300.00 150.00 100.00 350.00 100.00 200.00 250.00 100.00 8.00 36.00 130.00 105.00 15.00 40.00 128.00 56.00 14.00 420.83 109.66 30.76 33.00 91.00 56.00 142.00 214.50 200.33 66.00 41.00' 202.16 201.84 100.00 145.33 19.50 84.00 43.00 40.00 48.00 60.00 20.50 114.00 71.50 81.00 200.001 28.00 178.33 63.66 73.77 200.50 33.00 10.33 16.00 200.00 159.00 175.00 63.00 10.00 200.00 141.99 .17.00 161.00 44.00 85.00 31.00 416.64 126.00 101.33 77.00 123.00 351.96 10.00 57.83 154.00 17.00 73.711 31.00 34.16 30.00 41.66 117.00 30.00 158.00 272.00 40.00 91.00 50.00 14.00 117.55 11.42 43.00 168.00 21.00 56.00 35.00 40.00 38.00! «.00 4.02 36.15 10.00 4.66 10.00 6.99 3.60 2.53 4.96 6.04 27.37 530 51.06 12.75 100.00 96.34 30.90 25.00 78.42 155.57 36.05 32.00 276.99 81.40 64.00 39.17 i 9.75 60.00 128.05 3025 209.35 54.90 1,000.00 22.00 19.08 3.80 10221 21.60 * 50.07 9.75 75.03 24.48 5.35 92.10 20.30 79.88 23.05 54.00 31.77 625 78 134 20 45 85 111 13 59 25 62 48 12 40 44 16 _Skgpaj _..„......|$50>313.39l$ 8,046.80 |$17,750.00 $ 6,400.001$ 7,944.17!$ 66.42|$ 20.00;$ Prebstanek 1. aprila 1943 .................................-....................................$4,892,315.65 Prejemki: Prejeli od drtrftev ...........................................................$50,313.39 Obresti .....................................................................................13,506.16 Najemnina ....................................................................................................................................................1,746.50 Posojila na certifikate ............................................................................................................873.78 Prenos iz mladinskega oddelka.............................................1,175.39 Vsled navedbe nepravilne starosti doplačani asesment 55.73 Vrnjeni asesment 70 let starih ................................................................................18.99 Oglasi ........................................................................................................................................................................47.25 Dobiček pri dozorelih obveznicah........................................9,229.15 Odpisane obveznice ........................................................................................................................80.00 Nevnovčeni čeki ......................................................................................................13.00 Vrnjena bolniška podpora ................................................................................................40.00—$ 77,099.34 1$ 2.5328,007 Izplačila: Posmrtnina ..........................................................................$17,750.00 Poškodnine in operacije ..................................................................6,400.00 Bolniška podpora ..........................•..........................................................................7,944.17 Asesment 70 let starih .........................................................................................66.42 • 330' Izredna podpora ....................................................................................................................................20.00 370 ! Rezerva ................................................................................................................................................................2.53 232 ' Lokalnim zdravnikom za preiskavo kandidatov(inj).... 80.00 a,« Porodne nagrade ................................................................................................................................245.00 182 j Rezerva članov razreda MBB" ....................................................................................168.81 3Q ! Nagrade za novopristopile ................................................................................................316.00 gOg Zapadla posojila na certifikate ...........................................1,484.82 Dozorele obresti kupljenih obveznic ............................................................108.36 Upravni stroški ..................................................................................................................9,339.00—$ $4,969,414.99 Ameriški Indijanci - strah in trepet naših sovražnikov 43,925.11 Preostanek 30. aprila 1943 ..............................................................