primorske
novice
KOPER, 3. septembra 1982
URADNE OBJAVE
OBČIN
ILIRSKA BISTRICA IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA
Št. 24
VSEBINA
Občina Koper
— SKLEP o objavi podatkov o gibanju osebnih dohodkov v gospodarstvu občine Koper v prvem poHetju 1982
Občina Postojna
—	POPRAVEK odtoka o spremembah in dopolnitvah odlika o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem
Občina Sežana
Krajevna skupnost Barka
—	SKLEP o razpisu referenduma o spremembi sklepa o uvedbi samoprispevka v denarju, delu in prevozu
Občinska skupnost sociainega skrbstva Ilirska Bistrica
—	SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega skrbstva Ilirska Bistrica
—	STATUT občinske skupnosti socialnega skrbstva Ilirska Bistrica
Stanovanjska skupnost občine Ilirska Bistrica
—	PRAVILNIK o pogojih in merilih za dodeljevanje družbenih stanovanj, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost občine Ilirska Bistrica
OBČ!NA KOPER
Na podlagi 15. člena dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982 in 273. člena statuta občine Koper je izvršni svet skupščine občine Koper na seji dne 26. avgusta 1982 sprejel naslednji
SKLEP
OOBJAV1 PODATKOV O GIBANJU OSEBNIH DOHODKOV V GOSPODARSTVU OBČINE KOPER V PRVEM POLLETJU 1982
1.
Na podlagi podatkov Službe družbenega knjigovodstva iz periodičnih obračunov za obdobje januar—junij 1982 izvršni svet ugotavlja, da so se v gospodarstvu občine Koper poprečni obračunani čisti osebni dohodki na delavca po vkalkuliranih urah v obdobju januar—junij 1982. v primerjavi s poprečjem leta 1982, povečali za 16,7%.
2.
Na podlagi stopnje rasti iz 1. člena tega sklepa delavci v OZD in DS iz 11., 12., 13. in 14. člena Dogovora dokončno ugotavljajo možno rast poprečnih osebnih dohodkov v prvem poHetju 1982.
Številka: 113-9/82
Koper, 26^ avgusta 1982	Predsednik
VIKTOR LOZEJ, l.r.
OBČ!NA POSTOJNA
Pri primerjavi objavljenega besedila odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o upravljanju in razpolaganja s stavbnim zemljiščem (Ur. objave št. 2(V82) z izvirnikom so bile ugotovljene določene tiskovne napake, zato dajemo naslednji
POPRAVEK
ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O UPRAVLJANJU IN RAZPOLAGANJU S STAVBNIM ZEMLJIŠČEM
1.	Prvi stavek 1. člena se pravilno glasi *20. člen odloka (Ur. objave, št. 1&77) se spremeni tako. da se glasi:*
2.	7. člen 1/3 se tretja alinea pravilno glasi: *stanovanje ocenjeno od 66 do 85 točk*
3.	7. člen III/! se v tretji alinei pravilno glasi *30 točk *
SEKRETAR ALBIN VATOVEC
OBČ!NA SEŽANA
KRAJEVNA SKUPNOST BARKA
Na podlagi 17. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) je svet Krajevne skupnosti Barka na seji dne 15. avgusta 1982 sprejel
SKLEP
O	RAZPISU REFERENDUMA O SPREMEMBI SKLEPA O UVEDBI SAMOPRISPEVKA V DENARJU. DELU IN PREVOZU
1.
Za vas Barka se razpiše referendum za spremembo sklepa o uvedbi samoprispevka v denarju, delu in prevozu.
314
URADNE OBJAVE
3 septembra 1982 — št. 24
2
Pravico glasovanja na referendumu imajo delovni ljudje in občani, ki so vpisani, v splošnem volilnem imeniku za vas Barka in zaposleni občani, ki še niso spisani v splošnem volilnem imeniku, so pa zaposleni v temeljnih organizacijah združenega dela ali v delovnih skupnostih.
1.
Referendum bo v nedeljo dne 3. oktobra ! 982 od 7. do ! 9 ure v prostoru osnovne šole.
4
Na referendumu se glasuje osebno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo:
»Krajevna skupnost Barka«
glasovnica
Referendum dne 3 oktobra. 1982 o spremembi sklepa o uvedbi samoprispevka v denarju, delu m prevozu (Uradne objave, št. 23/78).
1.
V I. točki sklepa o uvedbi samoprispevka v denarju, delu in prevozu se besedilo: "za asfaltiranje vasi Barka, ureditev kanalizacije za odved meteornih voda (deževnice) in asfaltiranje odcepa poti od vasi do pokopališča« nadomestj z naslednjim besedilom:
"?a adaptacijo osnovne šole na Barki in ureditev njene okolice.«
i
Do sedaj neuporabljena sredstva zbrana na podlagi sklepa o uvedbi samoprispevka v denarju, delu in prevozu, se uporabijo za namen določen v 1. točki tega sklepa.
glasujem
ZA	PROTI
Glasovalec izpolni glasovnico tako. da obkroži ZA. če se strinja s spremembo samoprispevka, besedilo PROTI pa obkroži, če sc ne strinja.«
5.
Izvajanje referenduma vodi volilna komisija za volitve delegacije v skupščino družbenopolitične skupnosti.
Volilna komisija:
—	določi glasovalna mesta in imenuje glasovalni odbor
—	ugotovi izid glasovanja in razglasi izid referenduma.
6.
Sklep o spremembi sklepa o uvedbi samoprispevka v denarju, delu in prevozu sprejme svet krajevne skupnosti Barka, če se večina vseh glasovalcev izjavi zanj na referendumu.
7.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
Barka, 15. avgusta 1982
Predsednik sveta krajevna skupnost PRELEC IVAN, l.r.
OBČINSKA SKUPNOST
SOCIALNEGA SKRBSTVA IDRSKA BISTRICA
Na podlagi 36. člena zakona o socialnem skrbstvu (Ur 1. SR Slove-nije št. 35/79). sklenejo samoupravno organizirani delavci, drugi delovni ljudje in občani na območju občine Ilirska Bistrica
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O USTANOVITVI OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA ILIRSKA BISTRICA
1	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem samoupravnim sporazumom delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, drugi samouprav no organiziram delovni ljudje ter občani v krajevnih skupnostih na območju občine Ilirska Bistrica kot uporabniki socialnoskrbstvenih stor tev (v na-daljnem besedilu: uporabniki), skupaj z delavci v organizacijah združenega deta na področju socialnega skrbstva ter delovnimi ljudmi in občani, organiziranimi v družbenih organizacijah in društvih, ki z izvrševanjem svoje dejavnosti ali posameznih socialnoskrbstvenih storitev zadovoljuje potrebe in interese po teh storitvah — kot izvajalci socialnoskrbstvenih storitev (v nadaljnem besedilu izvajalci), ustanavljajo Občinsko skupnost socialnega skrbstva Ilirska Bistrica (v nadaljnem besedilu: skupnost).
2.	člen
V	skupnosti delava, drugi delovni ljudje in občani po svojih samouprav nih organizacijah in skupnostih po načelih vzajemnosti in solidarnosti zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe po socialnem skrbstvu ter s temi potrebami m interesi usklajujejo delo na področju socialnega skrbstva.
V	skupnosti uporabniki in izvajalci uresničujejo svobodno menjavo del. združujejo deio in sredstv a ter enakopravno m skupno odiočajoo oprav Ijanju dejavnosti socialnega skrbstva v skladu s skupnimi interesi in možnostmi, določajo obseg pravic ter pogoje m način njihovega uresničevanja. določajo politiko razvoja in pospeševanja socialnega skrbstva in uresničujejo druge skupne interese.
3.	člen
Samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti določa.
—	njene naloge m upravičenec do storitev in pomoči v socialnem skrbstvu
—	odnose med uporabniki m izvajalci socialnoskrbstvenih storitew svobodni menjavi dela in planiranju
—	samoupravno organiziranost
—	nadzor nad delom skupnosti
—	sodelovanje z družbenopolitičnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami in drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini
—	opravljanje administrativnih-strokovnih, pomožnih in tem podobnih de! za skupnost
—	druga področja skupnega pomena in interesa.
4.	člen
Skupnost je družbena prav na oseba s prav icami, obv eznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na podlagi ustave, zakonov, tega samoupravnega sporazuma, statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov.
5.	člen
!me skupnosti je: OB&NSKA SKUPNOST SOCiALNEGA SKRBSTVA iLtRSKA BtSTRiCA
6.	člen
Skupnost je soustanov iteljica Občinske skupnosti socialnega varstva Ilirska Bistrica in Skupnosti socialnega Arhova Slovenije.
7.	člen
Delo skupnost! je javno.
Skupnost obvešča delavce, druge delovne ljudi in občane osvojeni delu, stanju in problemih prek njihovih deleeatov v skupščini skupnosti
3, septembra 1982 — Št. 24
URADNE OBJAVE
315
in njenih organih, prek sredstev javnega obveščanja a!i na drug primeren način.
Uresničevanje nače!a javnosti de!a skupnosti podrobneje ureja statut.
8.	č!en
Skupnost ima statut.
Statut vsebuje podrobnejše določbe o naiogah skupnosti, o organih skupnosti in njihovih poob!asti!ih in o odgovornostih, o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih č!anov skupnosti ter o drugih vprašanjih, ki so pomembna za skupnost.
Statut in drugi samoupravni splošni akti skupnosti morajo biti v skladu s tem sporazumom.
H. NALOGE SKUPNOST! !N UPRAVIČENO! DO STORITEV IN POMOCl V SOCIALNEM SKRBSTVU
A. Naloge skupnosti
9.	č!en
V skupnosti de!avci, drugi delovni !judje in občani:
—	oblikujejo politiko socialnega skrbstva v občini,
—	skrbijo za izvajanje in razvoj socialnega skrbstva, ga usklajujejo s splošnimi družbenimi potrebami v občini in v ta namen sprejemajo program razvoja socialnega skrbstva v občini,
—	zagotavljajo materialne in druge pogoje za uresničevanje nalog in ciljev socialnega skrbstva,
—	usklajujejo elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana,
—	sprejemajo plane skupnosti,
—	določajo oblike materialnih pomoči v socialnem skrbstvu ter pogoje in menla za uveljavljanje teh pomoči, v skladu z zakonom o socialnem skrbstvu,
—	se dogovarjajo o solidarnostnem združevanju sredstev za izvajanje zagotovljenega programa socialnega skrbstva,
—	se sporazumevajo o skupnih nalogah, ki jih uresničujejo v skupnosti socialnega skrbstva Slovenije,
—	odločajo v izvrševanju javnih pooblasti! in o upravičenosti posameznika ali družine do materialne pomoči socialnega skrbstva po organih, ki jih oblikujejo posebej v ta namen (sveti),
—	sprejemajo in proučujejo socialne probleme ter pojave v občini in sodelujejo z organizacijami združenega dela, s krajevnimi skupnosti in samoupravnim) interesnimi skupnostmi pri oblikovanju in izvajanju ukrepov socialne pohtike,
—	ustanovijo skupno strokovno službo skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi s področja družbenih dejavnosti v občini,
—	ustanovljajo organizacije združenega dela na področju socialnega skrbstva (Center za socialno delo, socialni zavodi, zakonske svetovalnice, disciplinski center, sprejemališče za mladoletnike, sprejemališče za odrasle osebe) ter spremljajo njihovo delo in razvoj,
—	dajejo soglasje k statutu organizacij združenega dela, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je skupnost,
—	delegtrajo delegate v organ upravljanja (svet) organizacij zdru-
ženega dela na področju socialnega skrbstva v občini v skladu z zakonom, ter delegate v organe upravljanja drugih organizacij združenega dela s področja družbenih dejavnosti, v skladu z njihovimi samoupravnimi splošnimi akti,	;
—	zagotavljajo pogoje za raziskovalno in analitično delo ter strokovno izpopolnjevanje delavcev v socialnem skrbstvu,
—	se dogovarjajo za organiziranje in vzpodbujanje prostovoljnih aktivnosti na področju socialnega skrbstva,
—	za uresničevanje ciljev socialnega skrbstva organizirajo v povezavi z drugimi skupnostmi socialnega skrbstva, krajevnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela, družbcnopolitičmmi in družbenimi organizacijami razne aktivnosti in prevenetivne oblike delovanja,
*** opravljajo druge naloge, ki jih določa zakon, samoupravni sporazum) in družbeni dogovori, ta sporazum, statut in drugi samoupravni splošni akti skupnosti.
