BB
H!
m m
E
m
E
Sl
E
in
E
Si
0
i
m
E
S
E
S
i
si
E
s
E
si
E
ST
E
m
LETOPIS
MATICE SLOVENSKE
v*.
leto 1881.
Uredil
dr. Janez vitez Bleiweis-Trsteiiišti.
Založila in na svetlo dala
MATICA SLOVENSKA.
V	LJUBLJANI, 1882.
Natisnili J. HJaznikovi nasledniki.
V1 r*
PC
m | s
i
a
i
m
P
F
EB
S
EH
m
m
a
BS
m
m
EH
BlSI3SKa5I35M5IiSli51iSii
m
Jt
'**>■
. * '
MATICE SLOVENSKE
za
leto 1881.
Vredil
dr. Janez vitez Bleiweis - Trsteniški.
/
Založila in na svetlo dala
MATICA SLOVENSKA.
V Ljubljani, 1882.
Natisnili J. Blaznikovi nasledniki.
OBSEG.
9.
10.
u.
12.
18.
14.
15.
16.
17.
18.
Rudolfi Habsburški In dožela Kranjska. Zgodovinska študija; spisal P. pl. Kadi os.......................................................
Lesslngova In Šeksplrova sodba o Židih. Spisal prof. Jauko Pajk Nestor in ustanovljene ruske države. Spisal Ivan Verhovee
Starost Slovanov v Evropi. Spisal J. Šuman...........................
Staroslovansko prašanje. Spisal J. Šuman.............................
Nekibe. Z godovinski romantičen obraz. Spisal L. Gorenjec . . . Ujetnika V Kavkazu. Povest. V francoščini spisal Xavier de Maistre
Prosto prevel Fr. Orthaber.......................................
Petrus Paulus Vergorius in njegovo sodelovanje pri Trubarjoven
prelaganji sv. pisma. Spisal prof. Fr. Hubad ....................
Običaji slovanski. Spisal prof. Fran Hubad...........................
Car Aleksander II. in ruski pesnik Žukovski. Spisal J. Navratil Črtice o gospodarstvenlh razmerah ZJedlnJenlh držav. Spisal Ivan
Verhovee ........................................................
Sava, Zemljepisen obrazec, spisal Davorin Valenčak...................
Donesek zgodovini slovenskega knjlgoznanstva. Spisal GaSpai
Križnik..........................................................
Dve nemški pesni Koseskega. Poroča Jos. Cimperman ....
Bibliografa slovenska. Sestavil Ivan Tomšič..........................
Poročilo o delovanji „]Batloe Slovenske" za 1881. leto . . .
Dr. Janez vitez Blelwels - Trstenlški................................
Imenik Matlčinlh udov leta 1881......................................
Stran
i
i
36
61
71
87
118
130
14G
158
177
193
200
292
209
224
244
253
Rudolfi Habsburški
in
dežela Kranjska.
Zgodovinska študija; spisal P. pl. Radiča. ‘)
Predgo vor.
Presvitlo ime Rudolf, katero je nosil prvi cesar hiše Habsburške in ki je nosi v današnjih dneh zopet nadejepolni cesarjevič Avstrijski, presvitlo ime Rudolf kot vladarsko ime je izlasti z našo deželo in ljudstvom združeno v mnogokaterem znamenitem oziru.
') Ko jo lani 17. dne aprila meseca „Matica Slovenska" imela svoj lotni zbor, sem kot društvu predsednik odprl zborovo obravnavo z nagovorom, katerega konec so jo glasil tako:
„V malo dneh slavila bode Avstrija vsa in z domovino našo slovensko tudi Ljubljana svatbo presvitloga eosarjoviča Rudolfa, ki so je pred nekaterimi dnevi tako ljubcznjivo obnašal do zastopnikov slovenskih občin v Trstu in Sežani, da so nam vsem srca kipela v veliki radosti, ko smo prihodnjega svojega vladarja culi govoriti slovanski. O svečanostih, ki jih bodo voselemu godu na čast obhajala tudi druga narodna društva, ne more zaostati „Matioa“ naša in bodo po svoji skromni moči storila, kar literarno društvo storiti more: zapisala bodo — kakor je v lanskem „Letopisu“ storila z oncikliko papeža Leona XIII. Slovanom tako milo — v svoj letošnji „Letopis“ zgodovinsko imenitni dan 10. maja 1881., ko bodo naš cesarjevič v ljubezni podal svojo roko svitli kraljovi novesti Štefaniji. Popolno sem prepričan, da Vi vsi, častiti gospodjo, ste o tem namenu z menoj edinih misli, zato Vas poživljam, da so v potrjenje mojih besedi vzdignete s sedežev svojih in z manoj zakličete: Slava, slava presvitlo m u cesarjeviču in njega, prihodnji soprogi!" In navdušeni slava-klici so zveneli po dvorani, potrjovajo moj prodlog, da so Avstriji slavno zgodovinski dan zapišo v „Matični lotopis“ za 1. 1881. Naprosil som potom našoga conjonega zgodovinarja gosp. pl. liadicsa, naj nam napiše zgodovinski članek o presvitlih Rudolfih Habsburških, ki ga na prvem Mestu „Letopisa‘‘ lotošnjoga podajamo spoštovanim čitateljoin svojim v provodu Rosp. Jos. Cimpermanovom.	Dr.	Jan. Bleivvois.
Letopis 1881.	*	^
Za našo Avstrijo in vse nje dežele preveseli in važni dogodek poroke presvitlega cesarjeviča nadvojvodo Rudolfa s presvitlo princesinjo Štefanijo nam daje radosten povod, da pogledamo v zgodovine liste in pokažemo, koliko se imajo Kranjska in nje Stanovniki zahvaljevati presvitlim knezom iz hiše Habsburške, ki so nosili imo Rudolf.
Bodoče leto 1882. bodo 600 let, kar je cesar Rudolf I. (1282. 1.) svojim sinovom podelil tudi Kranjsko in „Slovensko pokrajino" (,,windische Mark“) in tem načinom končno in stanovito svoji državi pridobil važnega faktorja za daljni razvoj današnje velevlasti Avstrije.
Od tega, vednega spomina vrednega leta sti trdno združeni Kranjska in pokrajina z Avstrijo, kar se jo uže skušalo doseči 127G. L, ko sejo bil odpovedal Otokar K r a n j s k i in pokrajini; od tačas so Habsburški presvitli knezi po svoji očetnji milosti neprestano skrbeli za našo deželo, in ime Rudolf se svetlika kakor zvezda v vrsti vladarjev to staro-slavne hiše, kadar koli je bilo gledati na srečo in prospeh našega ljudstva in našo dežele.
Za Rudolfom I. je bil posebno Rudolf IV. „usta-novi'telj,“ kateri, sam bivajoč v deželi in zunaj njo je redno spominal se Stanovnikov Kranjskih, skazujoč jim iz-vedne milosti.
Rudolf IV. je sklical 1360. 1. v Ljubljani kongres, v katerem je z množico duhovnih in posvetnih knezov obravnaval razmere med svojo državo in Italijo. Ta uredba ima sveto^no-zgodovinsk pomen.
Kakor v tem knežjem zboru, tako je obračal Rudolf IV. svojo pozornost prej in pozneje brez prestanka na važne oživljajoče razmere našo dežele in ,,bele Ljub-ljane“ posebe, ter je vedno trudoljubivo skušal, da	jih	pro-
stvari deželi in čim dlje	tem bolj	razvijajočemu	se	stol-
nemu mestu na dobro.
L. 1364. (leto dni pred smrtjo) izpremenil jo n&slov „g o sp o d K r a n j s k e“ („Herr von Krain“) v nasiov „v oj -voda Kranjski.11
Cesar Rudolf II.,	čegaver	stolno mesto	je	bila
„zlata Praga,11 je vsegdar	milostivo	slušal željo in	prošnje,
s katerimi so zdaj in zdaj v hudih časih prihajali Prcd
njega prestol poslaniki „einer Ehrsamben Landschafft des Herzogthumbs Krain.“ On jo tudi pomilostil našo deželo, katero so Habsburžani vedno posebno odliluivali, z „zlato-pe četnim p o vel j e m“, ‘) v katerem je hvaležni cesar s toplimi besedami najodličnejšega priznanja poudarjal in pohvalil nepozabljivo narodno junaško dejanje slavne bitke pri Sisku, ki so je zvršili naši pradedje v 22. dan meseca junija 1592. 1. boreč se proti „ded-nemu sovražniku krščanstva."
A razven cesarjev Rudolfa I. in Rudolfa II., ter vojvode Rudolfa IV., so bili tudi vojvoda Rudolf II., cesarja Rudolfa I. sin, in Rudolf ill., sin Albrehta L, ki so bili z našo deželo in z ljudstvom v zgodovinsko spomina vrednih dotikali.
Obrnimo pogled na svoje dni!
Več je, nego li sam slučaj, da prav v tem hipu, ko je mogočna Avstrija, katere prijaznosti zopet in mnogo-stranski iščejo države Evropsko, storila korak v dosego najoddaljenejših smotrov, da dokaže in razširi svojo svetovnozgodovinsko misijo kot ljudstva združujoča in ljudstva spravljajoča država, da prav sedaj, pravimo, zopet staro-slavnemu, z ljubeznijo ljudstev utrjenemu prestolu Habsburškemu ima biti naslednik z nova Rudolf, čegavcr izredne sposobnosti in kreposti so narodom Avstrijskim poroštvo srečne bodočnosti.
Nanj kakor tudi na njegp presvitlo mladostno soprogo se jednako drugim narodom Avstrijskim tudi vsegdar zvesti slovenski narod v deželi Kranjski ozira z isto zvestobo in ljubeznijo, katero je pre-svitlemu in ljubljenemu cesarju Fran Josipu I. in obče čislani cesarici kraljici Elizabeti skazoval, in kakor njima uže od nekdaj tudi vsem prcsvitlim pradedom Habsburške hiše.
V Ljubljani, v dan sv. Cirila in Motodija 1881. 1.
Pisatelj.
') Staroslovenski slove tako „Dio gol do no Buli o.“
Cesar Rudolf I.
Vtola/.oii jo strašni korvavi prepir Brezvladniga časa, na svetu je mir;
Vladarju so v rokah osode, Zgubila grozo sta jeklo in me«, Slaboten in miren 110 troso se ve«, Možnejšiga sužon do bodo.
J. Koseski.
G,Grof Habsburški.'1)
Konec je bilo „brezvladnemu času" in na cesarski prestol povzdignem grof Rudolf Habsburški je bil sedaj mož, če-gaver vernosti in posvetnim krep6stim se je sv. Rimsko kra-ljevstvo v vseli svojih delih imelo zahvaljevati o početku nove srečnejše dobe.
V	3. dan decembra meseca 1276. leta je proglasil Rudolf na Dunaji mir po deželi za Avstrijo, Štajersko, Koroško in Kranjsko zaradi končane vojske proti Otokarju iz Češkega, katera se je bila pričela 24. dn<S meseca junija istega leta. ')
To je bila prva zapisana trdno b a imenovanim deželam, katera se je proglasila po prejšnjem sklepanji in enoglasnem izreku državnih knezov, stanov, ministrov in plemenitašev.
Temu pismu glavna vsebina so določbe, tičoče se povračila
o	kvari, napravljeni po vojski, nova osnova starega prav; nega redu, kolikor ga je po teh deželah bil zmedel kralj Otokar, določbe o meščanskem in kriminalnem pravu, odprava na novo postavljenih mitnic, colnine itd.
Konec tej listini slove:
„Vse drugo imajo po pravu in po navadi d o sl 6 v deželah potrjeni, po sloboščinah in pravicah duhovenskih in posvetnih knezov, baronov, gospodov in drugih razsojati do-tični sodniki na podlagi ‘pravnega redu, in mi naj-strože zapovedujemo sodnikom dežel, da vse to iz-vrše, ako se hočejo odtegniti naši ostri kazni."
‘) Vos tekst so uita v Muoharjevi ,,Gosohiohto der 8toiermark“ V. str. 382 - 385.
Nemogoče nam je, spuščati se v podrobnosti o upravi Avstrijskih dežel po kralju Rudolfi, o čemer je v svojem obširnem izvrstnem delu „Konig Rudolf und seine Ze'it“ vestno pisal učeni zgodovinar J. E. Kopp, •) ter tako narisal zanimivo sliko.
Vendar, kar se tiče naše dežele in ljudstva, hočemo tu posneti.
Iz 1277. 1. imamo tri dotične listine.
V 24. dan meseca januvarja istega leta izroča Rudolf grad Mihovo za 600 mark srebra grofu Albrehtu iz Go-rice,J) in grof Meinhard iz Tirolskega, brat Albrehtu, je prevzel pri kralji poroštvo.3) Pozneje bodemo videli, kako sta se oba omenjana grofa za Rudolfa, oziroma za državo v boji z Otokarjem potezala v končno pridobljeni^ Kranjske.
Duhovni knezi, ki so se zbirali vkrog Rudolfa, skrbeli so, kakor Kopp iz listin dokazuje, po eni strani za blagostanje svojih cerkva, a po drugi ne manj za dušno srečo svojih vernikov.
Ena najlepših in najpopularnejših domačih tradicij Habsburžanov je ona, ki poroča o pobožnem Rudolfu, kako je srečal duhovnika se sv. popotnico in mu ponižno ponudil svojega konja, da prebrede potok — in ta Rudolf, vid&č gorečnost duhovnih knezov za uredbo državnih razmer, skazoval se je tudi njim voljan, kjer in kolikor mu je bilo mogoče.
Škof Brižinski na Bavorskem imel je, kakor znano, velika posestva na Gorenjskem in Dolenjskem (v Loki in na Hrvat s k e m Brodi), zato vidimo, kako kralj Rudolfvobrambo imovine in pravic Brižinskih cerkva po Kranjskem opomina svojih uradnikov po naši deželi, naj nobenim načinom ne kratijo škofovih pravic, (na Dunaji 4. dne februvarja meseca
1277.1.);4) tudi nekoliko let poznejše (ddo. Dunaj 20. dn'č majnika meseca 1280. 1.) naroča grofu Meinhardu iz Tirolskega, naj škofu Brižfnskemu pri njega deželni sodniji v Loki ne dela nikakoršnih over.5)
Za blagostanje duhovenskih hiš — teh pravih mest naobra-ženosti — skrbel je Rudolf kakor sploh po vseh svojih deželah, tako tudi med nami Sloveni.
V 14. dan marcija meseca 1277.1. (na Dunaji) potrjuje Rudolf benediktinskemu samostanu v Gornjem Gradu na Štajerskem , (sedaj dotacijska graščina škofij stva Ljubljan-
') „Dio Geschichton von dor Wiederherstellung und dom Vorfalle dos hi. romisehen Roiches. I. Baud. Kiinig Rudolf und seino Zoit.“ str. 171. in daljo.
’) Liehnowsky, „Regesten“ 378.
J) ibid. 460.
4) Moiehelbeck, „Frising.“ II. 80.
*) Bohmer, »Regosten Rud." 545.
s k o s a), mnogo njega pravic in privilegij, katere potrditi ga je prosil omenjani samostan.
Med njimi se je imenovalo tudi darilo Ul rili a iz Koroške in Kranjske, kateri je 12(50. leta poklonil neko hišo v Ljubljani s kopeljo vred samostanu v Gornjem Gradu.
Tekst dotične listine nahajamo — pravi Orožen ‘) — v potrdflnem pismu Rudolfa I.
In nje izvedamo, da je vojvoda Ul rili podaril samostanu Gornjegraškenni hišo s kopeljo vred s popolno slobo-ščino, da ima samostan biti popolnem prost davkov, cestarine in carine, kakor tudi čuvajev na mestnih zid eh. Dalje je določil, da ima imeti samostan to hišo v Ljubljani tako prosto, kakor hišo v Kamniku, katero mu je podaril bil knez iz Meranije. Da bi redovni bratje Gornjegraški tem pridnejše molili zanj, za njega žene in sina izveličanje, pokloni jim vojvoda (Ulrili Koroški), in — pristavljamo še — potrdi kralj R u d o 1 f posestvo treh hiš v Selu (okraj P o r e b e r na Kranjskem) z vsemi onimi pravicami, kakor onih osem bivališč, katere je bil podaril vojvoda uže prej.
A kakor je kralj Rudolf na dobro svoji državi nositeljici naobraženosti, duhovščini, na vse strani se skazoval voljan in vdan, ravno tako je pozival jo v velicih stiskah, izlasti v svojem boji proti Otokarju, na izdatno materialno pomoč.
Kronistu Klosterneuburškemu se zdi davek, katerega je Rudolf razpisal 1277. 1., zelo težak, “) a kakor se je uže omenjalo, bil je ta davek iz državnih ozirov sila potreben, da se je mogla vzdržavati vojska proti Otokarju.
„Cenilo in d a vek,“ razpisana po kralju Rudolfu 1277' 1. za svoje Avstrijske dežele, raztezala sta se na vse pristave’ (od vsake po 60 denarij), na kočarje, (de area po 12 den.), na mline, (po 30 denarij), na njive, (vsak „mansus“ po 30 den.), na vinograde, („de jugero vinearum“ po 30 den.), na desetino, (U, tudi na vsak plug (po 60 vinarjev.)
Do škofov pa seje obrnil kralj Rudolf za privoljenje, da bi pri njih domi nikalni h posestvih kakor tudi pri gradčli, njih sodnijski oblasti podložnih samostanov in cerkev po Avstriji, Štajerski, Koroški in Kranjski, ter v „pokra-jinah“ (marchiarum) smel iskati „primerne pomoči. “
Prvo stopinjo za utemeljenje svoje domače oblasti v deželah na novo pridobljenih je storil kralj Rudolf s tem, da se je pri cerkvenih knezih oglasil za podelitev onega duhovskega ali
') „Das Benediotinerstift Oborburg. Von Ignaz Orožon. Marburg 1871!.“
str. 40.
•) »Chronicon „Claustronooburgense“ pri P o r t z i „Monumonta" I. a-1277:“ „iloo auno imposuit Budolfus rox oxactioues gravissimas toti Austriao."
cerkvenega fevda, kateremu so bili iz davnih časov užftniki vojvode Štajerski, Avstrijski in Koroški in kateri je bil izpraznen po mirovnem sklepu 21. dne novembra 127«. 1. Y nekako vračilo za velike žrtve kapiteljev v boji z Otokarjem je izpre-menil kralj Rudolf mnogokater duhovsk fevd v alodijalno in mensalno posestvo. Za to so prepustili cerkveni knezi vse druge fevde sinovom Rudolfovim: Albrehtu, Rudolfu in Hartmanu, ter njih moškim naslednikom. Tako je 15. dne maja meseca
1277.1.	škof Konrad B riž inski vse fevde svoje cerkve v Avstriji, na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem, ki so jih prej imeli Avstrijski deželni knezi, izročil Rudolfovim sinovom. ')
Povedati mi je še, kako so Rudolfovi zvesti zavezniki iztrgali Kranjsko s Štajersko in Koroško vred Otokarju, ki je sila nerad dal iz rok gospodarstvo po teh deželah.
Otokar se je izgovarjal, da ne more teh dežel pustiti, ker jih je imel 24 let bona fide v oblasti in jih je tudi branil proti Ogrom.
A Rudolf pošlje grofa Meinliarda iz Tirolskega in grofa A lb reli ta iz Gorice, kakor poroča V a 1 v a z o r, a) „welche ihm mit ihren Truppen namlich Graf Albrecht von G or z mit 160, Graf Meinhard von Tirol aber mit 300 Mann zugezogen waren, in melir gedachte Lander Steyer, Karnthen und Krain mit einigen Volkern, um dieselbe einzunehmen und Aviederum ans Romische Reich zu bringen. Wozu“ — nadaljuje naš domači zgodovinar z vso drastiko svoje pisave — „es dann gar wenig Z\vangs brauchte bey denen, die olmedem von dem tyrannischen Jocli des Ottokar erlost zu seyn wunschten. Ja! sie begaben mit solchem Ernst und Eifer sich in des Kai-sers Gehorsam, dass jedwedes dieser Herzogthiimer mit einer gewissen Anzal Kriegsvolker die kaiserliche Armee verstarkte. Aber Konig Ottokars Kriegsmacht ward dennoch ungleicli stiir-ker und nahm selir zu sowol als seine Bosheit.“
V tem, ko je kralj Rudolf dalje mirno obračal svojo delavnost na utrjenje Habsburške domače oblasti in na skupnost dežel, zdaj združenih pod njegovim žezlom, ukrepal je Otokar, čegaver ponosni, visokoleteči duh ni mogel zabiti svojega ponižanja, kako li bi z nova s trte zvil boj s Habsburžanom iz z njegovimi zavezniki.
V 31. dan oktobra meseca 1277. 1. je odpovedal kralju Rudolfu mir — Rudolf je vzprijel poziv na boj in lutro zbral vojsko, h kateri je prišlo iz Kranjskega 200 bojnikov;3) tudi istih 300 mož, ki jih je grof Meinhard iz Tirolskega privedel Habsburžanu, je bilo baje da največ Kranjcev. Kakor znano, je v 26. dan avgusta meseca 1278.1. med Rudolfom in
') Z ah n, „Codox Prisigensis," štev. 327 str. ‘348. ’) „Ehro dos Herzogthums Krain“ X. str. ‘230.
’) Valvazor X. str. IG, XV. 300, 302, 307.
Otoka i'j e m na M o r a v s k i ravni (Marclifeld) bil odločilen boji ki se je završil z O t o k a r j e v o smrtjo. V tem boji so stali Kranjc, v tretjem izmed štirih oddelkov, katere je bil napravil Rudolf iz svoje vojske, in bojevali so se naši vojaki pod povelj-ništvom svojega Habsburškega deželnega kneza, ter zmagali z bojnim krikom: „Kristus, Rim in Rimsko kra-Ijevstvo vsak dan!“
Tako so zvesto in pošteno pripomogli k slavi omenjanega sijajnega dne na Moravski ravni, katerega zgodovinarji po vsi pravici imenujejo „r oj st veni dan Habsburške Avstrije.1*
V jeseni prihodnjega leta 1279. je prišel kralj Rudolf prvič, kar je bil gospod Avstrijskim kneževinam, na Štajersko ') in po slovesnem vzprijemi v Grad c i, odšel je v Judinov Grad (Judenburg.) Ker mu ni bilo mogoče obiskati Koroške, Kranjske in pokrajine, zato je pozval plemenitnike Koroške in Kranjske v Judinov Grad, kjer so ti se mu poklonili, ter mu prisegli zvestobo;2) potem je postavil za te dežele posebne uradnike in načelnika jim je dal grofa Meinharda Tirolskega.
Malo prej, nego je Rudolf šel na svoje potovanje po Štajerski, napravil je oporoko Filip Koroški, ki mu je bil Rudolf v fevd izročil Koroško in Kranjsko, katerih kneževin posestva pa dejanski zaradi prepirov z Otokarjem ni mogel nastopiti, in zapustil je mesto Ljubljano cerkvi v Ogleju.3)
Omenjali smo, da je bil postavil Rudolf grofa M e i n h a r d a Tirolskega načelnika uradnikom po Kranjski.
Tega tasta svojemu prvorojenemu sinu Albrehtu si je pridobil Rudolf tem bolj, ker je uamerjal, da se v zakon vzameta Neža, hči njega starejšega svaka grofa Albrehta Hohen-burškega, in Meinhardov drugi sin Albreht, in mu je kralj 1200 mark srebra za doto nakazal na Kranjsko, a grof je za slučaj, ako se zakon ne sklene, obljubil, da pusti prosto zastavno vsoto. 4)
V poslednji dan svojega bivanja v J ud in o vem Gradu, kjer je vzprijemal poklonstvo, je R u d o 1 f tudi z Ul r i h o m, grofom Heun burskim, in z njega soprogo Nežo, hčerjo Gertrude Babenberške, sklenil za našo deželo in posebno za naše ljudstvo zelo važno pogodbo.
Grof Heunburški in njega soproga sta se namreč odpovedala vsem pravicam, katere je ona po svojih stariših in po
') Kop p, ]. o. I. str.. 337 in daljo.
„Anno Domini 1279 rex reversus in Austriam Styriain lustravit, ubique Karinthianos ot Carniolanos alioquitur. Et fidelitato ab cis recepta . . . •“ Bi> h ni or, „Font. rer. tierm.“ I. 312.
3) „Laibao«m ecclosiao AquilogioiiRi disposuit ot fratris donationom rati-flcavit.“ Joh. Vietoriensis 314 in: Anonym. L o o bi 011 s is 855 A.
4) Listina grofova iz Dunaja 19. duo meseca majnika 1281. 1. — Kopp> 1. c. 1. 338, opomnja i.
svojega očeta brati, ter kot vdova Koroškega vojvode U lr ih a imela v Avstriji, na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem, nje soprog pa na alode v teli deželah, in sicer oba za vsoto 6000 mark srebra. ’)
„Vrnivši se na Dunaj“ — pravi Dimitz2) — „skazoval je Rudolf najlepšo pravico deželskega gospodarja, da je popla-čeval svoje zveste podložnike. “
Poleg drugih je bil škof Krški, katerega je Rudolf za važno pomoč v boji proti Otokarju skušal poplatiti, in sicer je kralj menil, da to stori najbolje tem načinom, ako škofu odkaže dohodnino v tako zvani »Slovenski pokrajini11 (na Dolenjskem), kar je znašalo v po tedanji veljavi „54 Mark Pfennige.11
Ta nakaznica, katere izvirnik se hrani v Krškem, je 23. dne marcija meseca 1280. 1. pisana in določuje tako-le: „Fi\r 25 Mark Pfennige den Markt in „Nazzenfuz“ (Mokronog) mit dem Thurm, dem Gericht und der Vogtei daselbst und mit den Ge-1‘ichten und der Vogtei in „Visnach“ (Višnje) und in Valchen-burch und fiir 29 Mark Pfennige 54 Bauerngiiter in „Weiclisen“ (Višnja gora) mit dem Gerichte, der Vogtei und dem Forst-i'echte.“
Kralj Rudolf je sedaj uže malo ne pet let živel po Avstrijskih deželah, ter je ustanovil najvažnejše razmere za bodočnost.
Ker so ga sedaj nujna opravila pozivala v kraljevstvo, proglasil je pred svojim odhodom iz Dunaja koncem meseca maj-nika (po 24. dnevu majnika meseca 1281.1.) svojega prvorojenega sina Albrehta državnim poglavarjem na Avstrijskem, Štajerskem, Koroškem in Kranjskem, ukazal teh dežel stanovom priseči mu zvestobo in pokorščino, dodal mu poleg porotnih svčtnikov dežel nekatere izkušene, po največ Avtrijske plemenitaše, ter je slovesno obljubil, da jim bode s privoljenjem volilnega kneza v bodočem državnem zboru dal vojvodo v vladarja.:*)
A to se je moglo zgoditi še le v poznejšem državnem zboru.
Drugi državni zbor, ki je bil 6. dne julija meseca 1281. 1. v Nttrnbergu, veljal je uredbi splošnega, zatorej tudi na Kranjsko in Slovensko pokrajino razširjajočega se miru Po deželi, a še le 27. dne decembra meseca 1282.1. v državnem zboru v Avgsburgu posrečilo seje kralju Rudolfu videti svojo željo vresničeno, ko je s pritrdilom volilnega kneza svojima sinovoma Albrehtu in R u d o 1 f u podelil A v s t ri j o, Š t a j e r s k o, Kranjsko in Slovensko pokrajino, terja vzprijel v broj državnih knezov.
') Dimit/, „Gesohiohte Krains," 1. 204.
’) 1. c.
’) Mu ob ar, „Ueschichto des Houogthums Steieruiark" 5. str. 440.
Od tega hipa do danes je neločljivo združena usoda Kranjske dežele s Habsburško cesarsko rodovino.
Poleg truda Albrehtovega, sloboščine in pravice hišam božjim, mestam in deželnim gospodom po Avstriji, Koroški in Kranjski obdržati ali množiti, a tudi, kar je bilo deželnega in knežjega, ohraniti ali zopet dobiti nazaj, bilo je, kakor smo dejali, očetu kralju Rudolfu vedna skrb, da bi vojvodstvi Avstrijo in Štajersko in ž njima združene dežele mogei pustiti v dedščino svojim sinovom. ')
Prvi korak, katerega je storil v ta namen, bilo je podeljevanje fevdov škofom, in ker je Rudolf to delo vedno nadaljeval, moglo se je potler naravnim potem izvršiti imenovanje Albrehta v kraljevega namestnika, in da se je najlepše „začelilo vse poslopje,“ nasledovala je temu podelitev fevdov kraljevskim sinovom.
V	25. dan septembra meseca 1282. 1. (feria sexta ante fe-stum beati Michaeli« proxima) imel je kralj Rudolf v Bo par d u državni shod, kjer je poleg mnogih knezov, grofov, gospodov in državljanov, kateri niso bili prej prisegli, z nadškofom Henrikom Trierskim in Pal ati nat ski m grofom Lndo-vikom nad Renom prisegel na mir po deželi tudi nadškof S i e g fr id Kolinski.
Da pokaže kralju svojo brezuvetno vdanost, je dal Sieg-frid, sv. Rimskega kraljevstva nadkancelar, po Italiji svoje dovoljenje, da Rudolf kako kneževino, katero si izberei, z vsem kar spada k nji, izvzemši samo cesarstvo in državo, kadar ga je volja lehko podari in podeli svojim sinovom (27. dne meseca julija 3 282. 1.)
Štiri tedne potem je razglasil tudi vojvoda Janez Saksonski, sv. Rimskega kraljevstva „Marschalk“, svoje pritrdilo, da sme kralj svojima sinovoma Albrehtu in Rudolfu dežele Avstrijo, Štajersko, Koroško, Kranjsko in pokrajino podeliti v fevd, in prav v isti dan sta tudi vojvoda Albreht Saksonski in Oto Brandenburški napravila svoja privolilna pisma enake vsebine. 3)
Mesec dni potem, ko se je bilo sešlo v Bopardu v daljnje prisezanje na mir po deželi in za uredbo drugih stvari mnogo knezov in gospodov, naznanil je nadškof Werner iz Mo-guncije v očito znamenje dosedanje in bodoče zvestobe svojo prosto voljo: „dass K oni g Rudolf die v o r gen a n n ten f ii n f Fiirstent h ii m er, w e 1 c h e er n a c h 1 a n g e r V e r -ausserung und Entfremdung vom Reiche mit vi el e m S c h w e i s s e n n d B1 u t e w i e d e r in d i e G e w a 11 d e s s e 1 b e n zuriickgebr aclit babe, seinen beiden Solinen, die in d en
') Kopp, ]. o. I. 498 in daljo. ’) Pertz, „Moniim.“ IV. 440.
3)	Kopp, 1. o. I. 500.
gedachten Landen billig zu ehren seien, sobald er mir wolle verleihen m6ge.“ (22. dne septembra meseca .1282.1. ') Ravno to izjavo sta do besede na tanko ponavljala v isti dan nadškof Henrik Trierski in Palatinatski grof Lu-dovik nad Renom.
Rimski kralj Rudolf I., kateri je imel, izvzemši nepozabljivo izgubo svojega sina H a r t m a n a, vedno srečo v vseh stvareh, naznanil je tudi kralju Edvardu Angleškemu, da bode povzdignil svoja sinova v kneza in jima podčlil omenjena vojvodstva in dežele.
V	državni zbor v Avgsburg, kjer se je imela izvršiti in se je izvršila toliko zaželena podelitev, (27. dne decembra meseca 1282.1.), prišlo je mnogo duhovnih in svetli ih k n e z o v in poleg drugih tudi grof M e i n h a r d T i r o 1 s k i. ®)
Kralj Rudolf je od prvega dne svoje povzdige skazoval zvestim svojim podložnikom mnogo dobrot, a nasproti tudi nikakor ni prikrival svojega namena, povzdigniti svoj rod. „Wenn des romischen Reiches Lenker als Schopfer der Gesetze durcli das biirgerliche Gesetz niclit gebunden werde und der Konig auf der Holie seiner Wurde iiber die Gesetze und Reclite ge-stellt sei, so liabe er dagegen den gebieterischen Forderungen des natttrlichen Gesetzes, dessen Herrschaft sich uberall und gegen alle unabiveisbar geltend maclie, zur Abtragung einer liei-ligen Schuld vcillig sein Haupt gebeugt. Dar um und mit freier und ausdriicklicher Zustimnuing der Reichsfiirsten, welclie das Recht den romischen Konig zu walen nacli altem Herkomuien besitzen, gebe er die Furstenthiimer oder Herzogtlilimer Oester-reich, Steyer, Krain, und die Mark mit allen Ehren, Rechten, Freiheiten und Zugehor, wie sie die Herzoge Leutold und Friedrich von Oesterreich und Steyer besessen so\vie mit allem, was in den genannten Landern Kbnig Ottokar von Bolimen auf recht-diissige Weise eiavorben liabe, seinen Sbhnen Albrecht und Rudolf zu Lehen.“
Za to izjavo Rudolfovo je prišlo na vrsto slovesno izročilo deželnih zastav vojvodom s) in tako tudi b e 1 o -niodro-rudeče deželne zastiive vojvodstva Kranjskega.
Kralj Rudolf je vzprijel sedaj svoja sinova v broj državnih knezov in jima je dal knežje pravice za njih dežele, ona pa sta niu prisegla zvestobo in pokorščino.
Potem je poslal vsem grofom, slobodnim, vitezom, vojnim služnikom, zvestim podložnikom, in vazalom (comitibus, nobililms, niinisterialibus, militibus, clientibus et vasallis) po Avstriji in
') Kop p,	1.	o.	I. 501.
Il>id. 1.	c.	I.	501. opoiiinja	5.
a) Ibid. 1.	o.	I.	502.
drugih deželah naznanilo, da je kneževine podelil svojima sinovoma Al br elit n in Rudolfu, in ko sta neposredno prisegla njemu in državi, tudi kraljevi ukaz, odšle obema vojvodoma kot svojima gospodoma skazovati zvestobo in pokorščino. ’)
Kakor radovoljno pa so plemenitaši in občine Avstrijske ter Štajerske in ž njima združenih dežel, Kranjske in Slovenske pokrajine, hoteli stopiti izpod obrambe državnega poglavarja pod svojega kneza, prav tako tešk6 in nevarno se jim je zdelo, biti podložnim dvojni vladi. Poslali so zatorej de-putacijo, pri kateri je bil tudi Ulrili K apeli er, do Rimskega kralja z iskreno prošnjo, naj bi smeli biti pokorni samemu Albrehtu kot svojemu gospodu.
Kralj Rudolf, kateri je pri skupni podelitvi fevdov svojima sinovoma z obeli izrečnim pritrdilom pridržal si brezuvet,no oblast o vsaki daljni naredbi, se ni oziral toliko na korist svojih otrok, nego li na enoglasno željo dežel, in spominajoč se zveste vdanosti, katera se mu je skazovala od prvega nastopa kneževin, ukrenil je, da bi se v bodoče nikakor ne kalil njih mir, naslednje določilo:
Albreht in njega moški nasledniki imajo omenjane kneževine in gosp6dstva, ki so se bila njemu in njega bratu Rudolfu skupno podelila, v bodoče imeti sami, vendar tako, da, ako kralj Rudolf v naslednjih štirih letili svojega sina Rudolfa ne oskrbi s kakim kraljevstvom ali s kako kneževino, ima potem Albreht (ali njegovi moški nasledniki) izplatiti Rudolfu vsoto, katero določi kralj. Listina je datovana v R h e i n -feldnu 1. dne junija meseca 1283. 1. *)
Izročila sta tudi sinova Albreht in Rudolf, ter ž njima najimenitnejši gospodje3) kralju prošnjo, da bi potrdil sam in dobil tudi potrdilo volilnih knezov za vsa od „ajdov-skih“ (na Kranjskem staroslovenskih deželnih knezov) in od starih krščanskih Rimskih cesarjev in kraljev njiju deželam podeljenih pisem, ker sta ona nova gospoda, pisma pa so popolna in nepokvarjena.
Kralj Rudolf je pisma potrdil in vse v njih omenjane slo-boščine in milosti, katere imata uživati njega sinova in njiju dediči in nasledniki, kakor da so njim podeljene, in sicer po vseh deželah, katere imata sedaj ali se v bodoče še pridobe. ‘)
Uže 11. dne julija meseca 1283. 1. so prisegli tudi stanovi Avstrijski, Štajerski, Kranjski in pokrajinski, da hote
') Kopp, 1. c. I. 503. opomnja 3.
*) Ibid. I. c. I. 505. opomnja 7.
3) Meliores torrarum suarum.	.
4) V Rheinfeldnu 11. dn6 junija incscca 1283. 1. — Kopp, 1-507. opomnja 3.
se ravnati po omenjanem hišnem redu dne 1. junija meseca 1283. 1., po katerem je imel vojvoda Albreht sam brez udeležbe svojega brata Rudolfa biti vladar imenovanim deželam. ')
Dan 1. februvarja meseca 1286.1. je bil zopet za Kranjsko in pokrajino znamenit dan v najvišjem pomenu besede.
Kralj Rudolf, ko sta bila njega sina Albreht in Rudolf vojvodstvo Koroško izročila njemu, podelil je to vojvodstvo grofu Meinliardu Tirolskemu, „in Envagung der vom Grafen bis dahin geleisteten grossen Dienste und kunftiger noch griisserer, sowie in Ervviigung des weiteren Umstandes, dass, wenn die Zal der Reichsfursten sich mehre, das romisclie Reich selbst an Starke und Zierde gewinne.“ Vendar v darilno pismo grofu Meinliardu se je postavila izrečna opomba, da s tem darilom novemu vojvodi Koroškemu nikakor ni dana pravica črez Kranjsko in Slovensko (sploh „vindiško“ nazivano) pokrajino, nego, da imajo te dežele tudi v bodoče biti svojina vojvodi Albrehtu Avstrijskemu in njega naslednikom. “)
Za Kranjsko reprezentuje ta listina kralja Rudolfa s svojo določbo dejanje eminentno držav n o-p ravnega pomena, kajti še le s to listino se je pretrgala starodavna zveza s K or o š k o, katera seje spoznala kot svojina Avstrijskih vojevod.
Rudolf II.,
sin cesarja Rudolfa I. in brat Albrehtu, kateri, kakor smo videli v prejšnjem oddelku, je s prva bil skupno s svojim bratom Albrehtom vojvoda Avstrijski, Štajerski, Kranjski in Slovenski pokrajini, a je leto potem na prošnjo dežel po hišnem i'edu Rudolfovem 1. dne junija meseca 1283. 1. odstranjen bil od vlade teh dežel, naziva! se je vendar še v bodoče „Herr von Krain und auf der March.“
Ta nilslov nahajamo še po listinah Rudolfovih v 1. 1286. in 1288. (Umrl je 1289. 1. aprila meseca v Pragi.)
V	12. dan marcija meseca 1286. 1. je namreč izdal listino, (v Brezah), kateri uvod slove: „Nos Rudolfus dei gracia Avstrie et Stirie dux Karniole et Marcliie dominus . . .	3)
‘) Bohmer, ,,1’ontes otc.“ I. str. 31G—318.
’) Ko p p. 1. o. I. 516.
*) Sodaj v arhivu v Sigmaringnn. Cfr. K o p p, 1. c. II./, 899 (&tev. 18.)
In v 20. dan junija meseca 1288. 1. izdal je „apnil Lojnim1' listino, v kiiteri se tudi naziva „Austi’ie et Stirie dux K ar n io le et Marcliie d o minus. “ ')
To je dokaz, da mu je ostal n&slov za te dežele.
Vojvoda Rudolf III,
prvorojeni sin Albrehtov imenuje se 1298. 1. vladar Av-trijski, Štajerski, Kranjski in pokr&jine.
Ko je namreč prvi Habsburžan Rudolf I., „ veliki cesar in dobri človek,“ kakor ga po pravici nazivlje zgodovina, umrl (1291. 1.), dal si je njega sin Albreht (1292. 1.) po kralju Adolfu Na-savskem podeliti v fevd Avstrijo, Štajersko, Kranjsko in Slovensko pokrajino, in ko je Nasavec po Albrehtu izgubil življenje in kraljevstvo, ter je Rudolfa I. sin sel na cesarski prestol, podaril je 21. dne novembra meseca 1298. 1. z enoglasnim privoljenjem volilnih knezov svojim sinovom Rudolfu (III.), Frideriku in Leopoldu v fevd vojvodstva Avstrijo in Štajersko, Kranjsko, Slovensko pokrajino in Portenau.
Vladarja tem deželam postavil je svojega prvorojenca Rudolfa (III.)2)
Iz dni vladanja Rudolfa TTI. naši deželi imamo poročilo, da so mu grof M e in h ar d Tirolski in njega bratje graščino Kostanjevico (Landestrost) na Dolenjskem „in še več drugih graščin11 zastavili, da so laže zmogli troške, ki so jih imeli v boji z Benečani.3)
Prihodnje leto 1306. so Rudolfa UT., ko je bil z orožjem premagal Henrivka Koroškega poželenje po kroni Češke.) kronali v kralja Čehom.
I)a bi si pridobil vsa srca Čehov, vzel je Rudolf v zakon kralja Vaclava vdovo Elizabeto, ki jo je častil ves narod Češki.
Toda umrl je uže 1307. 1. še le v 23. letu svoje dobe, kakor pripovedujejo nekateri pisatelji, ker se je bil preobjedel sadja, a kakor trdijo drugi, za otrovom.
Njega soproga Elizabeta, sedaj vdova dveh kraljev, nbegnila je pod obrambo svojega tasta Alb r e h t a, kateremu je izročila vse svoje graščine —• med njimi najbrž tudi zastavljen0 graščino K ostanjevško.4)
‘) Državni arhiv v Lucernu. Cfr. Kopp, I. e. II./, 735 (Stev. 31-)
’) Muchar, „Geschichto der Steionnark,'1 Vr. str. 130, 131.
’) Valvazor, 1. e. XI. knjiga str. 331 (Landstrass.)
*) Fiiggor, „Si)icgol dcr Eliron dns Erzhauses Oostorroich,11 221, 224, 231-33.
Vojvoda Rudolf IY„ »ustanovitelj."
Vsa slava in vsa mou kneževine oprta jo na trdno ustanovljeno srečo podlo?,uikov."
Rudolf IV. ')
„Jedenfalls wird man Rudolf IV., wenn man sein ganzes Wirken mit unbefangenem Auge iibersieht, den liervorragendsten Fiirsten seiner Zeit, den vorzuglichsten Regenteu Oesterreiclis beizuzalen nicht umliin konnen.“ — V te jedrovfte besede je ži-votopisec »ustanoviteljev1', učeni univerzni profesor dr. Hub er združil svojo sodbo o vojvodi Rudolfu IV., ki je, navzlic kratki dobi, katera je bila odločena njegovemu pozemeljskemu delovanju, vendar storil za Avstrijo toliko in tak6 važnega.
Saj je ta presvitli knez iz Habsburškega rodu samo v staro-častitem stolnem mestu Dunajskem zapustil dva neminljiva spomenika ysvojega pozemeljskega bivanja: Dunajsko univerzo in sv. Štefana cerkev. Ako je ustanovil z univerzo mesto učenosti, katero je po skrbni gojitvi posameznih poznejših knezov lepo se razcvelo, je tudi drugo delo za mnogo človeških rodov storilo Dunaj v središče različnim umeteljnostim,' katerih zahtevata zidanje in olepšava takšne veličastne stolne cerkve.
Pridobljenje Tirolske hiši Avstr ij ski, katero je sam pričel, je še doživel — če tudi mu je bilo vzeti slovo od svetS, v najlepših letih, 1365. 1., staremu 26 let — in utrdil si je oblast nad njim z diplomatsko spretnostjo, kakor tudi z umnim Upotrebljevanjem orožja.
Združenju Goriških posestev z Avstrijskimi deželami je on vsaj pot prokrčil, in skoro po njega smrti 1374.
1.	je pripala Avstrijskim vojvodom njih ona polovica, kateri gospodar je bil grof A1 b r e h t.
Tudi združenje Avstrijskih, C eskili in Ogerskih dežel, zatorej stvaritev Avstrijskega cesarstva, je vendar v nečem zmislu delo Rudolfovo. „Denn“ — piše Hub er — „wenn auch am Ende ganz andere Factoren fttr das Gelingen massge-bend waren, so ist es doch Rudolf s Verdienst, dass der Ge-danke uberhaupt auftauchte und von R u d o 1 f s IV. Zeit an blieb dieser Gedanke auch fortwalirend lebendig und strebte nacli Rea-lisirung, bis er in der That venvirklicht wurde.“ 2)
In posebe naši deželi Kranjski je Rudolf IV., kakor Dam poročati kroniki Kranjske in stolnega mesta, storil toliko
') „Cuin igitur omnis gloria sive potentia prineipatus in subditorum con-"istat solidata fortunis.“ — „Goschichte Herzog Rudolf IV. von Oostorreioh.11 'on dr. Alf. Hub er. Innsbruck 18tJ5. str. 114. opomnja 2.
^ 1. c. str. 154.
znamenitega, da mu je za vselej zagotovljen „zlat list“ v naši zgodovini.
On je sklical prvi veliki kongres knezov naši v Ljubljani, on je, spoznavajoč prevažno pozicijo proti vztoku, ustanovil mesto Rudolfovo, in te dve deli uže sti dovolj, ohraniti mu čestit in stalen spomenik v srcih naše dežele Stanovnikov.
Ljubljanski kongres 1460 L, in ustanovitev mesta „Rudolfovo“, ti dati sami bi uže zadostovali zgodovinopiscu in rodoljubu, da bi postavil knezu, kateri je sprožil misel o obeli, spomenik a er e p er en ni us!
Toda poleg tega, koliko obilico podrobnosti nam podajejo za kratke dobe njega vlade njega skrbni ukazi in naredbe za Kranjsko in nje Stanovnike!
Delavnost Rudolfa IV. v oskrbništvu svojih dežel obračala se je v enaki meri na Kranjsko, in kakor je v sedmih letih svoje vlade obiskaval vse svoje dežele, tako je tudi našo Kranjsko oziroma stolno mesto L j u 1) 1 j a n o doletela odlika njegovega obiska.
Januvarja meseca 1360. 1. je prišel Rudolf iz Dunaja v Gradec (29. dne januvarja meseca), kjer se je mudil do 26. dnč februvarja, kakor svedočijo listine.
Tu v G-radci je potrdil deputaciji dežele Kranjske, ki se je bila, pozdraviti ga v stolnem mestu Štajerske, njemu naproti pripeljala, privilegije Kranjske dežele in Ljubljanskega mesta1), takO isto samostanu Zat,iškemu na Dolenjskem in kartuzijanom v Bistri njih privilegije;4) opata Petra Zatiškega je imenoval Rudolf svojini dvornim kaplanom. 3)
Ker je bila njega srčna želja, da bi mesta in trgi vedno bolj cvetfeii in se razvijali, odstranil je tako isto na Kranjskem vsako zapreko brzemu razvoju, ter je prepovedal tudi oli času svojega bivanja v Gradci za v bodoče (v četrtek po pepelnici 1360. 1.) še le na novo postavljeni nedeljski sejem v Št. Vidi pri Z ati čini. Dotična listina, ki jo lirani „Privilegien-buch“ mesta Ljubljanskega pod štev. 34, slove tako-le:
„Wir Rudolf vom Gottes gnaden Herczog ze Oesterreich, ze Steyer vnnd ze Kerndten Entbieten vnnserm getrewen lieben Leutolden von Stadteck vnnserm Hauptmann in Ghrain vnnser gnad vnnd alles gut. Wir haben vernomen, dass zu Sand Veit an der March neulich aufkommen sei ein Sunntag Marcht der vnnsern Stetten vnnd Marchten anderswo in dem Landt vnnd aucli vns an vnnsern Mauten schedlich sey. Darumb empfelheu
') Richter, „Qo8chiohto dor Stadt Laibach.“ — Klun, „Archiv“ 2. 3. sti* 205.
0 Ibid. — Hubor 1. c. (fiir Freudnitz) str. 188. (G. dn6 februvarja n*®" sera 13fi0. 1)
J) Primeri moj spis: „Dio Ocgouiibte Albert und Potor von Sittich" str. 24.
wir dir ernstlich vnnd wellen, dass du denselben Sunntag Marclit vnnd alle andern Sunntag- Marclite an dem Lande, die vns.vnn-sern Stetten, Marchten vnd Mauthen schedlich sein, erlegest vnnd abnemest vnnd sie verrufest genzlich von vnnsern wegen mit Vrkhundt dieses briefs. Geben ze Graez a n dem Pfinstag nach dem Aschtag Nacli Christus gepard dreyzehenhundert Jar vnd darnach in dem Sechzigisten Jar.“
V	24. dan marcija meseca 1360. 1. lehko dokažemo, da je bil v C e 1 j i, kajti tam je kartuzijanom v Jurij e ve m kloštru ta dan podpisal neko listino, in nekoliko dni potem, najbrž uže pred 27. dnem marcija meseca, je prišel v Ljubljano na uže omenjani knežji k o n g r e s.
Dne 27. marcija meseca v Ljubljani je podpisal Rudolf IV. listino križevniški hiši v Ljubljani, t. j. potrdilo pravic tukajšnje križevniške redovne hiše, in na tej listini nahajamo kot svedoke podpisano dolgo vrsto odličnih duhovnikov, posvetnih knezov in drugih velikašev.