$4,925,489.88 JOSIP ZALAR, gL tajnik. FINANČNO POROČILO MLADINSKEGA ODDELKA ZA MESEC APRIL, 1*43 - 1 ................... 234....................$45.78 381................... 82.74 3 6.................... 6.35 115.................. 55.58 50.................... 1224 188.................... 69.90 43.................... 6.45 5T.................... 23.93 26.................... 5.58 7.................... 1.20 3 7.................... 15.60 39.................... 5.55 5.................... 1.....................15 14.................... 3.31 i 34.................... 5.25 i 31.................... 13.85 93.................... 26.50 227.................... 43.40 168 169 170 171 172 173 174 175 176 178 179 180 181 182 183 80' 184 185 186 187 45.................... 10.60 36.................... 8.91 12.................... 2.10 3 0.................... 4.90 45.................... 13.85 64.................... 12.49 23.................... 4.35 52.................... 9.75 52.................... f2.95 6.................... 1.95 210.................... — .— 4.....................75 125.................... 32.48 193.................... 45.76 145.................... —.— 192.................... 64.82 3 1.................... 14.96 1.....................15 169.................. 38.70 19.................... 7.07 4.....................60 182.................... 41.52 ! 188 189 190. 191 193 194 195 : 196 197 198 202 203 204 i 206 207 208 210 211 213 214 216 217 218 219 220 221 23.................... 5.43 365....................100.14 71.................... 16.45 25.................... 5.00 35.................... 12.02 69.................... 10.70 9 0.................... 13.85 31.................... 5.10 35.................... 18.36 1 3.................... 2.40 25.................... 8.23 23.................... 5.45 61.................... 11.55 6.....................90 3 4.................... 6.95 17.................... 8.30 47.................... —.— 1.....................15 52.................... 10.33 17.................... 2.90 8.................... 1.50 77.................... 17.01 60.................... 11.35 129.................... 24.10 9 1.................... —.— 10.................... 1.65 21.................... 3.35 1 9.................... 3.75 2 3................... 4.00 1 4.................... 2.10 135.................... 63.07 4.....................60 88.................... 17.15 55.................... —.— 83.................... 14.30 2 0.................... 425 3 5.................... 5.45 25.................... 3.75 1 2.................... 1.95 2 4.................... 4.55 1 3.................... 2.30 T7.................... 12.51 159.................... 25.75 ilzzz::::: ¿S*11*10*0' Napisal John Little Washington, maja (ONA) — Nemški general Karl von Prutch, je leta 1918, ravno pred predajo nemške vojske, poslal nemškemu glavnemu stanu naslednje poročilo: "Najnevarnejši od vseh ameriških vojakov je Indijanec ... On je hraber. Znanost kamuflaže mu je v krvi, podedovana od prade-dov, tako da ni modenega vojaka, ki bi mu bil v tem pogledu kos, tudi ako si pomaga z znanstvenimi metodami velikih laboratorijev. Indijanec je izvrsten strelec. Nobenih posebnih navodil ne potrebuje, kadar je v ofenzivi. Čisto sam je že armada zase. To je oni ameriški vojak, ki je Nemcem nevaren." General v poročilu ne omenja dogodkov na fronti, ki so mu dali povod, da napiše to zaupno poročilo. Morda je mislil načine indijanskih izvidnikov o priliki druge bitke za Maroo. Tam je ameriška vojska prodirala naprej in njen cilj je bila Marna. Ta lena, toda zelo globoka reka je bila huda ovira; treba jo je bilo pre-bresti kljub nemškim strojnicam, ki so s svojim ognjem krile vsak milimeter vode. Indijanski izvidniki pa se niso dali ostrašiti. Kar so storili, je bilo zanje čisto naravno. Ob zori so pod vodo preplavali reko, popeli se na obalo in izvršili napad na nož, posluževaje se vojnih zvijač, s katerimi so zanesli paniko v preplašene nemške vrste. Ko so indijanski iz-vidniški oddelki izvršili svojo je ameriška vojska 60.................... 17.43 222 14.ZZZZ 2^40! prekoračila Marno in si tako 115.................... 61.70 13.................... 1.95 54.................... 22.34 154.................... 56.52 5.................... 1.20 1 2.................... 