NAGRADNA IGRA Po naših občinah Destrnik • Župan odgovarja na Pukši-čeve obtožbe O Stran 4 V« Poiščite navodila za sodelovanje na oglasnih straneh v časopisu. Po mestni občini Ptuj • Zakaj seje projekt gradnje dvigala na OŠ Breg ustavil O Stran 6 In i [nT ji Qj=L D0 Ptuj, petek, 30. novembra 2012 letnik LXV • št. 94 Odgovorni urednik: Jože Šmigoc Cena: 1,30 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257 /? ■ , KOI Mu-I/ iogCOPALMli HPS m Bij Nfilav1|inlh h^lnič f.j «w Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90 CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE -OBNOVE KOPALNIC - Sport Nogomet • »Fantje si zaslužijo podporo« O Stran 11 Dejan Zavec • »Nisem obremenjen z novo pogodbo« O Stran 11 Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si Štajerski Ptuj • Nove trgovske prodajne površine Na Ormoški poslej tudi Lidl Podjetje Lidl je včeraj na Ormoški cesti 23 a na Ptuju odprlo svojo 43. prodajalno v Sloveniji. Z devet tisoč prodajnimi enotami ostaja največja mreža trgovin z izdelki za vsakdanjo rabo v Evropi. Kot so povedali, kupcem prinašajo številne ugodnosti. Izredno so veseli, da jim je projekt izgradnje trgovine končno uspel tudi na Ptuju. Ob trgovini so uredili več kot 100 parkirnih mest, med njimi tudi parkirna mesta za invalide, nosečnice in mamice z vozički. Ob napovedi o odprtju nove trgovine na Ptuju so se na povabilo Lidla prijazno odzvali otroci iz Vrtca Ptuj, ki so narisali čudovite risbice na temo družine in jih razstavili v trgovini. Otrokom bodo v zameno za prisrčna dela namenili pakete z Lidlo-vimi izdelki, igračami. Tudi sicer je Lidl znan po svoji humanitarni dejavnosti. V okviru trenutnega projekta Pomagaj (z) drobižkom! lahko v vseh njihovih trgovinah najdete zbiralnike drobiža, kjer zbirajo sredstva za bolne otroke. Samo lani so v tej akciji zbrali 21.700 evrov in tako pomagali bolnim otrokom. MG Foto: Črtomir Goznik Ljutomer • Priprave na 200. obletnico rojstva dr. Franca Miklošiča V znamenju Miklošičevega leta Vstopamo v leto, ko bosta minili dve stoletji od rojstva prleškega rojaka dr. Franca Miklošiča. Največji slavist 19. stoletja, po katerem se imenuje tudi ljutomerska gimnazija, se je rodil v Radomerščaku pri Ljutomeru, v njegov spomin in slavo pa je leto 2013 ljutomerski občinski svet že razglasil za Miklošičevo leto. Ob tej priložnosti se bodo zvrstili številni dogodki, Želim sodelovati v nagradni igri in za 36 € obiskati predpraznično Budimpešto s sopotnikom. ča/t/fč/č/ra . sam turizem a.o.o. Vaši podatki: - rojstni datum:_ - telefon:_ Podpis:_ S podpisom potrjujem, da se strinjam s pravili sodelovanja v nagradni igri Štajerskega tednika. Podatki na prijavnici se uporabljajo izključno za potrebe nagradne igre. Več informacij boste našli na oglasnih straneh. povezani tudi s polstoletnim obstojem in izjemno uspešnim delovanjem gimnazije Franca Miklošiča. Pri izvedbi aktivnosti se bodo gimnaziji pridružili tudi Občina Ljutomer, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, SAZU, Pokrajinski arhiv Maribor in Prleško društvo generala Maistra. Pripravlja se monografija, ki bo izdana ob 50-letnici gimnazije, kjer bo predstavljen kronološki oris polstoletnega dogajanja. Predvidena je predstavitev vseh generacij, ki so obiskovale prleško srednješolsko ustanovo. Slavnostna akademija se načrtuje za 30. avgust prihodnje leto, dan pozneje pa bo tudi srečanje vseh nekdanjih dijakov ljutomerske gimnazije. Dijaki in profesorji gimnazije v teh dneh oblikujejo tudi dva filma. Prvi bo predstavitveni o Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer, drugi pa bo predstavljal življenje in delo prleškega je- zikoslovca. Avgusta prihodnje leto nameravajo pripraviti tudi literarno srečanje in izdati antologijo dijaške poezije. Načrtujejo tudi številne spremljevalne aktivnosti. V sodelovanju s Prleškim društvom generala Maistra bodo šesto leto zapored pripravili tekmovanje v poznavanju sodobne zgodovine slovenskega naroda, srednješolci pa bodo na tokratnem tekmovanju preverjali svoje znanje prav o Miklošiču. Spomladi prihodnje leto bo likovni in jezikovni natečaj, izdelali bodo spominske plakete in priznanja, objavljen bo tudi razpis za himno ljutomerske gimnazije, 31. maja pa bo v prle-ški prestolnici srečanje gimnazij t. i. Miklošičevih mest. Povabljeni bodo dijaki iz Varaždina, Maribora, Gradca in z Dunaja, iz mest torej, kjer je Miklošič prebil del svojega življenja. V sklopu praznovanja 200-le-tnice Miklošičevega rojstva bo tudi občina Ljutomer izvedla nekaj aktivnosti. Ob slovenskem kulturnem prazniku, februarja prihodnje leto, bodo že tradicionalno podeljena Miklošičeva nagrada in priznanja. Nadvse pomembno je dejstvo o odkupu Miklošičeve zapuščine, ki jo je prejšnji lastnik, koroški Slovenec dr. Walter Lu- kan, prodal za 20 tisoč evrov. Denar za odkup so zagotovili Občina Ljutomer, Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer in Pokrajinski arhiv Maribor, ki bo zapuščino tudi hranil. Za konec prihodnjega leta se pripravlja še osrednja proslava ob 200. obletnici Miklošičevega rojstva, ko bo v prleški prestolnici organiziran mednarodni znanstveni simpozij, ki naj bi ga v celoti prevzela Univerza v Mariboru. NŠ Foto: NS Miklošičeve dogodke so predstavili (z leve): Franc Cuš, Irena Štuhec (profesorja na gimnaziji), Olga Karba (županja), Zvonko Kustec (ravnatelj gimnazije), Ivan Fras (direktor Pokrajinskega arhiva Maribor) in Monika Lovše Rošker (oblikovalka). 9771581625012 Ormož • Prvič državni svetnik iz UE Ormož Spremenil bi pristojnosti Državnega sveta Na nedavnih volitvah v Državni svet je UE Ormož prvič dobila državnega svetnika iz svojega območja. To je postal Branko Šumenjak, ki je sicer tudi občinski svetnik, podžupan občine Ormož ter predsednik občinskega odbora SDS. Foto: Viki ivanuša Branko Šumenjak je postal državni svetnik v volilni enoti 8. Ste takšen razplet volitev pričakovali ali ste bili ob izvolitvi presenečeni? B. Šumenjak: Razplet sem pričakoval, saj so volitve v državni svet posebnost, ker se svetnike voli na posrednih volitvah preko elektorjev. Zadnja dva meseca sta bila zelo naporna, polna sestankovanj, lobiranj, predstavitev, prepričevanj. Dogovori, ki smo jih dosegli v tem času z elektorji, so zadostovali, da sem zmagal. Zmago sem pričakoval, vendar do konca nisem mogel biti povsem prepričan, ker ljudem pač ne vidiš v glavo in ne veš, kaj bodo v resnici naredili. Pred petimi leti, ko je bil kandidat za državnega svetnika Bojan Šinko, sem se tudi sam vključeval v kampanjo, čeprav ne gre za volilno kampanjo v pravem pomenu besede, in nam je bilo obljublje- nih devet glasov elektorjev. Na volitvah pa je dobil samo tri. Zato sem tudi sam čakal rezultat in letos je samo en elektor, s katerim smo se dogovorili, da bo glasoval zame, dal svoj glas drugemu, vendar ne drugemu najmočnejšemu kandidatu. Tako je na koncu 11 elektorjev glasovalo zame, Darko Fras, ki je bil svetnik doslej, pa je dobil 10 glasov. Če bi imela enako število, bi odločilo žrebanje, pri žrebu pa nimam sreče in sem prepričan, da volitev ne bi dobil. Zelo mi je žal, da se nismo uspeli dogovoriti s Središčem ob Dravi, enako je bilo tudi pred petimi leti. Ne razumem njihovih potez. Ker dejansko vržejo svoj glas vstran, ker ne koristi nikomur. (Miro Mele je dobil le en glas, glas sredi-škega elektorja, op. a.) Pri dogovarjanju z elektor-ji in župani na območju 8. volilne enote sem vedno izpostavil, da UE Ormož doslej ni imela državnega svetnika. Vse ostale UE - Ljutomer, Lenart in Gornja Radgona - so svetnika že imele. Sem pristaš dveh mandatov in nosilci vseh funkcij bi po dveh mandatih morali odstopiti. Menim, da je bil dosedanji svetnik premalo prisoten v dogajanju 8. volilne enote. Večina ljudi ga sploh ne pozna. V dogovorih sem vedno poudarjal, da bom v primeru izvolitve sodeloval z vsemi, ki bodo to želeli. Kaj bo sodilo med vaše naloge državnega svetnika? B. Šumenjak: Glede na omejene možnosti, ki jih ima državni svetnik, vidim njegov pomen v prenosu informacij, saj ima neposreden dostop do vira informacij, ima vpogled v zakonodajo pred sprejemanjem. Druga zelo pomembna priložnost pa je dostop do vlade, ministrov, državnih služb, sekretarjev. Državni svetnik ima možnost seznaniti državni vrh s potrebami in željami ljudi na njegovem območju. Pomembno je tudi sodelovanje s poslanci in poslanskimi skupinami. Pred upravno zgradbo Talu-ma je bilo minulo soboto slovesno že pred deveto uro dopoldne, saj so na dan odprtih vrat z igranjem koračnic vabili tudi godbeniki pihalnega orkestra Talum pod taktirko Stefana Svetnik ima tudi dolžnosti protokolarne narave, kaj več možnosti pa nima. V UE Ormož trenutno nimamo poslanca v Državnem zboru, zato bo funkcija svetnika toliko pomembnejša za okolje. B. Šumenjak: Nimamo poslanca in bolje je, da ga nimamo, kot pa da bi imeli takšnega, kot smo ga imeli, ker je po naših informacijah bolj škodoval našim projektom ter željam in hotenjem ljudi, kot da bi pomagal pri tem. Zato je za UE Ormož svetniška funkcija toliko odgovornejša. Poskušal bom usmeriti Garkova. Kljub jutranji megli se je povabilu na ogled Talumove proizvodnje letos odzvalo okoli 300 obiskovalcev od blizu in daleč, ki jim je prijetno dobrodošlico zaželel predsednik uprave Marko Drobnič. V delo tako, da bom dosegel pričakovanja ljudi. Ste se kandidature lotili s kakšnim posebnim ciljem? B. Šumenjak: Moj prvi cilj je gotovo hitra cesta, ki je v treh mandatih obšla dva poslanca. Pritiskal bom na ministrstva, da se gradnja začne vsaj do Gorišnice, do koder je umeščena v prostor. To bi bila velika pridobitev za območje UE Ormož, prebivalci ostalih UE namreč dostop do avtoceste že imajo. Kakšne pristojnosti ima državni svetnik oziroma Državni svet? Se vam zdi, krajšem nagovoru jim je predstavil glavne karakteristike Ta-luma včeraj, danes in jutri. V vodstvu skupine Talum pa so si v obdobju do leta 2015 z vizijo zastavili zelo ambiciozne cilje, saj naj bi skupna realizacija Taluma znašala 295 milijonov evrov. Uvedli naj bi vsaj en novi proizvodni program, to je podjetje, ki v skupni strukturi realizacije skupine ne predstavlja manj kot 5 % in nadpovprečno prispeva k ustvarjanju skupne dodane vrednosti. V skupini se ponašajo z vrednotami, ki se zrcalijo v njihovi klimi, zadovoljstvu, zavzetosti zaposlenih ter v organizacijski kulturi, kar jih motivira za nove dosežke, so nekakšno gorivo, ki jih žene naprej. Vrednote povezujejo zaposlene na temelju skupnih ciljev, saj dajejo odgovore na da jih je dovolj? B. Šumenjak: Kot član SDS sem mnenja, da bi Državni svet lahko brez večje škode ukinili. Vendar je naša politika razdvojena do te mere, da ustavnih sprememb, za katere je potrebna dvotretjinska večina, ne more sprejemati. Enaka večina je potrebna tudi za spremembo pristojnosti sveta. Državni svet ima zelo omejeno možnost delovanja, pravzaprav ima le možnost veta na zakone, sprejete v Državnem zboru. Če bi se pristojnosti razširile, bi imel takšen organ smisel. Kljub temu pa, ker Državni svet pač obstaja, smo se odločili, da je treba v njem biti prisoten in poskušati čim več narediti. Kako boste uspeli uskladiti vse svoje obveznosti, ki jih ni malo? B. Šumenjak: V službi sem se dogovoril, da sem na čakanju, ker poteka obnova proge in je to mogoče. Kot podžupan imam kar nekaj obveznosti, a jih bom lahko uskladil, ker Državni svet zaseda le enkrat na mesec. Tu in tam je vmes še kakšna izredna seja. Pomembno se mi zdi delovanje v odborih, ker imajo svetniki možnost postavljati vprašanja, na katera potem ministri odgovarjajo. Tako lahko na vprašanja s terena dobiš odgovore iz prve roke. Protokolarne obveze pa niso tako nujne in od njih ljudje nimajo veliko. Viki Ivanuša vprašanja, kdo so, kam gredo in kaj hočejo. Vse te vrednote, ki jih uresničujejo skupaj s svojimi lastniki, partnerji, oziroma kupci in dobavitelji ter z ožjim in širšim okoljem, pa se kažejo v njihovi družbeni odgovornosti. Kljub neugodnim razmeram so v Talumu trdno odločeni, da bodo zgodovino aluminija v Kidričevem še naprej pisali sami, čeprav se scenarij medtem spreminja, tako kot se spreminjajo razmere v proizvodnji aluminija po vsem svetu. Preden so obiskovalce razdelili v osem manjših skupin, jih je z nekaterimi podrobnostmi za zagotovitev maksimalne varnosti med ogledom proizvodnje seznanil Iztok Trafela, vodja službe za varnost pri delu in direktor Talu-move odvisne družbe Vargas-al. Potem ko so si v vodenih skupinah peš ogledali proizvodne prostore v spremstvu Ta-lumovih strokovnjakov, pa so vse obiskovalce povabili še v restavracijo Pan v Kidričevem, kjer so jih pogostili s piščančjo obaro. -OM KONCERT Uvodnik Kdo vse bo 'gotof ? Dogodki zadnjih dni so nas končno zbudili iz globokega spanca iti apatičnosti, V samo enem tednu so se nam zgodile troje demonstracije, s katerimi smo politikom končno dali vedeti, da jih imamo dovolj. Da so korupcija, klietitelizem iti kraja državnega denarja, kar je pripeljalo tudi do nižanja naših plač, nesprejemljivo izigravanje iti žaljenje naše inteligence. Dokazali smo, da smo lahko enotni, če nas lahko druži isti cilj, in da naši politiki niso nedotakljivi, še manj pa nenadomestljivi. A ker po teh dogodkih pozabljamo cilj in govorimo samo še o negativnih okoliščinah, sem razmišljala, kaj pa je tisto pozitivno, kar se nam je zgodilo v teh dneh. Novice so prepolne zgodb o tem, kako so na eni strani policisti napadali vsakogar, ki se jim je znašel pri roki, na drugi strani pa policisti kažejo poškodbe, ki so jih dobili sami. Zgodba nikakor ni enostranska in jo je treba pogledati iz več zornih kotov. Vsak pa si izbere svojega. Če nisi bil tam, je najbrž težko soditi, ker se ne moreš postaviti v kožo tistih, ki so to doživljali. Kakorkoli, meni osebno je bila najbolj zabavna predstavitev dogodkov skozi oči Tadeja Toša. Na inteligenten in zabaven, a obenem realen način nas je v svoji Smeho-logijipopeljal skozi potek dogajanja v Mariboru. Čeprav je bila zgodba sila resna, nisi mogel mimo dejstva, da je tudi na take dogodke treba pogledati s kančkom humorja - k sreči resneje poškodovanih ni bilo, zato je to toliko lažje. Priznani igralec, sicer Ptujčan Tadej Toš nas je tako rekoč vsaj za eno uro streznil in nas spomnil, da se bomo rešili le, če bomo na stvari pogledali skozi smeh, a s pokončno držo in jasnimi stališči. Naših politikov na uri smeha, ki jo je pripravil Toš, seveda ni bilo. Najbrž tudi zato, ker je smeh za večino njih abstrakten pojem. Smo pa se zato dobro nasmejali tudi na njihov račun. Mogoče pa je res skrajni čas, da se stvari obrnejo. Morda je bila Toševa Smehologija uvod v nekaj boljšega. Medtem ko so se doslej politiki na skrivaj smejali nam „nevednežem", so zdaj sami v strahu in napočil je čas, da se tudi mi nasmejimo njim. Iz srca. Kar so posejali, to bodo (končno) tudi želi! Dženana Kmetec Kidričevo • Talumov dan odprtih vrat Proizvodnjo si je ogledalo okoli 300 obiskovalcev Letošnji dan odprtih vrat, ki so ga v kidričevskem Talumu pripravili v soboto, 24. novembra, ob svojem 58. tovarniškem prazniku, je doživel lep odziv, saj si je proizvodne prostore tovarne ogledalo okoli 300 obiskovalcev od blizu in daleč. Foto: M. Ozmec Na ogled proizvodnih prostorov tovarne so se številni obiskovalci odpravili peš v manjših skupinah in v spremstvu Talumovih strokovnih vodičev. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Sp. Podravje • Minister Černač na obisku O avtocesti, daljnovodu in poplavah Minister za infrastrukturo in prostor Zvone Černač je prejšnji teden obiskal več spodnjepodravskih občin ter se seznanil z najbolj perečimi težavami posameznih območij; med temi so izgradnja avtoceste Draženci-Gruškovje, trasa visokonapetostnega daljnovoda in poplave. Kdaj se bo sploh začela graditi že dolgo načrtovana avtocesta od Dražencev do Gruškovja, je bila osrednja tema obiska in debate med ministrom Černačem ter županoma Vidma Friderikom Bračičem in Podlehnika Markom Maučičem. Oba župana sta ministra popeljala po trasi sedanje glavne ceste, ki naj bi jo v prihodnje „povozila" avtocesta, in mu predstavila številne težave, povezane s prometom, zastoji, težko prehodnostjo in prečkanjem obstoječe ceste, številnimi smrtnimi žrtvami ipd. „Ministru sem ob obisku predstavil tudi zahteve naše občine oziroma občanov glede premestitve nadvoza pri Novi cerkvi in ureditve krožišča namesto predvidenega štirikrakega križišča na priključku za Gor-co. Zaradi teh dveh zahtev je naša občina na državni prostorski načrt za avtocesto podala mnenje s pridržkom," je povedal župan Maučič. Se bo avtocesta gradila v dveh fazah? Minister Černač se je s predlogom oziroma zahtevo Podlehničanov, da naj se premesti načrtovan nadvoz pri Novi cerkvi, strinjal oziroma je menil, da je prestavitev nadvoza po predlogu občine Podlehnik smiselna rešitev, glede križišča oziroma zahtevanega krožišča pa je bil bolj zadržan, saj je menil, da je to vprašanje, ki ga mora rešiti stroka. Sicer pa je Černač ob obisku županoma povedal, da se bo zavzel za prednostno reševanje avtocestnega odseka do mejnega prehoda Gruškovje; tako naj bi se naslednje leto Minister Zvone Černač je županoma Vidma in Podlehnika ob svojem obisku povedal, da obstaja velika verjetnost, da se bo zadnji del avtoceste od Dražencev do Gruškovja gradil v dveh zaporednih fazah, obljubil pa je tudi, da se bo zavzel za prednostno reševanje tega avtocestnega odseka. izvedel odkup potrebnih zemljišč in parcelizacija. Vendar pa je zaradi finančne in časovne stiske ter splošne krize po besedah ministra zelo verjetno, da se bo gradnja avtoceste z vzporedno cesto izvajala v dveh delih; tako naj bi najprej urejali in gradili avtocesto od Dražencev do zaselka Nova cerkev v Podleh-niku, takoj zatem pa še drugi del, torej odsek do samega mejnega prehoda. Denar za izgradnjo avtoceste bodo po ministrovih besedah pridobili iz evropskih skladov, sicer pa naj bi bila gradnja tega težko in dolgo pričakovanega zadnjega odseka Pyhrnske avtoceste končana do konca leta 2015. „Minister Černač je ob obisku zagotovil, da se bo osebno zavzel za prednostno izgradnjo našega dela avtoceste, torej da se bo končno začela urejati pred vsemi ostalimi predvidenimi avtocestnimi odseki, ki jih ima država še v načrtu zgraditi," je še povedal župan Maučič. Pri trasi daljnovoda verjetno le „kozmetični" popravki Drugo pomembnejše srečanje ministra Zvoneta Černača pa je potekalo v Go-rišnici na temo potrjenega državnega prostorskega načrta za izgradnjo daljnovoda 2 x 400 kV na trasi Cirkovce-Pince, ki je med prizadetimi občani več občin povzročil val negodovanja in tudi prve proteste. Civilne iniciative petih občin, ki nasprotujejo potrjeni trasi daljnovoda, so se pred dobrim mesecem že združile v konzorcij in oblikovale skupno stališče ter zahteve, Černač pa se je na tokratnem srečanju pogovar- Po pogovorih z ministrom Černačem je predsednik konzorcija civilnih iniciativ petih občin proti trasi daljnovoda Zoran Vesenjak povedal, da so zdaj zadovoljni že zato, ker imajo pravega in odgovornega sogovornika: „Minister je bil tudi jasen, da se potrjenega državnega prostorskega načrta ne da spreminjati, bile pa naj bi možne nekatere korekcije znotraj koridorja." jal s predstavniki konzorcija združenih Civilnih iniciativ, ki jih vodi Zoran Vesenjak iz Gorišnice. Černač je po zaključku pogovorov s predstavniki konzorcija civilnih iniciativ povedal: „Pomembno je predvsem to, da smo ugotovili, da ne gre za vsesplošno nasprotovanje trasi oziroma to vsaj na tokratnem srečanju ni bilo izraženo. So pa posamezni problemi, ki jih bomo poskušali individualno reševati v okviru veljavnega državnega prostorskega načrta. Pomembno je, da smo vzpostavili dialog in da hkrati lahko ta projekt nadaljujemo, sočasno pa odpravimo težave, ki so nastale v samem postopku umeščanja trase. Jasno je, da veljavnega in sprejetega državnega načrta ne moremo spreminjati, vendar pa ta načrt omogoča nekatere spremembe. In v okviru tega veljavnega prostorskega načrta smo sedaj soglasni, da bomo poiskali nekatere rešitve za posamezne primere. Te bomo zdaj pregledali in nekje do konca letošnjega leta bomo videli, na kakšen način lahko pristopimo k rešitvi. Sicer pa, kar se meni zdi najpomembneje, je to, da smo se našli v skupni točki rešiti vse težave v okviru državnega načrta." Zadovoljen s pogovorom pa je bil tudi predsednik konzorcija Vesenjak: „V pogovoru z ministrom Černačem smo prišli do dogovora, da se bo oblikovala posebna delovna skupina, ki bo proučila sporne točke na trasi, ki so problematične v več oziroma vseh občinah. Stališče ministra je, da so možne nekatere korek- cije znotraj koridorja. Sicer gre res bolj za „kozmetične" korekcije, torej za reševanje manjših težav, žal pa večjih pristojnosti nima in ne more ustaviti uredbe. Sredi decembra pričakujemo ponovno skupno srečanje in da najdemo rešitve za najbolj sporne točke trase. Zaenkrat smo, po vseh naporih doslej, prišli vsaj do odgovornih ljudi, ki nam lahko povedo jasne odgovore. Tako ne bo več prelaganja odgovornosti na nekoga drugega, kot je bilo vse doslej, ampak je bistveno, da bomo prišli do končnih odgovorov, upam, da v dobro ljudi." Za intervencijske stroške slabih 10 milijonov evrov Sicer pa se je minister Zvone Černač v okviru obiska sestal tudi z županom Kidričevega Antonom Leskovarjem, s katerim sta se pogovarjala o odprtih vprašanjih cestne infrastrukture, z županom Ormoža Alojzom Sokom sta govorila vprašanju hitre ceste Ormož-Slovenska Bistrica, s predstavniki občine Gorišni-ca pa si je ogledal tudi posledice nedavnih katastrofalnih poplavvForminu. Kot je že znano, je vlada sredi minulega tedna že obravnavala poročilo o intervencijskih stroških zaradi poplav in sklenila, da bo država za povrnitev teh stroškov namenila skupno 9,665 milijona evrov (čeprav so ti stroški po poročilu znašali kar 21,7 milijona evrov). Poleg tega bodo občine dobile povrnjen morebiten presežek nad zneskom občinskih proračunskih rezerv. Kot so sporočili iz urada vlade za komuniciranje, sklep vlade določa, da ministrstvo za finance v okviru proračunske rezerve zagotovi sredstva za pokritje nujnih intervencijskih stroškov. Ministrstvo za obrambo bo prejelo okoli 936.000 evrov, in sicer za prostovoljna gasilska društva nekaj več kot 863.000 evrov, za gasilske enote širšega pomena dobrih 35.000 evrov, za povrnitev materialnih sredstev v državnih rezervah pa 37.000 evrov. Ministrstvu za kmetijstvo in okolje bodo za interventna dela na vodotokih namenili do 4,7 milijona evrov, ministrstvu za infrastrukturo in prostor pa za interventna dela na infrastrukturi do štiri milijone evrov. Poročilo sicer obravnava intervencijske stroške v 103 občinah v severnoprimorski, gorenjski, koroški, ljubljanski, zahodnoštajerski, vzhodno-štajerski, podravski, posavski in zasavski regiji. Izdelano je na podlagi poročil pristojnih državnih organov in organov lokalnih skupnosti, reševalnih služb, gasilcev in Civilne zaščite ter izpostav Uprave RS za zaščito in reševanje. Sklep vlade tudi določa, da bodo občine dobile povrnjeno razliko med višino občinske proračunske rezerve in dejanskimi interventnimi stroški ter še, da bodo stroške Slovenske vojske, policije ter uprave za zaščito in reševanje pri interveniranju v poplavah, ki so po ministrovih besedah znašali okoli 150.000 evrov, krila posamezna ministrstva. SM RADIOPTUJ 89,8° 98,2 = 104,3 www.radio-tednik.si TELEFON: 02 771 2261 Foto: MZIP Foto: SM Aktualno v Podravju. Rubrika o najbolj aktualnih temah. Od ponedeljka do petka ob 13.45. Destrnik • Župan odgovarja na Pukšičeve obtožbe » Občina ni otroški peskovnik! « Po sedmih mesecih, odkar je bil Vladimir Vindiš izvoljen za župana Destrnika, so nesoglasja med njim in bivšim županom Francem Pukši-čem le še stopnjevala in vrelišče dosegla minuli teden, ko je Pukšič sklical novinarsko konferenco in dejal, da bo Vindiša kazensko ovadil. Ta omenjeno potezo vidi kot posledico neizvolitve SLS-kandidata na nadomestnih volitvah za svetnika, kar je, pravi, drugi »Pukšičev« poraz v tem letu. »V sedmih mesecih mojega županovanja se na Destrniku zagotovo opazijo razlike. Prva, na videz največja je ta, da jaz, za razliko od bivšega župana Pukšiča, ne vidim svojega županskega dela v javni sa-mopromociji in lastnem hva-lisanju. Meni osebno je bolj pomembna kvaliteta mojega dela, za katerim lahko stojim z vso odgovornostjo, ne da bi moral na ves glas hvaliti sam sebe, napihovati svoje dosežke ali morebitne napake prekrivati z množico lepih besed. Gospod Pukšič je pač imel drugačen stil. Po njegovem je bil on kot župan edini kompetenten za razmišljanje in odločanje v občini, zato se nikakor ne strinja in se ne more sprijazniti z dejstvom, da občani De-strnika niso izvolili njegovega županskega kandidata. Dodatna 'sol na rano' je gotovo tudi poraz njegovega kandidata na volitvah za nadomestnega svetnika, ki smo jih imeli pred kratkim in na katerih je Lista za Urban pridobila svetniško mesto. Zanj torej dva poraza v enem letu. Gospod Pukšič bo moral sprejeti dejstvo, da si Destrničani želijo sprememb,« tako si Vladimir Vindiš, župan občine Destrnik, razlaga odločitev svojega predhodnika, da javnosti predstavi zelo zapleteno situacijo na Destrniku. »Občina ni otroški peskovnik!