10.	člen
Naloge skupnosti v zvezi z dejavnostjo socialnega skrbstva, namenjene neposrednim upravičencem do storitev in pomoči v socialnem skrbstvu, so zlasti:
—	naloge, ukrepi in storitve v zvezi z izvajanjem nekaterih določb zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter v zvezi z izvrševanjem nalog, ki jih socialnemu skrbstvu nalagajo drugi zakoni in na podlagi zakonov izdani predpisi,
—	svetovanje pri urejanju odnosov v družini in v širšem okolju,
—	diagnostično, svetovalno in terapevtsko delo z osebnostno in vedenjsko motenimi otroki, mladoletniki in odraslimi osebami,
—	razvrščanje in napotitev na usposabljanje ter spremljanje usposabljanja otrok in mladoletnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju,
—	pomoč občanom in družinam pri načrtovanju družine, oskrbi in vzgoji otrok,
—	oskrbo in varstvo v socialnih zavodih, v tujih družinah in organizacijah za usposabljanje,
—	pomoč posameznikom in družinam pri preprečevanju in zdravljenju alkoholizma in drugih zasvojenosti,
—	materialne pomoči,
—	sodelovanje pri zagotavljanju pogojev za usposabljanje in delo ter pri organizaciji dela invalidnih oseb pod posebnimi pogoji,
—	sodelovanje pri organiziranju pomoči in postrežbe občanom na domu.
M. člen
Uporabniki in izvajalci, organizirani v skupnosti, se po tej skupnosti združujejo z drugimi občinskimi skupnostmi socialnega skrbstva v Skupnost socialnega skrbstva Slovenije zaradi usklajevanja politike na področju socialnega skrbstva SR Slovenije, ter opravljanja nalog, s katerimi uresničujejo določene širše interese, ali ki terjajo širšo solidarnost delovnih ljudi.
12.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v skupnosti se skupaj z delavci, drugimi delovnimi ljudmi in občani, organiziranimi v drugih samoupravnih interesnih skupnosti s področja socialnega varstva v občini Ilirska Bistrica združujejo v Občinsko skupnost socialnega varstva ! lirska Bistrica, da bi oblikovali celovito politiko socialnega varstva kot bistveno sestavino socialne varnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov, usklajevali programe s tega področja in opravljali druge skupne naloge, ki jih določa zakon in samoupravni splošni akt občinske skupnosti socialnega varstva Ilirska Bistrica.
B. Upravičenci do storitev in pomoči
13.	člen
Upravičenci do storitev in pomoči s področja socialnega skrbstva so:
—	otroci in mladoletniki, prikrajšani za normalno družinsko življenje, zlasti: otroci brez obeh staršev (oba umrla), otroci neznanih staršev, otroci, ki so jih starši zapustili, otroci staršev, ki jim je bila odvzeta roditeljska pravica, otroci staršev, ki roditeljske pravice ne morejo izvrševati (n. pr. otroci staršev na začasnem delu v tujini, otroci trajno bolnih staršev, iptd ), otroci iz družin z motnjami v družinskih odnosih, otroci razvezanih staršev ipd.,
—	otroci in mladoletniki z motnjami vedenja in osebnosti,
—	otroci in mladoletniki z motnjami v telesnem in duševnem razvoju
—	materialno ogroženi otroci in mladoletniki ter družine,
—	odrasle invalidne osebe, ki so potrebne družbene pomoči, varstva, usposabljanja in zaposlitve pod posebnimi pogoji,
—	odrasle osebe pod skrbništvom,
—	odrasle osebe, ki so potrebne družbenega varstva zaradi pojavov, ki spremljajo staranje,
—	odrasle materialno ogrožene osebe,
—	osebnostno in vedenjsko motene in neprilagojene odrasle osebe,
—	odrasle osebe, ki jim je izrečen varstveni nadzor ob pogojni obsodbi in osebe, ki potrebujejo pomoč ob pogojnem odpustu po prestani kazni,
—	osebe in družine, upravičene do posameznih storitev po zakonu o zakonsk) zvezi in družinskih razmerjih in po drugih zakonih, po katerih je izvrševanje posameznih nalog poverjeno občinskim skupnostim socialnega skrbstva,
—	osebe, ki iz drugih upravičenih razlogov potrebujejo pomoč.
316
URADNE OBJAVE
3 septembra 1982 — št 24
H! ODNOS! \!ED UPORABNIK! IN !Z\ \JALC! SOC1ALNO-SKRBS1\ ENIH S!ORlIE\ V S\ OBODNI MENJAV! DELA IN PLANIRANJU
14.	člen
Uporabniki in izvajalci skupno m enakopravno p!anirajo soaalno-'krbstveno dejavnost, sprejemajo programe socialnega skrbstva ter e sporazumevajo o svojih pravicah. obveznostih in odgovornostih tako. da uveljavljajo enakopraven družbenoekonomski položaj Poleg ugotovljenih trenutnih m razvojnih potreb uporabniki m izvajata upoštevajo pn p!amranju socia!noskrbstvene dejavnosti tudi po-:rebe. ki izhajajo iz pìaniranih dolgoročnih usmeritev družbenoekonomskega m socialnega razvoja ter iz potreb razvoja družbenoekonomskih odnosov ter zahtev splošne ijudske obrambe in družbene samozaščite
13. č!en
Uporabniki m izvajalci, združeni v skupnosti, planirajo razvoj so-a!nega skrbstva:
—	z določanjem elementov za sklepanje samoupravnega spora-^ma o temeljih plana skupnosti
—	s sprejemanjem samoupravnega sporazuma o temeljih plana kupnosti:
—	' sprejemanjem srednjeročnega plana skupnosti:
—	s sp rejemanjem do'goroénega plana razvoja socialnega skrbstva
16.	člen
Samoupravno planiranje v skupnosti se začne s sklepom o pripravi ana. ki ga sprejme skupščina skupnosti m teče po postopku in na ičin. ki ju natančneje določa statut skupnosti.
17.	člen
$ samoupravnim sporazum o temeljih plana skupnosti uporabniki m ivajalci opredeljujejo in usklajujejo potrebe po socialnoskrbstvenih 'toritvah m pomočeh.
Samouprav ni sporazum iz prejšnjega odstav ka tega člena oblikujejo porabniki m izvajalci na podlagi elementov za pripravo samouprav-ega sporazuma o temeljih plana. Elemente za sporazum o temeljih plana sprejmejo uporabniki in izvajalci ter jih prek svojih delegatov in po poprebnji uskladitvi v skupnosti socialnega varstva usklajujejo v J upščini skupnosti.
1% člen
S samoupravnim sporazumom o temeljih plana se uporabniki ir izdajalci tudi dogovonjo. k tere skupne naloge bodo uresničevali v 'skupnosti socialnega skrhava Sh-vemje (skupni program) ter o zdru-evanju potrebnih sohd^trostmh sied<tev za uresničevanje zagotovljenega o* sega pravic in storitev (zagotovljeni program).
Za ure umevanje z s -tavljenega m skupnega programa združujejo jela. vi. delovni ljudje m občani v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije sredstva po načelu vzajemnosti in solidarnosti.
19 člen
Na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti 'prejmejo uporabniki in izvajalci, plan skupnosti. \ katerem določajo /lasti
—	politiko in srednjeročne cilje razvoja dejavnosti v občini.
—	naloge, obveznosti in sredstva, prikazana po drugih sporazumih, družbenih dogovorih in predpisih, ter sredstva in ukrepe za uresničitev teh nalog.
—	organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za uresničitev nalog iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti
20.	člen
Za izvajanje nalog m uresničevanje ciljev srednjeročnega plana sprejema skupščina skupnosti letne planske akte. s katerimi določi politiko. naloge m ukrepe v posameznem letu
21.	člen
Razen s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti, urejajo uporabniki in izvajalci svoje medsebojne pravice, obveznosti m odgovornosti v svobodni menjavi dela tudi z drugimi samoupravnimi sporazumi in pogodbami
V drug'h samoupravnih sporazumih oziroma v pogodbah udeležena v svobodr i menjavi podrobneje uredijo zadeve iz samoupravnega spo-
razuma o temeljih plana skupnosti oziroma uredijo druge zadeve. V teh samoupravnih sporazumih ah pogodbah n: mogoče sprejeti določb, ki bi uporabnikom oziroma izvajalcem preprečevale, da izpolnijo obveznosti. sprejete s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti.
!\ SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST L Skupščina
22.	člen
Skupnost upravlja skupščina skupnosti
Skupščino 'estavljata zbor uporabnikov :n zbor izvajalcev
Delegate v zbor uporabnikov aeleg.rajo deiegacje delavcev \ temeljnih in drugih organizacijah združenega dela m drugih samoupravnih organizacijah m skupnostih ter deiegaaje delovnih ljudi m občanov v krajevnih skupnostih na območju občine
Delegates zbor izvajalcev delegirajo delegacije delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela na področju socialnega skrbstva ter delegacije delovnih ljudi m občanov organiziranih v društvih m družbenih organizacijah, ki opravljajo dejavnost na oodročju socialnega skrbstva v občim.
(lane delegacije volijo m odpokhcujejo v prejšn jem odstavku navedene organizaaje m skupnosti ter društva in družbene organizacije po postopku m na način, ki ga določajo njihov i samouprav ni splošni akti v skladu z zakonom
23.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev na 'kupni seji izvolita predsednika skupščine m njegovega name'tnika. v obeh zborih pa vsai^ ssojega predsednika in namestnika
Mandat predsednikov in njihovih namestnikov iz prejšnjega odstavka tega člena traja 2 leti. z možnostjo enkratne ponovne izvolitve
2-L člen
Pred'ednik skupščine zj'topa m predstavlja skupnost.
Njegove naloge podrobneje določa statut skupnosti
23 člen
V skupščini delegati:
—	oblikujejo, usklajujejo in spremljajo politiko na področju socialnega skrbstva.
—	določajo predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti.
—	sprejemajo statut m druge samoupravne splošne akte skupnosti.
—	sprejemajo finančni načrt, zaključni .n periodični račun skupnosti.
—	sprejemajo programe in načne dela skupnosti.
—	sklepajo družbene dogovore m samoupravne sporazume.
—	dajejo pobudo in odločajo o ustanov itv; Centra za socialno delo m socialnih zavodov ter drugih organizaaj združenega dela na področju socialnega 'krb^tVL.
—	volijo in razsujejo organe skupnosti, predsednika in namestnika predsednika skupščine ter člane občasnih teles skupščine.
—	volijo delegate v 'hupščmo občinske 'kupnosti socialnega varstva m delegate za 'kupščmo Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije po načelu enake zastopanosti obeh zborov.
—	opravljajo druge naloge, določene z zakoni in statutom skupnosti.
26 člen
Skupščina sprejema odločitve na sejah svoiih zborov.
Zadeve, o katerih odločajo delegati v skupščini, potem kosose onjih izrekli delava, delovni ljudje n občani v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samouprav nih organizacijah in skupnostih, zadeve. o katerih odločajo delegati v skupščini na skupni seji obeh zborov, zadev e o katerih odločata oba zbora enakoprav no. in zadev e, o katerih odloča posamezni zbor samostojno, določa statut skupnosti.
2	Skupni organi
27. člen
Skupščina oblikuje skupne organe uporabnikov m izvajalcev, ki skrbijo za izpolnjevanje skupnih nalog ter za pripravo predlogov, ki so v njeni pristojnosti.