2.40 11.................... 1.95 194.................... 42.89 85.................... 26.78 54.................... 11.40 219.................... 76.61 8.................... —.— 9.................... 5.30 69.................... 18.31 62.................... 14.23 47.................... 13.38 1.....................15 10.................... 2.40 60.................... 12.39 3.....................45 33.................... 7.12 45.................... 12.43 9.................... 1.35 2.................... 1.80 31.................... 7.83 51.................... 15.43 39.................... 8.37 105.................... 18.90 21.................... 9.77 215.................... 59.20 2 8.................... 4.20 4 3.................... 12.66 110.................... 21.79 2 9.................... 7.14 144.................... 30.55 15........*............ 3.00 85.................... 14.50 6.....................90 4 4.................... 12.31 91.................... 20.19 3.................... —.— 80.................... 15.78 121.................... 27.79 26.................... 5.87 i 3 0.................... 6.28' 1 3.................... 2.10 2.....................45 49.................... 10.96 6.....................90 57.................... 11.78 115.................... 19.96 43.................... 11.13 57.................... 9.85 36.................... 19.16 99.................... 21.47 25............•...... 4.70 114.................... 21.25 ........... 20.10 224 225 226 232 235 236 30.. ^ ..........ustvarila prvo mostišče za svo- io!i i j jo veliko ofenzivo. .................. 12-2! Mogoče je tudi, da se je nem- ......................... 34ZZZZ" 12.08' ški general spominjal činov na- ...................... J®...................."^^¡rednika Joe Oklahombi, polno- 242 Z!1ZZ""! 35!Z"ZZ.!! 5.25 , krvnega Choctaw-Indijanca od I®....................I čete D v 141. polku pehote. V 2.................... .70 j dnevnem povelju francoske ar- ^g................... made se nahaja v častni citaci- 3.....................45 ji kratek opis dejanja, za kate- 243 246 248 249 250 251 Skupaj ........10,427 $2,461.46 Dohodki: Preostanek 1. aprila 1943....S257.865.79 Prejeli od društev ............$2,461.46 Obresti od obveznic .......... 657.41 Dobiček pri dozorelih obveznicah ................ 219.52—$ 3,338.39 Izplačila: Posmrtnina ........$ 693.00 Kredit za prestopile v odrasli oddelek .... 49.06 Prenos v odrasli oddelek—Rezerva članov(ic) razreda "BB" .. 499.29 Prenos v odrasli oddelek—Stroškovni sklad za marc 1943 .... 676.10 Dozorele obresti kupljenih obvez nic .................... $261,204.18 4.00—S 1,921.45 22.31 41 ' 150 ...................... 127 29 1 152 ...................... 69. 149 i 153 ...................... 135. 18 154 ...................... 4.................... —.— 84 156 ..................... 112.................... 36.68 107 157 ...................... 156................... 25.83 158 158 26 160 45 161 Preostanek 30. apr. 1943 ....$259,282.73 JOSIP ZALAR, gl. tajnik. -o- Dobro delo boste storili ako pridobite kakega novega člana (to) sa naše Jednoto. Razne prireditve Jed-notinih društev 33 162 ZZZZ». 211 13. junija: Piknik društva 300; sv. Križa, št. 214, Cleveland, O., .................... na vrtu Doma Zapadnih Slo- 42 I 163 _..... 40.78; vencev na Dennison Ave. 49 .j 164 50-letnica dru- ,... ............ 'SZZZZ 3929 j 20. junija: 441 165 ...................... 183.................... 44.95 štva Vitezi sv. Florijana, št. 44, 2?8!!ot z:zzz: 2šzz;z:::: 5m south chicago, m. ro je bil ta narednik odlikovan. Besedilo citacije je naslednje: "Pod hudim baražnim ognjem je narednik Oklahombi prešel na napad sovražnih postojank in se je prekopal skozi 210 jar-dov širok pas, bodečih žičnih ovir. Napadel je gnezdo strojnih pušk in ujel 171 sovražnih vojakov. Izvršil je. napad na sovražno postojanko, katero je brtmilo več od 50 strojnic in več možnarjev za strelne jarke. Uplenjeno orožje je takoj obrnil proti sovražniku in pozicijo držal sam skozi 4 dni kljub neprestanemu sovražnemu ognju, ki ga je obsipaval z velikimi šrapneli in plinskimi granatami. Večkrat zaporedoma je preplezal "no man's land," da dobi podatke o sovražnih pozicijah in pomaga ranjenim prijateljem. "Cini narednika Okla-homba stoje na isti višini kot dejanja bolj slavnega in znanega narednika Yorka." Nedvomno