« Prepričan je, da so očitki v zvezi z njegovim delom brez trdne osnove. »Sam ne jemljem občine kot otroškega peskovnika, v katerem gradiš in spreminjaš, kakor ti trenutno pade na misel, in podiraš ali zakrivaš, če ti projekt spodleti, pri tem pa ti ni mar za osnovni material - pesek, ki ga razsipno razmečeš naokrog, saj te strošek nakupa le-tega ni udaril po lastnem 'šparavcu'. Zame je bistveno, da vsak projekt dobro premislimo, pregledamo iz več zornih kotov, določimo prednosti in slabosti, vpliv na okolico in predvsem ljudi, šele nato sledi izvedba. Pa še v tem primeru pride do nepredvidenih situacij! Za Pukšičeve projekte pa je značilno, da so pripravljeni na 'horuk', velikokrat ali pa v večini primerov površno, z veliko pomanjkljivosti, ki se slej ko prej pokažejo in o katerih seveda ljudem kasneje ne razlaga tako na veliko in glasno,« vrača udarec Vindiš. Ali res dela občini gospodarsko škodo? Sedanji župan občine Destrnik je prepričan, da sam ni naredil nobene škode občini in da prej to lahko očita bivšemu županu, ki da je za projekt Terme Gaja v Jane-žovcili zgolj za vrtino porabil 321.000 evrov, k čemur je treba prišteti še denar, porabljen za projektno dokumentacijo in ostale zadeve. »Zdaj se sicer Pukšič izgovarja in išče krivca pri vseh drugih, ko bi moral sam priznati, da je načrtoval in se spuščal v projekt kljub opozorilom in odsvetovanju strokovnjakov,« na obtožbe v enaki meri odgovarja Vindiš, ki pojasnjuje, da je prav zato načrtovanje, ki temelji na realnih možnostih in zmožnostih občine, zelo pomembno. S tem opravičuje tudi dejstvo, da je zadržan pri projektih, ki jih je, kot pravi, tik pred svojim odhodom Pukšič »ad hoc« naložil v zadnji rebalans proračuna. Prepričan je, da je bivši župan te projekte naložil v proračun, da bi ga očrnil pred ljudmi, češ da nič ne dela. »Ima pa Franc Pukšič do rebalansov poseben odnos, v času njegovega županovanja smo namreč lani, približno ob tem času, sprejeli proračun in že kar dva rebalansa za leto 2012, še preden se je to leto sploh začelo! Da ne omenim zadnjega »njegovega« rebalansa, ki ga je občinski svet sprejel na seji pod vodstvom njegovega podžupana Branka Zelenka, in sicer v času tik po volitvah, kjer sem bil izvoljen za župana. Ne da to malo misliti? Običajna praksa v občinah to zagotovo ni! V te rebalanse je natlačil vse, kar se mu je zdelo, da še lahko in za kar se morda prej v osemnajstih letih ni zmenil. Tu so se znašli tudi projekti, ki jih občinski odbor za infrastrukturo v svojih planih ni imel niti na seznamu! Razen tega je laž, da se projekti ne izvajajo! Skoraj vsi načrtovani projekti tečejo, gospoda Pukšiča moti le to, da ni čisto vse po njegovo, kar ga neizmerno vznemirja in jezi,« pojasnjuje Vindiš. Jih razdvaja poslov- no-stanovanjska stavba? Ena največjih težav, ki se vleče že skoraj leto dni - odkar je Vladimir Vindiš Pukšič dva dni pred potekom mandata podpisal predpogodbo za odkup prostorov - je poslovno-stanovanjska stavba. Pukšič je bil prepričan, da občinska uprava potrebuje nove prostore, zato je zasebnemu investitorju - ki sicer ne bi niti gradil - zagotovil, da bo Občina odkupila del prostorov. Na ta način pa naj bi dobili tudi novo trgovino, ki jo vsekakor potrebujejo. Vindiš na drugi strani pa je večkrat poudaril, da v sedanjih kriznih časih ni smiselno mešati želja in potreb ter da občinska uprava razpolaga z enajstimi prostori za pisarne, kar je več kot dovolj. Da je to edini način, da dobijo trgovino, je po njegovem absurd brez primere. »Stavba, v kateri so na prodaj prostori, je v zasebni lasti in z njo lahko lastnik prosto razpolaga. Je pa zelo zanimiva vnema gospoda Pukšiča, ki želi na vsak način izpeljati nakup prostorov z enormno zadolžitvijo občine. Te njegove vneme človek enostavno ne more spregledati! Bilo pa bi bolje, če bi gospod Pukšič to svojo vnemo že prej usmeril v pogajanja za ceno teh prostorov. Predpogodba, ki jo je podpisal, predvideva ceno 1.700 evrov za kvadratni meter z DDV. Sodni cenilci pa menijo, da se giblje realna vrednost omenjenih prostorov nekje od 700-900 evrov za kvadratni meter. Upoštevajoč ta dejstva se vam zagnanost Pukšiča enostavno mora zdeti sumljiva! Vse daje občutek, kot da v bistvu niso pomembne pisarne in ne trgovina, pomembno je, da na vsak način odkupimo prostore po mega-lomanski ceni. Ali lahko jaz kot župan sprejmem tako očitno neumno in negospodarno odločitev za nakup pisarn in za to po nepotrebnem zadolžim občino? Kdo bi imel od tega korist? Občani zagotovo ne! Gospod Pukšič je pozabil tudi povedati, da za nakup ne bi bil dovolj le kredit, manjkajoč delež bi morali zagotoviti nekje v proračunu, a tega sam ni storil, pozabil pa je tudi na opremo teh prostorov, ki pomenijo še dodatni strošek,« pojasnjuje Vindiš, ki bo očitno tudi preko ministrstva in ostalih organov poskušal preprečiti nakup dela prostorov za potrebe občine. Kaj pa vrtec? Če se spomnimo sej, ki so potekale še pod vodstvom Pukšiča, je Vindiš predlagal, da se namesto nakupa dela prostorov v večnamenski stavbi raje posvetijo projektu izgradnje vrtca. Sam ocenjuje, da ta deluje v neprimernih pogojih, za kar krivi tudi svojega predhodnika in SLS svetnike, ki da se v 11 letih razen pred volitvami te teme niso niti dotaknili. »Tako je bilo vse do sprejemanja drugega rebalansa proračuna za leto 2012. Pukšič in svetniki SLS so kot prioritetno nalogo postavili nakup pisarn. Svetniki Liste za Urban in SDS smo takrat predlagali izgradnjo vrtca, saj se nam je zadolžitev v ta namen zdela koristnejša. Takrat je Pu-kšič v strahu pred pritiskom javnosti (volitve so bile blizu!) tudi sam začel govoriti o vrtcu. Načrti, ki jih je dal izdelati, so površni in nedodelani. Vrtec so umestili na zemljišče, ki se je že od nekdaj plazilo, zdaj pa so predvideli na tem mestu še štiri metre nasipa. Že sama priprava terena za gradnjo, to je statična ureditev platoja in brežin, bi zahtevala več sredstev kot jih občina zmore. Razen tega bi ploščad za vrtec popolnoma zaprla edino možno servisno pot do igrišča in bi kasneje predlagana varianta te poti (ki, kot smo že prej povedali sploh ni bila predvidena) podražila ta projekt za veliko več kot 400.000 evrov po Pukšičevem obljubljenega denarja, ki pa je tudi bolj »golob na strehi«! Strokovnjaki menijo, da bi bilo vrtec primerneje graditi na drugi lokaciji, zato zdaj moja prizadevanja tečejo v to smer,« o obtožbah, da bo iz rok spustil skoraj pol milijona evrov, pravi Vindiš. Je Pukšič spremenil tudi podobo kraja? Med projekti, ki razdvajajo sedanjega in bivšega župana, je tudi izgradnja parkirišč pod šolo in v nadaljevanju poslovne cone Janežovski Vrh, kar po mnenju Vindiša najbrž nepotrebno spreminja podobo kraja in ki je po mnenju Vindiša slabo pripravljen. »V osnovi ni vseboval ne odvoda meteornih vod, ne vzdrževalne poti do igrišča, ki je pod njim, še več: veliki Pukšičev projekt nima načrtovanega niti dostopa do igrišča za uporabnike. Torej je »odrezal« pot od šole do igrišča oziroma nasploh dostop do njega! To so banalne pomanjkljivosti, katerih odprava bo pošteno dvignila ceno izvedbe. In če k vsemu temu dodamo še to, da del ceste poteka čez privatno zemljišče, za kar niso pridobili potrebnega soglasja lastnika, še več, s tem dejstvom ga niso niti seznanili, potem nam je lahko jasno, kakšen je bil način dela in delovanja gospoda Pukšiča v večini projektov,« vrača udarec Vindiš. Hotel za male živali pred vrtcem? Vindiš pravi, da je projektov, ki so bili izpeljani površno, še zelo veliko. Kot primer navaja še izgradnjo ceste in kanalizacijskega sistema v Vin-tarovcih. Pravi, da bo popravilo izgradnje kanalizacijskega sistema, ki da je nekvalitetno izveden, stalo od 20.000 do 30.000 evrov, le za čiščenje cevi zaradi slabega niveliranja. Očita mu tudi, da je občanom naložil daleč najvišji kanalizacijski prispevek v primerjavi z drugimi občinami. »Pukšičevo tipično površnost ali neupoštevanje zakonov, ki jih tudi sam sprejema v parlamentu, potem pa jih zavestno krši na občinskem nivoju, lahko vidimo tudi na primeru sprejemanja občin- skega prostorskega načrta (OPN) občine. Gospod Pukšič je OPN predlagal v potrditev občinskemu svetu, kljub temu da je manjkalo eno izmed potrebnih soglasij. Zavestno je kršil zakon, nato pa predrzno trdil, da je naš OPN veljaven! Torej bi moral jaz - župan, ki sem odgovoren za legitimnost občinskega dela, opozorila in grožnje s tožbo Ministrstva za okolje in prostor enostavno ignorirati? Pukšičevo marsikomu znano izsiljevanje in neprimerno obnašanje na raznih uradih ni prav nič pripomoglo k rešitvi tega problema. Sam sem se uspel dogovoriti za najboljšo rešitev, ki je skladna z zahtevami ministrstva, preko katerih ne jaz in ne Pu-kšič ne moreva. Stvar je torej urejena in bi bila tudi brez nepotrebnega Pukšičevega vtikanja, ki niti slučajno ni bilo v pomoč! Kot »cvetko« v zvezi z OPN-jem in našim bivšim županom naj dodam še to, da po njihovem naš prostorski plan predvideva izgradnjo hotela za male živali v Jiršovcih, niti z eno besedo pa ne omenja izgradnje vrtca,« pojasnjuje novi destrniški župan. Kaj je pričakoval bivši od sedanjega? Vindiš: »Ne bom lutka v njegovih rokah!« Prepričan je, da je Pukšič vse pripravil in dodelal ter pričakoval, da bo Vindiš to izpolnjeval. »Pod pretvezo pripravljenih projektov me želi na vse načine prisiliti v poteze, s katerimi bi me inkriminiral. Če Pukšič pričakuje, da bom lutka v njegovih rokah, se moti. Po izjavah sodeč gospod Pukšič tudi misli, da so on in nekaj njegovih sodelavcev edini dovolj pametni in sposobni, da bi z njimi lahko sodeloval. Naj ga »potolažim«: nikoli mi ni manjkalo sodelavcev z znanjem, modrostjo in sposobnostmi, ne v občini in ne v državi. Zato ga tudi ne silim v sodelovanje, saj se najino razumevanje sodelovanja popolnoma razlikuje in zame ni sprejemljivo,« zaključuje Vindiš, ki pravi, da bi lahko odgovoril še na mnoge zadeve v zvezi s Pukšičem, a da se ne želi spuščati na njegov nivo in da bo sam delal brez velikega »pompa«, premišljeno in odgovorno. Dženana Kmetec Foto: DK Ptuj • Odprli trgovino Lidl Kupcem ponujajo preprosto več Podjetje Lidl je v Sloveniji prisotno že od leta 2007, od takrat v do danes so odprli že 43 prodajaln, nazadnje včeraj na Ptuju. Skupno je v podjetju Lidl Slovenija, s sedežem v Komendi. Foto: Črtomir Goznik Lorena Lorenčak: »Lidl je želel svojo ponudbo na Ptujskem približati že takoj ob prihodu na slovenski trg, vendar smo projekt zaradi nekaterih zunanjih dejavnikov uspeli realizirati šele v letošnjem letu. Izredno veseli smo, da nam je projekt izgradnje in odprtja končno le uspel.« »Podjetje Lidl je eden največjih trgovskih koncernov na svetu in največji mednarodni trgovec v Sloveniji. Svoja vrata je prvič odprl v letu 1973 v Nemčiji. Na mednarodno tržišče je vstopil devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Trenutno Lidlov koncern deluje v 25 državah in z več kot 9.000 prodajnimi enotami ostaja največja mreža trgovin z izdelki za vsakdanjo rabo v Evropi. Pri Lidlu kupca vedno postavljamo na prvo mesto, kar smo zapisali že v našem sloganu, ki pravi, da kupcem ponujamo preprosto več,« je uvodoma povedala Lorena Lorenčak iz Lidla, s katero smo se pogovarjali ob včerajšnjem odprtju Lidlove trgovine na Ptuju. Zakaj se je Lidl odločil, da svojo ponudbo približa tudi kupcem na Ptujskem? »Lidl je želel svojo ponudbo na Ptujskem približati že takoj ob prihodu na slovenski trg, vendar smo projekt zaradi nekaterih zunanjih dejavnikov uspeli realizirati šele v letošnjem letu. Izredno veseli smo, da nam je projekt izgradnje in odprtja končno le uspel.« Trgovino ste locirali ob Ormoški cesti na Ptuju, ki postaja vse bolj trgovska ulica. Jo lahko predstavite? »Žal iz poslovnih razlogov o višini investicije ne moremo govoriti, v novi trgovini pa bo zaposlitev našlo med 15 in 20 zaposlenih, pretežno iz Ptuja in okolice. V našem prodajnem asortimentu dajemo poudarek dnevno svežim izdelkom in cenovno najugodnejši ponudbi v Sloveniji.« V čem so prednosti Lidlo-vih trgovin? »V Lidlu se zavedamo, da kupci, še zlasti v času težjih gospodarskih razmer, iščejo in potrebujejo kakovostne prehrambne in neprehramb-ne izdelke po izjemno ugodnih cenah, zato si s stalnim prilagajanjem asortimenta in optimiranjem poslovnih procesov prizadevamo ponuditi najboljše razmerje med kakovostjo, svežino in ceno izdelkov. Lidl na Ptuju se razprostira na več kot 1000 m2 in ponuja prek 1200 izdelkov iz redne ponudbe. Kupci bodo lahko vse dni v tednu izbirali med pestro ponudbo sadja in zelenjave najvišjega kakovostnega razreda, preverjeno, najokusnejšo izbiro svežega mesa ter uživali v najbolj hrustljavih dobrotah iz Lidlove pekarne, ki jih v trgovini pečemo ves dan.« Se bo tudi Lidl ob svojem prihodu vpisal med ptujske donatorje po zgledu nekaterih drugih trgovin oziroma podjetij? »Ob napovedi o odprtju nove trgovine na Ptuju so se na naše povabilo prijazno odzvali otroci iz Vrtca Ptuj. Že teden dni pred odprtjem so pridno risali in slikali prekrasne risbice na temo družine. Risbice smo razstavili v novo odprti trgovini, na ogled pa bodo še ves teden. Otrokom bomo v zameno za čudovita dela namenili pakete z Lidlovimi izdelki. Odločitev o izbiri izdelkov, ki jih bomo podarili Vrtcu Ptuj, smo prepustili kar prijateljem našega Facebook portala Lidl Slovenija, ki so izglasovali, da naj malčkom podarimo igrače. Lidl pa sicer kot tesen partner sodeluje tudi s fundacijo Ustanova za pomoč otrokom, ki je prisotna na območju celotne Slovenije. V okviru trenutnega projekta Pomagaj (z) dro-bižkom! lahko v vseh naših trgovinah najdete zbiralnike drobiža, kjer zbiramo sredstva za bolne otroke - tiste, ki so pomoči najbolj potrebni. Projekt smo uspešno realizirali že drugo leto. Samo v lanskem letu smo s skupnimi močmi zbrali neverjetnih 21.700 EUR in tako malim bolnikom omogočili lepši jutri. S podarjenimi denarnimi sredstvi smo delno ali v celoti prispevali pri financiranju zdravljenja otrok. Pomoč je namenjena otrokom z neraziskanimi diagnozami, tistim, ki trpijo zaradi posledic nesreče ali poškodbe, in njihovim družinam. Pomagali smo jim ustvariti priložnost, da ozdravijo ter ponovno zaživijo čim lepše življenje.« Kaj nova prodajalna na Ptuju ponuja svojim kupcem? »Naša nova prodajalna na Ptuju je grajena v skladu z najsodobnejšimi smernicami koncerna. V njej smo vhod in blagajne prilagodili tako, da omogočajo vstop tudi mamicam z vozički in invalidom. Hkrati smo kupcem omogočili več kot 100 parkirnih mest pred prodajalno, med katerimi so številna ustrezno označena in namenjena invalidom, nosečnicam ter mamicam z vozički. Velik poudarek pri gradnji smo dali tudi funkcionalnosti skladiščnih prostorov in tako zaposlenim olajšali delovne procese.« Se v novi prodajalni Lidl obetajo kakšne 'akcije', ki bi utegnile pritegniti še več kupcev? »Ob odprtju je potekala posebna mega otvoritvena akcija, ko smo kupcem ponudili blizu 20 tehničnih izdelkov po ek-skluzivnih cenah. Na dan odprtja smo ponudili tudi poseben 10-odstotni popust na celoten nakup. Da pa ne bi bila otvoritvena ponudba zanimiva le na prvi dan akcije, smo pripravili tudi Lidlov cenovni maraton, ki bo na Ptuju trajal še ves teden. Vsak dan bomo tako kupcem ponudili posamezen izdelek iz naše redne ponudbe po še posebej ugodni ceni. Naša prodajna strategija v Sloveniji se nanaša predvsem na krepitev vloge najugodnejšega ponudnika izdelkov za vsakdanjo rabo. Tudi na tokratnem odprtju smo praznovali in se sladkali z našo odlično ekipo zaposlenih, brez katerih odprtja zagotovo ne bi bilo. Kupci s Ptujskega bodo v naši novi prodajalni na Ptuju med pestro ponudbo izdelkov zagotovo našli tudi kaj zase. Najdejo nas lahko tudi na Fa-cebook portalu, kjer trenutno poteka najbolj vroča jesenska nagradna igra ta hip. Vsak dan izmed sodelujočih izžrebamo srečneža, ki dobi Lidlove vrednostne bone za 30 EUR, hkrati pa bomo ob koncu nagradne igre izžrebali srečneža, ki bo za nagrado prejel Lidlove darilne bone v skupni vrednosti 250 evrov.« MG Sveti Andraž • 14. občinski praznik Majhna, a srčna občina Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah, ena najmanjših slovenskih občin, ki je leta 2009 štela okrog 1200 prebivalcev - do danes pa se slika ni bistveno spreminjala - ta vikend praznuje 14. občinski praznik. Ta bo toliko bolj slavnosten in pomemben, saj so pred 14 dnevi odprli večnamensko dvorano. Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah je po številu prebivalcev med slovenskimi občinami - teh je 211 - na 203. mestu. A tisti, ki stanujejo v tej občini, imajo te dni razlog za veselje. Ta konec tedna namreč praznujejo 14. občinski praznik, program pa se je pričel že v sredo s koncertom Mance Iz-majlove. Dogajanje se je nadaljevalo danes z odprtjem stalne razstave lovskih eksponatov divjadi, ki je sestavni del učne poti in so jo v svojem lovskem domu pripravili člani Lovske družine Vitomarci. Osrednja slovesnost bo jutri v telovadnici osnovne šole v Vitomarcih, kar bo le pika na i celodnevnemu dogajanju v sklopu praznovanja. Dan bodo pričeli z lovom na race, nadaljevali s tekmo v streljanju na glinaste golobe z zračno puško in odprtjem prenovljene ceste Veseli grič-Andrenci v dolžini 530 m v Novincih, osrednja proslava pa bo ob 17. uri. Pri- reditve se bodo vrstile tudi v nedeljo, ko bo občane že zjutraj zbudila godba na pihala, sledilo bo farno žegnanje, pogostitev občanov s strani Društva gospodinj, Društva upokojencev in Vinogradniško-sadjarskega društva Vitomarci. Po maši bo blagoslov novih prostorov Župnijske karitas sv. Andraž, na ogled bosta razstava nabožnih podob in raz- stava Tako smo nekoč živeli. Praznovanje pa bo zaključeno naslednjo nedeljo s srečanjem starejših. Kot pred praznikom pravi Franci Krepša, župan občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah, je leto 2012 z vidika investicij zaradi pridobitve nove dvorane precej pomembno. Kljub temu da številčno gledano niso imeli veliko investicij, so občani zaradi dejstva, da bodo tako posamezniki kot društva imeli za svoje ustvarjanje primerne prostore, z napredkom občine v tem letu načeloma zadovoljni. Ostale investicije so dali na stranski tir tudi zato, ker je bilo treba za dvorano zagotoviti precej lastnih sredstev. Odprli so sicer nekaj rekonstruiranih odsekov cest, a večji projekti tudi zaradi Spoštovane občanke in občani! Ob 14. občinskem prazniku občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah Vam iskreno čestitam in Vas vabim na osrednjo prireditev, ki bo v soboto, 1. 12. 2012, ob 17. uri v telovadnici POŠ Vitomarci. Vljudno vabljeni. Val župan Franci Krepša krize niso prišli na svoj vrsto. „Recesija je vsekakor vplivala na razvoj občine, saj investicije potekajo počasneje. Kriza se pozna tudi pri prihodkih občine. Kljub vsemu pa smo zadovoljni, da nam je uspelo obnoviti in narediti prizidek k večnamenski dvorani, saj je Franci Krepša Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah to za občane zelo pomembna pridobitev. Delamo pa seveda na tem, da uredimo vse, kar občina potrebuje, v skladu s finančnimi zmožnostmi in proračunom," še pravi župan Franci Krepša in zaključuje z mislijo, da bodo ne glede na težko gospodarsko situacijo poskušali razvijati občino v istem obsegu kot do sedaj. Kar se tiče investicij za prihodnje leto, je v planu dokončanje izgradnje kanalizacije ter izgradnja cestne infrastrukture. Pri slednjem gre za moderniziranje makadamskih cest in preplastitve cest. V planu je tudi obnova stanovanjskega bloka pri šoli. Kakšne druge večje investicije za leto 2013 niso planirane. Dženana Kmetec KLAPE Foto: DK Foto: arhiv Ptuj • Zakaj se je projekt gradnje dvigala na OŠ Breg ustavil Obljuba s figami v žepu Pred nekaj več kot letom in pol smo poročali o 100-letnici OŠ Breg in obljubah, da bo šola do septembra 2011 dobila dvigalo, ki je prepotrebno v prvi vrsti zaradi učencev, ki sta gibalno ovirana. Na šolo sta se vpisala, ker so starši še lani imeli zagotovilo, da dvigalo bo. Do izgradnje vse do danes ni prišlo in kot kaže, v kratkem tudi ne bo. Še več: ni jasno niti, koliko bi stalo. Vodstvo šole ocenjuje vrednost investicije na dobrih 50 tisočakov, ptujska občina pa na kar 125 tisoč evrov. MO Ptuj je obljubila, da bo dvigalo zgrajeno do septembra lani. Foto: DK »Ko so starši izbirali osnovno šolo, kamor bodo hodili otroci s posebnimi potrebami, so izbrali OŠ Breg, ker je bilo zagotovljeno, da bo šola dobila dvigalo. Usmeritev teh otrok je potekala pod budnim očesom strokovnega tima, ki je staršem svetoval, da naj se oba učenca vpišeta v „normalno" šolo. Fant, ki je na invalidskem vozičku, ima cerebralno paralizo in je zato gibalno oviran, je zelo inteligenten in so mu starši želeli nuditi pouk v bližnji šoli, kjer sobiva s prijatelji iz predšolskega obdobja. Šola je dobro vedela za njegove potrebe, starši so se pogovarjali z vsemi, tudi s pedagoginjo,« pojasnjuje predsednica sveta staršev Alenka Čuš. »Pogovori o gradnji dvigala so stekli že leta 2010, ko so bili izpeljani tudi postopki za zbiranje donacij v ta namen. Kot je videti iz zapisnika seje sveta staršev iz dne 17. novembra 2010, je bilo rečeno, da bo dvigalo stalo okrog 30 tisočakov in da bo projekt sofinancirala Mestna občina Ptuj,« dodaja Čuševa. Šola je zato začela intenzivno zbirati sredstva za izgradnjo - s prodajo na raznih bazarjih, zbiranjem zamaškov Kot je ob prvem obisku dr. Bojana Ignatovskega v Ptuju minulo nedeljo, 25. novembra, pojasnil vodja ordinacije Medicina VivaMed dr. Izudin Kanlič, so se za to poslovno potezo odločili, da bi svojim pacientom omogočili čim širši krog zdravstvenih in drugih storitev, ki jih doslej na našem območju še ni bilo. V referenčni ambulanti Medicina VivaMed bo dr. Bojan Igna- in odpadnega papirja, donaci-jami in podobno. Do danes so zbrali okrog 3500 evrov, kar je plod truda zaposlenih na šoli, pa tudi staršev breških osnovnošolcev, ki so stopili v stik tudi s podjetji in na ta način prispevali svoj delček k tej hvalevredni akciji. Šola še vedno na svoji spletni strani poziva vse, ki bi želeli pomagati in s svojimi do-nacijami olajšati šolanje otrokom, ki niso imeli sreče, da bi lahko samostojno hodili. 30, 50 ali 125 tisoč evrov? Konec leta 2010 je ravnatelj OŠ Breg Milan Fakin na občino naslovil nov zahtevek in zaprosil, da se projekt gradnje dvigala umesti v proračun, saj je od predstavnika ptujske občine v svetu šole Janeza Rožmarina izvedel, da projekt v proračun za 2011 ni umeščen. Ob 100-letnici šole aprila lani pa je vendarle posijal žarek upanja. Župan MO Ptuj Štefan Čelan je jasno in glasno obljubil, da dvigalo bo. Kot je dejal, naj bi poleti zabr-neli stroji in septembra naj bi tovski enkrat mesečno delal kot konsultant za plastično in korekcijsko kirurgijo. Mednarodno priznani lepotni kirurg dr. Bojan Igna-tovski ima v Daruvarju na Hrvaškem svojo polikliniko za plastično in estetsko kirurgijo Arcadia, kjer opravlja posege z vrhunskimi plastičnimi kirurgi. Kot je pojasnil, kljub mnogim izkušnjam in številnim lepotnim ope- osnovnošolci prišli v šolo presenečeni, saj naj bi jih čakalo novo dvigalo. A to se ni zgodilo, še več, vse do danes projekt ni realiziran, le cena mu je bistveno narasla. Kot pravi Čuševa, je videti, kot bi se projekt izgradnje dvigala ustavil na mrtvi točki. »Si predstavljate, kako so se počutili starši invalidnega otroka, ko so septembra prišli v šolo, upajoč, da bo racijam znanih osebnosti z območju nekdanje Jugoslavije in mnogih drugih držav sveta nenehno skrbi za svoje strokovno izpopolnjevanje. Tako je letos sodeloval že na kongresih in simpozijih o novostih v plastični kirurgiji v Parizu, Madridu, Marseillesu dvigalo narejeno, pa se ni zgodilo nič? Dobrodošlo bi bilo sprotno obveščanje staršev, ki bi se lahko realneje soočali s problemom in nadaljnjim preusmerjanjem svojega otroka,« pojasnjuje predsednica sveta staršev na OŠ Breg. Tudi v začetku tega leta je bila problematika izpostavljena na seji četrtne skupnosti, takrat pa se je Čuševa sama odločila in poklicala direk- in Pragi. O svojih začetkih dr. Bojan Ignatovski pove: „Ljubezen do kirurgije in motiviranost za to stroko me je prevzela že v študentskih letih, saj sem pridobljeno kirurško znanje in prakso dobesedno vpijal vase. Imel sem dobre učitelje, torja podjetja Caster gospoda Zupaniča, ki se je oglasil v šoli in predlagal spremembo lokacije, saj bi tako bistveno prihranili. Z novo lokacijo bi dvigalo stalo okrog 50 tisoč evrov brez DDV, gradnja na prvotno zamišljeni lokaciji pa bi stala vsaj enkrat več. Ko smo ravnatelja povprašali, koliko je ocenjena vrednost investicije, je potrdil, da okrog 52 tisoč evrov, z Mestne obči- ki so ves ta žar in zagnanost uspeli prenesti tudi name. To me je motiviralo za predano delo in me usposobilo za vseživljenjsko učenje in izpopolnjevanje. Osnova mojega in našega dela je naš moto: zdravnik v službi pacienta -pacient je središče vsega." Nam lahko na kratko predstavite svojo kliniko za lepotno kirurgijo? „Naša poliklinika Arcadia je bila prva ordinacija za estetsko kirurgijo na območju republike Hrvatske in letos praznuje že 20 let uspešnega delovanja. Delujemo v novozgrajenem objektu na robu rimskega gozda v neposredni bližini daruvarskega parka, ki je daleč naokoli znan po izvirih zdravilne termalne vode. Lahko rečem, da je poliklinika Arcadia pomemben dejavnik na področju estetske kirurgije ne samo v Hrvaški, ampak mnogo širše, saj praktično ni kontinenta, s katerega ne bi prihajali pacienti na posege v našo polikliniko. Poliklinika Arcadia nudi storitve plastične in estetske kirurgije, za kar skrbijo ugledni strokovnjaki in strokovni timi s posameznih specialističnih področij, ki so priznani in uveljavljeni v ne Ptuj pa so nam v pisnem odgovoru zapisali, da bi stalo 125 tisoč evrov. V svojem odgovoru so še zapisali, da v proračunu Mestne občine Ptuj za leto 2013 ni postavke za gradnjo dvigala na OŠ Breg in da bo investicija izpeljana takoj, ko bodo finančna sredstva v proračunu na razpolago. Da je dvigalo na breški šoli ena najpomembnejših investicij ta hip, vztraja ravnatelj šole Milan Fakin. Letos še nekako rešujejo stvari, a je vedno težje. Celoten razred, v katerem je invalidni otrok, se je moral preseliti v pritličje, saj sicer ni bilo možno zagotoviti zanj pouka. To je edini razred prve triade, ki je v spodnjih prostorih. »Kako bo naslednje šolsko leto, res ne vem,« še pojasnjuje Fakin in dodaja, da šola vodi vse aktivnosti, da bi dvigalo bilo čim prej zgrajeno: »Zbiramo donacije in poskušamo zagotoviti lastna sredstva, saj bo tako projekt vsaj malo prej realiziran.« Za starše pa to pomeni še (vsaj) eno leto negotovosti, ki se glede na dejstvo, da te postavke ni v proračunu za leto 2013, še podaljšuje. Zato je pričakovati, da se bo kakšen učenec enostavno moral prepisati na drugo šolo. Privajanje na novo okolje pa lahko pomeni precejšnje težave za slehernega osnovnošolca, še posebej za takega, ki se že ubada s težavami, kakršne nam, ki smo imeli srečo z zdravjem, niso niti približno jasne. Zato starši, preden se odločijo za tako potezo, čakajo še uradno pojasnilo šole in občine, da bodo končno vedeli, kako naprej. Dženana Kmetec domovini in tujini." Kakšen mora biti lepotni kirurg? „Estetski kirug mora biti popoln človek, poln občutkov za estetiko, v sebi mora imeti občutek za umetnost, torej umetniške duše. Kipar oblikuje skulpturo človeškega telesa le odzunaj, estetski kirurg pa mora poleg tega podrobneje poznati tudi človekovo dušo in njegovo telo odznotraj. S telesom in tkivom mora biti nežen; tam, kjer je treba, kožo zategne, kjer je treba, pa jo tudi popusti. Temelj medicine je humanost, medicinska etika pa je le njena podaljšana roka in tega se pri svojem delu vedno držim. Prizadevam si, da meje tega povečujem v pacientovo korist. Zame in za moj strokovni tim je največja zmaga zadovoljen pacient." Dr. Bojan Ighnatovski bo kot strokovni konsultant za plastično in estetsko kirurgijo v referenčni ordinaciji Medicina VivaMed delal enkrat mesečno, po dogovoru s posameznim pacientom pa se bo možno dogovoriti o terminu za želeni kirurški poseg v njegovi polikliniki Arcadia. M. Ozmec Informacije in pregledi za posege plastične in estetske kirurgije: operacijski posegi dojk, nosu, pomlajevanje obraza (botox, polnila), liposukcija, bleferoplastika (veke), oblikovanje ustnic, oblikovanje zadnjic in ostalo. INFORMACIJE IN DOGOVOR ZA PREGLED NA tel: 02 779 07 91 Medicina VIVAMED, Izudin Kanlič, dr. med. Osojni kova cesta 9, Ptuj Foto: M. Ozmec Lepotni kirug dr. Bojan Ignatovski med svojim prvim obiskom v ordinaciji Medicina VivaMed v Osojnikovi ulici v Ptuju Ptuj • Dr. Bojan Ignatovski - prvi lepotni kirurg Po lepoto v ordinacijo VivaMed V referenčni zdravstveni ordinaciji Medicina VivaMed dr. Izudina Kanliča na Osojnikovi cesti v Ptuju bo odslej enkrat mesečno delal plastični in estetski kirurg dr. Bojan Ignatovski; gre za prvega lepotnega kirurga na območju med Ptujem, Mariborom in Mursko Soboto. Ormož • 14. srečanje mladih ornitologov Slovenije Od tod in tam letale • Koncert moškega pevskega zbora «ají HH ü^v 1 l^m.w J3 áÉkki - t "i' * 111 n H m ■■¡^■anuuw Ob petletnici obstoja je moški pevski zbor Kulturnega društva Žetale v soboto popoldne v prosvetni dvorani vaškega doma pripravil koncert. Pevci, ki so se občinstvu predstavili z več skladbami, so v goste povabili še ženski pevski zbor KD Žetale, hišni ansambel Furman in moški pevski zbor KD Radlje ob Dravi. Ob tej priložnosti pa so članom žetalskega zbora podelili srebrne in bronaste Gallusove značke za deset in pet let delovanja na področju ljubiteljske kulture. Srebrno Gallusovo značko je prejel Rudi Vodušek,, ki je že 10 let član pevske skupine FD Lancova vas, ob tem pa tudi že vseh pet let prepeva v žetalskem moškem pevskem zboru, bronaste pa: Anton Šoba, Anton Gajšek, Stanko Pul-ko, Milko Vek, Miran Skok, Anton Kolar, Viktor Furman, Branko Korez in Janez Horvat. Moški pevski zbor KD Žetale je letos za petletnico delovanja prejel tudi občinsko priznanje. SM Ormož • Srečanje starejših Foto: Viki Ivanuša Minulo soboto so v jedilnici OŠ Ormož pripravili vsakoletno srečanje občanov, starih nad 70 let. Jedilnica, v kateri so pripravili prostor za 180 gostov, je bila lepo polna.