Tu čitamo imena:
Ludovik, patrijarh Oglejski, Ortolf, nadškof Solno grad ski in legat Rimskega prestola, Pavel, škof B riž inski, ') Gotfried, škof Pasovski, Janez, potrjeni škof Krški, nadvojvode kancelarij, škof Ulrih Saben s ki (Briksenski*, '*) škof Ludovik Chiemseeški, škof Peter Lavantinski, dalje imena posvetnih knezov: mejni grof Meinhard Brande n burski, vojvoda na zgornjem Bavor-skem in grof Tirolski, svak vojvodi Rudolfu IV., potem ime njega strijcev, Palatinatskih'grofov na Koroškem Meinhard a in H e n r i k a, grofa Goriškega, imena: grof O t o n O r t e n-burški, grofa Ulrih in Herman Celjski, grof Janez Pfannberški, stotnik na Koroškem, Friderik in K o n-i'ad, „Au ffen stein ca“, Friderik \Vallseeški iz Štajerske, Eberhard AVallseeški, stotnik nad Anižo, R u d o 1 f Liechtensteinski, komornikv Štajerji, Friderik, Ulrih in Oton Stubenberški, Leopold pl. Stadteck, stotnik na K r a n j s k e m, in R u d o 1 f, njega b rat, J a n e z C a r s s R a u h e n-e š k i, Herman Landenberški, deželni maršal v Avstriji, Henrik Hoggenberški, dvorni upravnik, Wilgraim Streym, dvorni maršal, Kunrich C run n, dvorni toč&r, A1 b r eh t O 11 e n s t e i n e r, nadkuhar, A1 b r e h t S c h e n k, ključar, Viljem Schenk L iebenber šk i, starejšina.
Ta slovesni shod visocih duhovnih in posvetnih knezov in dostojanstvenikov je imel, kakor se je uže poudarjalo, eminentno političen, državno-praven namen, t. j. posvetovanje o Uredbi Oglejskega patrijarhata in razmer z Benetkami, kako bi se dobila Tirolska, kako bi se dala združiti Goriška posestva z
') GoBpodar Loki. a) Gospodar Bledu,
Avstrijskimi deželami in naposled, kak6 bi se „utrdil Avstrijski vpliv v zgornji Italiji*', ') oziroma, kako bi moči bilo dobiti trdno stališče ob južnih Alpah, katerih poslednjih dveh daleč merečih smotrov mu, se v6, ni bilo dano doseči.
A kar je končno dosegel 011 ali njega bližnji nasledniki na Tirolskem in v Gorici, je vsekako visoke pomembe in za vselej ostane znamenito, daje Ljubljanski kongres
1.360. 1. igral tu tako važen 111 odločilen nalog.
S tem kongresom je bilo združeno tudi dedno poklon-stvo na Kranjskem, ki seje vršilo v dneh od 27. marci j a meseca do 3. aprila, in tačas je Rudolf IV. bival v Ljubi j a ni. “)
Pred tem poklonstvomKranjcev se je med 12.—18. dnevom marcija meseca vršilo poklonstvo Korošcev na Gospesve,tskem polji po staroslovenskem običaji „secundum morem incolarum“ (izročitev fevda po kmetu).3)
Za časa svojega bivanja v Ljubljani od 27. dne marcija meseca do 3. aprila (incl.) izdal je Rudolf IV. naslednje listine: 27/3 za križevniško hišo v Ljubljani, 28/3 za kartuzijane v Bistri, ki jim je potrdil privilegije o g o z d e h in eksekucijo gozdnih pravic, katere jim je bil podelil Henrik, kralj Češki in vojvoda Koroški 1317. 1. (vLjubljani 9. dne septembra meseca) in katere sta potrdila tudi vojvoda Albreht in Oton (oča in strijc) 1337. 1., 1/4 za Bistričane in 3/4 z a O t o n a i n R u d o 1 f a, g r o f a O r t e n b u r š k a, *) katerima je podelil v fevd polovico turna v Polhovem G rade i.
Ne dolgo potem, ko se je bil od knežjega kongresa v Ljubljani vrnil na Dunaj, izdal je Ljubljane se tič6če milostno in fevdno pismo Dankwartu Zellenpergerju o dv6h kolč-sili pri mlinu na Poljanah ob Ljubljanici. aj
Tri leta pozneje (1363. 1.1 imamo od njega listine grofoma Auerspergoma (Ivanu in njega bratu) ddo. Dunaj 22. dn6 majnika meseca in iz Bolzan 10. dne septembra meseca.
Ko je Rudolf IV. na vzpomlad 1364.1. iz Dunaja črez Prago potoval k cesarju, svojemu tastu, v Budišin, ter je tam osobno vzprijel poklonstveno pismo Lužičkih mdst za slučaj, ako bi izmrl Luksemburški rod, tedaj je, po Huberjevih mislih, najbrž dobil še cesarjevo pritrdilo, da si je Rudolf posle prideval tudi za svojo deželo Kranjsko naslov v oj vod e.
') H u b o r, 1. e. 152.
’)	Dotične	listine ima Hub or 1. c.	189-(štev.	‘203 — 207.)
s)	H u b o r	1. o. 189 (štev. 198.)
Ilubor	1. c. 189 (štev. 203, 204	in 206.)	n
!) ddo. Dunaj 9. dno junija mosoca 1360. 1. — Huber i. e. 1>’ (štev. 218.).
V neki listini 12. dne aprila meseca 1364. 1. imenuje se pa Rudolf še „Herr zn Krain“, v tem ko mu u ž e 8. dne m a j n i k a meseca 1364. 1. mejni grofi Brandenburški dajejo naslov „Herzog zu Krain“. ')
Nekatere mesece pred svojo prerano smrtjo pa je Rudolf IV. „ustanovitelj“ završil ono ustanovo v oziru Kranjske, katera je njega ime v imeni prijetnega Dolenjskega mesteca Rudolfovo uvekovitila v naši deželi.
V 7. dan aprila meseca 1365. 1. je namreč izdal Rudolf IV. na Du naji ustanovno pismo mesta Rudolfovega, katero Valvazor v svoji „Ehre des Herzogthums Crain“ III. 1>. 480, po izvirniku navaja.
K r a j, na katerem se je povzdignilo novo Rudolfovo, dobil je vojvoda Rudolf od cistercijenskega samostana Z a tiske ga v zameno.
Dobil je v zameno od opata Petra kraj (vas) Gradec (gradič , potem 11 kmetij v Ločini, 9 v spodnji, eden malin v ‘‘fugi, in 9 kmetij v tretji vasi Bršlji nu, 26 kmetij v Štefanj i Vasi v (Trebenjski fari), na Pristavi, v Slovenji vasi, R oženpergu, na Brodi, in vBršljinu, in zadesetino v La-11 iščem, (Šmarijski fari), katero naj daje 81 kmetij, vsaka po dva snopa, a tretji snop se dajAj tamošnjemu vikarju. -)
To novo mesto, ki se je krstilo po presvitlem knezu iz sta-i'oslavne hiše Habsburške, je bilo poleg tega, da sta v njem hitro dobila trgovstvo in življenje vsega Dolenjskega svoje središče, tudi uže po prvem stoletji svoje ustanovitve važna bran proti divjajočim Osmanom (1469. 1.) in je to še dolgo ostalo.
Kakor se je opomnilo, je Rudolf živel le še nekatere mesece potem, ko je bil ustanovil Rudolfovo; umrl je 27. dne ju-meseca 1365. 1. v Milanu, kjer mu je bil id6čemu v boj Proti patrijarhu Oglejskemu in proti Francu Karar-? k e m u (Carrara) pripravil Barnaba Visconti slovesen vzpri-jem.
V is contiju je bil namreč Rudolf IV. poleg zaveznika tudi brat njega hčere soprogu, vojvodi Leopoldu Avstrijskemu, kateri je ravno po posredovanji Rudolfovem vzel v zakon lepo hčer V i s c o n t i j e v o , vojvodinjo V i r i d o.
Ta vojvodinja V ir id a je prišla kakor pri svoji možitvi, tako po smrti svojega soproga iki je padel, kar je znano, v bitki P1'! Sempachu 1386. 1.) v dotiko s Kranjsko, kjer tudi leži Pokopana v Zatiški cerkvi.
Ko se je možila, jej je nje svak Rudolf dal zavarovanje na 100.000 gold., katere jej je nakazal na Kranjsko,3) kjer
') Huber 1. e. 120. Opomnja 3.
’) Glej moj spis: „Gegeniibte voii Sittich“ p. 24. in dalje. *) Hub er 1. o. 214 (štev. 605.)
je tudi, vdova, stanovala v Št. Lambertski graščini pri Zatičini in 30 let (do 1425. 1.) tu živela v blagoslov samostana. ')
Da je II u d o 1 f svojo svakinjo s svojim zavarovanjem nje doti 100.000 gold. v zlati, ki jo je prinesla soboj, napotil ravno na Kranjsko in sicer, kakor čitamo v Lichnovskem, *) na mesto in trdnjavo Ljubljano, Kranj in Kamnik, to dokazuje zopet Rudolfov visoki politični razum.
Liclinowsky piše, da je Rudolf dal v nasprotno doto „diese stidlichsten Besitzungen gewiss nicht ohne die Absicht, theils sie als nalie gelegen annehmbarer zu maclien, tlieils sie vor den benachbarten (italijanskimi) Feinden (s tem) um so elier sichern zu konnen", 3) kajti tem načinom so bili Viscontiji še bolj navezani, obračati svoje interese na Avstrijo in da se le-ta vzdrži na jugu.
S čemer si je pa Rudolf IV. kakor v vsem Avstrijskem cesarstvu, tako v naši domovini kot ,,ustanovitelj" do danes in ako Bog hoče, še za bodoče veke zagotovil stanovit in sijajen spomin, to je, daje 1365.1.ustanovil Dunajsko univerzo — Alma mater Viennensis — kjer je tekom stoletij toliko različnih sinov našega ljudstva, vsega slovenskega naroda, v z p rije malo humanitarno svojo izobraženost.
Malo let potem uže, ko so se bile dobro odprle vse štiri fakultete Dunajske univerze (1385.1.), nahajamo rojaka Leo likar d a de Čarni o la, doktorja sv. pisma, delujočega na teolo-gični fakulteti te univerze, 4j za katerim pridejo najprej na vrsto v 15. veku magistri in doktorji: Andreas de Labaco (1431.1.1*), Michael de Krainburg(1446. 1.),°) Gregorius de Krainburg (1448. L),7) in Christophorus de Car-niola. (1458. 1.) »j
Takoj po utemeljitvi univerze 1366.1. vštevali so se študentje iz Kranjskega Avstrijskemu narodu te visoke yšole_, katera je obsezala razven tega še tri „naroile“; Saksonski, Češki in Ogerski, in v tej prvi dobi so imele narodnosti odliko pred fakultetami.u)
O	Dunajski univerzi pišeta pozneje dva odlična Kranjca, in sicer Schonleben svoje „SexagenaDoctorum Viennensium“>
') Glej: „Gogeuiibte von Sittloh“ p. .‘10 iu dalje.
IV. Kep. štev. 670.
s) IV. p. 83.
*) Asolibaoh, „Gosokiehto derWiouer Univorsitiit." (Fostschrift). \Vien. 1865 p. 614.
^ Ibid. p. 597.
‘) Ibid. p. 616.
7) Ibid. p. 608.
*) Ibid. p. 599.
•) Ibid. p. 83.
in P. Ernest Apfalterer S. J. svoje: „Scriptores antiquiss. ac celeberrimae Universitatis Viennensis ordine chronologico propo-siti.“ f 1740. ].)
Koliko bogato nadarjenih sinov našega n a r 6 d a je za prej imenovanimi možmi 14. in 15. stoletja na univerzi cesarskega stolnega mesta še poučevalo kot izvrstni profesorji in visoko čislani od dijakov vseh narodnosti, to nabrojiti trebalo bi posebne knjižice!
Cesar Rudolf II.
„Slab in nestalen" imenujejo mnogi zgodovinopisci značaj razvnetega čestitelja muz,kijebii tudi sam umeteljnik, Rudolfa II.
I)a tudi ta svetli potomec Habsburške hiše nikakor ne zasluži te površne sodbe, razvida se kakor iz mnogih drugih potez tudi iz podrobnosti njega razmer do naše dežele in našega ljudstva.
Ako bi cesar Rudolf II. za našo deželo ne bil storil druzega, Wego da jej je dal „zlatopeč&tno p o vel j e“ in da v njem naj večjega narodnega dejanja slovenskega ljudstva v'no-vejši zgodovini, slavnega in vednega spomina vrednega vdeleže-vanja o p r e m a g i T u r k o v p r i S i s k u 1592.1. omenja načinom, častnim za deželo in ljudstvo, ako, pravimo, bi cesar Rudolf
II.	Kranjski in nje Stanovnikom ne bil storil ničesar druzega, Njega v zgodovini umeteljnosti in v kroniki svoje ljubljene „zlate Prage" večno nepozabljivo ime moralo bi se lesketati v naši kroniki še poznim rodovom.
Vendar še drugače je skazoval svojo očetnjo milost naši deželi.
Eno prvih znamenitih del cesarja Rudolfa II. (1576 —
i	!?• v blagostanje Stanovnikov ne le drugih, nego tudi naše dežele je bilo, da je vladarja notranji Avstriji (Štajerske, Kolške in Kranjske) nadvojvodo Karla Štajerskega „uago-Varjal“ in ga „prosil,“ „die Administration und Versor-*u«g der Crab a tischen , Windischen (Slovenischen) ®nd Meergrenzen mit gewissen Conditionen zu iibernehmen, U?77), da solches sonst der Kayserliclien Majestat als regierenden |v<m]g in Ungarn zustand, ‘) aber um so vieles besser und nach-nal tiger vom Cen trum der innerOsterreichischen Lande und mit "Hhilfenahme der erprobten Streitkrafte aus den windischen (slo-venisclien) Landestheilen geschehen konnte."
. s’ prav iz istega časa (1578.1.) imamo krasno spričevalo laavojvode Karla za naše ljudstvo in njega srčnost.
LaiKlsehafiV‘1Va,Z01' ^	llocem	r0*J0P^su	*rhi'ra	«der	krain.
Vojvoda je namreč zahteval to leto nekoliko mladih ljudi za topničarstvo, z dostavkom, „weil die Krainer sich alle-zeit,wie ih m aus eigenerErfahrung bekannt \vare, tapfer und ritterlich vor allen andern gelialten hšitten.“ ')
Ta tehtovita pohvala enega Habsburžana zvenela je tija do ponosnega kraljevega gradu na Pražkem Hradčinu in je našla, kakor sem uže opomnil, svoj še vedno živahni odmev v slo-bodilnem pismu Rudolfa II., o katerem še obširno govorim.
Ako je pa Rudolf II. z veseljem priznaval junaštvo slovenskega naroda proti dednemu sovražniku krščanstva, ga je vendar malo veselilo nadlegovanje protestantske lige v notranji Avstriji, katera mu s svojimi pritožbami ni dala miru celo v državnih zborih, zatorej se nam ni čuditi, daje občutljivi vladar nekoč (1582. 1.) pred deputacijo luterskega plemstva iz Kranjskega, kateri je bil v Avgsburgu odrekel avdijenco, a ki mu je navzlic temu pred njega sobo izročila prošnjo, „pove-sil obraz,“ (t. j., da je ni pogledal,) ter da jej je pisal slab odlok.a)
Ne manj ostro in ne manj pravično je razsrjeni cesar ravnal z istimi Luterani, kadar so po smrti Karla nadvojvode-vladarja notranji Avstriji nadaljevali svojo opozicijo „i n r e 1 i g i o s i s“ tako daleč, da mu niso hteli prisčči.
Ko je nadvojvoda Karol umrl, je bil namreč za njim na vladarstvo pozvani prvorojeni sin Ferdinand (poznejši cesar Ferdinand IT.) še malolet, zaradi tega je cesar Rudolf
II.	svojega brata F e r d i n a n d a in njega svaka vojvodo Viljema Bavorskega postavil njemu jeroba. Cesar R u d o 1 f je potrdil skrivne svetnike umršega kneza in je izročil njega vdovi vladarstvo. Jeroba pak sta postavila vladarja nadvojvodo Ernsta.
Tako seje videlo vse dobro urejeno, a lu terski stanovi Kranjske, Koroške in Štajerske, ki so bili vedno v konspiraciji med soboj, menili so, da je prišel pravi čas, ko jim bode moči z agitacijo in drzno opozicijo prisiliti še daljnih koncesij v verskih stva-rčh, tem bolj, ako jili spoje z „obrambo mej,“ kar so vedno stavili za uvčt privolitvam, tič6čim se verskih stvari.
Izjavili so v očitnem deželnem zboru, da bodo odrekli vladarju poklonstvo, ako se ne bode ustrezalo njih daljnji verski slobodi. Tudi so ukrenili, da pošljejo cesarju pismo, v katerem mu pojasnijo vse razmere, „naj se bere, ali ne.“ :l)
V	tem pa so se pridružili stanovi Štajerske Kranjcem s poročilom, da so ukrenili prav v isti stvari odpraviti poslancev do cesarja v Prago, in to isto zahtevajo tudi od stanov Kranjske.
') Valvazor 1. c. p. ii48.
0 Dimitz, „(io8chichto Krains“ 111. p. 94.
’) Dimitz, „Geschichte Krains" III. p. 241.
Takoj se je vzprijel ta predlog in 1. dn<5 junija meseca 1591. 1. so bili poslanci treh dežel (Štajerske, Koroške in Kranjske) uže v Pragi.
Poslanci so imeli 12. dne junija prvo avdijenco pri cesarji Rudolfu II., kateri je zahteve dežel najprej izročil v prevda-rek sojerobom in bratu Ferdinandu na Tirolskem. Vdova vojvodinja je odločno branila cesarju, naj nikar ne potrdi verskega pomirja, katero se je izsililo nje soprogu nadvojvodi Karlu.
Nadvojvoda Ferdinand ravno tako ni hotel čuti o kaki koncesiji, poslancem naj se izreče ostra graja, ter se jim opomni, da cesar pričakuje od novega deželnega zbora izpolnitve dedne dolžnosti. Nadvojvoda Ernest je dejal, ako hoče cesar privoliti stanovom „toleranco“ v tem zmislu, da si za časa nadvojvodine vlade koncčsije nadvojvode Karla ohranijo svojo veljavo, treba postaviti trden jčz nap6rom stanov.
V 2. dan avgusta meseca so naznanili poslanci skrivnim svetnikom, da uže tri mesece oprezujejo v Pragi na odlok v tem, ko je meja v nevarnosti (sic!).
Dne 4. oktobra meseca je nadvojvoda Ernest pisal cesarju, ako ne bode moči, hitro sklicati deželnih zborov, se je bati, da spoštovanje in pokorščina do gospodske v verskih in političnih stvareh vedno bolj pojemlje, katoliška vera čim dlje tem bolj peša, in tudi deželnim vladarjem prihaja vladanje vedno težje.
Toda v tem, ko je romal ta dopis v Prago, pozval je cesar poslancev k sebi.
Ko jim je izrekel svojo nezadovoljnost o odpovedanem poklonstvi, ter izrazil svojo nadejo, da opus16 v prvem deželnem zboru vse „difikultacije“ in po svoji dolžnosti skažejo poklonstvo, povedal jim je tudi — dobrega srca, kakor vsi Habsburžani — naj ostane, kar se tiče verske stvari, vse, kakor je določil nadvojvoda Karol, in Pod istimi uv6ti.
V tej točki zatorej se je omečil dobrostni cesar, a nikakor ne, kar se tiče vprašanja o obliki prisege pri Poklonstvu, kajti srdit je odbil željo stanov, da bi nadvojvoda Ernest prisegel po protestantski šegi.
„Wo in a 11 er Welt“ — vzkliknil je cesar— „ist e s denn iiblich, dass der Schworende nicht nacli eige-nem Affekt und Willen, sondern nacli demjenigen sich zu richten liabe, dem geschworen werde?“I)
Cesarjevi izjavi sta se odločno uprla vojvoda Ernest in Ferdinand Tirolski, prvi izlasti da bi se vzprijelo versko Pomirje med deželske pravice, kakor so zahtevali stanovi, nadvojvoda Ferdinand pa je očitno izrekel, da cesarjeva koncesija bode le utrjevala trmo in nepokorščino.
') IIur ter, ,,Gescliichte Ferdinand II. mid seiner Eltern“ II. 440 — 444, 446.
Ko so tudi poslanci stanov odgovorili na cesarsko izjavo in zastonj prosili o s lob odi verski določnejšega poroštva, zapustili so Prago početkom decembra meseca.
Mislim, za katere so poslanci vedeli pridobiti tudi cesarja, da je namreč nadvojvoda Karol meščanstvu po mestih privolil včrsko slobodo, upirali so se najprej nadvojvodiiija vdova, in nadvojvoda Ernest je pisal (16. dnč decembra meseca 1591. 1.) cesarju: „Die Religion sei weder in d en Stadten noch in den Miirkten v om Erzlierzog Karl freige-geben vvorden, vielmelir liabe derselbe den Burgern Theilnahme an den Religion subu ng en der Land-
1	e u t e ausdrticklich n n t e r s a g t. Die Bewilligung freier Religionsiibung tur die Stadte und Miirkte wiirde die Austilgung der katholischen Religion in den drei Landen unausbleiblicli zur Folge liaben."
Stanovi Kranjske so 24. dne marcija meseca 1592. 1. nadvojvodi, oziroma njega namestnikom in deželnim komisarjem .T a-nezuTavčarju, škof« Ljubljanskemu, in deželnemu poglavarju v notranji Avstriji, deželnemu oskrbniku grofu W o 1 f u T h u r n u in opatu Lavrenciju Zatiškemu prisegli zvestobo po obliki, katero so sestavili sami, in na evangelije.
Komisarji pa so v nadvojvode imeni nasproti prisegli po stari katoliški šegi.
Leto dni in tri mesece po tem poklonstvu novemu vladarju nadvojvodi Ernestu, kateremu je bil cesar Rudolf kot državnemu glavarju izročil tudi mejno brambo proti Osmanom po smrti nadvojvode Karla, razširjala se je po vsem krščanskem svetu vesela novica o sijajni zmagi mejne vojske p ro ti Os man o m p ri Si sku v praznik s v. A liacij a (22 .dn6 junija meseca 1592. l.i in vse je pelo in vriskalo o pripovedi ve-licega junaškega dejanja osobito slovenskih bojnikov, kateri so si pod vodstvom svojili tedaj narodno mislečih voditeljev priborili glavni del zasluge v slavni dan b oj a pri Sisku!
Tu mi ni mesta in tudi da se ne odtegnem predaleč od svojega predmeta, ne morem spuščati se v podrobnosti različnih poročil o tem boji, nego opozarjam samo prijatelje domače zgodovine na tega, v naši povestnici večno znamenitega boja obširni popis, katerega sem pred dvajsetimi leti izdal v posebni tiskovini. ')
Vendar naj se tu iz poznejših preiskav, oziroma slučajnih najdeb v c. kr. dvorni biblijoteki Dunajski, kjer se hrani lep zv6-žeivj poročil o boji pri Sisku, navajajo nekatere karakteristične,
') Uloj: „Dio Schlacht von Sissek. Eino Denksehrift. Laibach 1861. (J. Blasnik)'1 — Tiskovini je priložena faksimilovana slika toga boja, posneta po sliki v deželnem muzeji.
Spisal P. pl. Radi o s.	XXV
/
posebno Rudolfa in Kranjske tičoče se date, da bode vsa slika popolnejša.
Izlasti je treba z ozirom na vprašanje, katero je vzbudil mojega zelo čislanega kolege dr. Zwiedinek-Siidenhorsta spis: „Ruprecht v on Eggenberg“, (Gradec 1878), in ki se suče o tem: gre li prvaštva venec o boji pri Sisku E gg e liber g er ju ali Andreju Auerspergu, odločno poudarjati, kar se čita v c e s. poročilu iz Prage 3. dne avgusta meseca 1593. 1.: „der jungsten V ic tor i li albe r geben allein mehrentlieils so mit und darbei gewest dem Herren v o n Auersperg die Elir.“ ')
Večina onih bojnikov zatorej, ki je bila v boji, daje Auerspergu spričevalo, da je on razločil boj, Auersperg s svojci, t. j. s slovenskimi bojmki iz Kranjske.
Au er sp erp; sam konstatuje v pismu iz Dunaja 3. dne julija meseca 1593. 1.: „Das w i n d i s c li e (slovensko) Tv r i e g s-volk hat den er s ten Angriff getlian“ i. t. d.
V	istem pismu naznanja, da se je po zmagi našel tudi meč, katerega je Turski cesar prej bil poklonil Hasan paši, „das \virdet man“ — pravi vojskovodja — „samt seiiiem (les abge-leibten Bassa Kopf der Rom. Kays. Maj. (cesarju R u d o 1 t u) lieraus schicken." ‘‘)
Cesar Rudolf je bil velikanske zmage pri Sisku neizrečno vesel.
Ko muje sel prinesel poročilo o srečnem konci boja, ukazal je, naj se mu podari zlata verižica, vredna 190 kron (319 gold. 12 kr.).
In kakor smo uže omenjali s početka, se je cesar Rudolf visocih zaslug s 1 o v e n s k e ga 1 j u d s t v a o z m a g i p v i S i s k u najčastnejšim načinom sponimal za vse čase v „zlatopečat-n e m povelj i“, katero je podelil naši deželi Kranjski 3. dne decembra meseca 1593. 1.
To je tako važen del Kranjskih deželskih pravic, da je tu vse priobčimo po izvirniku.
Vsebina mu je:
„T)es H er z o g t h u m b s Orain Rom: Kaysers Rudo 1 p h: des and e rn C 011 firm ati on e in er Er s a 111 e 11 Landscliafft in Crain v n d d er o a 11 ger a i liten II er 1-schaften von Windisch Mar eh vnd Isterreieh etc, Freyheit en.
') Rokopis o. k. dvorno liiblijoteke na Dnnnji. ’) Roknpift e. k. dvorno bililijoteko na Dunaji.
Wir Rvdolph der Ander, von Gottes Gnaden Envehlter Rbmiseher Kayser zu allen zeiten Mehrer des Reichs in Germa-nien, za Hungern, Beliaimb, Dalmatien, Croatien vnd Sclauonien etc. Konig Ertzhertzog zu Osterreicli, Hertzog zu Burgundi, zu Braband, zu Steyr, zu Kharndten, zu Crain, zu Lutzenburg, zu Wiirtemberg ober vnd nider Sclilesien Fiirst zu Schwaben Marggraun des heiligen Romischen Reichs, zu Burgund, zu Mar-hern ober vnd nieder Laussnitz, Gefiirster Graue zu Habspurg, zu Tyrol, zu Pfierdt, zu Khyburg vnd zu Gortz etc. Landgraue in Elsiisz, Herr autt' der Win<lischen March, zu Portenaw vnd zu Salins etc. Bekhennen offentlich mit disem Brieff vnd thuen khundt aller menigclich, dass vns die Ehnvurdigen Edlen, Ehr-samen, Geistliclien vnsere and3.cht.igen vnd lieben getmven N. die Stande g e m a i n e r Ij a 11 d s c h af f t desHerzogt h u 111 b s Crain vnd desselben a 11 g e b b r i g en H e r r s c h a f f t e n W i 11-d i s c li m a r c h, M b 111 i n g, Y s t e r r ei c h v n d C a r s s t vn-dersehidliche Freyheiten Landshandvesten und Conflrmationes, so Ihnen von weyland vnsern lbbliehen Vorfaliren Romischen Khay-sern vnd Kbmgen vnd Ihren geivesten Herrn vnd Landsfiirsten seliger Gedachtnuss mitgetheilt vnd gegeben worden in glaub-wiirdigem Schein fiirbringen lassen, so von \vort zu wort hernach geschriben stelien vnd also lauten etc.
Vnd liaben uns darauff vnderthenigst gebetten, das wir obgeschribne Freyheiten, Landtshandvesten vnd Conflrmationes alles Ilires Inlialts zu bestatten und zu erneuern genedigclichen geruechten Des liaben vvir angesehen solcli Tlir gemainer Land-schafft des Herzogthumbs Crain demiietig zimblicli Bitte aucli die getreuen geliorsamen vnd nutzliclien Dienste so Ilire Vordern vnd Sie, von vndencklichen Zeiten hero, vnsern Vorfaliren vns vnd dem g ant z en lbbliehen Hauss Osterreicli Ihren gewesten regierenden Herrn vnd Landsfiirsten Sonderlicli auch erst neclist verschines Jalir (1593. 22. .Tuni) wider deni E r b f e i 11 d v n s e r s C h r i s 11 i c h e n N a m e n s v 11 d G1 a u-b e 11 s d e 11 T ii r k e n i n s e i 11 e 11 j ii 11 g s t e 11 F r i <1- vnd E i n-b r u c h 111 i t D a r s t r e c k u 11 g I h r e r L e i b v n d G ii e 11 e r in manigfaltig weg willigclicli getlian vnd bewiesen, noch ta grlic hes t liu e n vnd in kliiinfftig zeit. wol thuen mb-gen vnd so 11 en, vnd darumb aucli besondern KayserHchen Gnaden fur vns selbst als Ebmische Kayser dann als Obrister Gerhab dises vnd anderer weiland vnsers lieben Vetters vnd Fiirsten Ertzherzog Carls seligen liinterlassener Fiirstentliumb vnd Lande auch an statt vnsrer Contutorn mit wolbedachten Muth, guettem Rat.li vnd recliten wissen, vorberiierter gemeiner Landschafft in Crain vnd derselben angeliorigen Herrschafften Privilegia Landtshandvesten, Landesfiirstliche Befreyungen vnd Conflrmationes in allem vnd jedlichen Ihren Articln, Puncten, Cleuseln, Worten, Innhaltungen, Mainungen vnd Begriffungen
auss Kayserliclier vnd Gerhablicher Macht vnd Gevvalt, gnedigc-licli erneuert, Confirmirt vnd bestaettet. Tliuen das aucli liiemit wissentlich in Craftt dits Briefs was \vir daran von Rechts vnd Billigkeit wegen zuConfirmiren zu bestaetten vnd znuerneuern liaben Confirmiren bestaetten vnd erneuern sollen vnd mogen Vnd mainen setzen vnd woellen das mekr angeregte Privi-legia Landtshandvesten, Khayserliclie vnd Landtsfiirstliche Be-freyungen vnd Confirmationes in allem vnd jeglichen Ihren Ar-ticeln, Puncten, Cleuseln, Worten, Innlialtungen, Mainungen vnd Begriifungen in Ewig zeit kriifftig vnd miichtig sein stiitt vest vnd vnverbriichlich gelialten vnd volzogen werden vnd vor er-nandte Ein Ersame Landtschafft des Herzogthumbs Crain, wie aucli dessen angehorigen Herrsckaften Ilire Erben vnd Nach-khommen sicli derselben aller vnder jeder beruebiclicli gebrauclien, geniessen vnd giintzlicli darbey bleiben sollen vnd mogen von allermeniglich vnverhindert danvider aucli \veder von uns oder jemandts anderen was furgenommen, geliandlet oder getlian Averden solle in kheinerley weise Gnedigist vnd vngefehrlich. Vnd gebieten darauff allen vnd jeden Ohurfiirsteu, Fiirsten, Greist-lichen vnd \Veltlichen, Pralaten, Grauen, Freyen, Herren, Rit-tern, Knecliten, Landtmarsclialckhen, Landtshaui)tleuthen, Haupt-leuthen, Landtvogten, Vitzdomben, Viigten, Pflegern, Verwesern, Amdtleuthen, Landtricliten, Schulthaissen, Burgermeistern, Ricli-tern, Rliaten, Burgern, Gemainden vnd sonst allen andern vnsern vnd des Reichs vnserer Khonigreiclie Erblichen Fiirstenthumb und Landen, Vnderthanen vnd Getreuen in \vas Wurdern, Standt oder AVesen die sein ernstlich vnd vestigclich mit disem Brieff vnd wollen, dass Sie oftt gedachte ein Ersame Landscliafft des Herzogthumbs Crain aucli desselben angeliorige Herrscliafften Ilire Erben vnd Naclikommen bey allen vnd jeden obeinerleibten Ihren Priuilegien Landtsliandvesten, Khayserlichen vnd Landts-furstlichen Begnadungen vnd Confirmationen, wie aucli dieser vnserer Bestattigung geruhigclicli bleiben, derselben freuen, ntitzen, niessen, vnd gebrauclien lassen, darwider nicht dringen besclnveren hindern oder jrren vnd also liierin nicht vngehorsamb erscheinen, nocli solches jemandts andern zu tliun gestatten in khein weise nocli Aveg als lieb einem jeden seyn vnser schwere Vngnad vnd St raft' vnd darzue ein Penu Nemblich hundert M ar k h 1 o ttiges Gol des zuuermeiden, die ein jeder so offt er treuentlich hiewider thaete vns lialb in vnser Khayserliclie Camer vnd den andern lialben tlieil vielbemelter Landscliafft in ' -1; a i n I h r e n Erben v n d N a c h k h o ni m en, so h i e-W l d e r belaidigt w ur de n vnnaclilaszlich zu bezahlen ver-tallen sein solin. Das meinen wir ernstlich. Mit Vrkhvndt diss oriefs mit vnserer Khayserliclien anhangenden gulden Buli vnd Handzaichen verfertigt. Der geben ist auff vnsern Khonigc-jichen Schloss zu Prag den dritten Tag dess Monats Decembris Nach Christi vnsers lieben Herrn vnd Seligmachers Geburt ein
tausent funfhundert vnd im drey vnd neuntzigisten Vnserer Reiche dess Romischen im neunzehenden des Hungerischen im zwei vnd zwaintzigsten vnd des Bohaimischen aucli im neunzehenden Jahren.
' Rudolphus
Wolffgangm Archi-Episc. Mog. etc.
Ad mandatum Sac. Oaesareae Maiestatis proprium etc.
Jo. W. Freimondt etc. J. Englhofer etc.
Regist. F e c h 1 i n."
Štiri leta potem je nastopil Ferdinand, sin nadvojvode Karla, svojo dčdščino in je vzprijel 1597.1. poklonstvo Kranjske, ter prisegel na pravice in sloboščine deželne.
Zdaj je odvzel cesarju tudi najtežjo skrb, t. j. skrb za dušno izveličanje njega vladi izročenih dežel v notranji Avstriji (Štajerske, Koroške in Kranjske), kjer je s pomočjo odličnih cerkvenih knezov, kakeršen jena Kranjskem bil izvrstni škof Tomaž C h r o n , ravno tako odločno kakor uspešno zvršil „protirefor-macijo".
Cesarju Rudolfu II. ni bilo treba dalje skrbeti za usodo svojih dežel, ki jih je imela v oblasti „močna roka“, in zdaj se tudi niso drznile več deputacije Luteranov prihajati z neresničnimi poročili na cesarski dvor v Pragi, ter si dovoljevati „slo-boščin“, katere jim na nobenem listu deželne pravice niso bile zaznamovane in zapisane.
Ko je cesar Rudolf II. umrl (1612. 1.), tožnost o izgubi tega tako dobrostnega kakor umeteljnosti ljubečega vladarja po deželi Kranjski ni bila majhna, in v tedanjih beležkali škofa Tomaža C h r o n a in drugih vrstnikov se poroča, da so se v stolnem mestu Ljubljani in tudi po drugih krajih dežele brale slovesne črne maše v spomin na mrtvega cesarja. ')
Umeteljniški duh razširjal se je iz Praškega kraljevega dvora, tega pravega in resničnega mecena umeteljnosti, kakor po vseh drugih Avstrijskih deželah tako tudi na Kranjskem in še dan danes se nahajajo po naših gradeh mnogoteri dokazi o ljubezni do umeteljnosti Rudolfi n ske dobe, d;\, celo v stolnem mestu Ljubljanskem in sicer v prvi vrsti v zbirkah Njega svit-losti kneza Karlo s a Auersperga v knežjem dvoru, katerim začetnik je bil grof Dietr ih Au er s p er g , oča ,,prvemu knezu“ ,T a n e z u W e i k h a r d u in grofu Engelbertu A u e r s p e r g u.
Tako ostaja tudi Rudolfa II. spomin na Kranjskem živ in visoko cenjen vse bodoče veke.
‘) Rokopis stolnega kapiteljskega arhiva. —Koledar škofa Citrona.
Mmn in Šekspim sola o Židi
Spisal prof. Janko Pajk.
„Wie? odor wiir’ os wirklioh so, dass selbsf
Dor Bosto soinos Volkes soiiiom Volko
Nielit ganz entflieken kann?“ („Nathan“ IT. 3).
Predgovor.
Teško, da je mišljenje in usoda evropskih narodov s povestnico katerega druzega azijatskega naroda v ožji zvezi, nego z židovsko. Tega nam ne dokazuje samo razvoj krščanstva, katero je — vsaj s historičnega pogleda — kakor Lessing meni,
»Postavljeno na židovstvo" („Nathan“ IV. 4),
ampak to nam svedoči tudi današnja kulturna povest-nica, katera je — ne z malega dela — prinesena z vedno bolj rastočim vplivanjem židovskega elementa.
Kdor položenje Zidov, kakeršno je še pred kakim stoletjem bilo, z današnjim njih stanjem primerja, mora se zamuditi, da je tolika razlika mogoča bila. Sicer na b o r s i je židovski zlat uže davno pred Kristom (n. pr. v Rimu) yeljal za prvega, in skoro potem tudi v vseh poznejših časih in na vseh velikih trgoviščih zapada, — ali, da bode ta narodni živelj kedaj tudi v duševno hrano kristijanov se tako globoko vmešal, tako, da mu bodo n. pr. največi listovi Evrope ne samo pristopni, ampak celo podložni, cesar takega se še niti sredi minolega veka nikdo ni nadejal. V teku enega samega stoletja tedaj je ta židovski vpliv, posebno v duševnem življenji Nemcev, tako prevladal, da se ga je ravno imenovani narod, ki v kulturnem
trttopi« 1881.	^
oziru svojo glavo tako ponosno vzdiguje in se je vsled svojega državnega zedinjenja mčnil vseli nevarnosti za svojo vsestransko samostalnost varnega, na ravnost prestrašil. Odtod današnji besni njegov upor proti židovstvu. —
Jaz bi si preobširen in meje navadnih sestavkov pre-sezajoč nsilog nakladal, ko bi o vsem različnem vplivanji židovstva hotel tii razpravljati. Literatura o tem predmetu je tako velikanska, da bi več nego enega uma in dvojih rok trebalo, jo proobladati. ') Zato se omejujem na prav majhen okrožek, bolje rekoč, na kotiček, kjer mislim mogočno židovstvo zasledovati. Moj namen namreč je: pokazati, na kaki način sta dva mogočna in velika pesnik a židovstvo naslikala, in to eden izmed klasičnih pesnikov nemških: G. E. Lessing, in drugi, brez dvoma največi dramatik ne samo angleški, ampak vsega sedanjega človeštva: W. Shakespeare. Poizkušal pa bodem vrhu tega pokazati, kako sta ta dva velika misleca Zide ne samo po vunanjski popisala, ampak kakovo sta si tudi osobno mnenje o njih delala.
Ravno slednje bi utegnilo za naš čas svojo zanimivost imeti in celo nekoliko praktične veljave; kajti je sodba takih dveh veleumov, bodi-si da nam ugaja, bodi-si da tudi ne ugaja, vsekako premišljevanja vredna. Tako bi tedaj z naslednjimi vrsticami menda pripomogel, da bi se pidovsko vprašanje*', katero zdaj učeui svet protresa, tudi v nas Slovencih razjasnilo. Ker se ta razprava drži samo znanstvenega pota, ter ne zahaja v arčno politike niti soci-jalizma, smela bi onav kot majhna priprava k olajševanju samostalnega soda o Židih služiti. In jedino kot taka pri-pravica, ne kot razrešitev gornjega vprašanja, naj so ona smatra! —
V Brnu 8. svečana 1. 1881.
') Naj samo mimogrodo omenim, da o židovskih razmerah — razve ne-stevilnih dnevnikov in knjig — tudi posebni strokovni časopisi poročajo, n. Pr> „A 11 g o m o i n o Zoitung dos JudentLums"; „Das jUdisclie Littorft-turblatt"; „Kevuo dos 6tudes juives“ i. dr.
Lessingova sodba o Židih.
O židovstvu Lessing najobširafeje govori v dveh dramatičnih igrah. Prva, eno izmed mladostnih in prvih njegovih del, se imenuje-
Juden. Ein Lustspiel in einem Aufzuge. Verfertiget im Jalire 1749. (Zuerst gedruckt im 4. Theile der Schriften, 1754).“ ')
Druga, eno najslavnejših Lessingovih del, je:
„Natliaii der Weise. Ein dramatisches Gediclit, in funf Aufzugen. 1779.“ -) —
Ako letni številki obeh iger primerjamo, vidimo, da je prva •• 1749, druga 1. 1779 spisana, slednja torej za 30 let pozneje, te starost Lessingovo v ozir vzamemo, najdemo, da je prvo onih iger zložil kot 20letni mladenič, drugo kot 50letni mož. Te dobi življenja tu s tega vzroka navajam, ker se bode pozneje •'azvidelo, da je Lessingova sodba o Židih s početka kakor Pozneje, torej smemo reči, ves čas njegovega delovanja in mišljenja,
neizpremenjena ostala.
Naj o tej priliki, ko o Lessingovih letih govorim, še živo topi s tega, za nemško, pa tudi za druge literature '') znamenitega mož& pod&m. —
1.	Lessingov životopis.
„Car Mancker diinkt sioli ein Lessing und ist doch nur ein Tkersitos.“
(H. Hottnor, „Gesch. d. dout. Liter." II. knj. 1864, str. 480).
Gotthold Ephraim Lessing se je porodil 22. janv. 1. 1729 v Kamenei na zgornjem Lužičkem, ker je njegov oča,
') glej Lachinannovo izdajo Lessingovih spisov I. zvezek I. 1853. J) glej Laohmannove izdaje II. zvezek 1. 1853. miii- • ^	1	k°l)	literarno	-	povestniSno delavnost našoga Proširna pre-
.	toni	bolj	so mi vidi, da jo naš „Kraneo“ gledfi krčenja pota i. dr.
Milosti, Lossingu bil podobon.
mož ne navadne bogoslovske učenosti, pastor bil.') Pohajal je s prva šolo svojega roj st ven ega mesta, pozneje (1. 1741) je bil v kneževsko šolo v Mešno (Meissen) dan. Tu se je posebno sta-roklasičnih jezikov učil in s posebnim veseljem Tli e op lir as ta, Plauta in Terčneija čital, ki so takrat „ves njegov svet“ bili. V višili razredih se je tudi / matematiko marljivo pečal in v nemški poeziji poizkuse delal. Tako je prevajal in posnemal Anakreonta; tako je tudi narisal načrt svoje vesele igre: „De r junge Gel eh rte." Jeseni 1. 1746 seje podal v Leipzig, kjer bi se naj bil po želji roditeljev učil bogoslovja. Prve mesece je res jako skromno živel, pri samih knjigah in v premišljevanjih. Ali ni dolgo časa trajalo, ko je uvidel, „da bi ga knjige res da mogle učenega storiti, nikakor pa ne pravega človeka11. Zahajati je jel med součence, učil se zaradi veče telesne spretnosti plesanja, mečevanja in telovadbe, iskal družeb, „da bi se pravemu načinu življenja privadil", položil resnobne knjige za nekoliko časa na stran in čital vesele igre, o katerih piše, da so mu bile v veliko uslugo. Glavna njih usluga' mu je bila ta, da je začel samega sebe iz njih spoznavati.
Med bližnje prijatelje je štel nekega Christloba My-liusa, nekoliko lehkomiselnega in razkošnega, pa duhovitega moža, za več let od njega staršega. K tem, ki so mu bili bliž-nejši znanci, štel je tudi nekatere glediščne igralce. Vendar pa, kolikor je tudi prosteje živel, razuzdanosti se je vselej izogibal. Tudi nikakor ni zanemarjal svoje znanstvene izobrazbe. Predavanja vseučiliščna res da ni redno pohajal; — sej še ni mogel do trdne odločbe glede svojih strokovnih studi priti; •— samo pri m o d r o s lovskih v a j a h, katere je K a s t n e r vodil, vztrajal je od konca do kraja. Izmed drugih vseučiliščnih profesorjev sta še Ernesti in C lir is t, za katerih predavanja seje nekoliko živahnejše zanimal, vzbudno in uspešno na-nj delovala. Toliko marljiveje seje učil doma, posebno nemških spisov Wolffovih.a)
') Rodbina Lossingova so jo bila r starino s Ooškega na Lužičko presolila vsled SOlotno vojske, ko so bili evangelični prognani. Tako pripoveduje imenitni, nodavno umrši malar Los si n g, sinove« posnikov, sin onega mlajših bratov pesnikovih. Ali jo Lessing bil rodom Slovan, v to vprašanje se no spuščam. „Wendovl' Lessing v svojih malih igrah večkrat omenja, u. pr. V „Der junge (ielehrte“ i. dr.
3) Tako si psyehologično tolmačimo, kako jo Lessing postal „oča" novejše nemško dramatiko. Da ima prvo bavljonjo ali prvo dušovno zanimanje kaki prodmet glavni vpliv na smoter vsega življenja, to je izkustveno dokazana istina,ykatero nam posebno životopisi velikih mož potrjujejo. — Čudovito, da so j» tudi Hokspirov duh s čitanjoin Seneko, Plauta in Terene a za dramatiko vnel! In to posnikojo Sekspir v originalu čital, tedaj ni tako neuk bil, kakor nokoji krivo menijo.
s) Christ. VVolff jo prvi učil filozofijo po nemški; bil je Leibnizov naslednik in Ivan to v prednik v mcdroslovji; glavni zastopnik tako zvane ,,nemške filozofijo" v prvi polovici minologa stoletja. Živel je med 1. 107!) -175^ in užiteljeval v Halloji in Marburgu.
p
Bogoslovja ni se držal; ljubezen (lo matematičnih in prirodo sl o v škili naukov, katero je iz Mešna semkaj prinesel, po-množevala je družba z Myliusom. Na zadnje se je odločil od bogoslovja popolnoma k medicini prestopiti; pa ker njegovi roditelji tega niso odobravali, obetal jim je, da bode poleg medicine še drugim šolskim predmetom zvest ostal.
Kot pisatelj je prvič nastopil v dveli od Myliusa osnovanih listih: „Ermunterungen zum Verguiigen des Gemiiths“ (1. 1746—48) in „Der Naturforscher" (1. 1747—48). Vidi se, ko da je slednji list od Lessinga samega bil izdavan. Njegovi doneski v obeh listih so obstajali v kratkih lyričnih in napisnih (epi-ftrammnih) člankih in v veseli igri: „Damon oder die wahre Freundschaft“.
Čisto posebne važnosti za njegovo bodočo pisateljsko delat-nost imele so razmere, v katere 'je uže sedaj v Leipzigu stopil z glediščem, katero je pod vodstvom gospč Neuberice še v polnem cvetu stalo. Ta Neuberica je Lessinga vprvič in naravnost za nemško glediščno pisateljstvo pridobila. Ona je Lessingovo igro: „Der jnnge Grel e hrt e", katero je v Leipzigu popolnoma izdelal, janvarja 1. 1748 na odru prikazala in »je pisatelja kot „teatraličen veleum“ pozdravila. Tako je Le-sing prišel s to gospo in nekimi izvrstnimi člani njenega društva, namreč z vrlim Kochom, v prijateljsko občevanje. Kar je dramatičnemu pesniku treba, tega bi se on nikdar ne bil iz samih knjig naučil; a iz igranja teh umeteljnikov in iz občevanja z njimi se je tega dobro naučil.
Med tem pak so Les sin g o vi roditelji zvedeli za njegovo življenje in občevanje, in so bili malo zadovoljni z njim. Počet-koma 1. 1748 ga je oča domov pozval. Se v6 da se je skoro prepričal, da njegov sin svojega časa ni potratil in da je bolji, nego novice o njem raznesene. O veliki noči se je torej Lessing v Leipzig povrnil, a vendar ni več dolgo tam ostal. Propad in razpad N e n b e r i č n e g a društva, M y 1 i n s o v odhod v B e r o 1 i n, in denarne stiske, vse to ga je napotilo, da je šel za svojim prijateljem v Bero lin. Potujoč je v Wittenbergu zbolel in se z očetovim dovoljenjem odločil tam ostati, kjer se je avgusta 1. 1748 kot učenec medicine vpisal. Ali skoro je izpremenil svojo namero in se podal v Bero lin, kamor je še koncem istega ali Početkom naslednjega leta prišel. V Berolinu se mu je prvi čas jako tesno godilo'; samo M y lin s mu je bil v podporo. Z njegovo pomočjo je delal polagoma znanstva in si pridobival pripomočkov življenja.
Iz njegove pisateljske delavnosti, s kojo si je živež prislu-zeval, in iz studi s tem delovanjem zvezanih, naraslo je tu in potem v W it ten bergu kakor prozaično, tako tudi njegovo kritično in učeno pisanje. Iz leipzigskih razmer je bilo se uže njegovo pesnik o vanje izkalilo. Tako je tudi z veliko
marljivostjo prevajal iz španskega jezika, iznahajal in izdeloval več veselih iger, ’) načrtal razpravo o starinskih „panto-mimah“, osnoval z Myliusom četrtletni časopis: „Beitrage zur Historie und Aufnahme (les Theaters11, katerega je še pred koncem 1. 1749 prvi zvezek na svetlo prišel, in je potem 1. 1751, februarja meseca prevzel uredovanje učenih člankov časnika: „Vos-sische Zeitung" in njegove „priloge“. Tudi je istega 1. 1751 prvo zbirko svojih drobnih pesni objavil.
Proti koncu ravno tega leta je šel v Wittenberg. Tu je bil skoro neprestano v vseučiliščni knjižnici, kjer je s poznavanjem novih knjig svoje znanosti razširjeval. Bavil se je tu s prva s povestnico učenih mož, posebno reformacijske dobe, pri čemer mu je slovilr Bayleov‘2)v vidno razvijanje njegovega duha služil. Tu seje tudi bavil z rimskimi pesniki, posebno z M ar ti al o m in Horacem. Sad teh učeni so bili njegovi spisi „Rettun-gen“ 3) in njegovi „epigrami“.