bodo tudi Japonci kmalu dobili taka poročila, kot nemški generalni stan v letu 1918. Japonci so doživeli prvi dokaz ameriških vojaških vrlin na Bataanu. Vojak Charley Ball iz rezervacije Fort-a Belknap, v državi Montana, se je po jarkih in skozi skalovje splazil v ozadje neposredno za 23 japonsko baterijo; ko je bil 511 opravil avoj posel, ni bilo več j Japoncev; vsaj živih ne. Vojak Bali je bil odlikovan s prvim "Distinguished Service Cross," s prvim, ki je bil dodeljen na Bataanu. Na otoku Midway je major general Clarence L. Tinker, Osage-Indija-nec, komandant ameriškega letalstva na Havajskih otokih, tudi pokazal Japoncem, kako Hraber in svojim sovražnikom nevaren more biti Indijanec. Bil je general, pa je vendar odklonil priliko, da ne bi delil s svojim moštvom vseh nevarnosti. Vodil je oddelek letal na napad japonskih vojnih ladij. Padel je, toda predno je padel, sta se pogreznili v vodo dve japonski kriiarki in en nosilec avionov. Nedavno so poslušalne postaje v Ameriki zabeležile nemško oddajo dr. Goebbelsa, ki je na široko obravnaval žalostno usodo ameriških Indijancev in rdečekožce pozival, naj se upro ameriškim Zedinjenim državam. Dejstva so najboljši odgovor dr. Goebbelsu. Ako ga zanima, naj ve, da je bilo pred Pearl Harborom v ameriški vojski 4,000 Indijancev, ki so bili vsi prostovoljci. Od Pearl Harbora do danes pa jih je več kot 12,000 obleklo uniformo. Sorazmerno s svojim številom ni pokazala v Ameriki nobena rasa.toliko ljubezni do domovine. Indijanci ne hodijo na nabor za vojaško službo. Oni ne razumejo zakaj treba pozivov za vojaško službo. Ko je izbruhnila vojna, so osedlali vsi sposobni možje plemena Navayo v Gallup, N. M., svoje konje, napolnili torbice s hrano in municijo in od jahali v mesto. Ko so jim povedali, da se je treba najprej vpisati v register, so razočarani zopet odjahali. Mnogi so se prijavili kot prostovoljci, da bi mogli takoj v boj proti Hitlerju, katerega imenujejo "Smrdljive brke." V državni Montana je mlad mož plemena Sioux besen planil ven iz registracijskega urada. Oči so mu plamtele od jeze: "Od kdaj je tu običaj, da se morajo člani plemena Sioux registrirati?" Obrnil se je in z osmorico svojih prijateljev od-jahal k najbližjemu centru za prostovoljce — tam je že bil v spremstvu 14 prijateljev. Večina indijanskih mladeni-čev je prostovoljcev. V 180. polku pehote jih je toliko, da jp geslo polka pisano v Choctaw dialektu in se glasi: Tanap nanaiaya kia alhaiuyaha — kar pomeni:,"V miru in vojni, vedno pripravljeni." Toda neverjetno mnogo se jih je tudi prostovoljno javilo v oddelke marlnov in v vojno mornarico. Oddelek marinov na zapadni obali je ponosen na to, da ima dve polni četi Chippewa-Indi-jancev. Precej hrabrih mlade-ničev se nahaja v pilotski aoli mornarice. Zelo mnogo jih je tudi v mornarici, kjer slede vzgledu svojega velikega Indi-janca-pomorščaka komandirja F. J. Mee, ki je znan pod imenom "Chief," in je zdaj poveljnik ameriške križarice v Pacifiku. Signal Corps si prizadeva, dobiti čimveč Indijancev. V zadnji vojni so se v telefonski in telegrafski službi pokazali nenadomestljive. Kadar si dvojica Indijancev predaje vesti v svojem domačem dialektu, so vse šifre nepotrebne. Sedanja vojna je pokazala novo vrsto Indijancev. Smatrali smo, da so nomadi, ki se nikakor ne morejo prilagoditi naši civilizaciji. Toda danes se nahajajo med njimi že naši" najboljši delavci v tovarnah tankov in letal — 2,500 indijanskih mladeničev je tam zaposlenih. Na zapadu iščejo tovarne svoje delavce vedno v indijanskem uradu, bodisi stare ali mlade. Znani CCC Camp in (Dalle na 0 ittranli IZ URADA Slovenskega ameriškega narodnega sveta 3935 W. 26th Street, Chicago, I1L Agitacija je potrebna Živahno in neumorno širjenje kake misli ali ideje med ljudmi se imenuje agitacija. Ta si prizadeva predočiti svoj predmet tako, da ga lahko pojmuje vsakdo, ki se zanima zanj. Le dobra in intenzivna agitacija pripravi ljudi k temu, da se zavzamejo za njeno stvar in se je oklenejo. Agitacija za naše gibanje ni posebno težavno delo, če ve tisti, ki agitira za našo organizacijo, za čim stremi naše prizadevanje. Slovenski ameriški narodni svet se trudi za dosego tistih ciljev, ki mu jih je določil Slovenski narodni kongres lani v Clevelandu. Ta je tej organizaciji naročil, naj deluje po vseh svojih močeh v prvi vrsti za rešitev slovenskega