„Namen takšnega srečanja je seveda, da se ljudje srečajo, poklepetajo in se družijo v prijetnem vzdušju. Vsakoletno srečanje je pozornost krajevne skupnosti do starejših, ki so v preteklosti ustvarjali v naši krajevni skupnosti," je povedala predsednika KS Ormož Jelka Zidarič Trstenjak. Takšnih krajanov je v KS okoli 580, ker pa KS ne razpolaga z vsemi podatki - imeni, priimki, naslovi starejših občanov - so letos prvič vabila poslali v vsa gospodinjstva v krajevni skupnosti. Na ta način so želeli zajeti vso območje in biti prepričani, da niso nikogar izpustili. Zbranim krajanom sejepridružil tudi župan Alojz Sok in jim v krajšem nagovoru zaželel prijetno druženje. Odgovornost organizacije srečanja je tudi tokrat prevzela OŠ Ormož. Učenci so skupaj z učitelji pripravili razgiban kulturni program, iz kuhinje pa je kmalu zapeljivo zadišalo po odličnem sobotnem kosilu. Viki Ivanuša Cezanjevci • Učenci spoznavali glino Učenci osnovne šole Janka Ribiča Cezanjevci v ljutomerski občini so se v popoldanskem času lotili številnih delavnic z izdelovanjem raznovrstne predmetov, ki jih bodo prodajali ob priložnostnih bazarjih v decembru. Pridobljena sredstva bodo namenili v šolski sklad. Tokrat so spoznavali glino in izdelke iz nje, v pomočpa jim je bil nekdanji znani in priznani obrtnik Milan Belec iz Železnih Dveri (na posnetku). Zlasti zanimiv je bil njegov prikaz oblikovanja gline na vretenu, v tej spretnosti pa so se preizkusili tudi nekateri udeleženci delavnice. NŠ Foto: SM Foto: NS Ohranjanje narave je priložnost razvoja V nedeljo je v Ormožu potekalo 14. srečanje mladih ornitologov Slovenije, ki je potekalo pod skupnim naslovom Naravni rezervati - biseri ohranjene narave in priložnosti za regionalni razvoj. Člani mladinske sekcije Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) so obiskovalcem v grajski pristavi predstavili vrsto zanimivih predavanj. Foto: Viki Ivanuša Tanja Šumrada, koordinatorica srečanja, je zbranim predstavila biosferni rezervat Mura-Drava-Donava. V luči ustanavljanja novega rezervata je tematika, o kateri so govorili, gotovo zanimiva za Ormož in njegove prebivalce, ki so jim bila predavanja v prvi vrsti tudi namenjena, a so le-ti prireditev v veliki meri spregledali. Mladi ornitologi iz vse Slovenije so pripravili enajst kratkih predstavitev. V prvem delu so izrazili skrb zaradi velike ogroženosti narave in poudarili, da se je treba zavedati, da varstvo narave posredno pomeni tudi dolgoročno varstvo nas samih. Na številnih uspešnih primerih iz tujine in Slovenije so predstavili, kako je ohranjanje narave in traj-nostni razvoj regije mogoče uresničiti s pomočjo naravnih rezervatov. V drugem delu pa so se posvetili predvsem naravnim rezervatom. Zbrali so nekaj zanimivih primerov in načinov, kako je mogoče predstaviti naravo obiskovalcem naravnih rezervatov, ki naj bi bili dostopni tudi skupinam s posebnimi potrebami. Poseben poudarek so mladi namenili tudi reki Dravi in bodočemu naravnemu rezervatu Ormoške lagune. Trajnostno upravljanje obeh bo namreč v prihodnjih letih dobilo nov zagon s pomočjo projekta LIVEDRAVA, ki ga sofinancira Evropska skupnost, in z mednarodno pobudo za razglasitev tega območja za biosferni rezervat. Predstavitvam mladih ornitologov sta prisluhnila tudi predsednik DOPPS-a Rudolf Tekavčič in direktor Damijan Denac. Tanja Šumrada, koordina-torica srečanja, je ob tej priložnosti povedala: „Mladi se zavedamo nujnosti ohranjanja narave na trajnostni način, saj je očitno, da v veliki večini primerov našim staršem to ni in ne bo uspelo. Možnosti, kako to doseči, so številne, v vsakem primeru pa je ključno delovanje na lokalni ravni in sodelovanje domačinov. Prav lokalno prebivalstvo ima od varstva narave največ koristi, predvsem preko zdravega in kakovostnega bivalnega oko- lja ter možnosti za razvoj zelenega gospodarstva, kot je na primer sonaravni turizem". Srečanja se je udeležila tudi članica slovenske nacionalne komisije za UNESCO in vodja službe za raziskovanje in razvoj v Parku Škocjanske jame Vanja Debevec, ki je izrazila podporo prizadevanjem DO-PPS-a pri koordinaciji in pobudi za vzpostavitev novega biosfernega rezervata Mura- Drava-Donava, ki bo potekal čez pet evropskih držav in obsegal kar 800.000 hektarjev. Pobudo so podprli tudi sodelujoči mladi, ki menijo, da bo podelitev tega prestižnega naziva pomenila veliko priložnost za razvoj in pozitivno promocijo širše regije. Predstavitve so zaključili še z vodenim ogledom ormoškega jezera in ormoških lagun. Viki Ivanuša Draženci • 12. Gospodinjski večer , Najboljše rezance pripravile Gerečanke V Domu vaščanov v Dražencih je 17. novembra potekal že 12. Gospodinjski večer v ročni izdelavi domačih rezancev Društva gospodinj Draženci, ki ga vodi Zdenka Godec. Letos so ga povezale z razstavo suhega cvetja in začimbnic. Letošnjega tradicionalnega gospodinjskega večera se je udeležilo 17 ekip. Letos so članice Društva gospodinj Draženci med svojimi številnimi aktivnostmi dale prednost vzgoji in sušenju suhih rož, iz katerih so na delavnicah izdelale najrazličnejše aranžmaje, slike in voščilnice za razstavo. Nekaj cvetja za sušenje so sejale doma, nekaj so ga pridobile iz herbarija. Ob suhem cvetju so razstavile tudi začimbnice kot nadaljevanje lanskega projekta o zeliščih. Poskušale so najti tradicionalne začimbnice, takšne, ki jih v naših kuhinjah uporabljamo vsakodnevno. Brez majarona, timijana, žaj-blja danes pri pripravi jedi ne gre več, so povedale. Tudi nagrade sodelujočim ekipam v pripravi domačih rezancev so izdelale same, okvir slike s suhim cvetjem, bider - šopek s suhim cvetjem in vrečko domačega čaja proti prehladu. Na letošnjem 12. Gospodinjskem večeru se je v pripravi ročno izdelanih domačih rezancev pomerilo 17 ekip. V imenu občine Haj-dine in odsotnega župana Stanislava Glažarja je udeležence tega večera pozdravil svetnik občine Hajdina Ivo Rajh, ki je skupaj z Zdenko Godec tudi odprl razstavo suhega cvetja in začimbnic. Sodelujočim ekipam pri pripravi rezancev je zaželel veliko uspeha, da iz- delajo čim lepše in čim boljše rezance. Domače društvo pa je pohvalil za vse, kar dobrega naredijo zase, v korist občine Hajdina in širšega okolja. Komisijo za oceno rezancev pa je letos v odsotnosti Terezije Meško vodila Mojca Metli-čar, strokovna sodelavka LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah, s katero jih povezuje tudi zbiranje starih kuharskih receptov pri pripravi projekta Kulinarika zbiranja receptov in pripravi in kuhanju jedi. Udeleženke je pozdravila v imenu LAS in Kmetijsko svetovalne službe KGZS - Zavoda Ptuj. Zdenka Godec pa se je zahvalila tudi sodelavkam Biotehniške šole Ptuj, s pomočjo katerih so se veliko naučile o izdelavi slik v okvirju in Svetovalni službi KGZS - Zavoda Ptuj, kot tudi drugim ki so jim pomagali pri izvedbi letošnjega Gospodinjskega večera. Pravila pri izdelavi rezancev so že standardna, testo so umesili ročno iz dveh jajc in moke, za izdelavo rezancev, predhodno so morale ekipe testo razdeliti na tri enake dele, so imele ekipe na voljo 90 minut. Letos za razliko od prejšnjih let niso izdelovali krpic, iz dveh delov testa so izdelali jušne rezance, iz enega pa široke rezance. Komisija pod vodstvom Mojce Metličar je ocenila razvaljanost testa, enakomernost narezanih rezancev in končni izdelek, čistost delovne površine in higieno tekmovalk. Na koncu se je najbolje izšlo za ekipo Društva žena in deklet Gerečja vas. Dogodek so pospremili z glasbo in petjem ter druženjem. Nastopili so Tadej Fer-čec, pevci KD Rogoznica in Janja Tominc. MG Kmetijstvo • Prihaja avstrijska zavarovalnica Boljši časi za kmetijska zavarovanja? V zadnjih dveh letih je bilo področje zavarovanj škod v kmetijstvu precej neurejeno, saj so zaradi velikih izplačil škodnih zahtevkov v prejšnjih letih nekatere zavarovalnice opustile zavarovanje škod, kljub temu da država ta zavarovanja sofinancira. Zdaj se kmetom, ki si želijo zavarovati svoje pridelke, seveda pod sprejemljivimi pogoji, obeta nova priložnost, saj v državo vstopa avstrijska vzajemna zavarovalnica Die Österreichische Hagelversicherung (HV) s svojimi produkti. Predstavniki avstrijske HV so pred kratkim že obiskali Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije in predstavili organiziranost, aktivnosti in ponudbo. Poleg Avstrije so prisotni že v Češki, Slovaški in Madžarski, na slovenski trg pa naj bi vstopili do poletja 2013. Njihov način dela in ponudba je očitno uspešna, saj je npr. v Avstriji proti škodam zaradi neugodnih vremenskih razmer (toča, pozeba, vihar, poplava, suša, prezgodnja kalitev zrn in druge nevarnosti) zavarovan zelo velik delež površin: v vinogradništvu in sadjarstvu več kot 70 odstotkov, v poljedelstvu okrog 80 odstotkov ter več kot 95 odstotkov v vrtnarstvu. Po njihovih zagotovilih rešujejo škodne primere v roku štirih dni, za ocenitev pa imajo pogodbene cenilce. Ti morajo imeti vsaj poklicno kmetijsko izobrazbo, opraviti morajo vstopni test, zavarovalnica jih nato izšola, cenitve pa opravita dva cenilca. Zavarovanja v naši državi za njih bo sprva sklepala Zavarovalnica Maribor, odprti pa so tudi za sodelovanje z drugimi slovenskimi zavarovalnicami. Ponudili bodo naslednja zavarovanja škod: na področju poljedelstva in pridelave vrtnin na prostem pred nevarnostjo toče z zavarovanjem Agro Basis (prednost tega produkta je, da lahko pridelovalec izbira med tremi različnimi odbitnimi franšizami), vinogradniki bodo lahko zavarovali pridelek pred nevarnostjo toče in poze-be (izbirali bodo lahko med tremi različnimi zavarovalnimi produkti, grozdje bodo poleg nevarnosti toče lahko zavarovali tudi pred nevarnostjo pozebe, dodatno pa bo možno zavarovati tudi škodo, ki nastane zaradi povečanega obsega del na pridelku po toči v vinogradih), hmeljarji bodo hmelj lahko zavarovali pred nevarnostjo toče in dodatno tudi pred viharjem (izbirali bodo lahko med tremi različnimi odbitnimi franšizami), sadjarji pa bodo lahko pride- lek zavarovali proti nevarnosti toče in pozebe, poleg tega pa bodo lahko zavarovali tudi zaščitne protitočne mreže pred nevarnostjo viharja, prav tako bodo imeli možnost zavarovati (poleg izpada pridelka) še izgubo kakovosti sadja kot posledico toče. Dvomi in navdušenje ob napovedanem vstopu avstrijske zavarovalnice Franc Obran, eden velikih kmetov, sicer pa tudi član sveta Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, je do vstopa nove, avstrijske zavarovalnice precej skeptičen: „Res je, da so naše največje zavarovalnice na področju kmetijstva povsem odpovedale. Sam sem že veliko let stranka mariborske zavarovalnice, kjer imam zavarovane stavbne nepremičnine in vse stroje. Žal pa nimam več zavarovanih kmetijskih pridelkov, saj se je temu zavarovalnica odrekla oziroma postavila kot enega izmed pogojev kar 35-odstotno odbitno franšizo, kar je nesprejemljivo. Sicer pa lahko rečem, da je žalostno, da sta dve naši največji zavarovalnici v pretežni državni lasti, pa država tukaj ni naredila reda. Zdaj, če bodo prišli Avstrijci z dobro ponudbo, bodo pač odnesli vso smetano. Ali bom zavaroval svoje imetje pri njihovi zavarovalnici, še ne vem, ker ne poznam njihove ponudbe. Vendar pa če se bodo kmetje zaradi ugodne ponudbe odločali za to zavarovalnico, je pričakovati, da bodo pri njej zavarovali tudi vse ostalo, od nepremičnin naprej." Direktor KZ Ptuj Marjan Janžekovič prihod avstrijske zavarovalnice pozdravlja: „Naše zavarovalnice so se enostavno preveč 'pogospodile', za kmetijsko proizvodnjo so obupno dvignile premije in odbitne franšize. Ni čudno, da kmetje potem niso več zavarovali pridelkov in je tudi kvota državne subvencije ostala neizkoriščena. Osebno pozdravljam prihod avstrijske zavarovalnice in upam, da bodo njihovi produkti za naše kmete ugodni. Seveda pa je realno pričakovati, da bo tudi avstrijska zavarovalnica zahtevala '' • u rp »uJB^ ■L -»Ve* -mi- iS^B 1 1 SIT iL - M B^r JM II Vzajemna zavarovalna družba Die Österreichische HV je bila ustanovljena leta 1946 in deluje na področju kmetijstva in zavarovalništva. Gre za združenje osmih avstrijskih komercialnih zavarovalnic, ki preko vzajemne zavarovalnice nudijo kmetijska zavarovanja in zavarovanja živali. V kmetijskem delu predstavljajo aktivnosti v smislu lobiranja za finančno podporo premijam in zavarovanju kmetijstva, v zavarovalniškem delu pa prodajo zavarovalnih storitev. Med cilji podjetja je celovito obvladovanje tveganja, podpora članom pri izboljševanju uspeha podjetja in trajnostno vodenje podjetja, dobiček pa ni na prvem mestu. Zavarovalnico vodi 28-članska skupščina, nadzor nad delom pa izvaja 16-članski nadzorni svet. Pri slednjem je pomembno, da je v njem polovica predstavnikov uporabnikov storitev, torej kmetov. To je tudi varovalka, da ne bi vzajemna zavarovalnica delovala kot monopolist, saj ta edina ponuja zavarovanje škod v kmetijstvu. Die Österreichische HV redno zaposluje 80 ljudi, ima 35 samostojnih svetovalcev za kmete in zunanje sodelavce, 300 samostojnih strokovnjakov (cenilcev) in 5.000 zunanjih sodelavcev komercialnih zavarovalnic, ki na terenu s kmeti sklepajo pogodbe o zavarovanju. Avstrijska vzajemna zavarovalnica HV naj bi na slovenski trg stopila sredi leta 2013; ponudba zavarovanj za kmetijsko proizvodnjo naj bi bila za kmete veliko ugodnejša kot tista, ki jo oziroma so jo ponujale slovenske zavarovalnice. paketna zavarovanja, se pravi pridelke in nepremičnine skupaj. Domnevam, da bo izguba strank naše zavarovalnice spametovala. Bomo videli, kaj se bo zgodilo, v vsakem primeru pa je prav, da se tudi na tem področju vzpostavi zdrava konkurenca, sploh, če je to v dobro našim kmetom." Vodja ptujske svetovalne službe Ivan Brodnjak pa prihod avstrijske zavarovalnice pozdravlja z velikim navdušenjem: „Mislim, da gre za odlično potezo! Delo te zavarovalnice nekoliko poznam in vem, da imajo v Avstriji zaradi ugodne zavarovalniške ponudbe zavarovanih okoli 90 % kmetijskih površin! Zavarovalnica HV ponuja tudi zelo nizko odbitno franšizo v primerjavi z našimi; če se ne motim, ta znaša okoli 9 %. So pa specializirani izključno za kmetijsko proizvodnjo in ne zahtevajo oziroma ne zavarujejo nepremičnin in strojev, tako da je strah pred paketnimi zavarovanji odveč. Kolikor mi je znano, bo za avstrijsko HV pri nas sklepala zavarovanja Zavarovalnica Maribor, kar pomeni, da se za tiste kmete, ki imajo že doslej nepremič- nine in premičnine zavarovane pri njih, ne bo spremenilo nič, le dodatno zavarovanje za proizvodnjo oz. pridelke bodo lahko sklenili. Kako bo pa s tistimi, ki imajo zavarovanja pri ostalih zavarovalnicah, pa ne vem. Upam, da se bodo vključile tudi ostale zavarovalnice." Drastičen upad zavarovanj od leta 2009 Kot je znano, država z uredbo zagotavlja kar 50-odstotno sofinanciranje kmetijskih zavarovanj, ki so jih od začetka izvajale štiri zavarovalnice - poleg Zavarovalnice Maribor in Zavarovalnice Triglav, ki pokrivata več kot 90 odstotkov vseh kmetijskih zavarovanj, še Adriatic Slovenica in Tilia. Vendar so zaradi izgub zavarovalnice iz tega področja zavarovanj izstopile ali pa izvajale zavarovanja zelo selektivno in s (pre)viskomi premijami in odbitnimi fran-šizami. Veliko kmetov je zato tovrstno zavarovanje opustilo oziroma ga sploh ni moglo več skleniti. V Sloveniji je bilo tako leta 2009 proti različnim naravnim nesrečam zavarovanih 34 odstotkov vseh kmetijskih površin. Največ, 94-odstotno, so bila zavarovana hmeljišča, površine s kmetijskimi rastlinami so bile zavarovane 58-od-stotno, žito 46-odstotno, sadovnjaki 43-odstotno in vinogradi 40-odstotno. Najmanjši delež zavarovanih površin je bilo zasajenih s krmnimi rastlinami (2,6 odstotka) in vrtninami (4,6 odstotka) V letu 2010 je bilo za sofinanciranje namenjenih dobrih 12,3 milijona evrov, porabljenih pa dobrih 6,7 milijona evrov, sklenjeno pa je bilo skupno 19.232 zavarovalnih polic, kar je približno enako kot leta 2009. V letu 2010 se je nekoliko zmanjšala površina zavarovanih skupnih kmetijskih zemljišč v rabi glede na leto 2009 in je znašala skupaj 27,4 odstotka vseh zemljišč. Najbolj se je zmanjšalo zavarovanje hmelja, in to za 34 odstotkov, za 21 odstotkov pa se je povečalo zavarovanje drugih rastlin. Delež zavarovanih živali glede na leto 2010 se je prav tako nekoliko zmanjšal in je znašal 17,2 odstotka vseh živali. Po podatkih Agencije za kmetijske trge je bilo v letu 2011 za sofinanciranje zavarovalnih premij porabljenih 5.173.520 evrov, za leto 2012 pa je za tovrstna zavarovanja namenjenih nekaj več kot 5 milijonov evrov. SM Franc Obran: „Žalostno, da sta dve naši največji zavarovalnici v pretežni državni lasti, pa država tukaj ni naredila reda." Marjan Janžekovič: „V vsakem primeru je prav, da se tudi na tem področju vzpostavi zdrava konkurenca, sploh če je to v dobro našim kmetom. Ivan Brodnjak: „Odlična poteza! Avstrijska HV je specializirana izključno za kmetijsko proizvodnjo in ne zahtevajo oziroma ne zavarujejo nepremičnin in strojev, tako da je strah pred paketnimi zavarovanji odveč!" Foto: SM Foto: SM Foto: SM Foto: SM Podlehnik • Dramska sekcija z novo igro Tokrat presenečajo z dramo Ljubiteljski gledališčniki iz dramske sekcije Kulturnega društva Podlehnik bodo v soboto zvečer na odru vaškega doma premierno odigrali ljudsko igro v petih dejanjih - gre za starejšo dramo o nesrečni ljubezni pod naslovom Domen, ki jo je po Josipu Jurčiču priredil Ivo Česnik. Foto: MF Člani dramske sekcije KD Podlehnik (na posnetku) letos presenečajo: na oder bodo namreč v soboto premierno postavili dramo Domen; gre za ljudsko igro v petih dejanjih po povesti Josipa Jurčiča. „Za resnejšo zvrst smo se odločili prav zato, ker v glavnem večina skupin pripravlja komedije, nam pa se je zdelo, da bo za nas izziv na oder postaviti tudi kako resnejše delo. Zgodba o nesrečni ljubezni in življenju nezakonskega sina Domna, ki je nastala po Jurčičevi predlogi, se je dotaknila že marsikaterega srca gledalcev, ki so si igro ogledali. Upamo, da bo tako tudi pri nas," je dokaj nevsakdanjo odločitev za ljubiteljska gledališča v zadnjem obdobju pojasnila Milica Jeza, ki je skupaj z Danico Kurež poskrbela za režijo predstave, in še dodala: „Ko smo iskali resnejše delo, ki bi ustrezalo naši ekipi in tudi našemu okolju, smo želeli na oder postaviti kako ljudsko igro, a nismo našli nič primernega, tudi glede na število naših igralcev. Nato pa smo se z nostalgijo spomnili Domna, ki so ga na našem odru igrali pred več desetletji. Poiskali smo besedilo, ga malo priredili glede na število nastopajočih in se odločili, da bo to naša naslednja predstava." V drami nastopajo: Stanko Sakelšek (kmet Jurec), Ta- mara Strmšek (njegova hči Anka), Janez Trafela (hlapec Anže), Bernarda Trafela (dekla Jerica), Marija Drevenšek (osebnica Meta), Matjaž Fe-guš (njen sin Domen), Zlatko Gajšek (graščak Sova), Peter Feguš (berač Urh Zaplatnik), Janez Arnuš (krojač Jožek Špilkin), Alojz Grabrovec (žu- pan), Ivo Ban (premožni kmet Klemen), Ana Gajšek (kmetica Hana) in Janez Arnuš (bi-rič). Člani dramske sekcije so ob pomoči Janka Arnuša in Frenka Drevenška poskrbeli še za kulise, sceno, kostume in ostale efekte, za glasbeno spremljavo pa je odgovorna citrarka Petra Grabrovec. Kot je še povedala Milica Jeza, so bile vaje za tokrat izbrano dramo težje kot sicer: „Priprava je res zahtevnejša, saj je potrebno veliko več koncentracije, pa tudi resnejše vzdušje, zraven tega pa je igra tudi precej dolga, saj traja skoraj dve uri. Kljub resni vsebini pa smo se na vajah sprostili in tudi velikokrat zabavali, saj je glavni namen naše dejavnosti predvsem druženje." Ljudska drama govori o življenju nezakonskega sina kočarice Mete, Domna, ki služi za hlapca pri premožnem kmečkem gospodarju Jurcu. Ta po ženini smrti živi sam z lepo hčerko Anko. Med mladima se splete ljubezen, a ji Jurec nasprotuje, saj hčere ne želi dati za ženo nezakonskemu sinu brez očeta. Ker ga Jurec prežene od hiše, se Domen odpravi iskat očeta. Od berača Urha, ki je nekoč imel rad njegovo mater, izve, da je njegov oče graščak Sova. Ta ga že od malega preganja in sovraži, saj se boji, da bo Domen po materini smrti prišel k njemu s pismom, v katerem ima zapisanih 3000 tolarjev in bo ves svet izvedel, da ima Sova nezakonskega sina. Zato gra-ščak sklene, da bo Domna dal ujeti in poslati v vojake, od koder se ne bo več vrnil ... Kako se napeta zgodba konča, bodo obiskovalci lahko prvič videli v soboto ob 17. uri, drugič pa naslednjo nedeljo (9. 12.) ob 15. uri, obakrat v dvorani pod-lehniškega vaškega doma. V svojih vrstah pogrešajo mlade Sicer pa dramska sekcija KD Podlehnik v sedanji obliki deluje od leta 2003. Danes je aktivnih okrog 20 članov: „Seveda vsi člani ne igrajo v tokratni predstavi, so pa aktivni pri kakšnih drugih projektih. Glavnina članov, ki smo se zbrali leta 2003, ostaja. Se pa vsako sezono zgodi, da kak član ali dva zaradi drugih obveznosti ne sodeluje več. Zamenjajo jih drugi, pogrešamo pa predvsem mlade, ki bi bili pripravljeni sodelovati. V sezoni 2002/03 smo tako na oder postavili Linhartovo komedijo Županova Micka, sledile so ji še Moderndorfer-jeva komedija Na kmetih, ljudska Kam iz zadreg, Budakov Klobčič in Pohlova Zakonci stavkajo. Nam najljubša je bila prva, Županova Micka. Zadnja komedija, s katero smo se predstavili, je bila Zakonci stavkajo. Za vlogo Korenovke, ki jo je županjina zvijačnost in hujskanje na stavko zakonskih žena skoraj stala moža, je bila Manica Drevenšek nagrajena kot najboljša stranska igralka," je kratko zgodovino in uspehe podlehniških ljubiteljskih gledališčnikov povzela Jezova in ob tem povedala, da vsa ta leta vadijo v dvorani starega vaškega doma: „Res je že v zelo slabem stanju, a je nam zelo ljuba, saj v njej vadimo, pripravljamo predstave, za vse ljubitelje lepe besede pa smo pripravili tudi vrsto kulturnih večerov na različno tematiko." Podlehniška ekipa igralcev je prepričana, da bo publiki, po dolgih letih komedij, všeč tudi igra z resnejšo vsebino: „Verjamemo, da bodo naši obiskovalci spet napolnili našo dvorano, tako kot so jo ob naših predstavah vedno doslej." SM Ormož • Siavnostni koncert Orkestra Slovenske vojske Od generala Maistra do Slovenske vojske Minuli petek zvečer je v ormoškem Domu kulture potekal slovesni koncert, posvečen generalu Maistru in vsem, ki so nadaljevali v njegovem duhu - borci v II. svetovni vojni in branitelji domovine leta 1991, pripadniki Teritorialne obrambe, Manevrske strukture narodne zaščite ter pripadniki Slovenske vojske. Nastopil je Orkester Slovenske vojske pod vodstvom dirigentke Andreje Šolar, ki je izvedel zanimiv koncert, katerega rdeča nit so bile kompozicije, za katere so skladatelji bodisi črpali navdih v zgodovinskih delih svetovne književnosti ali pa so zgolj glasbeno oživili življenje znanih vojaških osebnosti. Orkester Slovenske vojske se je že večkrat odzval povabilu na proslavo, ki je tradicionalno potekala v Središču ob Dravi, letos pa so jo skupaj organizirali občini Ormož in Središče ob Dravi, veteranska in častniška organizacija ter Društvo generala Maistra za Prlekijo. Koncerta so se udeležili župani vseh treh občin, Alojz Sok, Jurij Borko in Mirko Cvetko. Gostitelj Alojz Sok je pozdravil zbrane in v kratkem nagovoru potegnil vzporednico med zgodovinskimi prizadevanji škofa Slomška in generala Maistra. Spomnil je tudi na zgodovinski razvoj dogodkov, ki je nekoliko okrnil Maistrova prizadevanja, vzrok za to pa gre iskati v neslogi, ki je takrat vladala v slovenskem narodu. Štajercem je zaželel še več tako velikih in vizionar-skih rojakov. General Maister je novembra 1918 zavrnil razglasitev Maribora z okolico za del nemške Avstrije. Mobiliziral je slovenske častnike in vojake in odločno prevzel vojaško poveljstvo nad tem območjem. Klicu generala Maistra se je odzvalo približno 4000 Slovencev, ki so oblikovali Mariborski pešpolk in tako ustanovili prvo redno slovensko vojsko s slovenskimi častniki in slovenskim poveljevalnim jezikom. Maistrove čete so zasedle vse pomembne kraje ob narodnostni meji z Avstrijo in zagotovile njihovo priključitev Sloveniji. Slavnostni govornik na proslavi je bil Miran Fišer, predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Slavnostni govornik je bil Miran Ormož, ki je spomnil na čase, ko je imel general Maister priložnost pokazati svojo izjemnost, a ga okolje ni tako cenilo, saj ne v kraljevini, ne v SFRJ ni bil priznan osvoboditelj. Slovenci so se njegove veljave vedno bolj zavedali in z zmago v vojni 1991 tudi potrdili, saj so ponovno dokazali, da se lahko pravilno organizirana mala vojaška organizacija postavi po robu veliki. Miran Fišer vidi povezavo med boji za severno mejo in vojno za Slovenijo tudi v tem, da so obema odrekali pravo veljavo. iser, predsednik OZVVS Ormož. Boj za severno mejo so namreč imenovali tudi 'operetna vojna', osamosvojitveno vojno pa po krivem označujejo za desetdnevno. „Vojaki vedo, da vojna ni trajala 10 dni. Vse enote TO Občine Ormož so bile že od oktobra 1990 aktivno vključene v varovanje območja odgovornosti in meje RS. Na območju občine Ormož so rezervisti slišali glas domovine in se skoraj 100-od-stotno vključili v svoje vojaške enote. Zagotovo si niso želeli postati ne junaki in ne žrtve te vojne. Vojna je čas, ko pri izpolnjevanju svoje dolžnosti lahko izgubimo življenje ali ga komu vzamemo. Nam je uspelo izvesti vojno nalogo, za sabo pa nismo pustili grobov," je povedal Miran Fišer in opozoril, da je tudi v mirnem času veliko situacij in izzivov, v katerih se kalijo odločni, pogumni in odgovorni ljudje. Nedavno je bila takšna priložnost, ko je Drava čez noč odnesla nekaj domov, ogrožala življenja ljudi in uničevala polja. Takrat so se izkazali gasilci, reševalci, pravo veljavo pa je pokazala tudi dobrososedska pomoč. Viki Ivanuša Ivanjkovci • 17. dobrodelni koncert DPM Za obdarovanje in prehrano otrok V petek zvečer je Društvo prijateljev mladine Ivanjkovci organiziralo že 17. dobrodelni koncert, ki je v celoti uspel, saj je bil dober izbor nastopajočih, dvorana polna, na koncu pa poln tudi bančni račun društva in srca vseh, ki so pomagali. Predsednica DPM Ivanjkovci Marija Caf v smehu pravi, da je na tej funkciji že 100 let, saj sta jo za delo v društvu navdušila sedaj že pokojna Viktor Stajnko in Nada Kovačič. Na vprašanje, kako ji vsako leto uspe organizirati tako uspešen koncert, ko pa sama komaj hodi, pravi, da ji vsi pomagajo. Najprej vnuk Sebastjan, ki ji na spletu poišče zanimive ansamble, nato pa babica vzame telefon v roko in ne odneha, dokler nima zagotovljenih izvajalcev. Mlajši izvajalci se celo sami javijo, ker se želijo predstaviti. „Radi damo priložnost nekaj mladim izvajalcem, vmes pa morajo biti uveljavljeni, kot so Ptujskih 5, Žargon in drugi, ki že dalj časa nastopajo," pojasni Marija Caf preprosto formulo uspeha. Gotovo k temu pripomore tudi zaupanje in ugled, ki ga društvo uživa v kraju, saj vsi vedo, da gre denar v celoti za božično-novoletno obdarovanje predšolskih otrok in šolar- Foto: Viki Ivanuša Skrb za otroke je še vedno največje veselje, pravi Marija Caf. jev do vključno četrtošolcev. Na prireditev pridejo babice in dedki ter drugi sorodniki in odprejo denarnico, saj vedo, da gre za njihove otroke. Društvo pomaga tudi v stiski. Tako so iz društvene blagajne pokrili neplačane račune za šolske malice in kosila, ki se jih je ob koncu šolskega leta nabralo za čez 300 evrov. „Starši več ne zmorejo, vedno večja je brezposelnost, revščina marsikje trka na vrata. Marsikateri starš niti ne upa reči, da nima, ne upa zaprositi za pomoč. Tako pa otroci vsaj v šoli dobijo pošteno malico. S koncertom smo zbrali čez 1000 evrov, kar je lepa številka, lani je bilo precej manj, saj je bilo slabo vreme," je na težave opozorila predsednica in dodala, da jim je krajevna skupnost omogočila brezplačno uporabo dvorane, občina tudi obdari vse predšolske otroke. Pri organizaciji koncerta je veliko dela, vedno so pripravljene pomagati vzgojiteljice vrtca, na dan koncerta pa še številni drugi krajani. Člani društva čez leto zbirajo tudi zamaške, star papir, oblačila, igrače, knjige, zgoščenke. Društvo prijateljev mladine Ivanjkovci je bilo ustanovljeno 28. novembra 1952, ko je bila Marija Caf še sama otrok. Spomni se, da so ženske pekle kekse in z njimi obdarile šolarje. Šola je bila takrat še na Svetinjah, in da so pocenili šolsko malico in kosilo, so članice društva zbirale ozimnico - krompir, fižol, česen, čebu- lo, peso, zelje. „V vsaki vasi je bila članica društva, ki je šla od hiše do hiše in vsaka hiša je kaj dala. Nekdo pa je potem s traktorjem pobral ozimnico in jo zvozil v šolo. Ko so se ženske začele zaposlovati, je nastala potreba po vrtcu v vasi in treba jih je bilo navdušiti, da podprejo vrtec. Z listki sem