Proletja 1752 postal je „magister“ (doktor) medicine in se je proti koncu istega leta zopet v Berolin povrnil. Brž potem je izdal prva dva dela svojih spisov („Kleinigkeiten"). L. 1754 je prišel njegov spis „Vademecum fur den Herrn S. Gr. Lange" 4) na svetlo, po kojem je prvič v učenem svetu postal obče znan in ob enem spoštovan kakor tudi strahovit. Istega leta je počel tudi „theatralische Bibliothek“ izdajati, kot neko nadaljevanje doneskov: „Beitrage zur Historie und Aufnahme des Theaters. “
Da bi svojo „meščansko žaloigro“ (burgerliches Trauerspiel) „Miss Sara Sampson" mirneje izdelati mogel, podal se je aprila meseca 1. 1755 na več tednov v Potsdam. Oktobra 1. 1755 je zopet šel v Leipzig, gotovo tudi nekoliko privabljen po Koclio-vem glediščnem društvu. Tu so mu prvič prišle Goldonijeve5) vesele igre v roke. S temi igrami se je dobro seznanil, kar je na razvoj njegove komike velik vpliv imelo.
Zdaj se mu ponudi prilika, nekoliko po širokem svetu se ogledati. Maja meseca 1. 1756 je nastopil kot izpremljevalec nekega bogatega mladenča potovanje v severno Nemčijo, odtod
') istega lota 174!) tedaj tudi gore omenjano igro: „Dlo Jndon", o kateri bodo pozuejo natanji govor.
’) Filozof Pierre Bayle — poroj. J. lt>47, umrl 1. 1705 — je spisal „historicno-kritični slovar”, ki je imel volikanski vpliv na vrstnike.
3)	Ti spisi so 1. 1754 v III. delu Lessingov ih dol („Sehriften“) bili izdani; gl. Lach man nove izdaje IV. zv. —
«) Pastor Samuel Gotthold Lange je bil osnovatelj in vodja nekoga domorodnega društva za jezik, pesništvo in govorništvo, na zadnje pastor in šolski
nadzornik; živel je 1. 1711—1781. — V omonjonein „Vademoemnu“ Lessing na strahoviti, pa popolnoma pravični nauin šiba Langejev provod lloraco-vih pesni. Prim. ta spis v III. zv. Lach mannovc izdaje 1. 1863, str. 409 konca zvezka.
6) Goldoni je bil znamenit glodiščni pisatelj benečanski.
v Hollaiulijo, odkoder je hotel najpreje na Angleško potovati. Ali vojska je to potovanje pretrgala; uže 1. oktobra istega leta je Lessing zopet bil v Leipzigu, in zopet je moral, da si živeža priskrbljuje, pisateljevati, namreč na nemško prevajati. Poleg tega seje z veliko gorečnostjo lotil staro n eniških poezi in staronemškega jezika. K temu so mu dale Gleimove1) vojaške pesni („Kriegslieder“) povod. Tudi se je zdaj prvič globlje v modroslovsko preiskavanje umeteljnosti spustil. Posebno si je izbral nauk o tragediji za predmet in je o njem živahno dopisoval z Nikolajem in Mendelssohnom.*)
L. 1757 je prišel Kleist v Leipzig, kjer je največ z Lessingom občeval. Maja naslednjega leta je Lessing tretjič v Berolin se preselil. L. 1759 je izdal svoje v prozi spisane basni: »Fabeln" z razpravo o basni, s kojo se je uže v Leipzigu resno bavil, in tudi tragedijo „Philotas".3) V to dobo spada tudi popis Sofoklejevega življenja, kolikor je ta popis njegov, in pa popis Diderotovega gledišča, 1. 1760 natisnenega. Odšle je Dider o t imel glavni vpliv na Lessingovo dramatično pes-nikovanje in njegove nazore o drami.
Koncem 1. 1760, brž potem ko je bil za člana bero1 inske akademije izbran, šel je za tajnika generalu Tauenzienu v Vratislavo, kjer je ta general bil za poglavarja, in ga je dve leti pozneje izpremljal do obsedenja mesta Sc Inv eidn i t z a. Medčasoma svojega bivanja v Vratislavi je živel z večine v vojaških krogih, v mnogih zabavah in strastno udan igri. Tiskati tu ni nič dal. Vendar pak je poleg vsega tega mnogo in globoko se učil. Bavil se je s filozofijo Spinoze,4) začel svoje učenje sv. očakov (patristike) in je spisal prvi del „Lao-koona“. Tudi je tukaj, uže 1.1763, izdelal po večem igro „Minna von Barnhelm“, katera je še le štiri leta pozneje izišla.
Po zaključku miru vzel je Lessing odpust in je zapustil 1. 1765 o veliki noči Vratislavo, ter se v četrtič v Berolin podal, kjer je svoja začeta dela izgotavljal.
Naslednjega leta (1766) bil je v Hamburg poklican, da bi sodeloval pri društvu, katero je hotelo „nemško narodno gledišče" osnovati. Lessing je vzprijel ta klic in je Berolin v
') Čir 1 o i in je v ujih vzbuja) vojaški duh Nemcev za časa sedemletne (pruske) vojske.
’) Nikolai je bil imeniten pisatelj, založnik in knjigar v Beroliiiu.v Njemu ima ondanja nemška literatura mnogo svoje razširjenosti zahvaliti. — Žid Mo-zes Mendelssohn, o kojem poznojo več povem, je bil modroslovski pisatelj in ob enem bogat trgovoe Lessingovo dobe.
3) Ta kratka igra, polna ognja, življenja in blagega mladeniškega duha bi bila izmed vseh Les s i ngo vi h del najpreje dobroga slovenskega prevoditelja vrodna.
4) Baruch Spinoza, porojen 1. 1632 v Amsterdamu, umrl 1. 1677 v Haag«, — Žid —, bil je edon izmed najveoih modroslovcev. Najimenitnejše njegovo, globoko premišljeno delo, je „Ethika“, ki pa obsega vso glavne vrste modroslovlja.
sušci 1. 1767 zapustil. Uže 22. aprila je naznanil izhajanje svoje „Dr amaturgie“, katera je od 1. maja počela po lističih izhajati. — Ali nadeje, katere je glede preroda nemške glediščne umeteljnosti stavil v hamburško podvzetje, splavale so mu po vodi. Isto tako se je godilo nadejam, katere je stavil v svoje udele-ženje pri nekem knjigarskem in knjigotiskarskem podvzetji. Ob enem se je vnel prepir med njim in Klotzem, iz kojega so prirastih „Briefe antiquarischen Inhalts" (1. 1768. 69) in razprava: „Wie die Alten den Tod gebildet“ (1. 1769).
Uže je iz nevolje, katera se ga je vsled teh nevzgod polastila , hotel v Italijo oditi, da bi v Rimu se naselil in študiral, ko je bil koncem 1. 1769 na željo in prizadetje dedovnega princa braunschvveigskega kot dvorski svfetnik in vojvodski knjižničar v Wolfenbiittel pozvan.1) Spomladi 1. 1770 je nastopil svojo službo in ne dolgo potšm je uže neko srečno najdenje naznanil, razodevši v knjižnici neki rokopis dela Toiirs-skega Berengariusa, koje je za cerkveno povestnico vele-važno. Upanja, ki so se 1. 1771 pokazala, da bi v Beč mogel priti, prešla so skoro. “)
V	Wolfenbiittelnu se je čutil zapuščenega in nezadovoljnega, duševno kakor tudi telesno. Vendar je bil marljiv; 1. 1772 je izvršil tragedijo: „Emilia G-alotti", in od 1. 1773 počenši je izdaval: „Beitrage zur Literatur aus den Schiitzeii der herzogl. Bibliotfiek zu Wolfenbiittel.“
L. 1775 je prek Berolina in Draždan potoval v Beč, kjer seje princ Leopold braunschweigski z njim sešel in gazaizprem-ljevalca na potovanje v Italijo s seboj vzel. To potovanje je trajalo samo nekaj črez pol leta.
Vrnivši se domov je vzprijel navidezno jako ugodno pozvanje v Mannheim. Ni ga hotel z lahko odvrniti; ali ko je 1. 1777 tija potoval, prepričal se je brž, da ponudbe niso bile iskrene, in ostalo je pri starem.
Spis: „Fragmente des wolfenbuttelschen U n gena nnten“ (H. S. Reimarusa v Hamburgu), ki so bili v Bei-trage dejani, in so v bogoslovskih krogih toliko hrupa učinili, zamotali so Lessinga v prepire, posebno s hamburškim glavnim pastorjem: Johannom Melhijorjem Groezejem.3) S temi
‘) Lessingova služba je znašala, v sedanjem pruskem denarji računajoč, okolo 3000 tolarjev na leto, todaj ni bila borna, ako se oni časi pomislijo. Lessing jo toroj v dobro plačo prišel, ko bi ga hamburški dolgovi ne bili gulili, katere jo pa do zadnjega poplačal. Odtod se razume ona beda, na katero so v svojih pismih toliko potožuje, o čomor spodaj več.
^ L os s ing je bil v Boči visoko cenjen. Njegove igro so so z velikim veseljem tam poslušale. Tudi jo bil veJik čestitelj cesarja Jožefa in pa Bečanov.
’) Goezo se je porodil I. 1717, bil od I. 1755 pastor v Hamburgu, umrl
1.	1786, kot glavni zagovornik stare ..pravoslavno" protest, stranko.
prepiri je imel v zadnjih letili svojega življenja glavni posel. Oni so mu tudi njegove razmere k braunsclnveigski vladi za nekoliko časa obtežili in ogrenili. Ali ravno spisi te dobe pripadajo k njegovim „mojsterskim delom11, namreč. „Anti-Goeze“ (1. 1778), „Natlian der Weise“ (1.1779) in „E r z i e h u n g d e s M e ns c h e n -geschlechts“ (1. 1780).
Med temi prepiri je Lessing izgubil svojo ženo, ki mu je po kratkem zakonu v otročji postelji umrla. Ta nesreča ga je silno pobila. Jel je bolehati, duševno in telesno vidno hirati, m ko se je v Braunsclnveigu menil ozdraviti, zatekla ga je tam smrt 15. dne feb. 1. 1781. —
To je kratek životopis Lessingov, skoro nespremenjeno posnet pa A. K ob er s teinu.') Jaz sem ga sem postavil iz dveh vzrokov: prvič, ker nam kaže duševni razvitek ženijalnega pesnika, ki je bil sposoben, svojo sodbo o Židih izrekati, drugič, in ta vzrok leži v naših slovenskih okolnostih, ker bode menda mnogim s tem životopisom mnogokrat v naših listih omenjanega nemškega klasika vstreženo. Da bodo tudi naslednje vrstice po tem životopisu bolj razumljive, naj še samo povrhu omenim. S temi razlogi, menim, da sem primernost tega životopisa dokazal.
2.	O vsebini in o značajih v Lessingovi igri: „Die Juden“.
Dejanje te igre se vrši na posestvu nekega Jbarona, nekje na selu. Dva lopova, birič in župan, našemana kot Zida — odtod menda ime igri, če ne zavolj splošnega mnenja, katero se v njej o Židih izrazuje s) — napadeta nedaleč od neke grajščine lastnega gospodarja, nekega barona. Jako značajno za povestnico onega časa, v katerem se dejanje igre vrši, je to, da lastna dva podložnika svojega gospodarja, ki je ob enem njih deželni oblastnik, napadata, znamenje bližajočega se društvenega prevrata, v katerem so podložniki vvstali zoper svoje gospodaije. Mimo prijaše na osličku neki Žid, — vLessing ga imenuje potnika („Reisender“) — s svojim slugo. Zid užuga lopova in reši gospo-
‘) prim. Angust Koberstein’8: „Uescli. d. deut. Nation. - Literatur." 5. uuigearb. Aufl. von Karl Bartsch, I. Tlioil. Leipzig 1872. str. 111—liti. Na str. US podaje A. K. svoje vire, iz katerih je goro stoj e Ji životopis zajel. — Vse opombice, katere se v mojem nekoliko skrajšanem posnetku nahajajo, so od mene pristavljene in zložene.
0 Nekateri nemški pisatelji to igro na ravnost „Der Jude" imenujejo, katero ime se z nje vsebino prav dobro vjema (prim. Hettnerja v dotiŽnem gore omenjenem delu str. 539 in večkrat). Lessing sam jo „Die Juden“ imenuje, kadar se na-njo sklicuje.
darja, vki ga vesel vede v svojo grajščino. Tu se grajska mlada hči v Žida mahoma zaljubi — to hčer je Lessing kot jako preprosto in naivno devojko naslikal — in ga hoče po vvsi sili za moža vzeti. Po neki tobačnici, katero je birič bil Židu ukradel in baronovi hišni podaril, pride zločinstvo napada na svetlo. Birič, opravičujoč se proti Zidu s tem, da hoče svoje »prazne" žepe pokazati, v katerih ni tobačnice, privleče iz nekega žepa dve židovski bradi, kateri potnik brž spozna kot oni našemancev. Tako mu je baron, ki je zav svoje domače lupeže zvedel, še enkrat hvalo dolžen in bi jo Židu od srca rad z roko svoje hčere in z veliko doto poplačal. Žid je v velikih zadregah videč, da je njegova sreča zavoljo njegove narodnosti nemogoča in ker se ne bi rad Žida izdal; kajti niti njegov sluga ne ve za njegovo narodnost, in je, ko so ga za gospoda popraševali, v laži povedal, da je Žid neki žlahtmk, ki bi bil vsled dvoboja iz Hollandije ubežal. Na zadnje Žid vidi, da ni druge rešitve, nego da svoje ži-dostvo izpove. Iznenadejanje vseh — razve zaljubljene hčere — je veliko. Se v6 da, ženitev se razdere, a velikoduštvu Žida se končno glasna slava od vseh strani zapoje. —
Pred vsem nas v tej igri značaj Žida zanima. Lessing ga je z vsemi lepimi lastnostmi, ki se možu pristojajo, obdaril. Žid je bo g at; on sam'pravi o sebi: „Bog mojih očetov mi je več dal, nego potrebujem41 (22. nastop). Židov obraz ima samo lepe in blagost kažoče črte. „ Baron "o njem pravi: „Ne, da bi bil poznavatelj obrazov („Physiognomie“), ali reči moram, da še nisem nikdar našel tako odkritosrčnega, v velikodušnega in prijaznega obraza, nego je Vaš.“ (6. nastop). Žid je tudi radodaren. Sluga njegov Krištof, pravi o svojem gospodu: „Primaruha! najde se še vendar Židov, ki niso Židi. Vi ste priden mož!“ (22. nast.). Sploh Lessingov Žid je vzor invvzgled vsem Židom. Baron pravi: „0 kako častitljivi bi bili Židi, ko bi vsi Vam bilivpodobni!" (22. nast.). Med'blagostmi, katere Lessing svojemu Židu pripisuje, so sledeče najvažnejše. Žida vodi jedino človekoljubje; on pravi: „Vaša zahvalnost je preobilo plačilo temu, kar sem storil. Občno človekoljubje me je k temu zavezalo. Bila mi je dolžnost" (v 2. nast.). Plemeniti duh, ki Lessingovega Žida navdaja, izrazuje se v sledečih njegovih besedah: „To, kar smo temu gospodu [baronu] storili, izgubiva ime dobrote, brž ko bi najmanjšo zahvalo od tega pričakovali. Jaz bi se ne bil niti smel dati semkaj voditi [v graj-ščino]. Ugodnost, da sem meni neznanemu brez vsega namena pomagal, je uže sama na sebi velika.“ (4. nast.). In baron sodi
o	njem: „Jaz občudujem Vašo človekoljubnost, kakor tudi Vašo velikodušnost" (21. nast.). Ko mu baron vse svoje imetje ponuja, pravi Žid: „V povračilo ne prosim drugega, nego da o mojem narodu v prihodnje manj ostro in manj občno sodite" (v 22. nast.). Skoro pretirana je Židova nežnost, ko se opotavlja biriču pritrditi, da sta tolovaja hotela barona ubiti: Krum m (birič):
»Oh! gotovo sta ga [gospoda] hotela ubiti, ta brezbožneža!" — Potnik: „Tega ravno ne bi hotel trditi, boje se, da jima preveč krivice ne storim" (v 2. nast.). — In vendar ju je Žid sam prognal, da ne bi zločinstva izvršila!! Enako prebojazljivo-pravično se Zid obnaša v 5. nast., ker se skoraj boji razšemana lopova baronu objaviti: — Taka nežnost je torej pravičnosti nasprotna.
Brez dvoma je značaj tega Žida precej pretiran. Ko bi ne vedeli,^ da Lessing v vseh svojih igrah rad pretirava, da namreč blage ljudi blažneje in velikodušneje dela, kakor je po našem sedanjem okusu dovoljeno, — menil bi človek, da je to hvaljenje Žida ironično. Ali na kaj takega ne smemo misliti; vzroki bodo pozneje povedani. Samo enega naj uže takoj omenim: Lessingov Žid je bogat, učen mož, ki celo en del knjižnice na oslu s seboj nosi, in je tudi kos filozofa, ki po svetu potuje , da človeštvu dobrote deli. Zato moramo misliti, da je Lessing njegovo hvalo v resnem smislu povedal. —
Važni so izreki te igre o židovskem značaji sploh. Takih izrekov navaja Lessing na dveh mestih, pa vedno v tesni zvezi z dejanjem in ne brez' efekta, ki ga doseza z nasprotjem ?sob, one sodbe izrekajočih. Na prvem vmestu so prosti, neizobraženi ljudje, ki svoj žolč na Židev izlivajo. Potnik [/id]: „Vaš gospod hoče vedno trditi, da so Židje bili, ki so . . . [barona napadli]." Kr umni: „Da, da! to čisto za gotovo verjamem, da so bili Židje. Vi menda tega brezb o žn ega 1 juda še ne poznate. Kolikor jih je, izvzemši niti enega samega, vsi so sleparji , tatje in razbojniki. Zato pa so tudi ljudstvo, katero je yubi Bog proklel. Jaz bi ne smel kralj biti; niti enega samega lle bi pustil živega .... Oh! moj ljubi gospod! ako hočete srečo in blagoslov na svetu imeti, izogibajte se Židov huje, nego same kuge!" Potnik: „Bog dal, da bi to samo govorica prostega ljudstva bila!“ (v 3. nast.). — V kakošnem položenji so ondaj /ldje bili, značijo besede Krištofa, sluge, ko se je Žid dal spoznati: „Kaj? Vi ste Žid in ste se upali, poštenega kristijana v službo vzeti? Vi bi bili morali meni služiti! Tako bi po sv. pismu Prav bilo. Primaruha! Vi ste v meni vse kristijanstvo razžalili.... Nikar ne menite, da Vas bodem dalje izpremljeval! Še zatožiti Vas hočem po vrhu!“ (22. nast.). — Strah Židov, da se mu ne bi kaJ pripetilo ali da menda ne bi brez sluge ostal, priča tudi to, daje svojemu slugi zamolčal svojo narodnost in vero, ko gaje v službo vzel in mu to tudi pozneje skrbno zakrival.
Ali Zid se je skoro prepričal, da ne samo prosto ljudstvo, ampak tudi viši stanovi o Židih enako mislijo. V pogovoru ? ,?Jlm pravi baron, predno je še vedel za vero svojega reši-or ' • • »Narod ki samo na dobiček gre, malo vprašuje, ali ga po pravici ali krivici, po zvijači ali po sili pridobiva. Tudi e vidi, da je k barantanji ali po nemški rekoč, k slepariji Ulju d n ost, svobodnost, podvzetnost, zaničljivost so lastnosti, katere bi jih delale čestitljive, ko jih
ne bi le preveč nam v nesrečo obračali. Židje so mi viže dosta kvare in sitnob napravili[Pripoveda o dveli menicah, potem nadaljnje:] „0! to so najzlobnejši, najpodlejši ljudje. ... In ali ni res, da uže njih obrazi so brž taki, da so nam zoprni ? Zdi se, da hlimbenost, slabo vest, sebičnost, sleparstvo in krivo prisego prav jasno iz njih oči čitaš.“ (6. nast.). —
V	takem položaji, kakor je tu narisan, so Židje še sredi minolega stoletja živeli. Da so isti predsodki, katere tu baron navaja, celo v znanstvenih krogih prevladali, previdimo iz neke kritike o tej igri, katero Lessing sam navaja. ') V listu: „Gottingsche Anzeigen gelehrter Sachen" 1. 1754 pravi neki recenzent (Michaelis) med drugim:.... „Jako neverjetno je, da bi v narodu, ki ima taka načela, tak način življenja in tako vzgojo [kakor Židje] mogel tako plemenit značaj [kakor je Lessingov Žid] sam sebe izobraziti. ... Pa tudi srednja čednost in poštenost se v tem narodu tako mikoma nahaja, da peščica vzgledov med njim črtenja proti njemu ne more tako pomanjšati, nego bi bilo želeti. Pri nravstvenih načelih, katerih se je, če ne vse, vendar pak največi njih število navzelo, je tudi splošna ali navadna poštenost jedva možna, posebno ker skoro ves ta narod od trgovine živeti mora, katera k sleparstvu več prilik in izkušnjav daje, nego kateri drugi posel življenja." —
Iz izrekanja takih načel, od strani tako učenih ljudi lehko sodimo, .kakovega mnenja in ravnanja je prosto ljudstvo nasproti Židom bilo. Prav živahno nam to njega ravnanje opisuje uže gore omenjani židovski filozof Mozes Mendelssohn,4) ki piše: „Tukaj, v tej tako zvani tolerantni deželi [Prusiji] živim vendar tako stisnen, ter po pravi toleranci od vseh strani tako omejen, da bivam zaradi svojih otrok ves dan v svilni fabriki [v Berolinu] zaklenen. Včasih se po večerih izprehajam z rodbino. „Ata!“ vpraša me ljuba nedolžnost, „kaj pa kliče oni fant tam-le za nami V Zakaj mečejo kamenje za nami ? Kaj pa smo jim storili?“ — „Ali veš, ljubi ata,“ pravi drugiv moj otrok, „vedno nas zasledujejo po ulicah in nas psujejo: Židje! Židje!
—	Ali je to sramota v ljudeh, Žid biti?“ — Oh! jaz povešam oči in vzdihujem sam v sebi: Ljudje! ljudje! Kam ste zašli?“3) In na nekem drugem mestu piše isti Mendelssohn: „Sramota in zaničevanje sta temu, ki ja ne zasluži, včasih hujši nego smrt, in oboje zasleduje spoznovalca židovstva po vseh potili. Od vseh državnih časti odstranjeni, na eno najnižih stopinj potisneni,
') v 4. delu svojih spisov, natisnenom v Lachmannovi izdaji v IV. zv. 1854, str. 260 sl.
’) porojen <>. sept. 1. 172!t v Dossavi (tedaj istoga 1. kakor LeBsing) in umrl 4. janv. 178fi v Berolinu, kot posostnik svilno fabrike.
*) citat iz M. Mendelssohna pri Hettnerji „Gesch. deut. d. Lit.1'
II.	knj. str. 240—441.
kar teli stopinj stanove izobraženega življenja razločuje, ne moremo nadarjenosti in sposobnosti, katere nam je mati priroda v tako obilni meri kakor vsem drugim svojim otrokom podarila, razvijati in uporabljevati, niti na korist svojih bližnjih obračati. Kjer vse ljubezni polna toleranca vlada, tam se ona oziroma na nas najmanj izvršuje; kjer umeteljnosti iz znanosti cveto, moramo mi v barbarstvu zaostajati; skrbi se za veče obljudjenje držav, a nas samč stiskajo, da se ne bi pomnožili. Karkoli je mogoče, vse se poizkuša, samo, da bi nas v nekoristne državljane prestvarjali, in potem se nam sponaša, da nismo dovolj koristni. “ ') Znano je iz povestnice, da je Friderik Veliki, kralj pruski, v svojih deželah zaukazal toleranco vseh veroizpovedani brez razlike, in to z reskriptom 22. julija 1. 1740, v katerem stoje besede: „Vere se morajo vse trpeti („tollerirt werden“) in državni pravnik mora samo na to paziti, da nobena nobeni kvare ne dela; kajti tukaj mora vsak po svojem načinu („Fa<;on“) iz-veličan biti.u In v „načrtil občnega zakonika za pruske države11 je bil §, ki se je glasil: „Vsak Stanovnik države [pruske] naj popolno versko in obredno svobodo uživa." Ta načrt pa je 1. 1794 postal veljavni zakon, po smrti Friderikovi. Tudi je obče znano, da je skoro ob istem času nemški cesar in ob enem avstrijski vladar Jožef Drugi 1. 1782 izdal židovsko pismo („Juden-Patent“), po kojem je zaničevane Žide k človečnosti in svobodnosti povzdignil. — Vendar pak vsa ta pisma in vse te zakonite svobodnosti niso Zidov črtenja in sovraženja obranila, kar Mendel s s o lino ve pritožbe in ravno ta igra Lessingov a najbolj dokazuje.-------
Ali vrnimo se k glavni osobi Lessingovih „Zidov“, k blagemu in učenemu potniku Židu, ter čujmo, kako se 011 nasproti neugodnim okolnostim in predsodkom svojega časa brani!
Pred vsem naj opomnim, da se ta Žid svoje narodnosti nikakor ne sramuje. Ako je o njej molčal in jo slugi zakrival, delal je to iz pametnih vzrokov, katere mu vsakdo pritrdi, sej je vedel, s kakimi okolnostmi in ljudmi se je imel boriti. Vendar pak ne zatajuje svoje vere, kadar vidi, da čast in odkritosrčnost to od njega tirjati. V 22. nastopu, kjer se sam daje spoznati, naravnost pravi: „Jaz sem Žid!“ Izmed vseh, ki se zdaj začudijo, edina hči, baronessa, ne prihaja iz ravnotežja, ampak pristavlja: „E 110! kaj pa to de?“ — Tudi molčal ni ta Zid, kadar je šlo na njegovo narodnost, ampak se je moško, če ravno dostojno branil, kakor 11. pr. v samogovoru v 2. nastopu: „Kadar Zid slepari, tedaj ga je med devetimi krati menda sedemkrat kristijan k temu prisilil.v Jaz dvomim, ali se more mnogo kristijanov hvaliti, da so z Židi odkritosrčno ravnali, in potem se čudijo, če jim ti zlo z zlim vračajo?! . . . Imata li vernost in poštenost med dvema narodnostma vladati, treba je, da obe
') pri Hettnerji str. 248.
v enaki meri k temu pripomagati. ... Ali kako tedaj, če bi pri eni to za versko čast in menda celo za zaslužno delo veljalo, drugo narodnost proganjati ?!“ — In proti baronu pravi (v 6. nast.): „Da Vam resnico povem: jaz nisem prijatelj občnih sodov o narodih. . . Jaz bi mislii, da se v vseh ndrodih tako dobrih kakor hudobnih duš nahaja. . . .“ In na konci igre odvrne Zid baronu, ki je željo izrekel, da bi vsi Židi bili taki, kakor potnik: „In kako ljubeznivi bi bili kristijani, ko bi vsi take lastnosti imeli kakorvVi.“ — Gotovo prevelik poklon baronu, ki ni nič bolje sodil o Židih, nego druga kristijanska druhal, kakor se je Žid ravno preje o kristijanih izrazil! — Ako sedaj vsebino vse igre in posebno protigovore glede Židov premislimo, lehko verjamemo, da Lessingov namen ni drug, nego da Žide nasproti kristijanom opravičuje in brani, ko da bi hotel v igri in dejanjih dokazati resnico: Mi kristijani sami smo krivi, da so Židje taki. Izpremenimo svoje ravnanje proti njim, in vidimo, da bodo taki, kakor je moj vzorni Žid, ki ima vse one lepe lastnosti! —
S to igro je Lessing, kot pravi „glediščni velei'im“, segel v življenje svojega časa, ter se polastil vi šega predmeta, nego so ondaj v igrah navadni bili, predmeta društveno-n&rod-nega. Tako mlad pisatelj — tedaj dvajsetletni mladenič — si je upal na oder postaviti v reprezentanta tako zaničevanega naroda, kakeršni so ondaj Židje bili! Samo živahno dejanje in zanimivi razplet igre je mogel tako opolzli predmet vzdržati, da ni ali padel, ali pa čelo nevoljo občinstva vzbudil. Take drznosti se je mogel podstopiti jedino pisatelj, ki je o pravičnosti in nrav-stvenosti svojega predmeta p r e p r i č a n bil. Ali je L e s s i n g a pri tem vodila bolj sympathija do Židov ali samo pravična ne-volja zaradi nekristijanskega postopanja kristijanov, to se ne da čisto jasno razsoditi; meni se slednje vidi verjetneje. Vendar razsodbo o tem naj si delajo čitatelji iz naslednjih sodeb onda-njega časa o tej igri in iz Lessing o vega zagovarjanja!
Lessing nam s&m o teh sodbah, katere so bile pohvalne, poroča in to, kakor sem uže gore omenil, v 3. in 4. delu svojih „spisov“. Gott in genski uže omenjani kritik (Michael is) tako-le o tej igri sodi: „Namen te veseloigre je neki jako resni moralni nauk, namreč ta: pokazati nesmiselnost in nepravičnost črtenja in zaničevanja, katero večidel Židom izkazujemo. Ne da se torej ta veseloigra čitati, da ne bi človeku neka druga z enakim namenom pisana povest o nekem poštenem Židu, katera povest stoji v gospoda Geli er ta „ Švedski grofici1*, prišla na pamet. Pri čitanji obeh pak nam je vselej ono ugodnost, katero smo tako obilo občutili, nekaj kalilo, kar hočemo, bodi-si zaradi
') Michaeli s je bil učen v orijeutalskih jezikih, živo« ondaj v Giittin-genu, in pisatelj o atari zavezi. Zato se jo menda za to igro posobno zanimal, ker jo o Židih toliko zadržavala.
bodočega popravljenja izmišljeni te vrste, na znanje dati. Neznani „potnik“ je na' vse strani tako popolnoma dober, blago-dušen, tako skrbljiv, da ne bi menda svojemu bližnjemu krivice storil in ga po neopravičenih sumnjali razžalil, ter tako izobražen, da sicer ni nemožno, ali vendar pak pr ene verjetno, da bi v narodu takih načel, takega načina življenja in take vzgoje, kateri narod mora vsled slabega postopanja kristijanov le preveč s sovraštvom, ali vsaj z mrzkostjo na kristijane napolnjen biti, mogel se tako blagi duh tako rekoč sam od sebe izobraziti. Ta neverjetnost nam pa ugodnost tem bolj kali, čem bolj si želimo, da bi ona blaga in lepa podoba resničnost in bitnost imela. Pa tudi srednja čednost .... itd." ')
Na to sodbo si je Lessing prizadeval, na učeni in duhoviti način svojega vzornega Žida zagovarjati. Glavni protidokazi Lessingovi so naslednji. Ako so o kol n o s ti, v katerih Židje vzdihujejo, krive, pravi Lessing, da se taki značaji med Zidi prikazati ne morejo, „kaj je potem k temu več treba, nego bogastva? A stoj, tudi prave porabe bogastva je k temu treba. Naj pa se zdaj pogleda, ali nisem oboje značaju svojega Žida dodal? On je bogat . . . .; on čita, in celo na potovanji ni brez knjig. Zdaj se mi naj pove, ali je še res, da bi se moj Žid ne mogel sam izobraziti?“ •) Drugi razlog Lessingov je ta, da se taki Židje res najdejo, kakor je oni v igri. „Se ve da,“ pravi Lessing, „mora se Žide bolje poznati, nego po malovrednih druhalili, ki se klatijo po letenskih sejmeli.“ 3) In na to priobčuje anonymno pismo (Mos. Mendelssohnovo), pisano prijatelju Židu (dr. Gum p er z u, tajniku M au p er t niso v emu), v katerem se židovstvo na temu možu lastni duha polni način brani in zagovarja. v V tem dolgem zagovoru 4) se kristijanom sponaša nepoznanje Židov in blagih lastnosti tega naroda: „Naj se pomisli, kak6 se Židi z mrzkostjo obračajo od pomorov; kako so milosrčni proti vsem ljudem, kako dobrotljivi proti ubožcem obeh narodnosti; mogel bi še mnogo dostaviti o njih marljivosti, o njih čudoviti zmernosti, o svetosti njih zakonov." In "a konci pravi to pismo: „Jaz omilujem tega, ki more takšno občno obsojenje brez groze čitati [kakeršno je v „Gottingenskih naznanilih"]. — Pisma, katero je Gumperz odpisal, Lessing ne priobčuje, ker se mu zdi „s preveliko gorkostjo pisano", ter Pravi samo, da bi taka dva moža, kakor omenjana, „v svojem narodu našla več posnemalcev, ko bi mu kristijani pripuščali,
') „Kar je Michael is dalje," pravi, „bilojeuže gore navedeno;" gl. Lach-toannovo izdaj« zv. IV., str. 260—261. Da so še dandanšnji enake sodbo učenih ljudi o Židih tu pa tam i ujej o, je čitateljem novin znano. Učenjak E. Duh ring 11. pr. bi še danes vse Žide pokončal, ko bi mogel, a skladatelj Richard VVagnor bi vso krstil, ko bi se krstiti dali. —
’) gl. Lachmann. IV. str. 262.
3)	ib. str. 262-63.
*) gl. Lachmann. IV. zv. str. 268 -66.
glavo nekoliko bolj povzdigniti." V daljnje dokazovanje se Lessing ne spušča. —
Uže zgoraj sem neko mesto omenil, na katerem Lessing pravi, da Židov' kristijani „bliže ne poznajo.11 Iz tega smemo sklepati, da jih je Lessing na ravnost opazoval in se za-nje zanimal. To moje zaključevanje potrjujejo njegove besede v „predgovoru1* k 3. in 4. delu „spisov.“ Tam Lessing piše: „I)ruga veseloigra, katera se v 4. delu nahaja, se imenuje „I)ie Juden“. Bila je proizvod jako resnega premišljevanja sramotnega tlačenja, pod katerim mora vzdihovati ljudstvo, katero naj bi kristijani z nekako spoštljivostjo opazovali. Iz njega, 'menim, je nekdaj toliko junakov in prorokov nastalo, in zdaj se dvomi, ali bi se eden poštenjak med njimi našel? Moje hrepenenje po gledišči je bilo ondaj toliko, da se je vse, kar mi je prišlo v glavo, izpremenjalo v komedijo. Zato sem brž naumil poizkusiti, kakov učinek bi to na odru napravilo, ko bi se ljudstvu krepost tam pokazala, kjer je ono cel6 ne pričakuje.11 ')
Po teh pojasnilih, menim, lehko sklepamo opazke o imenovani igri ter preidemo k drugi, katero smo uže gore napovedali.
B. Postanek in vsebina igre: „Natlian der Weise.“
Načrt te igre je, kakor se vidi, mnogo let pred nje izgo-tovljenjem uže bil napravljen. Iz Lessingovih pisem se to prav določno razvida. V pismu svojemu bratu Karolu Gr. Lessingu (11. avg. 1. 1778) pravi pesnik: „ . . . Jaz sem minolo noč imel smešno sanjo. Pred mnogimi leti sem enkrat dramo načrta}, katere vsebina ima neko podobnost z mojimi današnjimi prepiri, na koje ondaj pač niti v snii mislil nisem. Ako ti' in Mozes [Mendelssohn] pritrdita, potem dam reč po podpisnih naročbah natisniti, in ti lehko tu sledeče naznanilo čim preje tem bolje kake stokrati daš na osmerki ponatiskati, in je razglasiš, kolikor in kamor se tebi potrebno zdi. Jaz sicer ne bi rad, da bi se pravo zadržavanje moje naznanjene igre prerano zvedelo, vendar, ako hočeta ti in M o z e s ta zapopadek zvedeti, poiščita v „Decamer oneji“ Boccaccij evem mesto: „Giornata I. Nov. III. Melchisedech Griudeo.“ Jaz menim, da sem k njemu prav zanimivo epizodo iznašel, in da se bode vse jako dobro dalo čitati. . . .“ —“)
„Epizoda" je ravno dejanje drame „Nathaua“ in tako rekoč okvir, v koji je glavna misel, po Boccaccij u posneta in
‘) gl. L a eli in a n n a IV str. (>. gl. Lachmanua XII. 2. zv. 1857, ste.
predelana, dejana. Misel Boccaccijeve povesti pa je ta-le: Saladin, mogočni vladar iztoka, predlaga nekemu bogatemu Židu, od katerega želi denarja dobiti, vprašanje, katero trojih ver ima za pravo: židovsko, saracensko ali krščansko. Žid se vprašanja izogne z bistroumno priliko. V neki rodbini je bila stara postava, pravi, da dčdsčina in prednost vedno onemu sinu pripadati, kateremu oča pri svoji smrti izroči prstan, kateri je šel od roda do roda. Nekdaj pa je neki oča svoje tri sinove s tako enako ljubeznijo ljubil, da je od nekega .spretnega mojstra dal še dva druga prstana napraviti, ki sta bila od pravega nerazločna. Sedaj je vsaki sin trdil, da ima pravi prstan, in vendar ni se dal prepir razrešiti. — To priliko Boccaccijevo je Lessing v svoj namen porabil. *)
„Prepiri“; kojili Lessing v gornjem pismu omenja, so zgoraj v životopisu bili navedeni. Bile so to namreč razpre o verskih in biblijskih rečeh z raznimi bogoslovci, posebno s hamburškim pastorjem Goezejem. Sploh je bil Lessing gorke in še pregorite krvi, in brez prepirov skoraj ni mogel živeti. Nemški učenjaki ga sicer zagovarjajo v tem, rekoč, „da je bil verski in filozofični osvoboditelj Nemcev;"2) ali trditi se sme, da so mu ti prepiri po nepotrebi ogrenili in skrajšali življenje, in da je Lessing mnogo časa potratil z njimi, ko bi bil lehko lepo literaturo še z več deli obogatil. Vendar pak je eno najlepših Lessingov ih del ravno sredi teh, čitatelju ne posebno všečnih, borb nastalo, namreč „Nathan". Hettner po pravici pravi, in pisma Lessingova to glasno potrjujejo, kako je „med najtežavnejšimi zadregami, med še živo bolestjo po izgubi svoje ljubljene Žene in sredi teških skrbi za vsakdanji živež“ „ta poezija v neverjetno kratkem času, nekaj več nego včetirih mesecih bila izvršena.113) La so ga te borbe tudi z ministerstvom neugodno zaplele, je bilo uže gore omenjano. V pismu 20. oktobra 1. 1778 Lessing bratu Karolu piše, da mu je ministerstvo [braunsclnveigsko] prepovedalo, „da ne sme tudi' druge, izven dežele, dati kaj v natis, kar ne bi bil preje njemu v presodbo poslal.“ „Ali“, pristavlja Lessing, „jaz tega ne storim, naj iz tega bode kar hoče.“ 4) Res je bil „Nathan“ prvič v Berolinu natisnen 1. 1779, Potem ko gaje pesnik začel 14. nov. 1.1778 „verzifikovati." 5)
') gl. H. Hottnorja „Gesch. J. doutsch. Literatur" II. knj. 18G4 str. 539-40.
2) prim. Hottnorja 1. c. str. 538.
3) Ib. str. 538.
4) pri Laehmannu XII. 2. zv. str. 017.
5) prim. Lachinanna II.zv.str. GOO. Motrum „Natliana“ jo poterostopni jambus, nova mera v nomški dramatiki. Lessing jo jo najbrž po anglošKih dramah posnel, v katere jo jo nekoliko (Sasa pred Šokspirom, Marlowo uvil. Tako jo torej Lessing tudi čisto novo vrsto dramatično obliko z „Na-thanom“ Nemcom stvaril! Lossing jo tudi prvi Sekspirovo visoko cono Nomcom pokazal.
Letopis 1881.	2
To delo je meseca maja 1. 1779 uže bilo dokončano tako, da je istega meseca romal podpisnikom in knjigotržcem v roki1. Igra sama, v izvirniku prozaično spisana, je uže tri leta preje bila dovršena, kakor Lessing bratu piše 7. nov. 1. 1778. M
Naj še o postanku in namenu te znamenite igre nekoliko pojasnil tu podajem, predno preidem k nje vsebini. Uže 20. okt. 1. 1778 piše bratu Karolu: „Svet je mojega [tedaj uže naznanjenega] N at liana želečen, in se od njega b o j f, ne vem česa. Ali, ljubi brate, tudi ti imaš čisto krive nazore o njem. On ne bode nikakor satirična igra, kot da bi hotel jaz bojišče s porogljivim posmehom zapustiti. Ali on bode tako ganeča igra, ka-keršno sem kedaj napravil." -) Rokopis — verzifikovani — je pošiljal pesniku Ramlerju in M. Mendelssohnu v pregled in popravo (prim. pismo bratu 1. dec. 1. 1778), in oba sta mu pridno pošiljala svoje opazke, kojih se je tudi redno držal, kar na več mestih svojih pisem sam izpoveda. Ra ml er je bolj rythmično, M o z e s bolj stvarno stran te igre presojeval. Tako je Lessing med tiskanjem „Nathana“ v poetično obliko predelaval, kar je njemu, kakor sam pravi, laže bilo, nego v prozi pisati: „Moja proza, piše, meje od nekdaj več časa stala, nego verzi."3)
V kakili skrbeh je bil med tem duševno trudečim delom za denar, katerega bode tisek stal, kaže nam pismo bratu 16. sušca 1. 1779, v katerem piše: „.Taz niti ne vem, koliko podpisnikov imaš ti, niti koliko jih ima Voss [tiskar v Berolinu]. Na zadnje še
V os s ne more niti toliko imeti, da bi se sam6 onih 300 tolarjev g. M. W-u. v Leipzigu od njega moglo poplačati. To bi zii-me lepa bila! Kajti sem M. \V-u. menico na štiri mesece podpisal, za katero bi me potem prijel, predno sem kaj preskrbel za-njo. Ti ne verjameš, kako me to skrbi, in čudo bi ne bilo, če se mojemu delo ne bi poznalo, s kakošnim nemirom je spi -s ujem.1'4) Poleg tega mučila gaje misel, kako bode njegovo delo od občinstva vzprijeto: „ Toliko časa“ [ „pet mesecev"], pravi, „žalibože! ukvarjal sem se uže z njim. In kdo ve, kako še bode vzprijeto." &) Ta sum in strah sta Lessinga izpremljala do zadnje ure življenja. V pismu 19. dec. 1. 1780 se M. Mendelssohnu pritožuje: „In res, ljubi prijatelj, jaz takega pisemca [ka-keršno mi je dr. Flies pisal] od časa do časa jako silno potrebujem, ako nočeš, da postanem ves čemeren. Ne verjamem, da
') gl. Lachmanna XII. 2. zv. str. G20.
’) ib. (idem.) str. 017.
V	ib. str. (521.
<) ib. str. 631; prim. še pismo sestri, v kojom pravi: „Pako bi ti vedela, v kakih skrbeh som od smrti svojo žene živel, in kako borno („kiimmerlicli“) som moral životi, gotovo bi imela usmiljenje z manoj.“ (28.doc. 1. 1778). — Zadrego, v kojih jo L. živol, prihajalo so največ od tod, kor so jo v Hamburg" bil močno zadolžil, katore dolgovo jo v Wolfonbuttelnu plačeval in tudi srečno doplačal, česar sem uže gore omenjal.
5)	ib. str. 033.
me poznate kot človeka, ki je pohvale lakomen. Ali mr z lota, katero svet nekojini ljudem rad izkazuje, ker mu uže v ničem ne morejo ugajati, je, če prav ne morilna, vendar pak otrpajoča.“ ‘)
—	Zato je bil za vsako pravično in pošteno vzprijetje „Nathana“ hvaležen, kakor kaže pismo Oampeju ((j. nov. 1. 1779), v katerem pravi: »Priznanje Vašega zadovoljstva, predragi prijatelj, došlo mi je ravno v trenotji, v kojem mi takošno zadovoljstvo začina polagoma jako potrebno postajati. Tem bolj Vam se za-nje zahvaljujem. “ — Lessingova bojazen zavoljo „Natliana“ prilia-jala je največ od tod, ker si je bil svest, da je ta drama nastala sredi gore navedenih bojev, (la bi zatorej ne bila glede na poezijo in umeteljnost menda siromašno dete njegove muze. Tudi se je bal, da ne bi se temu otročetu menda starikavost njegovega roditelja znala na lici. Zato piše (18. maja 1. 1779 Jako-biju): „Nathan je sin njegove [pesnikove] nastopajoče starosti; njemu je polemika pomogla na dan.“ 2) In v pisuni Greblerju (13. avg. 1. 1779) pravi: „Moja najnovejša igra . ..je sad bolj polemike nego genija.113) — Tudi ni imel upanja, da „Nathan“ kedaj pride na glediščni oder: „Mogoče“, pravi on, „da bi moj Nathan sploh malo utiša napravil, ko bi prišel na oder, kar se pač nikoli ne bode zgodilo. Dovolj, če se da z zanimanjem
Citati. “4)-------
Kako se je mož prevaril v vseh svojih bojaznih, to ve vsak iz povestnice nemške književnosti. „Poleg Goethejevega »Fausta11 je „Nathan“ najlastnejša nemška poezija. “ 5) In vseli onih skrbi in stisek, katere so Lessinga med pisanjem mučile, v njegovi poeziji zastonj zasleduješ. Jasno nebo, čista, nedolžna duša prikazuje se ti iz nje, kjer koli situacijo v tem °ziru presojuješ. Ali preidimo k dejanju in značajem igre same! — ^ Ta drama spada med one, ki se s čudovitimi spoznavanji končujejo, katere zato Nemci „Erkennungsdramen“ imenujejo. Ce hočemo pri dejanji bolj na osobe, nego na motive (napotke) gledati, tedaj bi teško bilo razsoditi, ali je bolj krščanska rejenka, 7' imenom Keccha, po pravem Bleda Filneška („Blanda von Filneck11), katero neki Žid v Jeruzalemu („Nathan“) kot svojega otroka vzgoji, središče dejanja, ali pa židovski nje rednik, mienovani Nathan sam. Na slednje je pač Lessing sam mislil, ker je igri dal naslov: „Nathan der \Veise“ („Modri Nathan41). “od t,o krinko se prikazuje občinstvu neki židovsko-kristijanski svobodnomislec kot nositelj drame. Drama pa ima očividno za-pletko treh verskih izpovedani: mozajičnega, kristijanskega in mozlimskega, in to na miroljubni in spravljivi način razrešiti.
') ib. str. 667.
’) ib. str. 640.
■’) ib. str. 643.
4)	ib. str. 636.
6)	pravi llottnor na str. 541.
Prepir in nasprotstvo teli ver in osobnih interesov se raztaplja v „vodi čiste človekoljubnosti," bolj na tanko rekoč: „v vodi neke občno- človečanske filozofije1*. Ta zapletka je vteles-jena v treh osobali: v Židu Nathanu, kateremu je priroda vrhu modrosti še bogastvo in pametnost privrgla; v osobi kristijana templarja, ki se na zadnje kot neki mezeg germansko-perzi-janske krvi („Leu von Filneck") razkrije; in muzulmana Sa-
1	a din a, velikega vladarja Saracenom. Poleg tega se vije dejanje ob niti neke krščanske devojke, uže omenjane Blede (Recche), s katero vzpored tečejo uloge. Daje, krščanske Bledi n e vzgojevateljice, potem „k 1 o š t e r s k e g a brat a“ z imenom „Bonafides“, ki je svoj konjeniški plašč zamenil z meniško suknjo, patr i j a r h a jeruzalemskega, in princesi nje S i 11 a h, sestre Saladinove, neke uže ocvele, ali jako blage in duhovite device. Tempi ar, v tem ko je Nathan iz doma, reši Reccho iz plameneče Židove hiše. To znanstvo, kratko sicer, ali tem „gorkeje“, imelo bi se — po šegi gledališčne umeteljnosti
—	s pravilno ženitvijo končati. Ali — ravno o pravem času — izpremeniti se ulogi obeh zaljubljencev v brata in sestro, in to po nekej knjižici, katero je Sala din o v umirajoči brat A s s a d v poznejšega v,,klošterskega brata", ondaj še konjenika roke položil. Tak6 Žid izgubi svojo krščansko rejenko, Saladin pa najde oba otroka svojega ljubljenega brata Assada — kateremu je tem pl ar v vsem podoben, zavoljo česar je bil preje Saladin templarja ohranil živega — patrijarh pa izgubi židovsko žrtvo, Nathana, ki je bil v nevarnosti, da bi življenje moral pustiti, ker je krščanskega otroka kot svojega si vzgojil. —
To je ona v kratkem povedana ,,epizoda“, katero je Lessing izumel, da glavno misel, ono Boccaccijevo povest, v njo okviri. Vrhunec pa doseza ta drama v tretjem dejanji. »Toleranca verska", to se sme jedro te igre in Lessingovega verskega naziranja imenovati. V pogovoru s Saladinom, ki želi od Žida prednost in jedino resničnost ene onih treh včr zvedeti, pravi Nathan, potem ko one tri vere trem enakim prstanom povesti primerja:
„ . . . . Moj svit jo ta: vas vsak Stvar smatraj, kakoršna v resnici jo..
Iraa-Ji vsak svoj prstan od ofi<5ta,
Potžra naj vsakomu njegov volja
Za pravega! —..............Zat6
Posnemaj ožino noskvarjono in
Prodsodkov sv6bodno ljubezen vsak!" („Nathan“ III. 7)■
Da je ta toleranca v Lessingovo versko prepričanje spadala, potrjuje 011 sam, pišoč: „Nathanovo mišljenje o' starih danih („positive“) verah je od nekdaj moje bilo." ') Vsa igra ima
') gl. Laehmaunovo izdajo XII. 1. zv. str. 163.
se zatorej za nekakov veliki spomenik Lessingovega verskega izpovedanja smatrati. —
Utis „Nathana“ pri vrstnikih je v obče bil velik, mnogo veči, nego si ga je pesnik vpričakoval. Da je Les s ing o v o delovanje sploli pozornost Židov vzbudilo, to se lehko samo ob sebi verjame. Vemo za gotovo, da so oni s posebnim navdušenjem njegove slednje spise vzprijemali. Se ve da sovražniki Lessingovi — in teh ni malo število bilo — so to stvar brž sprevračali in jo na svoj mlinvprevajali. Lessing sam poroča o teh lažeh, kakor da bi mu Židi bili denarja v dar pošiljali. V pismu 25. feb. 1. 1780 piše bratu (Karolu): „()b onih tisoč zlatih, katere so mi neki Amsterdamski Židovje v dar poslali, si pač uže slišal. Ali polo, katero je moj pastorek, ki je ravno v Beči bival, ko je ta laž tam še nova bila, dal nasproti temu tiskati, si teško da videl. Jaz jo torej til prilagam.*1 ') Ta dar so mu neki zavoljo tega hoteli pokloniti, ker je R e i m a r u s o v e „F r a g -men te" objavil.9) Da bi Lessing kedaj bil plačilo za svojo versko svobodomiselnost vzprijel ali vzel, se nikakor ne da in ne sme trditi. — Ali preidimo sedaj k opisovanju značaja Nathanovega!