naroda, potem za njegovo osvobojen je izpod krutega jarma laških fašistov, nemških nacijev pa madžarskih nasilnikov in končno za združitev vsega slovenskega ozemlja v demokratično in avtonomno Slovenijo, ki naj postane del preurejene, prenovljene, federativne in demokratične Jugoslavije. To je glavni namen tega gibanja, ki bo prenehalo, čim se bodo mogli Slovenci v starem kraju sami potegniti za svoje pravice. Cilji Sansovega delovanja so izključno političnega značaja in tvorijo najpoglavitnejši pogoj za narodni obstanek in lepšo bodočnost slovenskega naroda v stari domovini. Če predoči naša agitacija samo to jasno in razločno našim ljudem, pa bodo ti na mah videli razliko med Sansovim gibanjem in delovanjem slovenskega pomožnega odbora ter kmalu spoznali, da sta to dve različni organizaciji, ki imata vsaka svoj namen pred očmi. Naša organizacija gre za tem, da bi pomagala bratom in sestram v stari domovini politično — da jih reši narodnega pogina, jim pomaga dobiti svobo-' do in združiti ves slovenski svet v politično enoto — združeno Slovenijo. Naš pomožni odbor si prizadeva nabrati kar naj več denarja, da priskoči okrad nemu in oropanemu ljudstvu z gmotnimi sredstvi na pomoč, bržko bodo to dopuščale razmere. Ce primerjamo cilje obeh organizacij, vidimo, da obstaja velika razlika med njima. Zato je želeti, da je delo naše organizacije ločeno od pomožne ga. To željo je podčrtal in poudaril tudi naš pomožni odbor, ki je nekaj časa vodil tudi politično gibanje, s tem, da je lani sklical Slovenski narodni kongres v Cleveland. • Seveda sta obe organizaciji potrebni in koristni. Zato tudi druga druge ne izpodbija. Saj vidimo, da je dobršno število AMERIŠKI INDIJANCI (Nadaljevanje s 5 strani) NYA in poboljšane indijanske šole imajo največ zaslug zato, da se je pojavilo med Indijanci mnogo spretnih in izkušenih Specialistov. To nam dokazuje, da smo imeli napačne predsodke o njih in da se prav dobro prilagode našemu industrij ali ziranemu življenju. Morda najboljši odgovor Hitlerju in Goebbelsu pa je morda prišel od plemena Sioux v Dakota. Po mnogih letih tož barenja jim je bila priznana odškodnina pet milijonov dolarjev, katero je imela plačati ameriška vlada. Pleme je poslalo vladi naslednjo poslanico: "Kadar je domovina v vojni smatramo, da je treba odložiti plačanje tega dolga. Ako bo to domovini pomagalo, bomo potrpežljivo počakali še nekaj let." . članov našega pomožnega odbora tudi v izvrševalnem odboru Slovenskega ameriškega narodnega sveta. In tako so lahko uradniki krajevnih pomožnih odborov obenem tudi odborniki naših podružnic. Za našo agitacijo je zlasti to dobro vedeti in vsi,naši ljudje si bodo kmalu na jasnem tudi v tem ozriu. Naše delovanje je politično, a prizadevanje našega pomožnega odbora pa podporno. Mi pobiramo prispevke, da moremo z njimi kriti stroške, ki jih napravi jajo naša prizadevanja. Pomožni odbor nabira denar, da ga za sedaj, ko se ne more poslati v staro domovino, spravlja na kup večinoma v obliki ameriških vojnih obveznic ter tako pomaga tudi naši novi domovini v njenih vojnih naporih. Agitacija se lahko vrši na razne načine: na sejah, shodih, sestankih in prireditvah. Ko greste po hišah pobirat prostovoljne prispevke, se vam nudi lepa prilika za pridobivanje podružničnih članov in članic in za ustanavljanje novih podružnic, ki bi jih ta organizacija rada še letos štela najmanj pet sto. Še daleč smo od tega cilja. Ali z dobro voljo se da doseči tudi to. Rojaki in rojakinje, agitacija za našo stvar je potrebna. Ne ogibajte se je! Za boljše poslovanje Član našega osrednjega odbora Frank Alesh iz Chicaga nam piše tele vrstice: "Ker želim, da bi bila organizacija Slovenskega ameriškega narodnega sveta uspešna, Vam priporočam v namen boljšega poslovanja sledeče: Pri pridobivanju članov sem opazil ne-dostatke, ki se dajo odpraviti z majhnimi stroški in bi bilo to organizaciji v korist. Priporočam, naj si organizacija preskrbi nekake priglaševalne pole; na njih naj bi bila natisnjena izjava in pomen te organizacije, potem rubrika, v kateri naj priglašenec ali priglašenka pove, koliko misli prispevati za organizacijo mesečno ali letno; zatem naj bi bil prostor za pri-glašenčev podpis in naslov. Te izpolnjene priglasnice ali prijave naj bi podružnični tajniki pošiljali v Vaš urad. Tako bi imeli pred sabo natančen pregled obljubljenih dohodkov