hodila od hiše do hiše in na koncu se je 78 % krajanov odločilo za vrtec. Potem pa je nastal problem, saj smo za vrtec potrebovali več hrane in zelenjave. Napisale smo prošnjo na LTH v Škofjo Loko za zamrzovalno skrinjo in jo dobile brezplačno. Nato je prišla borba za šolo, danes pa so spet druge potrebe. Če delo vidiš, ti ga nikoli ne zmanjka," pravi Marija Caf, ki ji je skrb za otroke največje veselje. Žalosti pa jo, da se je nekdanji rek Otroci so naše največje bogastvo spremenil v Otroci so naš največji izdatek; tako namreč to vidi naša država. Viki Ivanuša Kicar • Enajsto srečanje ljudskih pevcev in godcev Neponovljivo srečanje pesmi in glasbe V gasilski dvorani na Kicarju, ki je letos še bolj pokala po šivih kot prejšnja leta, toliko je bilo gledalcev, domačinov in gostov, so ljudski pevci in godci Stari prijatelji iz Kicarja 17. novembra pripravili že enajsto odmevno srečanje Kicar poje in igra, ki je bilo tudi letos mednarodno. Ob domači skupini, ki nastopa že enajst let, so nastopili Mejaši iz Repišč (Društvo Ko-cil, vodja Elizabeta Stopajnik), hišni ansambel DU Markovci (vodja Franc Panikvar), ljudska pevska skupina Taščica KD Rače (vodja Majda Vake), vaški pevci in godci Prvenci Strelci (vodja Franc Toplak), harmonikar Alen Polič (mentor Boris Hrga), Alpen - Adria učiteljski kvintet iz Velikov-ca na avstrijskem Koroškem (vodja Jokej Logar), ljudske pevke DU Ptujska Gora (vodja Adela Pulko), tamburaška sekcija KUD Martjanec Hrva- ška (vodja Elvis Medjeral), KD ljudske pevke Jezero (vodja Ana Šori), ljudski pevci Trta Zavrč (vodja Martin Tetičk-ovič), ljudske pevke Lukarice TED Lukari Dornava (vodja Nežka Čuš) in harmonikar Ti-len Šimenko Golob (mentor Kristjan Markež). Že tako nadvse prijetno vzdušje je ob koncu letošnjega srečanja začinila skupna pesem nastopajočih in gledalcev v dvorani, za dodatno presenečenje pa je poskrbel vodja skupine Stari prijatelji iz Kicarja Janko Kocmut, ki je s prijateljema Davorinom Urihom in Francem Cesarjem zaigral in zapel pesmi Če bi čas zavrtel nazaj in Slovenija, domovina moja. Enajsto mednarodno srečanje ljudskih pevcev in godcev Kicar poje in igra je odlično kot vedno povezoval Marjan Nahberger, ki je tako kot srečanje že stalnica kicarskega gasilskega odra. Kot poudarja vodja skupine Janko Kocmut, se člani skupine Štefka in Stanko Arnuš, Jožica in Slavko Ciglar, Marica Vojsk, Marička Šimenko, Lizika Majcen in Kristina Kocmut potrudijo na vsakem svojem nastopu doma, v Sloveniji Na 11. prireditvi Kicar poje in igra je nastopilo 12 skupin iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške, skupaj okrog 80 nastopajočih. in zunaj meja, predstaviti in ohraniti želijo visok nivo slovenskega ljudskega petja. To so lepi občutki, pozna jih smo tisti, ki igra in poje s srcem, ki se zaveda svojih korenin. Prepričani so, da bo prireditev Kicar poje in igra še dolgo živela, saj je tistih, ki želijo prisluhniti njim in drugim nastopajočim, iz leta v leto več. Se bomo pač stisnili, so povedali tudi letošnji obiskovalci, ki jih majhen prostor ni odgnal. Prireditev ostaja v Kicarju, brez Kicarja prireditve ne bi bilo. Kicarske-ga vzdušja ni mogoče prenesti v nobeno drugo okolje, so prepričani tako organizatorji kot nastopajoči. Pokrovitelja letošnje prireditve sta bila MO Ptuj in podjetje Gregurec Mladen LTD Velika Britanija, katerega lastnik je velik ljubitelj ljudske pesmi in glasbe. K uspešnosti prireditve pa so prispevali še številni sponzorji in donatorji. Tudi ptujski župan Štefan Čelan je bil tudi letos med gledalci v dvorani v Kicarju, spremljala pa sta ga tudi v. d. direktorja uprave MO Ptuj Ivan Vidovič in vodja oddelka za negospodarske javne službe MO Ptuj Zdenka Ristič. Ljudska pesem in glasba sta v soboto, 17. novembra, v Kicarju odmevali še do zgodnjih jutranjih ur. Gostoljubni domačini so poskrbeli za nepozabno druženje tudi po nastopu. MG Tednikova knjigarnica Obsedenosti v času krize Tak, žal presneto aktualen, je naslov knjižne novitete mojstra kriminalnega žanra, da ne zapišem slovenske Agate Christie, v podobi avtorja Avgusta Demšarja. Le-ta, skrit za psevdonimom, je tudi avtor s seznama letošnje bralne značke za odrasle, ki bo svečano zaključena v torek, 4. 12. 2012 ob 19. uri v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj, ko bo izveden pravljični večer za odrasle in podeljene knjižne nagrade donatorskih založništev Ebesede iz Ljubljane in Litere iz Maribora. Gostje bodo priznani pravljičarji in glasbena skupina Trio Musica. Vabljeni! A vrnimo se k naslovu današnje Knjigarnice in avtorju Demšarju, ki je hvalevredno, leposlovno vrhunsko združil najboljše prvine žanra kriminalke, kar je za izvirno domače slovstvo precej presenetljiv podatek. Še več: Demšarjeve detektivke so priljubljene med bralci in enako prijetne pozornosti so deležne med strokovno javnostjo. Prva Demšarjeva detektivka je izšla leta 2007 in bila med nominirankami za nagrado kresnik. Naslov: Olje na balkonu. Enake pozornosti je bil deležen naslednji roman z inšpektorjem Vrenkom. Naslov:Retrospektiva (2008). In bralci smo komaj čakali nadaljevanje izvirne slovenske serije kriminalk, ki se dogajajo v nam bližnjem, realnem literarnem prostoru, v Mariboru. Naslov: Tanek led (2009). Leta 2010 je izšel naslednji, četrti primer z imenitnim inšpektorjem Vrenkom. Naslov: Evropa. In tudi ta je bila nominirana za prestižno nagrado kresnik. Bralno značko za odrasle 2012 je bilo možno osvojiti tudi z branjem pete Demšarjeve detektivke. Naslov: Hotel Abbazija (2011). In tudi ta je bila uvrščena med izbranke za kresnika. Škoda, serija odličnih izvirnih domačih detektivk je v letu, ki bo kmalu »fertik«, zaključena s šesto knjigo, šestim primerom inšpektorja Vrenka in njegovih pomočnikov. Naslov: Obsedenost v času krize (2012). Avtorju in založniku, založbi Sanje, z odličnim uredniškim nosom, če se lahko tako izrazim v zvezi s serijo kriminalk, čestitam za kakovost. Vse navedene naslove vam, cenjeni bralci, v luči žalostnih dogodkov v Mariboru in drugje po deželi priporočam malo zato, da se sprostite ob napeti zgodbi, še bolj zato, da boste več in globlje videli in tudi vedeli, kako pisatelji vedo, vidijo, opazijo, sklepajo, razumejo in so zmožni povedati več od nas, navadnih ljudi. Naj mi bo dovoljeno zapisati, da zdaj ni čas za sive knjige, za sive odtenke (Menda so tisti odtenki sive, mestoma trdoerotike, obnoreli tudi našo deželo ...), marveč za rdeče knjige (Glej npr.: Pravica: mladi verjamejo vate, Pravica. Srečko Kosovel. Ljubljana: Sanje, 2012), sočna in pametna branja; branja z razgledom čez meje populizma in rumenega krat-kočasenja, pa naj gre za leposlovje, ali za poljudna dela, strokovno literaturo s področja ekonomije, politologije, sociologije, antropologije, predvsem pa filozofije. Kot vabilo k branju, za občutek leposlovne realnosti romana Obsedenosti v času krize, sem izbrala del desetega poglavja (skupaj jih je 59) na strani 39 (skupaj ima knjiga 427 strani): Ponedeljek. Na dvorišču skladišča humanitarne pomoči Občinskega združenja Rdečega križa Maribor stoji deset ljudi. Ura je pol devetih in čakajo na pakete s hrano. Sram jih je, da so tukaj, kar je zanimivo, saj revščina nikakor ne bi smela biti razlog za sram, a ponavadi se dogaja prav to. Namesto da bi se barabe, ki z najrazličnejšimi svinjarijami nesramno bogatijo na račun soljudi, od sramu poskrile po mišjih luknjah, se na veliko bahajo, sram pa prepuščajo tistim, ki so jih s svojim ravnanjem spravile v revščino in obup. Kakorkoli je že žalostno, pa teh deset ljudi v ponedeljek, 8. junija leta 2009, ni nič posebnega, že jeseni se jih bo tem istem mestu gnetlo več kot sto. A tega ljudje ne pričakujejo in - to se ponavlja ob vsaki veliki krizi - nikoli ne verjamejo, da bo šlo res tako daleč... Liljana Klemeničič Foto: arhiv JM Odbojka ■H Bivša reprezentantka igra na Ptuju Stran 12 Zlatko Gabor »Zavrč je in bo ostal prvi« Stran 12 Aikido Bratislav Stajic izvedel seminar aikida Stran 13 Judo Ljutomerčani peti, Urekovi dve zmagi Stran 13 Nogomet Izstopa NŠ Drava s 100 % izkupičkom Stran 14 Nogomet Uspešen krog za mlade nogometaše Aluminija Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoÁiíajt¿ Udi. na íuítounim. ífitiíu! RADIOPTUJ KO- ¿filetee www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. slovenska liga » Fantje si zaslužijo podporo« Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija (v rdečem dresu Gregor Režonja) so v tem prvenstvu doslej dvakrat klonili pred Domžalami: bo v tretje drugače? Tako je na spletni strani NK Aluminij zapisal sekretar Tone Pernat, pri tem pa je imel v mislih zadnjo tekmo jesenskega dela prvenstva, ko bodo Kidri-čani v soboto ob 13. uri gostili ekipo Domžal. Prvi del prvenstva je torej tik pred zaključkom, v njem pa so nogometaši Aluminija v svoji krstni sezoni med prvoligaši doslej osvojili 21 točk. Zadnjo točko so prinesli iz gostovanja v Kranju, kjer so proti domačemu Triglavu odigrali srečanje brez zadetkov. »Na to točko gledam pozitivno, saj smo si jo prigarali z disciplinirano igro. Naši ekipi se že zelo pozna, da je ta jesenski del prvenstva zelo dolg, ob tem imamo precej poškodovanih igralcev iz prve enajsterice. Nam se takšne odsotnosti zelo poznajo, še posebej zato, ker se tekme velikokrat igrajo ob sredah in sobotah/nedeljah. Ritem je v 1. ligi precej višji kot v 2. ligi, precej časa smo porabili za privajanje. Upam samo, da ga bomo v soboto uspešno zaključili in se potem zadovoljni odpravili na počitek,« je povedal Marko Drevenšek. Marko je še v lanski sezoni nosil dres Domžal, zato ima proti nekdanjim soigralcem verjetno posebno motivacijo. m PRVALIGA IMZ5 ZAOSTALA TEKMA 15. KROGA: Domžale - Maribor 2:2 (0:1); STRELCI: Ihbeisheh 61., 69.; Beric 23., Tavares 68. 14 12 9 10 7 1. MARIBOR 2. OLIMPIJA 3. KOPER 4. DOMŽALE 5. CELJE 6. TRIGLAV 7. GORICA 8. ALUMINIJ 9. RUDAR VELENJE 10. MURA 05 19 20 20 20 20 20 20 20 19 20 2 6 6 8 6 9 10 11 9 13 43:13 39:20 25:22 22:20 19:19 20:24 26:39 19:32 17:31 27:37 45 38 32 32 28 23 22 21 20 17 »Z Domžalami smo se v letošnji sezoni pomerili že dvakrat, obakrat pa lahko kar realno ocenim, da so bili boljši tekmec od nas. Vsekakor si želim, da bi ta teden na treningih našli pravi recept za njihovo igro in da bi tokrat točke romale na naš račun. Vsekakor bomo igralci storili vse, da se to res zgodi, kar bi bil najlepši možni zaključek tega dela.« V dosedanjih dveh srečanjih z varovanci Stevana Mojsilovi-ča so Kidričani ostali praznih rok: v Kidričevem je bilo v 3. krogu 0:1 (Balkovec), v Domžalah pa v 12. krogu 2:0 (Kov-jenič, Balkovec). Zanimivo je, da sta bila za Jureta Balkovca to edina zadetka v dosedanjem poteku prvenstva ... Treba je opozoriti še na eno zanimivost, povezano z ekipo Domžal. Ta je namreč bistveno uspešnejša v gosteh, kjer je doslej na 10 tekmah zbrala kar 22 točk (7 zmag, 1 remi). Edina poraza so zabeležili v Mariboru (6. krog) in Velenju (16.). Na drugi strani so Kidričani tretjo četrtino prvenstva začeli z dvema remijema, proti Kopru in Triglavu. Sledi tretji v vrsti, s katerim bi bila volk sit in koza cela? Jože Mohorič Najboljši strelci: 10 zadetkov: Enis Burkovic (Triglav), Marcos Tavares (Maribor); 9 zadetkov: Robert Kurež (Aluminij), Dejan Žigon (Gorica); 7 zadetkov: Mate Eterovič (Mura 05), Andraž Šporar (Olimpija); 6 zadetkov: Damjan Bohar (Mura 05), Goran Cvijanovic, Alen Ploj (oba Maribor), Nikola Nikezič (Olimpija). 1. SNL, 21. krog: Aluminij - Domžale, sobota, 1. 12., ob 13.00 v Kidričevem Boks • Dejan Zavec »Nisem obremenjen z novo pogodbo« Foto: Črtomir Goznik Dejan Zavec (na fotografiji na treningu z Dirkom Dzemskim): »Dogovarjamo se, vendar so naša stališča precej različna. Ulf je že ponudil novi dogovor, vendar si želim, da bi stvari potekale hitreje.« Okrog najboljšega športnika je v zadnjem času precejšnje zatišje, vsaj kar se tiče napovedi nove borbe. Vendar se istočasno za to zaveso dogaja marsikaj zanimivega: potekajo pogajanja okrog podaljšanja pogodbe z nemškim klubom SES, pogajanja okrog novega dvoboja in priprave nanj. Čeprav datum in kraj novega dvoboja še nista znana (Dejan je nazadnje nastopil 24. marca, ko je v Mariboru ugnal Nami-bijca Bethuela Ushona), pa se bolj ali manj glasno govori o januarju ali februarju naslednje leto. »Sam se odločno nagibam na stran odhoda v ZDA, kjer je za 19. januar napovedan dvoboj Kell Brook (Velika Britanija) - Alexander Devon (ZDA). To naj bi bil večer velterske kategorije, in če bo res prišlo do realizacije, si bom na vse načine prizadeval, da bi bil zraven. Pri tem nimava enakih stališč z mojim managerjem Ulfom Steinfothom, a pogajanja potekajo. Dogovarjamo se, vendar so naša stališča precej različna. Ulf je že ponudil novi dogovor, vendar si želim, da bi, glede na moja leta, stvari potekale hitreje. Pri tem moram posebej po- udariti, da nisem obremenjen z novo pogodbo, zanima me le osebni maksimum v športnem smislu,« je povedal Dejan, ki ga je pretekli teden na Ptuju treniral njegov trener Dirk Dzem-ski. »Pripravljenost je na zelo visokem nivoju, in če bo kmalu prišlo do dogovora o borbi, bi bilo treba opraviti le kakšne štiri tedne sparingov.« Konec tedna Dejana čaka pot v Nemčijo, kjer bo ostal predvidoma en teden. Vsekakor si želi, da se v Slovenijo vrne s pogodbo o naslednjem dvoboju v žepu . JM Tajski boks • Tadej Toplak Toplak del velikega spektakla V Ljubljani bo to nedeljo, 2. decembra, v Hali Tivoli potekal velik borilni spektakel z naslovom Trial of the Gladiators (sojenje gladiatorjem). O njegovi razsežnosti največ pove podatek, da ga bo od 18. ure naprej v živo prenašal TV-program Eurosport, ki bo prenos predvajal v 39 evropskih držav (prenos bo tudi na programu TV3). Del tega velikega dogodka bo tudi najboljši ptujski tajski boksar Tadej Toplak (25 dvobojev, 21 zmag), ki se bo v enem od uvodnih obračunov večera boril proti izkušenemu svetovnemu prvaku po verziji Tadej Toplak WMC, Hrvatu Ivanu Staniču (34 dvobojev, 26 zmag). »Zmaga bi bila za nas zagotovo zgodovinski uspeh, kajti zavedamo se, proti komu se tokrat borimo. Zadnje priprave so minile brez posebnosti, Tadej je 100-odstotno pripravljen, čakamo le še sobotno uradno tehtanje in nedeljski dvoboj. Do samega dvoboja bomo končali še zadnje priprave na psihološki plati, s katerimi želimo uresničiti cilj in sanje, da pridemo do tako želene zmage,« je povedal Matjaž Tomažin, Tadejev trener v klubu Muay thai gym Ptuj. UR Odbojka • Maja Vahen, ŽOK AC Prstec Ptuj Bivša reprezentantka igra na Ptuju Ženski Odbojkarski klub AC Prstec iz Ptuja v tej sezoni tekmuje v 2. slovenski državni odbojkarski ligi vzhod. Pred približno tremi tedni se je ptujski ekipi pridružila bivša slovenska reprezentantka Maja Vahen. Ta je svojo uspešno športno pot pričela pri Novi KBM Braniku iz Maribora, nastopala pa je tudi v tujini, in sicer v Turčiji, Italiji, Španiji, Belgiji in Švici. 181 centimetrov visoka Rušanka je za ptujski klub zares velika okrepitev, izkušena odbojkarica pa se po daljši pavzi ponovno tekmovalno vrača na igrišča. Kako to, da ste za novo odbojkarsko sredino izbrali Ptuj? Maja Vahen: »Moram povedati, da je prišlo do tega sodelovanja popolnoma slučajno. Poklical me je gospod Štefan Vrbnjak in potem sem se hitro odločila, da bom še nekoliko nadaljevala svojo športno kariero.« Kje ste sploh našli izziv, da ste prišli igrati na Ptuj? Maja Vahen: »Moja želja je bila vedno, da bi še igrala, igrala in igrala. V zadnjem obdobju in tudi sedaj je pri meni na prvem mestu družina, vendar se mi je na Ptuju pokazala lepa možnost za igranje odbojke in zato sem sprejela ta izziv.« Kakšen je vaš vtis o ptujski ekipi? Foto: Črtomir Goznik Maja Vahen, ZOK AC Prstec Ptuj Maja Vahen: »Moram reči, da svojih soigralk še ne poznam prav dobro, ampak sem glede na to, da gre za tekmovanje v drugi ligi, nad njihovo igro kar pozitivno presenečena. Vendar moram dodati, da bo v prihodnje treba še veliko trenirati in delati, da se bomo bolje uigrale in bomo bolje tudi igrale.« Kako lahko pomagate pri razvoju mladih ptujskih igralk? Maja Vahen: »Zagotovo jim lahko v marsičem pomagam. Na njih lahko prenesem svoje odbojkarsko znanje in predvsem izkušnje, ki sem si jih pridobila skozi dolgoletno igranje odbojke. Vsekakor pa se bom trudila nekaj dobrega narediti za njihov odbojkarski napredek, hkrati pa si želim, da bi lahko skupaj naredile tudi dober rezultat.« Nogomet • Zlatko Gabor, trener Zavrča »Zavrč je in bo ostal prvi « Ko je po 8. jesenskem krogu sedel na vročo klop Zavrča, je bil ta na 3. mestu, krivulja rezultatov pa je bila v vzponu. V preostalih sedmih krogih je Zlatko Gabor s svojimi varovanci kar šestkrat slavil in enkrat remiziral, kar pomeni, da bo Zavrč prezimil na 1. mestu drugoligaške lestvice. To ob koncu prvenstva prinaša uvrstitev v 1. ligo, kar je jasen cilj uprave kluba. Njegovi odgovori so kratki in jedrnati, a zelo neposredni. Jesenski del 2. lige je za nami. Ste z njim zadovoljni? Z. Gabor: »Zadovoljen je premalo povedano, ker sem prezadovoljen, saj je to urejen klub z zelo dobrimi igralci, s predsednikom Romanom Vu-kom in s super navijači. Skratka to je klub z 'dušo'.« Ko ste prevzeli Zavrč po 8. krogu, ste dejali, da ste v roke dobili »ferrarija«. Kako se je ta obnesel v vaših rokah? Z. Gabor: »S 'ferrarijem' sem startal na 3. mestu in z njim pristal ob koncu jesenskega dela na 1. mestu. Drugi del prvenstva smo odigrali vrhunsko; šestkrat zmagali, enkrat iztržili neodločen rezultat in dali 18 golov, prejeli pa samo 5 golov.« Na nekaterih srečanjih je bilo precej nihanj, čeprav gre za izkušeno zasedbo. Kje so največje pomanjkljivosti oz. rezerve Zavrča? Z. Gabor: »Rezerv v sami igri je še ogromno. Ne smemo pa pozabiti, da je rezultat najpomembnejši. Priti do dobrega rezultata je tudi najtežje. Foto: Črtomir Goznik Zlatko Gabor - Zico: »V 2. ligi z ekipo Zavrča pristati na prvem mestu, naslednje leto pa v 1. ligi pristati na 2. mestu, za Mariborom.« To pa dosežeš samo z dobrimi igralci in s trdim delom.« Boste taktične elemente še naprej prilagajali tekmecem in razmeram ali boste vztrajali z določenim sistemom igre (jeseni ste npr. taktično ponižali Krko)? Z. Gabor: »Nobenemu nasprotniku se nismo podrejali, vsakega pa smo na svoj način spoštovali. Vsi igralci so se na tekmah trudili - dosti so tekli in se borili za cilj - tekmovati in narediti dober rezultat.« So potrebne okrepitve? Na katerih mestih? Z. Gabor: »Vsak trener -klub si želi dobre igralce, ampak igralce, ki nosijo dober rezultat je treba spoštovati in ceniti.« Kar nekaj časa ste nastopali tudi v tujini. Kje je bilo najlepše igrati? Maja Vahen: »Povsod, kjer sem igrala, je bilo lepo. Na celotno obdobje, ki sem ga preživela v tujini, me vežejo zares lepi spomini. To obdobje, ko sem igrala odbojko na višjem nivoju, je za mano in v njem sem s svojimi ekipami dosegla tudi nekaj dobrih rezultatov.« David Breznik Si upate napovedati končno lestvico 2. lige po 27. odigranih krogih? Z. Gabor: »Ekipa Zavrča je prva sedaj in bo prva tudi na koncu sezone.« Kdaj pričnete s pripravami na drugi del sezone. Bodo igralci v pavzi dobili kak program dela? Z. Gabor: »Priprave se začnejo v soboto, 5. 1. 2013 - seveda če bom jaz trener.« Cilj uprave kluba je jasen: to je prva liga. Dodatno breme ali dodatna motivacija? Z. Gabor: »Cilji in želje kluba so jasni - 1. liga in tako tudi bo.« Ko ste prevzeli Zavrč, ste dejali, da dobro poznate 1. in 3. ligo. Zdaj ste z Zavr-čem spoznali še 2. ligo. Je upravičila vaša pričakovanja? Kakšen nogomet se igra v njej? Z. Gabor: »Druga liga je upravičila moja pričakovanja. To je močna liga in vsi trenerji izpostavljajo igro - hočejo igrati. Edino, kar me moti, je to, da je premalo tekem.« Slovenski nogomet se zdi na prelomnici. Reprezentanca je v »prostem padu«, klubski nogomet sloni praktično le na Mariboru ... Kje vidite rešitev? Z. Gabor: »Maribor je evropski klub in vsi smo lahko ponosni na njega. Reprezentanci - ljudem in igralcem, ki so v njej - je treba zaupati, saj bodo zopet prišli dobri časi. Imamo namreč kakovost.« Vaše trenerske ambicije? Z. Gabor: »V 2. ligi z ekipo Zavrča pristati na prvem mestu, naslednje leto pa v 1. ligi pristati na 2. mestu, za Mariborom.« Tadej Podvršek Rokomet • 1. A SRL (m) Rdeči alarm na Hardeku Pred ljubitelji rokometa je 13. krog v 1. SRL, ki je zagotovo najzanimivejši med vsemi 22. krogi rednega dela sezone. Oba derbija sta že bila odigrana: Celjani so v Zlatorogu ugnali Cimos s 30:24, Gorenje je slavilo v Mariboru 32:27. Pred nami je še dolenjski derbi med Trimom in Svišem, na vročem terenu v Izoli gostuje novomeška Krka, pri Ribnici gostuje zadnjeuvrščeno Krško, na Hardeku se obeta derbi začelja med Jeruzalemom in Sevnico. Tekma v Ormožu je na sporedu v soboto, 1. decembra, ob 19.00. Bolj od visokega poraza v Celju Ormožane skrbi slaba forma in poškodbe, ki v zadnjem tednu kar mrgolijo. Tako trenerju Sašu Prapotni-ku največ sivih las povzročajo vprašanja, kako sploh sestaviti treninge s štirinajstimi igralci. V pomoč so mladinci in kadeti, ki pa še niso v takšnem fizičnem stanju, da bi lahko parirali telesno močnejšim članom. Ormožani so tekmeca že spoznali v 2. krogu, ko so doživeli šok ob zasluženem porazu s 24:23. Novinec v ligi je od tiste tekme močnejši za Alena Dra-žetiča in Matjaža Borovnika ter slabši za krožnega napadalca Matjaža Mlakarja, ki se je preselil v Maribor. V zadnjih tekmah so se Sevničani odlično upirali Mariboru in v 12. krogu po izteku igralnega časa po zadetku Aleša Sirka iz sedemmetrovke ugnali Izolo z 29:28. Vsa igra se vrti okrog izkušenega Sirka in nadarjenega Dražetiča, ki se je pred kratkim iz Krškega vrnil v domače gnezdo. Podobno kot Ormožani imajo tudi Sevničani en sam cilj - obstanek v ligi. Točke na Hardeku bodo štele dvojno, v prednosti ene točke pa so zaenkrat novinci v ligi. Za Ormožane bi končno moral napočiti čas za nove točke proti neposrednim tekmecem. Rdeči alarm je na Hardeku vklopljen in vse misli so uprte k nasprotniku, ki je v tem hipu ne glede na več izkušenj Ormožanov rahel favorit derbija začelja. Pomoč pravih navijačev Jeruzalema je več kot dobrodošla. KU Rokomet • 1. B SRL (m) Pred derbijem v Gorišnici V 9. krogu 1. B moške lige se bosta v soboto v lokalnem derbiju v Gorišnici pomerila domača ekipa in sosedje iz Velike Nedelje. Srečanje je zelo pomembno za obe ekipi, saj sta pri dnu prvenstvene razpredelnice in obe potrebujeta točki v borbi za obstanek, oziroma za priključitev ekipam, ki so pred njima. Moškanjci-Gorišnica je 10. s 4 točkami, Velika Nedelja Carrera Optyl pa zadnja, 12., s 3 točkami. Med lokalnima rivaloma torej ni velike točkovne razlike, tudi glede kakovosti zasedb je podobno. To bo vsekakor velik magnet za ljubitelje rokometa, da dobro napolnijo gorišniško športno dvorano in vzpodbujajo svoje rokometaše. Glede na trenutne uvrstitve je očitno, da so oboji nekoliko zaspali, tekmeci so medtem napredovali, zato sledi lovljenje priključka z njimi. Oboji imajo pred sobotnim dvobojem svoje plane, vsekakor pa se želijo predstaviti v najboljši luči. Ka-petan gorišniške ekipe Aleš Preac je pred srečanjem, dejal: »To je za nas zelo pomembno srečanje. Ambient bo pravi, mi pa bomo igrali na zmago, saj nam nič drugega na preostane. V prvenstvu smo pričakovali 2 do 4 točke več, nismo jih osvojili in sedaj moramo to popraviti. Optimistično gremo v to srečanje.« Danilo Klajnšek Šah • Državna članska liga Ptujski šahisti po prvem delu na petem mestu Od danes do nedelje se bo na Otočcu nadaljevalo tekmovanje v državni članski šahovski ligi. Po prvih treh kolih, ki so jih šahisti odigrali pretekli vikend v Murski Soboti, so člani Šahovskega društva Tehcen-ter Ptuj na petem mestu. Kapetan ptujske ekipe in predsednik društva, MM Danilo Polajžer, je sicer za ligo prijavil kar nekaj velemojstrov, standardnih članov društva. Med njimi tudi velemojstre Aleksandra Beljavskega, Adriana Mihal-čišina in Andrea Maksimenka. Žal pa se prvenstvo pokriva z nekaterimi mednarodnimi turnirji in omenjeni šahisti se bodo ekipi lahko pridružili šele v nadaljevanju. Nekoliko oslabljena ekipa ŠD Tehcenter Ptuj je za začetek nepričakovano izgubila proti ekipi ŠD dr. Milana Vidmarja iz Ljubljane in ŠK Triglav Krško, obakrat s tesnim rezultatom 3,5:2,5. Nato pa so z drugim najvišjih izidom 5,5:0,5 premagali ekipo ŠD Rokada iz Lendave in skupaj osvojili 10,5 točke, kar jih trenutno uvršča na 5. mesto. Brez poraza sta prva tri kola zaključili ekipi ŽŠK Maribor in dr. Milana Vidmarja iz Ljubljane. V ekipi Ptuja sta se najbolje odrezala MM Danilo Polajžer in MM Duško Pavaso-vič, ki sta zbrala po 2,5 točke, FM Gregor Podkrižnik je dodal 2, VM Jure Borišek in FM Robert Roškar po 1,5 ter Zlatko Roškar 0,5 točke. V današnjem, 4. kolu, ki se bo pričelo ob 16. uri, se bodo ptujski šahisti pomerili z ekipo Vrhnike, jutri ob 15. uri jih čaka ŠK Branik iz Maribora, v nedeljo ob 10. uri pa še druga mariborska ekipa, ŽŠK. Zadnja tri kola bodo naslednji vikend v Ljubljani. Silva Razlag Tenis • TK Terme Ptuj Lah in Goručan do 2. kroga Turnir U-16 v Velenju Na igriščih ŠZK Velenje je pretekli teden potekal močan turnir (69 udeležencev) v konkurenci igralcev do 16. leta starosti. Na njem so nastopili tudi trije člani TK Terme Ptuj: Sven Lah, Amadej Goručan in Blaž Bezjak (vsi letniki 1998). Slednji se ni uspel preko kvalifikacij prebiti na glavni turnir, kamor sta bila prva dva neposredno uvrščena. Sven je v 1. krogu ugnal domačina Urha Justina (6:1, 6:3), Amadej pa Emila Židana (6:4, 7:6). V 2. krogu je Svena ugnal J. Filip Zupančič (ZKLUB), kasnejši polfinalist, Amadej pa je svoj dvoboj predal zaradi bolezni. RR turnir v Mariboru Na igriščih ŽTK Maribor je potekal round robin turnir za igralce do 12. leta starosti. Na njem sta med 29 igralci uspešno nastopila dva mlada člana ptujskega kluba Blaž Vidovič in Jure Glodež. Prvi je v svoji skupini dosegel 3, drugi pa 2 zmagi, s čimer sta se uvrstila na zaključni turnir. JM Tenis • Zimska liga Goya TK Skorba ugnal vodilne Veterane 2. liga Rezultati 3. kroga: TK Skorba - Veterani 2:1 (Žitnik - Pušnik 3:9, Hazimali - Merc 9:8, Hazi-mali/Žitnik - Pušnik/Mazera 9:3), PSS Ptuj - TK Skorba Gad 1:2 (Vamberg - Šuntner 9:8, Belšak - Slaček 3:9, Belšak/Čeh - Šlam-berger/Dobnik 6:9), Duras Projekt - Trgovine Jager II 0:3 (Kos - Škofič 6:9, Gavez - Korošec 6:9, Ljubec/Majcen - Zavrnik/ Debeljak 0:9). igre gemi 1. VETERANI 7 74 2. TRGOVINE JAGER II 7 73 3. PSS PTUJ 5 67 4. TK SKORBA 5 60 5. TK SKORBA GAD 2 43 6. DURAS PROJEKT 1 35 V 3. krogu zimske lige smo bili priča prvemu porazu vodilne ekipe Veterani. Odločilno točko sta v igri dvojic za ekipo TK Skorba osvojila Franc Hazimali in Franc Žitnik. Dvoboj med ekipama PSS Ptuj in TK Skorba Gad je bil prav tako zanimiv in negotovo do zadnje igre dvojic, v kateri sta več zbranosti pokazala Martin Šlamberger in Edo Dobnik. V zadnji tekmi dneva je druga ekipa Trgovine Jager premagala ekipo Duras projekt. Dvoboja posameznikov sta bila relativno izenačena, dvojica Alfi Zavrnik - Mijo Debeljak pa je zmagala brez izgubljene igre. 1. liga Pari 3. kroga: Trgovine Jager I -TK Šumari, Hiša Kager - Straf Skorba. Ekipa TC Goya je prosta. JM Judo • Pokal Nagaoke v Ljubljani Ljutomerčani peti, Urekovi dve zmagi Ljutomerčani peti Na 49. pokalu Nagaoke v Ljubljani je nastopilo 265 tekmovalcev iz 43 klubov Bolgarije, Avstrije, Madžarske, Italije, Hrvaške in Slovenije. Ekipno so bili Ljutomerčani izvrstni peti, vidnejše rezultate pri posameznikih pa so dosegli: kadeti (U-17): 1. mesto Betina Ivajnšič (-70 kg), Žiga Šendlinger (-60 kg) in Narsej Lackovič (-81 kg), tretji je bil Uroš Vozlič (-55 kg); mlajši člani (U-23): 3. sta bila Betina Ivajnšič (-70 kg) in Žiga Šendlinger (-60 kg); člani: 2. mesto je osvojil Žiga Šendlinger (-60 kg), 3. pa Betina Ivajnšič (-70 kg), Narsej Lackovič (-81 kg) in Rok Šendlinger (-66 kg). Urekovi dve zlati medalji Na tradicionalnem mednarodnem tekmovanju Nagaoka je Judo klub Drava Ptuj zastopala Urška Urek, ki si je priborila dve zmagi. 