4.	Kako je Lessing Žida „Natliana“ narisal.
Po svoji navadi je Lessing tudi Žida Nathana z vsemi Jobrimi in blagimi človeškimi lastnostmi obsipal, kakor sploh vse blage značaje v svojih igrah. Pri vsi strogosti, pri vsi, da tako pravim, bojevitosti Lessing vendar povsod v svojih igrah }n spisih blago značajnost, da! celo nekako otročjo dobrotljivost Jn nedolžnost pokazuje. Vse borbe življenja, vsi podrti upi, vse neštevilne učene razpre temu možu niso srca popačile. In lep, celo sijajen dokaz tega je igra „Nathan", ker ona uže blizu mejnika stoji, do katerega je imelo Lessingovo življenje doteči.
Žid Nathan ie glede na svoj glavni utis, ki ga v čitatelji vzbuja, sama krotkost, poštenost, velikodušnost, neka vzvišena slika blagega človeka. Takoj v početku igre pravi kristjanka Daj a o njem:
„Kdo dvomi, Nathan, kakor da vi niste
Poštonost in velikodušnost sama?" (1.1.)
Uže njegov glas sam ovaja njegovo milobo, in R e c c h a pravi:
„Velblodi ooo mojega glej tam!
Posluhni! to njegov je mili glas!" (I. 1.)
') gl. Lach man novo izd. XII. 2. zv. str. 050.
3)	gl. Lessingovo pismo Klizi Roimarus — 22. jun. 1. 1780.
Svojo rejenko ljubi, da bi vse svoje imetje dal nje rešitelju, t e in p 1 a r j u:
„Vo sto mu dale vsaj za zdaj, kolikor Som vama zapustil? mu dalo vso?
Obroklo več mu? mnogo več V" (I. 1.)
I) a j a, ki ima o značaji Židovem kompetentno sodbo, pravi o njem:
„Pred vsem pak bi (fa narod dobrega smol zvati, kor Ni moč si misliti, kak d ob or jo.“ (1. (!.)
To potrjuje Al-Hafi, njegov znanec, ki pravi:
„Samo za tri ne pogojuje
Da moro vselej dati komu.“ (II. 2.)
Ko so mu kristijani križarji ženo s sedmimi otroci poklali, ni se kristijanom maščeval, ampak jim velikodušno prizanesel. Zato pravi klošterski brat:
„Nathan! Natlian!
Vi sto kristjan! Za Boga da, kristjan!“ (IV. d.)
Ali ta dobrota Nathanova ni slepa, menda samo neka melikodušnost ali celo slabost; on je tudi previden in moder, po lastnem premišljevanji in izkušenji, ne po knjigah, torej nekakov praktičen modrijan.
Daj a pravi njemu:
„Vi ste tak’ dobri, poleg pa po rodni.“ (II. 1.)
Derviš pravi o njem:
„A1’ nisem vganil, da dobrota Vaša Previdna tak’ jo, kak’ providnost modra?“ (II. 3)
Da Natlian svet t. j. ljudi dobro pozna, svedočijo njegove besede:
„A1-Hafi, glej, da skoro
V	puščavo svojo prideš, ker bojim se,
Da ravno med človeštvom biti' človek Pozabil ne bi!“ (II. 3.)
Rec c h a pravi o tej modrosti Natlian o vi:
„Moj oča knjižno No ljubi učonristi hladne, ki So z znamenji brez čuta v mozeg vtiska.1* (V. (J.)
Natlian torej, po Lessing o vem smislu, ni nikakor učenjak v pravem pomenu, ampak prirodno-moder človek, Žid sicer po svojem verskem izpovedanji, ali bolj človekoljub nego določni verski izpovedovale«. To dela, da se njegov židovski značaj, ki pa mu je vendar najbolj lasten, skriva za prividno modrijanskim ali pa celo kristijanskim licem. Na vsaki način je v N a t h a n v v e r s k e m oziru bolj framazon (Freimaurer) nego Žid ali pa kristijan. To mešanico njegovega „ značaja" — ako se smem tu tega izraza posluževati — kažejo naslednja mesta.
N a t li a n sani o sebi pravi:
„In vendar sem lo Žid . .	(I. 1.)
„ Sultan,
Jaz sem Žid.“ (III. 5.)
Vendar pak noče biti pravoslavni, trdi Žid:
„Tako-le ves Vkorenjon biti Žid, nikam no kaže;
Ni kak o v Žid pa, vendar tudi ne." (111. <>.)
Zato je Žid po vunanjem, po duhu pa samo človekoljub ali pa modrijan.
Daj a pravi o njem:
„k'ot kneza narod ga njegov časti!“ (I. (J.)
Tudi je bogat in prekanjen trgovec kakor Židje sploh: Derviš:	„	.	.	.	Posodito,
Vzomite si obresti, kar Vam drago!"
N,at lian:	„Obrčsti	tudi od obrost — obresti V“
Derviš:	„So	ve	da!“
Natlian:	„Da
Glavnica je naposled sam obrest! —" (11. a.)
Sit tali pravi o njem:
„Njogov jo Bog mu vseh dobrot sveta Najmanjšo dal in ravno tak’ najveSe." (II. 2.)
Ostro ga opisuje Al-Hali:
v »On jo So ve da tudi Žid, pa kolikor Ni mnogo Židov . . . izvrsten Nič v s lab o m manje, nego v do brom." (II. 2.)
Še ostreje sodi o njegovem dvojnem nravu tem pl ar: „Kak Žid!
In ki no hoeo biti, nogo Žid!“ (III. 7.)
In zopet isti:
„Jaz bodem za tem volkom židovskim
V	kožuhu m o dri j .Inskem pso nahujskal.'1 (IV. 4.)
, . Da ima Natlian poleg svojega židovskega značaja res ne-
—	ne smemo reči kristijanskega — temveč občečlovečan-^kega, bolje rekoč v veri indiferentnega, kažejo naslednje trtice njegove.
Al-Hafi:	»Kristjan	in	Žid
In Mozlim ino Parsi, vso mu je enako." (II. 2.)
In N a t h a n sam pravi:
„Sta li kristjan in Žid prej Žid in krst Ko človek?" (II. 5.),
*car v dejanji s tem potrjuje, da Recclie v „nobeni veri ne vzgoji11 (iv. 2.). Da Lessingov „Nathan“ res ni ne /id ne Kristijan, ampak framazon, kaže tudi to, ker niti v večno živ-
ljenje ne veruje (I. 2.), niti v angelje (ib.), ter človeku neomejeno moralno,voljo prisojuje (I. 3.). —
Iz teh Zidu pripisanih značajnih črtic je razvidno, da je Lessing, kakor je uže gore bilo omenjano, hotel framazona ali, kakor nam on sam Na tli a no v značaj tolmači, samegaysebe glede verstva narisati. Čudovito je samo to, da je krinko Žida, ne kakega mlačnega kristijana — kakeršnih bi laže več bilo najti, nego takih Židov — porabil. Napotilo ga je k temu najbrž to, ker se dejanje vrši v razburjenih križarskih vojskah, v katerih je pač le Žid, nikakor pa ne kristijan k takemu indife-rentizmu mogel naklonjen biti; kajti so Židje ondaj stali vmes med dvema nasprotnikoma: mozlinstvom in kristijanstvom. Da bi pa takega Žida tem živeje mogel vnaslikati, mislil je brž ko ne na svojega vrstnika in prijatelja: Žida M. Mendelssohna. Akoravno je tedaj mišljenje NathanovoleLessingovo lastno, vendar je prav lehko imel pesnik — glede na občno židovsko sliko —Mendelssohna v mislih. Mendelssohnovo podobo in svoje lastno mišljenje, to dvoje seje v Lessingovi glavi zlilo v eno celoto, iz katere je postal vzor Žida N a tli a n a. —
Ako „Nathana“ in »potnika11 v igri „Die Juden“ primerjamo, brž veliko sorodnost in podobnost obeh značajev opazimo. Oba sta velikodušna, krotka, radodarna, modrijana, bogatina, svobodomiselna, človekoljuba — ali pri vsem tem vendar „2ida“ glede na svoje veroizpovedanje in na narodnost, ter se kot taka tudi čutita. Edini razloček med obema bi menda ta bil, da je „potnik“ književnik, učenjak, a N at lian pr ir o dni modrijan, modrijan po »milosti Božji." Iz tega smemo sklepati, da Nathan ni ni-kakova originalna osoba Lossingova, ampak samo ponatis prve, za trideset let mlajše njegove židovske slike: »Potnika".
5.	Lessiligovo osobno mnenje o Židih in židovstvu.
Lessingu se v novejšem času ravno kakor pred poldrugim stoletjem očita, da v imenovanih dveh igrah Žide neprimerno povišuje, da! v Nathanu ceh) nad kristijane in muzul-mane postavlja, torej jim neko veljavnost pripisuje, katere ne zaslužujejo. Zgodilo se je v minolih dneh, ko to pišem, da se pesniku L es s l n g u — obožanemu in v nebo kovanemu nemškemu klasiku Lessingu! — zavoljo teh iger venec z glave snema! Se ve da z druge strani ne manjka nasprotnikov takemu početju, mož, ki pesniku ravno omenjani dve igri, posebno pa „Nathana“, štejejo v največo zaslugo. In to niso menda Židje, ki so zdaj sredi tega nasprotnega vpitja prav modro omolknili, ampak sijajuiki na nemškem učenem obzorji, možje, katerih imena
slujo v deveto deželo: n. pr. Mommsen in Virchow. V najnovejšem času se je tudi odbor v Berolinu osnoval za stavljenje spomenika kessingovega; v njem se najimenitnejše osobe nemške literature štejejo med ude.
Sredi tega nasprotovanja misli je menda za nas — ki se z nemško književnostjo nič manj ne bavimo, nego z lastno — koristno, da si ogledamo vzroke, vzavoljo katerih„ se Lessingu zgoraj omenjana pristranost za Žide podtika. Še viši oziri pa, ki nas pri tem preiskovanji vodijo, so ti: ali Lessing stoji v tej zadevi na popolni visočini nepristranske kritike, ali pa je stopil menda s svojega občečlovečanskega in idealnege stališča doli v krvjo oskrunjeno areno gladijatorskih borb verskega strankarstva. In zaradi razrešenja tega vprašanja sem to delo najbolj podvzel. Pokazalo se bode potem, ali je Lessingov duh, kakor na polji literarne kritike, tako tudi v obziru narodnosti in vere še starega spoštovanja dostojen. —
Mi smo glavni osobi obeli iger, „Židov" namreč in „Na-thana", natanje opisali in primerjali, tervnašli, da ste to res vzorni osobi, kakeršnih bi menda med Židi teško bilo najti. Ta dvom se vsakemu čitatelju vsiljuje, kakor se je uže pred 130 leti Grottingenskemu kritiku. Ali, vprašam, sme se pesniku za-branjevati, vzvišene osobe predstavljati, ter jih z vsemi lastnostmi vzora olepšavati? — Pesnikom menda smemo to predpravico dopuščati, če jo uže po vestni čar jem prepovedujemo, ker bi potem istina trpela. Židov blagega značaja gotovo nikdar ni manjkalo, kar svet Žide pozna.
Povestnica starega zakona nas tega prepričuje in tudiv zgodovina poznejših vekov. Učenih, dobrodelnih, velikodušnih Židov v6 povestnica Španije, Italije, Anglije i. dr. dežel imenovati. Ako Pa je to resnica, potem se Lessingu sme pritrditi in dovoliti, da take Žide tudi na odru z vzornim sijajem ovenčuje. Saj zadnje ni drugo, nego podtikanje nekoliko višili „ ko turno v" in Pokrivanje z nekoliko višiini »lasuljami". —
Zdaj pa nastaja drugo resno vprašanje: ali Lessing res kje pravi, ali komu to besedo na jezik polaga, da so vsi Židje taki, kakor „potnik“ in „Nathan“, ali vsaj večina njih? — Takega mesta človek zastonj išče. Tudi bi to čudna logika bila, Pripisovati Lessingovima igrama ta-le skrivni zaključek: »Potnik11 in „Nathan" sta Žida velikodušna, modra, človekoljubna \ h d« — e r g o so vsi Židje takovi! — Citatelj, ali glediščno občinstvo recimo, ki bi si take sklepe delalo, pač ni bilo po L e, s s i n g o v e m idealu, pa tudi razuma in zdrave pameti ne bi imelo, ako bi tako sodilo. — l)a pa bi menda Lessing sam take zaključke (recte: logične pogreške) bil delal, na kaj takega ■'i mislil samo tak, ki L e s s i n g o v i h spisov in posebno ostre njegove logike ne pozna. — Ne! Lessing ni niti očito Zide vse ali z večine tako — vzorne hotel imenovati, niti mogel
takih laskavih nazorov o njih imeti. — Kjer o njih	v obče, kot
o ljudstvu govori, tam povsod .dvoje nasprotnih mneni, pr o in contra, navaja, kar se v „Židih“ na jako rezki in tipavni način godi. —
Ko	bi Lessingova	namera bila, Žide na	vsak	način in
po vsej	ceni zagovarjati,	potem bi ne bil smel	njih	slabih
lastnosti razodevati, ampak bi jih bil skrbno zakrival. Tako bi delal pristranski človek, kakor 11. pr. oča dela, ki slabosti svojili otrok pred svetom zatajuje, da ne bi sumnje ljudem vzbujal. Kako pa temuynasprotno dela Lessing! Uže to je znamenje, da mu ni za Židov zagovarjanje a tout prix, ali pa cel6 na kvaro istini!
Da pa je L e s s i 11 g o nekojih Židom čisto posebno lastnih slabostih bil prepričan, ki so, tako rekoč židovski grehi, to se, vidi iz več mest „Nathana“. Jako krepko se tem pl ar o Židih izrazuje:
„Žid je Zid“ (I. 6.).
In da je to bilo Lessingovo pravo mnenje, kaže njegovo opisovanje Židov.
Da so Židi radodarni, pa samo iz bahatosti, je bilo uže gore omenjano (prim. »Nathan" II. 2.). Zopet pravi templar o njih:
„Bogat6jši /id Nikdar mi no velja za boljšega11 (II. 5.).
I)a so na svojo včro ponosni in zavoljo tega ošabni, svedoči to mesto:
»Kako? ko bi to ljudstvo, ne Sr tol,
Ampak zaničeval zanid’ ponosa,
Ki ga kristjanom, mozlimom izroča:
Da Bog njegrtv odin jo pravi Bog!“ (II. 5.)
In celo Nathan ni brez nekojih občežidovskih moralnih madežev. Al-H at'i pravi o njem, da je „med vsemi Židi v slabem nič manj nego v dobrem odličen." (II. 2.) Nravstvena načela, koja Nathan pred Sal adi 11 o m zagovarja, so precej sebična, kajti Žid pravi, da »pameten je samo ta, ki zna za svoj dobiček." (III. 5.)
Iz takih mest smemo sklepati, da Lessing ni bil slep nasproti moralnim slabostim židovskega naroda, ampak da jih je bolje poznaval, nego ti, „ki jih vidijo in poznajo sam6 na leten-skili seimčli." —
Ali, odvrnilo se bode, Lessing je Nathan a, Žida, na d kristijana tem pl ar j a in nad mozlima Sal adi n a postavil, torej Žide hotel povišati, ali pa vsaj židovsko vero više povzdigniti, nego kristijansko! — Tu smo prišli do mesta, pri katerem res moramo nekoliko pritrditi, pa ne vsega. Pred vsem glede židovske vere! „Klošterski brat“ (Bonafides) pravi:
„In ni krifltjanstvo vso na /iilovstvo Postavljeno V'1 (IV. 4.)
V	daljnjem govoru še pravi, „da je naš Gospod sam Žid bil.“ Ker Lessing temu „bratu“ še več svojih nazorov v uho narekuje, sme se za gotovo misliti, da je zgornji stavek o razmeri krščanstva in židovstva, tudi njegovo prepričanje bilo. ') To se v resnici ne da tajiti. Ali kaj sledi iz tega sorodstva ali predstva ? — Vendar ne veča veljavnost židovstva ?! — Slava, ki gre sinu, vendar ni očetova ali dedova slava, čeravno sta je ta dva oba deležna. Da pa Lessing zavoljo tega historičnega raz vi tka obeh ver židovstvo ni više cenil, nego kristijanstvo niti zatorej za tega del Žide pred kristijane postavljal, to najjasneje kaže njegova prilika o prstanih in tem podobnih treh včrali. Kes ni Lessing kristijanstvo n a d židovstvo postavljal, pa tudi zadnjega ne nad prvo, ampak vse tri vere si v z p o r e d, eno poleg druge mislil. Marsikomu se bode to ravnanje po pravici nekoliko čudno zdelo — meni se vsaj vidi — da je Lessing povestično in moralno veljavo in veliko prednost krščanstva v resnici prezrl —; ali, naj si bode z njim zadovoljen ali ne, tega vsaj ne sme Lessingu očitati, da je on krščanstvo pod židovstvo deval, torej pretirani obožatelj židovstva bil. In samo proti slednjemu ga moram tu braniti, namreč kot da bi Lessing bil prijatelj ali pristranec židovski. Kaj takega trditi, se pravi tendenco „N at h a n a“ prezirati ali pa ne poznavati. Tendenca pa je očita: namreč pesnikovo pr o glase n je verske tolerance, one tolerance, katero ste ondaj rtve državi zakonitim potem pripravljali, pruska in avstri-Janška. Kdor pa toleranco proglaša, nobene vere ne postavlja za vrhovno. Lessing torej nikakor ni zagovornik židovske prevage, ne verske, ne narodne, ne denarske, ne kulturne. V »N a t h a 11 u" on celo nasprotno načelo zagovarja: »Židje! ne “odite ošabni; Vaša včra postavljaj se z mlajšima dvema, krščansko in mozlimsko, vyeno vrsto!" V „Židih“ pa pravi: »Kristijani! ne pritiskajte Židov, ako hočete, da Vas oni ne bodo nadlegovali!“ —
I11 tako se ločim od obeh iger s prepričanjem, da Lessing stoji na vrhunci prosvete svojega časa, dani Židov iz ljubezni . njih, ampak do človeštva sploh, kojega so del, zagovarjal, 111 da tega ni delal zavoljo kakih bodi prednosti, katere bi Židje l>i*ed drugimi narodi imeli, ali pa cel6 iz posebne ljubezni ali privrženosti židovstvu, ampak samo iz visokih svojih človeko-jubnih načel — vreden svojega blagega spomina!
nprr. r Zanimivo ntegne liili zvedeti, da je ravno to mesto bilo prodmot javni H v°y.01a Pr°t* Ij c s s i n jli n , 5eS, daje L. prezrl, da nionotheizem Židov ni sto •' v'5'111111 jmp&k indišioga in parsiskega izmisleka. Ali s hi-slodil1 U^'d8a 1 ^ u&sovnega poslodka ima L. prav: krščanstvo je neposredno
II.
Šekspirova sodba o Židih.
Ker smo sedaj sodbo enega največih duhov klasične dobe nemške književnosti posneli, zdi' se mi prilično in predmetu prikladno, še o sodu enega največih dramatikov vseli časov, Šek-spira, glede na Žide nekoliko spregovoriti, in obč sodbi primerjati. Zato naj podam kratek životopis Šekspirov in potem njegov popis Žida Š e j 1 o k a v igri „T r g o v e c b e n e š k i."
1.	Šekspirov životopis.
Seks p ir o v o življenje je sicer uže toliko krati in tak6 na vse strani popisano, da bi skoro nepotrebno bilo, še o njem posebe in znovič pripovedovati. Ako to vendar storim in — prav na kratko — delam zaradi symmetrije, ker sem Lessin-govo, nič manj znano, življenje popisal. Nekaj pa — da odkritosrčno govorim — napotilo me je tudi to, ker v naši literaturi še o ničem ni preveč povedano. Tudi nima vsak čitatelj Mayerjevega ali Pi er er jev ega „Conversationsleksika“ ali kakega si bodi „Naučnega slovnika" pri roki,y katerega poleg mnogih drugih potrebnih del vedno še kot Židje v puščavi »obljubljene dežele" pričakujemo. Naj torej prav najpotrebnejše o Šekspirov e m življenji povem, ker itak svet nima preveč gotovih vest! o njem. Vidi se, ko da je Šekspirovo življenje — osobljeno ali personifikovano — hotelo potomcem reči: »Iščite bolj pesnikove ideje, nego njegovega življenja sledove razumevati; prebirajte njegova dela in zadovoljujte se z njimi, a ne preiskujte sicer navadnega teka pesnikovega življenja \“
—	Naj torej tu nekoliko životopisnih vestic zadostiva! —
William Shakespeare (tudi Shakspere pisan) seje porodil 23. aprila 1. 1564 v Stratfordu za reko Avon v pro-vinciji angleški Warwikshire, in je ravno tam umrl 23. aprila (torej na svoj rojstveni god) 1. 1616, 52 let star. Njegov oča je tržil z volno, bil je volnar, in ob enem rokavičar, ‘) kar naj bi bil tudi mladi William postal. Ali dovršivši svoje šole8) postal je raji pisar pri nekem odvetniku. Užo 1. 1582 se je oženil, tedaj kot osemnajstletni mladenič, ter 1. 1585 uže imel trojico otrok; prvega: Suzano, katero je ljubil nad vse, in dvojčka:
‘) po drugih poročilih svobodni posostnik, s požotka imovit, za posnikove mladosti pa siromašon.
’) prim. goro opombico o Lossingovih mladostnih študijah.
J u d i t h in H a m m e t. K sreči je bila njegova žena bogatega kmeta hči. Vidi se, daje tudi Š ek sp ir po — ne bolj na tanko znanih — dogodbah kmetoval. Ker je lordu Tomažu Lucyju v lov zahajal in zasačen bil, moral bi v ostro kazen priti. Da se kazni odtegne, zbežal je iz Anglije 1. 158fi ali 87 (kot 23letni mož) ter boje z igralci glediščnimi Hollandijo, Nemčijo, južno Evropo, namreč tudi Italijo, prepotoval. ') Ža kazen je gospodu Lucyju, ki je bil kriv njegovega neprostovoljnega potovanja, neko satirično-komično ballado posvetil, katere početek se je še ohranil.
L. 1589 ga najdemo kot „četrtodelnega“ delničarja pri ;,Blackfriarstheatru“ v Londonu, in 1. 1591 (torej 27leten) je boje izdal in na odru prikazal prvo svojo igro: „Oba žlahtnika Ve-roneška."
Časopisna vrsta vseh njegovih dram črez 1. 1597 ni znana. Gotovo pa je, da je te igre spisoval za svoji gledišči, t. j. za ono gledišče, pri kojem je bil delničar četrtine vsega imetka in dohodka, in za neko drugo novo gledišče.
Da je bil im o vit, vidi se poleg gore povedanega tudi iz tega, ker je za kralja Jakoba I. dobil dovoljenje, novo gledišče postaviti, in to v družbi z dvema delničarjema. Tu je dal mnogo svojih iger na odru prikazati. Igral je tudi sam, toda le v majhnih ulogali, n. pr. duha v „H a ml e tu."
L. 1612 (kot 48letni mož) se je utegnil gledišču in javnemu življenju, ter povrnil v svoj rojstveni kraj. Tam je nakupoval PJive in posestva, ter imovit živel s svojo hčerjo Suzano. Ko Je i'avno tam tudi umrl, pokopali so ga v cerkvi pod korom. L. !74l je dobil v \Vestminsterski opatinski cerkvi svoj spomenik. —
To je kratek popis Šekspirovega življenja, ki je dovolj skromno bilo in nam je v mnogih točkah čisto nerazumljivo po svojih zvezah, v kar pa se tu ne bodem spuščal.
Š e k s p i r je pravi stvarnik angleške klasične drame. Posebno v opisovanji človeških strasti je nepresegljiv slikar. Istino, katero modroslovci zastonj iščejo dognati, načrtal je on v velikanskih slikah in v živih značajih. Naj sem postavim nekoliko vrstic iz sodbe, katero sem o Š e k s p i r o v i h igrah uže na ‘ll'ugem mestu bolj na drobno izrekel.a) »Občudovanja vredna so jma mesta o Sekspiru, kjer svoje misli o življenji in njega ; bah izrazuje. Menda ni nobeden pesnik o tem giobljejših misli J1 tajnosti razkril, nego on. Starogrški tragiki: Sofoklej pred vsemi (Evripid je zofist) so tudi globoko mislili o človeški sodi, a vendar ne tako temeljito, kakor Š ek s p ir; kajti oni so vsem, kar je človeškega, iskali edino nit „u sod e", one skrivne,
') Ta doba njegovoga življenja jo polua basni.
0	v „Zori“ 1. 1877 str. 242-44.
celo nad bogovi vladajoče roke, kateri se vse bivajoče mora umikati in pokorjevati. Šekspir pa se postavlja v središče človeškega mišljenja in čuvstvovanja, ter iz njega izvaja vse človeško blago in gorje. On veruje v pravičnost, v ono „116111 ez is", kateri zapade človeški greli v kazen in pravično poplačo z ne-vzgodo; ali 011 človeku daje tudi moč in na izbiro, njej zaod-stevati ali pak nje strahovito nezadovoljnost vzbujati. Starogrški tragiki jej dajejo nadvlado nad, človekom, torej bolj vunanjim vplivom, koji so nepremakljivi, Šekspir pa polaga človeško srečo na človeka samega dlan, češ, izberi si! In tako je utisek Šekspir o v i h dram globlji in m o g o č n 6 j i; kajti straši — pa tudi oblažuje — nas misel: ti sam si svoje sreče kovač! Tuji nad-sili se upogibati ne bi bila naša krivda; greli pa, koji storimo, peče nas tem bolj, ker je naša krivda, ne zaslepljenje od drugod." ') O drugih lastnostih Šekspir o ve muze se'leliko primerja ono isto gore navedeno mesto v »Zori".
Šekspir je zevsema 37 iger napisal, in to p o v e s t ničnih, žalostnih in veselih. K slednjim spada „Trgovec beneški" (»The Merchant of Venice") spisan 1. 1597 (torej, ko je pesnik 33 let štel in pri največi moči bil). Razven tega je mipisal povesti in lyričnih poezi (med temi svoje sonete).
2.	Kako je Šekspir Žida Šejloka narisal.
O	igri „Trgovec beneški" sem svoj čas precej na drobno govoril, tako, da se mi zdi nepotrebno, povedano tu ponavljati. Či-tatelj, kateremu vsebina imenovane Šekspir o ve drame ni znana, naj blagovoli, v „Zore" 1. 1877. poiskati (str. v‘259 i. sl.) Značaj Žida sem tam s sledečimi besedami opisal: »Šejloka opisovati pravi se kvintesenco židovstva v besedah izrazovati; kajti Š e j 1 o k je pravi Žid od pete do glave, nič nego Žid, roteč se za edinega boga, kojega razve Jehove pozna: denarja. »Dober" mož mu je »premožen" mož. Ljudem je malo verovati; to je njegovo načelo. Kristijane črti nad vse; rad z njimi kupčuje in trguje, ali nikdar ne bi z njimi obedoval, še manj pa molil. Duh svinjine mu je najzopernejši duh sveta; človek mu je manj vreden, nego žival; en funt človeškega mesa, koliko velja manj in je manj vreden, nego eden funt »ovnine, govčdine ali kozlovine"! Množenje kapitala mu je največe veselje. Izvor in početek lihvarstva (vuherništva) išče v sv. pismu, v povesti o Jakobovi službi pri Labanu, ki je pisane kozliče in ovčice dobil za plačilo. Ta pi-
') Ta sodba o Šekspiru so popolnoma vjema z ono, kojo Hottner: „Gesoh. d. deut. Litorat.“ II. knj. 18G4. str. 551 izroka, katero knjigo jaz ondaj (1. 1877) nisom še poznal.
sana žival, to so mu obresti, kojili ondaj ni jemal kristijan, žid pa živel o njih. Iz samega srda na kupca Antonija, ki mu j<; sponašal lihvarjenje, ti r ja zdaj ono pogodbo o enem v funtu mesa iz njegovega telesa. V tej tirjatvi je ves ogenj Židove jeze na kristijane in posebe na Antonija izražen. »Dobiček" Pa je po Židovem »blagoslov", „ako ga človek ne krade."
„To so Šejlokova človekoljubna načela! Glejmo, kako jili izvršuje! Povabljen je h kristijanom na večerjo. Prav za prav mu po onih načelih ne bi bilo dovoljeno tija iti; ali „srd na »kristijane ga vendar goni, da jim pomaga skoro na nič priti!"
»Sicer pa je Šejlok fanatičen Žid, kina vso moč brani svoje „sveto ljudstvo". On črti krivico, ki se godi Židom, zaničevanim po vsem svetu. Po njegovem je Žid v vsem enak kristi-janu, razven v pravici, katere ne uživa. Zat6 pa, ker je sovražen, mora tudi on sovražiti, in to tem huje, ker drugega sredstva k maščevanju nima."
„Na onem mestu;kjer Šejlok židovstvo zagovarja, je Šekli* p i r na klasičen način a p o 1 o g i j o židovstva napisal: „ Jaz sem Zid" — pravi Šejlok —; „ali Žid nima oči? nima li Žid rok, organov, članov, čutov, čuvstev, strasti? Ali ga ne hrani ista hrana, ne vrazuje isto orožje? ni li istim boleznim podvržen, z istimi leki izlečljiv, od istega poletja ogrevan in od iste zime hlajen kakor kristijan ? Kadar nas bodete, ali ne krvavimo ? kadar nas ščegečete', ali se ne smejimo? kadar nas zastrupnjete, a}i ne mremo? in kadar nas žalite, ne bi li se maščevali? — Kadar Žid stori krivico kristijanu, kaj je njegova ponižnost? — Maščevanje! — Kadar kristijan stori krivico Židu, kaj naj bode Njegova potrpljivost po kristijanskih vzgledih? — Hej! maščevanje! — Da, hudobo, koje nas učite vi, hočem delati; in slabo 1)1 bilo, ko ne bi prekosil svojih mojstrov! (III. 1.)".
. _ „Ko Šejlok zve pobeg svoje hčere, brž jo prekolne; raji 1)1 jo mrtvo videl, nego da — ne, ker mu sramoto dela — ampak ker je ušla z njegovimi zlati in žlahtnim kamenjem. „0 mojih !ve tisoči zlatov, in mojih dragocenih, dragocenih kamenov! Raji n’ da mi moja hči leži' mrtva pred nogami, a z žlahtnim kamenjem v ušesih! Raji bi, da mi na odru leži hči pred nogami, a zlati v nje trugi!"
»Ko zvč za Antonijevo nesrečo, da se mu je ladja po-ppiia, zakliče: „Hvala Bogu! hvala Bogu! — Ali pa je res! je 1 to res?" — Ko čuje, daje Antonijo pri konci, pravi: „0 Kako me to veseli! Jaz ga hočem mučiti, jaz razpinati! O kako ie to veselil" In na zadnje o Antoniji pravi: „Idi, Tubal,
i	JJ®.1 biriča štirinajst dni poprej! Jaz hočem Antonijevo srce ti V ak° mi on zapade; kajti ako tega ni več v Benetkah, poem lehko trgujem in kupujem, kakor mi drago." —
»V teh besedah je hijenska krvoželjnost Židova izražena."
»Neizmeren srd in neutemeljena krvoželjnost je torej, ki hej lok a tako silno nagiblje. Na vprašanje, zakaj Antonija tako zasleduje, odgovarja: „ Vzroka ne vem povedati, niti ga imam; jaz vem sam6 za ukorenjeni mi srd, za globoko zopernost na njega." —
„Kak6 krvoželjen je Zid, pokazuje v onem ogromnem prizoru pred sodom (iv. 1.). Pogodba plačilna naj bi se izvršila od besede do oesede. Kavno iz srca naj .bi se vzel oni funt mesa. Žid ima uže nož in vago pripravljeno, 011 bi strahoviti izvršil, ko bi više pravice, občečlovečanske pravice ne bilo, ki je nad vsemi zapisanimi pravicami sveta. Konec sodbe je znan. Žid je iznenadejan, obupan, ukročen, udan, pobit in pomendran. Samo eno željo še ima: „ Prosim dopuščenja, naj smem oditi. Meni je slabo; pošljite pismo za menoj; vse podpišem!" — To so slednje njegove besede. Tako pade z visokih misli, kdor ne računi s človeštvom, kdor meni, da je sam na svetu, komur ni nič sveto razven lastni jaz in prid. Pahnen kot angelj napuha zvrne se iz svoje pravne domišljenosti v brezdiio obupa, v spoznanje samega sebe, sprevidevši, da je vse prazno, razven edine dobre vesti." ')
3.	Razlika med „Nat]ianom“ in „Šejlokom“, med Lessingovim in Sekspirovim predstavljenjem Židov.
Takoj na prvi pogled se vidi rezka razlika med obema Židoma. N a th a n je krotek in mil — Šejlok strasten in krvoločen; Nathan moder in dobrotljiv, pa poleg pameten — Šejlok samo pameten, brez vse modrosti in dobrotljivosti; Nathan je radodaren — Š e j 1 o k skopuh in lihvar; N a t h a n kristijanom prizanesljiv, čeravno so mu zlo učinili, ter rodbino pokončali — Š e j 1 o k jim priseza maščevanje in večni srd, samo, ker so se mu poroga vali (III. 1.); Nathan je sploh vzgled čednosti, na pol kristijan — Š e j 1 o k je nečloveška pošast, huji ko zver; prim. III. 2, kjer S al eri j o o njem pravi: „ Nikdar nisem stvari poznal , ki bi podobo človeško nosila, tako hudobne in p oyž e -ljive, človeka pogubiti;" prim. še IV. 1., kjer do že o Židu pravi: „kot skala trd nasprotnik, nečlovečnik, nepristopen smiljenju, pust in prazen najmanjše usmiljenosti." —
Iz teh lastnosti obeh Židov je jasno, da sta si oba ravno nasprotstvena. Vidi se očito, daje Lessing Žide narisal, kakeršnih se med živimi gotovo najmanj nahaja in kakeršne si je blagi genij njegovega časa v daljnji bodočnosti predstavljal ali pa, bolje rekoč, kakeršnih so si filanthr6pi Lessingov^
') prim. „Zoro“ lotnik 1877 str. 355—5ti.
dobe želeli — a Š ek sp ir je ravno z nasprotnega stališča /ide naslikal, take, kakeršnih je ondaj z večine bilo najti, kakeršni so lazili ondaj ob borsah 'londonskih, amsterdamskih in beneških, potlačeni moralno, a polni srda na tlačitelje, kar je čisto pri-rodno in naravno bilo.
Če se vprašamo, katera slika Židom popolnoma pristaje, reči moramo, da gotovo nobena obeh. Povprek računajoč ne najdemo med Židi menda ne Nathanov ne Šejlokov, Nathanov ne, ker bi prečednostni bili, Šejlokov ne, ker bi ti prezavrženi in preluidobni bili, da bi se upali na beli svet brez bojazni za svojo kožo. Po mislih in čutih pa bi se menda več Šejlokov našlo nego Nathanov. Tudi eden razlog še temu mnenju pritrjuje: ^idi, če tudi Lessingove dobe, (ko so uže več svobode uživali), gotovo niso vzroka imeli, kristijanom tako ljubezen gojiti, ter hudo z dobrim jim povračati, ker jih je krščanski svet vendar le zaničeval in sovražil — a k sovraženju in črtenju na kristijane so Židi vselej, posebno za Š e k s p i r o v e dobe, dosta in predosta razlogov imeli. Zatorej je mnogo verjetneji značaj Šejlokov, nego pa Nathanov. Ž dramatičnega — t.j. uineteljnega °zira pa Šejlok mnogo bolje ugaja, nego Nathan. Šejloka gledališčni obiskovalci brez vsega tolmačenja, pretiravanja, dokazovanja, tako rekočv naravnost, instinktivno razumevajo, ker se pesnikovo naziranje Židov z nazori ljudstva neposredno sklada Nathan pak je idealna osoba, katera na oder postavljena vedno pesnikove pomoči in podpore potrebuje, da ne sklizne m da v mnenji občinstva verjetna ostane. Zato je moral Lessing „Nathana“ z vsemi čednostmi nalepšati, da bi gledalec Pozabil, da ima Žida predv seboj. In na zadnje je občinstvo vendar-le „Nathanu“, enemu Židu, svojenagnenje podarilo,in to Pesniku ne Židom na ljubo. Ko bi Lessing svojega Žida ne bil tak6 visoko nad zemljo povzdignil in tako rekoč v oblake Posadil, ter s sijajem idealnosti obdal, svet ne bi bil tega značaja nikdar odobril. M6ral gaje torej nekako razžiditi, kar sam pripoznava: „Tak6 nekako ukor en j en biti Žid („Stockjude“), Nikam ne kaže; In celo ne biti Žid, še manj" (III. 5.). In tako Je iz Žida v resnici napravil »židovskega volka v filo žolčnem ovčjem kožuhu", kakor v ulogi „templarja“ Lessing sam o njem šalivo opazuje (IV. 4.). Kar pa je samo ume-teljno, v umeteljnosti manj ugaja, nego kar je u met el j n o in °b enem naravno. Gledalec in čitatelj bodeta torej vselej na stran Šekspirovega korenitega Žida stopila in z njim nekako sympathizovala, čeravno je „nečlovečnik“ in „krvoločnik", sam6, ker se jima bode naravneji zdel. —
Ali kakor sta pesnika Žide na čisto nasprotni način predstavljala, vendar sta si oba v eni zadevi čudovito roke podajala, namreč v obrambi Židov. Daje Lessing pri sestavljanji „7A-Uov“ imel to namero, sem uže gore dokazal in z njegovimi last-.
Lotopig 1881.	3
nimi besedami utrdil. O tem torej tfi ni treba daljšega dokazovanja. Ali tudi Šekspir, ki je pravo pošast Žida naslikal, enako namero ovaja. Kdo ni pri čitanji „Trgovca" III. 1. občutil, da tu veliki pesnik Žide zagovarja? Iz Šejlokovih besed: „Jaz sem Žid. Ali nima Žid oč! i. t. d.“ doni glasneje, nego iz vseh tolerančnih zakonov nauk: „Kristijani!y kdo je te židovske popačenosti bolj kriv, nego mi sami?“ ‘) — Šejlok menda ima popolnoma prav, kadar pravi: „Hudobo, katere me učite Vi, hočem jaz storiti, in slaba bi bila, ko ne bi tega nauka znal poboljšati!“ Stisek („Action“) provzrokuje protistisek („Gegen-action“), star prirodoslovski nauk, ki v vsem stvarjenji velja. In ne vzbuja li Žid Šejlok usmiljenja, ko na zadnje, vsega imetja slečen, pred nami stoji, ter pravi:
»Vzemite mi življenje,
Pomočko vzemši mi, od kih živfm“ (IV. 1.),
in ko nap6sled pristavlja svoje zadnje besede: „Prosim dovoljenja, naj odidem. Meni ni dobro" (ib.). Usmiljenje, pravim, vzbuja pri vsem tem Žid, ker vidimo, da je njegovo krivično obnašanje v mnogem oziru vendar le sad naopačnega kristijan-skega obnašanja z Židi, Šejlok torej nekakova žrtva tega vedenja. Ali nas vse to ne spomina Lessingove tendence v „Židih“ izražene? —
Vidim z nekakim zadostjenjem, da se s to mojo prej na svobodni način dobito sodbo tudi slavnoznani Friderik Boden-s t e dt sklada, kar sem še le po zgoraj dovršenem delu uvidel. Tudi Bodenstedt v Šekspirovem „ Trgovci" vidi nekakovo pred-hodništvo Lessingovega „Nathana“. On piše: „V Šejloku protestuje pesnik proti verskemu proganjanju. . . Za Š e k s p i -rove dobe je veljalo zaničevanje židovstva m njega spoznavalcev še za znamenje dobrega, krščanskega mišljenja, in trebalo je ne malo pogumnosti, stiskane tako krepk6 zagovarjati, kakor je to Šekspir storil, ki je kristijanskim zelotom dokazoval, da so oni sami to zl6 pospešili, da, cel6 nekoliko proizveli ono zlu, katero zdaj v židovstvu zasledujejo. . . . Doba za „Nathana" še ni bila napočila.1* 2)---------
Tako sta tedaj dva velika pesnika dveh velikih narodov o Zidih sodila. Povestnica naših dni mora pokazati, ali sta s svo-
') Jaz samo navajam misli imonovanih dveh pesnikov, tor nimam voljo, v prosojanje toh misli, namro5: ali so ros le kristijani židovskih nočednosti krivi, se spuščati. Vsokako pa bi zanimivo bilo proiskavati, ali vzrok židovskim (ne prelepim) nravom in značajem edino v obnašanji kristijanov tiči, in nima li menda še več činiteljov: vera, narodnost, njih brozdomovinstvo i. t. d., vpliv na posebnosti Židov. To sem hotel — me salvandi gratia — s svoje strani opomniti.	Pis.
’) gloj: „Sliakespcare’s Frauoucharaktore11 von Friedrich Bodonstedt. Berlin 1874 str. 228 in 232.
jima čudovito skladajočima se končnima sodbama po pravem poti hodila ali ne. Ako sta bila pravi "izraz n&rodnega svojega genija, ki gleda v daljšo bodočnost, potem bode sedanji in prihodnji njiju narodni z&rod imel še le dokazati, ali je teli svojih veleumov vredni potomec. Razrešenje židovskega vprašanja — ako se komu še nerazrešeno vidi — bode tako prikazen zna-ttenovalo. —
V	polemike z nasprotnimi prosojevalci židovskega vprašanja n. pr., z E. DUhringom, Richard Mayrjem i. dr. se navlašč nisem hotel spuščati.
C2Z~W ~	y*^"	*	■a/)yt^»,	,	»v,	•
‘>y yl*yVv>* /C«^«-o. •£-»7a.v^<V» ►, >4.^* /U^>»v-< <fcq, x*<-^-r^ie
■	/Wv.	,y^"	^ ^	-A» -*A»"
-z^t-ze+r^^ */*-e~y	^’
, ,*, /* a<x	.y*r?tr?^£3£7£f£?
T, **T-»Cu di-f* ^A >£&-*-.' l/X-e>-r-+n-~_i/-~~5 Af^-^OA 4L*v-r-/*-/-i &*- &<rč. '*&x.y *=* /&-<- lov -*c
l/ "7 ^*7‘<i
“ lior.l
 in istauorliinie ruske iržau.
s^W,V-^	.	SLu^k. A?'~r>	'
zL^e.	}-*^>	-	X*	•«-«-	3	'
Spisal IvanVorhovec.	✓	^
£^/>->~*	f	&	o^*-W*'-«»	/*-
■£>	•**•»'	feaZ	.	J	A^«»	<•	,
^	^	Varijagi.
0 malokaterih srednjeveških kronikah se je potrosilo toliko duhovitosti in marljivosti, kakor nad Nestorjevo. Malokateri pisatelji so se napadali s toliko strastjo, a tudi malokateri branili s toliko ljubeznijo. Iz obeh narodov, germanskega in slovanskega, zbirali so se vkrog njega prijatelji in sovražniki. Največ so ga sovražno prijemali od slovanske strani, dasi tudi mu je prirastel marsikak duhovit prijatelj in se z vso ljubeznijo zanj potezal. Prvi pomisleki proti Nestorjevemu poročilu o ustanovljenji ruske velevlasti so se jeli uže v minolem stoletji gibati, a kolikor bolj se je jel najnovejši čas z zgodovinskimi vprašanji baviti, tem pogosteje so se oglašali Nestorjevi nasprotniki. Največji vihar pak se je dvignil proti njemu in pa zanj 1859. 1. Dejali bi skoro, neštevilno knjig, brošur in znanstvenih sestavkov provzročilo je le to vprašanje, ki si je prislužilo ime Varangomahija. *) Nekateri ruski pisatelji se tudi sedaj še ne morejo sprijazniti z znanstvenimi rezultati, ki jih je Varangomahija prinesla na dan, vsekako pak se je Nestorjeva resnicoljubnost od vseh strani nedvomna izkazala.
Njegovo poročilo sega od danes nad tisoč let nazaj. Ko se je bližala frankovska veljava proti koncu 9. stoletja svojemu zatonu, pomagal si je na tihem, toda z vso odločnostjo, na evropskem severju mladi čvrsti normanski narod na noge. Domovina so mu bile pokrajine zapadnega in sčvernega bregu Baltiškega Morja. Evropa dotle skoraj ni vedela zanj, da živi, a zatrepetala je, ko se je jel kazati v vsi svoji staroveški moči in mladi divjosti. Normanski Skandinavci so se zdeli Evropi kakor iz grobov ustali junaki uže davno minolih časov, katerih
') Litoraturo njo sostavil jo Kunlk v „Dorus Caspia11 str. 279—284, 409-418.
so se le še pravljice in narodne pesmi spomlnati vedele. Taki, ko te nove prikazni iz severja, bili so junaki ljudskega preselje-ljevanja pred štiri sto leti. Poganstvo, ki se je sicer po Evropi uže davno križu umeknilo, pokazalo se je prestrašeni Evropi zdajci zopet tako, kakor pred stoletji. Stara poganska božanstva,
O	din, Tli or, Freyr, W alk Ur e itd., ki so bila evropskim narodom po večjem uže malo ne popolnoma iz spomina ušla, stopila so zopet v vsi svoji divjosti pred začudeni svet od severja doli. Brez prehoda prestopili so Skandinavci iz starega veka v novi mladi svet evropski.
Normanska moč je pričela po sloveči bravalski bitki 730. 1- poganjati iz svojih kali, ter v kratkem objela z vso ljutostjo evropske države. Kak6 so shajali Skandinavci doslč — na ta slučaj je legel gost mrak, ki ga skoraj ne bode razsvetiti. Najbrž so imeli mirne čase med soboj, dasi tudi se v tem niso odvadili sukati meča. Nerodovita, pusta in skalnata domovina Pak je bila krepkemu, svobodi in vojskini slavi udanemu narodu od dnč do dnč tesneja. Jela je pehati svoje sinove vun med svet za k6scem kruha. Najstareji sin je ostal doma pri hiši, drugim Je bilo iti na tuje. A German si ni znal kruha pridelati in Prislužiti, nego z orožjem. Kako se vodi plug po polji, kako reže brazda in žanje žito, bilo mu je neznano. Takrat so poznali Skandi navci to blagoslovljeno vedo tako malo, kakor drugi germanski predniki, ki so tekar od Rimljana ali Slovana se je priučili. Drugi germanski narodi po Evropi so se takrat privadili uže mirnega življenja, Skandinavec pak se je še ponašal s svojo divjostjo in grozovitostjo. Orožje mu je bilo edin Ponos; najslavneji junaki so cel6 bogove tajili, ter se ne zanašali na nikogar, nego na svojo moč.
Tak6 so šli iz pretesne domovine z mečem si kruha služit. Ob morji stanujoči bili so s tem elementom dobro seznanjeni, zato so se spustili najprvo ob zapadnih bregčh Evrope, vzbolj-sevat si svoje stanje, toda na tak način, ki se je le v njih, sicer nikjer druge zval poštenim. Bili so razbojniki in morski lo-P°vi. To se jim ni zdelo nepošteno. Pač, v enem slučaji! Oni ceti namreč, ki se je pripravljala na odhod, moral se je izbrati kak junak kraljeve rodovine za vodnika in naj si je bil tudi še dečak. Obilo kraljevih dečkov je bilo načelnikov najslavnejšim Junakom. Pod tacimi uveti je bilo plenjenje dovoljeno in pošteno. Običaj je tirjal tako strogo tacega morskega kralja, da so ravnali Skandinavci s četo, če so jo srečali kje na morji brez Kraljevega vodnika na čelu, kakor z navadnimi lopovi. Čuditi se ni temu pojmu o poštenosti, ko se celo mnogo rahleje čutečim rkom Homerjevih dni morsko plenjenje ni zdelo krivično ali nepošteno. Iz Baltiškega Morja podali so se Normani skoro v '■Nemško Morje. Bogata nemška mesta, kjer je bilo zanje toliko Plena in toliko ljudstva, nad katerim jim je bilo moči poskušati
svojo divjost, izvabila so jih brzo skozi Canal la Manche na vse evropske bregove. Tu so jemali soboj, kar se je dalo doseči; morili pak so, kar je bilo živečega, izvzemši domače živali. V sužnost niso marali ljudi soboj vlačiti. O njih krutosti naj nam priča normanski običaj, da niso nikogar možem prištevali, kdor se ni mogel vsaj z enim na bojišči ubitim nasprotnikom izkazati. Celo otroci niso vzprijeli nikogar med-se, ter ga ne pustili preje k svojim igram, dokler ni kake zverjadi pobil. V svoji domovini, doma na Skandinavskem so tujce gostoljubno vzprijemali, na tujem pak jim je bil vsakdo, kogar so srečali, eo ipso sovražnik, ki so ga morali na vsak način pobiti. Tak6 jim je ukazoval običaj v vseh razmerah.