in bi laže usmerjali agitacijo. Vrh tega bi tudi imeli boljšo kontrolo nad podružničnimi tajniki in člani bi se čutili bolj obvezane za izpolnjevanje dane obljube. Kakor si jaz zamišljam te prijave ali priglasnice, naj bi bile to tiskovine v velikosti 3 x 5 iz boljšega pa močnejšega papirja, ker bi bile tako trpežnejše za Vaš arhiv." Shodi, seje, sestanki in prireditve Naša podružnica, ki se je, kakor povzamemo iz listov, ustanovila dne 28. marca v Straba-nu, Pa., iz vseh tamošnjih društev in klubov, a se nam doslej še ni prijavila, bo imela dne 4. julija piknik v Drenikovem parku. Cisti dobiček te prireditve je namenjen Slovenskemu ameriškemu narodnemu svetu v podporo. Seje te še neprijavljene podružnice se vršijo vsako četrto nedeljo ob dveh popoldne, in sicer izmenoma — enkrat v dvorani dr. štev. 138 SNPJ, enkrat pa v oni dr. Štev. 163 KSKJ. V Slovenskem domu na Holmes Ave. v Clevelandu se bo, kakor naznanja podružnica štev. 32 SANS, v kratkem vršila ustanovna seja naše podružnice za tisti okoliš. Naše gibanje V dobi od 19. do 26. maja so se nam prijavile štiri nove podružnice, in sicer štev. 50 SANS, Denver, Colo., nastala iz tamošnjih slovenskih društev, potem štev. 51 SANS, Bar-berton, O., nastala iz dr. štev. 110, 111, in 243 KSKJ, podr. Štev. 6 SŽZ, dr. štev. 44 ABZ, dr. štev. 48 SNPJ, dr. štev. 28 SDZ in slov. sam. dr. "Domovina," nadalje štev. 52 SANS, Chicago, 111., nastala iz dr. štev. GLASILO K. S. K. JKRNQTE, JUNE 9,1943 lijti obhajanja SLOVENSKEGA DNEVA resoluciji,lei ju je naša organizacija priporočila v sprejetje. 1 Takisto je storila podružnica štev. 50 SANS, Denver, Colo., na svojem ustanovnem shodu, ki se je vršil dne 18. aprila tamkaj. Dr. štev. 205 SNPJ, New Du- ------------------------------luth> Minn.t se je tudi dne 18. 100 SNPJ, in pa štev. 53 SANS, sp0mnilo svojih bratov T^vV.«Da m a atol a 17 SPn. - . . Johnstown, Pa., nastala iz sed mih tamošnjih društev. Slovenski ameriški narodni svet je dne 26. maja štel 52 podružnic. Podružnica s številko 48 se do 26. maja še ni ustanovila. V istem razdobju so nam poslale prispevke sledeče podružnice: Štev. 12 SANS, W. Ali-quippa, Pa., $10.00; štev. 28 SANS, Conemaugh, Pa., $327.15; štev. 33 SANS, Bridgeport, O., $17.50 (darovali so: Federacija SNPJ za Mzhodni Ohio $10.00, dr. štev. 536 SNPJ $5.00 in Louis Pavlinič $2.50; štev. 53 SANS, Johnstown, Pa., $143.02. V smislu sklepa, ki ga je sprejel na svoji zadnji seji gl. odbor Slovenske narodne podporne jednote, je ta naša podporna organizacija darovala $1,000.00 kot prvi del dovoljenih $5,000.00 našemu narodnemu svetu v podporo. Resolucije Podr. štev. 12 SANS, W. Ali quippa, Pa., je sprejela ob pri- in sester v stari domovini ter sprejelo temu primerno resolucijo. , Trditev ameriškega kritika New York. — Znani ameriški kritik in književnik, John Chamberlain, piše v New York Times-u z dne 22. maja ocemo knjige Henry J. Taylor-a "Men in Motions." V tej oceni se nahaja sledeče zanimivo mesto: "Zakaj se je Rommel ustavi na El Alameinu, ko bi bil ven- dar mogel prodirati naprej in ze v Vardarski dolini PrviiRom-.. .. , X- tr.:«« melovi tanki so zašli v zagato zavzeti Aleksandrijo in Kairo, še predno bi bila prispela britanska ojačenja na Nil? Javnost je sprejela mišljenje, da mu je zmanjkalo gazolina. G. Taylor tudi izrečno zatrjuje, da niti en sam tanker ni prispel v Tobruk za Rommela. Komanda bombar-derjev na Srednjem vzhodu je posvetila vse svoje sile petrolej-skim ladjam, pusteč vse drugo skozi. "Glavni razlog Rommelovega neuspeha pa je bil krvavi napad četnikov generala Mihajloviča, ki so med Beogradom in Solunom pretrgali vse prometne zve- južno od Zagreba. Štiri italijanske in dve nemški diviziji so bile ustavljene in niso mogle skozi tunele in preko porušenih cest." LOGE v tej posojilnici zavarovano de 9B.tM.tt M_______ Sa» T . j u- a~a place in it, and it is the grave. Loving his mother and his dad H ... . . , until their race ¡8 run. I P»sflb'y the He'd always show his love to «»P tha a, *>.