21-letna judo-istka v kategoriji nad 78 kg pri članicah ni imela tekmic, pri mlajših članicah pa je s tremi ipponi premagala vse nasprotnice in si zasluženo priborila 1. mesto. Na stopničkah šest Gorišničanov Rezultati čalnov JK Gorišni-ca na mednarodnem turnirju Nagaoka v Ljubljani: skupina U-7: 2. Lara Bezjak 3. Katarina Bezjak 3. Timotej Čuš skupina U-9: 2. Žiga Bolčevič skupina U-11: 2. Filip Laura člani: +100 kg: 3. Damjan Fras NŠ, DB, JM V Jennesdorfu (Avstrija) so nastopili mladi judoisti Ljutomera in osvojili tri prva mesta. V starostni skupini do 13 let so zmagali Nina Magdič (-52 kg), Gašper Rudolf (-45 kg) in Marsel Majcen (-60 kg). Judoisti JK Gorišnica, ki so v Ljubljani osvojili medalje Košarka • PARKL Prvaki vložili kandidaturo za vrh V preteklem tednu se je s 1. krogom začela letošnja izvedba košarkarske lige PARKL. Proti pričakovanjem je večina tekem prinesla zanesljive zmage enega izmed tekmecev. Čast odprtja tekmovanja v 1. ligi so imeli branilci naslova, KK Pragersko Wave block. Motivirani domačini so dobro začeli in si že do polčasa priigrali visoko prednost, ki gostom iz Kidričevega več ni dajala možnosti za uspeh. Najbolj razpoložen igralec na igrišču je bil Aikido • Seminar na Ptuju Bratislav Stajic izvedel seminar aikida Aikido klub Ptuj je drugo leto zapored pripravil celodnevni seminar aikida, ki je japonska obrambna borilna veščina. Seminar je v športni dvorani Mladika na Ptuju izvajal nosilec črnega pasu 8. dan, srbski mojster Bratislav Stajic. Skupno se je seminarja udeležilo 70 udeležencev iz Srbije in Slovenije. Ob domačem klubu, ki je bil daleč najbolj množično zastopan (bilo je 22 otrok in 25 odraslih), sta izmed slovenskih aikido klubov sodelovala še du-pleški in celjski. Mojster Stajic je posebno pozornost namenil otrokom, skozi zanimive vaje je tudi na odrasle prenesel veliko novega Aikido klub Ptuj je bil ustanovljen leta 2008. Gre za mlado športno sredino, ki ima po trenutnih podatkih blizu 90 članov. Ti večinoma trenirajo na Ptuju, klub ima svoji vadbeni sekciji tudi v Ormožu in Kidričevem. V svojo sredino vabijo tudi nove člane, da se spoznajo s to japonsko obrambno borilno veščino. Na treningih večinoma vadijo sposobnosti izrabe energije ali moči nasprotnika, vzvode, padce in občasno tudi samoobrambne vaje proti napadu z mečem ali nožem. Utrinek s seminarja v dvorani Mladika, ki ga je izvajal Bratislav Stajic (levo), nosilec črnega pasu znanja. O samem poteku seminarja je Bratislav Stajic dejal: »Tokrat smo na seminarju izvajali predvsem napredne tehnike aikida. Glavni cilj je bil, da se udeleženci še bolj izpopolnijo v znanju aikida in kasneje skozi treninge vadijo na novo poka-zane vaje. Glede na lanskoletni seminar sem tokrat prikazal malo zahtevnejše in bolj povezane tehnike, ki so jih udeleženci kar dobro osvojili.« Vsi udeleženci so zelo zavzeto izvajali vse vaje in so srkali znanje aikida od mojstra Stajica, ki je med drugim opazil tudi njihov napredek od lanskega leta. Za ta napredek se trudi tudi Aikido klub Ptuj, ki je veliko energije vložil tudi v organizacijo seminarja. Ob zaključku je misli v nekaj stavkih strnil predsednik ptujskega kluba Jani Krajnčič: »Glede na to, da smo na Ptuj povabili mednarodno priznanega mojstra, smo se na seminarju želeli vsi udeleženci čim več naučiti. S takšnimi seminarji poizkuša- mo slediti aktualnim trendom v aikidu. Za udeležbo lahko rečem, da je bila solidna, kot organizatorji smo lahko zadovoljni s tem drugim mednarodnim seminarjem.« Udeleženci so se prav gotovo naučili veliko novih tehnik te japonske borilne veščine, katere posebnost je ta, da je povsem obrambno naravnana. Vse novosti bodo v prihodnosti na svojih treningih še pogosto vadili. David Breznik domači košarkar Ravnihar, ki je tekmo končal s 27 zadetimi koši, od tega 20 v prvem polčasu. Na koncu visokih 95:65 za domače in uresničitev napovedi, da so na Pragerskem tudi letos sestavili eno najmočnejših ekip v ligi. Pravi derbi pričakujemo že v 2. krogu, ko Pragersko gostuje pri ekipi KK Adecco Maribor. Slednji so v uvodu v novo sezono gostili ekipo NKBM in prav tako zabeležili visoko zmago. Še največje presenečenj kroga je visoka zmaga ptujskih študentov na gostovanju pri ekipi MCA Pro. Lanski finalisti iz Maribora so lahko sledili mlajšim gostom le do polčasa, drugi del pa je v celoti pripadel ekipi KPŠ, ki je letos v svojih vrstah združila izjemno močno ekipo. Najboljši strelec pri Ptujčanih je bil Sajko s 19 točkami, sicer pa je celotna ekipa prikazala odlično predstavo, kar pa ne veja za ekipo MCA Pro. Končni rezultat 40:68. Še najbolj izenačena tekma 1. lige je potekala v Staršah, kjer je gostovala letos združena ekipa GoodGuys Cirkovce. Gostje so dobro začeli in ob polčasu minimalno vodili. Sledila je 3. četrtina, v kateri so domačini stopili na plin in jo dobili s 26:12. To prednost so uspešno obranili do konca in zmagali s 77:71. Najzaslužnejši za zmago domačih je bil veteran v njihovih vrstah, Branimir Potisk, ki je z 31 točkami postal najboljši strelec 1. kroga. V 2. ligi je najvišjo zmago v 1. krogu zabeležila najmlajša ekipa v PARKL, KK starše Čiro. Domači igralci KK Rače niso bili kos mladim in hitrim gostom, ki premorejo tudi že veliko košarkarskega znanja. Na Črešnjevcu je gostujoča ekipa Ptujske Gore dobro začela in ob polčasu še vodila. V 3. četrtini so gostje povsem odpovedali proti agresivni obrambi ekipe Črešnjevca, ki je na koncu zanesljivo zmagala. Edina tekma 1. kroga, ki se je odločala v zadnjih sekundah, je potekala v Majšperku. Domači so vodili skozi celotno tekmo, a morali v zadnjih sekundah celo trepetati za zmago proti ekipi Dornave. Pri gostih se je izkazal Frajnkovič, ki je bil s 26 točkami tudi najboljši strelec med drugoligaši, a to ni bilo dovolj za zmago. UR 1. liga 68:66 (l5:8, 21:29) 14:16, 18:13, Rezultati 1. kroga: KK Pragersko Wave block - ŠD Kidričevo 95:65 (22:12, 29:11, 23:21, 21:21), KK Starše - GG TE ŠD Cirkovce 77:71 (14:17, 21:19, 26:12, 16:23), MCAPRO - KPŠ 40:68 (8:11, 18:18, 5:17, 9:22), KK Ade-cco - NKBM 86:52 (15:10, 17:15, 26:9, 28:18) 2. liga Rezultati 1. kroga: S D Cre-šnjevec - ŠD Ptujska Gora 64:51 (10:19, 12:10, 24:6, 18:16), KK Rače - KK Ciro Starše 52:92 (10:30, 16:25, 15:16, 13:21), ŠD Majšperk - KMO Dornava Pari 2. kroga: 1. LIGA: Nova KBM - MCAPRO 64:84, ŠD Kidričevo - GG TE ŠD Cirkovce (30. 11. ob 20.45 - dvorana Kidričevo), KPŠ - KK Starše (1. 12. ob 17.00 - Dvorana Gimnazije Ptuj), KK Adecco Maribor - KK Pragersko Wave block (1. 12. ob 20.00 - Dvorana II. Gimnazije MB) 2. LIGA: KK Rače - KK Adecco Old Stars (28. 11. ob 20.15 - OŠ Fram), KMO Dornava - KK Čre-šnjevec (30. 11. ob 18.50 - OŠ Dornava), ŠD Ptujska Gora - KK Staše Čiro (30. 11. ob 19.30 - OŠ Majšperk) Nogomet • Super liga MNZ Ptuj Izstopa NŠ Drava s 100 % izkupičkom Nogometaši NŠ Drava Ptuj so v jesenskem delu tekmovanja v Super ligi zabeležili same zmage. S tekmami 14. kroga se je minuli konec tedna končal jesenski del prvenstva v Superligi, novem tekmovanju pod okriljem MNZ Ptuj. Prvi vtisi glede lige so vsekakor spodbudni, saj je bilo nekaj osnovnih ciljev vodstva tekmovanja (minimi-zacija stroškov, popularizacija nogometa, koncentracija kvalitete, povečano število gledalcev) doseženih. Kljub temu je manevrskega prostora za napredek na vseh področjih na pretek, v vsakem primeru pa je samo tekmovanje na pravi poti. Tekmovalni vidik pove, da je po 14. krogu na vrhu ptujska ekipa, ki ni oddala niti točke. Same zmage so za varovance Franca Fridla obveza za naprej, vsekakor pa je edini cilj Drave povezan s prvim mestom in nadaljnjim bojem za napredovanje v 3. ligo. Modri premorejo kombinacijo izkušenih in mlajših nogometašev iz Ptuja in okolice, česar pa na žalost ptujsko občinstvo še ni zaznalo. Vodstvo kluba se trudi zagotavljati vse pogoje za nemoteno delovanje, čas pa je, da se zganejo vsi tisti, ki so imeli v preteklosti polna usta o takšni ali drugačni pomoči Dravi, ko bo le-ta nastopala z domačim kadrom. To se je sedaj zgodilo, pomoč pa ... V tem trenutku se zdi, da so Ptujčani tudi edini pravi kandidati za prestol v Super ligi, edina težava je dokaj ozek kader v primeru poškodb in kartonov, vendar želijo v taboru modrih v zimskem prestopnem roku rešiti tudi te težave. Tudi nogometaši Pod-vincev Betonarne Kuhar so v prvenstvo krenili z ambicijami krojiti mesta na vrhu in do sedaj jim to tudi dobro uspeva. Kvalitetna ekipa Mirana Ljubca je jeseni slavila 10-krat, izgubila pa tri srečanja z ekipami, ki poleg nje sodijo v sam vrh lige. Tik pod vrhom so tudi Stojnci, ki imajo še tekmo manj. Rumeno-črni, ki so dolga leta igrali v 3. ligi, pred prvenstvom pa ohranili praktično celotno zasedbo, so pričeli slabo, nato pa z izjemo spodrsljaja na Ptuju (poraz 1:6) stopnjevali ritem in se povzpeli tik pod vrh. Izkušeni zasedbi manjka nekaj motivacije, in če bodo odpravili to tegobo, obenem pa zaradi silovitega besnenja narave usposobili še vzorno urejen Športni park, potem se zdi, da četa Borisa Klingerja še ni rekla zadnje besede okrog končne uvrstitve povsem na vrhu lestvice. Pričakovani krog štirih ekip, ki so korak pred ostalimi in so doslej pokazale največ, zaključujejo vijoličasti iz Gerečje vasi. Moštvo Ivana Ornika je na nekaterih srečanjih prikazalo vrhunske nastope, spet na drugih srečanjih pa pogorelo. Cilji za naprej so znani: kar se da dolgo ostati v boju za sam vrh, če pa se bo ponudila priložnost, pa ga bodo skušali zavzeti. Sledita ekipi Središča in Boča, ki ne moreta posesti po najvišjih mestih, skrbi glede obstanka pa sta obe ekipi tudi že zdavnaj rešili. Zanimiva ekipa so predvsem zeleni, ton njihovi igri pa daje predvsem »hrbtenica« Lesjak-Zemljič-Vočanec. Bukovci so nase najbolj opozorili z veliko zmago v zadnjem jesenskem krogu, ko so z 1:3 šokirali Gerečjo vas. Sicer pa so številna nihanja ekipe dovolj za 7. mesto na lestvici. Takoj za njimi so nogometaši Hajdine, ki pod taktirko Sandi-ja Verlaka prav tako nastopajo po sistemu toplo-hladno. Kljub vsemu se zdi, da z obstankom ne bi smelo biti težav, ob kakšnem kvalitetnem prihodu pozimi pa bi ekipa lahko kakšno mesto celo pridobila. Kot kaže trenutno, se bosta 13 krogov pred koncem prvenstva za obstanek borili ekipi Ormoža Carrere Optyla in Oplotni-ce. Dolgo je boljše kazalo Po-horcem, toda mladi Ormožani so v končnici jesenskega dela prvenstva pričeli zbirati točke in so tako zadnje mesto prepustili Oplotnici. Le-tej je vodstvo tekmovanja zaradi neprihoda na srečanje na Ptuj v 13. krogu tudi odvzelo eno točko. Superliga je upravičila pričakovanja S prvo polovico tekmovanja je zadovoljno tudi vodstvo tekmovanja. Stanko Glažar, predsednik MNZ Ptuj, je v nadaljevanju pojasnil, zakaj: »Glede na to, da je za nami jesenski del tekmovanja v ligah MNZ Ptuj, smo lahko z videnim povsem zadovoljni. Novoustanovljena ptujska Superliga je upravičila pričakovanja ekip, ki v njej nastopajo in številnih gledalcev. Osnovni namen je bil dosežen, saj so se stroški zmanjšali (krajše relacije med kraji, sodniški in delegatski stroški, kotizacije ...), zanimivost in gledanost pa se je povečala. V vsakem krogu je bilo odigranih nekaj lokalnih derbi-jev, ki so bili odlično obiskani. Sama kakovost iger in organizacija tekem pa je bila na izjemno visokem nivoju.« Na lestvici vodi ptujska NŠ Drava. Kakšen pa je pogled na lestvico in komentar predsednika MNZ Ptuj? »V rezultat-skem smislu je treba izpostaviti NŠ Drava, ki je jesenski zmagovalec, vendar so tesno za njimi Podvinci, Stojnci in Gerečja vas, ki bodo spomladi tekmeci za sam vrh in napredovanje v 3. SNL-vzhod. Vsekakor pa bo potekal tudi ogorčen boj za obstanek v elitni ligi. Izpostaviti Foto: Črtomir Goznik je treba tudi prvaka 1. razreda, Apače, in 2. razreda, Cirkula-ne, ki imata največ možnosti za napredovanje v višji rang tekmovanja. Zanimivi boji za jesenskega prvaka pa so potekali tudi v mlajših kategorijah in med veterani. Ekipe z območja MNZ Ptuj so bile izjemno uspešne tudi v ligah Nogometne zveze Slovenije. V članski kategoriji so nas v 1. slovenski ligi dostojno zastopali Aluminij, v 2. ligi Zavrč (jesenski prvak) in 3. ligi Bistrica. Odlične igre so pokazale tudi naše mlajše selekcije in ženske iz Dornave.« Tadej Podvršek Športni napovednik Nogomet 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA PARI 21. KROGA - SOBOTA ob 13.00: Aluminij - Domžale; SOBOTA ob 14.00: Celje - Rudar Velenje; SOBOTA ob 15.00: Olimpi-ja - Gorica; SOBOTA ob 17.00: Luka Koper - Triglav; NEDELJA ob 13.00: Mura o5 - Maribor 1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA 16. KROG: Aluminij - Jadran Dekani (nedelja ob 13.00) 1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA 16. KROG: Aluminij - Jadran Dekani (nedelja ob 11.00) Rokomet 1. A NLB LEASING MOŠKA ROKOMETNA LIGA 13. KROG: Jeruzalem Ormož - Sevnica (sobota ob 19.00) 1. B SLOVENSKA MOŠKA LIGA 9. KROG: Moškanjci Gorišnica - Velika nedelja Carrera Optyl. 2. SRL (m) 10. KROG: Drava Ptuj -Črnomelj (sobota ob 19.00) Namizni tenis 1. SNTL (m) 6. KROG: Krka - Ptuj, Tempo - Mengeš, Ilirija - Kema I, Letrika - Sobota, Zavarovalnica Maribor - Kema II. 3. MOŠKA LIGA 4. KROG - 10.00: Branik Markezit - Šternmatik Cirkovce; 16.00: Vesna Zalog - Šternmatik Cirkovce Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) 7. KROG: Mislinja - AC Ptuj (sobota ob 17.00) Košarka • 4. SKL vzhod (m) 7. KROG: KK Ptuj - Posavje Sevnica (sobota ob 20.00) Danilo Klajnšek Nogomet • 1. SML, 1. SKL, Liga U-14 1. SML REZULTATI 15. KROGA: Aluminij - Rudar Velenje 3:2, Jadran Dekani - Maribor 1:2, Koper - Domžale 1:3, IB Interblock - NOGA Triglav 2:3, Olimpija - Krka 3:1, Šampion Celje - Celje 3:1, Mura 05 - Bravo Publikum 3:2, HIT Gorica - Gummi Miral Jarenina 12:0 1. MARIBOR 15 12 2 1 42:18 38 2. HIT GORICA 15 12 1 2 54:16 37 3. KOPER 15 11 0 4 45:15 33 4. DOMŽALE 15 10 3 2 41:16 33 5. OLIMPIJA 15 9 3 3 29:19 30 6. ALUMINIJ 15 6 4 5 340:27 22 7. MURA 05 14 7 0 7 22:28 21 8. INTERBLOCK 15 6 2 7 33:31 20 9. KRKA 15 6 1 8 22:31 19 10. NOGA TRIGLAV 15 6 0 9 25:28 18 11. JAD. DEKANI 15 5 2 8 21:32 17 12. B. PUBLIKUM 15 4 2 9 20:31 14 13. RUDAR VELE. 15 3 2 10 15:26 11 14. G. M. JARENINA 15 3 2 10 13:58 11 15. ŠAMP. CELJE 15 3 1 11 16:34 10 16. CELJE 14 3 1 10 14:32 10 ALUMINIJ - RUDAR VELENJE 3:2 (0:1) STRELCI: 0:1 Kurež (16.), 1:1 Damše (46.), 1:2 Omerovič (60.), 2:2 Kajzer (90.), 3:2 Zekiri (92. avtogol) ALUMINIJ: Cvetič, Brence (Ge-rečnik), Kajtna, Planinšek (Ž. Šper-honja), Cafuta (Zečevič), Sagadin, Kirič, Kajzer, Damše, Vindiš, Vu-jisič (Podbrežnik). Trener: Bojan Špehonja. 1. SKL REZULTATI 15. KROGA: Aluminij - Rudar Velenje 3:0, Mura 05 -Bravo Publikum 1:4, Jadran Dekani - Maribor 2:1, Koper - Domžale 3:0, IB Interblock - NOGA Triglav 4:1, Olimpija - Krka 1:2, Šampion Celje - Celje 0:0, HIT Gorica - Nissan Ferk Jarenina 9:2 11. OLIMPIJA 15 5 2 8 16:21 17 12. CELJE 14 4 4 6 16:21 16 13. ŠAMP. CELJE 15 4 3 8 16:31 15 14. RUDAR VELE. 15 4 2 9 13:25 14 15. MURA 05 14 2 1 11 8:44 7 16. FERK JARENINA 15 2 0 13 11:46 6 ALUMINIJ - RUDAR VELENJE 3:0 (2:0) STRELCA: 1:0 Dobaj (20.), 2:0 Stopajnik (21.), 3:0 Dobaj (71.) ALUMINIJ: Janžekovič, Zorec, Bela, Novačan, Pintarič (Gale), Šo-štarič, Rogina (Hreljič), Petek, Stopaj-nik (Krajnc), Vrbanec, Dobaj (Klanj-šek). Trener: Tomislav Grbavac. 4. KRŠKO 17 12 5. MURA 05 17 12 6. RUDAR VELENJE 17 11 7. ŠAMPION CELJE 17 8 8. POBREŽJE 17 9. NŠ POLI DRAVA 17 10. NŠ R. KOREN 17 11. FARM. VERŽEJ 17 12. FERK JARENINA 17 13. ŽALEC 17 14. KOVIN. TEZNO 17 15. LJUTOMER 17 16. ŽELEZNIČAR 17 3 51:21 38 4 54:10 37 4 66:18 35 6 52:37 27 8 31:31 23 8 32:28 23 9 34:40 22 8 22:34 21 3 10 17:29 1 13 24:62 2 13 10:93 0 15 13:123 1 16 7:132 15 10 8 6 1 Liga U-14 1. DOMŽALE 15 11 3 2. MARIBOR 15 10 3 3. KOPER 15 10 3 4. IB INTERBLOCK 15 10 2 5. HIT GORICA 6. NOGA TRIGLAV 7. B. PUBLIKUM 8. KRKA 10. JAD. DEKANI 15 10 0 15 6 5 15 7 1 15 7 0 15 5 2 15 4 5 1 38:10 36 2 33:7 33 2 36:12 33 3 40:19 32 5 37:17 30 4 27:21 23 7 23:22 22 8 20:31 21 8 20:23 17 6 16:20 17 REZULTATI 17. KROGA: Aluminij - Maribor 2:1, Rudar Velenje - NŠ Poli Drava 3:0, Celje - Ljutomer 10:1, Kovinar Tezno - Pobrežje 1:0, Krško - Farmtech Veržej 1:0, Žalec - Nissan Ferk Jarenina 0:0,NŠ Robert Koren Dravograd - Šampion 4:1, Železničar - Mura 05 0:2 1. MARIBOR 17 15 1 1 122:6 46 2. ALUMINIJ 17 13 4 0 82:14 43 3. CELJE 17 12 2 3 80:19 38 ALUMINIJ - MARIBOR 2:1 (1:1) STRELCI: 0:1 Maučec (6.), 1:1 Bohak (15.), 2:1 Petrovič (57. iz 11-m) ALUMINIJ: Ponudič, Bračič (Saboti), Kaisesberger, Munda, Lončarič, Jesenek, Elšnik, Bohak, Panikvar (Pšajd), Petrovič, Medved (Dobnik). Trener: Borut Kolar. RUDAR VELENJE - NŠ POLI DRAVA 3:0 (2:0) STRELCI: 1:0 Bosil (12.), 2:0 Ba-rič (35.), 3:0 Pečnik (56.) NŠ POLI DRAVA: Ž. Pivko, Irgl (Brumen), Medved - Kostič (Šegula), A. Pivko, Baranšič (Tkalec), Cesar (Pihler), Lovenjak, Murko,Mesarič (Šoštarič), Kramberger, Vajda. Danilo Klajnšek Foto: Črtomir Goznik Kadeti Aluminija so v tem krogu premagali vrstnike Rudarja. Foto: Črtomir Goznik Igralci Aluminija U-14 so v tem prvenstvu prvi ugnali Maribor. Mali nogomet • Zimska liga Naslov brani KMN Drazenci S tekmami 1. kroga se bo v nedeljo, 2. 12., pričela že 14. sezona Zimske lige malega nogometa, ki jo tudi letos organizira Medobčinska nogometna zveza Ptuj. Sama izvedba lige je skozi zgodovino doživela spremembe, nekaj sprememb pa bo v primerjavi s preteklim letom tudi v tej sezoni. V atraktivnem in zanimivem tekmovanju, kjer bo ponovno nastopilo veliko število nogometašev iz najmočnejših slovenskih lig, se bo za naslov najboljšega pomerilo 10 moštev, ki bodo v rednem delu tekmovanja odigrala devet krogov, po enokrožnem ligaškem sistemu. Sledil bo turnir za končno razvrstitev na vrhu, na katerem bodo sodelovala najboljša tri moštva iz rednega dela. Ekipe v članski konkurenci bodo v samo končnico prenesle točke glede na uvrstitev v rednem delu (zmagovalec 3, drugouvrščeni 1 in tretjeuvrščeni 0 točk). Lanskoletni naslov brani ekipa KMN Draženci, ki je med drugim nastopila z nogometašema Aluminija Timotejem Petkom in Denisom Reškom, prav gotovo pa bodo mladeniči tudi med letošnjimi favoriti. Novost v tej sezoni je veteranska liga malega nogometa, ki bo odigrana prvič. Prijavljenih je pet ekip, ki bodo igrale po dvokrožnem ligaškem sistemu. Pestro nogometno dogajanje v malem nogometu poteka tudi pri najmlajših. Trenutno je v polnem teku prva faza tekmovanja Rad igram nogomet za kategorije U-10 in U-8. Po zaključku tega tekmovanja bo v januarju organizirano tekmovanje (turnirji) tudi za kategorijo U-12. Želja vodstva tekmovanja je predvsem povečati zanimanje PARI 1. KROGA (nedelja, 2. 12., dvorana Center): VETERANI: KMN Poetovio - Club 13 (9.00), Apolon 2 -Draženci (9.40); ČLANI: ŠD Draženci - ŠD Rim (10.20), NK Skorba - KMN Bagerkom Pragersko (11.00), KPŠ - NK Stojnci (11.40), KMN Bar Saš Poetovio - Club 13 (12.20), KMN Draženci - ŠD Ptujska Gora (13.00). za mali nogomet, poseben poudarek pa bo na končnici tekmovanja, ki je predvidena za nedeljo, 3. 2. 2013. Takrat naj bi se ponovno zgodil pravi spektakel, na katerem se bodo predstavili vsi uspešnejši nogometni kolektivi na našem koncu, obenem pa bodo že tradicionalno nastopile selekcije gospodarstvenikov, športnih delavcev, občinskih funkcionarjev in novinarjev, prireditev pa bo imela tudi humanitarno noto. V vsakem primeru bo v Zimski ligi tudi letos nastopilo kar nekaj kakovostnih ekip, tako da poti že ta konec tedna vodijo v dvorano Center na Ptuju, kjer bodo tekme potekale. Publika, ki v zadnjih letih prihaja v vedno večjem številu, bo nedvomno imela kaj videti. S tem se strinja tudi Janko Turk, sekretar MNZ Ptuj, obenem pa vodja tekmovanja v Zimski ligi malega nogometa: »Glede na sestavo lig lahko tudi letos pričakujemo zanimive tekme, zato vabim ljubitelje malega nogometa, da si zimske dni krajšajo tudi ob spremljanju tekem lige malega nogometa MNZ Ptuj v športni dvorani Center.« Tadej Podvršek Bovling • Podjetniška liga Prvak znan, nekaj vprašanj še odprtih Krog pred koncem jesenske lige je prvak dokončno znan, to je postala ekipa VGP Drava, ki jo sestavljajo Branko Kelenc, Blaž Ivanuša, Joža Vaupotič, Franc Malek in Ida Veršič. Ti so skozi celotno ligo dosegli izjemne rezultate, med drugim v svojih rokah držijo najboljši letošnji ekipni rezultat (2944 v 2. krogu). Prevlado so potrdili tudi v tem krogu, ko so v derbiju kroga brez Branka Kelenca ugnali najmočnejšo postavo ekipe Saška bar z Markom Šauperlom na čelu. Tudi najboljši posameznik kroga prihaja iz ekipe dravašev, Blaž Ivanuša je podrl 846 kegljev. To je drugi najboljši posamezni rezultat v ligi, dva keglja več je podrl Sebastjan Kotnik (Radio-Tednik) v 4. krogu. Zelo izenačen dvoboj sta odigrali ekipi DaMoSS in Radio-Tednik in se na koncu razšli z »miroljubnim« remijem. Visoke zmage so v tem krogu zabeležile ekipe MP Ptuj, Talum in Elektro Maribor. Pred zadnjim krogom je še vedno Najboljši posamezniki 10. kroga: 1. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 846, 2. Jani Kramar (DaMoSS) 765, 3. Tadej Star-čič (Saška bar) 764, 4. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 739, 5. Franc Fišer (Talum) 725, 6. Stanko Jus (Talum) 712, 7. Igor Gaber (MO Ptuj) 706, 8. Joža Vaupotič (VGP Drava) 700, 9. Joži Mohorič (Radio-Tednik Ptuj) 698, 10. Gregor Miložič (Saška bar) 681. odprt boj za 2. mesto: Saška bar bo prost, zato ga lahko Tames z dobrim rezultatom v dvoboju z Radiem-Te-dnikom prehiti. Zanimivo bo tudi v dvoboju VGP Drava - MP Ptuj, saj lahko slednji ob spodrsljaju Tamesa še računajo na 3. mesto. Rezultati 10. kroga: Mestna občina Ptuj - Talum 1:7, VGP Drava - Saška bar 5:3, MP Ptuj, d. o. o. - Boxmark Team 7:1, Radio-Tednik Ptuj - DaMoSS 4:4, SKEI Ptuj -Elektro Maribor 1:7. Prosta je bila ekipa Tames. 1. VGP DRAVA 2. SAŠKA BAR 3. TAMES 4. MP PTUJ D.O.O. 5. RADIO-TEDNIK 6. DAMOSS 7. MO PTUJ 8. TALUM 9. ELEKTRO MB 10. SKEI PTUJ 11. BOXMARK TEAM Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) povprečje 195,3, 2. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 185,8, 3. Branko Kelenc (VGP Drava) 183,8, 4. Tadej Starčič (Saška bar) 182,1, 5. Robert Šegula (Tames) 181, 6. Gregor Miložič (Saška bar) 178,4, 7. Jani Kramar (DaMoSS) 172,5, 8. Igor Gaber (MO Ptuj) 172,3, 9. Marko Šamperl (Saška bar) 172,3, 10. Stanko Jus (Talum) 172,1. Pari 11. kroga (ponedeljek, 3. 12.): ob 17.30: Tames - Radio-Te-dnik Ptuj; ob 20.00: MP Ptuj d.o.o. - VGP Drava, Mestna občina Ptuj -Boxmark Team, Talum - SKEI Ptuj, DaMoSS - Elektro Maribor. Prosta je ekipa Saška bar. JM 9 2760 60 175,4 10 2658 51 168,9 9 - 47 166,4 9 2399 44 157,9 9 2584 43 165,0 9 2532 39 158,8 9 2472 37 158,1 9 2635 34 157,6 9 2399 24 149,0 9 1931 12 133,9 9 2051 9 130,6 Šport mladih • RN RIN v polnem zamahu Sobota, 24. 11., je bila dan za izpeljavo številnih turnirjev RIN na našem območju. Tako so turnirji Rad igram nogomet potekali v Mar-kovcih (U-8), Juršincih (U-8), Zavrču (U-10) in Ormožu (U-10). Na OŠ Za-vrč-Cirkulane je slavila ekipa Pod-vincev B, v Ormožu NŠ Poli Drava B, v Juršincih Ahha Emmi Bistrica in Središče ob Dravi in v Markovcih NŠ Poli Drava C in OŠ Markovci B. Vse omenjene ekipe so se s tem uvrstile v finale 1. faze turnirja, ki bo decembru. Skupina D (Cirkulane-Za-vrč U-10), rezultati: ekipe A: OŠ Cirkulane-Zavrč -NŠ Poli Drava A 2:2, NŠ Poli Drava A - NK Podvinci B 2:2, NK Podvinci B - OŠ Cirkulane-Zavrč 5:2; ekipe B: OŠ Cirkulane-Zavrč -NŠ Poli Drava A 1:5, NŠ Poli Drava A - NK Podvinci B 3:1, NK Podvinci B - OŠ Cirkulane-Zavrč 4:0. Vrstni red (ekipe A): 1. NK Podvinci B 2. NŠ Poli Drava A 3. OŠ Cirkulane-Zavrč Vrstni red (ekipe B): 1. NŠ Poli Drava A 2. NK Podvinci B 3. OŠ Cirkulane-Zavrč Skupina C (Ormož U-10), rezultati: ekipe A: NK Ormož - NŠ Poli Drava B 0:3, NŠ Poli Drava B - NŠ Golgeter Hajdina B 2:0, NŠ Golge-ter Hajdina B - NK Ormož 3:0; ekipe B: NK Ormož - NŠ Poli Drava B 0:3, NŠ Poli Drava B - NŠ Golgeter Hajdina B 0:3, NŠ Golgeter Hajdina B - NK Ormož 3:0. Vrstni red (ekipe A): 1. NŠ Poli Drava B 2. NŠ Golgeter Hajdina B 3. NK Ormož Vrstni red SKUPINA C (ekipe B): 1. NŠ Golgeter Hajdina B 2. NŠ Poli Drava B 3. NK Ormož Skupina D (Juršinci U-8), rezultati: OŠ Juršinci - NK Gorišnica A 4:8, NK Središče A - NK Podvinci 3:1, NK Gorišnica A - NK Podvinci 1:3, OŠ Juršinci - NK Središče A 0:8, NK Središče A - NK Gorišnica A 9:1, NK Podvinci - OŠ Juršinci 1:0. Vrstni red - SKUPINA D: 1. NK Središče ob Dravi A 2. NK Podvinci 3. NK Gorišnica A 4. OŠ Juršinci Skupina E (Juršinci U-8), rezultati: NK Središče B - NK Gorišnica B 5:0, NŠ Poli Drava B - NK AHHA EMMI Bistrica 1:1, NK Gorišnica B - NK AHHA EMMI Bistrica 1:7, NK Središče B - NŠ Poli Drava B 1:1, NŠ Poli Drava B - NK Gorišnica B 0:1, NK AHHA EMMI Bistrica - NK Središče B 1:1. Vrstni red - SKUPINA E: 1. NK AHHA EMMI Bistrica 2. NK Središče ob Dravi B 3. NK Gorišnica B 4. NŠ Poli Drava B Skupina B (Markovci U-8), rezultati: OŠ Markovci A - NŠ Poli Drava C 2:3, NŠ Golgeter Hajdina C - NK Stojnci A 1:5, NŠ Poli Drava C - NK Stojnci A 3:3, OŠ Markovci A - NŠ Golgeter Hajdina C 8:0, NŠ Golgeter Hajdina C - NŠ Poli Drava C 0:1, NK Stojnci A - OŠ Markovci A 1:1. Vrstni red - SKUPINA B: 1. NŠ Poli Drava C 2. NK Stojnci A 3. OŠ Markovci A 4. NŠ Golgeter Hajdina C Skupina C (Markovci U-8), rezultati: NŠ Golgeter Hajdina B - NK Stojnci B 0:1, OŠ Markovci B - NK Aluminij A 2:1, NK Stojnci B - NK Aluminij A 0:8, NŠ Golgeter Hajdina B - OŠ Markovci B 2:4, OŠ Markovci B - NK Stojnci B 7:0, NK Aluminij A - NŠ Golgeter Hajdina B 2:0. Vrstni red - SKUPINA C: 1. OŠ Markovci B 2. NK Aluminij A 3. NK Stojnci B 4. NŠ Golgeter Hajdina B tp Utrinek s turnirja v kategoriji U-8 v Markovcih Rokomet • Mlajše selekcije KADETI V 11. krogu sta se pomerili ekipi iz Velike Nedelje in Ptuja, in sicer v konkurenci kadetov in starejših dečkih. Dvakrat so slavili gostje iz Ptuja, ki so po izenačenih prvih polčasih zmago dosegli v nadaljevanju srečanja. REZULTATI 11. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Drava Ptuj 36:40 (21:21), Arcont Radgona -Gorenje Velenje 20:36 (12:19), Slovenj Gradec 2011 - Celje Pivovarna Laško 24:38 (7:20) 1. CELJE PIVO. LAŠKO 11 2. JERUZ. ORMOŽ 10 3. DRAVA PTUJ 11 4. GORENJE VELENJE 11 5. V. NEDELJA C. O. 10 6. S. GRADEC 2011 11 7. ARCONT RADGONA 11 8. LIBENAU 9 0 2 18 0 1 18 0 3 16 0 6 10 1 6 7 0 8 6 1 10 1 0 5 8 Foto: Črtomir Goznik Starejši dečki B RK Drava Ptuj VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL - DRAVA PTUJ 36:40 (21:21) VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Uroš Kukovec, Tadej Ozmec 2, Filip Bombek 10, Timotej Mesarec, Denis Jaušovec 5, Marcel Jaušovec 1, Matic Bokša, Kevin Preac, Niko Klemenčič, Gregor Hojžar 4, Matic Marin 8, Žiga Kumer 6.Trener: Branko Bokša DRAVA PTUJ: Lukežič 2, Bedrač 2, Žmavc 2, Sok 10, Krajnc, Vese-njak 9, Veit, Bukvič, Rosič, Hajdi-njak 4, Krabonja 4, Petrovič, Bera-nič, Krabonja 3, Tement 4, Mendaš. JERUZALEM - GORENJE 31:28 (15:14) JERUZALEM: Caf (2 obrambi), T. Cvetko (17 obramb); Plavec 1, Kol-mančič 5, G. Horvat 5, V. Lukman 1, Žižek Cvetko 1, Kavčič 1, R. Cvetko 8, Štumberger 3, Šandor 2, Kosi 4. Domači igralci so zaradi številnih tehničnih napak (kar dvanajst) v prehodu v polprotinapade že v 1. polčasu zamudili priložnost za visoko vodstvo, ki je do odmora v treh primerih že znašalo štiri zadetke. V 2. polčasu je ekipa dvignila nivo igre v obrambi in najprej poved la z 19:14 ter 26:20. Pri vodstvu z 29:23 so gostitelji v pičli minuti prejeli tri zadetke (29:26), nato pa sta Rene Plavec in Miha Kolmančič v 57. minuti zapečatila usodo gostov (31:26). V soboto, 1. decembra, ob 14.00 pri Ormožanih gostujejo sovrstniki Slovenj Gradca. STAREJŠI DEČKI B REZULTATI 11. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Drava Ptuj 18:21 (11:8), Arcont Radgona - Gorenje Velenje 26:31 (13:16) 1. CELJE PIVO. LAŠKO 8 2. GORENJE VELENJE 7 3. JERUZALEM ORMOŽ 7 4. ARCONTRADGONA 8 5. V. NEDELJA C. O. 8 6. DRAVA PTUJ 8 VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL - DRAVA PTUJ 18:21 (11:8) VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Matic Škrjanec, Darijan Mo-drinjak, Tim Kokalj 8, Matic Vršič 2, Mitja Pučko, Marko Hržič 4, Alen Škrlec 3, Uroš Kosi 1, Sebastjan Meško, Timotej Jaušovec. Trener: Darjan Mesarec. DRAVA PTUJ: Rotvejn, Sarič, Ko-derman 9, Ovčar 2, Forštnarič 4, Ivaniševič, Šilak 4, Kovačič 1, Šmi-goc 1, Toš, Satler. OO 0 0 16 5 0 2 10 4 0 3 8 2 1 5 5 2 0 6 4 1 1 6 3 MLAJŠI DEČKI A REZULTATI 9. KROGA: Moškanj-ci-Gorišnica - Jeruzalem Ormož 21:18 (11:6), Drava Ptuj - Ravne na Koroškem 22:7 (13:4), Velika Nedelja Carrera Optyl - Celje Pivovarna Laško 12:30 (8:16), Slovenj Gradec 2011 - Gorenje Velenje 23:14 (15:6) 1. CELJE PIVO. LAŠKO 8 2. DRAVA PTUJ 8 3. MOŠKANJCI - GOR. 8 4. S. GRADEC 2011 7 5. RAVNE NA KOR. 8 6. V. NEDELJA C. O. 8 7. RAČE 7 8. JERUZALEM ORMOŽ 6 9. GORENJE VELENJE 8 8 0 0 7 0 1 5 0 3 4 0 3 3 1 4 2 1 5 2 1 4 1 0 5 0 1 7 16 14 10 8 7 5 5 2 1 JE- MOŠKANJCI GORIŠNICA RUZALEM 9:33 (2:16) MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Bez-jak, Ivančič, Tement, N. Bedrač 4, Muršič, Ozmec 3, Belšak, Bezjak, Geč, Kolarič, Ranfl, Žnidarič, Vrban-čič 1, B. Bedrač 1. JERUZALEM: Firšt Šeruga; G. Hebar 4, Notersberg 4, A. Munda 4, Sovič 1 (1), Torič 1, J. Zadravec 1, Ivanuša, Vrankovečki 4, T. Šulek 6, P. Ozmec 6 (2), B. Zadravec 2. Ekipa Jeruzalema se počasi pobira po začetnih porazih proti Gorenju in Celju. V nedeljo, 2. decembra, ob 11.00 pri Ormožanih gostuje zasedba Gorenja. MLAJŠI DEČKI B MOŠKANJCI GORIŠNICA - JERUZALEM 21:18 (11:6) JERUZALEM: V. Munda; Zemljič, M. Korpič Lesjak, Trstenjak, Herga 1, J. Lukman, M. Voršič 1, G. Cvetko 1, Zorec 1, U. Horvat, Borko 2, Sovič 1, Torič 11. Kljub porazu mladi Jeruzalemč-ki niso razočarali, saj je viden napredek iz tekme v tekmo. Ekipo sestavlja pol letnikov 2001 in pol letnikov 2002 ter Mihec Korpič Lesjak - letnik 2003. Čez vikend imajo Ormožani dvojni spored. V soboto, 1. decembra, ob 16.45 igrajo zaostalo tekmo proti Slovenj Gradcu in v nedeljo, 2. decembra, ob 10.00 še tekmo proti Gorenju. MLAJŠE DEKLICE ŽRK MERCATOR TENZOR -ŽRK VEPLAS VELENJE 18:6 (8:3) ŽRK MERCATOR TENZOR: Tjaša P. Malek 1, Ajda Jakomini 3, Špela Topolnik, Iva Zidarič, Klara Hliš, Nuša Puž 9,Sara Šegula 1, Laura Škrabl, Nika Bedrač 2, Nika Vidovič 2, Anja Klukej, Anea Bezjak in Alja Krasnič. Trener: Sašo Petek, vodja ekipe Franc Bedrač ŽRK MERCATOR TENZOR - RK ŽALEC 11:12 ŽRK MERCATOR TENZOR: Tjaša P. Malek, Ajda Jakomini, Špela Topolnik, Iva Zidarič, Klara Hliš, Nuša Puž 7,Sara Šegula 2, Nika Bedrač, Nika Vidovič 2, Anea Bezjak, Alja Krasnič. Trener: Sašo Petek, vodja ekipe Franc Bedrač Mlajše deklice Mercator Tenzorja so v zadnjih štirih dneh odigrale dve tekmi in si priigrale polovični izkupiček. Ptujski strateg je bil na obeh tekma zadovoljen s prikazanim, saj so dekleta pričakovano premagala ekipo iz Velenja in se odlično zoper-stavila proti še neporaženi ekipi Žalca (6 tekem, 6 zmag). Veliko časa za počitek ne bo, saj že v soboto na Ptuj prihaja ekipa iz Ormoža. DK, KU, TP, JM Kuharski nasveti Siri s plemenito plesnijo Siri s plemenito plesnijo so za ene božansko dobrega okusa, za druge nekaj, česar ne jejo; teh je seveda manj, sploh če gre za dobre poznavalce hrane. Siri brie, danablu, gorgonzola, roquefort, stilton Sir je nasploh raznoliko in privlačno živilo. Po številu sirov so na vrhu lestvice francoski siri, vendar se tudi v drugih deželah in tudi pri nas lahko pohvalimo z vedno več vrstami dobrih sirov. Samo razlago tehnologije proizvodnje sirov bi kar prepustil živilskim tehnologom, kot kuharja me zanimajo le njihove lastnosti, ki pa sicer izhajajo iz same proizvodnje, tako da se posamezne faze med seboj ujemajo. Vsak sir ima svoje lastnosti in za tiste, ki jih uporabljamo v kuhinji ne kot sestavino hladnih sirovih ali drugih plošč, je treba to lastnost poznati. Siri, narejeni iz svežega surovega mleka, so po okusu izrazitejši kot iz pasteriziranega, tudi siri iz majhnih sirarn so običajno boljši in okusnejši kot iz industrijskih oziroma večjih. Nekateri siri, kot je limburški, imajo izrazit, močen vonj, aroma ne sme biti premočna, niti ne sme manjkati, saj je tudi to slabo zna- menje sira. Sir, ki nima vonja, je bil preveč ohlajen, to lahko opazujemo tudi pri domači skuti, če jo damo v hladilnik in shranjujemo pri 0 °C. Tudi po skorji prepoznavamo kakovost sirov. Med zorenjem mora sir dihati, siri s sintetično skorjo, ki je še obarvana, so le redko posebno dobrega okusa. Brie na površini ne sme imeti rumene ali celo oranžno rumene skorje. Trdi siri in večina sirov s plemenito plesnijo morajo imeti čvrsto, celo skorja-sto lupino. Siri s plemenito plesnijo so kremasti, včasih zrnati in pogosto prevladujočega okusa. Lahko jih zdrobimo za solate, nekateri jih potresejo po la-zanjah, picah ali jih zmešajo s smetano za legir v omake. Siri s plemenito plesnijo so primerni, da z njimi nadevamo koščke rezančevega testa in oblikujemo raviole ali torteline ali iz njih pripravimo omako za testenine. Čvrstejše vrste sirov s plemenito ple- snijo, kot so stilton, danablu, roquefort in podobni, lahko umešamo v vse svetle omake. Okus omak se neprimerljivo izboljša. Mehkejše, bolj kremaste sire s plemenito plesnijo, kot so gorgonzola, bivozola in podobni, uporabljamo za sirove plošče in kremaste omake, lahko za testenine, izbrane mesne jedi ali zelenjavne samostojne jedi. Zelo napačno bi razmišljali, če bi bili prepričani, da imajo vsi siri s plemenito plesnijo enak okus. Skupna jim je le prijetna začinjenost po zaslugi plesni, ki se razmnožuje skozi postopek. Nekateri imajo majhne luknjice, vsi neenakomerne, nekateri se takoj zdrobijo, spet drugi se celo režejo. Pri vseh pa velja, da če najbolj začutimo sol, je to znamenje ne preveč kakovostnega sira s plemenito plesnijo. Jedi, ki jih pripravljamo s siri, ki zorijo s plemenito plesnijo, previdno solimo zaradi dodatka sira. Sir postane izrazitejšega okusa med segrevanjem, zato je dobro, da ga poskusimo. S kuhanjem oziroma toplotno obdelavo vsi siri prej pokažejo svoje pomanjkljivosti. Če ga preveč segrejemo, se sesiri beljakovina v njem in se loči od maščobe, to pa v jedi vidimo, kot da se sir »vleče«. Vse sirove omake ne smejo nikoli močno vreti in jih tudi ne smemo pogrevati, v gostinstvu jih zato uporabljamo na a la carte pripravi jedi. Siri so odlični za različne nadeve, za nadev je primeren skoraj vsak sir. Mehke sire in sire s plemenito plesnijo razdrobimo ali narežemo, obdamo s testom ali zelenjavo, naložimo v plasti na primer z bučkami, jajčevci in krompirjem. Testo za zavitek lahko nadevamo s feto in sesekljano čebulo. Pri zavijanju sirov s plemenito plesnijo vedno uporabimo vsaj dva različna sira, en mladi sir in sir s plemenito plesnijo, sam sir s plemenito plesnijo bi dal premočan okus in še jed bi bila predraga. Lahko pa raviole napolnimo z nadevom iz skute in jih prelijemo z omako iz gorgonzole. Pri sestavi sirove plošče izberemo sire, ki so dosegli na-jidealnejšo stopnjo zrelosti. Nekaj izbranih sirov dobre kakovosti je boljše kot množičnost. Izberemo en trdi sir, en sir, ki zori s plemenito ple-snijo, in dva mehka sira. Skute na sirovo plošči ne ponudimo, ker je prevlažna. Upoštevamo še barvo, strukturo sirov in predvsem različne okuse sirov. Glede na temperaturo naj bodo siri nekoliko hladnejši, kot je sobna temperatura. Za popestritev plošč pa lahko dodamo še grozdje. Nepogrešljiv dodatek k ploščam je sveži kruh. Vlado Pignar Tačke in repki Pravilno prehranjevanje psa Ponovno se je nabralo precej vprašanj s problematiko prehrane psov, tako da bom v današnjem prispevku napisal načine hranjenja psov, naslednjič pa še več o različnih vrstah hrane. Pravilen način hranjenja ima zelo velik pomen zaradi ohranjanja pravilne rasti živali, vitalnosti, normalne telesne teže, odpornosti na bolezni in doseganje pozne starosti. Načinov in metod hranjenja je več, vendar so v veljavi trije osnovni načini hranjenja. Hranjenje Ad libitum ali hranjenje po volji živali. To pomeni, da ima žival hrano na voljo kadarkoli in kolikor želi. Za tak način hranjenja je posebej primerna briketirana hrana, ki se ne pokvari. Doma pripravljena hrana ali hrana iz konzerv se hitro izsuši in pokvari in ni primerna za daljše stanje v posodici za hrano. Tak način hranjenja je za skrbnika najpreprostejši in je po mojih izkušnjah tudi najbolj v uporabi. Edino delo lastnika živali je, da sproti polni skodelico za hrano. Slabost tega načina hranjenja je v tem, da se žival lahko prekomerno zredi. Treba je redno spremljati telesno težo svoje živali. Po drugi strani pa je v praksi tako, da večina psov kljub polni posodi za hrano uživa hrano takrat, ko se lastnik vrne domov. Vsi lastniki malih živali poznamo zanimivo vedenje naših živali, da gredo jest, ko pridemo domov. Kljub temu svetujem zgoraj omenjeno metodo hranjenja predvsem za odrasle živali, ki niso pretirano ješče in niso nagnjene k debelosti, z občasno kontrolo telesne teže. Podobno je količinsko omejeno hranjenje. Pri tej obliki hranjenja psa ali muce natančno odmerimo dnevni odmerek hrane, ki ga lahko razdelimo na več obrokov. Pri tem načinu moramo vedeti, koliko hrane potrebuje naš ljubljenček na dan. Pomagamo si lahko s priporočenimi količinami hrane, ki jih priporoča proizvajalec oziroma se posve-tujmo s svojim veterinarjem. Prednosti so, da lahko natančno določimo kaloričen dnevni vnos hrane in tako kontroliramo tudi ješčnost živali in tudi uspešno preprečujemo debelost. Še posebej je ta način priporočljiv pri predebelih in odraščajočih živalih. Tretji način je časovno omejeno hranjenje. To je način, ko muci ali psičku ponudimo obrok, ki je na voljo le določen, po navadi zelo kratek čas. Živali hrano ponudimo za npr. 10 minut in po tem posodo umaknemo, čeprav je hrana še v njej. Pri tem načinu lahko hrano ponudimo večkrat dnevno. Ta način so v preteklosti zelo svetovali, danes pa ga veterinarji odsvetujemo. Pogosto se dogaja, da v tem kratkem času živali zaužijejo na hitro večje količine hrane, saj vedo, da imajo omejen čas. Tako si prekomerno obremenijo prebavni trakt in si ga pogosto napolnijo tudi z zrakom. Za lastnika je tak način zelo preprost, saj je obremenjen s hranjenjem ži- Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. vali samo kratek čas v dnevu, potem pa hrano pospravi in se ne vznemirja več. Za žival pa je to najneprimernejši način hranjenja, ki prinaša same nevšečnosti, prebavne težave, napihovanja, pri velikih pasmah pa tudi nevarnost zasuka želodca. Osebno sem pristaš predvsem prvega opisanega načina prehranjevanja. V primeru debelosti ali bolezenskih stanj pa prvi način nadgradimo z drugim, kjer začnemo hrano količinski odmerjati. Zadovoljne in zdrave živali nam bodo hvaležne za pravilen način prehranjevanja in nas bodo razveseljevale vitalne in razigrane do pozne starosti. Emil Senčar, dr. vet. med. Kmetijska svetovalna služba Izdelava domačih klobas in salam na kmetijah Smo v času domačih kolin, ko tradicionalno izdelujemo domače klobase in salame. Pri tem je zelo pomembno, da dobro odbe-remo kakovostno meso, ki nima veliko veznega tkiva in nima krvavih delov. Prisotnost vezivnega tkiva, hrustancev, kit in okruškov kosti so napake, ki jih ocenjujemo pri sestavi prereza. Meso meljemo na volku z odprtino 6-10 mm, boljše je, da so koščki mesa večji. Zelo pomembno je, da so rezila pri mletju ostra, da ne prihaja do gnetenja in mehanske poškodbe mesa. V maso dodajamo kvalitetno belo hrbtno slanino v količini do 20 %. Praviloma jo režemo na kocke zaradi lepega mozaika izdelka. Slanino pred rezanjem rahlo zamrznemo, narezane kocke širine 3-5 mm je priporočljivo splahniti na situ z vročo vodo, da se lepše razporedijo pri mešanju. Neprimerno je, da uporabljamo slanino iz trebušnega dela klavne polovice. Od prašičev, ki so bili krmljeni z ostanki olj in visokim deležem koruze (nad 60 %), ne moremo odbrati kakovostne slanine. Mesu prašičev lahko dodajamo tudi do 20 % govedine oziroma katere druge vrste mesa (divjačina). Osnovne začimbe so: sol do 2,5 %, poper in česen v zmernih količinah in za boljši okus ter barvo dodamo do 1 % kon-zumnega sladkorja. Ostale začimbe (lovor, brinove jagode, muškatni orešček) niso nujno potrebne in so bolj stvar okusa posameznikov. Ob sodelovanju na ocenjevanjih je prav, da se dodatki napišejo na deklaraciji izdelka. Zmes moramo dobro premešati, da se med delci oblikuje lepek, ki poveže delce v lep mozaik in omogoča gladko rezanje tankih rezin. Klobase polnimo v primerna čreva s prilagojenim premerom polnila (rorček). Pomembno je dobro polnjenje, da so klobase čvrste in kompaktne brez zračnih ostankov. Foto: arhiv KGZS-Zavod Ptuj Dimljenje klobas opravimo s hladnim dimom do 25 °C, da ne uničimo naravnih encimov. Uporabimo primeren les (bukov ali gaber). Pred dimljenjem naj bodo klobase na površini suhe. Nadaljnje sušenje klobas mora potekati počasi pri temperaturi do 14 °C. Visoka temperatura sušenja prek 18 °C povzroča nastanek trdega zasušenega roba in gnecavo, mehko sredino. Pomembna je tudi primerna vlažnost zraka med 60 do 70 %, kar preprečuje pojav prehitrega izsu-ševanja ali pojavljanje plesni na površini. Čas sušenja je odvisen od debeline izdelka in samih pogojev. Tanki izdelki do 35 mm so suhi v 3-4 tednih in salame s premerom 50 mm in več v času 6-10 tednov. Shranjevanje klobas in salam lahko poteka pri temperaturi okrog 15 °C in vlažnosti okrog 70 %. Zavedati se moramo, da se izdelek tudi pri shranjevanju izsušuje. Nekoč so shranjevali klobase v žitu in pepelu, danes je bolje izdelke zaviti v papir ali vakuumsko zapreti in jih shraniti v domači zamrzovalni skrinji. Zaključek Izdelava mesnih izdelkov na kmetijah je naša tradicija, ki lahko preraste v dopolnilno dejavnost na kmetiji. Izdelava klobas in salam je zelo zahtevna naloga, ki jo moramo opraviti brez večjih napak. Za dobre in kakovostne izdelke je potrebno veliko znanja in izkušenj. Sodelovanje na ocenjevanjih in razstavah je najprej pot k odpravljanju napak in nato promocija svojih izdelkov. Vsako leto kmetijska svetovalna služba organizira ali sodeluje pri raznih lokalnih ocenjevanjih mesnih izdelkov ali salamijadah. Ocenjevanja so prinesla dvig kakovosti izdelkov, vzpostavljen je tudi tekmovalni duh. To potrjuje tudi vsakoletna razstava Dobrote slovenskih kmetij, na kateri kmetije pridobivajo visoka priznanja za kvaliteto. Povpraševanje po kakovostnih mesnih izdelkih je danes gotovo večje, kot je ponudba, kar je dodaten razlog za vzpodbudo razvoju te dejavnosti na kmetijah v novem programu razvoja podeželja. Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot. KGZS-Zavod Ptuj - Kmetijska svetovalna služba spi'S'f;:,;''»"' Foto: arhiv KGZS-Zavod Ptuj Foto: arhiv Nagradno turistično vprašanje V pričakovanju Veselega decembra in Ptujske pravljice Novembrske martinove prireditve, ki so pritegnile številne domače in tuje obiskovalce, so se iztekle. Največ prireditev je bilo veseličnega tipa. Zdaj je glavna kletarjev skrb ohraniti kakovost tistega, kar je dala že sama narava. V klubu Gemina hotela Primus na Ptuju pa je 10. novembra potekalo tudi prvo plesno marti-novanje na Ptuju, na katerega so vabile Terme Ptuj. V tem trenutku pa na vrata že močno trka Veseli december. Uvod v ptujske decembrske praznične prireditve bo že ponedeljkov svečani prižig prazničnih mestnih lučk in drugega okrasja. Gostje so na prvem plesnem marti-novanju na Ptuju plesali na živo glasbo skupine Dolce Vita iz Ljubljane, program je vodil in povezoval profesionalni plesalec in plesni učitelj Jernej Brenholc. Gostje so ob vsem martinovem ceremonialu in ponudbi uživali v odlični plesni glasbi in kratki plesni animaciji, kjer so se naučili nekaj novih plesnih korakov, ki jih lahko plešejo v skupini. Kot poudarja Jernej Brenholc, bodo plesni večeri v hotelu Primus postali tradicionalni, ker bi bilo škoda neizkoristiti ta odličen prostor za plesanje. Naslednji plesni večer bo 25. decembra, na božič. Plesna šola Pingi iz Maribora bo organizirala gala božični plesni večer, ki ga bo povezoval Jernej Brenholca, nastopili pa bodo tudi nekateri vrhunski profesionalni plesalci. Dvajsetega novembra so se v Mariboru sestali predstavniki Maribora in partnerskih občin v projektu EPK 2012. Na njem so podprli idejo o nadaljevanju nekaterih aktivnosti tudi po zaključku EPK. Tako je bil eden od njihovih predlogov, da bi po vzoru pili otroški pevski zbori, pripeljala pa se bo tudi teta Zima s spremstvom. Simbolični prižig prazničnih luči bo sledil govoru ptujskega župana Štefana Čelana. Organizirano praznično dogajanje pa bo na Mestnem trgu na Ptuju potekalo od 17. do 30. decembra, v tem času bo na tem prostoru potekal tudi božično-novoletni sejem, prvič v novih lesenih hiškah, ki jih bodo za to priložnost tudi primerno praznično odeli. Pravilen odgovor na zadnje nagra- dno vprašanje se glasi: novi princ ptujskega karnevala je Miroslav Slodnjak, vitez Dornavski. Nagrado za pravilen odgovor bo prejel Aljaž Krajnc, Zamu-šani 25, Gorišnica. Danes sprašujemo, kako se imenuje skupni projekt letošnjega ptujskega decembrskega prazničnega dogajanja. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje in uporabo savn v hotelu Primus na Ptuju. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 7. decembra. Foto: Črtomir Goznik S prvega plesnega martinovanja na Ptuju zavoda Maribor 2012, vendar v manjši obliki, delovala institucija, ki bi povezovala vzhodno kohezijsko regijo. Kot so povedali, pričakujejo, da jih bo pri tej ideji podprla tudi država, ki bi s tem še naprej z določenimi sredstvi pomagala tej regiji pri razvoju kulture in razvoju nasploh. Pripravili so tudi že nekatere osnutke predlogov za to bodočo institucijo, ki bi povezovala kulturne ustvarjalce v tej regiji in pomagala pri pridobivanju sredstev iz evropskih razpisov. Za nadaljnje sodelovanje se v tem trenutku zavzemajo tudi na Ptuju. V mestu ob Dravi bodo praznične luči skupaj prižgali 3. decembra ob 18. uri. Ob tej priložnosti bodo nasto- Reportaža • Obisk iz Amerike (6. del) Družina Frohna iz Milwaukeeja V enem izmed ptujskih lokalov Foto: Aljaž Jelen Jim in Nancy sta se srečno vrnila domov. V tem času pa so se na pot iz Amerike prijatelji. Sporočili so mi, da me bodo med potovanjem po Evropi lahko obiskali Helen, Craig in Mark sestavljajo družino Frohna, pri katerih sem nekaj dni prebival, ko sem se udeležil slovenskega kongresa v Milwaukeeju. Ta družina mi je nudila vso oskrbo, prenočišče in mi razkazala okolico. Z vrstnikom Markom sva postala dobra prijatelja. Do sedaj sva ostala v stiku preko elektronske pošte in Skypa. Helen je slovenskega rodu in tekoče govori slovensko, čeprav je bila rojena v ZDA. Veliko slovenskih besed razume in govori tudi njen mož Craig. Mark je njun posvojenec in prihaja iz Romunije. Pozna veliko slovenskih besed ter slovenskih pesmi. Družina se je letos odločila, da svoj dopust preživi na potovanju po Evropi, kjer so obiskali svoje sorodnike in prijatelje. Povedali so mi, da so iz Amerike najprej odpotovali v Nemčijo, kjer so obiskali Crai-govo sorodstvo. Od tam izvira njegova družina. Tam so se zadržali nekaj dni. V Nemčiji so si ogledali pokrajino in druge zanimivosti, nato pa so pot nadaljevali proti Avstriji. Ker v Avstriji živi Helenina sestrična, so se tudi tam ustavili za nekaj dni. Helen mi je zaupala, da je komaj čakala, da pride v Slove-njo. Z vlakom so pripotovali v Ljubljano, od tam pa odšli v Zalog pri Ljubljani, kjer živijo Helenini sorodniki, in se pri njih nastanili. V naslednjih dneh so jih odpeljali na Gorenjsko - na Bled, v Bohinj in v Kranjsko Goro. Helen in Craig sta te kraje že obiskala pred petnajstimi leti. Nad lepoto tega dela Slovenije so bili vsi ponovno navdušeni. Nato so nekaj dni samostojno potovali po Sloveniji z najetim avtomobilom. Craig, ki je bil zadolžen za vožnjo, je povedal, da so naše ceste popolno nasprotje ameriškim - zavite in ozke. O slovenskih voznikih pa ni imel večjih pripomb. Ker čas hitro teče, so pot nadaljevali proti Štajerski. Že v Ameriki so rezervirali apartma v Mariboru, saj kot so sami povedali, niso želeli obremenjevati moje družine s tem, da bi jih ves čas obiska gostili, čeprav smo jim velikodušno ponudili prenočišče. V Maribor so se pripeljali z vlakom. Tukaj so doživeli prvo nevšečnost, ko jih je voznik taksija napač- no napotil do apartmaja. Želeli so se čim prej nastaniti, saj so vedeli, da pridem ponje. Srečanje s prijatelji je bilo prisrčno. Vsi so me pozdravili v slovenskem jeziku. Nato sem gostom predlagal, da jih odpeljem na Ptuj, saj sem rezerviral voden ogled ptujskega gradu. Gostje so bili nad videnim navdušeni, še posebej nad grajsko galerijo in zbirko slik na steklu. Razkazal sem jim tudi staro mestno jedro. Ptuj, ki so ga prvič obiskali, jim je bil zelo všeč. Proti večeru smo se odpravili domov. Starša sta pripravila svečano večerjo. Ob večerji so nam povedali, kako so potovali, kaj vse so doživeli in videli. Ker smo vedeli, da je imel Mark prejšnji dan rojstni dan, smo mu pripravili majhno presenečenje. Kupili smo mu izvirno darilo, ki se ga je zelo razveselil. Starša sta bila izjemno presenečena, ko je Mark pri mizi dvignil kozarec in zapel pesem v Evropo podali moji dobri za nekaj dni. Kol'kor kapljic, tol'ko let. Prav posebno doživetje in presenečenje. Ob prijetnem klepetu se je večer prevesil v noč. Goste sem odpeljal v Maribor v njihov apartma, kjer so prenočili. Zjutraj sem jih spet poiskal. Rezerviral sem voden ogled Maribora. Ogled je trajal poldrugo uro. Sprehodili smo se do vseh večjih znamenitosti, o katerih nam je vodič podrobno razložil. Vsi skupaj smo izvedeli veliko novega o mestu. Sestradani smo odšli na kosilo. Gostje so si želeli ogledati tudi baziliko na Ptujski Gori. Očarali so jih značilni gotski stebri, poslikave, najbolj pa oltar z Marijo. Razgled na Dravsko polje ni bil najlepši, saj je tisti dan prevladovalo oblačno vreme. Kljub temu smo nadaljevali pot proti Rogaški Slatini. Na poti tja smo se ustavili v eni izmed restavracij in poskusili kremno rezino. Ob prihodu v Rogaško Slatino gostje niso mogli verjeti, da se v tej ozki dolini lahko skriva tako lepo naselje. Navdušeni so bili nad lepo urejenim parkom. Obiskali smo tudi prodajalno s kristalom. Že vnaprej sem vedel, da bo goste zanimal kristal Steklarne Rogaška, saj je ta zanje posebnega in dragocenega pomena. Med ogledom Rogaške Slatine so mi gostje zaupali, da so želeli v Sloveniji kupiti trak trobojnice - zastave, vendar ga nikjer v Ljubljani in na Gorenjskem niso našli. Odpeljal sem jih v eno izmed cvetličarn. Tam so imeli cel kolut, ki ga je Helen brez pomisleka kupila. Ta trak bodo uporabljali na prireditvah in zabavah tamkajšnjega slovenskega kluba. S takšnim trakom tudi okrasijo butare - presmece za cvetno nedeljo. Moji gostje zahajajo na svečane maše v slovenski narodni noši, na kar so še posebej ponosni. Mark mi je povedal, da si z veseljem obleče slovensko narodno nošo. Iz vsega povedanega sem ugoto- vil, da je Helen prenesla velik del slovenske kulture tudi na svojo družino. Ne glede na to, da ima njen mož Craig nemške korenine, posvojenec Mark pa izhaja iz Romunije, v družini veliko govorijo slovensko. Zvečer, smo se vrnili domov na večerjo. Gostje, ki so bili nad doživetjem tega dne navdušeni, so vse svoje občutke pripovedovali mojim staršem. Zadržali smo se pozno v noč, čeprav so morali že naslednji dan z vlakom odpotovati na Dunaj, od tam pa z letalom v Romunijo obiskat kraj, od koder izvira Mark. Mama jim je za popotnico dala jabolčni zavitek. Veliko besed v zahvalo je bilo izrečenih. Pohvalili so tudi okusno slovensko domačo hrano. Vsi gosti, ki smo jih nedolgo nazaj gostili, so se že vrnili domov v Ameriko. Oglasili so se nam po elektronski pošti ter se nam iskreno zahvalili za čudovito preživete dni v Sloveniji. Vsem, tudi nam, bodo ostali lepi spomini na vse doživeto. Zelo smo počaščeni in veseli, da so nas obiskali. Aljaž Jelen Ob domači mizi z gosti iz Milwaukeeja - Craigom, Helen in Markom (v sredini) Foto: Aljaž Jelen Slo glasbene novice ■k Ji Ji Brez spektakla, kakor da bi koncert prirejal v svoji dnevni sobi, je Jan Plestenjak izpolnil svojo obljubo. Po nekajmesečni medijski odsotnosti je namreč stopil na oder in za prizadete v novembrskih poplavah zbral več kot 200.000 evrov. Glasbenik je za pomoč žrtvam poplav v dvorani Špas teatra v Mengšu pripravil dva koncerta, ki sta bila razprodana, potekala pa sta pod geslom Skupaj večji od neba - za otroke in družine iz poplavljenih območij. Ji Ji Ji Skupina Sausages to leto zaznamuje 20-letnico svojega delovanja. Jubilej so proslavili minuli konec tedna s koncertom v ljubljanskem Orto baru. Ob tej priložnosti so se predstavili tudi z novo skladbo z naslovom Dej pel, s katero se v zvoku še bolj vračajo k svojemu primarnemu rock'n'roll poslanstvu. Gre za energično skladbo z nekoliko tršim zvokom, ki pa še vedno ohranja primarni r'n'r zvok, po katerem je skupina znana. Trši rock zvok in specifičen vokal Gorana Breščanske-ga se tako postavljajo ob bok najvidnejšim domačim rock zasedbam. Sausages so v 20-letni karieri izdali tri albume, pripravili številne nastope, prejeli zlatega petelina in ustvarili nemalo uspešnic. Skupina je doživela kar nekaj zavidljivih uspehov, pretresov in sprememb v postavi. Kljub temu se na slovensko glasbeno sceno vrača z nepogrešljivimi člani. To so Goran Breščanski (vokal), Marko Čulajevič - Čule (kitara), Martin Janežič - Buco (bobni) in Helmut Frangeš - Maco (kitara). MZ Glasbeni kotiček Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radii, 10. ALEX VOLASKO - A BI Z MANO SLA 9. MANOUCHE . - SUPERFAJN 8. DAVID GROM - LEPA SI MOJA 7. ZLATKO - BOT SAM SVOJ 6. ALMA MERKLIN - SAMA V MESTU 5. IVA & 6PACK ČUKUR - DAJ MI POLETJE NAZAJ 4. DITKA - NEKAJ JE V ZRAKU 3. FLIRRT - POPOLNO 2. DAN D - KAMN 1. BILBI - KO TVOJA SEM ŠE I Glasujem za pesem: Moj predlog za Dese+ico: Ime in priimek:. Tel:_ Davč na: Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj. Koncertna turneja Decibeli se zaključuje Ena izmed najboljših slovenskih rock zasedb, skupina Mi2, se bo v sredo, 5. decembra, s koncertom predstavila v ljubljanski Cvetličarni. Za skupino Mi2 predstavlja leto 2012 enega izmed vrhuncev njihovega večletnega glasbenega ustvarjanja. Samo v tem letu so izvedli 45 koncertov, ki jih je skupno obiskalo več kot 50.000 poslušalcev. Gre za dosežek, s katerim se lahko v teh, za gospodarstvo ne ravno najbolj prijaznih časih, postavi le malokateri od slovenskih glasbenikov. Mi2 so v Cvetličarni nastopili že lani in predlani, oba koncerta sta bila popolnoma razprodana. In tako bo najbrž tudi prihodnji teden. Sicer pa za razliko od minulih dveh let nove možnosti za še en odličen koncert ponuja tudi samo prizorišče, saj je Cvetličarna doživela temeljito prenovo, v okviru katere so poleg namestitve nove tehnične opreme koncertni prostor tudi povečali. Mi2 bodo na koncertu poleg vseh svojih uspešnic zaigrali tudi nekatere skladbe, ki jih publika na njihovem programu sicer redkeje sliši. Koncert bo daljši kot običajno, na njem pa ne bo manjkalo nič od tega, s čimer so se Mi2 skozi leta zapisali v srca poslušalcev. Obiskovalci bodo slišali njiho- ve skladbe, kot so Teta Estera, Črtica, Pa si šla, Oda gudeki, Pojdi z menoj v toplice in številne druge, ki so v našem prostoru postale že nepogrešljive. Da koncerta nikakor ne velja zamuditi, obstaja več razlogov. Najprej zato, ker je bil zajeten rlMlHlr r - WÊîà i r ■BiH Foto: arhiv skupine Člani zasedbe Mi2 bodo letošnjo koncertno turnejo sklenili v ljubljanski Cvetličarni. del njihovega koncertnega albuma posnet prav v Cvetličarni. Kot že omenjeno, bodo razširili tudi svoj koncertni repertoar, obiskovalcem pa bo na voljo ekskluzivna majica skupine Mi2 z navedenimi prizorišči vseh letošnjih koncertov, izvedenih v okviru turneje Decibeli. Ker je od izdaje zadnjega studijskega albuma skupine Mi2 minilo že nekaj časa, se bodo člani zasedbe v prihodnjem letu bolj kot koncertiranju posvečali ustvarjanju novega materiala. To sicer ne pomeni, da se bodo iz koncertnih odrov povsem umaknili, bodo pa na njih nedvomno prisotni precej manj, kot v letošnjem letu. Tudi zato bo prihajajoči decembrski koncert v Cvetličarni pomenil krono njihove aktualne koncertne turneje. MZ Filmski kotiček Atlas oblakov John Scalzi, ameriški pisatelj znanstvene fantastike, je pred nekaj leti na svojem blogu opisal, kako njegov maček hipnotično opazuje mehurčke, ki so plavali z dna proti vrhu plastične posode z vodo. Maček je bil nad mehurčki strašno fascini-ran, vendar si tega čudovitega prizora ni znal razložiti, ker njegovi možgani pač niso bili dovolj razviti, da bi razumel Cloud Atlas Igrajo: Tom Hanks, Halle Berry, Hugh Grant, Hugo Weaving, Susan Sarandon, Jim Sturgess, Ben Whishaw, Keith David, Xun Zhou, Jim Broadbent, James D'Arcy, Doona Bae, Zhu Zhu Režija: Tom Tykwer, Andy Wachowski, Lana Wachowski Scenarij: Tom Tykwer, Andy Wachowski in Lana Wachowski po romanu Davida Mitchella Žanr: misteriozna drama Dolžina: 172 minut Leto: 2012 Država: Nemčija, ZDA, Hong Kong, Singapur fiziko tega pojava. Nedvomno pa je vedel, da ne razume in da je priča nečemu lepemu. Tako nekako na gledalca deluje film Atlas oblakov. Vemo, da gledamo nekaj čudovitega, a ne vemo, kaj. Triurni film, ki sicer mine v hipu, je kot mehurčki v vodi, hipnotično privlačni, a nerazumljivi. Čeprav film nekaterim deluje kot dadaistično ponorčevanje iz gledalca, pa se na koncu vseeno ne moremo znebiti tistega neprijetnega občutka, podobno kot po ogledu Odiseje 2001, da smo videli nekaj, čigar vsebino in sporočilnost lahko le naziramo, ne moremo pa je natančneje opredeliti. Vendar film ne skuša biti umetniško pretenciozen, ampak nasprotno. Struktura romana, po katerem je posnet, je tako izven vseh filmskih okvirjev, da se film na vse kriplje trudi biti čim bolj jasen, a kljub trudu z obeh strani, filma in občinstva, do popolnega stika ne pride. Interpretacije filma so zato prepuščene vsakemu posamezniku in so seveda odvisne od njegovega svetovnega nazora. Najbrž se bodo v filmu najbolje znašli novodobniki, ki bodo videli potrditev teorije o selitvah duš. Zato namreč igralci igrajo po štiri, pet ali več različnih vlog - ker igrajo isti lik oz. dušo v različnih reinkar-nacijah. Nekatere se spreminjajo in dozorevajo, spet druge vztrajajo, da obstaja večni darwinovski naravni red, kjer ni prostora za šleve. Atlas oblakov je fraktalni film, kjer vsak predmet v vsakem prizoru tvori neulovljivo celoto, celo malenkosti, kot je moder manšetni gumb, hkrati pa ni mogoče videti celotne slike. Nedvomno je sorojencema Wachowski uspelo po Matrici znova narediti film, ki bo podžgal neskončne razprave in interpretacije, vendar je film žal tudi znak zaskrbljujočega trenda. V času, ko se moramo informacij otepati, je Atlas oblakov pretežak zalogaj za današnjega kinogledalca. Leta in leta poneumljanja z butastimi filmi so vzgojila generacijo ljudi, ki ne premorejo dovolj velikega razpona pozornosti, da bi vsaj skušala kaj razumeti, zato med predvajanjem tega filma enostavno odidejo iz dvorane. Film ima primeren naslov, saj gre res za nekakšen zemljevid oblakov. Zgodbe v filmu so kot oblaki na nebu, ki se stikajo, plešejo, prelivajo in vplivajo drug na drugega, vendar brez trdnejšega vezivnega tkiva kakšne nadzgodbe ali celo sporočila. Morda je film le obupano dejanje človeškega ega, da bi našel nekakšen smisel v ustroju vesolja, zato išče pomene tudi tam, kjer jih ni. Kakorkoli že, to je film poln ugank in brez odgovorov. Ravno ta njegova neulovljiosti je njegova največja prednost in hkrati njegova največja ovira. Matej Frece d: j OVEN (21.3. - 20.4.) Sijali boste od pozitivne energije, dobre volje in priložnosti. Pomembno bo, da se boste postavili zase in za tiste reči, ki so vam blizu. Na poslovni poti se vam bo odprla ugodna priložnost. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč v ljubezni. Sprostile vas bodo vse radosti v naravi. m BIK / (21.4. - 20.5.) * Označevala vas bo posebna čustvena skladnost. Vaše misli bodo zelo neutrudne in usmerjene v ugodne priložnosti. Korak za korakom boste sledili svojim sanjam. Odzovite se ljubezenski preobrazbi! Pomembno bo, da se tudi sprostite ob dobri hrani, pijači in telovadbi. m J Decembrski dnevi bodo prinesli paleto ugodnih presenečenj. Na delovnem mestu bo zelo prijetno. Fizično energijo boste morali bolj usmeriti in tako pridobiti nove obveznosti. S svojim znanjem radi pomagate drugim ljudem. Prisluhniti boste morali glasu svojega srca. Srečen dan: sreda. Sh RAK W (21.6. - 22.7.) Pred vami bo družaben teden. LEV go bo pogovorov in izmenjave mnenj. Na delovnem mestu si boste morali vzeti čas zase in delo razporediti po svojih zmožnostih. Pogovori bodo odprli vsa zaprta vrata. Poglobiti se boste morali v tista dela in opravila, s katerimi ste odlašali. wm SR (23.7. - 22.8.) Umetnost vam bo pomagala na razpotjih življenja. Jasno bo, da vas bo sprostila glasba. Polni boste tudi navdiha in kreativnosti. Ljubezen bo prinesla določen mir in razreševanje starih zadev. Največ se lahko naučite od svojih otrok. Na delovnem mestu bosta šteli premišljenost in diplomacija. m DEVICA (& (23.8. - 22.9.) Vaši koraki bodo majhni, a odločni. Zgodilo se bo, da se boste znali na pravilen način sprostiti. Tako bo življenje postalo prava zimska pravljica. Obremenjevali vas bodo odnosi na delovnem mestu, ampak v tem primeru pomaga pogovor. Vzemite si čas za prijatelje in se veselite življenja. l UGANKARSKI SLOVARČEK: CAREVSKA = slovenska prevajalka (Nada, 1922-, Hajduški studenec), CVI = ljudsko ime za rastlino kovačnik, EOLIT = kamena doba, GALALIT = slonova kost, GVAJAKOL = derivat kreozota, JAPI = povzpetnik, uspešen poslovnež, OKATAC = sorta hrvaškega grozdja iz katerega delajo prošek, OLAJ = slovenski pesnik in prevajalec (Jože, 1939-2008, Argonavti), PRASAD = indijski politik (Rajendra, 1884-19^3)^^ 'eo||od 'o>fl!A 'eonjd '^edn|o 'jsouie^nep 'eiuei^ '¡ao 's>| 'ze^ojei 'ieio 'pss 'ejeo~| 'moa '^ey 'ey 'eíp^epej 'euy 'os 'JejpeAS '§eiu '^jeg ¡p3 '^ojeiusia 'p|0je|0d '|o^eie/\§ 'jejjs 'neue 'jedej 'jsojd :ouAejopoA :3>INVZId>l 31 A31IS3d liCRADIOPTUJ 89,8-98,2»I04,3 SOBOTA, 1. december: 05.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole Jukič). 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox). NEDELJA, 2. december: 5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.20 ŠPORT. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahber-ger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vla-dom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), 12.30 Komentar tedna (pon.). 12.45 ŠPORT Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev in glasba za vse okuse. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE s Tonetom Topolovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox). PONEDELJEK, 3. december: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.10 S poslancem Državnega zbora RS. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00. Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bez-jak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič). 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podrav-ja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Zdravniški nasvet (pon.). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Glasbene uspešnice in glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). TOREK, 4. december: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slo-dnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Za ljubitelje malih živali. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). SREDA, 5. december : 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.15 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Glasbene uspešnice in Modne čvekarije (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). ČETRTEK, 6. december: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija Radia Ptuj. 19.05 Iz ljudske zakladnice. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (pono- vitev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program (Radio Celje). PETEK, 7. december: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astro-čvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Na-povednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Velenje). Povejte svoje mnenje. Od ponedeljka do petka ob 14.40 na Radiu Ptuj. TEHTNICA ctr- (23.9. - 23.10.) Kovali boste načrte prihodnosti. Toda zadeve se bodo kmalu spremenile. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč v pogledu službe. Po drugi strani je res, da se sreča skriva na strani pogumnih. Teden pomembnih premikov na bolje. Čas bo sam po sebi namenjen za obdarovanje. škorpijonom strelec fi^- (24.10. - 22.11.) \ Y (23.11. - 21.12.) V osnovi vas bodo privlačile lepe in skladne stvari. Odločno boste stopili v ospredje. Naklonjena vam bo oseba nasprotnega spola. Priložnosti se bodo odvijale tud v svetu poslovnosti. Seveda boste finančno prej kot ne obremenjeni, kajti denar tako prihaja kot odhaja. KOZOROG (22.12. - 20.1.) Označevala vas bo drzna energija. Preizkusili se boste tudi v dejavnostih, kijih ne poznate dobro. Mnogi predstavniki bodo blesteli pri zimskih radostih. Pomembno bo narediti prerez in ugotoviti, kdo vašo pomoč potrebuje. V ljubezni se bodo zadeve odvijale po drugi poti, ki ni pričakovana. VODNAR (21.1. -18.2.) Zrno modrosti tega tedna bo pogovor. Notranji nemir vam bo pomagal, da boste lahko naredili določene zaključke in se sprostili. V ljubezni bo romantično in intenzivno. Zanimivo je, da boste potrebovali tudi družbo in prijatelje. Odpirajo se vam nove možnosti za uspeh. Mavrica upanja vas bo objela na področju prijateljstva. Planetne energije vam bodo naklonjene na delovnem mestu. Dobro se boste ujeli v nove obveznosti. Izobraževanje bo vaša strast tudi v prostem času. Sprostili vas bodo magični trenutki v dvoje. RIBI (19.2. - 20.3.) Sprejeti boste morali diplomatsko rešitev. Jasno bo, da bo vaše življenje prineslo paleto ugodnosti in novih obveznosti. Prebiranje pravljic vam bo vlilo zaupanja. V prvi dneh tedna boste iskali na delovnem mestu lažjo pot. Vendarle se samo počasi daleč pride. Sledite glasu svojega srca! Ptuj • Po sledeh Tednikove zgodbe Evelin in Domen ostajata v stanovanju V prejšnji številki Štajerskega tednika smo zapisali zgodbo Evelin Bezjak, ki se je v hudi stiski obrnila na Štajerski tednik, da ji pomagamo. Oktobra je namreč dobila odpoved najemnega razmerja za stanovanje, katerega lastnica je bolnišnica Ptuja, najemnica pa je bila za nedoločen čas njena pokojna babica, pri kateri je Evelin stanovala s svojim sinkom. Iz dokumentov, ki jih je doslej Evelin Bezjak prejela od ptujske bolnišnice, v nobenem stavku ni navedena možnost podaljšanja najemne pogodbe oziroma sklenitev aneksa k prvotni pogodbi, ampak brez kančka solidarnosti samo gola dejstva, da mora zapustiti stanovanje v roku 90 dni od prejema odpovedi najemnega razmerja. Evelin Bezjak je ob našem obisku izrecno poudarila, da ji v bolnišnici niso pripravljeni pomagati, češ da stanovanje potrebujejo, prav tako so jo brez pravih rešitev odslovili tudi na drugih institucijah, kjer je iskala pomoč. V bolnišnici sedaj pravijo drugače. Vršilka dolžnosti direktorja ptujske bolnišnice Mirjana Bušljeta nam je dejala: »Mi smo gospo Evelin na podlagi mnenja naše pravne službe res obvestili, da naj bi zapustila bolnišnično stanovanje v roku 90 dni, konec januarja. Gospa Evelin je 15. novembra 2012 posredovala prošnjo za podaljšanje. Na podlagi te prošnje sva bili z gospo Evelin najprej dogovorjeni (termin je uskladila tajnica Ema Flajšman), da se oglasi Ptuj * Zgodba Evelin in malega Domna v B sinom uc more, pogojev za »S se ne dveletnim otrokom » ™9 cer pa tudi tam, fc bi že Sla. _ a ne bi mogla ostati dolgo, le ne morem pod dravski most...« ■ ma nujnimi potrebščinami, EnalnštErldesoltetnl E vol In Bezjak s Ptuja « šo na dvoletnim otrokom, hI Ima že od rojstva zdravstveno teža- lam pa raj gre s pohištvom, vo, sojjo porušil svet Lola 2012 ¡1 Jo prineslo nesrečo za nesrečo, najprej JI je iS. septembra umrla babica, medlem kol» čakala nares katero si Je 20 let delila stanovanje na Rimski ploščadi, zatem je 28. septembra izgubila službo v Bojtmar- Sittv STojcga sianmanjsfcc- kuiz poslovnih razlogov, ob koncu oktobra pa je prišel še dopis iz Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča, da pa problema? pri meni 21. novembra 2012 ob 8. uri, da se o vsej zadevi pogovoriva in poiščeva skupno rešitev, torej podaljšanje bivanja v tem stanovanju, dokler se ne najde drugo stanovanje. Vendar se gospa Evelin takrat ni odzvala. Že pred vašo objavo v časopisu smo bili dogovorjeni, da z njo najdemo skupno rešitev in ji pomagamo. Niti slučajno ne bi gospe v 90 dneh od prejema odpovedi najemnega razmerja izprazniti stanovanje. Slin o vanje jc deklarira- jcmne pogodbe, uuli sicer no km m-pnifiino na pud- je- pred dvajsetimi leti, ko je lagi pogodite ~u leta 1992, bila pogodba sklenjena in je ki saa jo 8 oktobra tistega imela rosni 11 dvajset let, ni leta sklenila takratni vršilce prebrala, če bi jo. bi seveda dolžnosti direktorja ptujske glede na določila najemne bolnišnice Lojze Arku in nje- pogodbe pravočasno, bo je na babi ca Atu. Ilribef nik ko c ha it i ca še ii vela, skupaj z njo najemnica: ta jc do takrat zaprosili za podpis, aneksa k stanovala na Ormoški cisti pogoditi, ki jc potreben, te na Ptuju in jc dotedanje ve- se Število oseb poveč-a ¿a čje žcloiiičafsko stanovanje eno ali dve. Sicer pa lahko zamenjala ¿a manjše, l-vclin najemnik odpove najemno sejevrokudvehtednovdo- pogodbo brez obrazložitve „ , t , „ , _ _„_... , , bJ^. ^H ™ K„, 0, * So*™*,^nim ^ffiffi1'» BWl" težavic ne bi bilo konec,so rokom, Ustnik lahko po- - jo 27. septembra na podlagi godbo odpove iz razlogov 22 potrebujejo za sOuibcne jemno razmerje, kar pome- anonimne prijave obiskali in p.xl pogoji, določenimi potrebe. Ob tem so še zapi- ni, da ga mora izpraznili do predstavniki Centra za soci- v 53. i len« stanovanjskega šali. da jc že in Sc živi v bol- konca januarja 2013. alno delo, čeS da naj bi bilo zatona. £e pa lastnik po- niSničnem stanovanju ozi- Uvel i 11 je obupana, nikjer, starrovunjc zanemarjeno, godbo odpove iz drugih roma stanovanju v lasti KSš pa je doslej potrkala na veli- V najemni pogodbi, sicer razlogov, mora najemniku s svojim sinom, česar pa jim ko vra<. ji prave rešitve niso ¡¡^ok^^jn^^ sklcnjeni za nedoločen čas, priskrbeti drago primemo ni sporočila, čeprav bi mo- ponudili. V bolnišnici so ^ ¡numiL. |)rat:l ^¡¿¡vi jc med drugim zapisana, da stanovanje. rala, in ker 10 ni vpisano v njen predlog za novo sklc- ikogar. ki Iti mi pomagal. Oče otroka me je pu njegovem rojstvu zapustil, ni sc odločil, da bi živel z nama. preživnino pa plačuje. 110 cvrov na mesce. l)d novembra letos sem prijavljena rta Zavodu za zaposlovanje, prijela Iti za v sako delo, Izobrazite nimam, sem navadna delavka, 10 let sem delala v Pekovem obratu v Ormožu, 12 let pa v lioxmarku, Želim si streho nad glavo zase in svoje- stanovanje sproti poravnavam. Najemnina za 15.78 m1 veliko stanovanje znaša mesečno 136.65 cvra. S sta- 2i In, ko sem bila stara 17 je zapustila m Evelin in njenega otroka pustili brez strehe nad glavo. Da se zadeva ni uredila že prej, je bila težava samo v tem, da gospe Evelin ni ustrezal predlagani termin sestanka. Z Faksimile: Štajerski TEDNIK gospo Evelin sva ponovno dogovorjeni, da se dobiva drugi teden, sem pa ji že obrazložila in ve, da ji bomo pomagali v tej stiski.« MG Ptuj • Nov „šolski" predmet Zakaj v Mariboru namesto solzivca niso vrgli smejalnega plina?! Če bi bili vsi „šolski" predmeti tako zabavni, kot je bila ura Smehologije, za uspeh učencev in dobre ocene pri predmetih predavatelji ne bi nikoli skrbeli. Priznani igralec Tadej Toš nas je v torek v vlogi predavatelja popeljal skozi aktualne dogodke na zabaven in poučen način, ob tem pa kot rdečo nit kakovosti življenja izpostavil pomen humorja, smeha in tega, da se enostavno vemo tudi sprostiti. Tadej Toš je skupaj z Ljudsko univerzo Ptuj v torek pripravil drugo uro Smehologije. Gre za nov „šolski" predmet, ki ga zaenkrat ponujajo le še na ptujski Ljudski univerzi in je namenjen vsem, ki bi se želeli česa naučiti, ob tem pa predvsem dobro nasmejati. Priznani igralec, sicer naš someščan Toš, je prvo uro smeha izpeljal konec oktobra, ta torek pa so „pouk" ponovili za nove „učence". Toš se je z njimi pogovarjal o smehu, njegovem pomenu, humorju, stand up komediji, aplavzu, Slovencih in aktualnih dogodkih. Na svojstven način je Toš pripravil debelo uro nevsakdanjega predavanja, ki bi zadovoljilo še tako nezainteresiranega šolarja. Na samem začetku je povedal, kako pomembno je, da se smejimo, da je smeh pravzaprav univerzalen jezik sveta in kako nekaj minut smeha vpliva na naše počutje. Tudi na demonstracije, ki so se zgodile v Mariboru, je pogledal s kančkom zdravega humorja nekoliko v šali (nekoliko pa zares) dejal: „Smeh posledično vodi v ugodje in dober občutek. Če bi oni nam včeraj dali smejal-ni plin namesto solzivca, bi to bilo povsem drugače." Seveda pa, če govorimo o smehu, ne moremo mimo naših politikov. Tudi teh se je Toš lotil na prefinjen, a zabaven način. Kdo govori izjemno počasi, kam bi morali poslati ku- Publika je uživala v vsaki sekundi. rente, ali obstaja način, kako nasmejati Janšo in še z mnogimi temami se je ukvarjal. Smejali pa se nismo le na račun drugih, ampak tudi na svoj račun. Vsak se je našel v vsaj enem delu Toševega predavanja. Tudi del o ponižnosti Slovencev in „tujejezičnih" vulgarizmih, ki jih uporabljamo, je naletel na dober odziv publike. „Za nekaj časa smo se nasmejali sami sebi in to je to, kar občinstvo rabi in kar rabimo vsi, da bi se lahko malo več smejali v življenju. Da najdemo pot do smeha, pa mora obstajati želja po tem, moramo si želeti in verjeti, da ima smeh svojo vrednost in da nam nekaj da. Ni samo zdravo smejanje, ampak tudi potrebno za dobro počutje. To je to, o čemer sem hotel spregovoriti v našem srečanju z naslovom Smehologija. To je veja izobraževanja, ki smo si jo izmislili na Ptuju in je povsem nova oblika, ki ji rečemo edutainment. Učimo se, v resnici pa gre bolj za zabavo," je ob koncu svojega programa dejal Toš, ki se je poslovil z gromozanskim aplavzom pu- blike, s svojim poukom pa se že decembra vrača na oder. Ker postaja učilnica Ljudske univerze Ptuj premajhna za vse, ki želijo sodelovati pri uri smeha, bodo dogodek preselili v večjo dvorano. Kot pravi direktorica ptujske Ljudske univerze, ki je projekt skupaj s Tošem pripravila, mag. Klav-dija Markež, bo eno izmed prizorišč ptujska Gimnazija. Ker so karte za obe dosedanji „predavanji" šle za med, si jih bodo zagotovili le najhitrejši. Vsekakor pa je to pouk, ki se ga splača obiskati in na katerem ne smete izostati - če se seveda želite dobro nasmejati! Dženana Kmetec Kidričevo • V športni dvorani odprli zanimivo razstavo Boj za severno slovensko mejo in general Rudolf Maister Občina Kidričevo je v sodelovanju z Vojaškim muzejem Slovenske vojske, v razstavišču športne dvorane v Kidričevem, pripravila razstavo Boji za severno slovensko mejo in general Rudolf Maister, ki bo na ogled do 5. decembra. Ob 23. novembru, dnevu Rudolfa Maistra, ki ga v Sloveniji obeležujemo v spomin na velikega Slovenca in borca za severno slovensko mejo od leta 2005, so v občini Kidričevo pripravili zanimivo priložnostno in zgodovinsko pregledno razstavo pod naslovom Boji za severno slovensko mejo in general Rudolf Mai- ster. Razstavo, ki je pred tem gostovala po drugih krajih Slovenije, so odprli na krajši slovesnosti v torek, 27. novembra, ob 10. uri dopoldne v preddverju športne dvorane Kidričevo, zato je bilo obiskovalcev manj, kot so pričakovali. Župan občine Kidričevo Anton Leskovar je ob odpr- RADIOPTUJ 89,8 ° 98,2° 104^3 www.radio-tednik.si TELEFON: 02 771 2261 tju v pozdravnem nagovoru poudaril, da danes bolj kot kdajkoli doslej potrebujemo energijo, vizijo in domoljubno voljo, ki jo je v svojem času imel general Rudolf Maister. O pomembnosti dejanj velikega Slovenca in borca za severno slovensko mejo ter o Foto: M. Ozmec Ob odprtju razstave Boj za severno mejo in general Rudolf Maister so v razstavišču športne dvorane Kidričevo govorili (z leve) Miran Fišer, župan Anton Leskovar in Mladen Horvat. razsežnosti odločnih dejanj Maistrovih borcev za zgodovino slovenskega naroda, pa sta govorila tudi podpolkovnik Miran Fišer in Mladen Horvat, kustos vojaškega muzeja Slovenske vojske. Avtor pričujoče razstave je Albin Mikulič, povezovalni tekst zanjo sta pripravila Albin Mikulič in Zvez-dan Markovič, vse fotografije pa so iz arhiva narodnega muzeja Maribor in arhiva muzeja Slovenske vojske. Za kulturni utrip so s primerno recitacijo in pesmijo poskrbeli učenci OŠ Borisa Kidriča v Kidričevem, razstava Boji za severno slovensko mejo in general Rudolf Maister pa bo v razstavišču športne dvorane v Kidričevem na ogled vse do 5. decembra. -OM Foto: DK Oddaja o kulturi z Majdo Fridl. V ponedeljek ob 18. uri. Hajdina • Priznanja za urejeno okoije Mali oglasi STORITVE PVC OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, telefon 041 250 933. IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, telefon 041 457 037. ZELO UGODNO prodamo premog in pelete, vključno z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Pod-lehnik, telefon 041 279 187. UGODNA prodaja oblog 12, 16, 20 mm ter bruna, ostrešje po naročilu, letve, morali, možnost dostave. www. tinles.si, tinles@siol.net, 03 752 12 01, 041 647 234. NOVO NA PTUJU - v Dominu centru Frizerski studio M, moško striženje samo 5 €, fen frizura 10 €. Tel. 070 420 499. Uspešno in trajno nad nezaželene dlačice, pigmentne in žilne nepravilnosti z ELOS tehnologijo. Milumed, d. o. o. Tel. 02 745 01 43, www.milumed.si Svetujemo in kvalitetno izvajamo pleskarska, fasaderska, suhomontažna dela, Knauf sistemi, talne obloge in inovativne rešitve. GSM: 051 205 373. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363. RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769. KMETIJSTVO ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. PRODAM svinjo domače reje, težko okrog 180 kg. Tel. 02 769 23 41. PRODAM bio gnojilo, star predelan konjski gnoj, 60 kg vreča, cena s prevozom 7 €, nad 5 vreč lepe nagrade. Tel. 720 81 08 ali 031 273 577. PRODAM pujske, težke 25-30 kg, po ceni 2,60 €/kg. Tel. 041 670 766, Ptuj. PRODAM opaž, ladijski pod, bruna ter kamen škril zelene barve. Tel. 051 890 761. PRODAM odojke in 230-kg svinjo domače reje. Tel. 755 3121. PRODAM 200-kg svinjo domače reje. Tel. 051 305 113. KUPIM bikce za nadaljnjo rejo. Tel. 041 645 875._ MENJAM pujske, težke 25-30 kg, za bukova drva. 041 670 766, Ptuj. KUPIM dva bikca, črno-belega in si-mentalca, starega do mesec dni. Tel. 031 532 785. PRODAMO svinjo za zakol in odojke. Tel. 041 233 915. NEPREMIČNINE (smI SMlnepremičnine SM nepremičnine, Milena Jančič s.p. Trstenjakova ulica 7, 2250 Ptuj, M: 031 310 803 Samostojna hiše Ptuj, Potrčeva, I. vrsta, gr. l. 1961, 201 m2 pov., zemlj. 496 m2, dobro grajena, PC 119.900 €._ Kukava, v celoti ob. 2006, 152 m2 pov., zemlj. 1.985 m2, čudovito fi-nalizirana, PC. 129.900 € -možna menjava za 2 ali 2,5 sob. stanovanje. V zvezi s prodajo Vaše nepremičnine nas lahko pokličete na 031 310 803 in se dogovorite za termin. KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM visokokalorične pelete s certifikatom o gorljivosti po ugodni ceni. Tel. 041 723 957. KUPIM traktor Zetor, Ursus, Ferguson ali podobno. Tel 041 235 349. PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170. PRODAM filter za vino - domače izdelave. Cena po dogovoru. Tel. 794 54 61. PRODAM 170-kg prašiča in večje številko manjših pujskov. Tel. 02 764 51 81. PRODAM dva prašiča, težka okrog 200 kg. Tel. 041 368 431. iPoifuiajtz na± na luztounzm íjitztu.1 RADIOPTUJ Kd www. rad io-ptuj.si^) Skrb za okolje - del značaja hajdinskih občanov Na osrednji slovesnosti ob 14. prazniku občine Hajdina so podelili tudi priznanja za urejeno okolje, najbolj urejeno vaško skupnost, poslovni objekt, kmetijo in za najbolj urejene domove v občini. Priznanja najprizadevnej-šim po oceni komisije, ki so jo sestavljali Berta Šlamberger, Magda Intihar, Zdenka Ornik, Silvestra Brodnjak, Amanda Kalik, Franc Krajnc in Sonja Brlek Krajnc, predsednica ocenjevalne komisije in hkrati predsednica TD Mitra Hajdina, so podelili župan občine Hajdina, Sonja Brlek Krajnc in Franc Krajnc, tudi član sveta občine Hajdina. Pri ocenjevanju je komisija uporabila poseben obrazec -Zapisnik ocenjevanja. Komisija si je ogledala vse objekte, ki so jih v ocenjevanje prijavili vaški odbori. Ob vseh sedmih vaških skupnosti je ocenila šest poslovnih objektov, sedem kmetij in 20 stanovanjskih objektov, lastnika dveh predlaganih objektov pa ocenjevanja nista dovolila. Vsak objekt so ocenili v pogledu z vseh štirih strani, ocenjevali so splošno urejenost, vzdrževanost objektov in okolice, vključenost v okolje in čistočo. Po ugotovitvah komisije je urejenost vasi, poslovnih in drugih objektov v občini Hajdina iz leta v leto večja, na kar so zelo ponosni, šteje vsak najmanjši prispevek za urejeno okolje v mozaik celotne podo- Foto: Črtomir Goznik Prejemniki priznanj za urejeno okolje v letu 2012 v občini Hajdina be občine, ki s tem postaja iz leta v leto bolj urejena, privlačna za domačine in obiskovalce. Skrb za lepo in urejeno okolje je del značaja hajdinskih občanov, so še posebej izpostavili ob letošnji podelitvi priznanj za urejeno okolje za leto 2012 v občini Hajdina. Priznanje za najlepše urejeno vaško središče je letos prejela vaška skupnost Spodnja Hajdina, priznanje za najlepše urejen poslovni prostor bar Ka-valo podjetja Prokaval, d. o. o., Spodnja Hajdina, priznanje za najlepše urejeno kmetijo je prejela kmetija Zupanič s Spodnje Hajdine 37 a, bronasto vrtnico za najlepše urejen stanovanjski objekt sta prejela Hinko in Terezija Emeršič z Zgornje Hajdine 131. Bronasto vrtnico za najlepše urejeni stanovanj- ski objekt sta prejeli tudi družini Tomažič - Križnik iz Slovenje vasi 2 d, srebrno vrtnico za najlepše urejen stanovanjski objekt je prejela družina Vrb-njak s Spodnje Hajdine 66 a, najvišje priznanje - zlato vrtnico za najlepše urejeni stanovanjski objekt v občini Hajdina za leto 2012 pa je prejela Jožica Lešnik iz Gerečje vasi 20 f. MG PRODAM novejšo hišo v Kicarju, takoj vseljivo. Inf. na tel. 0049 7152 35 87 58, po 18. uri. PRODAM dvosobno stanovanje v izmeri 48 m2, v Ptuju, tel. 041 709 445. V OKOLICI PTUJSKE GORE prodam kmetijsko zemljišče v izmeri 17450 m2, od tega je 3175 m2 travnika, možnost gradnje, in 1475 m2 gozda. Tel. 041 234 031. DOM STANOVANJE V HAJDOŠAH oddam opremljeno garsonjero. Tel 040 644 601. V NAJEM oddam enosobno opremljeno stanovanje na Ptuju.Tel. 041 676 634. PIZZERIJA SLONČEK zaposli samostojnega kuharja/-ico za obdobje najmanj enega leta, izobrazba ni pogoj. Kontaktna št. 031 301 116 ali 031 390 953. OSEBNI AVTO PRODAM osebni avto Mercedes E 220, diesel, avtomatik, prva reg. 2001, cena 2.800 €. Tel. 041 253 405. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. Kako postati udeleženec izleta? Naročniki izrežite kuponček, objavljen na naslovnici, skupaj z vašo naročniško številko (objavljali jih bomo v Štajerskem tedniku med 13. 11. in 30. 11.) ter ga na dopisnici pošljite na naslov: Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj, najkasneje do srede, 5. 