S tem groznim narodom se je poskusil prvi Karol Veliki. Delal mu je obilo preglavic. Saksonske vojske bi bil mnogo preje končal, da se niso Sak si v enomer na Normane naslanjali. Normanske pesti so čutili slovanski Obodričani, ko je prihrul Gottfrid n&nje ter jim njih kneza obesil. Na Angleško so planili 787.1. in 844.1. zajeli so francoski Rouen, zatem Nantes; 845. 1. plenili so v Parizu in Bordeauxu in 860. 1. razsajali so v Tri er u. Po Renu doli prišli so s svojimi malimi čolniči tija do Moguncije. Vedno huje so pritiskali na Franke in Karol III. se jim 880. 1. ni mogel drugače ubraniti, nego da si je odkupil mir s pokrajino, po njih pozneje Normandijo imenovano. Vrhu tega jim je moral še dovoliti, da so Pariz oplenili. Strah je šel pred njimi, kamor so se zasukali. Ob enem, ko so si delale nekatere normanske čete Vikingov (tako so se zvali namreč po svoje) tabore po francoskih cerkvah, plenile so druge po Španskem, Laškem in Grškem. Cel6 nad Afričanskim obrežjem so se poskušali. Atlantsko in Srednjezemsko Morje je bilo napolnjeno z normanskim strahom, d&, celo do Gronlandije in v sdverno Ameriko dovela jih je njih nenasitljiva plenaželjnost. V tem, ko so bili nekateri na poti po plen, romali so drugi z blagom, ki so ga si bili naplenili sami ali njih znanci in sorodniki, po Nemškem in Francoskem na prodaj.
Mimo zapadne Evrope spuščali pak so se drugi curki proti iztoku. Nadeli so si ime Varijagov. Ti so silili globočeje v pokrajine, ko Vikingi na zapadu. Popustili so svoje čolniče, preromali vso sedanjo Rušijo povprek, ter došli tem potem celo do Carigrada, kjer so se srečali z Vikingi, došlimi i>o Atlantskem in Srednje-zemskem Morji tijakaj. V Atenah se je ohranil še kamenit spomenik nanje, ko so tod mimo veslali. Na onem velikanskem levu, ki so ga priveli Benečani za časa križarskih vojsk iz Atenske luke Pireja v Benetke, vdolbene so normanske rune, ki jih pak učenjaki neki več ne morejo čitati. Starost jih je do dobra razglodala, da so skoro nezaznatne. V devetem stoletju so bile raztrošene normanske trume po vsi Rusiji.
Po ostankih, izkopanih ob ruskem obrežji Baltiškega Morja, se sme misliti, kakor trdijo izvedenci, da so bili Skandinavci liže stoletja prej v ozki zvezi z pomorskimi narodi Rusije. Mogoče je, da se'je kdaj ta vez pretrgala, da so Skandinavci nekoliko časa izostali, o tem se bode spravilo teško kaj gotovega na dan, gotovo pak je, da so se jeli vsipati konec osmega in po-četku devetega stoletja obili Normani in Varijagi na Rusko. To stran so zvali Austerweg, Ostroveg, Ostrograd. V skandinavskih narodnih pripovedkah, ki se jih je največ v Islandiji ohranilo, je zabeleženih mnogo spominov na dežele onstran Baltiškega Morja.
Navzlic obilemu zlu in nesrečam, ki so jih Vikingi in Varij agi evropskim narodom prizadevali, ve jim pak človečanski' napredek hvalo, ker so bili ustanovitelji mnozih še danes cvetočih držav. Normanskega početka je mimo domačih, švedske, norveške in danske, angleška država, ustanovljena na novii[ močnih podlagali po Viljemu Zmagovitemu. Normandijo ustanovil je G ang er o 1 f, in v Italiji ustanovili so Normani kraljevstvo ob 6 h Sicilij. V vrsti teh normanskih ustanov nahaja se tudi Ruska, o kateri početkom dvanajstega stoletja umrši sloveči slovanski kronist Nestor tak6-le pripoveduje:
„L. 859. prišli so Varijagi od onstran morja tir jat danj od Čudov in Slovanov, Merov, Vesov in Krivičanov. Kazari pak so vzprijemali ddnj od Poljanov, Severjanov in Vjatičev .... 862. J. pak so po-ynali ti narddi Varijage preko morja, ter jim niso dalje hlapčevali; Pričeli so se sami vladati, a ni je bilo pravice med njimi, zddruga uprla se je zddrugi, ter se pretepala druga z drugo. In dejdli so n Po iščimo si kneza, ki naj nas vlada in nam pravico dela.“ In sli so preko morja k Varijagom, k Rnsom, ker takd so se zvali ti .pj°9h drugi pak Svieni (Švedi), drugi zopet Nurmani, drugi An-illijani, drugi Goti. Čudi, Slovani, Krivicam in Vesi so dejali Kusom: Naša dežela je velika in bogata, a ni ga redil notri. Pridite zatorej ln knežujte in gospodarite nam. In izvolili so se trije bratje z njih zddrugami. Ti so vzeli vse Ruse soboj,ter prišli; in najstareji Rurik Se je ustanovil v Novgorodu, in drugi Sinej ob Belem Jezeru, in tretji Truvor v Izborskem. In Rusija, Novgorodčani, zvali so se Vo teh Varijagih. To so Novgorodčani varijaške krvi, prej pak so ”di Slovani. — Dve leti zatem je Sinej umrl m njegova brata
I	l Uvor in Rnrik vzprijela sta njegovo kne&ijo, ter razdelila mesta s»ojcem, temu Polock, onemu Rostov, tretjemu Belo Jezero.“ ‘)
Tak6 poroča N e s t o r preprosto o pričetku ruskega carstva. Jasneje se skoraj da tešk6 poročati, vendar pak je nastal prav 2a teh vrstic voljo med učenjaki po Ruskem in Skandinavskem hud vihar, čegaver poslednji val6vi se neki še do danes
') »Chronioa Nostoris odidit Miklosich. Vindobonue 1860.“
niso polegli. Predno pak se seznanimo z vsebino prepira, oglejmo si Rusijo, kakeršna je bila takrat, namreč 862. 1. in kaki narodi so se kretali po tej široki zemlji.
II.
Etnografski razgled Rusije 862. 1.
Zemljevid ruski je bil takrat dokaj šarovit. Mnogobrojni narodi in narodfči indogermanskega in mongolskega plemena poiskali so si v pokrajinah, ki so počasi steknile se v mogočno rusko velevlast, svojo domovino. Najbolj mnogobrojen je bil se vč da a) Slovanski narod. Kdaj so Slovani, ločivši se od obče azijske domovine človeškega rodu, priromali tijakaj, tega se človeški um ne ve uže spominati. Starega veka narodi, ki bi se bili lehko brigali za Slovane, so se ogibali sčvernih obal Črnega Morja; ogibali so se jih Grki in Rimljani, izvzemši nekaterih grških naselbin iz Mileta, ki jih je potiskala žeja po srebru in zlatu v t6 kraje. A tudi ti ljudje so se zanimali za tč kraje iz zgolj trgovskih nagibov. Sicer so o njih popolnoma molčali. Grki so bili na to stran grozni aristokrati; vsak Negrk jim je bil barbar, od Boga in ljudi zapuščen, pol-človek, ki je zaslužil k večjem grško zaničevanje, če uže sicer to ni bilo preveč častf. Rimljan se je ozrl pač dlje na okolo, a za ljudstva ob svojih mejah se je zanimal le tedaj, če je bilo upati, da se jim bode dal morebiti rimski jarem na pleča obesiti. Stari vek sploh ni imel nikacega etnografskega raziima. Konzuli in senat več stolet! celo Keltov od Gr man o v niso ločiti znali, dokler niso čutili pri Noreji in A q u a e Sextiae, da germanski vdarci vse drugače peko, nego keltski. Odšle se je Rimljan pričel tudi za Germane brigati, a kar je bilo mimo teh nar6dov družili po Evropi, metal jih je v en koš s S ar m ati in Sciti. V starem veku pred Kristom se ni spominal ni eden pisatelj Slovanov. Prvi Slovane omenjajoč rimski pisatelj je stareji P linij, umrl 79 let po Kristovem rojstvu, a mož sam ne ve, kam naj bi jih uvrstil. Pomaga si s tem, da pravi, da onstran Visle stanujejo neki Sarmati, Hiri, Skiri in tudi VenedL ') Nekako tako se je godilo tudi Tacitu, ki se ne odloči rad, kakšno ljudstvo so Slovani, a naposled jih prislanja Germanom, češ, da so njih navade in njih običaji germanskim tako zelO podobni. Tudi 011 jih zove V en e d e. To ime se je Slovanov odšle prijelo, ter se jih držalo ves srednji vek, in nekateri Nemci še danes ne morejo zabiti, da smo „Windische“.
') Plinius, »Mist. nat. IV. 14.“: „Qnidam liaeo liabitari ad Vistulam usquo fluvium a Sarmatis, Veuodis, Soiris, Hirris tradnnt.“
Spisal Ivan Verhovoc.	41
Oddaljeni od središča evropske naobraženosti, tako daleč od Italije in zapadne Evrope zaostali so Slovani za druzimi na-r6di. Nekoliko korakov dalje stopili so v napredku, ko so se jeli z ljudskim preseljevanjem črez Vislo in Karpate pomikati. Zapadne narode vzprijela je naobraženost človečanstva pod svoje krilo, iztočni Slovani pak so ostali še dlje brez vsake koli zveze z nazobraženim svetom. Po ljudskem preseljevanji so kakor od tal izginili. Noben pisatelj se jili ne spomina, prvi, ki zine zopet o njih, je Nestor, ali vsaj listine, ki jih je imel pred soboj. Sredi devetega stoletja so bili iztočni Slovani, kakor je bila Slovanom tudi sicer sploh navada, razcepljeni v mnogo 'nalili rodov in zadrug, ki so se klale in teple med soboj, kar Nestor navlašč povdarja. Najmogočnejša slovanska pokrajina na Ruskem je bila novgorodska obllmenskem Jezeru. Nje južni mejači so bili Krivičani okolo Smolen§ka in ob 'zvorih Volginih, in od tod proti‘zapadu, ob Duni Polo-na 11 i, ki jim je bil Polock stolica. Se niževdoli ob Duje-Pn0vih bregovih stanovali šo po sedanji Črni Rusiji, O r n i g o v u, Drehoviči, Drevljani in Poljani. Središče severnemu delu je bil Novgorod, Kijev pak drugo mogočno ognjišče Siovanov, oboji mesti ste ohranili svojo veljavo do danes. Če omenjamo še Radimiče proti smolenskemu jugo-iztoku, Vjatiče ob O ki in S e ver jan e, Poljan o m nasproti, imenovali smo veljavnejše slovanske narode.
Povdarjati morebiti ni potreba, da ni nikjer ruskega imena zaslediti. Kako bi bil mogel Nestor zabiti Rusov, ako so ?ili tako mogočen slovansk narod, da se je Rusija po njih 'menovala!
Malo ne v tako širocih, če ne celo v širjih mejah stanoval Je po Rusiji takrat Finsko-tatarski rod. Najslavneje ime '^tarsko imeli so b) Kazan. V sedmem stoletji ustanovili so si svojo državo ob. Volgi z glavnim mestom Itil, ne daleč od Astra lian a. Hlapčevala jim je južna Rusija, mimo sorodnih Jat ar o v tudi mnogo Slovanov n. pr. Poljani, Severi ani, Matiči itd.
Nobenemu mongolskemu narodu niti pred njim niti za njimi "i evropsko obnebje tako dobro ugajalo, kakor Kazarom. Kazali so mnogo sposobnosti za vzprijem zapadne in južno-evropske "aobraženosti. Spoznali so živo potrebo, nasloniti se na Carigrad. Od tam so jim vreli izvori prosvete. Znano je, da se je "as slovanski apostol sv. Ciril v Kazarih za verske stvari Potezah Pod kazarsko oblastjo opomoglo si je trgovstvo po •JUz"i Rusiji. V Carigradu so si pridobili tako častno ime, da 'j0 hodili grški princi k njim ženit se. Opomniti pak je se ve
*	l> da je iste čase zavozil grški okus prav zelo pod pot. Ka-arkinjo za ženo si je izbral grozoviti Con stan ti n Co prejmi" os, o katerem se pripoveduje, da ga ni skoraj kaj tako
veselilo, kakor skleda polna človeških ušes. Njegov sin si je izvolil sicer A ten k o Ireno za ženo, a kazarski vojaki, ki jih je vzprijel njegov oča v svoje izpremstvo, ostali so še na bizantinskem dvoru. Do srede desetega stoletja nekako vzdržavala se je njih oblast nad Črnim Morjem. L. 969. pak so jim Slovani razrušili stolico in tvrdnjave Itil in Šarkelj
Neko drugo tudi zelo mogočno tatarsko ljudstvo so bili c) Bulgari ob Volgi in Kami. Se ve da niso bili ti narodi posebno rahlo čutečih duš, a Uidi o Slovanih Drevljanih, Ra-dimičih, Vi a tičih itd. ve Nestor poročati, da so živeli po gozdeh kot divje zveri, vendar so se toliko z naobraženostjo seznanili, da so se poprijeli poljedelstva. S Slovani so, se ve da, grozovito pohajali, toda tudi tako zel6 naobraženi Bizantinci one dni niso bili boljši. Tam, kjer stoji sedaj — ali vsaj blizo tam — je bilo njih glavno mesto Bulgar, kamor so zahajali cel6 trgovci po Volgi doli. Bulgari so bili kaj vojevit narod, ter so delali grškemu cesarstvu neznano kvaro, z njimi vred pak še mnogo družili tatarskih narodov. Tatari so bili raztrošeni po vsi Rusiji. Nekateri n. pr. d) Mordvini (Mordva) so se med Oko in Volgo ohranili do danes. Proti severju od. tod po sedanjem Kazanu in Vjatki je vedel Nestor za e) Ceremize. Ob Finskem z a 1 i v u in jezeru L a d o g a kretali so se finsko-ta-tarski, ali vsaj F i n o m sorodni narodi, ki jih kronike skupno zovejo f) Čude. Odrivali so Slovane strani od morja, tak6, da se niso dotikali nikjer morskih breg6v, obkoljeni na vseh straneh od sovražnih neslovanskih rodov. Nekateri izmed njih so popolnem izginoli, po nekaterih se je ohranil jedva spomin v geografskih izrazih, n. pr. g) Muromi. Le mestno ime Murom ohranjuje še spomin nanje. Merjani, Vesi itd. pak so čisto izginoli, dasi tudi so bili še za N e s t o r j a mnogoštevilni.
Takšno etnografsko liceje bilo 862.1. Rusiji, rekše pokrajinam, ki so se počasi sklopile v jedino rusko velevlast. Ti slovanski in tatarski narodi šli so, kakor smo čuli iz Nestorjeve kronike, 862. 1. v svoji zadregi na Skandinavsko iskat v vladanji veščega kneza. Stvar je jasna dovolj. Toda, kako? Rusija, ta mogočna velevlast, najširja država pod solncem, raztezajoča se črez tri zemljine dele, naj bi bila pognala iz germanskih kali ? Ruski pisatelji so se na vso moč up e,rali tej misli, ter strogo trdili, da so Stanovniki ruski od nekdaj uže zgolj Slovani. Domoljubje, sicer dragocena in premalo čislana svetinja človeškega srca, zavodila je nekatere pisatelje celo tako daleč, da so jeli iz biblije dokazovati, kako sila star je uže ruski narod. Opirali so se na proroka Ecehijela, ki omenja nekega kneza v Rošu, Mešeku in Tubalu, ki je od sčverja doli pridrl na Izraelce, a pravoedini Bog ga je vdaril z vso svojo srditostjo. Roš, pravijo ti pisatelji, je Rusija, in s tem je dokazano, da je rusko ljudstvo sila staro. — Resna kritika, reči smemo brez
strahu, bode p”av rada ta dokaz pogrešala. Ko se je jel učeni svet, za Nestorja in njegovo poročilo o Rusiji živeje zanimati, trdil je najpreje, da je poročilo njegovo povsem pokaženo. Kronist, ki se mu ni moglo očitati, da ni bil vešč morda v svojem predmetu, še menj pak. da je maral resnico kdaj zasukati, dejalo se je, ni nikakor tako pisal, kakor se bere njegova kronika sedaj. Res je, da je živel 200 let po ustanovljenju ruske države, a kjer ga odpreš, povsod ti dokazuje, da je s stvarmi dobro seznanjen. Na podlagi dobrih listin, morda celo oficijelnih, sestavil je svojo kroniko. Na drugo stran pak je iz vsakega stavka njegovega dragocenega dela izpoznati, da ga je pisal Slovan, ki seje svoje narodnosti popolnoma zavedal. Ravno kar je razložil, da so prinesli državi tuji Skandinavci rusko Hne, takoj za tem pa pravi z vso zavestjo „mi Rusi“. Ker se z očitano nevednostjo ali celo s zasukano resnico proti Nestorju ni postopati dalo, oporekalo se je, da je rokopis pokvarjen. Najstarejši nam je namreč ohranjen iz 13. stoletja, najmenj sto let je zatorej mlajši od originala. Res, ne da se tajiti, srednjeveški Prepisovalci so časih listine slabše kot tlačani prepisovali, toda ravno poročilo o ustanovi ruskega cesarstva, o prihodu skandinavskih Rusov je po vseh rokopisih enako. Kdo bi htel trditi, da so vsi pisatelji, oddaljeni drug od druzega po času in kraju, mogli se enakim načinom motiti, kakor bi se bili pogovorili?
Kadar se je 'prišlo tej stvari tako do živega, ostajalo ni druzega, nego razlagati kroniko tak6, kakor se bere v nji.
Slovanski pisatelji niso hoteli nikakor priznavati, da so tuji Germani ustanovitelji državi ruski. Tem potem bi se njih rodoljubje preveč žalilo. A če premislimo stvar hladnokrvno, Pokaže se nam drugačna, cel6 častna za slovansko vztrajnost jn domoljubje, ki je počasi potisnilo ves germanski vpliv iz sebe, J'?1' pričelo iz svoje moči, s svojo energijo, novo slovansko^ živ-•)eiije. Poglejmo Francozov! Kdo hoče Francozu očitati, da ?e ne zavčda svoje narodnosti, in vendar ni bilo še čuti, da se Je francoski n&rodni ponos kazal kdaj žaljenim, da je francoska velevlast vzrastla iz frankovskih, zatorej germanskih ko-i'enfn. Franki so Francozov naučili državljanskega življenja, *°da kakor Rusi, tako so se tudi oni izvili germanskemu vplivu dobra. Slovanski živelj na Ruskem si bode večno štel v ast, da se je tako srečno iznebil svojega germanskega gospoda. —
Ime „Rusov" zatorej jelo se je po Evropi čuti še le sredi devetega stoletja, prišedši od Skandinavije semkaj. Ne, popolnoma natančno tako ni rečeno. Rusov so poznali uže prej v "Vropi. V ravno tem slučaju pak so zastavili oni, ki nikakor 1So hoteli imenu Rus priznati tuje zibeli. Če so se ljudje po etianji Ruski še pred prihodom R u r i k o v i m in njegove zadruge Usov zvali „Rusi", dokazano je, dejali so Nestorjevi nasprot-kl> bolj ko dovolj, da niso od Rurika imena vzprijeli. Grški
pisatelj zgodovinski Theophanes Isaakios (f 817. 1.) pravi, opisujoč vojsko cara Konstantina Copronima s podonavskimi Bulgari (773. 1.), da se je car peljal na ladjah, ki se zdvejo „tit (mirna itlarSta« (t,a rusia helandia), njegova obilna vojska pak je plavala na 2000 drugačnih ladjah na Bul g ar e. *) Nestorjeva opozicija se je izlasti na to bizantinsko poročilo krepko naslonila. Zatorej skoro sto let preje, nego bi Nestor rad, poznali so bizantinski pisatelji uže »ruskih ladi“, „rusia helandia*'. Nestorjevim nasprotnikom se zbog tega dalji še vredno ni zdelo, o tem kako besedo potrositi. A pomislilo se pri tem ni, da znači qovitiog (rusios) v tedanji grščini, in je ista beseda, kar laški „rosso“, naški: rudeč. „Rusia helandia11 zatorej niso ruske, ampak rudeče barvane ladje, na katerih so se grški cesarji vozili v vojske. Sploh pak se „rusk“ prevaja v grščino z (miriMi' in ne (iovcnog. —
A še toliko bi ne bilo treba reči, ker poroča se nam naravnost, da so imeli Rusi le zgolj male ladje in ne tak6 velikansk „helandij“.a) Te »rose ladje11 zatorej niso z Rusi v nikaki zvezi.
Enkrat pak se Rusi res omenjajo pred 862. 1. Pred tem letom zatorej uže se je nahajal narod z ruskim priimkom. Učeni in vestni škof Prudencij iz Troyesa pisal je sloveče „An-Jiales Bertiniani", iu obsezajočo dobo 835—861. 1., ki se prištevajo najboljšim izvorom srednjega veka. V 839. 1. pripoveduje,3)
') „Tlieophanis Chronographia, J. C las sen, Bonnao 183!). ]. 691.:“ „TovT<j) Tfij mi iutjvi Miam irdtxn<nvog ift' fam/ffe Kmvatnvnvbg atolov %ehiv3i<av xmk Bov).ynQing xai tiatldtav xai «VTog	r« qovcsm
■/thivdia 7ioog to t).{hlv eig tov /lavovfhov noTnfibv.^
’) „Luitprand Antapodosis V. 15.*' (Mon Gorm. hist. Seript. III. 331.): „Rusorum oteuim navos oh parvitatom sui, itbi aquae minimum ost, transcunt, quod Graecorum cliolandija ob profuuditatom sui facoro nequeunt.“
■1) „Moinim. Germ. Sor. I. 434. Ann. Bort.:“ ,,Vonorunt logati Graecorum a Theopliilo imperatoro dirocti .... feroutos oum doniš imperator« dignis opis-tolam; quos imperator quinto decimo kal. Jun. in Jngulenlieim honoriiieo su-scipit .... Misit otiam emu eis quosdam, qul so, ld est gentom suain, Rhos vooarl dloebant, quos rox illorum, Ohaoanus vocabulo, ad so ainioitiae, sieut assorobant, oausa direxerat, potens por momoratam epistolam, quatenus be-nignitato imporatoris redeundi facultatem atquo au.\i)ium per imperium suuui totmn liabere possent, quoniam iti nora, por quao ad lllum Constantinopoiim vo-nerant, inter barbaras et nimiao feritatis gentos immanissimas iiabuerant, quib»s eos, ne forto perieulum incidoront, rodiro noluit. (Juorum advontus causam imperator diligontius invostigans, oomporit oos gontls esse Suocnum, oxploratoros potius rogni illius nostrique quam ainioitiae potitoros ratus, ponos so oo usquo *'u‘ tinendos judicavit, quod veracitor inveniro posset, utrurn fidolitor oo noeno per-venerint; idquo Theopliilo por momoratos logatos suos atquo opistolam intimare non distulit, ot quod eos illius amore lihenter susceperit: ao si fidelos inveni-rentur et facultas absqtie illorum porieulo in patriam remoandi darotur, cum auxilio remittendos; sin alias, una oum missis nostris ad ojus praosontiaui dir1' gendos, ut, quid do talibus fieri dehorot, ipso docornendo offioeret.“
tla so prišli to leto k pobožnemu L ud o viku, kralju frankovskemu, grški poslanci od bizantinskega cesarja Theophila, unejoči soboj neko pismo in obilo dragocenih daril. Tem grškim poslancem so se pak pridružili tudi nekateri, ki so se zvali, kakor so dejali Rosi, njih vladar pak Kagan. Ti Rosi so prišli namreč od severja doli preko Donave v Bizanc. Nad Kalanom se ni spodtikati, Grki so zvali vse kneze nad Donavo ''' Črnim Morjem sploh Kagan e. Ta je poslal omenjenih Rosov zatrjevat grškemu cesarju svoje prijateljstvo in svojo uda-nost, prosil pak je, naj bi se jim odkazal kak drug pot, po katerem bi mogli zopet domov, ker do Bizanca so morali potovati l>o silno odljudnih deželah mimo najsurovejših narodov. Ka-S a n u bi se zelo ustreglo, ako bi mogli kako drugače domov dospeti. Da izpolni Teofil Kaganu željo, poslal jih je s svojimi Poslanci, ki so imeli slučajno ravno pri Ludoviku posla, na jankovsko, ter razložil K a g a novo željo. Franki pak, ki sojini bili Bizantinci uže davno sumnjivi in le navidezni prijatelji, poizvedovali so natančneje, kakih gostov jim je grški car Poslal. Bali so se namreč, da utegnejo biti ogleduhi. Naposled se jim je povedalo, da so Švedi. Sedaj je trebalo Frankom Pazljivim biti, ker takrat so si bili z N o r m a 11 i, zatorej tudi s Švedi v enomer navpik. Ludovik jih je zategadelj pridržal toliko časa P1'* sebi, dokler ne bi poizvedel, so li prišli iz dobrih ali slabih uagibov, kar je tudi grškemu cesarju poročil. Ce se bode pokajo, da jih vodijo prijateljske namere, skrbel bode, da se izpolni grškemu cesarju želja, sicer mu jih bode nazaj poslal, da sam Pomisli, kaj in kako s temi ljudmi početi.
To poročilo nikakor ne nasprotuje Nestorjevi kroniki, 3e> celo, podpirajo, ker zaznamuje domovino Rusov („Rosov“) ve d i j °. Ker so, kakor nam znano, Skandinavci, takrat skoraj po vseh ruskih pokrajinah raztreseni, na severju celo Slovane in Tatare gospodovali, bilo jim je zavoljo njih trgovstva v wirigradu prijateljstvo grškega cesarja neogibno potrebno. i'-agan se ve da se ni imenoval niti slovanski niti skandinavski knez, marveč je Grkom za vsacega barbarskega kneza p1 severju priljubljen priimek. Pismo grškega cesarja je dobil ji'11 d e 11 c ij tudi v roke, morda v originalu, morda v prepisu. , a je napravil samovlastno Ruse za Švede, to podtikati mu, wio bi več nego absurdno. Kje je li najti nagiba za takovo po-Pisal je, kakor mu je pismo govorilo. Vestno je pisal Ri’ski 2 latinskimi črkami: Rhos. Da se tu Rusi uže pred •\urikom omenjajo, je Nestorju le še na korist, ne pak, da !,mu bilo na kvaro. Ali hočemo trditi, daje narod Rus še le akrat nastal? Na Švedskem je bil gotovo zelo poznan, tudi jz točnih krajih Baltiškega Morja je vsekako imelo njih ime ober sloves, sicer nikakor ne bi mogli umeti, da so Slovani, *leri; Vesi, Kriviči itd. ravno njih se spomnili. „Rusi“ skandinavski so, kakor kaže Prudencijevo poročilo, uže prej
prihajali preko pozneje Rusije (lo Carigrada, in strinja se z Nestorjevo kroniko, ki meni, da so Varij a gi uže pred 862. 1. po Ruskem gospodovali, da pak so jih domači nar6di zapodili iz dežele.
Še nekaj naj se opomni. Ti „Rhos“ zvani poslanci so želeli po drugem potu iti v svojo domovino, zatorej ne zopet po sedanji Rusiji. Dvoje se lehko sklepa iz tega, prvič, da so stanovali na severju, sicer bi si pot vendar preželo podaljšali, drugič pak, da so bili z zapadnim svetom evropskim dobro seznanjeni, kar ne more veljati za Slovane, ki niso bili nikdar mornarsk n&rod.
Lehk6 je zategadelj Nestorja in Prudencija sprijazniti z njih poročiloma, lehk6 sta oba indentifikovala „Ruse“ s Švedi.
Ravno tako pak jih identifikujejo tudi drugi pisatelji naravnost z „N or dmani“, n. pr. kremonski škof Luitprand, sloveč pisatelj. Bil je dvakrat v Carigradu poslanec, prvič ga je poslal 948. ali 949.1. kralj Berengar II., drugič pak nemški cesar Oton I. 968. 1. To pot je bival štiri mesece v Carigradu. Naj bi se ne bil z razmerami grškega cesarstva uže prej seznanil, kar je bilo sicer poslancu vendar tak& zelo potrebno, imel je vsaj sedaj dovolj prilike, saj so imeli v Carigradu posebno cesarsko stražo sestavljeno zgolj iz Skandinavcev. Navajajoč narode, stanujoče nad severno mejo grškega cesarstva, omenja tudi „Rusov“, ter dostavlja, nki jih zdvemo mi sicer tudi Normane“. ') Še določneje pa se izraža nekje druge opisujoč nesrečni poskus Igorjev proti Carigradu 941. 1. O tej priliki pravi: „Proti sčverju stanuje neko ljudstvo, ki so mu nadeli Grki po njegovi telesni zunanjosti ime Rusov“. Opomni naj se, da razlaga Luitprand ime prav samovlastno. „Rusios“pomenja v grškem jeziku tedanjega časa, kakor nam uže znano, ru-dečkast. Italijanu se je to ime za plavolase Germane tako primerno zdelo, da si ni mogel misliti, kako bi se jih bilo sicer to ime prijelo. To subjektivno mnenje pak je sicer tu brez posebne veljave za nas. „ Mi palč jih imenujemo11 nadaljuje pisatelj, „po U&i njih domovine Nordmanne. Sever se zove namreč nemški • „Nord“, „mamu pak znoči mošd, zatd smemo zvati Nordmane ljud[ s s iverja. Kralj temu ljudstvu se je zoal Incjer (Igor), ki je, zbrav^f nad 1000 ladt, pridrl pred Carigrad. Toda grozno pobit se je vrnil Inger domov. — Grlci pak so se veseli vračali po dobljeni zmagi v
') ,,Mon. Germ. hist. Bor. III. 277“; „Habot quippo (Constantinopolis) ^ aquilono Hungarios. Pizenaeos (Počenegi) Chazaros, Rusios, quos alio nos no* mine Nordmaunos appelamus.“
Spisal Ivan Verhoveo.	47
Carigrad, tirajoč soboj obilo ujetnikov, ki jih je ukazal Romanus v navzočnosti poslanca Hugona, mojega tasta, usmrtiti.“ ’)
Tak6 pripoveduje L u i t p r a n d. Pomislekov ne moremo imeti Najmanjših, ker izvedel je stvar po svojem tastu, ki je bil nav-zočen pri sodbi. Rusov H u g o n ni izdal za Nor m a n e iz ka-cega posebnega interesa. To dokazuje le, da je bilo ime „Rus“ v Carigradu dobro znano in so tudi v Carigradu vedeli ravno tako dobro kakor v Novgorodu, kdo so ti Rusi. Gedeonov,*) sloveč rusk pisatelj, je menil, da L u i t p r a n d u niso na misli Normani, kakor ljudstvo, ampak, da govori le sploh o n&rodu, živečem na sčverju- Nordmann, in v tem smislu se morejo tudi Slovani „Nordmanne“ zvati, saj so stanovali na sfrverju, a človek *!e teško uda, tej zelo prisiljeni razlagi; pojem je vendar preširok, ^uitprand in njegov porok vedela sta oba le še predobro ločiti Normane od drugih narodov in tudi od Slovanov. Saj je takrat ni bilo skoraj dežele, ki bi jo bili Normani mirno pustili. Vsa Evropa je govorila o njih. Hugon, kakor pravi poročilo, videl jih je sam na svoje oči, ko so jim glave odsekavali. Tako Veljaven mož, kakor je bil, seznanil se je in, poslanec, se je ttioral seznaniti z carigradskimi razmerami. Lehko je ločil oba n&r6da, saj je stanovalo takrat vendar toliko Slovanov raztresenih P° vsem grškem cesarstvu cel6 tija do Matapanskega nosu.
Tudi arabski pisatelji vedo o Rusih marsikaj; najstareji jtted njimi Ibn Dustah je pisal v prvi polovici desetega sto-letja. Kar poroča, izvedel je ali od Kazarov ali Grkov v Cari-padu. Izmišljeno ni nikakor, kajti Rusom prislanja šege in obi-taJe> ki so bili v resnici na evropskem severju v navadi, ter Pfistojajo prav dobro značaju severnih, toda ne slovanskih, temveč germanskih narodov, kakor nam ga sličejo obili srednjeveški pisatelji. „Rusi stanujejo na nečem močvirnem, z jezerom in 9°zdovi obdanem otoku, ki meri tri dni hoda na okolo. Kraj je kaj nezdrav in močviren, taleč, da se zemlja ndaja pod nogo. Njih knez Se zdve Kakan-Kus. Na čolnih le Slovanom dohajajoč napadajo jih v enomdr, jih love, ter prodajejo Kazarom in Bulgarom. Polja *}e obdelujejo, njiv nimajo, ampak živi le ob tem, kar Slovanom Jemlji'),' Kadar dobi kdo sina, položi pridenj goli meč, rekoč mu: »iinenja Ti ne bodem zapustil nobenega. Le kar si bodeš z mečem
‘) „Mon. Germ. hist. Sor. III.„Gons quaodam ost sub aquilonis parte
I	»stituta, quam a qualitato corporis Graooi vooant Rusios, nos voro a positione aut* I10nii!lai|ius Nordmannos. Lingua quippo Teutonum Nord aquilo, man ili ^icitur iiomo, undo ot Nordmannos aquilonares hominos dieero possumiiB.
gontis rex vocabulo Ingor erat, qui collectis mille ot eo amplius
ad'1 ?on8ta»‘i»opolim venit Ingor ingenti oum eonfusiono postmodum
q ProPr.ia est roversus. Graeei vero viotoria positi, vivos secum multos duoontes, m,nHanti-noP?lim re6lessi sunt laot*> (luos °UU10S Romanos in praosontia Hugonis vitriei seilicet mei, decollari praecepit.“
*) Gedeouow, „Varjagi i Rusi" II. 524.
pridobil, bode Tvoje.11 — Oni nimajo niti gotove imovine, niti mest, niti polja. Pečajo se le zgolj s prodajo kožuhov .... Če je kak njih rod v zadregi, pomorejo mu vsi, ter ga branijo. Nikoli se ni’ razcepijo, ampak edini gredo v boj na sovražnika in bojujejo se, dokler ni popolnoma pobit. Če sta se dva sprla, gresta se h kralju tožit, in ko je le-td svojo sodbo izrekel, mora se izpolniti. Ce ste pa obe stranki ž njo nezadovoljni, zapove jima, naj si narediti z orožjem pravico. K tacemu boju se snidejo sorodniki, obeh strdnk. Nasprotnika se potim bojujeta. Kdor druzega zmore, dobi pravico. . . . Oni so srčni in hrabri. Kadar primejo kako ljudstvo, ne odjenjajo prej, da je do dobra vniceno; premagance oplenijo, ter jih prodajejo v sužnost. Veliki so, dobro rejeni, ter so pri napadih zelo predrzni. Napadajo pa ne na konjih, nego vselej le iz čolndv ... — Vedno imajo meče opasane, ker si drug druzemu le mulo zaupajo in ker je zvijača v njih prav v cvetu. Če si je kdo kako imovino pridobil, in bodi Še tako mala, zavida ga krvni brat ali drug, prežeč na priliko, lcalcč) bi ga ubil in oplenil.11 ')
Kdo bi li litel trditi, da so bili Rusi, kaltor jih Ib n Du-stali popisuje Slovani? Nam je njegova razlika, ki jo dela nalašč med Rusi in Slovani, nepotrebna, ker poznamo značaj obeli narodov. Tak je bil le značaj skandinavski! Kako so Slovane tolovajski napadali, kako živeli samo za boj in trgovstvo , napadali le iz čolnov! Dvoboji, edinost pri pretečih nevarnostih, sodbe itd. vse to je neslovansko.
Najteže pak shajajo Nestorjevi ugovarjalci s Konstantinom Porfirogenetom. Ta cesarski pisatelj je ohranil namreč najstareje rusko-slovanske besede v onem, za slovansko zgodovino tako znamenitem delu: „De administrando imperio“, pisanem nekako sredi desetega stoletje, kjer popisuje težavno vožnjo Rusov po Dnjepru proti Carigradu.#) Nekoliko pod J e-katerinoslavom stiskajo reko od obeh strani visoke skale uralsko-karpatskega hrbta. Ta ožina je kacih 90 kilometrov dolga. Neštevilne skale in skalnati skladi ovirajo tu Dnjepru pot. Grmeč in bobnfeč se vali črez nje. Jedva se prekopicne črez jeden prag, jeden skalnat jez, uže ga ustavlja drugi. Kacih 20 pragov mu je na poti. Kadar kopni v spomladi sneg, napne se Dnjepr toliko, da pokrije blezo do malega vse skale po strugi-Nekatere pečine pak so tolike, da jih najsilnejša povodenj n0 zmore. Brodarenje tod mimo je zatorej zel6 težavno, da, velik del leta celo nemogoče, razven v spomladi je moči tod skozi veslati. Sredi meseca majnika je reka nekako najbolj napeta, in ne dovolj teh težav, preže Se razbojniki na tod mirno potujoče potnike in trgovce. Ubraniti se jih je tem težje, ker je treba
') „Catalogus Codieum manuseriptorum orient. qui in museo Britannico assorvautur London 1871. part II. 604.“
’) Const. P o r p h y r. „Do administ. imp.m-oi n,iv dni) tijs citat; iQ%6[iwmv [itrd rciir fiwvo£vImv tv KmvaTavtivonohu"
tu izlasti skrbno veslati, vrhu tega pak ,je tako tesno, da je orožje s teška sukati moči. Potniki podajajo se zato najraje v gostih trumah tod mimo. Koliko težavnejši pak je bilo potovanje še le v srednjem veku! A navzlic težavam in nevarnostim ljudstvo ni odjenjalo. Carigrad ga je z veliko silo vlekel nase.
O tej vožnji si jev dal Konstantin na tanko poročati in popisuje jo tako-le: „Colniči, ki prihajajo iz „zunanje Rusije" (t. j. iz dežela onstran Kijeva) v Caric/rad, prihajajo ali iz Novgorodu, kjer knežuje Svetoslav, Igorjev sin, knez Rusije, ali iz Smolenska in Ljubeča in Černigova in Višegrada. Po Dnjepru doli veslajoči sča-kujejo se pri Kijeva, ki se sicer tudi Sambatas zove. Slovani pak, ki hlapčujejo Rimom, namreč Kriviči, Lučam in dragi Slovani, nasekajo po zimi v gorah lesd, ga obsekajo in v spomladi, ko prične sneg kopneti, dovedi v bližnja jezera. PriplavSi ga v Dnjepr, veslajo do Rijeva. Tu peljejo čolni na prodaj, ter jih odvedejo Husom, ki kupujejo gole čolni. Vesla in kar je, sicer potreba vzemd Husi iz svojih starih čolnov, ter si te nove pripravijo. Meseca junija se prični pomikati. po Dnjepru doli, ter veslajo do ruske tvrdnjrve Vitičev. Tu se v dveh ali treh dneh zberi, ter odveslajo po Dnjepru dalje. Naj-prvo dospo do prvega skalnatega jezu, Essiipi zvanega, kar se ruski in slovenski pravi: ne sp).“ ‘)
Essupi, (poluglasni 11) je nedvomno slov. beseda, le da se ji> prepisovateljem pričetni 11 izgubil (Nesupi), kar se je toliko laže zgodilo, ker se prejšnja beseda z končuje. Se nečesa je opomniti: ruska (t. j. skandinavska) beseda se je najbrž tudi blezo enako glasila, izpustil jo ji; ali uže Konstantin sani, ali njegovi poznejši prepisovatelji.
Ta skalnati prag ima na pričetku velicih težav in nevarnosti kaj prilično ime „ne spi.“
,, Ta jez,pravi Konstantin, „je kaj ozek, jedrn tako širok, 'c°t Zikanisterion, -) vendar pak mole sredi iz njega strme ostre skale k višku, otokom enako. Ko jih voda doidii, se napne ter zgrmi, grozno "obneč i njih niz dolu v globočino. Zati se Husi tudi ne drznejo, tnd skozi brodariti, ampak pridejo h kraju, ter izstopijo iz čolnov, vse reči pak popuste v njih. Potem gredo nagi v vodo, iščejo z no-fiami skal pod vodo, da se jim čolni ne nasadi nanje, in drugi potiskajo v tem čolnove na sprednjem in zadnjem koncu dalje. Kolikor moči skrbno vozijo se ta v kotu pragovem, pri kraju reke. —
Kadar so prevozili ta prag, spravijo zopet ljudi s kopnega nazaj v čolni, ter veslajo dalje, proti druzemu praga, rusko naziva-nentu Ulivorsi, slovanski O str ovunipr ah ,to pomen ja, otokov jčz. A tudi ta je nevaren kakor prvi in se vozi teški, tod' mimo sati morajo 'judje iti. zopet iz čolnov, ter jih potiskati dalje, nego prvikrat
I( ') i 1»id.: nsig jor	(fQaynbv	tov	t7rovn^((^o/uvov l'.nni)vmj
" tQlifrBvrai (iMirian xn} <Txhi(3trnTTi /it/ xniii~(rTia.“
") nT^vxnn(TTSQiovil jo cesarsko poslopji) v Carigradu, kjor jo cesarska rodovina na konjih žogo bila.
I*ctopis 1881.	4
Kdo bode li še litel trditi, da je bil ruski jezik slovansk, ker Konstantin oboja tako strogo loči. „Ulworsi,“ boljše: H o h n f o r s je nedvomna germanska beseda, ki znači toliko kakor vodopad, Wasserfall, Stromschnelle. čisteje, kot germansko ime pak se je posrečilo Konstantinu slovansko: O str ovni prag. Danes se zove ta nevarni kraj v Bnjepru Loclianskij. ') „Ravno talci) dospi) Srez tretji jiz Gelandri, kar pomenja slovanski: Zveneči prag.“
„Grelandri“ = gellend, tonend, je germansko ime, slovansko pak je Konstantin ali pozabil, ali pak se je izgubilo počasi iz njegovega popisa, česar so morda njegovi prepisovatelji krivi. Ali pa je bilo temu jezu uže takrat tako ime,v vsaj danes se zove ta nevarni kraj Zvonec, Zvon s kij, Zvoneckij, kar se s popisom Konstantinovim popolnem strinja. Voda se lomi tu z tolikim bobnenjem, da jo je čuti uže iz velike dalje.a)
„ Potem dospi do četrtega jezu, do velicega skalnatega praga, ki se zove ruslci Aifor, slovanski pak Neasit, zato ker gnezdijo v jezovih skalah pelikanje. a)
„Td zavozijo zopet vsi Ji kraju, kjer izstopijo oni, ki so se izvolili za stražo; zavoljo Pečenegov so straže zelo pazljive. Drugi pak vzemi reči, kar jih je v čolnih, in uklenjene ujetnike vm, ter jih dovedi po kipnem kacih (1000 korakov daleč, dokler so mimo jezu. Itavno taki vlečejo čolni po kdpnem dalje, ali jih na ramena zadeni), dokler doidejo instran jezu. Tam jih spusti zopet v vodo, naloži kožuhovine z nova v čolni, ter gredi tu sami zopet vdnje.u 4)
Ta četrti jez se zove danes Nenasitecki. Potniki poročajo, da je najnevarnejši med vsemi. Tu se nakopiči toliko težav in ovir, ker se zvija in lomi obrežje, da nazivajo ribiči ta kraj po vsi pravici „pekel“.r')
Mimo pelikanov ne dela razlagi nobena stvar težav. Ne-jasit zaznamuje sicer staroslovenski pelik&na, kar je nagnilo Konstantina, kije, po njegovih spisih sodeč, umel vsa-kako nekoliko slovanskega, ta priimek prav samovlastno razlagati za „vodopad pelikanov.“ Z razlaganjem tujih imen Konstantin ni imel posebne sreče, kar se je sicer vsem srednjeveškim pisateljem dogajalo. Etimologije se od njih ni moči učiti.
') ibid.: „xartQ^ovtK <h' itg tov trenov (p(>ayfibv rov iniktfousvo)' (tmount fiiv Ovlpofurl, <7xi.a(hnan di 0<nQo(lovvitt(>«x, '<> asQ iQfirjvsv~ trat to vr\<jiov tov rp(/ttypinv.“
’) L o lir b org, „Untcrsuclningon zur Erliiuterung iiltorer russisoher Ge-sehiclite. 3‘25.“	^	%
;1) O o n s t. Por p h., ibid.: „ti)p titantnv (pQayfiovf tov pifuv, r° ’’ {mlfjofjtvov (tmcnml /ih yttiqx)(i, ex\u(iiviati Si Nsctffr)Tf čioti gitolev-ovaiv oi 7islex<ivoi tis rit hftdfiin rov (pQny[i.ov.“
O J. .Cii. Stuekenberg, „Ilydrografio dos niss. Reiches III. 254.“
‘) Stuckonborg, ibid.
Pelikanov danes tamkaj ni najti, in vrhu tega tudi ne gnezdijo tako, kakor bi Konstantin rad. N en as it ne pomenja druzega kot „unersattlicli“, kar temu kraju popolnem pristoja. Skale so tu res „nenasitne“, ker največja povodenj jih ne more pokriti. Samo tu se morajo čolnovi na ramena zadeti, ter — po kopnem mimo nesti. Priimek je po vsem pristojen, in tudi ruski (skandinavski) izraz „Aifor“ razlagajo germanisti za „im-merstiirzend“ ')
„Ko dospd do petega skalnatega jezil,11 nadaljuje Konstantin, „M mu je ruslco B a rufor os, slovanski V n I n ip r a h ime, ker se dela til velik vertinec v vodi,a) potiskajo volni zopet, ob kraju reke, ob jizovih voglih dalje, taki kakor pri prvem in drugem jezu.
B aru f oro s in Vulniprah značita oba jedno isto. Germanski „baru“ in ruski (slovanski) „volna“ pomenjata naški: vil, nemški: Woge, fors pak: "NVasserfall. Slovanski izraz „prag“ pa nam je popolnoma jasen. Ta kraj se zove tudi danes še Wolnyj ali Wolninskij. 3)
„Zatem“, piše Konstantin, „se bližajo šestemu pragu, ki zove ruski L e ant i, slovanski pak V er uči, 4) t. j. kipenje vode. Tudi tega zmorejo na enak način.'1 Da je „veruči“ particip glagola »vreti", je dovolj jasno. Dnjepr je ti kacih deset minut širok, Poln kamenja, kar provzročuje vretje, šumenje in penenje vode. V istem smislu razjasnujejo germanisti tudi Leanti.5)
„ Te težave premagavši dospd potniki do sedmega in poslednjega Praga, ki se zove ruski Strukun, slovanski pak Nap rezi, kar znači: mali vodopad.u G)
„N a p r e z i" je gotovo iz debla „brz“, r a s c h, s c h n e 11. Sta-roslovenščina ima obilo tacih imen: brzina, bržaj, brzeja, brzica. To so kraji, kjer voda brže teče. Miklošič7) navaja obilo ta-cih priimkov; tudi B e r e z i n a je od tod nastala. Drugi del besede je zatorej popolnoma jasen, prvi pak je ali prepozicija na, »na brzi“, ali pak prefix superlativov: najbrzi. Naj si je li prvo ali drugo pravo, vsekako se bliža pojem Konstantinovemu Malemu vodopadu. Enak pomen ima skandinavski Strukun.
*	skandinavskih narečjih je ta izraz zel6 pogost. „Strok, stryk:
') Thomson, Ursprung dos russ. Staatos 68—69.“
’) C o n s t. P o r p h. ibid.: ^(tcoaiarl fisv BaQovqtoQog, Gx\aBiviatl <W R°vXvr]7i(info Stori fieynXi]V dlrtjv dnozihi^
3) Lehrborg, „Untersuohungen. 329.“
4) C o nat. Porph. ibid.: „Xsy<>favnv filv (jat a tari Asdv t, cTxln{hviarl Bbqovt£i]t o tari	noov.“
5) Lehrberg, ibid. 370.
“) Const. Porph. ibid.:	/ih	2tqovxovv,	axXafimail (si
NnnQ$§ri, ° sp/iijvevsrai fuxQog q>Qaypbg.“
Vv 7) „Slawischo Ortsnamen aus Appelativon. Donkschr. dor k. Akad. zu Wion *aIII. 149. Nr. 40."
B,;.-	 K
je tok v tekoči vodi, ožina, kjer voda hitreje teče. Švedski s’trukk pomenja majhen vodopad, proti kateremu je še moči veslati. ') Tudi to se strinja s K o n s t a n t i n o v i m poročilom. Danes se zove ta kraj Lisny; reka se stiska tu od obeli strani skupaj. Na sredi je velik otok, zato je voda tem bolj deroča. Ker pak ne dela, i zlasti primeroma s prejšnjimi jezovi, skoraj nobenih ovir, zval se je pač lehko „mali vodopad."
To so Konstantinovi dragoceni staroslovanski izrazi, ki pričajo nedvomno, da ruski jezik, (seve dav Konstantinovem smislu in v smislu devetega in desetega veka), ni bil nikakor slovansk. Naj bi Nestor j u tudi nihče drug ne prišel na pomoč, Konstantin sam uže mu more njegovo čast rešiti. Edino, kar bi se še dalo zanikavati, je to, da Nestorjevi „Rusi“ niso bili Skandinavci, ampak bodi si kateri drug narod koli. Nikdar pak ne bode moči napraviti iz njih Slovanov.
Ker navaja Konstantinov popis tudi nekoliko „ruskih“ šeg, navedimo ga do konca. Zapustivši poslednjo brzico prihajali so ruski popotniki do „krariškega broda, kjer se prevažajo Stanovniki iz ruskega Kerzoneza, Pečenegi pak v herzonez. Širok je tabrod toliko, kakor Hipodrom, “) od spodaj gori pak se more s pušico ravno še do vrha vstreliti. 'Vod mimo odšedši, ustavljajo se pri otoku, po svetem Gregoriju imenovanem. Tu žrtvujejo, kajti tam raste zeli velik hrast. Žrtvujejo pak živeče' petellne. Olcolo in olcolo nastavijo pušic, kruha in mesa,, ali kar je prinesel sploh kdo sob tj, kakor ti rja to njih navada. Za, peteline pak časih Uidi vadljajo, ali naj jih po-nkoljejo in použljejo, ali pak jih žive pusti. — Odšle dalje se Kusi Pečen egov več ne boje, da dospo do reke Selina.“ (S ul in a, donavska panoga.)