3. septembra 1982 — Št. 24	URADNE OBJAVE	317
Skupni organi so sta!ni in občasni.
Predsednika in ciane stainih skupnih organov izvoii skupščina izmed deiegatov obeh zborov za mandatno dobo štirih !et.
Ciani skupnih organov so iahko po izteku mandatne dobe ponovno izvoijeni še za eno mandatno dobo.
.	28. čien
Staini skupni organ skupščine je odbor za svobodno menjavo deia. razvojne in spiošne zadeve
Deiovanje. naioge in sestavo odbora za svobodno menjavo deia, razvojne in spiošne zadeve doioča statut skupnosti.
29. čien
Za preučevanje doiočenih \prašanj aii za izpoinitev doiočenih naiog in skiepov iahko skupščina imenuje občasne organe S skiepom o imenovanju občasnega skupnega organa skupščina dotoči sestavo, naioge in trajanje mandata čianov in predsednika. ....
30 čien
Skupni organi so za svoje dcio odgovorni skupščini 3 Sveti
a.) Svet sociainega skrbstva
3!. čien
Za odtočanje o pravicah posameznika aii družine do materiaine pomoči sociainega skrbstva in za odiočanje o pravicah. obveznostih aii pra\nih koristih posameznikov v izvrševanju jasnih poobiastii. ki so organom sociainega skrbstva skupnosti zaupana po zakonu obiikuje skupščina skupnosti svet sociainega skrbstva Občinske skupnosti socialnega skrbstva iiirska Bistrica.
b ) Svet za opravijanje spravnih poskusov
32.	čien
Svet za opravijanje spravnih poskusov obiikuje skupščina za opravijanje spravnega poskusa v postopku za razvezo zakonske zveze v skiadu s praviinikom o spravnem poskusu, ki ga sprejme skupščina skupnosti
4.	Odbor za ijudsko obrambo in družbeno samozaščito
33.	čien
Odbor za ijudsko obrambo in družbeno samozaščito v skiadu s posebnim aktom skupnosti opravija naioge skupnega pomena s področja ijudske obrambe in družbene samozaščite ter organizira in usmerja dcio skupnost) v izjemnih razmerah.
Deio in sestavo odbora podrobneje doioča statut skupnosti
5 Posebno sodišče združenega deia
34.	čien
Za odiočanje v sporih, ki zadevajo samoupravne pravice in obsežnosti iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov na področju sociainega skrbstva, ki nastajajo v občinskih skupnostih ter v sporih, ki zadevajo materiaine pravice občanov v občinskih skupnostih, občinske skupnosti sociainega skrbstva skupaj z občinskimi skupnostmi s področja zdravstva, otroškega varstva in zaposiovanja ustanovijo skupno posebno sodišče združenega deia.
Pristojnosti posebnega sodišča združenega deia, pravice in obveznosti ustanoviteijev ter druga pomembna vprašanja podrobneje doioča akt o njegovi ustanovitvi.
V NADZOR NAD DELOM SKUPNOST!
35.	čien
Deiavci. drug! dciovm ijudje m občan) nadzorujejo dcio skupnosti prek svojih deiegatov v skupščini in v njenih organih
36.	čien
Nadzorstvo nad uveijavijanjem pravic nad izvajanjem sprejete poii-!ike. nad izvajanjem sprejetih pianov. programov in naiog. nad obiiko-vanjem in uporabo sredstev ter nad dciovanjem organov skupnosti in
njene strokov ne siužbc. oprav ija odbor samouprav ne deiavske kontro-!e.
Deio in sestavo odbora doioča podrobneje statut skupnost! in prav ii-nik o organizaciji in deiu odbora samoupravne deiavske kontroie
Vi. UVELJAVLJANJE MAiERiALNiH PRAVtC V SOCiAL NEM SKRBSTVU
37.	čien
Organi skupnosti, ki so pristojni za odiočanje upravičenosti posameznika in njegovih družinskih čianov do posameznih materiainih pravic v sociaincm skrbstvu odioča v skiadu s samoupravnimi spiošnimt akti, da opredeijujejo postopek za uveijavijanje materiainih pravic v sociainem skrbstvu, obiike materiainih pomoči, pogoje za uveijavitev prav ice do teh pomoči ter obveznosti in odgovornosti prejemnikov ma teriaine pomoči.
38.	čien
Skupnost pri svojem deiu sodeiuje z družbemmi organizacijami, družbenopoiitičnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini.
Vi! SODELOVANJE Z DRUŽBENOPOLiTiCNiM! SKUP-NOSTML DRUŽBENOPOL!T!CN!M! ORGAN!ZAC!JAMi !N DRUGiM! SiS V OBCiNI
39 čien
Sodeiovanje z družbenopoiitičnimi skupnostmi, družbenopoiitičnimi organizacijami in samoupravnimi skupnostmi se uresničuje na podiagi doioči! zakonov, družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih dokumentov, ziasti pa:
—	z izmenjavo mnenj, staiišč. informativnih, dokumentacijskih in drugih gradiv.
—	s sodeiovanjem predsednikov družbenopoiitičnih skupnosti in organizacij ter samoupravnih interesnih skupnosti na sejah organov skupnosti,
—	s sodeiovanjem deiegatov skupnosti na sejah organov družbenopoiitičnih organizacij in skupnosti ter samoupravnih interesnih skupnosti,
—	z ustanavljanjem skupnih deiovnih teies za preučevanje doiočenih vprašanj in zadev, ki so skupnega pomena.
V!!! STROKOVNA SLUŽBA
40. čien
Za opravijanje administrativno-stroko\nih. pomožnih in tem podobnih de), ki so potrebna za nemoteno deiov an je skupščine skupnosti in njenih organov, ustanovi skupnost skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini, skupno strokovno siužbo.
4!. čien
Skupščina skupnosti daje sogiasje k doiočbam statuta skupne strokovne siužbe. ki se nanašajo na uresničevanje naiog. zaradi katerih je biia skupna strokovna siužba ustanovljena, k programu njenega deia ter k razvidu de! in naiog, ki jih opravija skupna strokovna siužba.
!\ PREHODNE !N KONČNE DOLOČBE
42.	čien
Dokier ni ustanovljen Center za sociaino deio v skiadu s 95. čienom zakona o sociainem skrbstvu, opravija naioge. ki jih ima po tem samoupravnem sporazumu Center za sociaino deio oziroma njegov t strokovni deiavci, strokovna siužba občinske skupnosti socia'nega skrbstva, oztroma njeni strokov m deiavci
V primerih iz prejšnjega odstavka opravija naioge. za katere je po tem samoupravnem sporazumu pnstojen individuaci organ oziroma predsednik koiegijskega posiovodnega organa Centra za sociaino deio
—	vodja strokovne siužbe Občinske skupnosti.
43.	čien
Ta samoupravni sporazum je skienjen, ko ga sprejme večina samoupravnih organizacij m skupnosti uporabnikov in večina izvajatcev. ki so kot čiani po zakonu doižni ustanoviti skupnost sociainega skrbstva, in začne vcijati. ko da k sporazumu sogiasje Skupščina občine iiirska Bistrica
Skienitev samoupravnega sporazuma ugotovt skupščina skupnosti
318
URADNE OBJAVE
3 septembra 1982 — $t. 24
44.	č!en
Ta samoupravni sporazum se lahko dopo!ni a!i spremeni po postopku, ki seija za njegovo sklenitev.
45.	člen
Z dnem uve!javitve tega sporazuma preneha veijati Samoupravni sporazum o ustanov itvi Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ilirska Bistrica, sklenjen v letu 1975.
46.	č!cn
Samoupravni sporazum se objavi v Uradnih objavah.
Številka: U2-3/80 Datum: 21. decembra 1981
Na podlagi drugega odstavka 39. člena zakona o socialnem skrbstvu (Ur list SRS. štev. 35/79) in 8. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ilirska Bistrica (Uradne objave št. 24/82) je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ilirska Bistnca na seji dne 26. 6. 1981 sprejela
STATUT
OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA ILIRSKA BISTRICA
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Občinska skupnost socialnega skrbstva Ilirska Bistrica (v nadaljnjem besedilu: skupnost) je samoupravna interesna skupnost, ki so jo ustanovili delava v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, drugi samoupravno organizirani ljudje in občani v krajevnih skupnostih na območju občine Ilirska Bistrica — kot uporabniki socialno-skrbstvenih storitev (v nadaljnjem besedilu: uporabnik!), skupaj z delavci v organizacijah združenega dela na področju socialnega skrbstva ter delovnimi ljudmi in občani, organiziranimi v družbenih organizacijah in društvih, ki z izvrševanjem svoje dejavnosti ali posameznih socialnoskrbstvcnih storitev zadovoljujejo potrebe in interese po teh storitvah — kot izvajalci socialno-skrbstvenih storitev v občini (v nadaljnjem besedilu: izvajalci).
2.	člen
Skupnost je pravni naslednik Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ilirska Bistnca. ustanovljene s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ilirska Bistrica januarja 1975.
3.	člen
Ta statut ureja odnose med uporabniki in izvajalci, določa naloge skupnosti, samoupravno organiziranost, delo skupnosti v izjemnih razmerah, nadzor nad njenim delom, javnost dela. uveljavljanje materialnih pravic, naloge skupne strokovne službe ter postopek za sprjeem statutarnih določi! in način sprejemanja drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti.
4.	člen
Ime skupnosti je: »Občinska skupnost socialnega skrbstva Ihrska Bistrica« in je družbeno pravna oseba.
Sedež skupnosti je v litrski Bistrici
5.	člen
Skupnost ima štampiljko okrogle oblike z besedilom: »Občinska skupnost socialnega skrbstva, Ilirska Bistrica«.
6.	člen
Delo skupnosti je javno.
M. DEJAVNOST SKUPNOSTI
7.	člen
V skupnosti delavci, drugi delovni ljudje m občani po svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih vzajemno in solidarno zadovolju-
jejo svoje osebne in skupne potrebe ter interese po socialnem skrbstvu in usklajujejo delo na področju socialnega skrbstva.
V skupnosti uporabniki in izvajalci uresničujejo svobodno menjavo dela, združujejo delo in sredstva ter enakopravno in skupno odločajo o opravljanju dejavnosti socialnega skrbstva v skladu s skupnimi interesi in možnostmi, določajo obseg pravic ter pogoje in način njihovega uresničevanja, določajo politiko razvoja in pospeševanja socialnega skrbstva in uresničujejo druge skupne interese.
8.	člen
Dejavnost skupnosti je vpisana v sodnem registru.
III	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI A. Skupščina
9.	člen
Skupnost opravlja skupščina skupnosti, ki jo sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
Zbor uporabnikov ima 41 delegatskih mest, zbor izvajalcev pa 7 delegatskih mest.
Porazdelitev delegatskih mest med delegacije in konference delegacij za zbor uporabnikov in za zbor izvajalcev določi skupščina s posebnim sklepom.
L Pristojnosti skupščine
10.	člen
Skupščina ima naslednja pooblastila in odgovornosti:
—	določa, spremlja in usklajuje politiko razvoja in pospeševanja socialnoskrbstvene dejavnosti,
—	sprejema programe in načrte dela skupnosti,
—	sprejema finančni načrt, zaključni račun in periodične obračune skupnosti.
—	sprejema poročilo o delu skupnosti.
—	sprejema statut in druge samoupravne splošne akte skupnosti,
—	sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume.
—	sprejema sklepe in akte,.ki zadevajo naloge skupnosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	voli in razrešuje predsednike skupščine in njenih zborov ter predsednike in člane skupnih organov.
—	ustanavlja socialne zavode in uresmčuje ustanoviteljske pravice.
—	daje soglasje k statutu in drugim samoupravnim splošnim aktom skupne strokovne službe ter Centra za socialno delo.
—	voli delegate v skupščino Občinske skupnosti socialnega varstva Hirska Bistrica in delegate za skupščino Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije po načelu enake zastopanosti obeh zborov,
—	opravlja druge naloge, določene z zakonom, družbenimi dogovori. s samoupravnimi sporazumi, tem statutom in z drugimi samoupravnimi splošnimi akti.