<"* aßt tterPmj US.WAR BOSOS In Belgium alona there are mot») than 180 secret newspapers pub»j lished in French or Flemish. The National Front for Liberation has published 6 monthly panera totaling 64,000 copies. Sxty-tbwe stanchly and well. Its ideal is Draja Mikhailovitch. The Serbs, and especially the youth, would most like to join the detachments of Draja Mi-hailovitch. Some Serbs managed to escape from the Voyvodina and hide in other parts Club, with his brothers Relja of Hungary. The Hungarians and Ivan; Mrs. Matanovich, widow and estate owner; Dr. Stojan Bichanski, with his French wife and child; Paja Jakovijevich, merchant, owner of the company "Granc;" La-xarevich, estate owner, with his in some degree tolerate them there because their main aim was to clear the Bachka -of Serbs. ' From the local Hungarians, one of the greatest enemies of the Serbs and instigator of LEISURE IS OUT IN WAR ECONOMY Washington, D. C.—Assert-1 Pointing out that the gov-ing "there is no place for leis- ernment and private industry ure in a war economy," Mrs. is urgently in need of women Eva Hansl of the War Man- skilled in the sciences and power Commission found a those who could do unskilled very recgj>.tive audience of work to replace men for the members of^the Association of armed services, Mrs. Hansl Women Students of the Catho- stressed the fact that with lie University of America when some additional knowledge the she addressed them in the spe- women students of Catholic cial series of talks arranged by University could usfefully fill Dr. Eugenjp A. Leonard, dean places in the waf economy, of women, for the group of "You will face a disjointed ftwj ........ _____more than 500 feminine stu- world; a world of anxiety, trust and a friend to every- 1 dents undergoing training at grief and sorrow to which you one; the institution. ( will have to bring all you can —:- muster of courage, serenity, humor, wisdom and spiritual strength," Mrs. Hansl told her student listeners. "But one thing will not be difficult — and that is to find work, especially as you have been guided so wisely and trained so well in technical fields here at Catholic University. I "You young women graduat ing into the labor market this spring and summer constitute Uhe largest untapped reservoir of technical labor in the country. Employers are weaving daisy chains of welcome for you, standing at your gates with jobs to exchange for your sheepskins. "War has always brought women great opportunities for themselves and for service to their country. This total, mechanized war ,of today, has brought us greater opportunities than we have ever had be- irMWjrjrjTjrjWMjrjrjrjrjTjr^ Haw Many? « - How many new members will you secure for the current K. S. K. J. Victory Drive? One candidate every month from every loyal member will make this drive a huge success. Win YOU do YOUR share? these crimes, was shown to be Ivan Nagy, lawyer and former, deputy. It is not known where the former leader of Hungar-' ians in Yugoslavia and national deputy, Dr. Santo, is. The Hungarian district governors are: In Sombor, Dr. Deak; in Novi Sad, Dr. Fernach; in Subotica, Dr. Vereb; senators are: Bog-dan Dundjerski from Srbobran, for whom it is known that he is J mentally ill, and Kramer, cable! manufacturer. The surviving Serbs have be- j come nearer to each other be-' cause of the terrible misfor- j tunes which have come upon' them and has steeled them in j their love for their country and. created and uncrushable faith i in the ultimate victory of ouri cause. (End) thousand pamphlets against the employment of Belgian workers in Germany hare been distributed. Each section of the country has its own "anti-Nan" newspaper. But Himmler'a firing squads exact their price. Prisoners of Hitler's Europe are permitted to read only what their conquerors decree. Make certain you do not lose the freedom to read aa you please. Do more than yourpart in the war effort and buy war Savinga Bonds ersry pay da jr. ! pens that the same or a simi- J ating with or sponsored by the lar bill is introduced by a large majority party. Important number of Members. When measures brought up have had hearings have been completed thorough scrutiny and a favor-and a bill has been agreed up<- able report by a well-organiz-on by the committee, a new bill ed committee. They have prob-is usually introduced, referred ably had strong backing from to as a "clean bill," in the the country. Soirte have had name of the chairman of the the approval of the steering committee and no reference is committee and some have been made to the other Members | reported out by the Rules Com-who have introduced similar | mittee. Such