Po vsem tem je popolnem jasno, kako je mogel zvati Luit-prand „Ruse“ Nordmane, Prudencij pa Švede. Razumljivo je, da so pisatelji arabski mogli poročati o šegah in običajih ruskih, kakor so le v severnih Germanih bili v cvetu. Ali med al-Jakubi al-Katib, arabski pisatelj, piš6č konec devetega stoletja, pravi, „da so zgrabili 844. L, oplenili, opustošili in požgali Seviljo pogani, ki se imenujejo Rusi.“ Nemogoče je, da bi bili ti „Rusi" Slovani. Saj jim je bila zapadna Evropa celo „terra ignota". Mornarji Slovani niso bili nikoli, ogibal} so se morja radi. Bojaželjnost ali celo morsko tolovajstvo, l<i bi jih bila tako daleč proti zapadu zavodila, sta slovanskemu značaju popolnoma tuja. Iz frankovskih izvorov nam je znano, da so uže leto prej in tudi to 844. 1. Normani po Francoskem grozno razsajali. Vse polno jih je bilo po obrežjih morskih, a tudi znotraj po deželi. Bili so oni ljudje, ki jih Ahmed zove „Ruse“, in da jih ravno tako zove, nam je čisto’ umljivo. K ori-
') Thomson, „Ursprung dcs russ. Staatos. 71.“
5)	Lehrbcrg, „Untorsuc]iurigon 379.“— Hipodrom jo bilo poslopje v Carigradu 45 t)nyv>ai, (Režnjev) široko.
jentalcem so prihajali, ali sploh so orijentalci vedeli le o tistih Normanih, ki so se zvali Rusi. V jutrovi deželi pišoči Ahmed a 1-Jakubi je nadel Normanom ime, s kakeršnim so se v njegovi domovini sploh Normani poznali. Še neki pozneji arabski pisatelj, v prvi polovici desetega stoletja pišoči Mas-s udi izraža se ravno tako, češ, da svojim čitateljem kolikor "loči jasno pove, katero ljudstvo mu je v mislih. Baveč se z ravno istim napadom Sevilje 844. 1. dostavlja svojo opomnjo: >,Jaz menim, ti ljudje so bili llusi.“
Tacih in enačili dokazov o resničnosti Nestorjeve kronike našlo bi se lehko še mnogo, a ker so nam liže ti jasno dokazali, da so bili „Rusi“ devetega in desetega stoletja, da so bili Rurikovi vojaki in Rurik sam Skandinavci, ali če to ne bi obveljalo in bi se hoteli kacemu druzemu narodu prišteti, da vsaj niso bili Slovani, zato se dovoljimo z navedenimi.
Kako pak seje li v Normanih ohranil še spomin, da so njih predniki šli kedaj urejat proti iztoku slovanske razmere? —
O	tem ne vedo nič niti pravljice, niti junaške pesni, niti se ni pismeno zabeležilo.
A ni čudo! Normani so šli takrat tako daleč križem svet, ter so marsikje vložili temelj, na katerem so vzrastle za tem mogočne države, da ni napravil ta slučaj na Skandinavskem nobenega vtisa. Vrhu tega pak niso Skandinavci novega ^vljenja, ki se je na slovanskem iztoku k višku popelo, več doživeli. Prigodek zatorej ni imel toliko tehtovitosti, da bi se bil mogel vriniti v normanske pesni, izlasti ker je bila Islandija ~7; tu lo so se ohranile namreč pravljice „sagas“ — preveč od Ru-S1je oddaljena.
A dasi tudi se je spomin na slovansko poslanstvo, ki je Prišlo prosit Rurik a kneza, izgubil, ohranil se je pak na drugo stran. Narodne pesni vedo silno mnogo pripovedovati o slovanskem iztoku, o Gardariku, severnem delu Rusije, o Holm-Sardru, t. j. Novgorodu, o Hun o g ar dr n, t. j. Kijevu, Pal-teskju, t. j. Polocku itd.
Tako važni kot pravljice so grobni napisi v boji umrših junakov. Znamenito je, da se nahajejo grobi na rusko-slovanski zemlji padših junakov najpogosteje v švedskih pokrajinah U p 1 a n d, s 8 d e r m a n n 1 a n d in O e s t e r g o 11 a n d. Učenjaki jih prište-Va.j° desetemu in jednajstemu stoletju. Nekateri napisi spomi-najo se junaka le kratko, n. pr. „pal je v boji na iztoka,1' ali v '*ardaru, Holmgardru itd., drugi zopet pak so natančneji. Nekoč, ne ve se kedaj, zbrala seje neki velika množica'skandinavskih vojakov, ter šla s svojim načelnikom Igorjem proti Iztoku. To se namreč sme od tod soditi, da se je našlo na ^vedskem 20 grobnih kamenov, ki se nanašajo vsi na isti dogodek. Tu se bere n. pr. o junaku pod kamenom ležečim: „sel je P;.°ti iztoku z Igorjem,“ ali „pal je na iztoku z Igorjem vred“ m. — Mislilo se je, da je ta Igor najbrž Rurik o v sin,
ravno isti Igor, ki ga Nestor omenja, ali ki ga Luitprand zitve „Ingver“, oni nesrečni knez, ki je, kakor nam znano, izgubil pred Carigradom 865. 1. toliko svojih ljudi. A skoraj je oni Igor, ki je, kakor poročajo islandski anali, umrl 1041. 1. ')
Skandinavci so si dali zatorej nekdaj na iztočnem Slovanskem mnogo opraviti, od tod tudi oni obili arabski novec iz devetega in desetega stoletja, ki se je našel izlasti na severnem Ruskem. Našlo se je nad 20.000 komadov. Ta novec je prišel tii sem le iz Carigrada. Se vč da se ne more trditi, da ne bi jih bili mogli Slovani tijakaj zanesti, a mim6 teh srebrnikov se je našlo tudi mnogo novcev iz zapadne Evrope, izlasti iz Angleškega , ki jih skoraj ni moglo kako drugo ljudstvo na Slovansko zatrositi, kot Skandinavci. Saj je znano, kako teške davke so morali Angličani plačevati Normanom.
III.
O imenu „Rus“.
Ker so se nam pokazali prvotni „Rusi“ od vseh strani Skandinavci, zanimivo je morda zatorej vprašanje, jeli mogoče, najti njih domovino? Uže minolo stoletje se je opozorilo, da zovejo finski narodi Švedijo po svoje Ruotsi, a Šveda Ruotsalainen. Od tod je prestrojeno slovansko ime Rus. Oni čas so finski narodi živeli ob Baltiškem Morji, ter na vseh krajih Slovane od morja nazaj potisnili. Prej ko le-ti seznanili so se Fini z Normani, ki so se po svojem stanu in po opravkih zvali rodsmann, to je „Ruderer“, (mornar ali brodnik). To ime, s katerim so značili Normani le svoje pošlo, raztegnili so Fini na vse ljudstvo, ki je prihajalo od zapada na njih bregove. Ime, ki je v početku zaznamovalo le stan brodnikov, prijelo se je v Finih vsega naroda, ki se je najbolj bavil s kretanjem po morji. Zadaj za Fini stanujoči Slovani so vzprijeli ta naro-dovski priimek od Fino v in 'sicer mnogo pozneje, vsekako za časa, koje bil na severju uže popolnoma navadno ime za Normane. Če so se pak Normani tudi sami zvali „Ruse“ (brodnike), je teško odgovoriti, najbrž jim je služilo le ime V a r i j a g i-Na grškem dvoru, kjer je služila armada Skandinavcev, imenovali so se zdaj Rusi, zdaj Varijagi; v jednajstem stoletji so jih zvali celo z obema imenoma ob enem ali „Varij agi-Rus“ ali pak — „Rus-Varijagi" ^Bnqayyoi-'Pms, 'Pwg-BaQtcyyoi: 'Pe>~ er>i-B<tQKvvot.) Priimek Varijagi prinesli so Skandinavci sami soboj v Carigrad, priimka „Rus“ pak so se Bizantinci
') L a u g o (i o c k, „Script. rer. Danicarum II. 42.“
priučili od Slovanov. Zveza med Grki in ruskimi Slovani je bila zelo intimna, kar dokazuje nek zanimiv slučaj. Poleg Skandinavcev opravljali so v Carigradu še neki drugi Germani vojaško službo, ki so jih Grki klicali Nemirni t. j. Nemci.
I)a se to ni od Slovanov vzprijelo, je pač nemogoče trditi. Slovanski vpliv je bil v Carigradu otorej tako močan, da se celo ona germanska straža, ki je prišla po Srednjezemskem Morji tijakaj, ni klicala z domačim nemškim, ampak s slovanskim imenom Nemci. Koliko laže je bilo to še le v onih Germanih, ki so od severja doli skozi sedanjo Rusijo drli v Bizanc. Od tod se je priimek razširil k Arabcem in po mohamedanskih deželah sploh. Godilo se je tako, kakor n. pr. z Italijani, ki so jih Nemci klicali „Walsche“. Ne meneč se zato, kako se zovejo Italijani po svoje, jeli smo jim Slovani po nemškem vzgledu prislanjati tuje ime, tako kakor so vzprijeli Slovani od Fino v ;,Ruse“, tudi ne meneč se zato, se li narod v svojem domačem jeziku zove tako ali ne.
Počasi pak je ime doživelo čudno premembo. S početka zaznamujoč le tujce, razširilo se je pozneje čez vso nepremerno državo. Zgodovini ta slučaj ni nenavaden, celo v nečem slovanskem narodu na jugu, v Bulgarih se je ravno tako zgodilo. V početku je značilo „Bulgar" le tuje tatarske gospodaije, ki so si podklonili Slovane pod svojo oblast, polagoma pak se je prijelo naroda, ter mu ostalo, ko pravega tatarskega Bulgara uže davno n* bilo nikogar med njimi. Omenjali smo uže, da je tudi Francozom izrastlo ime iz germanskih „Frankov“. — (Germansko Podlago ima tudi Lombardija, Longobardija) itd.
Tako tudi v Rusih. Ko se je uže ves svet navadil Stanovnike na severju Črnega Morja nazivati „Ruse“, bilo se je imena nemogoče iznebiti. Geografska imena se kaj nerada dade izpodriniti in naj so še tako naopačna. Naše cesarstvo se še danes zove Oesterreich, Ostreich, dasi uže davno ne bivamo več "a iztočnih m e j a h evropske naobraženosti.
Če podamo Nestorju roko, moremo še precej dobro slediti izsiljevanje ruskega imena po Slovanskem. Pisatelj si je popolnoma v svesti, da Rusi 862. 1. niso Slovani bili, in rabi mu ime Pogosto v tem smislu. A za njega dni je dobilo uže ves drug Pojem, zatorej v početku dvanajstega stoletja. Tudi tega si je Popolnoma v svesti. Takrat je bil Kijev in njegova okolica ruska, a uže v slovanskem smislu. Nestor se zaveda svoje narodnosti
dobro, Slovan je „z dušo in telesom," in vendar pravi: „Mi u$i in: nslovanski in ruski narod sta jeden isti; ker po Varijagih se v°!:e ruski, prej pak je bil slovanskiPredno ni bilo Rusov v deželo, hoče reči pisatelj, seje narod zval le slovanski. To kaže 0volj, da je Nestor z vsemi razmerami dobro seznanjen, v , Germanski element Varijagov pak je jel sila hitro, nepričakovano hitro pojemati. Uže Rurikov dedič Igorjev sin
pridel si je slovansko ime S vet osi a v, in odšle so sedeli na ruskem prestoli knezi z zgolj slovanskimi imeni. Sicer so prihajale še vedno nove varijaške čete iz Skandinavije služit svojim rojakom na Ruskem vojno službo, izlasti v Kijev, kjer je bilo, kakor trdi Thietmar ') 1018. 1. stanovnfštvo prav do malega dansko. (Franki in Sak sonci so zvali namreč Skandinavce ali Dance ali Normane). V ednajstem stoletju pak so se tudi ti poslednji pritoki Skandinavcev utekli. Ko se je jelo razširjati krščanstvo med Normani, dobilo je normansko življenje popolnoma drugačno lice. Z vso močjo se je vperlo duhovništvo tolovajskemu gibanju. Ko so jele kraljeve rodovine posojati krščanstvu svojo pomoč, morali so Vikingi in Varijagi izginiti. Mnogo ponosnih junakov, ki se niso menili niti, za starega niti za novega Boga, zapustilo je raje domovino. Šli so križem svet, le da se ne klonijo krščanskim tirjatvam. Zopet je jelo mrgoleti Normanov po vseli evropskih morjih, z nova so se vlile goste čete po iztoku in zapadu. Takrat jih je prišlo tudi mnogo še na Rusko, toda ta skandinavski vihar je bil poslednji. Divje normansko tolovajstvo se je moralo v obližji krščanstva zadušiti.
Na Ruskem nastala je celo reakcija proti Varijagom. L. 988. iznebil se je Vladimir, premagavši svojega brata Jaro-polka v Kijevu, skoraj večine svojih rojakov pomagačev. Drli so mu popregosto v kraljevstvo, ter mu jeli presedati. Poslal jih je v Carigrad, v stražarsko službo grških cesarjev, kjer so jih zelo čislali. Bili so na tako dobrem glasu, da je moral poskusiti vsak normanski veljak, ki mu je bila čast draga, jedno ali dve leti vsaj službo grškega cesarja. A v ravno isti meri je varijaška veljava na Ruskem kopnela.
Slovanska zemlja za bojaželjne Normane ni bila do malega nič ugodna. Staroslovanu se je vedno klanje in pobijanje studilo. Mirni Stanovniki se niso mogli sprijazniti z žvenkotom orožja. Ne more se reči, ali je Rurikova rodovina spoznala, da se ji ne obeta na slovanskem Ruskem mogočna bodočnost, ako se ne oklene z vsemi žilami novega ljudstva, ali pak so Skandinavci v večnih bojih* tako zelo popali, da se kneževska rodovina ni mogla več nanje naslanjati, ter se izročila popolnem slovanskemu življenju. Največ jih je palo v bojih z Bizantinci. Od prvega početka, ko se raztepe mrak, ki je pokrival severno-iztočno Evropo, pokaže se želja severnih narodov dobiti, če le1
*	moči, Carigrad v pest. Hrepenenje po »zlatem Carjemgradu" zabilo se ni po pokrajinah nad Črnim Morjem od takrat, ko se po slovanskem severju prvikrat zgodovinsko posveti, do dana-
') „Mon. (Jerin, liist. Ser. III. 871.“: „In hao magna civitato (kitava) quae ■itrius rogni cajnit ost, plus quam quadniginta habentur oeelosiao et mereatus 8, populi autcm iguota mantis quao sicut omnis liaoe provinoia ex fugitivoruui robore .sorvoruin huo undiqno conHuoutiuin ot uia\ime ox voioeibus Daniš uiultuui so nooontibus Pocinegis liaotomis rosistobat ot alios viueobat.“
dne. Vsa stoletja kovala so naklepe, kako bi se zajelo to čudovito mesto. „Še tisto leto,“ poroča Nestor, „ko je prišel liurik v Novgorod, ločila sta se dva veljaka, ki pak nista bila iz njegove zadruge, Askold in Dir, da ideta o Carigrad. Ko pa sta dospela do Kijeva, takrat Kazarom hlapčujočega, sta se raje tu ustavila, ter ustanovila samostalno kneževinoNajbrž zato, da bi bila bliže Carigradu, preselila sta se niže doli.
Od Kijeva letale so odšle brez prestanka nesreče na Ca-rigrad. Tri leta sta se Askold in Dir pripravljala, potem palc vdarila na Grke. Carigrad je bil popolnoma nepripravljen, . ' se prestrašil tem bolj, ker so bili dosle Nor m a n i po mestu . kot prijatelji poznani. Polegli so vkrog mesta, ter plenili v n.J<!govi okolici, izlasti bogate cerkve. Na obrambo ni v početku ".'uče misliti mogel, tolik je bil strah. Normani so bili tako sdni, da jih celo grški ogenj ni pregnal. Popačeno in razvajeno ljudstvo naposled ni vedelo druge pomoči, nego od bogorodice. davilo isti cesar Mihael, ki je malo prej svoje divje pivske watce dal v cerkveno opravo obleči, ter jih poslal pijane slovesni Procesiji naproti, zasmehujoč patrijarha Ignacija in vse duhovništvo, ravno isti Mihael je šel skoro zatem bos za procesijo, 1'1'osit Boga, naj mu vendar zapodi Normane izpod ozidja. In res> pravo čudo ga je rešilo iz zadrege. Grozen vihar je malo lly vse normansko brodovje vničil, ostali vojaki pak so pobegnili.
Kačih 40 let pustili so Normani (Rusi) Carigrad v miru,
1.	pak se je Oleg, Igorjev jerop, zopet poskusil z Grki. i'v>l ne^' . huli. Sicer so Rusi tudi tačas carigradsko Stolico opustošili, ker pak so Grki zaprli še o pravem času vhod mesto od morske strani, niso mogli Rusi v mesto, dokler ni Oleg ladi na suho izvleči, ter jim napraviti koles. Doča-Kajoč ugodnega vetra, ki se je vpil v jadra, pomikale so se adje po suhem proti mestu. Ta čudna prikazen je Grke dokaj peplašila. Poslali so k Olegu ponujat mu odkupnine, kolikor ■je. le zahteva. Sila dosta so morali Grki plačati, pravi Nestor, vl. edini poroča o tej vojski, ter so sklenili Rusom jako ugoden lln‘- Štiri leta zatem so se pogodbe natančneje določile.
01	egov naslednik Igor se je spustil dvakrat proti Ca-grudu. Prvikrat, 941. 1. mu je šlo kaj slabo; privel je le malo jivojni vojakov domov, a 944. i. se je hotel znositi nad Grki do i;°i .Žbravši silno vojsko podložnikov in najetih vojakov, pe-
i.,i, ?e j? PJ^d Carigrad. Zmagal je z lahka. Še predno je ti-\ Prišel, poročili so mu uže Grki, da se mu radi klonijo. Za ' io	drag odkup dobili so	mir	od njega, ter	določili	uvete	v no-
111	pismu. Tudi to seje	pri	Nestorji ohranilo.
dal	^atem. 80 Normani	še	zdaj in zdaj	poskušali,	če	bi se
io	v Carigradu pleniti,	a	vedno redkeji	so bili	ti	poskusi.
dclllJi je bil neki 1043. L, potem pak jih je konec.
To se strinja z onim, kar smo rekli o poslednjih normanskih pritocih na Rusko. L. 1043. omenjajo se Normani zadnji pot v slovansko ruski armadi. Lopovsko' kretanje Normanov ni hotelo slovanskemu narodu, ki je bil primeroma Normanom v toliki množici , nikakor ugajati. (Jelo kneževski rodovini jeli so, kakor smo culi o Vladimir u, njih rojaki presedati. Ker so jih cari-gradski poskusi tako obilo požrli, opirati so se jeli knezi zgolj na slovansko stanovnfštvo. To potiskanje Normanov na stran se nam kaže kaj jasno v bizantinskih poročilih. Dokler so bili Skandinavci v Rusiji še številni in je njih vpliv še kaj veljal, zvali so se v cesarski straži v Carigradu služeči Normani Rusi; ko pak je jela na Severju njih moč pojemati, nazivali so se „ruski Varijagi“ (v sestavah 'Pas-B&Qayyoi,) pozneje pak le zgolj
V	ari ja g e. Čim bolj je jelo postajati ime „Rus“ ekskluzivno ime za rojene Slovane, tem strožje se je jelo ločiti med „Rusi“ in „Varijagi“.
Kako je normanski živelj med Slovani pojemal, o tem nam jasno pričati mirovni pogodbi 911. in 944. 1., katerih smo zgoraj omenjali. Ko so Rusi z Grki prvikrat mir sklepali, bilo je navzočnih 15 poslancev, a ne jeden nema slovanskega imena. Normani so bili takrat še jedini gospodarji, ter so Slovane še nazaj potiskali od poslov, tičočih se vse države. Slovan je bil takrat še brez državljanskih pravic. Ko se je drugič mir delal 944. 1., bilo je navzočnih 25 kneževskih poslancev, poleg njih pak tudi 25 trgovcev. Koliko teh imen je nedvomno slovanskih, se ne drznemo reči, povdariti pak hočemo in izlasti opozoriti, da se nahajajo ravno za osobe iz vladajoče rodovine, slovanska imena, tako n. pr. S vet osla v, Igorjev sin, Vladislav, in njegova soproga Predslava itd. Slovanski vpliv se je uže 944. 1. vsilil cel6 v kneževo rodovino. V tacih razmerah so morala skandinavskemu življu se ve da skoro izginiti tli.
Še nekaj tudi zelo zanimivega je opaziti v tej mirovni pogodbi 944. 1. Igor priseza namreč tu slovanskim božanstvom, bogu P e r u n u, V e 1 e s u itd. Ravno tako priseza V1 a d i s 1 a v 972.
1.	in O leg 907. 1. Povsod se kaže Peru n prvega boga. Se ve da s tem nočemo nikakor trditi, da so popustili uže tedaj Normani svoje bogove, ter jeli slovanske častiti. Ne, nadeli so le svojim bogovom slovanska imena, tako, daje značil Peru n to, kar germanski O d i n, a Veles ali V o 1 o s kar F r e y r itd. Taki prevodi niso nenavadni v zgodovini. O Rimljanih vemo, da so nadevali bogovom tujih narodov latinska imena. Tacit n. pr. trdi, da so stari Germani častili .Tova, Herkula, Merkurja itd. Ako se stvar strogo vzame, je to neresnično. Teh bogov Germani niso poznali. Tacit hoče le bogove zaznamovati, ki so se nekako tako častili, kot rimljanski .Tov, Herkul, M er k uri j itd. Ravno tak6 se je godiio Norma-
li	o m. Da pak so si morali tem načinom pomagati, priča o
Spisal Ivan Verhovec.	59
Močnem vplivu Slovanstva na Germane uže takrat. Zdi se, da je kneževska rodovina pretrgala liže zgodaj vez s skandinavsko domovino. Rurikov sin Igor se je oženil sicer z Normanko Olgo, a bila je porojena na slovanskih tleh. Normani so jeli snubiti Slovanke in v treh ali štirih rodovih izginil je germanski ■vpliv skoraj do dobra. Kaj priča živeje, kako čvrsto so si Slovani pomagali na noge, kakor, da sta S vet o slav in Vladimir, uvedši krščansko vero, morala razglasiti slovanski jezik kot jezik cerkvenih obredov? Normanstvo je bilo takrat v poslednjih pojemljejih. Oba imenovana kneza znala sta poleg drugih Jezikov — tudi slovanski. ‘)
Še enkrat pak se je vprlo Skandinavstvo slovanski sili, ko Je sedel mladi Jaroslav, sin Via dim ir o v, na prestol. P10-vzročila je to protivenje njega mati Rogned, Varijaginja, hči Rogvolodova, ki je prišel preko morja. Ta je vcepila sinu ljubezen za skandinavski živelj. Zopet se je pričela kneževska Rodovina naslanjati na Skandinavce. Jaroslav se je oženil z J n g i g e r d o , hčerjo švedskega kralja Olafa. Obilo norman-skih vojakov obiskovalo ga je v Novgorodu, med njimi sloveči kralj sv. Olaf in znani junak Harald H ar d rad e, ki je pozneje celo Jaroslavovo hčer Elizabeto snubil.2) Vari-Ja g i so zopet v gostejih četah silili v deželo, ter raztezali sVoje lopovske vojske do Carigrada.
A to kratovičenje se ni moglo vzdržati navpik slovanski '^rodnosti. Za Jaroslava prišli so zadnji Varij agi na Rusko, ■k- 1043 zaznamuje konec varijaškemu kretanju.
, Še na eno ' stran pak je bil skandinavski vpliv kvarljiv, k61’ so imeli namreč ti severni Germani vso trgovino po Ruskem p svojih rokah. V Novgorodu so imeli veliko zalogo, sv. “etra dvor in celo svojo cerkev. V dvanajstem stoletju cvčlo je germansko trgovstvo po vsem severnem Ruskem. Kralj Ivan pak je zaprl Germanom sv. Petra dvor, ter jim prepovedal t° trgovino.
S	tem je ugasnil poslednji nevarni vpliv, dasi tudi se je v kraljevi rodovini ohranil še mnogo stoleti spomin na pričetek ruske države. Ko se je vnel na Švedskem v drugi polovici šest-naJstega stoletja v kraljevi rodovini krvav boj za prestol,spomnil je car Ivan Grozni 1573.1., daje njegova rodovina švedske K°renine, ter pisal švedskemu kralju Ivanu III.: r »Vaši ljudje so služili mojim prednikom uže od starodavnih (■asov. V starih letopisih se omenjajo Varijagi, hi so služili v vojni Mnovladarja Jaroslava Georgija. Varijagi pak so bili Švedi, za-t0rej njegovi podložniki.“ •'')
') K aram si n, „Gesch. des russ. Reiohes. II. 134.“
V Thomson, „Urspning des russ. Roiches. 131.“
’) Karamsin, ibid. VIII. 178.
Ako pa se naposled vprašamo, koliko skandinavskega je obtičalo na slovansko - ruski državi, reči moramo, da danes ni zaznati najmanjšega sledu. Častno se je oprostil ruski narod vpliva nevarnega soseda, ter si ohranil čist slovansk značaj, in namesto da bi Slovani tajili resnično, vsestranski opravičeno poročilo najstarejega slovanskega kronista, častitljevega Nestorja, vštevajmo ga si v čast slovanske vztrajnosti in neomahljivosti, ki nam je porok, da bode dovedla kedaj slovanske narode na
vrlninop claira in /•Invo/^anoHrano volioiro _____
Stani Slovanov f Evropi.
Skisal J. H ii m a n.
Slovani živijo v Evropi tako dolgo, ko vsak drugi narod indoevropski evropskega oddelka. Indoevropeji, tudi 1 n doge i'm a n i ali Arii v širšem smislu imenovani, so vsi skupaj kavkaskega plemena in so bivali izvirno najbržej v 6 a k trii v gornjem dolu Oxusa na Hindukušu. Od ondot so šli Evro-1'eji proti zahodu in so se v Evropi naselili, Judi so šli proti lugu in so se naselili v Indii, Irani t. j. Medo-Persi in Arnieni pa so se razširili po bližnjih gorskih planotah. Da so '•»enovani narodi nekdaj skupaj bivali, sklepajo učenjaki iz sličnosti njihovih jezikov. Kajti ne more biti slučajno, niti nž prišlo °d sami sebe, da ima prebivatelj daljne Indije in recimo Italije v jeziku iste besede glede korena, priponke in končnice. Hes y teku časovem so se besede nekoliko izbrusile, tako, da sličnost in sorodnost pozna in opazi le oko učenjaka, ne pa vsak navadni človek. Al pomisliti je, da je mnogo mnogo časa uže Zl'ies, kar so dotični narodi skupaj bivali, se endruga razumeli, en jezik govorili. Ta čas ne moremo lehko meriti, ker ni-niamo pripravnega merila, nčmamo zgodovinskih vesti, ki bi nam Poročale letnike leta številke. Edino merilo je jezik sam. In to merilo meri le v velikih potezah, ne na leta, kaže le, ono je bilo l»red, ovo poznej, zopet ono je iz istega časa. Tako so iz jezikovega značaja učenjaki posneli, da imajo evropski In do e v-
o	P e j i nasproti asijskim nekaj skupnih znakov, iz kojih se ima sklepati, da so bili od svojih asijskili soplemenikov uže ločeni in ,ned seboj še združeni.
.. Med evropejske narode indoevropejskega plemena spadajo: l. ^elti (Galli ali Vlahi, Walsche). Njih glavna bivališča so bila J^allia in Britania, od ondot so se razširili kot mogočen narod v Hispanijo, v 4. stoletju pr. Kr. v severno Italijo in• Alpinske dežele, Balkanske do male Azije (Galati).
so poznej od Germanov, Slovanov in Rimljanov podvrženi in
o	kot samostalen narod iz zgodovine izginoli, ostanki so še v J51' e ta g n i, v Walesu, na otoku Mau, na Irskem in v
visoki Skotii, blizo 10 milionov; njih jezik je dendenes gae-liski ali gadlieliski v Britanskem, in kymriski ali bretoniski v Galii.
2. Germani (Nemci, Goti, Skandinavci, Angleži). Ob času Rimljanov niso imeli še države, vsaj ne vredjene. V 4. stoletju po Kr. nahajamo ob Ornem Morju gotsko državo. Po preseljevanju narodov so posamezni germanski narodi počeli države snovati na Laškem, na Španskem, v Afriki (Vandali). Stalna država je postala Frankovska, osnovana po oliki rimske države, na obeli straneh Renske reke, pod Karlom Velikim Je strahovala vse sosedne narode in združila Nemce. Sedaj še je razun nemške države več germanskih držav, kajti tudi Britali ia je od onega časa postala Germanska, kar so se Anglosaksi tje preselili in vlado na se spravili. Po Angležih je postala tudi severna Amerika germanska država, na dalje vladajo Angleži po vsi Indii in na otokih. V Evropi so še Danska, Švedsko-Nor-wegska, Nizo-zemska in deloma Belgijska država germanske.
3. Leti (Litvani, stari Prusi in Leti ali Lotvini). Lit-vani okoli 3 milione ljudi, so 14. stoletja bili močen narod, so si podvrgli velik del Rusije in prišli do Moskve. Poznej so bili en del Poljskega kraljevstva, sedaj so razdeljeni med Rusko in Prusko državo. Lotvini blizo 1,100.000 ljudi, bivajo na Kurland-skem in južnem Livonskem v Rusii. Prusi so celo ponemčeni in imamo od njih zapisanih le nekoliko jezikovih ostankov; znano je, da je dendenes na njihovih tleh središče nemške države.
4. Slovani. Slovani so dendenes s6verno-zahodni in jugovzhodni ; nekdaj so se oboji dotikali, al zdaj so ločeni, ker so se vmes naselili Nemci in Ogri. Med severno-zahodne Slovane štejemo Poljsko, Češko in severno-srbsko ali sorbsko pleme; med jugo-vzhodne Slovane pa Ruse, Bulgare, Srbo-Hrvate in Slovence. Kot skupni znak sčverno-zahodnili Slovanov se navaja glasovni skupek tj in dj, ki ga spremenjajo severno-zahodni Slovani v ts in dz ter govorijo in pišejo c in dz, ali prosto z; vz-hodno-južni Slovani pa premenjajo isti skupek tj, dj v tš •= č ali št in žd ali dž oziroma c m dž. Drugi znak, ki se za omenjeno razdelitev navaja, je skupek dl, ki se pri sfeverno-zapadnih Slovanih drži, pri jugo-vzhodnih pa olehča vi; pa ta znak ne drži popolnoma, kajti tudi Slovenci še imajo deloma skupek dl) n. p. prela in predla. Kot tretji znak za omenjano delitev se navaja predponka na severo-zahodu vy na jugo-vzhodu iz: vy* raz, izraz; toda tudi ta besedica se rabi na Ruskem in Slovenskem, kajti benečanski Slovenci pravijo vegnati za izgnati, in vigred je znana beseda na Koroškem inv Štirskem pri Soboti n adMarenbergo m. Tudi posamezne besede so se gledč te delitve navajale, n. p. beseda nedelja se rabi pri jugo-vzhodnih Slovanih, toda pri Slovencih je uže teden kakor pri Čehih in drugih severno-zahodnih Slovanih v navadi. Enako petelin in
k o kot; pa na Slovenskem sta obe besedi doma, jugo-vzhodni petelin in sčverno-zahodni kokot. Pri skupku el in er + soglasnik se delijo slovanski jeziki v tri dele, ker imajo Rusi ere : beregi>, južni Slovani in Čehi r8 : brčg, ostali re.
Zato "lede te razdelitve slovanskih plemen drži prav za prav le prvi znak, ostali pa kažejo, da smo Slovenci se nekdaj Mižali Cehom, kakor smo od druge strani kot celotno slovensko pleme t. j. kot noriški, panonski, da — korski in bulgarski Sloveni se dotikali Rusov. Skupna izvirna domovina slovanskih plemeni Je bila, kakor pomnijo učeni možje, zemlja med izvirom D o n a 111 Dnfipra, in proti zahodu nadalje* do Baltiškega Morja in do srednje Viole, proti jugu le do Pripeta. Odtod so se Slojni razširjali proti severu, jugu in zahodu. Starim pisateljem s° bili Slovani znani pod imenom Venedi, Baltiško Morje se je Vl} nj'h imenovalo ve ned s k o, in uže za časov Hesioda so ob baltiškem Morju z jantarom tržili proti Črnemu Morju, proti Javanskemu in do Masi lij e, tržnega mesta v Galii. Uže v 4. stoletju pred Kristom so jih Goti od Baltiškega Morja v stran Potisnili. Ko so poznej Goti se preselili k Črnemu Morju (med
• 182—376 po Kr.), šli so Slovani nazaj k Baltiškemu Morju in ,Se se dalje proti zahodu razprostirali tje do spodnje Labe do Lii -'leburga, posamezne naselbine so segale do Fulde in do ^ena; njih glavno mesto Volili ali Vineta je bilo imeniten tl'g teh Slovanov. Ta mnogoštevilna betva polabskih in baltiških Jovanov, ki so pod imenom Veleti, Bodrici, L utici ali
11 ž i č a n i i. t. d., nekdaj sluli, pa niso imeli države osnovane v srnislu rimske ali rimsko-nemške države, ter se Nemcev nčso !lW’anili f ki so svojo državo in vero širili z mečem in silo, zvijačo in okrutnostjo. Uže v drugi polovici 14. stoletja so bili polabski in baltiški Slovani zvečine ponemčeni. Le o jeziku Dre-Xanoy imamo iz 17. stoletja zapisano nekaj besednih zbirk, mo-itvic in eno narodno pesen, toda vse v slabem stanu. V spodnji*1 Lužicah na Braniborskem in v gornjih Lužicah na ,a k s o n s k e m so še ostanki polabskih Slovanov, tako zvani severni Srbi ali Sorbi, pri Nemcih imenovani Wendi (Lausizer-Wenden).
. Na jugu so se Slovani razprostirali vsled velikega preseljevanja narodov. Huni so trčili na Gote ob Črnem Morju, ter jih P°Snaliy dalje proti zahodu, tako so prišli Slovani na mesto Go-
• "Vvk Črnemu Morju in po Donavi dalje proti zahodu po Dacii 1 eez Donavo po Mo e si i dol do Grecije; z njimi so se poznej
.»lešali hunsko-turski narod Bulgarov, ki jih je s prva podjarmil n Jim svoje ime vtisnol, poznej pa njihov jezik in navade sprejel, &to te Slovane imenujemo bulgarske. Ob času A var o v je lir '-stili Slovanov prišel dalje proti zapadu v Panonijo in v ® Planine in doline. Bulgarski, dakovski, panonski in no-
Sloveni so si v rodu in istega plemena, ki jih Pr oko p in
J o man de s popisujeta na spodnji Donavi in ob Črnem Morju. Ti Sloveni so prišli do Jadranskega Morja do sred Tirolskega Bavarskega, posamezne naselbine so segale globoko v Bavarsko in celo v Švicarsko; Salzacli in Inn se navadno zaznamujeta kot tedanji zahodni mejašni reki proti Nemcem. Pod kraljem Samom v 7. stoletju je bila prva država slovenska in je obsegala zahodnjo polovino denešnjevAvstrijske države. Samova država je združila Slovence in Čehe in Samo seje branil vspešno proti Avarom, Longobardom in Frankom. Dnešnja spodnja in zgornja Avstrijska dežela, v zahodu ja Štirska, vsa Koroška' in vzhodni del Tirolskega, Češko in Saksonsko do Salo je spadalo takrat k Samovemu kraljestvu. Ob Sasu Samove države so Hrvati in Srbi prišli iz zakarpatskili dežel, ter se v Dalmacii in niže Save naselili. Po Samovi smrti je ta država razpala, Avari so posedli zopet ravene ob Donavi okol dnešnjega Beča, Korotanci so se še držali, dokler so prišli poznej pod Ba-varce in ž njimi vred pod Franke. Posamezne deželice so se še držale tudi pod frankovsko oblastjo, ali bile so več menj nemške pokrajne (marke) in so so nemčile; kako daleč je nem-čenje prilezlo pod nemškim cesarstvom, 116 treba kazati, vsakdo'' je vidi.
Po Samovi državi s« jo osnovala sčasom na Moravskem veliko-moravska država, ter se nemški državi v bran stavila. Toda Nemci so poklicali Ogre na pomoč. Ti so se naselili vmes med zahodne in izhodne Slovene, večina panonskih Slovenov je. po-madjarjena, severni del Slovenov se je pod uplivom sosednega Češkega naroda razvijal, tako je postal jezik Slovakov, ki ga Slovaki sami še imenujejo slovčnsky. Po uplivu krščanstva so se razvile slovanske države na Češkem, Poljskem, Ruskem.
Zibela krščanstvu je bila Moravska in Pan oni a, kdei' sta v 9. stoletju učila sv. Ciril in Metod, ter prestavila sv. pismo in liturgiške knjige v slovenski jezik, ki se je takrat, govoril po Panonii in daleč tje po Moravskem kraljevstvu tudi na levem pobrežju Donave. Ker so te svete knjige in pisma prišle poznej tudi med druge Slovane, je tudi pisanje in branje in 2 njim ime slovenskega jezika in po jeziku ime roda prešlo 'na vse ostale slovanske 'narode, ki so krščanstvo sprejeli; kajti Nemci in Grki, ki so se dotikali slovenskega naroda, so po njem da-vali ime slovenskega naroda vsem drugim sorodnim slovanskih plemenom, ki so vsled pokristjanjenja njim znani postali in tako seje po Miklošičevem mnenju preneslo ime slovenskega naroda na vse druge narode slovanskega plemena. Tako zaznamuje,mo (lendenes vse pleme z malo premembo imena, ker pišemo Slovani mesto Slovčni.
Izvirno so se imenovali Slovani pri tujcih Vendi, Vindi* Venedi, kakor jim dendenes Nemci pravijo Wenden; sami P?
Lužičanih, na jugu pri naših Srbih in koje ime je Pr okop morda krivo zapisal pišoč Sporoi, menda mesto Sr op o i. Razun teh občnih imen imeli so še posamezni rodi svoja lastna imena. Tudi ime Sloveni je bilo izvirno le ime posameznega oddela, in je poznej na gorč omenjeni način postalo občno poznamovanje celega plemena; samo da v zadnjem pomenu rabimo obliko Slovan ali Slovčn, naš oddelek pa imenujemo Slovence; pri T r u b a r j u in Dalmatinu je bilo za naš narod ime Slovčn in Slovčnec še oboje križem rabljeno. Vsakako je postala oblika na -ec po sliki slovenskih imen podravec, posavec, poliorec, kranjec, korošec, itd., fiiiako Slovčnec iz Slovčn stsl. SlovčniivE. Število vseh Slovanov
znaša po Budiloviču : statističeskija tablicy 1875:	90,365.000
Posamez znaša število gornjih Sorbov na Saksonsk.	52.000
spodnjih Sorbov na Pruskem	44.000
Čehov	4,815.000
Slovakov	2,223.000
Poljakov	9,492.000
Rusov	61,200.000
Bulgarov	5,210.000
Srbo-Hrvatov	5,940.000
Slovencev	1,287.000
Toda v Matičini knjigi „Slovanstvo“ je Slovencev	1,300.000
in prišteti se jim imajo Kajkavci na Hrvatskem	801.000
Polno število Slovencev je tedaj:	2,101.000
Samostalne države slovanske so: Ruska, Srbija, Črna Sora, in na pol samostalna je Bolgarska.
5.	Grki. Grki imajo v Evropi najstarejšo kulturo. Kolero ve pesni se stavijo v 9—10 stoletje pred Kr., borba proti
*	1 i ju, ki jo popisuje Iliada, gre še dve stoletji nazaj. V Iliadi l'a je Grški narod popisan, kako je razdeljen v posamezne jodove in rodbine, ki jih vladajo vladike in vojvoda /9«<nl&s nauk slovanskim napravam v 6. stoletju po Kr. Poznej se rodovi °že združijo v Amfiktione, in tako premagajo mogočne Perše; Pa do enotne države ne pridejo, ampak borijo se med seboj, tako .jih premagajo Macedonje in poznej Rimljani. Ob razdelitvi ve-bkega rimskega cesarstva dobijo v vzhodnem delu Grki prevago !n največi vpliv, tako, da se je ta del grško-rimsko cesarstvo unenoval. Ob preseljevanju narodov jih posilijo Slovani, in slovanski živelj je vladal po Grecii, še dendenes slovi slovansko »ne More a iz iste dobe. Še bolj pa so Grki oslabeli pod turskim jarmom, ki jih je žulil od 1. 1460—1828. V novi dobi so y- i'usko pomočjo rešeni in imajo samostalno kraljevstvo, ki šteje 1»457.894 prebivalcev.
,	6- Romani. Najstarejši romanski narod so Rimljani. Nji-
1(JVa zgodovina gre v 8. stoletje pr. Kr. nazaj. L. 753 je po lavljici bil Rim sezidan, pa uže pred je bila vlada v Albi
011	g i. Rimci so si podvrgli najpred sorodne sosede po L a c i i,
tctopis 1881.	P
potem dalje po Italii, na dalje inorodne narode po širokem svetu v Evropi, Afriki in Azii. Po razdelitvi rimskega cesarstva je palo zahodno rimsko cesarstvo 1. 47(1 po Kr. Toda rimski jezik je več menj ostal v Italii, na Galskem ali Francoskem, Španskem, Portugijskem in v Daoii ali Rumunskem, zato so se tu iz njega razvili romanski jeziki in narodi: Italiani, Francozi, Španci, Portugizi in Bumuni.
7.	Traško-ilirs k o p 1 e m e. Nekdanji narodi med Črnim in Jadranskim Morjem na spodnji Donavi iii sfeverno od Grecije so precej nepoznani; rrraki, Geti ali Daki, Dalmati, Iliri, tudi Panoni in Veneti in drugi se sem štejejo. Nekateri mislijo, da so sedanji Albanezi (Arnauti, Škipetari) potomci tega traško-ilirskega plemena. Pri Hom er u so Traki s Trojanci zvezani (Ilias X. 434, XX. 484), tudi Veneti ali K neti so bili Trojanski zvezniki; An tenor, pripoveduje pravljica, je pripeljal krdelo Venetov iz Paplilagonije po morji v loko Jadranskega Morja, premagavši sosedne barbare je sezidal Patavijo, sedanjo Padno, dendenešnje Ben etike'in Veneti a (Benečan sko) ima ime od teli Venetov. Znano je iz Vergilija, kako je trojanski junak Aeneas preselivši se v Italijo An ten or a obiskal in ga pomoči prosil. Po tej pravljici je Aeneas praded latinskega Ro m ul a, stavitelja rimskega mesta in očeta Rimljanov; druge pravljice zopet omenjajo, da je Aeneas po razrušen ju Trojanskega mesta doma ostal in vladal zaostalim Trojancem. Vse te pravljice kažejo sorodnost dotičnih narodov. Te narode iz zgodovine po imenu poznamo, odkar so Grki ali Al ek san d er
V	e 1 i k i ali pozni Rimljani prišli z njimi v dotiko; iz rimske dobe so imena pokrajin 11 i r i a, P a n o 11 i a, D a c i a. Iliri so se uže
1.	229 pr. Kr. borili z Rimljani, 1. 35 so bili podvrženi, od 1. 476 po Kr. je Iliria spadala pod vzhodno rimsko cesarstvo, poznej so prišli Hrvati in Srbi tje in so jo vzeli v posest, ime je mi-nolo, dokler n<5 Napoleon I. 1. 1809 ime ponovil stvarivši ilirske province, enako je Avstrija 1. 1815—1850 imenovala združene dežele Koroško, Kranjsko, Istrijo, Gorico in Gradiško ilirsko kraljevstvo; tudi Gaj je hrvatsko-srbski jezik počel imenovati ilirski, kar pa je sedaj zopet nehalo. Pan on c e in Venete ima Safari k za slovansko pleme in sicer zato, ker ruski letopisec Nestor pripoveduje, da so se Sloveni, eden narod iz roda Jafe ta naselili po mnogih letih „po Dunajevi, kde jest nynč ugarska zemlja i bulgarska. I od teh Sloven razidoše se po zemlji i prozvaše se imeni svoimi Česi, Horvati, Serbi, Gorutani.“ Nadalje, pripoveduje Nestor, so prišli Vlahi (Kelti) in so se naselili med Slovene Dunajske in je posilili, ti pa so šli dalje nazaj za Karpate. Pri Nestorju so tudi Norici Slovani. Nadalje ima Šafafik Venete za Slovane, ker misli, da so jadranski Veneti sorodniki baltiških in vzhodno-evropskih Venetov, ki smo jih gore pri Slovanih imenovali. Naš Trstenjak, ki
se trudi dokazati, da so ti jadranski Veneti res Slovani, soinni, da predstavljajo Veneti starejšo slovansko dobo, ono dobo namreč, kder so Leto-Slovani bili še en narod in govorili leto-slovanski jezik, ki je bil na sredi med slovansko in slo-vansko-germansko dobo.
Vsem tem od 1 —7 naštetim narodom stoje blizo, a vender na Asijskili tleh:
8. Ivani, ki so govorili in govore zendski, persovski, armenski.
9. Indi, ki so govorili Sanskrt in Prakrt in sedaj govo-rijo novo-indijske jezike.
Sedaj še le, ko smo našteli po vrhu sorodne narode, pridemo do postavljenega prašanja: K o 1 i k o s o Slovani stari v E v r o p i ?
Da se na to prašanje ne more odgovori z letno številko, bilo je uže od začetka rečeno. Odgovoriti moremo le z dobami. Schleicher stavi 5 dob. Najstarejšo dobo, recimo prvo dobo unenuje indogermansko, takrat so bili oni narodi, ki so se po-Zl)ej razvili posebič, še nerazviti in v celoti sodržani in govorili s° en edini jezik, ki pa je glede formalnega razvitja bil na naj-Popolnejši stopnji, vse poznejše gibanje in premenjanje jezika je Ve-č meiij odbrušenje in oslabljenje. Drugo dobo imenuje Schleicher slovansko-nemško, takrat so bili Nemci in Slovani še združeni in so govorili en jezik. Kot glavni znak te nemško-slo-vanske skupne dobe se navaja ta prikazen, da imajo v množinam dajalniku slovanski in nemški jezik ni, drugi pa bh, n. p.stsl. v'T»koMT> got. v u 1 f a m, toda skr. v r k e b lij a s. Tretjo dobo imetje Schleicher let o-slovansko; če Litvani sedaj govorijo
l)asas in Slovani bos, in Staroslovenci bosti, govorili so v leto-sl°vanski dobi Slovani gotovo še tudi s polnimi glasniki in ne-°dvržen im končnim soglasnikom s, tedaj tudi b a s a s; sedaj govorijo Litvani rčtnkosu, Slovani r q k a h, Staroslovenci ro -tedaj so gotovo imeli Litvani in Slovani srednjo ali bolje r®čeno podstavilo obliko ranka-su. Štrto dobo imenuje Selilei-cher slovansko t. j. obče-slo vansko, takrat še ni bilo slo-vanskih narečij in govorili so vsi skupaj en isti jezik. Peto dobo ime-lu\je Schleicher dobo slovanskih n ar e č i j, ta doba je edina Zgodovinska, to dobo imamo pred seboj razvito in jo v dejanju očitno vidimo, vse ostale dobe so vsled primerjanja jezikov zaključene. jvak6 dolgo je katera doba trajala, o tem še somneti ne moremo,-.udi ni treba misliti, da bi bila vsaka doba enako dolga, morda J« ena po stotinah, druga po tisučinali let trajala.
Med prvo in drugo Sclileichevjevo dobo stavi Fick še *mes evropsko dobo in ta doba je za naše prašanje najimenitnejša. Fick deli namreč In dog er mane v dva glavna oddela
5*
v Arije v ožjem pomenu, ti so mu asijski oddelek: Tudi in Ijrani, ter v Evropeje, ti so mu vsi ostali indogermanski narodi, ki jih dendenes nahajamo v Evropi. Fick tedaj misli, da so Evropeji iz Asije izločeni še svoj čas skupaj živeli in skupaj en jezik imeli in še le poznej je po dalnejšem razširjenju postalo več jezikov, in sicer v prvi vrsti s 6 v er ni Evropeji (Germani in Leto-Slovani še združeni) in južni Evropeji (združeni Grki, Italci, Kelti) in poznej omenjeni narodi posamez.
Vzroki, zakaj Fick Tndogermane deli v prvi vrsti v vzhodne in zahodne t.' j. v Arije in Evropeje, so sledeči: 1.) Arijski podstavili jezik še ne imel soglasnika 1, na njegovem mestu imajo Iranski jeziki le r, tako tudi v starih Vedah se nahaja le r in I še je redko nastavljen; nasproti Arijskim jezikom imajo pa Evropejski soglasnik i bogato razvit na onih mestih, kder je bil izvirno r. Tedaj pri Evropejih r in 1, tam pri Ariih pa le r, ta prikazen dela imeniten razloček med Arii in Evropeji.