2.	Pravice, obveznosti in odgovornosti delegatov
11.	člen
Delegati v skupščini 'majo pravice, obveznosti in odgovornosti. kijih določajo ustava, zakon, ta statut in poslovnik o delu skupščine
12.	člen
Delegati imajo pravico m dolžnost:
—	da se udeležujejo sej skupščine in da na sejah izražajo stališča delegacije. ki so jih delegirale v skupščino.
—	da predlagajo, oblikujejo in sprejemajo stališča in sklepe skupščine,
—	da predlagajo v obravnavo skupščini oziroma njenim organom vprašanja, ki se nanašajo na njihovo delo. izvrševanje zakonov in drugih aktov v zvezi s sprejetimi programi in sklepi skupščine,
—	da tvorno sodelujejo pri delu skupščine in njenih organov,
—	da delegacije, ki so jih delegirale v skupščino obveščajo o delu skupščine in njenih organov,
—	da so izvoljeni v organe skupnosti.
13.	člen
Pri zavzemanju stališč o v prašanjih. o katerih odloča skupščina, ravnajo delegati v skladu s smernicami svojih samouprav nih organizacij ali skupnosti in v skladu s temeljnimi stališči delegacij, ki so jih delegirale.
3. septembra 1982 — Št. 24
URADNE OBJAVE
319
kakor tudi v skladu s skupnimi in splošninr družbenimi potrebami in nteresi, vendar so pri izrekanju in glasovanju samostojni.
14.	člen
Delegati v skupščini in organih skupnosti so za svoje delo odgovorni članom skupnosti, ki so jih izvolili. Delegati, ki jih je skupščina skupnosti delegirala na seje skupščine občinske skupnosti socialnega varstva ali na seje skupščine Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, so za svoje delo odgovorni skupščini skupnosti oziroma tistemu zboru skupščine skupnosti, ki jih je delegiral.
15.	člen
Pravice, dolžnosti in odgovornosti delegatov, način uresničevanja pravic in dolžnosti ter druga vprašanja v zvezi z delom delegatov podrobno določa poslovnik skupščine skupnosti.
3.	Predsednik skupščine
16.	člen
Skupščina skupnosti ima predsednika skupščine in namestnika, ki ju skupščina izvoli izmed svojih delegatov za dobo 2 let, z možnostjo enkratne ponovne izvolitve.
17.	člen
Predsednik skupščine:
—	predstavlja in zastopa skupščino,
—	sklicuje seje skupščine,
—	voli skupne seje obeh zborov skupščine,
—	spremlja delo organov skupnosti in organov skupščine skupnosti,
—	skrbi, da dela skupščina v skladu s poslovnikom skupščine,
—	skrbi za uveljavljanje pravic delegatov v zvezi z opravljanjem njegovih funkcij v skupščini,
—	spremlja in nadzira izvajanje sklepov skupščine,
—	podpisuje sklepe in druge akte, ki jih sprejema skupščina,
—	usklajuje delo skupščine z delom njenih organov,
—	skrbi za javnost dela skupščine,
—	skrbi za sodelovanje skupščine z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, organizacijami in društvi, s katerimi se povezujejo naloge skupnosti, ter za sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami,
—	opravlja druge naloge po pooblastilu skupščine.
Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini.
18.	člen
Predsednik skupščine sme dati v mejah svojih pooblasti! in v soglasju skupščine drugi osebi pismeno pooblastilo za zastopanje skupnosti v določenih dejanjih s področja pravnega prometa in materialno-finanč-nega poslovanja, če skupščina tega vprašanja ni uredila z drugim samoupravnim aktom.
19.	člen
Namestnik predsednika skupščine nadomešča predsednika z vsemi pooblastili, če je !e-ta zadržan in ne more opravljati svojih dolžnosti.
4.	Sklicevanje sej skupščine
20.	člen
Skupščina dela in odloča na sejah.
Skupščina se sestaja po potrebi.
21.	člen
Sejo skupščine sklicuje in vodi predsednik. Predsednik skliče sejo na svojo pobudo, Če to zahteva najmanj tretjina delegatov zbora uporabnikov ali zbora izvajalcev, pristojni skupni organ skupščine ali organ skupnosti.
Sejo posameznega zbora skupščine sklicuje in vodi predsednik zbora.
Če predsednik v 15 dneh po prejemu zahteve ne skliče seje, jo skliče predlagatelj.
22.	člen
Seja skupščine mora biti sklicana 10 dni pred zasedanjem. Če je seja skupščine sklicana v krajšem roku, vendar ne v roku, krajšem od 7 dni, mora biti to v vabilu za sejo posebej obrazloženo.
23.	člen
Delo skupščine podrobneje ureja poslovnik skupščine
5.	Način sporazumevanja v skupščini
24.	člen
Skupščina skupnosti sprejema odločitve na sejah svojih zborov.
25.	člen
Na skupni seji obeh zborov delegati:
—	oblikujejo politiko in obravnavajo problematiko na področju socialnega skrbstva v občini,
—	obravnavajo osnutke in predloge zakonov s področja socialnega skrbstva in socialnega varstva ter dajejo pobude in predloge za spremembe ali dopolnitve teh zakonov,
—	obravnavata analize, poročila, informacije in drugo gradivo o delu skupnosti, njenih organov, skupne strokovne službe, organizacij združenega dela na področju socialnega skrbstva ter organizacij in društev, ter o uresničevanju posameznih zakonov in samoupravnih splošnih aktov,
—	obravnavata pripombe, mnenja in priporočila organov skupščine občine, družbenopolitičnih organizacij v občini, občinske skupnosti socialnega varstva ter drugih samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti v občini in republiki v zvezi z delom skupnosti,
—	volijo delegacijo za skupščino občinske skupnosti socialnega varstva po načelu enake zastopanosti obeh zborov.
—	volijo in razrešujejo predsednika skupščine ter predsednike in člane skupnih organov in organov skupnosti.
—	sprejemajo ugotovitvene sklepe o sprejetju samoupravnih splošnih aktov skupnosti oziroma aktov, h katerim pristopa skupnost,
—	dajejo soglasje k statutu in drugim samoupravnim splošnim aktom skupne strokovne službe in k imenovanju vodje te službe,
—	imenujejo tajnika skupščine skupnosti,
—	sprejemajo poslovnik skupščine in drugih organov,
—	uresničujejo ustanoviteljske pravice do socialnih zavodov,
—	določajo naloge, organiziranost in odgovornost skupnosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	opravljajo druge naloge, ki jih določajo zakon, ta sporazum, statut skupnosti in drugi samoupravni splošni akti, pa tudi druge naloge, ki so v pristojnosti skupščine in zanje ni izrecno določeno, da jih obravnava posamezni zbor samostojno ali da o njih odločata oba zbora enakopravno.
26.	člen
Enakopravno in ločeno v obeh zborih delegati:
—	opredeljujejo, usklajujejo in planirajo skupne in celotne družbene potrebe in interese na področju socialnega skrbstva,
—	določajo predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti,
—	sprejemajo plan skupnosti,
—	sprejemajo statut skupnosti in druge samoupravne splošne akte skupnosti,
—	sprejemajo program in načrt dela skupnosti in program razvoja dejavnosti socialnega skrbstva,
—	sprejemajo finančni načrt, zaključni račun in periodični obračun skupnosti,
—	sprejemajo samoupravne splošne akte in druge akte, h katerim pristopa skupnost,
—	sprejemajo elemente za pripravo samoupravnih sporazumov o temeljih planov skupnosti socialnega skrbstva,
—	oblikujejo merila svobodne menjave dela na področju socialno-skrbstvene dejavnosti,
—	sprejemajo kriterije in merila za pridobitev družbenih denarnih pomoči socialnega skrbstva,
—	sprejemajo nomenklaturo storitev na področju socialnega skrbstva,
—	usklajujejo elemente za določanje cene storitev,
—	opravljajo druge naloge, za katere je pristojna skupnost po zakonu in drugih predpisih ter samoupravnih splošnih aktih.
27.	člen
Vsak zbor samostojno:
—	odloča o verifikaciji pooblasti! delegatov na seji zbora.
—	voli predsednika zbora,
320
URADNE OBJAVE
3 septembra 1982 — §t. 24
—	ustanavlja svoje odbore komisije m druga delovna telesa.
—	sprejema programe svojega dela.
—	opravlja druge zadeve, za katere je pristojen posamezen zbor po zakonu m drugih predpisih ter samoupravnih splošnih aktih.
28.	člen
Po predhodnem izjavljanju delavcev, delovnih ljudi m občanov v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih odločajo delegati v skupščini o samoupravnem sporazumu o temeljih plana skupnosti in samoupravnem sporazumu o ustanovitvi skupnosti.
29.	člen
Odločitve in sklepi skupščine o zadevah, o katerih odločajo delegati v skupščin: na skupni seji obeh zborov so sprejeti, če je zanje glasovala večina vseh delegatov obeh zborov.
Odločitve in sklepi skupščine o zadevah, o katerih odločata oba zbora enakopravno, so sprejeti, če jih je v enakem besedilu sprejela večina vseh delegatov v vsakem zboru.
Odločitve in sklepi skupščine o zadevah, o katerih odloča posamezen zbor samostojno, so sprejeti, če je zanje glasovala večina vseh delegatov tega zbora.
30.	člen
Glasovanje v skupščini je javno.
31.	člen
(e samoupravni splošni akti in drugi akt ali sklep ni bi! sprejet v enakem besedilu v obeh zborih, zbora nadaljujeta obravnavo in znova glasujeta o spornih vprašanjih, potem ko sta dobila obširnejšo razlago in utemeljitev pripravljalca akta in sklepa.
Zbora lahko skleneta, da tedaj, ko zasedata ločeno, poslušata obrazložitev skupaj in da bosta sporna vprašanja obravnavala skupaj, preden bosta v zborih o njih glasovala ponovno
32.	člen
(e se zbora tudi po ponovnem glasovanju ne sporazumeta o spornem besedilu, se začne usklajevalni postopek. V ta namen določita skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor po 3 člane. Člani skupne komisije izvolijo izmed sebe predsednika komisije.
33.	člen
Predsednika zborov obvestita skupno komisije o neusklajenih stališčih in o spornih vprašanjih ter sporazumno s člani komisije določita čas njenega dela.
34.	člen
Komisija obravnava sporno vprašanje z namenom, da bi uskladila stališča in sestavila skupni predlog ter ga predložila zborom v sprejem.
Skupni predlog je sprejet, ko z njim soglaša večina članov komisije vsakega zbora.
3$. člen
Če v skupni komisiji ni doseženo soglasje večine predstavnikov ali če tudi po usklajevanju takoj po prekinitvi seje oziroma kasneje zbora ne sprejmeta sporazumnega predioga komisije, se odločitev o zadevi odloži do naslednje seje skupščine, s tem da skupščina zadevo vme v obravnavo delegacijam skupaj z dopolnilnimi obrazložitvami in utemeljitvami ter z besedilom predloga, ki ga je sporazumno pripravila komisija.
36.	člen
Če zbora po ponovni obravnavi in glasovanju na naslednji seji skupščine ne sprejmeta predloga akta ali sklepa o zadevi, o kateri sta pristojna enakopravno odločati, se predlog odloži z dnevnega reda.
Isti predlog je mogoče ponovno uvrstiti na dnevni red na predlog posameznega zbora ali na predlog pristojnega skupnega organa skupščine skupnosti.
37.	člen
Če v zadevi, ki so bistvenega pomena za uresničevanje skupnih interesov, ni doseženo soglasje obeh zborov tudi po usklajevalnem postopku. skupščina skupnosti predlaga Skupščini občine Ilirska Bistrica, da začasno uredi to vprašanje.
B Skupni organi
38.	člen
Za opravljanje stalnih skupnih nalog ter za izpolnjevanje sprejetih sklepov oblikuje skupščina stalne skupne organe uporabnikov m izvajalcev.