measures are on bills. When the bill has finally! the program for passage, and passed, it bears only the name long debates and much oratory of the chairman. Furthermore,1 cannot defeat them. On the all administration bills are in- other hand, bills that are not troduced by administration slated for passage do not often leaders and these bills usually come up for action in the take precedence over all oth- House. There are exceptions ers. In the Senate, any num- when a cause is sold to the ber of Members may join in the country over the wishes of ad-introduction of a bill. (For ex- ministration leaders and the ample, 94 Senators joined in in- people demand its passage, for troducing S. 2067 in the 75th example, the so-called veter-Congress — which became the J ans' bonus bill. National Cancer Institute Act Committee responsibility is of August 5, 1937.) It has great and committee action in-happened that the Member of fluential. On most amendments Congress responsible for the and on most bills a majority of passage of a bill does not have' the Members vote most of the his name connected with it in time with the committee — any way when it becomes a' and it is difficult to break into law. Is legislation much influenced by oratory? Not much. The real and most effective work for or against a that influence even with fine, fervid oratory. Are all of the laws of the United States published in one book? If so, how may it be ob- bill is in committee. While the .tained? House is a forum for debate j All of the permanent laws of upon the merits of the many the United States of general bills, very few bills that are! application currently in force brought up in the House for ac-l are supposed to be included in tion under general or special the Code of the Laws of the rules are defeated. I think more than 95 per cent of bills United States of America. The current edition includes most of the latest laws. After each regular session a supplement The Code and tives, printed at the Government Printing Office, and procurable from the Superintendent of Documents The Code costs $16.50 for the four large volumes. fore and produced them swiftly and suddenly. I have tried is P"blished to show you how greatly the Supplements are published un-demand exceeds the supply for ,der supervision of the Corn-college graduates like you. The mittee on Revision of the L*ws reduction of these tremendous 'of the House of Representa-shortages for trained women workers depends upon no one but YOU. "In this country, every college and every college student and graduate will have to find her own place where she can make her most effective contribution. We believe in the democratic process; we have our opportunity to demonstrate to the Axis that it works. * "This war is the responsibility of your generation. My generation muffed the chance of our lifetime. As soon as peace was declared, we threw our hatsdver the moon and many of our standards with it, and had What is the difference between a resolution, a concurrent resolution, and a joint resolution? A joint resolution is the work of both Houses, which requires the approval of the President as other legislation and upon enactment has the force of law. A concurrent resolution requires the approval of both Houses, but not of the President. It is not public law, but deals us a good time with our post-jwith m&tters over which the war prosperity. There will be itwo Houses haye concurrent prosperity again — but not un- jurisdiction. A simple resolu-the United Nations win tion is gimply the action of single Chamber upon a matter within its own jurisdiction. For example, such matters as expenditure of contingent funds, setting up special committees, expressing the sentiment of the House, are effected by simple resolutions of the one House. less the United this war, and not until we have built up this war-ridden world. Because the Americas are not a battlefield, we shall be a strong and healthy people who must give of our great resources, material and human, to the rest of the world. We women do not have to wait until the end of the war to begin our work of reconstruction, for ours is the privilege to construct in the midst of destruction." God-gave man five senses-touch, taste, sight, smell and hearing — but the successful man has two more—horse and common I i