2.) V Arijskih jezikih so goltniki omehčani, pri Evropejih pa so ostali v izvirni trdoti. Toda ta vzrok ne drži, ker imamo mehčanje tudi v Evropi pri Slovanih; kajti tudi Slovani mehčajo no samo v slovanski dobi goltnike v nebnike in sičnike, ampak tudi v predslovanski dobi k v s skr. <,* : des§ti> skr. dajati, primeri dsxa in decem v grškem in latinskem jeziku, zadnje mehčanje v s sega menda v indo-evropsko dobo, ter izvira po sedanjem Fick-ovem mnenju iz dvojega goltnika k, kojili eden je bil mehčanju podvržen, drugi ne. 3.) Nekatere sorodne besede imajo V Evropi inačišno postavno obliko, nego pri Ariih; iz tega se daje sklepati, da so dalj časa Evropeji in Arii razločeni bili. 4.) Stotine Arijskih besed se v Evropi ne nahaja, in enako stotine Evropskih besed ne med Arii. 5.) Posebič izrazi za oranje in sejanje, po-prek za poljedelstvo so tu v Evropi drugi, nego med Arii, zalo se ima sklepati, da se je poljedelstvo začelo razvijati še le potem, ko so se Evropeji iz Arii uže razločili; pred ko so še bil' združeni, še neso bili poljedelci; ta kulturni zaključek podaje primerjanje jezikov. Tem vzrokom za ločitev Arijev in Evro-pejev je pridejal O ur ti us še 6.) vzrok, ker opozoruje, da imajo Evropski jeziki na onih mestih e, kder imajo Arii a, n. pr. </><?(»<», fero, berij,, got. baira, t. j. bčra, nasproti skr. b h A, rami. Ta vzrok se sicer v novejši dobi inače obrača. Dokazano je namreč, d» ima tudi Sanskrt različen a, kojemu je podoben deloma evropski
o,	deloma evropski e; pred zadnjim a, ki je evropskemu e p°' doben, se tudi goltniki mehčajo, pred prvim pa ne, ravno kakor pri nas v slovanskem recimo o staroslovenskem; iz te prikazni ima se na opak sklepati, da je v Sanskrtu enojni si postal iz raz* ličnega ali iz različnih a, t. j. iz a, o in e; toda razlika med evropskimi in asijskimi jeziki ostaje, dasi je vzrok tej razliki v novejši dobi inače obrnen.
Ta razdelitev indoevropskega plemena v Evropeje in Arije po tem takem drži iz prvega, petega in šestega navedenega vzroka in je sprejeta od najostrejših preiskovalcev. K tretjemu in strtemu navedenih vzrokov opominja D el bruck, da je morda slučajno, da so tu v Evropi le te oblike in besede znane, in v Asii zopet le one in morda so se dotične oblike in besede križema pozgubile v teku časovem, dasi so vtegnole nekdaj biti; toda tudi pri teh rečeh znanost ne misli na slučaj, ampak na podatke, podatki pa govorč za Ficko v o mnenje.
V	dopolnitev še naj omenimo Joaneza Schmidta, kako si on misli razcep indo-evropskega plemena. Nasproti Schlei-cherjevemu razpoljevanju indo-evropskega plemena stavi Schmidt prestopovanje ali valovanje. Misli si, da so de-nešnji različni narodi razstopili kakor valovi iz enotne sredine, ter se dotikajo dendenes med seboj kakor udje v krog sklenjene verige. Različni so si po stopnjah, toda te stopnje se menjajo Po tem, od koder štetje počenjamo. Res, da so si Germani in Slovani najbližji, pa S 1 o v a 11 i so tudi I n d o -1 r a n o 111 bližji nego Germani, enako so Grki Indo-Iranom bliže, nego Germanom, Kelti stoje na sredi med Italici in Germani; skratka Schmidt si domišljuje verigo indo-evropskega plemena tako, da stavi recimo v prvi ud Indo-Irane (1), na nje priklepa od jedne strani Kito-Slovane kot drugi (2), Germane kot tretji (3), Kelte kot Strti (4) ud; od druge strani pa Grke kot drugi (II) in Italce kot tretji (III) ud; tako tedaj se dotikajo v krogu spodaj Kelti 0(l jedne strani z Germani, od druge z Italci, 11. p.
(I)
(II) (2)
(III) (3)
(4)
Selileicherjev in Schmidtov nagled o sorodnosti indoevropskega plemena sta si dendenes nekoliko na vagi in težko je reči, kateri bode zmagal. Za naše prašanje vender tudi iz Schmidtovega nagleda smemo posneti toliko, da so tudi po tem nagledu Lito-Slovani v nasprotju k Asijskim plemenom Indo-Kanom, ter se dotikajo Germanov, kar tudi Schmidt sam izrečno daje veljati.
Sedaj smo pri koncu in sklepu, če so namreč Lito-Slovani si v rodu v isti vrsti vsaj z Germani ali najbržej v različnih stopnjah z vsemi ostalimi Evropeji, če so kedaj ž njimi govorili en isti jezik, onda so tudi ž njimi skupaj bivali in, od sam sebe se umeje, ž njimi skupaj bivali ravno takrat, ko so oni isti jezik govorili. Kedar so bivali drugi Evropeji v Evropi, bivali so tudi Pže Slovani, zato nčso Slovani prišli v Evropo ob času Hunov, P-Pipak bili so uže takrat dolgo dolgo let v Evropi. Mislimo si
Homerovo dobo, ali še dalje nazaj Trojansko dobo, takrat je bil uže grški jezik zase razvit in za grški jezik je tedaj ona doba uže grška doba; blizo v enakih razmerah je bil takrat liže tudi slovanski jezik; pred to grško dobo si imamo misliti italsko-grško dobo, kder so bili Grki in Italci še združeni; pred to dobo zopet jugo-evropsko dobo, v kateri so živeli razun Grkov in Italcev še Kelti in Traško-ilirski narodi skupaj; jugo-evropejem nasproti so bili ob istem času severo-evropeji, t. j. še združeni Germani in Lito-Slovani; in pred to dobo še le imamo staviti evropsko dobo. V tej zadnji evropski dobi so bili tedaj Slovani uže v Evropi. Tako odgovarja primerjalno jezikoslovje na pra-šanje o starosti Slovanov v Evropi.
Staroslovansko pražanje.
Spisal J. Š u m a n.
Znano je, ila sta slovanska apostola sv. C i r i 1 in M e t o d od Moravskega kneza Rastislava in od Panonskega kneza Kocelj a bila poklicana, da bi učila Moravske Slovane in enako tudi Panonske Slovčne v domačem jeziku vere Kristove in zapovedi Božjih; znano je nadalje, da sta imenovana apostola slovanska v imenovanih deželah Moravi in Panonii božjo službo in obrede cerkvene pri vseh opravilih cerkvenih vredila v domačem jeziku; znano je konečno, da sta apostolska brata sv. C i r i 1 in Metod v mestu Tesalonihi ali Solunu rojena od doma govorila bolgarsko-slovenski'jezik. Nastane pa zdaj pra-Sanje, kako sta Ciril in Metod v Moravi in Panonii učila, v Moravskem oziroma Panonskem, ali v Moravskem in Panonskem, ali v svojem bolgarsko-slovenskem jeziku? Nastane nadalje enako prašanje, v katerem imenovanih jezikov se je čitalo sv. evangelije in meša in vsi ostali obredi cerkveni ? Kajti vse to je bilo za C i r i 1 a in M e t o,d a s 1 o v a n s k o, a ne latinsko, kakor sedaj ali kakor tedaj pod laškimi in nemškimi blagovestniki. Tudi o Pismih, ki so se hranila iz časov sv. Cirila in Metoda in njihovih učencev, nastane isto prašanje, so li ta pisma Moravska ali Panonska, ali bolgarsko-slovenska, ali kaka so?
Na to prašanje dobivamo troji odgovor; eni pravijo, jezik SY: Cirila in Metoda je bil s taro-slovanski; drugi pra-v,jo, ta jezik je bil s tar o-bolgarski; tretji pravijo, ta jezik ufi bil ne prvo ne drugo, bil je jezik s tar o-sl o venski. Ho-čenio si te odgovore nekaj bliže ogledati.
I.
Staroslovansko stališče.
A Pomenimo se najpred o prašanju, je li jezik sv. Cirila in Metoda bil staroslovanski?' Pod tem imenom si mislijo
tak jezik, ki je oče vsem sedanjim slovanskim jezikom, ki bi bili iz njega prošli in se smeli zato imenovati sinovi staroslovanskega jezika. Toda uže za časa sv. Cirila in Metoda je bilo slovanskih narečij blizo kakor dendenes. Miklošič piše glede tega prašanja v uvodu knjige: „Formenlehre in Paradigmen mit Texten aus glagolitisclien Quellen. Wien 1874“ tako-le:
„To mnenje (da je jezik sv. Cirila in Metoda staroslovanski) se sedaj redko zagovarja, a češče molkoma v misel jemlje. P. J. Šafarik je dokazal (v knjigi: „serbische Lese-korner. Pest 1833“), da je bil srbski jezik kot narečje za se razvit uže v 9. stoletju, in sega tako v čase sv. Cirila in Metoda. Enak dokaz se daje spraviti tudi za bolgarski, lirvatski, ruski jezik, in dendenes tem ložje, čim več virov je dendenes, nego leta 1833, ko je pisal Šafafik.“ Bilo je tedaj za sv. Cirila in Metoda uže narečij slovanskih, zato njuni jezik ne more biti staroslovanski.
II.
Starobolgarsko stališče.
Pojdimo zato k drugemu mnenju, da je bil jezik sv. Cirila in Metoda s tar o bolgarski, t. j. bolgarski ali recimo bolgarsko-slovanski jezik one dobe, v kateri sta živela sv. Ciril in Metod, izrečno druge polovice 9. stoletja. To mnenje zagovarja Šafarik v knjigi: „Slovansk£ narodopis,“ kder bolgarski jezik deli v cerkveno in novobolgarsko narečje, in posebno v „Starožitnostih slovanskyh“ II.; isto tak6 zagovarja to mnenje Schleicher v knjigi: „Beitrage zur vergleichenden Sprachfor-schung von A. K uh n und A. Schleicher I. Berlin 1858, p. 319—327.“ Hočemo te vzroke, kise navajajo za starobolgarsko hipoteso, v glavnih potezah v misel vzeti. V prvi vrsti se navajajo zgodovinski vzroki. Zgodovinski vzroki merijo na to, da se dokaže, kako je bilo pisanje slovansko, knjige slovanske, krščanski nauk slovanski in obredi slovanski najpred uže razviti na Bolgarskem, ter so od ondot prišli na Moravsko in v Panonijo. V tem smislu kaže Safari k na Bolgarskega letopisca Chrabra, ki je živel v 10. ali 11. stoletju. C hraber piše o tem prašanju tako-le:
„Starodavni Slovani pogani neso imeli pismenk, ampak čitali in gatali so s črtami in rčzami. Po svojem krščen ju so pisali jezik slovanski za silo, nepravilno, z latinskimi in grškimi pismenkami. Tako je ostalo dolgo let, dokler njim nog vzbudi Konstantina imenovanega Ciril; ta njim je sostavil azbuko z ozirom na grške pismenke, deloma po potrebi in duhu slovanskega jezika. . . Prašaj pisatelje slovanske: Kdo Vam je
Pjsnio iznašel, kdo knjige prestavil. Vsi vedo in odgovorijo: Sv. j~°nstantin, imenovan Ciril, nam je pismo iznašel in knjige Postavil, in brat njegov Metod. Prašaj: V katerem času? „ vet^ 'n rečejo: Za časa grškega cara Mihaela, bolgarskega kneza Borisa, moravskega kneza E as ti slava, in latenskega! kneza K o cela, v letu stvarjenja 6363 (= 855 Po Kr.).“
Iz tega Chrabrovega poročila, sklepa Šaf af ik, je jasno, ' £re slovstveno delovanje sv. Cirila nazaj do 1.855, na Mo-, vsko l)a je bil poklican še le 1. 863, s K o celom se je sošel
•	867, ko je potoval prvokrat v Rim, in Metodovo delovanje v Kocelovi deželi ali Panonii spada še le v 1. 869—874. Ves 855—863 pa sta Solunska brata delala med bolgar-■Knin ') in grškimi Slovani, 1. 861 bil je bolgarski knez Boris ii* im. 6 je misliti, da so slovanski obredi v Bolgarii ca i V nava<^ Pred 1- 863. Izrečno to mnenje potrjuje bolni legenda, t. j. životopis Metodovega učenca in nasledilo SiV' ^^ementa’, ki je kot škof umrl v Velici v Mace-pj j-916. Ta životopis najbržej iz 10. stoletja pravi tako-le: d 1°“	0 H s 0 m Je pofiel narod bolgarski krsta in kristjanstva
jeiežen biti. Konstantin in Metod sta namreč videla množino vernikov in spoznala njih potrebo dušne hrane; zato iznaj-tteta nove pismenke, prestavita knjige v bolgarski jezik, naj bol-fLarSvj navo(i odvrnen od scitovskih pomot spozna pravo pot k zveličanju." Enako poroča Duklanski, duhovnik (okoli 1.
da je sv. Konstantin od Kosarov povrnovši se najpred olgare učil in po tem še le se podal na Moravsko. Hradiški , 1 O p a t r o v i š k i samostanec iz 12. stoletja imenuje cirilico °lgarsko pisavo, preneseno na Moravsko.' V enakem smislu Iffon Moravska legenda in legenda o sv. Lidmili. Zato, ziri ti-	’	n* treba verjeti oddaljenemu Nestorju, ki
jr °tljivo poroča, da je azbnka iznajdena na Moravskem in da je _°iistantin iz Morave povrnovši se spet šel učit narod bol-B V	*z ^orave v Bolgarsko, pravi Šafarik, am-
so na.°.Pak iz Bolgarskega v Moravo naravskim potem n« -Se *	’ obredi slovanski. Šafarik z Dobrovskym vred
i? 'p vnost somni, daje Pag ti sl a v slovanske apostole poklical ' bolgarskega za tega del, ker je videl, kako imajo Bolgari j ^vanske obrede in je želel, da bi se ti obredi tudi v njegovi "Zeli uvedli. Tako bi sv. apostola v Moravsko uže seboj pri-
Cjj ') Pod bolgarskimi Slovani umrje Šafarik slovanske Stanovnike v Tra-oa’ji> Tosalii, ki so bili sprva snmoslalni, od 1 (588 pa vočidol grškim ob 'iv^ .Podložni; bolgarski Slovani pa so mu Stanovniki Moesijo, ogorsko ravene 6arsl|S1’ ™ah^.od 1 678 pod bolgarskimi knezi. L 8l>l jo prišel pod bol-Di-Pr)10 0 , tudi en dol Slovanov v Tracii, tako imenovano Žagorije, in nekaj on dol v ilacedonii blizo do Soluna. Šaf. „Starož. II. p. 481.“
nesla prestavljene evangelije in mesne bukve (liturgiarium) in urne knjige (horologium). Ravno s slovanskimi obredi bila sta v stanu nemškim duhovnikom v predstrge priti, kar se je hipoma povsodi zgodilo: 1. 865 n. p. še je Solnograški višji Škot A dal vin meševal pri Kocelu, 1. 870 pa je uže višji duhovnik Richbold Panonijo zapustil, pomikajoč se Metodu.
Če vesti pravijo, da je Konstantin 1. 855 le pismenke iznašel in knjige prestavil, pa ničesar ne omenjajo, da bi se bili tudi slovanski obredi ustanovili, temu 116 čuda, vsaj tudi ničesar ne omenjajo, da bi se bili ti obredi poznej uvedli, in vender bili so uvedeni poznej v Bolgarii, Srbii, na Hrvatskem, kar papeške prepovedi pričajo.
Ti so Šafarikovi zgodovinski vzroki, ki, kakor Šafarik trdi, kažejo, kak6 so bili slovanski obredi in knjige in jezik iz Bolgarske prišli na Moravsko in Panonio in se ima zato ta cerkveni jezik sv. Cirila in Metoda imenovati staro-bolgarski. Teni Šafarik o v im zgodovinskim vzrokom bomo spodaj nasproti stavili one vzroke, ki jih Miklošič navaja za svoje mnenje, da je jezik sv. Cirila in Metoda staroslovenski. Šafarikovi«} zgodovinskim vzrokom imamo še pridejati one vzroke, ki so vzeti iz jezika samega. Najvažniši vzrok jezikovni za bolgarsko hi; poteso je glasniški skiipek št. Kakor namreč mi Slovenci sedaj govorimo noč, mogoč, oziroma n o 6, m o g o č, govorijo sedaj Bolgari in je pisano v pismih iz Cirilove dobe: nošt, m o go št, oziroma: noštr., m o g ^ š 11>; ta glasniški skupek št iz *tj in *kt postavši je dendenes ohranjen le v bolgarskem jeziku in ne v nobenem drugem jeziku. Isto tak6 valja o skupku žd, n. p-rož d en, oziroma: roždent se glasi enako še dendenes pri Bolgarih, kakor je bilo v cerkvenem jeziku za sv. Cirila in Metoda; vsi drugi jeziki govorijo inače n. p. ruski: roženi, češki j rožen, mi Slovenci: rojen. Skupek št in žd, ki se v denešnji bolgarščini in v starem cerkvenem jeziku vjemata, kažeta sorodnost starocerkvenega in sedanjega bolgarskega jezika. Če pa kdo proti govori in pravi, ta prikazen je le ena, sicer pa je denešnji bolgarski jezik od starocerkvenega jezika celo oddaljen, ker n8ma ne sklonov, ne nedoločnika in kaže tudi druge posel); nosti iz Hunskega jezika sprejete, nasproti pa ima starocerkveui jezik sv. Cirila in Metoda mnogo latinskih in nemških besed in te pričajo, da se je staro-cerkveni jezik govoril in pisal bliz° nemških sosedov in takih kristjanov, ki so imeli službo božjo v latinščini, in vse to je bilo mogoče le v bližnjavi Bavarov in Frankov, ne pa v Bolgarii : na take proti-govore odgovarja Šafarik, da se nemške besede cerkvenega jezika dajo razlagati iz prejšnjih sedežev Gotovskega naroda, latinske pa iz časov Rimskih pokrajin v Dacii, Moesii, itd., sicer pa se jezik staro-cerkveni v prestavi sv. pisma, posebno evangelijev bistveno v ničemur ne razločuje od poznejšega bolgarskega jezika, kak je ta
v rokopisih v 11. stoletju v Bolgarii pisanih; pokvarjenje deneš-bolgarskega jezika se začenja s propadom bolgarske države 1- 1019, Bolgarski Slovani se pomešajo z Vlahi, Arnauti, Grki in do vrhunca je prišlo ono jezikovo pokvarjenje za Turske vlade. Pred tem pa je bil bolgarski jezik čist in pravilen,. in zato so p razumeli Slovani na Moravskem in v Panonii in tem ležje, cim menj sovše bili takrat slovanski jeziki med seboj oddaljeni. Iak6 tedaj Šafafik s tar o bolgarsko hipoteso zagovarja Ul to hipoteso zagovarjaje pobija ob enem in iz svojega stališča dosledno staroslovensko hipoteso. O Slovenili sedaj na Kranjskem, spodnjem Koroškem in Štirskem, Primorskem bivajočih, predvpa Razširjajočih se daleč po Tirolskem in v obeh Avstrijah misli Š a-*aHk, da so prišli iz dežel za Karpatami, kakor Srbi in Hrvati 1Ji sodi, da je slovenski jezik pač soroden s hrvatskim in srbskim, lukakor pa s starocerkvenim. V dokaz, da so Slovenci prišli iz ^karpatskih dežel, ima Šafafik nekoliko rodnih in krajnih imen, ki se vjemajo na Slovenskem in v zakarpatskih deželah, ln pa sličnost slovenskega in srbsko-lirvatskega jezika, imenoma končnico e pri ženskih in možkih samostalnikih n. p. žene, robe, ki se glasi v vseh drugih jezikih na y: zcny, roby. Toda to ®}Uenje, da so prišli Slovenci iz zakarpatskih dežel, je z nekaterimi rodnimi in krajnimi imeni slabo podprto, kajti taka imena Se ponavljajo povsodi,. kder bivajo Slovani. Ostaja zato sorodnost sloveiiskega in srbsko-lirvatskega jezika. Toda tudi ta Vzrok je za izhod slovenskega naroda menj merodajen, kajti kakor slovenski, tako spada tudi srbsko-hrvatski jezik k jugovzhodnim ^rečjim slovanskim, kojim stoje nasproti zapadna narečja; uže ysled tega skupka so si slovenski in srbsko-hrvatski jezik bliže, 11(1?o n. p. slovenski in češki; dodajmo še več kot tisočletno sosedstvo in občevanje in upliv starocerkvenega jezika na srbsko-'^'Vatski jezik, iz vsega tega bode nam sličnost srbsko-hrvat-skega in slovenskega jezika jasna, če bi tudi ob času naseljema oba naroda imela vsak svoj različni izliod, kakor n. p.
i	k 1 o š i č misli, da so Slovenci prišli od spodnje Donave in od unega Morja.
Šafafik zato, pobijajoč staroslovensko liipoteso, se stavi |*a to stališče, da je slovenski jezik si v bližnjem rodu s srbsko-^1'vatskim jezikom, in ker si je v bližnjem rodu s srbsko-hrvat-skim jezikom, si ne more biti v bližnjem rodu s staro-cerkvenim Jezikom, kajti srbsko-hrvatski jezik'si s staro-cerkvenim jezikom nč v rodu, vsaj ne v bližnjem rodu, zato si tudi slovenski it-i ne more.
, .. Na tem stališču stoji tudi Schleicher, ter v imenovani *H)igi poskuša dokazati a) sličnost srbsko - hrvatskega in slo-eiiskega jezika, b) različnost slovenskega in staro-cerkvenega je-c).i«to različnost slovenskega in staro-cerkvenega jezika, to1?®, v isti dobi, povdarjajoč, da so slovenski v latinici pisani ^zmski spomeniki iz 10. stoletja, in da najstarejši spomeniki
staro-cerkvenega jezika tudi ne segajo dalje nazaj in so še cel6 mlajši. Da bi dokazal sličnost srbsko-hrvatskega in slovenskega jezika, oziroma različnost slovenskega in starocerkvenega jezika, jemlje Sclileicher v ozir sledeče prikazni, ki jih po redu navedemo in ob enem po našem nagledu pretresemo:
1. Skupek <lj in tj. V ruskem daje izvirni skupek <lj glasnik % v poljskem dz, v češkem z, v starocerkvenem in bolgarskem žd; v srbskem in slovenskem pa se oba glasnika d in j ozko zlivata v dž, v slovenskem pred glasnikom j se cel6 zgubiva glasnik d; tako postaja iz oblike r odjemi glagola rodi h: ruski: roženi, poljski: rodzen, češki: rožen, srbski: rodžen, slovenski: rojen. Jasno je iz te sostave, da je postal v ruščini ž iz j pod uplivom donečega d, enako poljski z, pred kojim se je d ohranil, a v češčini odpal; tudi v slovenščini je d odpal, al menda j 116 bil bi nikdar doneč, sicer bi ne bilo umeti,_ zakaj bi doneči 'glasnik po izpadu glasnika d prešel zopet v j. Vsi ti jeziki pa imajo izvirni red, t. j. d na prvem, j na drugem mestu, v bolgarščini pa je red premenjen tako, da doneči j kot ž stoji na prvem in (1 na drugem mestu, enako tudi v staro-cerkveneni jeziku. Tudi tj ima iste prikazni; ruski in slovenski 8, češki in poljski c, srbsko-hrvatski c ima naravni red t. j. tš, ts, bolgarščina in stari cerkveni jezik pa imata zopet red premenjen, imajoč št: pozlačeni, pozlačen, pozlačen, toda pozla-šteni. Ker imajo Brižinski spomeniki t. j. na tleli denešnjih Slovencev z latinico spisani spomeniki 10. stoletja na mestu omenjenega izvirnega tj zapisan glasnik k, in se je ta k meiula tudi tako izgovarjal, primeri dendenešnji k eden in tj eden, zato iz te prikazni sledi res, da je to narečje različno od starocerkvenega; zato imenuje tudi Miklošič to narečje Brižinskih spomenikov, katerih jeziku naš denešnji slovenski jezik odgovarja, noriško-slovensko narečje. Toda tudi sličnost slovenskega iw srbsko-hrvatskega jezika n S dokazana, kajti tj daje v slovenščini
6	kakor v ruščini oziroma v Brižinskih spomenskih k in deloma dendenes tudi č, v srbščini pa sploh 6, enako dj v slovenščini j, v srbščini pa (lž, kar n6 enako.
2. V sličnost srbsko-hrvatskega in slovenskega jezika šteje Sclileicher nadalje to prikazen, da se premenja ž med dvema samoglasnikoma v r, na pr. možete in morete, k d er: ki dež e. Ta prikazen jako zanimiva stoji na isti podlagi, na kateri primerjamo 11. p. grški tvbitog iii latinski generis, go' tiški m a is (magis) in novonemški mehr; prikazen je v nsl< in hrv.-srb. redka in le na glagolu morem, kajti glagol po-renem za poženem 116 obče navaden, nadalje na priklonih že, ki se rada priklepa kaki drugi naglašeni besedi; tudi beseda neborec iz nebožj>ci in boren iz ubožen 116 sploh na' vadna. V Brižinskili spomenikih se nahaja še možete in liže tudi ter e; toda ker je r postal iz ž, in se ž nahaja z večine v
Brižinskih spomenikih, smemo brez pomislika sklepati, da je ta Prikazen mlajša otl staro-cerkvenega jezika; cela prikazen 116 postala glasniška postava, in če se ne motim, se je iz slovenskega razširila na lirvatsko in je tam le v tem obsegu kakor Pri Slovenili, in še menj v navadi, ter se pri Srbih zopet zgubiva, primeri Miklošič slov. I. 422.
3. Glasnik 1 (debeli) se izgovarja ob besednem koncu v srbsko-lirvatskem in slovenskem kot samoglasnik u. Tudi ta Prikazen je mlajša od staro-cerkvenega jezika, prim. Miklošič slov. I. 337, kder je dokazano, da se je I še ob začetku tega stoletja glasil in v hrvatskem Zagorju glasi se še dendenes.
4. Zaimenska končnica možkega in srednjega rodilnika jedninskega je v nsl. in srbsko-lirvat. ga, v bolg. in starocer-Kvenem go: k o g a, j e g a; toda tudi c o d e x S u p r a s 1 i e 11 s i s •■»a končnico ga, prim. Miki. III. 47.
5. Osebna končnica sedanjikova prve množinske osebe se glasi v nsl. in hrv.-srb. mo : bijemo; v staro-cerkvenem nit in 'Hy, v novobolg. tudi m in mi, postavši iz mo Miki. sl. III. ]87. Miklošič, slov. III. 68, sodi o teh oblikah, da so postale 155 podstavile oblike mas in sicer tako, da „stoji mesto as v stsl. i,; zraven nn» se nahaja iny, ker se je 'i> okrepil v y. Nagaja se pa tudi me in mo, mo v bolgarskih in 1110 v srbskih spomenikih, katere oblike so postale iz mas, krive oblike so mi.“ -Pri tej prikazni 116 tajiti, da sta si nova bolgarščina in staro-Cei'kveni jezik deloma bliže, polj. in hrv.-srbska oblika je morda starejša od staro-cerkvene.
6. Prva jedninska oseba sedanjikova ima v polj. in srbskem sončnico m: pletem, hvalim; v novobolgarskem pa pleti,
1.,	katere oblike odgovarjajo staro-cerkvenemu pleti},, h valj‘I- Schleicher ima slovenske oblike na 0111 itd. za starše, Uego staro-cerkvene na a (Beitriige I. 326). V istini je 111 na Sehi res starši, al cela oblika em je vender mlajša od oblike na ii; kajti ko bi bila oblika pletem, rečem itd. izvirna, onda bi lluela pred osebno končnico m samoglasnik o, kakor ga ima v 3. ""ložinsld osebi : p leto, reko, imela bi se glasiti : pletom, J'(! k o 111, ker je v vseh drugih jezikih o oziroma m ali a : skr.
h a rami gr. <p*(> «, lat. fero, starocerk. bera; nsl. berem l'il je napravljen po sliki sem, jem, vem, damkar je sedaj °f)čno priznano; o oblikah na im in am, ki se nahajajo v vseh slovanskih narečjih, je mogoče misliti, da morda gredo vono 'loho nazaj, iz katere so ohranjene oblike glagolov sem, Jem, ,vcm, dam, toda o tem ima zgodovina posameznih narečij od-‘"čiti. Vsakako pa so nsl. oblike pletem in enake mlajše od staro-cerkvenih p 1 e t fj., zato onega ne dokazujejo, kar želi S c h 1 e i-clier dokazati. Kakor so oblike berem, pletem, razmerno mlajše oblike, na enak način se imajo soditi oblike od Safa-
rika za sličnost srbskega in slovenskega jezika navedene: žene, robe. Te oblike so postale po sliki : duše, konje, gotovo po staro-cerkveni dobi, ker se nahaja ta e nepravilno tudi lHl goltnikih : roke, rake in ker se goltnik ne omehčuje, nego drži na onih mestih, kder je po obče slovanskih pravilih le y mogoč. Od vseh teh šest Schleicherjevih dokazil tedaj drži le 1. in 5. dokaz, oziroma dvojno prikazen nahajamo v nsl. in srbsko-hrvatskem jeziku, ki se iz staro-cerkvenega jezika ne dasta razložiti in segata tedaj najbržej v starejšo dobo od staro-cerkvenega jezika; te prikazni sta skupek C t. j. tš in tž ali oziroma št, ž<I in množnika osebna končnica -mo. Iz teh prikazni imamo tedaj sklepati, da je za časov sv. Cirila in Metoda bilo zraven staro-cerkvenega narečja uže za se razvito našemu sedanjemu jeziku odgovarjajoče slovensko narečje, ki jtf bilo v vseh drugih prikaznih se vjemalo s staro-cerkvenim, v dveh prikaznih pa s srbsko-hrvatskim narečjem. Ta sklep je mogoč in pravilen, pa nadalje sklepati, če sta staro-cerkveni jezik in nas slovenski jezik bila za Cirila in Metoda različna, da je za tega del staro-cerkveni jezik posnet iz staro-bolgarskega, nadalje sklepati, da zarad nekaterih sličnosti slovenskega in srbsko-hrvatskega jezika in nekaterih različnosti slovenskega in staro-cerkvenega jezika stoji jezik in narod slovenski s srbsko-hrvatskim bliže nego s staro-slovenskim jezikom in narodom, morda nš opravičeno.
Zato seje tudi Miklošič polastil prvega sklepa, a drugega ovrguje. Miklošič je namreč ob prvem izdavanju primerjalne slovanske slovnice imenoval jezik Brižinskega spomenika novoslovenski in ga tako spoznal za sina staro-cerkvenega jezika. Ker je tudi novobolgarski jezik prošel iz staro-cerkvenega jezika, sta si novoslovenski in novobolgarski jezik po tem Miklošičevem mnenju bila brata iz enega istega očeta iz staro-cerkvenega jezika. Miklošič „Lautlehre 1. 1852 p. VIL VIII. p. 47“ itd. A dendenes razločuje Miklošič „Lautlehre 1879 p. 33“ četiri slovenska narečja: bolgarsko, dakovsko, panonsko in noriško-slovensko narečje. Na tleli zadnjega noriško-slo-venskega narečja so postali Brižinski spomeniki, na panonskih tleh pa večina onih spomenikov, ki so spisani v glagolici in cirilici in jih nekateri imenujejo staro-cerkvene, ker segajo v dobo Cirila in Metoda, drugi starobolgarske, Miklošič pa staroslovenske; tem nasproti se Brižinski spomeniki smejo imenovati novoslovenski v tem smislu, ker je enakost sedanjega slovenskega in jezika Brižinskih spomenikov nedvomljiva. Toda poglejmo si Miklošičevo mnenje in razloge bliže.
Staroslovensko stališče.
GHed6imena,pravi Miklošič („Altslovenische Formenlehre bi smeli imenovati staro-cerkveni jezik staro-slovenskim °ziroma slovenskim tudi oni preiskovalci, 'ki mislijo, da je staro-!:e|kvenermi jeziku domovina Bolgarska; kajti'sploh je bil ta Jezik imenovan slovenski: papež Johan e s VIII. govori 1. 880 ? Pismu slovenskem (literae slaviniscae); nikdar se ta jezik nč en o val bolgarski, imenoval se je slovenski po onem ljud-Jfvu, ki ga je govorilo; kajti tudi bolgarski Slovani spadajo k “•ovenskemu plemenu, ravno tako kakor panonski in korotanski V>oriški) in dakovski Sloveni, kojih zadnja betvica se je zgubila le v novejšem času med sedmograškimi Rumuni. Vsi ti slovenski rodi (bolgarski, dakovski, panonski, noriški) so potomci enega slovanskega naroda, ki ga poznata Jornandes in Pro-li()P pod imenom Sel a v eni in 2’xluptjvnl in kojega ime so prenesli najpred Grki in Nemci in poznej Slovani sami z malo pre-"‘einbo na ves slovanski rod. Rabeči ovo po zgodovini edino °Piavičeno ime bi se izognoli onemu protislovju, ki se jim ima Pitati, da imenujejo slovanski jezik z imenom hunskih Bolgarov; mti Bolgari so po mnenju učenjaka K. Zeuss-a Huni pomek-iiovši se na vzhod proti Črnemu Morju in Meotidi. „Pridoše ot/i. reln,še otrr» Kozan. Vekomii Bolgare," pravi Nestor.
, v Toliko o imenu. Sicer se daje Miklošičevo mnenje o teščem prašanju zbrati v sledeče 3 točke: 1. Iznajdba slovanskih 'jsmenk ne pada v leto 855 (oziroma 852), nego je posledek popinja na Moravsko in pada še le v leto 863; 2. Liturgični •{£Zlk Konstantina in Metoda nfi jezik tedanjih bolgarskih p»venov, nego panonskih; 3. Tedanji Moravljani so govorili U(‘i oni isti panonsko-slovenski jezik. Te tri točke, ki so med Y°j i'1 s celo liipoteso v najožji zvezi, si hočemo natančneje
gledati.
1.
I	Iznajdba slovenskih pismenk ne pada v leto 855 (oziroma v
2)i kakor piše bolgarski samostanec O hraber, nego v leto j! ) ko sta Konstantin in Metod bila poklicana na Morav-
o	* T” točko opira Miklošič na životopis sv. Metoda, ki 'J- unenuje panonska legenda. Imenovano legendo ima Miklošič ‘j1 najimenitnejši in najstarejši izvirnik glede tega prašanja in pvi z DUmlerjem („Archiv fur osterreichische Gescliichts-ti t ?n	njegov	spisek iz notranjih vzrokov, ki jih sedaj
. <0.) ne moremo zasledavati, v drugo polovico 9. stoletja kmalu
10	smrti sv. Mo toda. Temu izvirniku nasproti se imajo podati
gledč starosti in verjetnosti vsi drugi izvirniki, v primerjanje ostajajo kot verjetni izvirniki le listi papeža Johanesa VIII. i'i Štefana V., na dalje spis Anonyma Solno graškega o spreobrnitvi Bavarcev in Korošcev iz leta 871 in transiatio s. Clementis (italijanska legenda); culo životopis sv. Klementa (bolgarska legenda) postaja verjeten še le v onem delu po smrti sv. Metoda (I) it ml er 1. c.).
Panonska legenda stavi tedaj iznajdbo slovanskih pismenk v neposredno zvezo s poklicanjem na Moravsko in se glasi dotičiio mesto v poglavju V. tako-le: „Bil je v onih dneh Rasti sla v s Sva top Inkom knez Slovenom in poslala sta iz Moravskega poslance k carju Mihaelu, ki so tako govorili: Po milosti božji imamo se dobro in prišlo je mnogo učiteljev iz Italije, Grecije in Nemčije k nam, učečih nas raznolično, a mi Sloveni sin° prosti ljudje in nšmamo nikogar učečega nas resnice in razlaga* jočega nam pisma. Daj gospod, pošlji nam moža, učečega nas vse resnice .Tn car Mihael reče Konštantinu modrijanu: Čuješ li, modrijan, te besede? Drugi bi ne mogel tega storiti, nego Ti. Ja* Ti dam mnogo darov in Ti vzemi brata svojega, opata Metoda in idi. Vidva sta Tesalonca in Tesalonci govore vsi čisto slovenski. Onda se nčsta upala soperstaviti se Bogu in carju p° besedi sv. Petra govorečega: Bojite se Boga in poštujte kralja-In čuvša veliko besedo počela sta moliti z onimi, ki so bili istega mišljenja. Na to javi Bog modrijanu slovenske pismenke, in k° so bile pismenke in pismo v redu, poda se ta z Metodom na pot v Moravo."
Tem besedam pristavlja Diimler (1. c.) sledečo opazko; ,,S to vestjo se ne vjema vest bolgarskega letopisca C hrabra, k1 je živel v 10. ali 11. stoletju in imamo en rokopis njegovega letopisa iz 1. 1348; ta letopisec stavi iznajdbo slovanskih pismenk v 1. 855. C hrabro vemu poročilu so verjeli z večine učenjaki posebno zato, ker ima tudi novo-bolgarska legenda isto leto iznajdbe na nekem pokvarjenem mestu, ter drugih vesti nfetnanio-Vsled naše panonske legende pa je dvomiti, imamo li C h rab; rovi vesti verjeti, posebno ker izvira iz poznejšega časa. Kajti vzroka za iznajdbo pismenk leta 855 nč bilo, bil pak je 1. 863, ker so Moravljani prosili učiteljev in se talco kaže očitna prilika? pismo prestaviti in pismenke iznajti.“
Še določneje piše Miklošič („Altslovenische Formenlelu'6 V.“V. „Da bi se zgodovina bolgarske cerkve počela 1.852 (oziroma 855) in bi sv. C i r i 1 takrat slovanske pismenke iznašel, ter liturgišk0 knjige prestavil bodisi v narečje macedonskih, bodisi v južno narečj® bolgarskih Slovenov, ta trditev ima se zavračiti tako dolgo, dokler se ne bode opirala na boljša spričala, nego je legenda, ki j° je A. Gilferding našel in je v nezdružljivem nasprotju s sočasnimi spričali. Cirilovo delovanje med Bolgari 116 bolj dokazano, ko apostola Andreja med Kusi; vsi nar6di želijo svoj« pokristjanjenje v zvezo spraviti z glasovitimi imeni. Ruski p1'
satelj E. G o 1 u b n i s k y ne dvomi, da Bolgarov nčsta učila in preobračala Ciril in Metod ne skupaj, ne posamez. Da bi bila grška cerkev slovanskim obredom menj protivn,a al njim celo prijazna, nč verjetno neti dokazano. Poiitična misel je bila, kateri ima staroslovansko pismo svoj početek. Politična neodvisnost Veliko-moravske države bi se imela s cerkvenim razkolom napotiti in s slovanskim cerkvenim jezikom utrditi. S politično neodvisnostjo od vzliodno-frankovske države, katero je Rastislav želel s vso silo doseči, se nft vjemalo, pravi D ii m m 1 e r, ko bi Panonski škof zvesti služabnik L u do vika Nemškega, bil cerkveni glavar v deželi! Ta politična misel nasledkov polna se je rodila v Rastislavovi glavi, pa ne v glavi kakega slovenskega ali celo bolgarskega poglavarja. Toliko o l. točki glede dobe in iznajdbe slovanskih pismenk.
2.
Liturgični jezik Konstantina in Metoda nč jezik tedanjih bolgarskih Slovenov, nego panonskih. Glede te točke se °pira Miklošičevo mnenje na značaj ohranjenih rokopisov, v katerih so slovstvena dela Konstantina in Metoda in njunih Pomagačev in učencev zapisana. Trditev ima tedaj močno stalo, ki se daje od vseh strani ogledati in je ogled vsakemu pristopen. Stalo so rokopisi in njih jezikovni značaj. Pregledavajoč namreč rokopise, v katerih so imenovana slovstvena dela shranjena, nahaja Miklošič rokopise, kojih jezik ima bolgarski značaj, so-Pet druge s srbskim, tretje s hrvatskim, štrte z ruskim značajem. Ostajajo pa še rokopisi, ki imajo nad vsemi temi starinski značaj, ter nSrnajo znakov omenjenih narečij. Zadnje rokopise imenuje Miklošič panonske in njihov jezik panonski, opominjajoč, da je bilo sred 9. stoletja v Panonii in le v Panonii cerkveno slovstvo v slovanskem jeziku. Toda berimo Miklošiča samega, hi te svoje naglede razvija v knjigi uže večkrat imenovani: „Alt-sjovenische Formenlehre in Paradigmen mit Texten aus glagoli-tJschen Quellen, Wieu 1874," ter v uvodu str. II. tako piše: „Kdor starejše spomenike preiskuje, najde brez truda take, ki so bolgarski, n. p. psalter Bolognski, druge sopet srbske, n. p. ®vangelje Nikoljsko, sopet druge hrvatske, n. p. missale hneza Novaka, nekateri se kažejo zadnjič na prvi pogled, da so ruski, n. p. bom ilije sv. Gregorij aNac ianskega, O str o-lirsko e v a n g e 1 j e. Upliv domačega narečja imenovanih nai’6dov lla slovenski njim tuji jezik se v imenovanih spomenikih lehko spozna, da se ne more dvomiti, kde so postali. Ima pa spomenikov, se ne dajo nobenemu imenovanih narodov prišteti, ker nčmajo nobenega dotičnih znakov, n. p. evangelje Zografovo, glagoli ta Klocev. Ti spomeniki so mogli povstati le v Panonii in
kotopis 1881.	tl
zat6 njih jaz imenujem panonske. Da njim omenjeni znaki menjkajo, to n6 edini vzrok, na katerega se opira mnenje moje. Kdor te spomenike, ki jih jaz imenujem panonske, primerja z drugimi pismi, leliko opazi, kako zadnja pisma starinske oblike zgubi-vajo, dokler da se jih celo ne iznebijo. Da bi one oblike bile posameznim narečjim bolgarskemu, srbskemu, lirvatskemu, ruskemu recimo v 9. in 10. stoletju lastne, a ne od zunaj prinesene, onda bi ne bilo razumeti, zakaj izvirno domača pisma, t. j. taka pisma, ki so doma in na tleh domačega jezika povstala, nSmajo ne sledu od onih posebnih oblik. Naj se znana pisma pregledajo recimo gledč prostega aorista, ali glede sostavljenega na s, glede 3. dvojinske osebe na te, ali glede imperfectovih oblik na Seta, šete itd. Imamo zato nedvojbeno istino, da se delijo staroslovanski spomeniki v dve vrsti, kojih jedna ne pripada nobenemu določenemu slovanskemu narodu, s to istino zvežimo ravno tak nedvojbeno istino, da je bilo v 9. stoletju v Panonii in le v Panonii cerkveno slovstvo v slovanskem jeziku, onda ne moremo inači nego one spomenike, ki ne pripadajo nobenemu določnemu slovanskemu narodu, spoznati za panonske in v tem spoznanju se potrdimo, če pomislimo, da se to mnenje o panonskem izviru teh spomenikov popolnoma strinja z dejansko istino. Panonskih spomenikov stališče je jedrno* iz katerega nam je mogoče razumeti proizhod ne-panonskih spomenikov, kdor tega stališča nfiina, proizhoda zadnjih spomenikov ne more razjasniti.*'
Grlavni znak panonskih spomenikov, ki razločuje te od vseh drugih spomenikov, leži v rabi in sicer v pravilni rabi nosnikov a, Ta znak je le posamesen, a vender smo z njim v stanu ločiti panonske spomenike od nepanonskih; kajti jezik bolgarskih spomenikov ima na mestu panonskega ja (jedninski tožilnik ženski) obliko j«;, primeri panonsko-slovenskf kromešnj^j^ : bolgai'-sko-slovensko vi. tmq, kromešn§j§, ali byšq, na mestu stsl. b y š e; jezik srbskih in hrvatskih spomenikov nadomestuje panon-sko-slovenski a z glasnikom u, § z glasnikom e; med seboj se razločujeta jezik srbskih in hrvatskih spomenikov po načinu, kako i razujeta stsl. 6; jezik ruskih spomenikov nadomestuje panonske nosnike a, £ z glasnikom oziroma slogom u, ja; razun tega, ima jezik ruskih spomenikov (Ostromir. evang.) soglasnike v širšem obsegu omehčane, nego jezik panonskih spomenikov; zadnji inj* le tri omehčane soglasnike 1, n, r, izmed kojih se je r t. j. omehčani r zgodaj pomeknol prostemu r; na dalje je bilo mehčanje le predpredjotovanimi samoglasniki, zato koni> t. j. koii iz: k on-j<;> a prijazni, iz: prijazni, toda jezik ruskih spomenikov Je mehčanje raztegnol tildi na druge soglasnike in na nepredjoto-vane samoglasnike, n. p. kostfb, stsl. kostb. Zadnjih se nahajajo v staro-cerkvenem jeziku tujke vzete iz latinskega in sta-ronemškega jezika; te tujke in njih postanek je le temu razumljiv, kdor domovino starocerkvenega jezika stavi v Panonijo, kder so pred sv. Cirilom in Metodom učili nemški duhovniki m
vladali latinski obredi; zato te tujke v staro-cerkvenem jeziku nčso navadne proste besede, ampak predstavljajo razvito cerkveno terminologijo; take tujke so: bukr,t: staronem. buoch; nevrčdi: umverd; papežt: pabes;post: fasta; trq,ba: trumba; cr%ky: chiricha; enako kaležt: lat. calix; kT>-ttiotra.: compater; križi,: crux; mi>ša: missa; ohtar: altare; pogani.: paganus itd.
Na one vzroke, ki se navajajo za staro-bolgarsko hipoteso, odgovarja Miklošič tako-le: „Res je sicer," piše Miklošič (op. c. p. VI.), „da se staroslovenski jezik glede skupka št, žd strinja z jednim bolgarskim narečjem, a noriško-slovenski jezik ima na tem mestu zvečine 5 in j; toda kdo pa vč, da so govorili panonski Sloveni 5 ne št, j ne žd? Da so panonski Sloveni govorili št in žd, to trditev podpirajo magyarske besede 11. P. mostoha t. j. moštoha, pest t. j. pešt, palast t. j. Palašt; rozsda t. j. rožda za stsl. maštelia, peštB, Plašts, ri>žda. Nosniški slogi magyarskih tujk posnetih iz staroslovenskih besed imajočih nosnik pa ločijo ta jezik od bolgarskega; take besede so mag. korong: stsl. kragTi, munka: m^ka, pfentekipetiki, rend:r§di. Na dalje pomisli še to le: Bolgarski jezik je dendenes od starocerkvenega dalje oddaljen, nego kateri god drugi jezik iste vrste. Sicer trdijo nekateri, da se je novo-bolgarski jezik izrodil še le v zadnjih stoletjih. Toda uže pred pol tisoč leti, 1.1350 je spisana pod uplivom staroslovenskega jezika povest o trojanski vojski, koje jezik je bolgarski in, kakor bi rekli pristavši novobolgarske hipotese, Jjovobolgarski. Na isti stopnji glasovske izrodbe stoji evangelije Trnovsko iz leta 1273. In psalter bolgarski iz 1. 1186—1196, Je li ta inačišen? Bolgarski jezik, ki bi se strinjal s staro-slo-v.enskim, odmikuje se nam izpred oči, kakor fata morgana, naj 81 ga zasledujemo nazaj še tako daleč v minolost.“
Tak6 tedaj je staro-slovenski jezik različen od bolgarskega, ki se govori sedaj in od onega, ki se nahaja v najstarejših spomenikih bolgarskih. Staro-slovenski jezik pa se razločuje tudi od no-Voslovenskega, t. j. jezika noriških Slovenov. „Kajti tudi novo-s*°Venski jezik — jezik noriških Slovenov — ne hodi od včeraj stoprv svojim potem, ampak se loči uže iz davna od staro- ali Panonsko-slovenskega, dasi nikdor, brez predsodka stvar pre-•skujoč, ne more dvomiti, da stoje Brižinski spomeniki panonskim P>smom bliže, nego li kateri god drugi spomenik slovanski, ki icnia proizhoda iz panonskili izvirnikov."
Razlika med staro- in novo-slovenskim jezikom se dotika staroslovenskih glasov a, <*, y? 6, Št in žd ; pri tem pa je pomniti, ,a so Brižinski spomeniki pisani z latinico, ki izrazuje dotične Slase pomankljivo, na dalje pa še, da se oblike na i in y, o in nahajajo pomešane. Glede skupka št pa je pomniti, daje Postal iz izvirnega tj in kt, da odgovarja tedaj staroslovenski
1	zadnjemu, novosloveuski 6, t. j. tš pa prvemu skupku, dvojni
izvir se je zlil v jedno obliko, ki je v teku časovem prevladala sosedno obliko, dasi je misliti, da sta bile s prva obe govorjeni; morda je tako preobrnjen red št iz tš iz tj imel tudi upliv na žd iz dj, primeri dendenešje lirvatski sve in naš vse. Sicer pa pišejo Brižinski spomeniki izvirni skupek tj s soglasnikom k: uzemogoki = vi>semogq;šti iz: *vr>se-mog^t-ji.
Zato po vsem tem Miklošič misli, da je obredni jezik sv. Cirila in Metoda posnet po govoru tedanjih panonskih Slo-venov, in jezik teh Slovenov se je razločeval uže takrat od bolgarskega in deloma tudi od jezika noriških Slovenov, s koiinii so se dotikali panonski Sloveni. Toda Panonia se je razširila tudi po vzhodnem Štirskem in po Hrvatskem, zato se smejo ogerski in lirvatski Sloveni (kajkavci) in Sloveni v slovenskih goricah na Štirskem imenovati potomci panonskih Slovenov, no-siteljev obrednega jezika sv. Cirila in Metoda. Tako trdi Anonymus Solnograški, naštevajoč one kraje, ki jih je s prva upravljal Solnograški škof in so takrat prišli pod Metodovo vladikovino, izrekoma imenuje Petovino t. j. Ptuj, ad quinque basilicas Funfkirchen Peč uh, Dudleipo na Muri, Vuzenico (S a 1 d e n h o f e n na Dravi) in še druga imena naših krajev, kojih lega nč dognana. Če tedaj nS sedanji slovenski jezik v svoji celoti poslednjik in nadaljevalec staroslovenskega jezika, je vender en del slovenskega jezika in sicer vzhodno narečje v slovenskih goricah in narečje ogrsko in hrvatsko-Toliko o 2. točki našega prašanja.
3.