Predsednika in člane stalnih skupnih organov izvoli skupščina za dobo 4 let.
39.	člen
Za opravljanje določenih nalog, uresničevanje odločitev skupščine skupnosti in za spremljanje posameznih vprašanj, lahko skupščina oblikuje občasne skupne organe. Sestavo, delovno področje in trajanje mandatne dobe občasnih skupnih organov določi skupščina s sklepom o imenovanju organa.
40.	člen
Skupni organi delajo in odločajo na sejah. Skupni organi sklepajo veljavno, če je na seji prisotna večina članov.
Sklep je sprejet, če je zanj glasovala večina članov skupnega organa.
41 člen
Skupni organi so za svoje delo odgovorni skupščini.
42.	člen
Delo stalnega skupnega organa vodi predsednik, ki ga za dobo 4 let imenuje skupščina izmed svojih delegatov.
Predsednik skupnega organa opravlja zlasti naslednje naloge.
—	sklicuje in vodi seje,
—	podpisuje sklepe in druge akte organa.
—	skrbi za izpolnjevanje sklepov skupščine in organa.
43.	člen
Stalni skupni organ skupščine je odbor za svobodno menjavo dela. razvojne in splošne zadeve, ki opravlja naslednje naloge:
—	spremlja stanje in usmerja razvoj na področjih socialnega skrbstva v občini, daje skupščini predloge in pobude za posamezne rešitve in obvešča skupščino skupnosti o uresničevanju politike socialnega skrbstva v občini:
—	pripravlja osnutke in predloge samoupravnih sporazumov in drugih samoupravnih aktov ter sklepov, o katerih se uporabniki in izvajalci sporazumevajo v skupščini:
—	pripravlja predloge vsebinskih izhodišč, normativov in standardov za sklepanje samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela in daje mnenje o tem. ali so cene storitev v skladu s sprejetimi izhodišči, normativi in standardi:
—	pripravlja predloge samoupravnih sporazumov o temeljih plana in finančnih programov, drugih planskih dokumentov skupnosti ter skrbi za njihovo uresničevanje:
—	spremlja uresničevanje samoupravnih sporazumov družbenih dogovorov in drugih sklepov in ukrepov, ki jih je sprejela skupščina skupnosti in o ugotovitvah poroča skupščini skupnosti ter predlaga ustrezne ukrepe:
—	zagotavlja sodelovanje z ustreznimi organi Skupščine občine Ilirska Bistrica, družbenopolitičnimi organizacijami, skupnostjo socialnega varstva in drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenimi organizacijami in društvi v občini:
—	evidentira kandidate za opravljanje posameznih funkcij in zadolžitev v skupnosti;
—	opravlja druge naloge po pooblastilu skupščine skupnosti.
Odbor ima predsednika in 4 člane.
44.	člen
Natančnejše določbe o delu skupnih organov vsebuje poslovnik skupščine.
C. Svet socialnega skrbstva
43. člen
Za odločanje o pravici posameznika ali družine do materialne pomoči socialnega skrbstva in za odločanje o pravicah, obveznostih ali pravnih koristi posameznikov v izvrševanju javnih pooblastil, ki so organom socialnega skrbstva občinskih skupnosti zaupana po zakonu, oblikuje skupščina skupnosti svet socialnega skrbstva.
3. septembra 1982 — št. 24
URADNE OBJAVE
321
46.	č!en
Svet socialnega skrbstva zlasti:
—	odloča o materialnih pomočeh socialnega skrbstva odraslim osebam. družinam in mladoletnim posameznikom,
___odloča o zadevah rejništva,
—	odloča o zadevah posvojitve.
—	odloča o postavitvi mladoletnih oseb pod skrbništvo, o postavitvi skrbnika in o drugih zadevah in ukrepih s področja skrbništva nad mladoletniki,
—	odloča o postavitvi pod skrbništvo odraslih oseb, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost, o postavitvi skrbnika, o ukrepih, ki jih zahteva varstvo osebnosti in varstvo premoženjskih in drugih pravic in koristi varovancev, ter o drugih zadevah v zvezi s skrbništvom nad oratimi,
—	odloča o postavitvi začasnega skrbnika osebam, ki so v postopku za odvzem poslovne sposobnosti.
—	odloča o postavitvi skrbnika za poseben primer mladoletnim in odraslim osebam,
—	odloča o spregledu zakonskih zadržkov za sklenitev zakonske zveze.
—	odloča o izvrševanju roditeljskih pravic, če si starši niso med seboj edini,
—	odloča, pri katerem od roditeljev bo otrok živel, če starši ne živijo skupaj,
—	odloča o ureditvi stikov med otrokom in roditeljem, pri katerem otrok ne živi,
—	odloča o prepovedi stikov med otrokom in roditeljem,
—	odloča o odvzemu otroka staršem o oddaji otroka v zavod in o drugih ukrepih socialnega skrbstva, ki jih zahtevata vzgoja in varstvo otroka ali varstvo otrokovih premoženjskih in drugih pravic in koristi,
—	odloča o odobritvi pravnih poslov, s katerimi se odsvojijo ali obremenijo stvari iz premoženja mladoletnih oseb,
—	odloča o razpršitvi in napotitvi na usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju,
—	odloča o predlogu sodišču za odvzem ali vrnitev roditeljskih pravic staršem in o predlogu za podaljšanje roditeljske pravice čez otrokovo polnoletnost.
—	odloča o predlogu sodišča za pnznanje popolne poslovne sposobnosti mladoletniku, ki je posta! roditelj.
—	daje mnenje sodišču, kateremu od roditeljev naj se zaupajo v varstvo in vzgojo skupni otroci v primeru razveze zakonske zveze,
—	opravi uskladitev (valorizacijo) preživnin za odrasle in mladoletne preživninske upravičence,
—	določi svetovalca po določbah zakona o izvrševanju kazenskih sankcij polnoletnim osebam, ki jim je izrečena pogojna obsodba, za izvrševanje varstvenega nadzorstva, in svetovalca po odpustu s prestajanja kazni,
—	spremlja ha podlagi strokovnih analiz socialne razmere družin v stanju socialne potrebe, problematiko na področju družbenega varstva socialno ogroženih odraslih in ostarelih oseb v občini in predlaga skupščini skupnosti ukrepe za izboljšanje položaja te skupine občanov,
—	opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in na podlagi zakona izdani predpisi, samoupravni splošni akti skupnosti,
—	opravlja druge zadeve, ki mu jih poveri skupščina skupnosti.
47.	člen
Pri obravnavanju in odločanju v individualnih zadevah je pri delu sveta, navedenega v prejšnjem odstavku, javnost izključena.
Vsi člani sveta in njihovi namestniki (v nadaljnjem besedilu, člani) ter druge osebe, ki so navzoče na sejah svetov, so dolžni kot tajnost va rosati vse, kar zvedo na sejah oziroma v zvezi z opravljanjem svoje funketje v svetu, in kar bi tahko škodovalo ugledu obravnavanih oseb ali drugih občanov, ali bi imelo za njih kake druge neugodne posle !ce, če bi za to izvedele nepoklicane tretje osebe.
Dolžnost varovanja tajnosti v mislu prejšnjega odstavka tega ena traja tudi po prenehanju mandata v,svetu
48.	člen
Svet socialnega skrbstva ima predsednika, 4 člane in enako števi o namestnikov.
Predsednika, člane sveta in njihove namestnike izvoli skupščma skupnosti za mandatno dobo 4 let in so lahko po izteku mandata po novno izvoljeni še za eno mandatno dobo.
D. Svet za odpravljanje spravnih poskusov
49.	člen
Svet za opravljanje spravnih poskusov je organ skupnosti za opravljanje spravnih poskusov v postopku za razvezo zakonske zveze.
Spravni poskus opravi predsednik sveta ali član sveta, ki ga določi predsednik.
Spravni poskus se opravlja v skladu s pravilnikom, ki ga sprejme skupščina skupnosti.
Javnost je pri opravljanju spravnega poskusa izključena.
Glede varovanja tajnosti se smiselno uporabljajo določbe 47. člena tega statuta.
50.	člen
Splošno problematiko v zvezi z opravljanjem spravnih poskusov svet občasno obravnava na seji, ki jih sklicuje in vodi predsednik sveta.
Seje sveta morajo biti vsaj dvakrat na leto, zaradi poenotenja dela in medsebojne izmenjave izkušenj med člani sveta.
Na seji sprejme svet tudi letno poročilo o svojem delu, ki ga predloži skupščini skupnosti.
51.	člen
Svet za opravljanje spravnih poskusov ima skupaj s predsednikom in njegovim namestnikom 5 članov.
Predsednika, namestnika predsednika in ostale člane sveta za opravljanje spravnih poskusov imenuje skupščina skupnosti praviloma izmed svetovalcev zakonske svetovalnice oziroma izmed oseb, ki izpolnjujejo pogoje iz 15. člena pravilnika o delu zakonskih svetovalnic in predzakonskega svetovanja. Predsedniki in člani organov iz tega člena so imenovani za štiri leta in so lahko po poteku te dobe ponovno imenovani za enako obdobje.
IV.	DRUŽBENO PLANIRANJE
52.	člen
Nosilci družbenega planiranja na področju socialnega skrbstva so delavci, delovni ljudje in občani, združeni v skupnosti.
Delavci, delovni ljudje in občani uresničujejo pravico in dolžnost planiranja v skupnosti tako, da sklepajo samoupravne sporazume o temeljih plana skupnosti in plane skupnosti ter skrbijo za njihovo nemoteno uresničevanje.
53.	člen
Skupnost planira dolgoročni, srednjeročni in letni razvoj socialnega skrbstva.
Dolgoročni razvoj načrtuje skupnost za obdobje 10 ali več let. Srednjeročni plan sprejema skupnost za obdobje 5 let, letni plan pa za obdobje 1 leta.
54.	člen
Planiranje v skupnosti se prične s sklepom o pripravi plana, ki ga sprejme skupščina skupnosti. Sklep skupščine določa roke, do katerih morajo biti pripravljeni planski akti.
55.	člen
Za pripravo plana je odgovoren odbor za svobodno menjavo dela, razvojne in splošne zadeve.
Odbor pripravi delovni program za pripravo plana, določi roke za posamezna opravila in njihove nosilce.
56.	člen
Odbor za svobodno menjavo dela, razvojne in splošne zadeve pripravi strokovne podlage za oblikovanje elementov za sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti, ki jih je uskladi! v občihski skupnosti socialnega varstva.
Elemente iz 1. odstavka tega člena določa sklep skupščine skupnosti.
57.	člen
Elemente za sporazum iz prejšnjega člena sprejemajo delavci, delovni ljudje in občani kot udeleženci samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti ter jih preko svojih delegatov usklajujejo v skupščini skupnosti.
58.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti je sprejet, ko skupščina skupnosti ugotovi, da so ga sprejeli vsi udeleženci sporazuma.
322
URADNE OBJAVE
3. septembra 1982 — št. 24
59.	člen
Na pod!agi sprejetega samoupravnega sporazuma o temeljih piana skupnosti, sprejmejo uporabniki in izvajalci v skupščini skupnosti plan skupnosti.
60.	člen
Za pripravo in sprejem dolgoročnega plana smiselno veljajo določbe tega statuta o pripravah in sprejemanju srednjeročnega plana.
V.	DELO V !ZtEMN!H RAZMERAH
61.	člen
Skupnost sprejme svoj obrambni načrt in uresničuje druge pravice in dolžnosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. V skladu z zakonom in obrambnimi načrti ter sklepi družbenopolitične skupnosti skupnost organizira in neposredno opravlja priprave za delo v vojni, skrbi za varnost in reševanje ljudi in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah, zagotavlja sredstva za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter opravlja druge naloge, pomembne za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
62.	člen
Za načrtne in učinkovite obrambne priprave je pristojna skupščina. Skupščina določa načrt obrambnih priprav, upoštevaje pri tem svoje razvojne načrte, oziroma programe dela ter svoje naloge v neposredni vojni nevarnosti in vojni.