12. Med vsemi prispelimi kupončki bomo izžrebali 21 srečnih naročnikov, ki bodo lahko za 36 € na izlet popeljali še sebi ljubo osebo. Naročniki boste o izidu žrebanja obveščeni po pošti, kjer bodo tudi navodila o plačilu izleta. Obiščimo madžarsko prestolnico v predprazničnem vzdušju. Ogled največjih znamenitosti mesta in možnost ugodnih nakupov. Odhod avtobusa izpred železniške postaje na Ptuju ob 05.00 uri. Vožnja po pomurski avtocesti v smeri Lendave na Madžarsko: Pot nas bo vodila po avtocesti po južni strani Blatnega jezera. Vmesni postanki. Dopoldanski prihod v madžarsko prestolnico BUDIMPEŠTO. Najprej postanek ob Elizabetinem mostu, sprehod po mestnem jedru Vaci in obisk pokrite tržnice, kjer bo možnost prvih manjših nakupov, obisk stojnic, .... Krožni ogled mestnih znamenitosti: Nep stadion, Trg herojev, grad Vajdahunyadi, cerkev sv. Štefana, Parlament .. Prosto za kosilo in nakupe v enem izmed nakupovalnih središč ... Za konec pa se pov-zpnemo še do znamenite ribiške utrdbe, Matijeve cerkve in mestne hiše na hribu Buda ob nekdanjem grajskem kompleksu. Povratek nazaj v smeri Blatnega jezera. Prihod v Slovenijo v poznih večernih urah. IZLET vključuje: • prevoz s turističnim avtobusom, • cestnine in parkirnine, • vse oglede po programu, • slovensko vodenje, • organizacijo potovanja. Možna doplačila (po osebi): • za panoramsko vožnjo z ladjico po Donavi = cca 11 EUR, • za ogled muzejev po želji. ODHOD: sobota, 15.12. ob 5.00 uri TV Televizija Skupnih nternih Programov PETEK 30.11. SOBOTA 1.12. TV www.siptv.si 00:00 Video strani 8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 9:00 Glasbena oddaja 10:00 Mesečna kronika iz občine Lenart 10:45 Utrip iz Ormoža 11:45 Polka in Majolka 12:45 Ujemi sanje 14:00 Video strani 18:00 Marti novanje v Lenartu 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Utrip iz Ormoža 22:30 Glasbene novičke z Ingrid 23:00 Video strani NEDELJA 2. 12. 00:00 Video strani 8:00 Oddaja ŠKL 9:00 Iz mošta vino, pridi na Hajdino 2012 2, del 10:15 Ptujska kronika 11:00 Ljudski pevci DU Videm se predstavijo 13:00 Koncert ans. Žargon - 2. del 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 16:30 Glasbene novičke z Ingrid 17:00 Kicar poje in igra 1. del 18:30 Marti novanje v Lenartu 20:00 Oddaja iz Občine Starše 22:00 Video strani 00:00 Video strani 8:00 Marti novanje v Bukovcih 8:45 Pušišank pri Mriajci 10:00 Marti novanje v Lenartu 11:45 Ptujska kronika 12:00 Seja sveta Občine Lenart - ponovitev 16:00 Video strani 18:00 Oddaja ŠKL 19:00 Duhovna oaza 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Zborovski koncert v Gimnaziji Ptuj 21:15 Ujemi sanje 22:30 Polka Majolka 23:30 Video strani PONEDELJEK 3.12. 00:00 Video strani 8:00 100 let stavbe OŠ Leskovec 9:20 Oddaja ŠKL 10:15 Ptujska kronika 10:30 Ujemi sanje 11:30 Video strani 18:00 Ljudski pevci DU Videm se predstavijo 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Zborovski koncert v Gimnaziji Ptuj 21:15 Marti novanje v Bukovcih 22:30 Duhovna oaza 23:00 Video strani Z vami že 15 let! P Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340 Domava 116 D, 2252 Dom a va PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com ROLETE, SENČILA ABA IPTU J| PVC OKNA, VRATA Smer Grajena ^ Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251 Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo! (Eradioptuj 89,8° 98,2 »104,3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj. Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si. Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI PRODAJA VOZIL Znamka Letnik Cen| Oprema Barva renault grand espace 2.0 dci initiale paris 2008 11.990,00i serv. knjiga kov. srebrna mercedes- benz cabrio 320 clk avantgarde 2003 9.900,00£ usnje kov. srebrna citroen l2h1jumpy2.0hdic0n. 2008 8.890,00£ prvi last. bela chevrolet lacetti 1.416v se 2009 5.950,00£ serv. knjiga kov. srebrna audi a31.8 1997 1.790,00€ el. strešno okno viola renault limuzina laguna 1.816v exp. 2001 2.690,00« serv. knjiga kov. srebrna tovota yaris 1.3 wt-i stella 2007 5.990,00 £ 51.000 prev. kov. modra renault initialevelsatis3.0v6 dci 2004 4.450,00£ serv. knjiga kov. siva renault berline evol. laguna 1.616v lim. 2007 6.650,00£ 70.000 prev. kov. srebrna renault thalia 1.416v express. 2003 2.350,00£ klima rdeča citroen xsara 1.41 sx 2001 1.990,00£ prvi last. kov. srebrna citroen c31.41 sx 2005 4.150,00£ prvi last. Črna peugeot 2071.41 trendy 2007 5.650,00£ klima kov. peščena citroen xsara picass01.816vsx 2001 2.150,00£ serv0 volan kov. zelena volkswagen touareg 2.5 rs 4x4 avt. 2004 11.500,00£ serv. knjiga kov. siva chevrolet kalos 1.2 direct 2006 3.450,00£ klima kov. sv. zelena renault authe.conf. scenic 1.5 dci 2004 3.850,00£ klima kov. viola renault thalia1.4 rt 2001 1.350,00£ 77.000 prev. kov. siva renault cli01.416v exception 2006 5.600,00£ 46.500 prev kov. peščena chevrolet kalos 1.416v 2005 2.820,00« 62.000 prev bela renault cli01.416v dynamique 2002 2.450,00£ klima Črna citroen dynamique c4 picass01.616vvti 2010 10.400,00£ prvi last. kov. srebrna microcar mc city 2008 6.799,00£ prvi last. kov. srebrna renault laguna 1.816v exp.gt 2004 2.990,00£ prvi last. kov. srebrna Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si NOTESDENT zobozdravstvo Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetika, beljenje zob, neboleče zdravljenje s povdarkom na zobni estetiki. Mostlček, proteze In bela zallvka cenejša kot pri konceslorarjj. ANpro Tehnik d.o.o. Na Postajo 31-2250 Ptuj ELEKTROMEHANIKA Servis & Vzdrževanje Strojev in Orodja -Previjanje Elektromotorjev - Pnevmatskega Orodja ■Popravilo Črpalk - Hidravličnega Orodja -Popravilo ročnega El. Orodja - Hidravličnih Agregatov -Popravilo Visoko ti. Čistilcev (VAPj - Hidravličnih Cilindrov -Popravilo Varilnih Aparatov - Zobniški Prenosov -Popravilo El. Generatorjev.. - Izdelava Stikalnih Omar.. OBNOVA POPRAVILO Li-lon Baterij od Akumulatorskega Orodja (UD metabo Mbt.:051/227-375 www.anpro-tehnik.com O OMckiauž d.AA ODKUP, PRODAM MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI, POLOŽNICE Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENA« OPR. BARVA AUDI A4 AMBIENTE 2.0 TDI 2010 17.290,00 ALU PLAT. KOV. SIVA AUDI A6 3.0 TDIQ TIPTRONIC UMUZINA 2004 9.980,00 NÄVI. KOV. ČRNA AUDI A6 2.7 TDI AVANT MULTTTR0NIC 2009 17.990,00 ALU PLAT. SREBRN BMW 318 D LIMUZINA 2008 12.480.00 ALU PLAT. ČRNA BMW 320 D KARAVAN 2008 11.550,00 ALU PLAT. KOV. ČRNA CITROEN C3 PICASS01.416V 2009 8.970,00 AVT. KUMA BELA CITROEN C 4 PICASS01.6 HDI 2010 9.980,00 AVT. KlIMA SREBRN LANCIA DELTA 1.6 MULTUET 2010 10.950,00 PLATINO KOV. SIVA OPEL ASTRA 1.7 CD TI KARAVAN 2009 7.880,00 KLIMA BELA OPEL INSIGNIA SPORTS TOURER 2.0 CDTI 2010 13.590,00 AVT. KUMA BELA RENAULT ESPACE 2.0 DCI EVOLUTION 2009 11.250.00 CARMINAT KOV. SIVA RENAULT MEGANE 1.5 DCI UMUZINA 2009 8.770,00 EXPRESSION KOV. ZLATA RENAULT SCENIC GRAND 1.5 DCI 2010 10.770,00 AVT. KUMA KOV. SIVA ŠKODA 0CTAVIA COMB11.6 i 2000 1.980,00 EL. PAKET SREBRN TOYOTA AURIS 2.0D4D 2009 8.980.00 AVT. KUMA SREBRN VW PASSAT 2.0 TDI LIMUZINA 2009 12.680,00 AVT. KUMA KOV. SV. SIV. MOD VWT0URAN 1.9TDI 2006 7.880,00 AVT. KUMA KOV. MODRA ODKUP VOZIL V ENI URI AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ Cjtmrl J Industrijska 9, MARIBOR ^LJ^S 02 2283020,031 658 679 NOVA VOZILA FORD POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD KREDITI NA POLOŽNICE BREZ POLOGA ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE IMAZDA323 SEDAN 1999 1.850,00 SAM0107.000 KM.ABS RDEČA VI) GOLF M CL RABBIT, 5 VDAT, SLO 1907 1.090,00 1.1AST., It 99201 bi, 2 AIR BAG SREBRNAKOV. HAT SCUDO VAN COMBIFURGON 1.0 ID 20D0 2.390,00 MOŽN. ODBITKA DDV BELA PEUGEOT B09CER 2.S D, KOMBIFURGON 2001 210,00 MOŽN. ODBITKA DDV BELA PEUGEOT 20G1 .E, 3 VRATA 2003 2.100,00 2. IASI, ABS, MEGL, AVT.KUMA SV. MODRA OPLL FORMIRA 2,2 ŠPORT, 4X4,3VRATA 1000 2.000,00 le 77jU1 km. Alil PIAT., MEGL SREBRNA KOV. FORD RESTA 1.3 3 VRATA 2003 2.000,DD 1.LASTNIK.LE 109.D1S km OPEČNA KOV. SEAT LEON 1.5, S VRAT, SLO 2003 4.990,00 KUMA.ABS, 1.IAST. ZLATA KOV. FODD MONDE01.01 TREND, 5 VRAT, SLO 2000 4.190,00 EL. PAKET,KLIMA, ABSJREGLEN. BELA HVUNDAIGE1Z141.5VRAT.SLO 2000 4.990,DD KUMA, MEGL, le 59.515 Ion SREBRNAKOV. FORD TRANSIT 300S, 2.0D, 0 SED.+TOVOR 2004 5400,00 1.IAST, SAMO 139.000 KM BELA CriROEN C41.6 IG V VIR, SLO 2000 5.990,00 lEMPOMATMSERV.KIUIGA ČRNA KOV. FORD HESTA 1.4 TREND, S VRAT, SLO 2DD0 5.000,00 SERV.KNJIGAPOTRJ,KUMA TANGO ORANGE KOV. NISSAN N01EM16 V,5VRAT 2DDD 0.090,DD 1.IAS1HIK. KLIMA, EL PAKET SV. MODRA KOV. VIIVT1IURAN 2.0TDHIRUŽINSKIAVTO 2004 0.090,00 2.LAS1NIK,VEUKOOPREME SREBRNAKOV. FORD FOCUS KARAVAN 1.G 1EV 2007 7.490,00 DOD. 4 ZIMSKE GUME NA PLAT. SREBRNAKOV. PEUGEOT 20714i,5VRAT 2010 7.990,DD KUMA. EL PAKET, POTOV. RAČ. SV. MODRA KOV. TOVOTA AURIS 20 HESELTERRA, 5 VRAT 2007/2000 0.300,00 1.IAST,DV0P. AVT.KUMA T. SIVA KOV. FORD RESTA 1.25 TITANIUM, 5 VRAT 2010 0.990,00 KOMUNIK. PAKET,TIMP. ČRNA KOV. FORD C-MAX ntEND 1JWCT, TREND 2010 10.990,00 DOD. 4 ZIM. GUME NA AUIPLAT. BELA FORD RESTA TDEND 1.251,5 VRAT NOVO 10.245,DD DODAT. ZATEMN.S1EKLA BELA RENAULTRDENCE 1.019V.4VRATA 2010 10.4)0,00 SAMO 21.229 km,I.IAST,SER.KN. KOV.SREBRNA FORD HESTA 1.25i TTTANIUMTES1N0 VOZILO 2012 11.915,00 COHTM PAKET,TEMPOM.... KOV. HOTIHAGENTA FORD BMAX 1.0 ECOBOOST- NOVI MODEL NOVO 14.900,DD NOVO VOZILOMA ZALOGI! SREBRNAKOV. VOIKSIIVAGEN POIO 1.4TDI COMFORT,5VRAT 20DD 0.250,00 KUMA,REDNO SERVISIRAN^. KOV. SV. MODER MACEED 1.4CSLUR1ESH,SVRAT 2007 0.390,00 1.LUTNIK, POTUJ. SERV. KNJIGA ČRNAKOV. FORD M0NDE01.6i VRAT, kupljenvSLO 2007 7.990,00 KUMAABS, ESP, ASR, P0T.RAČL KOV. SREBRNA NOVI MODEL FORD RANGER ŽE V PRODAJI NOVO 00 RG33.D0 CENA VEUA ZA PRAVNE OSEBE DEIA.SREB., ČRNA, SIVA FORD C MAX TREND MCI NOVO OD 10430,00 TREND PLUS PAKEMMD.OPREM SREBRNA,ČHNAJE1A HMD KUGA TREND 2.0TDCI 4X2-AKCIJA NOVO 00 20.740,00 DOD.OPREM A ZA DOPLAČILO BELA, ČRNA, LUNAH KOV. PETKOV VEČER Bodite nocoj V družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom Prireditvenik www.rndio-tednik.si Petek. 30. november 15:00 Sv. Andraž, Vitomarci: 14. občinski praznik, odprtje stalne izložbe lovskih eksponatov divjadi v lovskem domu; 17:00 srečanje ljudskih pevcev, Pesem na vasi 18:00 Ormož, Bela dvorana grajske pristave: predstavitev knjige Mateja Martika Kapitan, na Zemlji izginjajo marjetice in razstava Srečka Srebota 18:00 Ptuj, Gostilna PP: redna letna skupščina in zaključek leta Manager kluba Ptuj 18:00 Velika Nedelja, telovadnica OŠ: 3. Jesenska prireditev, Ptički brez gnezda, zbiranje prispevkov za šolski sklad 19:00 Stoperce, Dom krajanov: projekcija filma Kul poletje, foto sekcije KPD Stoperce 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: koncert ob 10 letnici delovanja Ženske vokalne skupine Fortuna, DPD Svoboda Ptuj 19:30 Ptuj, DomKULTure: Roza vikend Andreja Rozmana Roze in Kabarete simplozij Sobota, 1. december 9:00 Ormož, Avtocenter: 4. Miklavžev sejem traktorjev in kmetijske mehanizacije 9:00 Sv. Andraž: 14. občinski praznik, lov za OB, Ane na race, občinska tekma v streljanju na glinaste golobe, odprtje prenovljene ceste Veseli grič v Novincih 10:00 Ptuj, Mestno gledališče: predstava za otroke Sneguljčica Lutkovnega gledališča Maribor za abonma Kresnička in Zvezdica ob 11.30 in za izven 17:00 Moškanjci, gasilsko-vaški dom: srečanje ljudskih pevcev in godcev, Tudi mi se imamo radi, v organizaciji pevk ljudskih pesmi PD Ruda Severja Gorišnica 17:00 Sv. Andraž, telovadnica OŠ Vitomarci: 14. občinski praznik, osrednja prireditev ter veselica 19:00 Stoperce, Dom krajanov: projekcija filma Kul poletje, foto sekcije KPD Stoperce 19:00 Sv. Tomaž, telovadnica OŠ: večer smeha s Sašem Županekom 19:30 Draženci, Kulturna dvorana: premiera komedije Šus teatra iz Dražencev -Kripl 19:30 Ptuj, Dom KULTure, Muzikafe: predstava Andreja Rozmana Roze - Passion Pressheren 20:00 Lancova vas, šotor: veselica z Modrijani in Miranom Rudanom 21:00 Ptuj, CID: koncert Friško, mladi ptujski glasbeniki, Gotti, Soulicity, Justin Case, Antoine Barrau Nedelja, 2. december 8:00 Cirkulane: Barbarno 2012, tradicionalni semanji dan, predstavitev novih društvenih prostorov Društva za oživitev gradu Borl 9:00 Makole: 4. občinski praznik; Andrejev sejem 9:30 Sv. Andraž, Vitomarci: 14. občinski praznik, farno žegnanje - Andraševo, maša, godba na pihala, pokušnja vin, mošta in sadja, razstava Tako smo nekoč živeli, blagoslov novih prostorov Karitasa, pogostitev občanov, razstava nabožnih podob in starih dokumentov župnišča 11:00 Ptuj, grad: Muzejska delavnica, Voščimo vam iz srca, izdelava novoletnih voščilnic, iskanje zlatih orehov v glasbeni zbirki 18:00 Markovci, večnamenska dvorana: dobrodelna stand up predstava Tadeja Toša za žrtve poplav občin Gorišnica in Markovci Ponedeljek, 3. december 9:00 9:30 Lenart, knjižnica: Dan slovenske kulture - dan odprtih vrat, razstava spominov Slovenskih goric Ptuj, Mestno gledališče: predstava Sharlatanus Maximus, za šole in izven 16:00 Ptuj, Mestni kino: slovesna podelitev listine Občina po meri invalidov 18:00 Kidričevo, restavracija Pan: Panova lutkovna predstava za otroke Kam pa kam kozliček Torek, 4. december 17:00 Ormož, Grajska pristava: Ta veseli dan kulture, predstavitev Vodnika po muzejskih razstavah in odprtje razstave tapiserij slikarja in grafika Marija Pregla 19:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča: Pravljični večer za odrasle, zaključek bralne značke za odrasle in Trio Musica 19:00 Ptuj, Narodni dom: Ta veseli dan kulture, Žveglin sejem, dramska sekcija KD Grajena Mestni kino Ptuj Petek, 30. november, sobota, 1., in nedelja, 2. december: 16:00 Hiša pravljic; 18:00 Učitelj; 20:00 Nevidno zlo - maščevanje Sïtiij&aka' budilka, PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ■ ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA: www.avto.n8t/avtomobilipr vuuuuu.raMo-ptu,¡.ii 89,8 98,2 104,3 Mh Vse pride in vse mine. V 56. letu je umrl brat, svak, stric in boter Srečko Golob IZ DORNAVE 52 Od njega smo se poslovili v najožjem družinskem krogu. Vsi njegovi PTUJSKA TELEVIZIJA '-^rvl PROGRAMSKA SHEMA PeTV Petek 30.11 9:00 Dnevr hTV Marihor-pan. 1:25 Kuhinj ca - pon. 0:00 Ptujska kronika-pun. 0:20 Modro-non. 2:00 Reej TV Ormož 5:35 Kufiinjica 6;00 Duhovna oaza -10. oddaja - pon. 7¡ 00 Povahilo na kavo-pon. "■:30 Cista umetnost -13. 7:30 Cista umetnost -13. oddaja - pon. 730 Irio kml 3:20 Ptujske odrske deske -11. oddaja 10:45 Odpadna električna in elektronska oprema - pon. :0:00 Ptujska kronika-pon :0:20 sportlro) - pon. 20:50 Uspehi Mine Mai Nedelja 2.12. 9:00 Ptujska kronika - pon 9:20 Kuhmjiea 10:10 Duhovna oaza -10. oddaja - pon. 11:00 Ptujske odrske deske - TI. oddaja - pon. ____5 Zeitnja 13:55 Gostilna prFrancet- 8. oddaja 13:00 Ptujska kronika - pon 18:40 Pregled tedna-pon. 10:50 Uspehi Mine Markovič - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon 20:20 Mura na dlani-10. 21:05 Sport(no) - pon. Markovi C - reportaža 21:00 Ptujske odrske deske -11. oddaja - pon. 9: 21:30 Moto scena-15. oddaja- pon. 9 21:50 Regi TY Goriinica - pon. Sobota 1.12. 9:00 Ptujska kronika-pon 0:00 Dunovna oaza -10. oddaja - pon. lodro - pon. mlja in mi-12. oddaja-pon. 2:00 Ptujska kronika ' 2:20 Povabilo na kavo-pon. 3:00 Pregled tedna 3:20 Rem IV Ormož Kunrnirca - pon ____i Ptujska kronika- 3:00 Ptujska kronika - -pon 20:20 jtulfura na dlani -10. oddaja - pon, 21:05 Sport(no) - pon. 21:35 Moto scena -15. oddaja - pon. Ponedeljek 3,1?, .9:00 Preglednik TV Maribor -pon 9:25 Kuhinjica- pon. 9:50 Modro - pon. 10:45 Pregled tedna - pon 15:00 Pomurski tednik 15:40 Kuhinjica 17:00 Povahilo na kavo - pon 17:30 Pregled tedna-pon 19:40 Kultura na dlani-11. oddaja 20:00 Ptujska kronika - pon 20:20 Uspehi Mine MarkoviC -pon. 20:30 Epknapovednik-11. oddaja-pen. 21:05 Moto scena -15. oddaja - pon. 21:30 Sport(no) -11. oddaja - pon. 22:05 Kultura na dlani -11. oddaja - pon. .: 20 Ptujske odrske deske -11. oddaja - pon. 8:45 Pregled tedna - pon 9:30 Rajski vrtovi Fidiija - pon. 20:00 Ptujska kronika-pon 20:?] Zemlja in mi -12. oddaja-pon. 20:50 Kultura na dlani -10. oddaja - pon. 21:35 Ptujske odrske deske -11. oddaja - pon. 22:00 Ptujska kronika-pon. www.petv.tv im^nk fft Mi M ft 12* KU TV PTUJSKA TtLCVFZlJJk Je čas, ki da, je čas, ki vzame, je čas, ki mine in pusti spomine. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok! SPOMIN 1. decembra bo minilo žalostno leto, ko nas je zapustila Angelca Hrga IZ DORNAVE 147 A Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, se z lepo mislijo, prižgano svečko in šopkom rož spomnite nanjo! Njeni najdražji Ko bolečina je prevelika, se tudi solza posuši, le srce nemo kliče: zakaj tebe med nami več ni? ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice Katarine Prelog IZ CIRKULAN 23 4. 11. 1929-19. 11. 2012 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, podjetju RM Vuk in Kmetijski zadrugi Ptuj za darovano cvetje, sveče in svete maše, hvala tudi družini Meznarič za vso pomoč. Iskrena hvala g. župniku Jožefu Pasičnjeku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, pogrebnemu podjetju Mir, nosilcema križev, zastavonošema, društvu upokojencev, govorniku Mirku Lesjaku in godbeniku za odigrano Tišino. Posebej hvala osebni zdravnici Mili Saftič in osebju Zdravstvenega doma Cirkulane. Žalujoči: vsi njeni radioptuj 89.8-98.2-I04Í3 fui ¿filetee www.radio-ptuj.si Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Graška gora poje in igra; Nastopajo: Ansambel Roka Žlindre, Ansambel Primoža Založnika, ansambel Veseljaki, Ansambel Marjana Drofenika, Bratje Dobrovnik, Rimljani, Šmarski muzikanti, Trio Pogladič. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. www.tednik.si NAGRADNA IGU ŠTAJERSKEGA TEDNI Bralci, nagrajujemo vašo zvestobo. V času od 23. do BO. novembra bomovvsa številki štajerskega tednika med tekstom objavili dve besedi, kiju boste morali najti, izrezati, nalepiti na kupon ter kupon poslati na dopisnici na naslov radio Tednik Ptuj, Raičevaulica6, 2250 Ptuj. Med vsemi prispelimi dopisnicami do B. decemb srečne nagrajence, ki bodo prejeli vstopnico Maslina in Cambi z gosti Vinko Coce in Tedi 20. uri všportni dvorani gorišnica k. decembra v časopisu štajerski te bomo poslali po pošti. ILIRIKA Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si Ni te več na pragu, ni te več v hiši, le tvoj glas se nekje v daljavi sliši. Da zaman te čakamo, ne moremo dojeti, a spomini nate dajejo nam moči, da brez tebe učimo se živeti. SPOMIN Danes, 30. novembra, mineva pet let žalosti, ko nas je za vedno zapustila draga žena, mama, babica, sestra in svakinja Kristina Lah IZ LEŠNICE 18, ORMOŽ Hvala vsem, ki ji prižigate svečke, prinašate cvetje in jo z lepo mislijo ohranjate v trajnem spominu. Vsi njeni Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... SPOMIN Janez Črešnik 27. 11. 1948-23. 11. 2011 Bojana Horvat 23. 1. 1971-6. 9. 2005 Te dni mineva 1 leto in 7 let, odkar sta nas zapustila mož in hčerka. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njunem grobu, podarite cvet in prižgete svečko. Njuni najdražji Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je... ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in matere Štefanije Hergula IZ CVETKOVCEV 14 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše ter hvala gospodu župniku, pevcem, pogrebnemu podjetju Aura in obema govornikoma za besede slovesa. Žalujoči: njeni najdražji Ime: Priimek: Naslov: Pošta: Telefon: OMO IZZREBALI HRVAŠKIH KLAP ETEK, 7.12. OB JAVILI V TOREK, NAGRAD PA VAM KLAPE Na kupon nalepite iskani besedi ter ga pošljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Raičeva ulica 6,2250 Ptuj. Nekaj lepega je v tebi bilo, kar nikoli pozabljeno ne bo. Utihnile so melodije tvojih prstov in onemela so tvoja usta, ki so slavila Gospoda. Naša srca pa so ostala polna bridkosti in bolečine, ker nikdar več ne bomo občutili tvoje bližine in topline. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega brata, svaka, ujeca in strica patra Alojza Klemenčiča DUHOVNIKA V MARIJINEM SVETIŠČU NA PTUJSKI GORI po domače Slatičovega Lojzeka roj. 29. junija 1947 v Podgorcih - umrl 14. novembra 2012 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem ter vsem, ki so našega dragega brata pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki so darovali za maše, cerkev in sveče ter nam izrazili sožalje. Iskrena hvala vsem patrom minoritom, g. škofu Marjanu Turnšku ter vsem ostalim duhovnikom za opravljeno mašo zadušnico in pogrebni obred, vsem govornikom za izrečene besede slovesa ter cerkvenim pevcem župnije Ptujska Gora. Bog povrni. Najlepša hvala pa tudi vsem patrom s Ptujske Gore in vsem ostalim, ki so bratu Lojzeku stali ob strani v najtežjih trenutkih njegove bolezni ter mu pomagali lajšati njegove bolečine. Bog naj vam poplača vse dobro, kar ste storili za njega. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat lepa hvala in Bog plačaj! Žalujoča: sestra Kristina z družino in brat Jakob z družino Kidričevo • Humanitarna pomoč za poplavljena območja Do sedaj zbrali okrog 30 ton hrane za ljudi in živali Na območju občine Kidričevo so za najhuje prizadeta območja po nedavnih poplavah zbrali skoraj 30 ton hrane za ljudi in krme za živino ter jo razdelili v občinah Duplek, Ptuj, Gorišnica in Markovci. Kot je pojasnil nekdanji svetnik občine Kidričevo Mihael Žitnik, so humanitarno akcijo pričeli na pobudo občinskega odbora stranke SLS občine Kidričevo, ki ji predseduje: »Posledice nedavnih poplav so nas vse močno prizadele, saj je nekaterim občanom na najbolj ogroženih območjih odneslo dobesedno vse, kar so imeli. Zato smo se odločili, da jim čim prej pomagamo. Ker je v občini Kidričevo pretežni del kmetijskega območja in ker kmetje dobro vemo, kaj pomeni pomoč, kadar jo človek res potrebuje, sem poklical vse občinske odbore SLS na najbolj poplavljenih in prizadetih območjih v občinah Duplek, Dvorjane, Starše, Ptuj, Markovci in Gorišnica in jih prosil, naj sporočijo, kaj ljudje, ki so utrpeli najhujšo škodo, najbolj potrebujejo. Na podlagi teh pogovorov smo pričeli zbirati humanitarno pomoč tako za ljudi kot za njihovo živino, saj so marsikje ostali brez krme zanjo. Nad odzivom občanov sem resnično presenečen. Ljudje so pričeli prinašati vreče krompirja, koruze, pšenice in najrazličnejšo humanitarno pomoč ter krmo živine. Do torka, 27. novembra, smo v začasnem pokritem skladišču predsednika krajevnega odbora Mihovce-Dragonja vas zbrali več kot 3500 kg krompirja,več kot 4.000 kg pšenice, več kot 7.000 kg koruze v zrnju, več kot 3500 kg krmnega ječmena, poleg tega pa še veliko ozimnice. Prinesli so več sto kozarcev vložene zelenjave, prek 150 litrov belega in bučnega olja, več kot 60 kg sladkorja, najmanj 200 kg moke, okoli 100 kg čebule ter več vrečk soli, riža in drugih živil. Foto: M. Ozmec Med nakladanjem humanitarne pomoči za občane MO Ptuj, Mar-kovcev in Gorišnice; Mihael Žitnik spodaj desno, nad njim predsednik krajevnega odbora Mihovce-Dragonja vas Anton Sagadin, pomagata pa tudi Andrej Soršak iz Kidričevega in Matej Medved iz Pleterij. Zbirali smo tudi krmo za živino na poplavljenih območjih. Do danes smo je zbrali okoli 15 ton krme, od tega več kot 30 velikih bal silirane krme, več kot 200 bal sena, več kot 100 bal suhe krme in še veliko drugega. V ponedeljek, 26. novembra, smo zapeljali dva tovornjaka zbranih živil na najbolj ogroženo območje občine Duplek za Dvorjane in okolico. V torek, 27. novembra, pa smo tovornjak zbrane prehrane odpeljali na območje občin Ptuj, Gorišnica in Mar-kovci. Ker smo zbrali veliko količino pšenice in koruze, smo del odpeljali v mlin Korošec v Zabovcih, kjer smo zrnje zamenjali za moko in druga živila iz njihove trgovine in vse to razdelili med prebivalce ogroženih območij. Ker je bil odziv med občani občine Kidričevo res izredno velik, se v imenu občinskega odbora SLS občine Kidričevo vsem za humanitarno pomoč toplo zahvaljujem. Ne moremo verjeti, koliko humanosti je v ljudeh. Tisti, ki nimajo kmetij in njivskih pridelkov, so nekateri kljub skromnim prejemkom sami kupovali kakšen liter olja, sladkorja ali moke, testenin in riža ter nam to skupaj z delom svoje domače ozimnice prinašali za pomoč ljudem, ki so pomoči potrebni. Sicer pa akcija traja še naprej, in ko se bo zbralo spet dovolj za en prevoz, bomo poskrbeli, da bo humanitarna pomoč prišla v prave roke. Hkrati pozivam občane na ogroženih območjih, ki pomoč v prehrani za ljudi in živino še potrebujejo, naj nam to sporočijo na telefon 041 604 316. Poskrbeli bomo, da jo bodo prejeli takoj, ko bo to mogoče.« M. Ozmec Ptuj • Praznične aktivnosti Soroptimist kluba Praznična peka za mamograf Ptujske soroptimistke so lani pričele največjo humanitarno akcijo v zgodovini kluba, zbiranje sredstev za nakup novega mamografa, ki omogoča varno in hitro diagnosticiraje raka na dojki in je tudi pogoj, da bodo te preglede lahko še naprej opravljali v ptujski bolnišnici. Začele so jo pod sloganom Združimo moči, saj gre za naše življenje in življenje naših ljudi. Foto: Črtomir Goznik Ptujske soroptimistke so tudi letos napekle veliko prazničnega peciva, ki ga bodo ponudile na praznični stojnici. Doslej so za pregled dojk v ptujski bolnišnici uporabljali zastarel aparat, za katerega pa več nimajo uporabnega dovoljenja. Zaradi tega se je čakalna vrsta za pregled dojk v ptujski ambulanti za bolezni dojk še dodatno podaljšala. Ptujske soroptimistke so od lanskega začetka akcije v marcu do novembra letos zbrale okrog 90 tisoč evrov. Ta znesek pa želijo povečati še za deset tisoč evrov. V teh prazničnih dneh, ko so ljudje še bolj občutljivi drug do drugega, bi želele zbrati čim več sredstev, da bi novo aparaturo lahko pričeli uporabljati v najkrajšem času. Že tretje leto zapored so se članice kluba lotile peke prazničnega peciva; prejeli ga bodo vsi tisti, ki bodo v decembru obiskali njihovo praznično stojnico in darovali za dober namen. Postavile jo bodo trikrat, prvič ta teden v Mercatorjevem centru v Špindlerjevi ulici, nato pa še dvakrat v Qlandii. Tudi letos so za praznično peko uporabile kuhinjo OŠ Mladika na Ptuju. V torek, 27. novembra, jih je bilo na delu osemnajst. Spekle so piškote po receptih svojih babic, z njim pa bodo napolnile majhne darilne škatlice in jih okrasile. MG Črna kronika Namerno trčil v nekdanjo partnerko 22. novembra ob 13.25 je Operativno-komunikacij-ski center Policijske uprave Maribor prejel obvestilo o prometni nesreči na cesti Trnovska vas-Lenart v Slovenskih goricah. Policisti so ugotovili, da je 21-letni moški vozil osebni avtomobil Volkswagen passat iz Trnovske vasi proti Lenartu. V Bišu je prehitel 20-letno voznico osebnega avtomobila Volkswagen golf, nekdanjo zakonsko partnerico. V bližini Spodnje Senarske je obrnil avtomobil in se odpeljal nazaj proti Trnovski vasi. Izven Gočove je v izteku blagega desnega preglednega ovinka, kjer vozišči ločuje prekinjena ločilna črta, zapeljal na nasprotno vozišče in s sprednjim levim delom vozila trčil v nasproti vozeči Volkswagen golf. Po trčenju je obe vozili odbilo desno izven vozišča. Moški je zbežal s kraja prometne nesreče, ne da bi pri tem nudil pomoč poškodovanima v drugem vozilu. Čez čas, ko so se na kraju že nahajali policisti, se je vrnil. V prometni nesreči sta bili voznica in 40-letna sopotnica lahko telesno poškodovani in sta bili z reševalnim vozilom odpeljani v UKC Maribor. Policisti so ugotovili tudi, da je moški ženski letos grozil in jo zalezoval. Moškega so pridržali, zaradi suma poskusa storitve umora pa bodo zoper njega podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu. Nesreča pri razkladanju drv 22. novembra sta moška v Spodnjem Dupleku raz-tovarjala drva s tovornega vozila. Pri tem je stranica tovornega vozila zaradi velike teže drv stisnila 28-le-tnega državljana Hrvaške k železnemu stebru ograje. Moški se je hudo telesno poškodoval. OKNA ■ VRATA ■ GAR. VRATA NA. / / O RS,, ,, ,, Hardek 34g. 2270 ORMOŽ Tel.: 05 993 10 86; www.naitors.si k izmen, svetovanje in odlične tehnične rešitve k. tehnično dovršeni produkti k prevoz in dostava na dom k strokovna vgradnja UGODNO! Napoved vremena za Slovenijo Na Andreja (30.) sneg z žitom kreg. družinska praznovanja prijateljska druženja poslovna srečanja zaključki ob koncu leta... Za zaključene družbe ali skupine lahko pripravimo menu po vaši želji. www.pomaranca.si ^ www.facebook.com/pomaranca.si S 02 788 00 28 Danes bo oblačno z občasnimi padavinami. Po nižinah v notranjosti Slovenije deloma dež, deloma sneg. Hladneje bo, na Primorskem bo pihala zmerna burja. Temperature bodo od -1 do 5, na Primorskem do 8 stopinj C. Obeti V soboto bo pretežno oblačno in povečini suho, burja bo nekoliko oslabela. V nedeljo bo oblačno s padavinami, po nižinah v notranjosti bo večinoma snežilo.