63.	člen
Za neposredno opravljanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite izvoli skupščina odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Odbor ima 5 članov. Člani odbora so predsednik skupščine in predsednika zborov, predsednik odbora za svobodno menjavo dela, razvojne in splošne zadeve, predsednik sveta socialnega skrbstva in tajnik skupščine skupnosti.
Predsednik odbora je predsednik skupščine.
64.	člen
Odbor ima naslednje naloge:
—	sprejema in dopolnjuje obrambni načrt skupnosti;
—	usklajuje obrambne priprave skupnosti z obrambnimi pripravami republiške skupnosti socialnega skrbstva in občinskimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi;
—	skrbi za varnostne in varstvene ukrepe v pripravah na ljudsko obrambo in družbeno samozaščito;
—	opravlja druge naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite v skladu z zakonom.
65.	člen
Če nastopijo izjemne razmere, skupnost prilagodi svoje delo načrtom za delo v teh razmerah in ukrene vse potrebno za nemoteno delo ter za odstranitev posledic.
Da bi skupnost zagotovila usklajeno in učinkovito načrtovanje dela v izjemnih razmerah se povezuje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter z družbenimi in družbenopolitičnimi organizacijami.
IV. NADZOR NAD DELOM SRČNOSTI
66.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani nadzorujejo delo skupnosti prek svojih delegatov v skupščini in njenih organih ter po posebnem organu — odboru samoupravne delavske kontrole.
67.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole nadzira zlasti:
—	uresničevanje sprejete politike skupnosti;
—	uresničevanje samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti;
—	uveljavljanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, katerih udeleženec je skupnost;
—	izpolnjevanje sklepov skupščine in njenih organov;
—	združevanje, uporabo in razpolaganje s sredstvi skupnosti;
—	obveščanje delegatov o vprašanjih, ki so pomembna za odločanje;
— delo skupne strokovne službe;
____ druge naloge, določene z zakoni oziroma s samoupravnimi splošnimi akti skupnosti.
6M člen
Odbor trna 5 članov Mandat članov odbora traja štiri leta. Ista oseba je lahko največ dvakrat zapored izvoljena za člana odbora. Člane odbora volijo in odpokhčejo preko skupščine skupnosti delegacije uporabnikov in izvajalcev, ki so člani skupnosti, na podlagi enotne kandidatne liste, ki jo predloži skupščina skupnosti Poimenske kandidate za člane odbora predlaga pristojni organ za kadrovske zadeve pri občinski konferenci SZDL.
Skupščina skupnosti s posebnim sklepom ugotovi, da so člani odbora izvoljeni.
Za člana odbora ne more biti izvoljen član organov skupnosti ozi roma skupščine, niti njen vodilni funkcionar.
69.	člen
Delo odbora vodi predsednik, ki ga na prvi seji izmed sebe izvolijo člani odbora.
70.	člen
Delo, organizacijo in sestavo odbora za samoupravni nadzor ureja pravilnik o organizaciji in delu odbora samoupravne delavske kontrole skupnosti.
Vil. JAVNOST DELA
71.	člen
Skupnost mora zagotoviti redno, pravočasno in popolno obveščanje javnosti o stanju in problematiki socialnega skrbstva v občini, razvoju socialnega skrbstva, uresničevanju sprejete politike m vseh samoupravnih odločitev skupnosti delovanju delegatskega sistema in delegatskih odnosih, delu skupne strokovne službe, uporabi sredstev, združenih za socialno skrbstvo in drugih pomembnih vprašanjih.
72.	člen
Predstavniki organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev, samoupravnih interesnih skupnosti, sredstev javnega obveščanja in občani imajo pravico biti navzoči na sejah skupščine in njenih organov ter sodelovati v razpravi, nimajo pa pravice odločanja.
73.	člen
Za redno obveščanje javnosti o delu skupnosti je odgovoren predsednik skupščine.
VIII DRUŽBENE MATERIALNE POMOČI V SOCIALNEM SKRBSTVU
74.	ČLEN
V skrbi za socialno varnost občanov zagotavljajo delavci, delovni ljudje in občani, združeni v skupnosti, družbeno denarno in drugo materialno pomoč (v nadaljnjem besedilu materialno pomoč) občanom, ki so nesposobni ali bistveno zmanjšano sposobni za pridobitno delo in ki so materialnoogroženi, oziroma če tem osebam ni mogoče zagotoviti preživljanja ali jim pomagati na drug ustrezen način.
Sk upščina skupnosti sprejme poseben samoupravni splošni akt, s katerim se v skladu z zakonom natančneje določijo pogoji za uveljavitev in trajanje pravic, oblike materialnih pomoči, obveznosti in odgovornosti prejemnikov materialne pomoči do skupnosti ter druga pomembna vprašanja v zvezi z materialnimi pomočmi.
Ne glede na vse določbe samoupravnega akta skupnosti o pogojih za uveljavitev in trajanje pravice do materialne pomoči, nima pravice do te pomoči občan, ki formalno sicer izpolnjuje pogoje za dodelitev, se pa na podlagi drugih dokazov ugotovi, da ne živi v slabih materialnih razmerah in torej take pomoči ni nujno potreben.
*	75. člen
Skupščina skupnosti sprejme kriterije za dogovarjanje in sklepanje občana, kateri uveljavlja ali v katerikoli obliki že prejema materialno pomoč socialnega skrbstva, prispevale osebe, ki so tega občana po zakonu dolžne preživljati, s svojega preživninskega prispevka ne dajejo niti na podlagi dogovora o preživ nini, niti na podlagi sodne odločbe ali kakšnega drugega akta.
URADNE OBJAVE
3. septembra 1982 — Št. 24
323
76.	čten
Sporazume v smislu prejšnjega odstavka skiepa skupnost, če so-ciaino ogroženemu občanu dodeti materiato pomoč, z osebami, ki so dotine prispevati za preživtjanje prejemnika materiale pomoči
S samoupravmm sptošnim aktom iz 74. čtena tega statuta se dotoči način ukrepanja skupnosti v primeru, če osebe, ki so dotine prispevati za preiivijanje občanov, ne dajejo svojega prispevka v sktadu z nave-denimi kriteriji.
77.	č!en
Skupščina skupnosti v sktadu s ptanskimi akti skupnosti in drugimi samoupravnimi akti s sktepom dotoči višino denarne pomoči, ki predstav! ja prejemnikom v občini edini vir sredstev za preživtjanje, najvišjo možno višino enkratne denarne pomoči ter višino drugih obtik materiale pomoči, pri katerih je dotočitev višine možna. Podrobne dotoči-tve o tem vsebuje samoupravni sptošni akt skupnosti iz 74. čtena tega statuta.
Sktepe iz prejšnjega odstavka sprejme skupščina najmanj enkrat tetno, če ni z družbenim dogovorom ati samoupravnim sporazumom dotočeno, da se opravi usktaditev (vatorizacija) materiatnih pomoči tudi med tetom, oziroma, da se tudi med tetom na novo dotoča višina posameznih obtik materiatnih pomoči sociatnega skrbstva.
O	pravic! posameznika ati družine do materiale pomoči odtoča svet sociatnega skrbstva v okviru svoje pristojnosti, dotočene s tem statutom v sktadu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti.
V nujnih neodtožtjivih primerih, ko je sociatna stiska občana ati druge upravičene osebe tako huda, da ni mogoče počakati na odločitev pristojnega sveta, odtoči o pravici posameznika ati družine do enkratne denarne pomoči direktor Centra za sociatno deto, ki pa mora svojo od-točitev predtožiti v odobritev pristojnemu svetu na prvi seji.
78.	čten
Najmanj enkrat tetno, če je potrebno pa tudi večkrat, se ponovno preizkusi, ati in v kakšni meri prejemniki materiale pomoči sociatnega skrbstva izpotnjujejo pogoje za nadatjnje prejemanje materiatne pomoči v sktadu z dotočiti samoupravnega sptošnega akta iz 74. čtena tega statuta (revizija materiatnih pomoči).
79.	čten
Postopek za uvetjavtjanje pravice do materiatnih pomoči, za revizijo ter za vatorizacijo materiatnih pomoči dotoča Pravitnik o postopku za uvetjavtjanje pravice in vatorizacijo materiatnih pomoči v sociatncm skrbstvu, ki ga sprejme skupščina Skupnosti sociatnega skrbstva Stove-nije.
!X. SKUPNA STROKOVNA SLUŽBA
80.	čten
Za opravtjanje strokovnih, administrativnih, tehničnih in tem podobnih det, ki so potrebna za nemoteno detovanje skupščine skupnosti in njenih organov, ustanovi skupnost skupaj z drugimi interesnimi skupnostmi s področja družbenih dejavnosti v občini, skupno strokovno stužbo.
Natoge, ki jih detovna skupnost skupne strokovne stužbe opravtja za skupnost, se natančneje dotočijo s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih.
8!. čten
Opravljanje dotočen!h de! tahko skupnost zagotovi tudi z dogovorom z drugo skupnostjo, organizacijo ati upravnim organom.
82.	čten
Skupna strokovna stužba se ustanovi s samoupravnim sporazumom, td ga sktenejo med seboj samoupravne interesne skupnosti, za katere bo detovna skupnost skupne strokovne stužbe opravtjata do ocena deta.
83.	čten
Skupščina skupnosti daje sogtasje k dotočbam statuta skupne stro kovne stužbe. ki se nanašajo na uresničevanje natog, zarad! katenn je
bita detovna skupnost skupne strokovne stužbe ustanovtjena,
de! in natog, ki jih opravtja skupna strokovna siužba ter k imenovanju vodje skupne strokovne stužbe.
.X PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE ,
84.	čten
Dokter ne bo ustanovtjeno posebno sodišče združenega deta za področje sociatnega skrbstva, tahko občani uvetjavtjajo sodno varstvo svojih pravic pred pristojnim sptošnim sodiščem združenega deta.
85.	čten
Dokter ni ustanovtjen Center za sociatno deto v sktadu s 95. čtenom zakona o sociatnem skrbstvu, opravtja natoge, ki jih ima po tem statutu center za sociatno deto oziroma njegovi strokovni detavci, strokovna stužba občinske skupnosti sociatnega skrbstva, oziroma njeni strokovni detavci.
V primerih iz prejšnjega odstavka opravtja natoge, za katere je po tem samoupravnem sporazumu pristojen direktor centra za sociatno deto vodja strokovne stužbe občinske skupnosti.
86.	čten
Ta statut je sprejet, ko ga sprejme skupščina skupnosti, vetjati pa začne ko da k njemu sogtasje Skupščina občine ttirska Bistrica.
87.	čten
Za obvezno raztago tega statuta je pristojna skupščina skupnosti.
88.	čten
Ta statut se tahko dopotni ati spremeni po postopku, ki vetja za njegovo sktenitev.
89.	čten
Z dnem uvetjavitve tega statuta preneha vetjati statut skupnosti, ki je bit sprejet dne 17. 3. 1975.
Štev.: 02-6/80-5	7
Datum: 21. december 1981
PREDSEDNIK SKUP$Č!NE SKUPNOST!
Mdka PROSEN, t.r.
STANOVANJSKA SKUPNOST OBČ!NE HJRSKA B!STR!CA
Na podtagi 79. čtena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. tist SRS, št. 3/81), 37. čtena zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. tist SRS, št. 18/74), 20. čtena družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavtjanje in usktajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Stoveniji (Ur. tist SRS, št. 15/81), 12. čtena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Itirska Bistrica, ter 13. čtena statuta stanovanjske skupnosti občine Itirska Bistrica je zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti na 19. seji dne 22. aprita 1982 sprejet
PRAVILNIK
O POGOJIH IN MERILIH ZA DODELJEVANJE DRUŽBENIH STANOVANJ, S KATERIMI RAZPOLAGA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE ILIRSKA BISTRICA
L SPLOŠNE DOLOČBE
1.	čten
S tem pravitnikom opredeljuje stanovanjska skupnost občine It. Bistrica (v nadatjnjem beseditu: stanovanjska skupnost) pogoje in merita za dodetjevanje družbenih stanovanj, s katerimi razpotaga stanovanjska skupnost in sicer:
—	sktad stanovanj, s katerimi razpotaga stanovanjska skupnost ter vire financiranja za gradnjo oziroma nakup družbenih stanovanj;
—	kategorije upravičencev za dodetitev stanovanj;
—	sptošne in posebne pogoje, ki jih morajo izpotnjevati upravičenci za dodetitev stanovanj;
-— obtikovanje prednostnega vrstnega reda;
—	merita za sestavo prednostnega vrstnega reda;
—	tastno udetežbo ob pridobitvi stanovanja;
—	stanovanjske standarde;
—	zamenjavo stanovanj;
—	izjemno reševanje stanovanjskih vprašanj.
324	URADNE OBJAVE
II SKLAD STANOVANJ. S KATERIMI RAZPOLAGA STANOVANJSKA SKUPNOST TER VIR) FINANCIRANJA ZA GRADNJO OZIROMA NAKUP DRUŽBENIH STANOVANJ
2.	č!en
Kot sklad stanovanj, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost in jih obravnava ta pravilnik, se štejejo vsa stanovanja, ki so bila prenesena na dan 31. 12. 1981 na stanovanjsko skupnost.
3.	člen
Viri financiranja za gradnjo oziroma nakup družbenih stanovanj so:
—	prosta sredstva odpravljenega občinskega stanovanjskega sklada:
—	sredstva lastne udeležbe upravičencev do družbenih stanovanj:
—	sredstva amortizacije iz stanarin, ki jo v okviru stanovanjske skupnosti združijo skupnosti stanovalcev in namenijo za gradnjo oziroma nakup družbenih stanovanj:
**— sredstva, pridobljena s plačilom razlike pri zamenjavi novih družbenih stanovanj z drugimi družbenimi stanovanji:
—	namenska kreditna sredstva temeljnih bank.
—	sredstva, odprodanih ter družbenih stanovanj
4.	člen
Sredstva, namenjena po prejšnjem členu tega pravilnika za gradnjo oziroma nakup družbenih stanovanj, se uporabijo tudt:
—	za vračilo kreditov, najetih za gradnjo oziroma nakup družbenih stanovanj:
—	za vračdo lastne udeležbe občanom, ki so pridobili družbeno stanov anje po tem pravilniku
HI KATEGORIJE UPRAVIČENCEV ZA DODELITEV DRUŽBENIM STANOVANJ
5 člen
Upravičenci za dodelitev družbenih stanovanj, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost so:
—	občani in družine z nižjim mesečmm skupmm čistim dohodkom na člana družtne od poprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji:
—	upokojenci in invalidi:
—	borci NOV:
—	delavci zaposleni v delovnih skupnostih in zavodih s področja šolstva. otroškega varstva, izobraževanja, zdravstva, socialnega skrbstva, kulture ter drugih družbenih dejavnosti.
—	delavci mdice:
—	za delo nesposobni občani.
IV	SPI OSNI IN POSEBNI POGOJI ZA DODELITEV DRUŽBENEGA STANOVANJA
6.	člen
Vsi upravičenci za dodelitev družbenega stanovanja morajo izpo! njevati naslednje splošne pogoje:
—	da upravičenec za stanovanje oziroma kdo od članov njegove družine ni imetnik stanovanjske pravice na primernem stanovanju ali lastnik primernega vseljivega stanovanja:
da upravičenec za stanovanje stalno biva na območju občine Ilirska Bistrica.
—	da upravičenec oziroma njegova družina doslej šc niso imeli ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja:
—	da upravičence ali za delo sposoben član ožje družine ni neupravičeno nezaposlen.
7.	člen
Posebrn pogoji za dodelitev družbenega stanovanja so:
a)	za občane in družine z nižjrm poprečnim čistim osebmm dohodkom na člana družine
—	da skupni čist! dohodek na člana družine v letu pred sprejemom prednostnega vrstnega reda ne presega poprečnega OD v SR Sloveniji, kot ga izračuna Zavod SR Slovenije za statistiko:
b)	za upokojence in invalide:
—	da skupni dohodek na člana družine ne presega mejnega zneska, določenega v okviru skupnosti socialnega varstva v letu pred sprejemom prednostnega vrstnega reda. razen za reševanje stanovanjskih
3. septembra 1982 — Št 24
vprašanj upokojencev in invalidov, ki se jim dodeli družbeno stanovanje. kupljeno iz sredstev SPIZ v SR Sloveniji.
V	OBLIKOVANJE PREDNOSTNEGA VRSTNEGA REDA
8.	člen
Stanovanjska skupnost evidentira vloge za dodelitev družbenih stanovanj. s katerimi razpolaga, skozi celo leto. prispele vloge pa se obravnavajo enkrat letno. t j. ob sestavi prednostnega vrstnega reda za dodelitev družbenih stanovanj in sicer v roku. ki ga določi zbor upo rabnikov skupščine stanovanjske skupnost!
9.	člen
Upravičenci, ki želijo pridobiti družbeno stanovanje, v fožjjo utemeljeno vlogo, opremljeno z ustreznimi dokazili na odbor za so'irhmost stanovanjske skupnosti.
10.	člen
Vloga za dodelitev družbenega stanovanja mora vsebovati;
—	osebne podatke o upravičencu in člamh njegove dtu/ine
—	podatke o času bivanja v občini in čakalni dob! na primerno stanovanje:
—	opis socialnega in materialnega položaja upravičenca in članov njegove družine.
—	uradno overjena dokazila o osebnem dohodku, pokojnim ali invalidnini za upravičenca in zaposlene člane družine.
—	morebitna potrdila o težjih boleznih upravičenca in članih njegove družine.
! L člen
Navedbe v vlogi iz prejšnjega člena tega pravilnika mora overiti temeljna organizacija združenega dela ali delovna skupnost, center za socialno delo. društvo upokojencev, občinski odbor ZZB NOV. oziroma krajevna skupnost, upoštevaje status prosilca.
! 2. člen
Vse prejete vloge za dodelitev družbenega stanovanja preveri komisija odbora za solidarnost stanovanjske skupnosti, predvsem na podlagi komisijskega ogleda stanovanjskih razmer ter podrobne proučitve socialnega in materialnega položaja upravičenca.
Komisija odbora za solidarnost sestav! per opravljenem komisijskem ogledu in proučitvi celotne dokumentacije zapisnik. k< ga posreduje v obravnavo odboru za solidarnost stanovanjske skupnosti
V zapisniku komisije mora hiti izoblikovan predlog komisije o načinu reševanj:! stanovanjskega vprašanja posameznega upravičenca.
Odbor za solidarnost stanovanjske skupnosti oblikuj osnutek prednostnega vrstnega reda za dodelitev družbemh stanovanj na seji. na katero so vabljeni tud! člani komisij odbora, po potrebi pa tudt drugi zainteresirani predstavniki samoupravnih organizacij nr skupnosti iz 11. člena tega pravilnika.
13.	člen
Osnutek prednostnega vrstnega reda se javno objava s pozivom na javno razpravo ter naslovom odbora za solidarnost stanovanjske skupnosti, k! je nosilec javne razprave
Javna razprava o osnutku prednostnega vrstnega r?da ttaja 30 dni.
14.	člen
Po končani jav m razprav i odbor za solidarnost stan* *v. n pke skupnosti na seji obravnava vse pripombe, prispele v odprtem roku za javno razpravo, zavzame do pripomb svoje stališče ter oblikuje predlog prednostnega vrstnega reda za dodelitev dt užhenih stanovanj in ga posreduje v obravnavo in potrditev zboru uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti.
Odbor za solidarnost seznani zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti tudi s podatki o občanih, katerih vloge je odbor za solidarnost st. nčvžmske Skupnosti zavrni! kot neutemeljene ter o razlogih za zavrnit ^ovih vlog.
1$. člen
Zbor uporabnike skupščine stanovanjske skupnosti lahko pred dokončno potrditvijó ednostnega vrstnega reda na podlagi ustrezno dokumentiranega p' Jloga. o katerem je zavzel poprejšnje stališče tudi odbor za solida! st, izloči posameznega občana iz prednostnega
3. septembra 1982 — št. 24
URADNE OBJAVE
325
vrstnega reda oziroma vključi posameznega občana v predndstni vrstni red, kolikor so izpolnjeni vsi pogoji po tem pravilniku. !
16.	člen
Po potrditvi prednostnega vrstnega reda na zboru upbrabnikov skupščine stanovanjske skupnosti se le-ta objavi na oglasni deski skupščine občine Ilirska Bistrica in stanovanjske skupnosti;
Ì
17.	člen
Odločbe o dodelitvi družbenih stanovanj izda predsednik bdbora za solidarnost stanovanjske skupnosti.
Odločbe morajo biti obrazložene in morajo vsebovati pouk o pravnem sredstvu.
VI.	MERILA ZA SESTAVO PREDNOSTNEGA VRjSTNEGA REDA
t
t
18.	člen ,	j
Stanovanjska skupnost upošteva za sestavo prednostnegb vrstnega reda zlasti naslednje osnove in merila:
—	oceno stanovanjskih razmer, v katerih živi občan in njegova družina;
—	socialni in materialni položaj občana in njegove družine;
—	delovni prispevek:
—	skupno delovno dobo občana;
—	zdravstveno stanje občana in njegove družine;
—	udeležbo v NOV;
—	čas bivanja v občini in čakalno dobo na primerno stanovanjc.
19.	člen
Osnove in merila iz prejšnjega člena tega pravilnika ovrednoti stanovanjska skupnost z naslednjim številom točk.
A) OCENA STANOVANJSKIH RAZMER
! Stanovanjski status
a)	nima stanovanja (sam stanuje v samskem domu. ozirohia z družino stanuje pn starših ali sorodnikih v stanova! ju. ki po stanovanjskih normativih odgovarja le za poto be staršev oziroma sorodnikov ali je podnajemnik) se točkuje s
Za vsako leto bivanja v samskem domu oziroma starših (sorodnikih) oziroma kot podnajemnik se število točk poveča za 10. vendar ne več kot za 100 točk.
b)	Stanuje kot sostanovalec (ima odgovarjajočo odločbe ) Bivanje pri starših se ne točkuje pod točko b. Za vs: ko leto bivanja v teh pogojih se število točk poveča zd 5. vendar skupaj največ za $0 točk.
c)	Imetnik stanovanjske pravice na neprimernem stapo vanju
Za vsako leto bivanja v neprimernem stanovanju se število točk poveča za 5. vendar največ skupaj do 50 točk. Opomba: za stanovanja, navedena pod b) se lahko točkuje tudi ena od možnosti pod b) ali c), ne more p: se točkovati bivanje v neprimernem stanovanju, ki se lo-datno lahko točkuje še:
—	bivanje v vlažnem, mračnem, kletnem ali podstrešnem stanovanju
bivanje v vlažnem stanovanju
—	bivanje v kletnem ali podstrešnem stanovanju
2. Stanovanjska površina, ki odpade na enega člana gospo-j
150
točkami
pri
točk
100
50
dinjstva: do 4 nr nad 4—6 m* nad 7—8 nad 8— 10 m nad 10—12 nr nad 12—14 m' nad 14—16 m' nad 16—!8m^ nad 18—20 m^ nad 20
točk
100
80
60
100
90
80
70
60
50
40
30
20
3. Stanovanje brez posameznih delov oziroma njihova souporaba:
a)	stanovanje brez kuhinje	40
b)	souporaba kuhinje	20
c)	souporaba spalnice	20
d)	souporaba WC (če vsi uporabniki niso družinski člani)	10
e)	souporaba WC (če je v hiši, vendar izven stanovanja)	20
f)	souporaba WC(WC izven hiše)	30
g)	stanovanje brez kopalnice	20
h)	souporaba kopalnice (če vsi	uporabniki niso družinski
člani)	jo
i)	v stavbi ni vodovoda	20
j)	v stanovanju ni vodovoda	10
k)	utesnjenost v primernem stanovanju
—	dve družini v istem stanovanju	40
—	tri družine v istem stanovanju	60
Opomba: se točkuje samo ena od možnosti utesnjenosti
. v primernem stanovanju.
4. Funkcionalnost stanovanja:
—	visoki stropovi	10
—	vhod v stanovanjski prostor iz hodnika, ki je v souporabi	20
—	vhod v posamezni stanovanjski prostor je iz dvorišča	30
—	slaba sončnost (majhna okna)	20
—	stanovanje jc nefunkcionalno (preveliko)	30
Točkovanje po zadnji alinei velja za zelo stara stanovanja.
B) SOCIALNO MATERIALNI POLOŽAJ
1. Upravičenca
a)	zdravstveno stanje:	točk
—	težja invalidnost	ali duševna obolelost	60
—	ostala trajna obolenja na katera vpliva neprimerno
stanovanje	40
b)	samohranilka (samohranilec)	40
Opomba: status samohranilke se opredeli po »pravilniku o pogojih za pridobitev pravice do denarnih pomoči«. ki ga je sprejela Zveza skupnosti otroškega varstva SRS. Ur. list SRS št. I /79 (člen ! 2).
c)	upravičenec do stalne družbene pomoči	50
č) doba bivanja v občini, kjer ima prosilec stalno bivališče:
za vsako leto nad 5 let bivanja se točkuje po 5 točk, vendar največ skupaj do 100 točk
d)	skupna delovna doba prosilca: za vsako leto nad 5 let delovne dobe se točkuje po 5 točk, vendar največ skupaj do 100 točk.
2. Socialno materialni položaj družine prosilca (oziroma članov njegovega gospodinjstva):
a)	zdravstveno stanje otrok:
—	duševna oziroma telesna prizadetost otrok (vrste bolezni se upoštevajo le po 11. členu prav. naved. v točki točk
B/l-b	60
—	trajne ali ponavljajoče se bolezni dihal	40
—	ostala trajna ali ponavljajoča se obolenja	20
b)	zdravstveno stanje ostalih odraslih članov družine se točkuje kot je navedeno v B/1 a.
c)	ločeno življenje staršev in otrok (se točkuje le v primerih
ko center za socialno delo v občini potrdi, da bodo starši točk po preselitvi vzeli otroka v domačo vzgojo in oskrbo)	30
č) za vsakega od odraslih članov družine
—	ki je za delo nezmožen (delovno nezmožnost ugotav-
lja zdravnik specialist ali invalidska komisija skupnosti za zaposlovanje)	50
Posebno težki socialno materialni pogoji, ki niso zajeti v točkovanju pod B, se na poseben predlog občinskega centra za socialno delo točkujejo z dodatnimi točkami, in sicer od 10 do 50 točk, glede na težino teh pogojev.
3. UdležbavNOV	
— od leta 1941	60
— od leta 1942	50
— od leta 1943	40
— od leta 1944	30
— od leta 1945	20
326
URADNE OBJAVE
3. septembra 1982 — &!. 24
Pri enakem številu točk ima prednost pri dodelitvi družbenega stanovanja. oseba ki dalj časa biva v neustreznem stanovanju in ki je da) časa zaposlena na območju občine il. Bistrica.
Ne glede na določilo prejšnjega odstavka tega člena ima prednost pri dodelitvi drc^*	stanovanja pri enakem številu točk udeleženec
NOV.
VII LASTNA UDELEŽBA OB PRIDOBITVi DRUŽBENEGA STANOVANJA
20.	člen
Vsakdo, ki se mu dodeli družbeno stanovanje na podlagi tega pravilnika mora prepevati lastna sredstva glede na vrednost stanovanja in v skladu s svojim socialnim in zdravstvenim stanjem ter ekonomskimi možnostmi.
Lastno udeležbo mora občan, ki pndobi stanovanjsko pravico vplačati pred vselitvijo oziroma preselitvijo.
Lastna udeležba se izračuna v odstotku od pogodbene vrednosti za novo družbeno stanovanje oziroma revalorizirane vrednosti za starejše stanovanje.
21.	člen
Višina lastne udeležbe je odvisna od poprečnega skupnega čistega dohodka na člana družine v letu pred dodelitvijo družbenega stanovanja po tem pravilniku.
22.	člen
V	osnovo za izračun poprečnega skupnega čistega dohodka na člana družile se štejejo vsi dokazljivi dohodki, ki po zakonu o davkih občanov predstavljajo osnovo za obdavčitev skupnega dohodka občanov.
23.	člen
V	posebnih primerih, ko stanovanjska skupnost ocenjuje da družina živi v težjih razmerah, pridobi stanovanjska skupnost pred določitvijo višine lastne udeležbe mnenje centra za socialno delo.
Skladno s tem mnenjem lahko stanovanjska skupnost občana, ki mu je dodeljeno družbeno stanovanje tudi popolnoma oprosti plačila lastne udeležbe, kolikor občan živi v izredno težkih socialnih razmerah
Šteje sc. da so socialne razmere občana izredno težke v naslednjih primerih:
—	če prejema občan stalno družbeno denarno pomoč:
—	če je kateri od otrok občana duševno ali telesno prizadet (upoštevajo se bolezni navedene vil. členu pravilnika o pogojih za pridobitev pravic do denarnih pomoči — Ur list št. 1/79);
—	če je v družini dolgotrajna težja bolezen in drugi izjemno povečani izdatki družine, vezani na zadovoljevanje osnovnih življenjskih pogojev.
24.	člen
Lastne udeležbe za pridobitev stanovanjske pravice na družbenem stanovanju po tem pravilniku tudi m dolžan prispevati občan, kolikor izpolnjuje pogoje za oprostitev lastne udeležbe po 33. členu zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS. št. 3.81).
25.	člen
Stanovanjska skupnost določi višino lastne udeležbe za pridobitev stanovanjske pravice skladno z naslednjo tabelo:
Skupni poprečni mesečni dohodek na družinskega člana izražen v odstotku na poprečni mesečni osebni dohodek v SRS v preteklem letu
Za družine 7 dvema in več člani
% udeležbe občana na nabavno vrednost stanovanja
do 20
nad 20 do 25 nad 2^ do 30 nad 30 do 35 nad 35 do 40 nad 40 do 45 nad 45 do 50
Za samske občane
do 35
nad 35 do 40 nad 40 do 45 nad 35 do 50 nad 50 do 55 nad 55 do 60 nad 60 do 65
%
brez udeležbe
nad 50 do 55	nad 65 do 70	7
nad 55 do 60	nad 70 do 75	8
nad 60 do 65	nad 75 do 80	9
nad 65 do 70	nad 80 do 85	10
nad 70 do 75	nad 8? do 90	11
nad 75 do 80	nad 90 do 95	12
nad 80 do 85	nad 95 do 100	13
nad 85 do 90	nad 100 do i05	14
nad 90 do 95	nad 105 do 110	16
nad 95 do 100	nad i 10 do 115	18
nad 100	nad Ì15	20
26.	člen
Višino lastne udeležbe po tem r-ravilniku ^ vi posameznemu občanu. kr mu je dodeljeno družbeno stanova,n- s j^or za solidarnost stanovanjske skupnosti, ki sklene z občanom pogodbo o iastnr udeležbi.
27.	člen
Denarna sredstva lastne udeležbe za dru/hena stanovanja po.tem pravilniku se vplačujejo na poseben račun stanovanjske skupnosti za sredstva solidarnosti.
Stanovanjska skupnost je dolžna občanu vrniti lastno udeležbo ro 10 letih v enkratnem znesku s 3 % obrestno mero.
28.	člen
Občani m družine v težjem gmotnem položaju, ki morejo plačati lastne udeležbe pred vselitvijo, lahko . pbčajo lastne udeležbo tudi po vselitvi v stanovanje s tem. da tc zeve žejo namensko v arčev ati pri banki za lastno udeležbo ter v ta namen dovolijo administrativno prepoved na osebni dohodek
Rok za kasnejše oziroma obroč io vplačilo lastne udeležbe po prejšnjem odstavku tega člena določi odbor za solidarnost
Višina lastne udeležbe je v tem primeru določena v znesku m po kriterijih. ki veljajo na dan. ko nastopi pogoj vplačila 'astne udeležbe.
VHI. STANOVANJSKI STANDARDI
29.	člen
Stanovanjska skupnost upošteva pri dodeljevanju družbenih stanovanj po tem pravilniku naslednje povr inske standarde:
Število družinskih članov	Stanovanjska površina do
v m*
1	32
2	45
3	58
4	70
Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se stanovanjska površina lahko poveča največ do 15 m-.
30 člen
Stanovanjska skupnost lahko pri dodelitvi družbenega stanovanja upošteva tudi izjemne razmere v družim, k: terjajo odstopanje od površinskih standardov po tem pravilniku in sicer
—	tri generacije v družini;
—	bolezen v družini, ki terja trajno nego.
IX. ZAMENJAVA STANOVANJ
31.	člen
Stanovanjska skupnost lahko dovoli zamenjavo družbenih stanovanj:
—	ostarelim m bolnim občanom oziroma njihovim družinam ter udeležencem NOV, predvsem iz zdravstvenih razlogov:
—	občanu in družini, ki živi v težjih gmotnih razmerah in žeti pridobiti standardno starejše stanovanje z nižjo stanarine in obratovalnimi stroški;
—	občanom, ki zasedajo večje standardno stanovanje in zcliio pri* dobiti manjše standardno stanovanj*: z namenom racionaine uporabe stanovanjskega prostora
3. septembra 1982 — Št. 24
URADNE OBJAVE
327
32.	člen
Zamenjave stanovanj po tem pravilniku odobrava odbor za solidarnost stanovanjske skupnosti, upoštevaje določila zakona o stanovanjskih razmerjih, s tem, da enkrat letno predloži zboru uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti poročilo o zamenjavah stanovanj.
X. IZJEMNO REŠEVANJE STANOVANJSKIH VPRAŠANJ
33.	člen
V primeru reševanja izredno nujnega stanovanjskega vprašanja nastalega v primeru požara, povodnji, drugih elementarnih nesreč in podobno. lahko odbor za solidarnost dodeli upravičencem stanovanje le za določen čas s tem, da se naknadno pogodbeno uredi med stanovanjsko skupnostjo in zainteresiranimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi dokončna rešitev stanovanjskega vprašanja upravičenca.
XI PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
34.	člen
Družbena stanovanja, ki se dodeljujejo upravičencem na podlagi tega pravilnika se smejo tudi po izpraznitvi dodeliti le upravičencem iz
5.	člena tega pravilnika.
35.	člen
Družbeno stanovanje, dodeljeno na podlagi določi! tega pravilnika sme uporabljati le imetnik stanovanjske pravice, skupaj s člani gospodinjstva in ga ne sme zamenjati oziroma kako drugače z njim razpolagati brez poprejšnjega soglasja stanovanjske skupnosti.
36.	člen
Za člana gospodinjstva po tem pravilniku štejejo imetnik stanovanjske pravice in naslednje osebe, ki z njim skupaj stalno stanujejo:
—	zakonec ali oseba, katere dalj časa trajajoča življenjska skupnost z imetnikom stanovanjske pravice ima po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v določenih primerih enake pravne posledice kot zakonska zveza;
—	njuni otroci, posvojenci in starši, stari starši, bratje in estre;
—	tisti, ki jih je imetnik stanovanjske pravice dolžan vzdrževati po zakonu in stanujejo z njim;
—	tisti, ki so po zakonu dolžni vzdrževati imetnika stanovanjske pravice.
Podatke o članih družinskega gospodinjstva, ki trajno živijo v življenjski skupnosti z imetnikom stanovanjske pravice preverja Center za socialno delo.
37.	člen
Ta pravilnik začne veljati, ko ga sprejme zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti, uporabljati pa se začne osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Ilirska Bistrica, 22. aprila 1982
Predsednik zbora uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti ŠAJN ZORKO
3. septembra 1982
URADNE OBJAVE