Prišli smo k zadnji točki našega prašanja, da so govori]1 tudi tadanji Moravljam slovenski. Pripoznavajoč namreč, da ,)e jezik staro-cerkveni posnet iz govora panonskih Slovenov, imam1' se čuditi, kako to, da sta sv. Ciril in Metod delala najprej in najdalj časa na Moravskem, v Panonii pa poznej in menj časa, in vender bi bil jezik vzet iz govora panonskih Slovenov, ne iz Moravskih Slovanov, vender bi bil jezik slovenski ne česk°' moravski, dasi je bila Morava politično važnejša in veča dežela-Na ta, kakor se kaže, opravičeni ugovor proti panonski dom0' vinistaro-cerkvenega jezika odgovarja Miklošič z Dttmmler' jem (v opazkah k panonski legendi „Archiv fttr osterreichisch Greschichtsquellen 1854“) kažoč, da so Moravljani govorili takra1 slovenski jezik. Če tedaj Šafarik („Starožitnosti II., 455") mis11' da je vladalo česko-moravsko narečje ne le po dnešnjem W0j ravskem in po Slovaškem v severozapadnem Ogerskem morda oj* reke T oris e do Požuna (Pressburg) in Vac (Waizen), amP^ tudi ob desnem pobrežju Donave do zahodnega ob&.Ui, Blatenskega jezera in po Dudlejpi deželici na Muri i
Knežahi, mislita nasproti Miklošič in Diimmler, da je bival ne le na vsem desnem pobrežju, ampak tudi na levem pobrežju Donavskem na Slovaškem in dalje po Moravskem, narod slovanski govoreči slovensko narečje in sicer panonsko-slovensko. Šafarik navaja za svojo misel te-le razloge. On pravi, ime Dudlejpske kneževine je česko-moravsko, kajti v slovenskem jeziku bi se glasilo ime *Dulejpa brez da pred lom na dalje ovajajo slovanska imena onih dvornikov, ki so 1. 850 po poročilu Anonyma S o 1 -nograškega v Moosburgu na Pribinovem gradu bili navzoči, ko je Solnograški nadškof Luitpram tamošnjo cerkev Posvečeval, posebno imena na -ic česko-moravsko obliko, v slovenskem bi se glasila na -ič oziroma -i6; zadnjič se je ime veliko-moravske dežele v onem času v dvojinski obliki rabilo in Je v tej obliki višnji Moravč značilo obojno deželo Moravo na levem pobrežju Donave in spodnjo Panoniona donavskem desnem pobrežju, kar po Šafarikovem nmenju svedoči, da so bivali Moravljani tudi na desnem pobrežju Donave, sicer bi se ne raztegalo ime Morave na deželo takraj Donave. Te Šafafikove vzroke drugi zopet pobijajo kažoči, ('a se ime Dudleipa tudi po slovenskem glasništvu lehko tako glasi, kajti slovenski jezik ima tudi skupek dl zraven 1: predla in P.1'el a; imena na -ic pak razlagajo za latinsko-slovensko pisavo, ki bi bila v smislu cirilice ali glagolice na i>ci>, tedaj Sil ec. K&r pa se tiče dvojinske oblike višnji Moravč, porablja Diimmler ta vzrok za svoje mnenje in pravi, da se to ime Mo-^ a v a nahaja tudi na Bolgarskem in če je to ime z dotičnim nabodom v kaki zvezi, onda je narodnost prebivalcev Bolgarske Morave slovenska in tako gre sklepati iz tega stališča tudi na narodnost prebivalcev v onih deželah, ki je znači ime višnji ^ o r a v 6 in po tem sklepu so Moravljani S i o v e n i. D ii m m 1 e r zato izrečno trdi, da so bili tadanji Moravljani Sloveni in si fjisli, da so se prebivalci premenili med 1. 822, ko ime Morave j^eske sosede prvokrat nahajamo v zgodovini, in med letom 1030, *° sta se Češka in Ogerska dežela delile v posest veliko-mo-^avske dežele; posebno bi se ta prememba izvršila po vojskah 1. p- in 900. in vsled tega bi se bil umeknol slovenski jezik nad-^adajočemu češkemu uplivu. Diimmler kaže, da so ob onem Vasu, ki ga v mislih imamo, bile tudi državne naprave na Češkem
11	Moravskem različne in iz te različnosti se sme sklepati na azličnost naroda: v veliko-moravski državi je bilo načelo pode-'Jovanja vladne oblasti, na Češkem pa so bili le menjši poglavji; na dalje pride Pribina iz Nitre na Blatno jezero, n je Moravljan in ustroja na Blatnem jezeru slovensko kne-evino, to more razumeti le ta, ki misli, da so Moravljani in i°veni jedne narodnosti; zadnjič imenujejo Slovaki še dendenes ,voj jezik jazykslovensky, ne moravski ali češki, kar sve-očl) da so tudi plemena slovenskega.
Miklošič piše o tej točki našega prašanja tako (o. c. p.)
III.): „Če jaz imenujem staro-cerkveni jezik sv. Cirila in Metoda panonsko-slovenskega, naj omenim, da ima ime panonsko obsegati tudi Moravsko, da bode stvar popolnoma zaznamovana. Jaz sem zdaj namreč tega mnenja, da je bival slovenski narod ne le na desnem, ampak tudi na levem pobrežju Donave; kako daleč je bival na severnem pobrežju Donave, o tem res neti so-mnenja izreči ne morem. Onim razlogom, s kojimi je to mnenje zagovarjal E. Dum ml er v razpravi o panonski legendi, naj še jaz pridam ime Svatopluka, ki je v nemški obliki zapisano kot Zwentibald, v životopisu grškega škofa Klementa v obliki ^cpsvTonlrjKtog, v listu papeža Joanesa VIII. iz 1. 880 v obliki Sfentopulchus; oblike odgovarjajo staro-slovenskemu sv^ti., pa ne češki obliki iste besede; se ve da bodeta vzrok sprejet le od onih, ki menijo, da so slovanska narečja tak stara kot nemška; podstaviti pa se ima nagled, da odgovarja ponemčena oblika Z w e n t i b a 1 d obliki vzeti iz govora onega naroda, kateremu je ta knez bil glavar. Navajam na dalje tudi ime, s katerim Slovaki svoj jezik znamenujo imenujoči ga jazyk slo-vensky; tudi ta vzrok vtegne le od onili biti sprejet, ki imajo z menoj prepričanje, da je bilo ime Sloven izvirno le ime posameznega plemena slovanskega, ne vsega naroda slovanskega. “
Nekibe.
Zgodovinski romantičen obraz.
Spisal L. Gorenjec.
I.
I	\
Leto 1820. je bilo usodno leto Solimanovi vladi: Carigrad se je stresal, kajti na severju, na jugu in na zapadu Mohamedanske carjevine v Evropi so se stepali temni oblaki, grozeči pogubo trhlemu, po raznih izdajstvih in množili razporih v serajlu oslabelemu prestolu Turskih sidtanov.
Prvi žarki zoper Stambul (Carigrad) so se bili raznetili na zapadu: Ali-Tepelen-len, Janinski paša, dvignil je bil prvi na svojega gospoda bojni prapor, s kasemat njega gradu v Janini se je otrnila iskra Peloponeškim Grkom v vrela srca.
Julija meseca solnce je bilo zalesketalo gori Himetu na tčmenu, drevje — njegovo vrhovje se je še le v prvi solnčni ru-dečfni kopalo tako, kakor v morji samih rubinov. Vznožje te gore — tam, kder Janinsko jezero se svojimi valovi pljuska ob nizko, peščeno bregovje, in dalje J a 11 i n s k a plan je bila za-halena v tisti poluprozorni mrak, ki predmetje — kakor skozi kakov zavoj, gledajo skoz-enj, v dalečini pa je vse tista skupina. Iz jezera se je kazal Alije paše jako trdni grad Lit ari ca, ki človek ni' mogel še do cela poznati njega obrisov, a nad gradom je, kakor kakove straže senca, vspenjal se grob Turhe h, ') ki je bil tudi trdnjava. Ob jezeri so črnele mesta Janina razvaline — delilo jih je od grada le majhno jezerno rame
—	razruščine so temnele tam, kajti uže drugo leto se je Mali-
0 Turbeli — Turki imajo ta običaj, da vsak, katori jo bogatejši, priredi si grob, dokler je še živ. Tudi glasoviti Janinski paša je naredil si na Janinski trdnjavi grob, ki je bil nekova trdnjava, zato jo bil grad Lita-riea tem nedobitnejši.
m ud a sultana vojska gnela vkrog Janina, nje šatori pa so se razprostirali po južni plani prav do Bonila, — da, gneli so se pod šatori celi roji kupcev, tržinarjev in plesalcev: zmes vsakorštiih dobrodružnikov, ki so se bili pritepli z vseli konci n Turske carjev in e in ki so, kakor krokarji, zmerom bili za petami sultanove vojske jatam. Pridno so plenili in pogubni bili vojski vkrog bajraka, zato je zmotnjava bila velika, popolna poguba vojski pa skoraj gotova.
Nikakov krič, nikakoršna lomast o nobeni priliki popreje ni ovadila, da tukaj tabori Turska vojska, ki je po noči jako rada kričava; sedaj pa se je zora še le prikazala na obzoru, a uže je strašen hrup razgrnil se po taboru, po hrupi je pa grozna strelba zagrmela po vsej vojski, v Janin obrnjeni. Ali paša je bil po noči svoje vernike pripeljal iz grada: prebrel je jezerno ožino, ter hotel zgrabiti Turski tabor, ker preverjen je bil, če le nekoliko sramoto zaseče sultanovi vojski, da pogubode nje na-četnika — K ur ši d a pašo, o katerem je znal, da je vreden le malo, kakor vsa njega vojska. Ali paša je znal to, a vendar ga je hotel zgrabiti — učenca bojne znanosti, kakor je bil uže popreje planil na prednike, na tiste haremske pohotneže in z opijem ostrupljene „kreature“, na tiste padišahove miljence. Takoj o prvem skoki na Kuršidove okope je znal, da je okanil se; pa Ali, ki je bilo ime mu „Epirski lev“, ni hotel kar na brado torišča popustiti svojemu sovražniku^ da ne bi na zasmeh ostal onim, ki so se sicer strašno bali ga m ki so njega stopinj prah poljubljali.
„Naprej, naprej!“ — hušknil je Ali v svoji vrsti, ki je bil oplašil jo nenadni odboj, »razpršimo te sužnje, kakor pleve, na vse strani!"
Kar zahrmeli so in na sovraga planili dobrodružniki, kajti malo Ep ir cev je bojevalo za Alija, to so bili v obče z vseh končin dobrodružniki, ki so mu bili za drago plačo prodali svoj život. Največje bilo krščanov se zapada, izlasti Italijanov, ki so trpeli zbog svojih karbonarističnih igrač in služili tujega krutnika. Kolikor je bilo drugih — dosta čudno — to so bili kristijanski uskoci iz Bosne, iz Bolgarske, kjer je bila le pest Mohamedanskih Š kip e tar o v včrna ostala nekdanjemu vezirju, ki so ga po božje čestili.
Ko so bili o naskoki vzeli prve nasipe, umeknili so se Turci; le nekoliko besnili dervišev je se sabljami mahalo po zraku, prokletstvo klicalo na Alija in njega vojščake, a te je smrt zalotila zbog njih besnosti. —
Ali paša si je gladil osivelo brado, mirno smija.1 se — in opomnil je: „Se sem Albanski lev; če tebe, Kuršid" — mislil je — „pol)ijem, tresel, naj se bode Carigrad!“ —
A sedaj ni časa, da bi človek premišljal bodočnost; sedanji hipi zahtevajo dejanja. Ali paša izdere svoj jatagan in sam
svoje vojščake pelje na druge nasipe, katere je tudi osvojil, brez vsakojakega upora.
nTi obabelci!“ — posmehaval se je Ali samoljubo, „ne morejo strpeti mojega oka, ne počakajo jeklene moje vojske. — Naprej!" — zagrmel je svojim vojščakom, „plahih ovac čreda beži pred nami; za njimi, naprej! ne živimo ničesar, kar je sultanovo!“
Radostno je začela vriskati njega vojska; ali takoj je prestal ta vrisek. Oplašeni gledajo na levo in na desno stran, spredaj vihra n Anj e glavni sandšak sultanove vojske; to kaže, da Kuršid paša sam lioče zgrabiti jih z jedrom svoje vojske.
„Pogubljeni smo, pogubljeni . . .!“ — bčga krič od ust do ust med vrstami Alija paše, ki je, vgledavši Kuršid o ve priprave, povesil glavo: »Zvedeli so naše namere, uničene so moje nadeje“ — šepetnil je.
A ni bil dolgo zamišljen, zopet vskloni glavo: „Težak je boj z izdajo, prijatelji!“ — opomnil je zopet s krepkim glasom — Nazaj h gradu!"
Vojska se jame vračati, Ali sam na svojem belci, bega med vrstami, da bi zabranil vsakojak nered.
„Naj nam zastopi pot“ — vskriknil je, »osvobodimo ga se svojim navalom. Kdo jih vodi? — ta nehvaležni sin, Palio-b e g “ — pokaže na desno, kder Turska vojska koraka po bregu ob jezeri — uže daleko ga je bila prehitela. „Ha, ha!“ — 2asmijal se je glasno, „stavi se prav na strel Del - C arreto -vim topovom!“
Ko njegovi vojščaki opazijo to, razveselili so se, razmerno so korakali, kakor da nimajo sovražnika za petami in na obeh straneh.
Kuršid je bil uže dohitel zadnje vojščake Alija paše. »Allah, Allah!“ — zagrne Turki in planejo na dobrodružnike. fje-ti se vstavijo, ustrele — zemlja je pokrita z mrliči, a zopet Golčeč stopajo dalje.
»Izborno!“ — pohvali Ali, po bliskovo se je zaletel k svoji zadnji vojski, „moji ljudje so me zapustili, tujci pa, kristijanje yejo moje sovražnike.1' — A zaničljiv nasmeh je zaigral vkrog Vegovih ust: „Vse prodade ti kavrinje“ — šepetnil je sam feh]i, »tudi svoj život za dobro plačo, pa taki ljudje bi radi svobodo pridobili svoji domovini ?!“ —
, Strašna je sleharnega uskoka osoda! — Služili so tujega Kl’utnika in krvavčli, pa je zasmeh njih delež za to.
Alija paše usoda ni hotela, da bi bil uzdo popustil svojim ^hvaležnim mislim, tudi prednja vojska strelja, vstavila se je sa njega vojska, na vseh strančh se morajo upirati sovražnikovim navalom.
,. Ali p aša se k višku ozre — v grad: »Zakaj ne začne pa-1,1 Bel-C arreto?!“ — zahudi se.
Nad oblačino vojaškega dima v vsem solnčnem lesku še zmerom le strmi grad L i tari c a, topovi zijejo na njem, ali vendar je še vse tiho na gradu, kakor bi z njega ne videli, v kaki nevarnosti je njega gospod in gospodova vojska.
A vendar je vse pripravljeno: ograda je zavarovana s topovi, vojščaki pa samo čakajo znamenja, kedaj naj začno smrt in pogubo bruhati v sultanove jate; vojščaki vidijo svojih tovarišev nevarnost, nestrpno pogledujejo k višku —-* v grobišče Turbeh, od kodar človek leliko vidi vso krajino daleč in na široko, in kjer ob top naslonjen stoji moški v obleki Neapolj-skega dostojnika — gledajo, kakor bi čakali, da jim ta da znak, kedaj naj jemo streljati.
To je Del-Carreto, nekdaj je bil kapitan v Ne a poljski vojski, sedaj pa je uskok in Alijevega topništva načetnik, ki sam uže dve leti sultanove jate zadržuje pred zidovi Janin-skega gradu, da še zmerom z njega zidovja nepokorno plapola Alija paše prapor.
Zategadelj danes ne umo njega malomarnosti — danes, ko je nevarnost bojnih jat, ki se borč pred gradom, tak6 očita; a vzbuhi hude nevolje odmevajo po gradu, ali ker so vajeni ostre kazni, nihče se ne predrzne, da bi strelfl brez načetnikovega ukaza.
Načetnik pogleduje po krajini, ali podoba kaže, da ne vidi boja pred gradom; da ne vidi, kako je Ali v nevarnosti; da ne vidi njegovih vojščakov, kajti sanjarskega oka se je ozrl po gručah vojaškega dima, ki se više in više kupiči, zopet zamisli se in kadar se bistrejše ozrč po krajini, divji ogenj švigne iz njega oka in oblačen nasmeh mu proleti obraz, kakor bi se veselil Alijeve nevarnosti. „Pogine, gotovo pogine" — šepeče, „a jaz potlej41 — o teh besedah umolkne tudi njegov šepet, le mislim je zaupal svojo tajnost.
Strahovitejše in strahovitejše je pred gradom razsajal bojni hrup; nap6sled človek zaradi samega dima ni mogol ločiti ničesar, vsakdo pa je vendar znal to, da se Alijeva vojska ne more več dolgo braniti, kajti derviši v sultanovi vojski so zmagovito zapeli suro: ') „A jutri te napojim s krvijo tvojih sovražnikov!“ Pa Del-Carreto še zmerom ne da nikakoršnega znamenja na strelbo, da bi Alija in njega vojščake obvarovali gotove pogube; v misli vtopljen, zdi se človeku, da ne vidi in ne sliši ničesar vkrog sebe, saj ni videl ni, da je prekrasno vz-rastla ženska naglo približala se iz grada — iz tistega oddelka, kjer Ali se svojim haremom vred biva. Nje obleka, polu ju-trovska, priča, da ta krasota ni haremska hči, da ni Turke-stanske krvi; saj da je Turkinja, če prav se zavojem zahalena,
') S11 ra je oddelek v koranu, koran pa je verska knjiga, ki je prorok Mohamed sam spisal jo.
kakor ta krasotica, ne upala bi se stopiti med vojščake, na prostor velike nevarnosti. Stopala je naravnost k Turbehu — in po stopnicah na ravnost na planoto robatega ostrostolpa. Nekoliko korakov daleč za njo je prikazal se Alijev nezvestnik — sajid Selim z golim jataganom, zato da bi takoj pokaznil vsak drzovit pogled v krasotico.
Ko krasotica stopi na planoto, kjer je Del-Carretoob topu malomarno slonel, odgrne zavoj: nje velekrasno obličje je rudelo, kakor rudi solnce, ko zahaje; sedaj še le je D el-Čar-reto probudil se: ozr6 se v krasotico, pogleda jej v obličje — in stresne se, oko se mu je vnelo in žejno pije nje ljubeznivost, njegova usta pa so iznenajena, šepetnila: „Nekibe“!
Krasotica ni opazila tega, temuč stopila je k topu, dotek-nila se gorečega prižigalnika in hotela zapaliti.
„Kaj činiš, draga krasotica?!“ — začudi se Del-Carreto, prime jo za roko in prižigalnik izvije jej iz nje: „Kaj bi rada • . .	— govoril je, a obraz se mu je pomračil, „nikar, naj sam
zaprem si pot do blaginje!“
Jezno gaje pogledala N ek ib e in opomnila: „Ha, slutila sem to, sanjariš o blagosti, drzovitež! Izdajico jaz črtim!“ — dejala je zaničljivo.
Pa ni slišal nje besed, strel se je bil oglasil, razlegnil se l'e po gradu glasen „urra“ in takoj premenil v ognjeno smrt — v smrt, ki je pogubo bruhala iz sebe.
Selim je stal zadaj, na videz je bil mlačen, a ni jedne besede ni preslišalo njegovo tenko uho, ni jedne premembe krasotici na obličji, stražniku na obrazi ni zamudilo njegovo prekanjeno ok6.
Pred gradom je utihnilo bedastih dervišev petje; Del-parreto — omotil ga je boj — nima ni oka, niti uha posvečenega ničemur drugemu, nego boju in vojski, zato zna, da so derviši omolknili. Ovije svoj meč z belim robcem, a jedva je trikrat, nad glavo zatočil ga, utihnila je strelba na gradu. Veter, ki veje od H im e ta, raznesel je dim v gručah na svojih perotih, zato lehko vidiš, kako na vse strani prhajo P ah o- bega jate, ki so zastopale pot do grada — vidiš Alija, kako bega po bojišči in razpojeno vojsko zopet razvrščuje; leliko ga poznaš: v rudeči obleki je na belem konji, kakor bi se bil nalašč nastavil za tarčo svojim sovražnikom; ali ogibljejo se ga olovnice, kakor bi l)il zavarovan mu život.
Kuršid je tudi blezu uže pregledal bojišče, gotovo se je Preveril, da se Ali se svojo vojsko vred otme, da ne pogine na horišči, dasi popreje ni veroval tega, kajti besnejše tišči zadaj v Alijeve — zopet urejene jate, njega bajrak plapola v prednjih vrstah; ker je svobodna Pa ho-bega vojska in ker ima pot h gradu svobodno, zato Alijevi vojščaki stopajo le počasi, samo sedaj pa sedaj se vstavijo in kruto odbijajo Kuršid a.
Neki!)e je nenehoma sč svojega visocega stališča pazila na vsak bojni gibljaj, radostno je žarelo nje oko, ko je videla, da se prve Alijeve vrste na brodu po jezeru uže bližajo gradu.
»Zgodilo se je po tvoji volji, gospodarica moja“ — spregovoril je in va-njo obrnil se Del-Carreto, „s svojo roko sem svoje nadeje zatrl na dolgo časa •— da, morda za zmerom!“
„Ali sme človek41 — povprašala je in oponesla Nekibe, „go-jiti nadejo v prsih, ki so krvavo izdajo krila v sebi?“ —
Dostojnik je zarudel: „Ali izdajo imenuješ ti moje priza-detje, da bi pritrudil si zemski raj ? Ce je to res, prizanesi; ta, ki gleda v solnce, oslepi prav tak6, kakor sem oslepel jaz po tvoji krasoti; po sedaj ti hočem hvaležen biti sč svojo vernostjo. “
Nekibe je zarudela in obličje zagrnila se zavojem: „Ali ne vidiš sajida, neprevidnež?“ — šepetnila je.
„Ha, zmerom le ta starec in njega vohonje!“ — vskipel je Del-Carreto, „ali bode še dolgo stal med teboj in menoj, gospodarica moja? — ali je mogoče, da mu njega krutosti pripri-dijo kaj mnogo dobička ?“ —
„Meni je bil milostiv" — živo odgovori Nekibe, „zato pa sem mu hvalo dolžna do svoje smrti.“
„Gorje meni!“ —zaječal je Del-Carreto, »pokazala si mi žarek svoje milosti, ali obotavljaš se napojiti moja suha, moja žejna ustna; varaš me, sama skrb me umoril"
„Karol“! — šepetne Nekibe in desnico položi na srce. „Kaj pomaga vse“ — govoril je dalje Del-Carreto razgret, „dokler je ta starec živ, nečeš mi biti milostiva, a jaz sem osamel, osamelo je moje življenje, ni povedati ne smem, fcak6 te neizmerno čestim.“
Nekibe povesi glavo in nekoliko hipov je močno zami-ljena: „ Danes zvečer v moji kapeli!“ — dejala je poluglasno in stopila na kraj ostrostolpa.
„Vendar imam zopet srečen hip v svojem življenji, oplenjenem vse radosti“ — šepetnil je Del-Carreto: „gledi, gospodarica moja, kako oslavim današnji dan!“
Nagnil se je k topu, delal'je skrbno; prednja Alijeva vojska je stopala v grad, poslednja pa je K ur š id a odbijala. Videl si Alija, kako se je postavil v najzadnejše vrste svoje vojske, prijel za puško, mirno name meril, a zgruzil se je raz svojega konja Skutarski „muteselim“, imel je zelen turban, ki je pričal, da je gospodar proroka Mohameda potomec. To je bil hraber Turek, njega junaštvo, njega osobe, prorokovega potomca svetost je močno vplivala na Kuršidovo vojsko; zaradi njega smrti je, kakor bi trenil, vgasnila hrabrost v vrstah, ki je nače-toval jim, zajelo jih je sovražnikovo orožje.
Po tem dogodki K u r š i d sam zgrabi svoj bunčuk , dvigne ga visoko nad glavo, in na čelu svojim vojščakom, ki je ta do-godjaj zopet razpalil jih, zažene se za Alijem, zato čla bi ko-
likor bi bilo moči okvaril ga še poslednji hip; dobro je znal, vsak Alijev vojščak — ali ubit, ali zaločen — da je nenamest-ljiva izguba, sam pa, če mu pogine sto vojnikov, da jih takoj lehko namesti z drugo stotino. To se je godilo, ko je D e 1 - C a r-r e t o uredoval svoj top.
„Dober strelec si ti, stari vezir!“ — vsklikne Del-Car-reto, ko je videl učinek Alijevega strelu, „za sv. Janu vari ja, ') dokažem ti, da jaz znam še bolje streljati!“
Blisek in grom bruhne iz topa, krogla žvižgne obokoma, a Kur ši do v bunčuk pade na ravnost na zemljo, odbila mu je krogla drog blizu nad roko.
„Tak6 bi tudi tvoja glava, Kuršid, lehko odletela!" — opomnil je mirno Del-Carreto, „ali nečem, da bi ti sč svojim životom plačal, ker nisem mogel veren biti najini poboti.1'
Kuršid se stresne, ozre se v grad, zagleda strelca, v zrak pljune — na znamenje svoje zaničljivosti in srditosti, in vojski ukaže: „Nazaj!“ — a mirno je poslednja vojska Alija paše prepeljala se po jezerni ožini.
„Otel se je!“ — šepetnila je Ne k ib e in otišla na ravnost h gradu, saj id Selim pa je korakal za-njo. Slišala je Alija paše glas, ki se je razlegal gradu po notrini — glas: „Sultan-sko plačilo tistemu, kateri mi zv6 današnjega boja izdajico!" Te besede so jo napolnile z grozo, pospešila je svoje korake, kakor bi se bila bala, da bi nje groza ne izdala izdajice.
II
V	gradu in doli v Kuršidovem taboru je grobovo tiho. Bili so se do polu dnfe, sedaj pa počivajo po krvavem deli. Dim je legel po zemlji, nekoliko pa je razgubilo se ga goram po temenih — goram, ki ob njih omodrele robove solnce lomi svoje žarke o zapadi, krvavo zahaja, kakor bi se bilo napojilo s kr-vijo, prolito na Jan inski plani.
Grad Litarica in njega stolpi so v rudečem žaru, a okna in pobite šipe po oknih v odlesku odbijajo plamen od sebe. Solnčni žarki igrajo gradu po zidovji, izvedavo ogledujejo luknje, ki so jih olovnice zvrtale v zidje, zaman pa se trudijo, da bi prodrli podolgovato okno na voglu stolpa, pobarvano steklo jim brani prodor. Malo je v gradu bilo jih, ki so videli prostor, okrašen s pobarvanim oknom — prostor, kamor je solnce zaman trudilo se, da bi se vkradlo. Le temna svitloba, kakor skozi kakov zavoj, prodira v notrino, a da sredi oboka srebrna svetilnica, viseča na srebrnih verižicah, ne razsvitljuje majhne kapele, jedva bi človek
') Sv. Januvarij je varuh (patron) Neapolitanom.
po dnevi o tej temotni svitlobi videl oltar, na oltarji pa svete vere znamenje — križ nad umeteljnim obrazom sv. Krnčeve Roditeljice. Na stopnici pred oltarjem kleči krasno vzrastla ženska, zamaknjena v molitvo; nje obličja ne vidiš lehko; dasi je bila odgrnila zavoj, zaslonila si ga je z dlanjo in goreče glavo sklanja prav do stopnjice pred oltarjem. Vse tiho je po kapelici, da bi lehko slišal vsako genotje nje molečih usten, ali ničesar ne čuješ, le časih se mrkel vzdih privije iz nje prsi in po vzdihi se vselej stresne, potlej pa je zopet vse tiho. Tako v misli vtop-ljena ne vidi, da se solnce uže nagiblje na zapad, da jo v svetišči, ki je po dnevi temno, objemlje gostejša in 'gostejša tema, ne vidi ni — da se vrata za njo na lehko odpirajo in da paša sam lehko stopajoč prihaje v kapelico.
Vse njega telo kaže genotje, goreče je svoje sanjarske oči vprl v krasno molilko — a malo po malo je vgašal njega strasti ogenj, njega obraz, iz početka zarudel, vpokojil se je, in z globočini vzdihom je olajšal si tesne prsi.
Molilka, probujena iz svetih misli, vstane oplašena, a obrne se v Alija, še hujše obledi in se zavojem zagrne si obličje.
„Nekibe, ha!“ — razhudi se zopet Ali, njega bistro ok6 ni zamudilo ni jedne premembe v nje oku, niti na nje obličji.
„I)ovoli, gospod!“ — spregovori Nekibe poluglasno, stopi k oltarju, pogrne ga s prostorom in obrne sev Alija: „Poslušna sem tvojim ukazom!" — opomni, roci prekriža na prsih in skloni glavo.
„Ali je uže dolgo" — povpraša —• ker je bil jezen: z drhtečim glasom, „kar se bojiš mojega prihoda, kar skrivaš meni svoje obličje? — Ha, še sem gradu gospod, pa tudi pokoriti znam še svojih sužnjev oholost."
O teh besedah je odgrnil zavoj z nje obličja. Nekibe ni branila, mirno je stala, le solza je zalesketala jej v oku. A1 i paša ostrmi, toda on, ki je o njem znana bila prislovica, da kri veje iz njega diha, povesil je giavo pred solzo te ženske, skoraj proseče sklenil roci in zopet izgovoril nje ime. Nekibe je sklonila se k njemu, prijela ga za roko, A1 i pa je začutil poljub in solzo na roci.
„Ne, nisi me izdala, nisi zapustila nesrečneža 1“ — vskliknil je radostno in hotel pritisniti jo k sebi; ali Nekibe je nežno izvila se mu iz roke: „Prizanesi mi, gospod! tak izraz srčnih čutov v Božji hiši ni na pravem mestu!“
„Ali je znamenje iskre vdanosti greh pred obličjem tvojega Boga?“ — povpraša Ali paša, „a bodi, jaz se ne karam s tej boj, tudi z našimi „ulemi“ se nisem pričkal, dasi znam, kako lažejo, kakor sleparji. Kaj je meni do vere, ne briga me kaj tacega; pa vendar ne“ — osupne ta hip, — „ne veruj tega; saj sem o vsaki priliki nalašč poiskal te na tem mestu, ker znam, da se bojiš svojega Boga in ne lažeš vpričo njega obličja.11
»Dragi gospod!“ — začudi se Nekibe.
„Molči!“ — segne jej v besedo paša, opre se ob steno, roci dene na prsi in nekoliko hipov gleda N e k i b o, ta pa je pokorno čakala njega ukaza.
„Nekibe“! — jel je po nekolikih hipih govoriti, Jedrna ti si bila moje blaginje zvezda, vsega sem se naveličal, le po tvoji navzočnosti sem hrepenel, kakor jelen koprni po čvrstem studenci; ljudje so me naučili zaničevati ljudi, ti sama si priča, da sem se preveril, da je človek lepša stvar, nego je pes, ki ga lehko brcnem od svojega divana; ti si mi bila vse; A11 a h mi je priča, nisi več tista, ki si bila!“ — vskliknil je srdito. .
»Dovoli mi, da povem11 — rekel je, ker je videl, da se je Nekibe zgenila, da bi mu odgovorila. „Ko bi se tega branila, legala bi; laž pa pred obličjem tvojega Boga, praviš, da je grehota!“
Nekibe povesi glavo, lica jej obledč in prsi se jej dvigajo od notranjega boja, ni mogla braniti se mu, a to je ožilo jej prsi.
Po nekolikih hipih Ali oblačnega oka pogleda krasotico v zadregi, z dlanjo otare si obraz in samemu sebi, vendar glasno spregovori: „Hm, starec ne more nikakor zahtevati take česti, s kakoršno se blagosti krepak mladenič; dasi je starčevo srce še zmerom ognjeno, vendar njega obraza brazde ne razvnemljo v nikomer česti. “
„Znam to, znam pa tudi . . .	— zarudel je in trpek za-
smeh se mu je privil iz ust . . . „vendar se zadovoljujem se zaničljivostjo, s prevaro, čudovito je to!“
Po teh besedah umolkne, Nekibe se trese in zopet potrpežljivo gleda starca, ki je menila, da je hvaležnost dolžna mu.
„Yse me je zapustilo” — začel je po nekolikem časi zopet govoriti, „moj ljud, moji sorodnici, ki so lizali mojih stopinj prah, zapustili so me, ko lutro je bledeti začela moje sreče zvezda; ali kaj mi je do njih, lehko jih pogrešam, te kukavice; toda sinovi so me izdali, pa sem jili tako močno ljubil; naskrbel sem se zftnje, le zanje sem trpel, pa so me izdali; če me izdaš še ti“ — obrnil seje v Nekibo, „pa bodem osamel stal na konci svojega života."
„Nikoli te ne zapustim, nikoli te ne izdam" — vskliknila je Nekibe in zgruzila se mu pred nogi.
Paša je božal jej lice, kakor kacemu dečku: »Zahvaljujem se ti“ — dejal je, „za žrtvo . . . .“
„Za kakšno žrtvo, dragi gospod?" — povpraša Nekibe in ozre se vanj.
„Silo delati srcu, veselje zaničevati na ljubav starcu, ka-koršen sem jaz, ali ni to žrtvaV“ — povpraša Ali zopet.
Nekibe z nova povesi glavo, globok vzdih je privil se jej iz prsi.
Paša se stresne, oko se mu je zabliskalo od same jeze. „Ha, preveril sem se!“ — šepetnil je sam sebi , zamislil se, po nekolikih hipih pa je zopet s poprejšnjim, sedaj nekoliko žalostnim glasom dalje govoril: „Osemnaist let je tega, kar so bili Urahorci ') mojo pravično jezo sklicali nase. Menili so, varni biti v zavetji krščanskih Francozov, ali jaz sem vendar pokaznil njih oholost: mesto je zajela propast, meščane smrt. Kar pribeži pred jednim mojih ljudi neka — blezu petletna deklica, beži na ravnost k meni, skrije se meni med nogi, jaz jo skrijem besnosti svojih vojščakov, nje krič je ganil milost v meni, a pomilostil sem vse še žive Ur ah or c e.'2) Ta deklica si bila ti, N e k i b e! Povedi sama, ali sem kedaj izneveril se prisegi, da hočem zmerom biti tvoj varuh ?“ —
„Nisi se izneveril jej ne“ — odgovori N ek ib e, a zmerom se je osrčje še treslo v njej, „kakor se tudi jaz nisem izneverila svoji obljubi, da ti bodem hvaležna do smrti; ali nikar ne meni, da sem ti tako hvaležna zato, ker si mi život otel; tačasne groze prizor in prizor tačasnega krvavega boja me še zmerom časi probuja iz spanja, v katerem videvam okrvavljeno truplo svojega očeta in svojih bratov trupe, in o taki priliki se vselej moje srce odvrača od tebe.“
Paša se stresne.
„Daj, da sedaj tudi jaz dopovem, dragi gospod,“ — govori N ek ib e s krepkim glasom, „v Božji hiši sem sedaj, resnico hočeš slišati, resnico tudi zvčš. — Ali ker mi nisi vzel vere , ker nisi odtujil mi Boga, ki z njega pomočjo upam, da se izveličam, zato sem ti svojo hvaležnost posvetila na veke in pokojim se z nado, da tudi tam pred prestolom nebeškega sodnika moja prošnja in prošnja vseh, katere si pomilostil zaradi mojega žalovanja, tehtnico zmore tvojih redkih dobrih dejanj teža “
N ek ib e je bila premočno ganjena, zato je umolknila. Ali paša, ki je dosle skrbno poslušal jo, ni mogel upirati se nje prepričevalnim besedam. „Res je to — res" — šepetnil je ne-hotoma, „kristijanka se spomina tudi tega, kar je čaka po smrti. A Mohamed — aj! — Mohamed? prorok? — ta je sedaj prah in pepel, kar bodemo mi nekdaj, jaz sem sedaj prorok!“ *) Zopet se je zamislil. „Res sem prorok bil nekdaj11 —• opomnil je polughisno po nekolikih hipih, „ljudje kukavice, vcepili so s&
') Urahori — mosto v dolenjom Epiri, zaupalo so jo — Francoskemu varstvu, ko jo bil Francoski general Duh a in el osvojil otok Korfu. Znali so Urahorci, da bi Ali z njih mostom rad povočal svojo krvavo vlado. Pa Ali ni dal kaliti svojo namere, zato jo tem zvitejši bil do Francozov. Povabil je bil Francoskih posadok po kristijanskih mestih na Epiri, nacetnika generala Iti)" seja — in ko je ta z noko Grkinjo v Janini slavil svojo svatbo, zgrabil j0 paša Urahorce, pobil Francosko posadko in zakrivil so neznanskih krutosti.
’) To jo resnica.
’) Tako je paša govoril, kadar jo oholost vskipola v njom.
svojo mrzkostjo to misel v mč, a vendar so se vlastni sinovi izneverili mi, jaz nisem prorok. — Ali je to tak6, ali tako11 — premišljal je, „moja usoda je, to priča vedeštvo in moje srce, navezana na usodo te kristijanke, da me do cela ne zavrže, smijal se bodem, Kuršid, tebi in tvojemu padišaliu (sultanu)!“ A nagnil se je k devici, ki je klečala pred njim, in poljubil jo je na čelo: »Hvala na hvaležnosti; to pač ni ljubezen, ali vendar se ti zahvaljujem; saj jaz starec moram zadovoljen biti tudi z drobtinico tvoje milosti. A zatorej ker ti vere nisem vzel, zategadelj sodiš, da te hvaležnost veže name, dejala si, kaj ne V — Srečen sem zatorej; N ek ib e, gotovo je, da mi bodeš na veke hvaležna, da mi noben izdajalec ne prevzame tvoje hvaležnosti, kakor mi je danes nekdo vzel zmago. Čuj, hočem in poskrbel sem, da se tvoji verci in sorodniki osvobode sultanove sužnosti, a prav ta-le čas je vstala uže vsa Moreja, trdnjava za trdnjavo se vrsti Grkom v last; če le še leto dni sultanovo vojsko zadržim pred svojim gradom, pa se osvobode Grki.“
N ek ib e je radostno poslušala njega besede, ni se jih nadejala, kar plamikale so jej oči, a ko je bil paša uže nehal govoriti , ni odgovorila prav nič, tako močno je ta vest vplivala nanjo.
„Ali je to resnica, ali je pošteno res to ?“ — povprašala je radostno z drhtečim glasom.
„Dvomiš li o resničnosti mojih besed?“ — vpraša Ali Paša. »Dal sem Sulijotom zopet njih gore, to je bil početek, a Grke sem pošegetal z nadejo v mojo pomoč, da so vstali na Sunite, to bode sultanove pogube konec. Allah! ali so tam —
V	Carigradskem serajlu verovali, če mi izneverijo prijatelje in domovino, da usahnem, kakor drevo, ki mu veje porobijo? — Ce prav sem prikovan k svojemu gradu, vendar sem najkrva-vejše rane zasekal sultanovi carjevini, a da moram poginiti, Grki bodo svobodni, sultanova moč pa bode izpodkopana.1*
Nek ib e ni slutila sebičnosti, ki je tičala v Alijevih besedah, popolnoma je bila dušo omamila jej misel: »Svobodni so Grki, moji kristijanski bratje — svobodni so!“
„In to si ti učinil, gospod moj?!11 — vskliknila je navdušena, „nu, prisezam ti, da zapodim vsakojako misel, ki bi ne dihala vdanosti, hvaležnosti do tebe, zato da bi vsaj, kolikor jaz Norem, poplačala ti, kar ti je dolžan moj narod. Poplačal naj ti bode Bog v večnosti, kakor te bode blagoslavljal narod — osvobojen!"
Po teh besedah mu poljubi roci. Strastne ljubezni radost šviga starcu iz 6ka in prežene mu brazde raz čelo in z obraza; starec objame devico in pritisne jo k svojemu srcu.
»Nikar tako!11 — šepčtnila je N ek ib e, „v Božji hiši smemo 1® moliti, in molila bodem zate in za svoj rod, gospod moj 1“
Letopis 1881.	^
Te besede so vse razvnetje zbrisale z Alijevega obraza, stresnil se je, izpustil je iz naročja N ek ib o in'z obema rokama zastri si obraz. „Rod moj?!“ — šepetnil je, »zapustili so me sinovi, sam sem na sveti sedaj, jaz ■— starec nimam nikakovega rodu. Ali“ — ojačil se je zopet in roko stegnil po Neki bo, ki ni opazila svojih besed vpliva na Alija, ter je pokleknila na stopnico pred oltarjem — poluglasno je dalje govoril: „Toda le moli, moleča zabiš svojega srca glas“ — omolknil je, »hvaležnost— šepčtnil je sam sebi, „lepa beseda je to, ali razprši o boji z ljubeznijo tak6, kakor mehur iz mjila, a jaz poskrbim, da se bodoče nič več v ta boj ne vkrade tvoja hvaležnost!"
Paša tiho otide iz kapelice.
Iz početka je N ek ib e, kar je podoba kazala, jako zamišljena bila v molitvo; ali molitva hladi razgreto misel, devica pa ni imela pokoja, dvigale so se jej prsi, čudovito je igralo jej oko, da-si ni motrilo nikakoršnih predmetov pred seboj. Solnce je bilo uže davno zašlo, le oskromna svitloba v svetilnici je raz-svitljevala kapelico, da si težko poznal posamezne predmete, ker so bili sedaj v senci, sedaj so zopet pokazali se, kakor je mežikajoča svitloba v svetilnici igrala ž njimi.
Nenadoma pa vstane, nje obličje je obledelo, pa zopet za-nulelo, jedva si z daleč začul tih šumot na hodniku, a devica je vendar le jela tresti se, kar je pričalo, da se nje misli niso motile z molitvo.
„Hagia Grlykys! Hagia Glykys!“') — vsklikne in roki vspenja k oltarju, „krepčaj me sedaj, moja najtrpkeiša ura prihaje sedaj!“ Ozre se v vrata, ki se takoj na lahko odpro, skozi pa stopi D el-C ar ret o. Predno je ta zaprl vrata, videl si, da je prednje šinila človeška senca, a da oba nista bila razvneta, videla bi bila S el im a, vezirovega saj id a.
„Tu sem“ — spregovoril je poluglasno Del-Carreto in vrata zaprl za seboj, „tu sem—jaz verni suženj tvojih ukazov.41
N ek ib e se ni oglasila, temuč, kakor bi se bila zbala tega glasa in ogovora, zastrla si je obličje s6 zavojem. Del-Carreto je opazil to in zgruzil se jej pred nogi:’ „Ti si ukazala, duša“ — opomnil je skoraj glasno, „tukaj klečim in prosim te, smili se me!“
Nekibe šine k oltarju, prestor potegne z njega, poklekne in strastno vsklikne: „Tukaj prosi usmiljenja, prosi ga sebi in meni!“
„Klanjam se najsvetejši Gosp6“ — opomnil je nehotoma Del-Carreto, prenaglil se je bil, „ali če se mene usmiliš ti, gospodarica moja, menim, da bode tudi Mati Božja milostiva mojim grehom.11
Ta opomnja je globoko vrezala Nekibo, morala se je opreti ob zid: „Karol!“ — spregovorila je po nekolikih hipih
') Tako Grki simboliški iuiouujcjo Mater 13ožjo.
z drhtečim glasom, »Karol, ne govori tako z menoj, ne smem, ne morem te poslušati.11
Osupnil je ognjeni Nea polita n, nem in oplašen se je ozrl v Nekibo.
„Novič sem prisegla Najsvetejši Gospe“ — govorila je dalje Nekibe, „prisegla sem, da z Grško vred svoj život in svojo blagost iz zgolj hvaležnosti žrtvujem svojemu dobrotniku."
„Ali Grška?“ — povpraša Del-Careto v svojem rastočem plahu.
„D&“ — potrpi Nekibe, „on je poskrbel, da so Grki vstali na zmagoslavno vojsko, a Križa ne bodo več suvali v blato, in kristijanov ne bodo več mučili zbog svete vere.“
Zaničljiv smeh je zaigral Del-Carretu vlcrog usten. »Slišal sem to — slišal“ — opomnil je, „ali varaš se, da je Ali Jan inski Grški svobodi na ljubo na boj vzburil Grke. Paša, ki še nikoli ni oslavil se z nikakoršnim dobrim dejanjem, tudi Grkov ni podrezal, naj vstanejo, zat6, da se osvobodijo, temuč učinil je to na svoj prid, odbral je Grke za svoje zaveznike zato, da samega sebe otme.“
„Ne govori dalje“ — skočila	mu je v besedo	Nekibe raz-
paljena, „ne	pristuje to,	da bi ga	grdil ti, ki si ga danes hotel
izdati."
„To je	bolestno*1 —	šepčtne	Del-Carreto	in glavo povesi. „Kar	sem učinil“	— jame	zopet govoriti	po nekolikem
časi in vskloni glavo, „učinil sem zaradi same čestf do tebe; Alija nisem izdal, pač pa sem uničil svoje namere, ker sem se vmesil v vojsko krutnikovo, ki so ga vlastni sini zapustili. Ali nikoli se nisem zavezal njemu, da ga bodem služil, temuč zavezal sem se tebi pred tremi leti, ko sem te bil prvič zagledal na jezeru, kjer si menila, da te nihče ne vidi, pa si zavoj odgrnila se svojega obličja. Po tistem časi sem tvoj suženj, a da uporni prapor Alija paše zmerom še plapola na Jan in s k ih gradil ah (šancah), za to naj se Ali zahvaljuje le moji česti do tebe, pa hrabrosti mojih tovarišev. Menil sem, da tolika žrtva gane tvoje srce, ali okanila me je nadeja, preverjen sem, da sem bil, kakor sem danes, zmerom le tvoje volje igrača.11
Poslednje Del-Carreto ve besede so bile nežen očitek, bolesten je bil njega glas, kakor bi bil mrtvaški zvon smrtno uro popeval njega nadejam. Obrnil se je in stopal polagoma k durim.
Nekibe se je tresla o njega besedah, hud ogenj z vso svojo močjo je vsplamtel jej v prsih, a ko se je bil obrnil od nje, zdelo Se jej je> da srce poka v njej, sapa se jej je zapirala, bolesten, obupljiv vskrik: „Karol“! — prikipel je iz nje tesnili prsi.
Dostojnik se obrne, Nekibe je klečala in roci stezala proti
njemu.
Ta hip je zopet pri njej. „Nekibe, duša moja!“ — razveselil se je in roci poljubil jej.
A duri se tihotno odpr6, saj id Selim pogleda v kapelico in vidi oba — drugega pred drugim, nekolikrat stresne glavo, kar plamikalo mu je oko — in nehotoma je segnil po kinžal, po njega držaj za pasom. „Prokletec“! — šepetuil je, ali prčcej je na pol goli kinžal porinil v nožnico in zopet tiho zaprl duri.
„Tvoja duša je moja duša“ — razveseli se D el-Ca rreto, „ne zamenil bi sedaj svoje usode z blaginjo Gospodovih angeljev, „tvoja duša je moja imovina!“
„Da, tvoja je moja duša“ — šepetne Nekibe, „ali prosim te, potrpi z menoj!“
„Govori, draga moja duša!“ — rekel je Del-Carreto, „poželi, kar koli ti je drago, vsaka tvoja želja je in bode tvojemu služniku ukaz."
„Ti si obljubil to" — opomni Nekibe, „jaz pa verujem tvojim besedam."
Po teh besedah korakne od njega. „Karol, nikar ne poželi več“ — rekla je, „da bi se zopet tako sešla kedaj, ne smem ti biti več, nego prijateljica!"
„Ha!“ — začudi se strastni mož, „to ne tiči v moji obljubi, to ni mogoče!"
„Ali hočeš razdreti svojo obljubo?11 — povpraša Nekibe nekako trpko.
»Zahtevaj, kar hočeš“ — vskliknil je strastno Del-Carreto, »zahtevaj moj život, da bi pa zavrgel svojo čast do tebe, te muke nikar ne zahtevaj od mene!“
„Kaj, muka?“ — povpraša Nekibe, „kateri naju trpi večjo muko? — ali ti, ki si moški in ki mu telesna moč kroti srčno bolest, ali jaz, ženska, ki sem še le sedaj začutila v sebi ogenj in vso njega neodbitnost — jaz, ki sem o svoji osamelosti brezi vsakojake pomoči v moči tega ognja, pa vendar temu tvojemu boju nepodobnemu boju rajša izročam se, nego, da bi se izneverila svoji prisegi, nego da bi svojo dušo pogubila na vekov veke. Ali bi rad, da bi smrtno uro z grozo spominala se svoje česti do tebe? — Karol, dragi Karol! tega ne terjaš od mene, tega ne moreš zahtevati! Praviš, da me čestiš, o! zatorej se me smiluj, jaz sem ženska in čutim, da bi tvojih prošenj ne odbijala dolgo." —
„Vdana si neverniku!“ — opomni D el-Carreto.
„Ali njemu sem jaz, kristjanka, vernost in hvaležnost do smrti prisegla pred obrazom svojega križanega Izveličarja“ —■ skočila mu Je ognjeno v besedo; „a to prisego sem vpričo obličja Matere Božje zatrdila pred tvojim prihodom. Nikar me ne sili, da bi pogubila svojo dušo, to zahtevam od tebe, to bodi dokaz, da si moj prijatelj!“
Po teh besedah je strmela vanj in roci imela skleneni.
Del-Carr e to se ni upal odgovoriti jej, le boj, ki je vrel v njega prsih, kazal je njega obraz; naposled pa se ojači, vskloni
glavo, roko položi na srce in poluglasno spregovori: „Zgodi se tvoja volja.“
„Hvala ti, Karol moj!“ — razveselila se je Nekibe in pritisnila se mu k prsim. „Sedaj še le ti lehko razodevljem, da sem vsa — tvoja prijateljica in da ti bodem prijateljica tudi po smrti, zavarovana ostane v mojem srci najina prijazen prav do tistega dne, ko se bodeva zopet videla — v večnosti. Veren bodi tudi ti spominu na moje prijateljstvo, na to uro, na uro najine žrtve, najine ločitve!“
Nje glas' se je hujše in hujše tresel; o poslednjih besedah se je zar6silo jej oko, skoraj krčevito sta nje roči oklepali dragemu prijatelju vrat, pritisnila je svoja ustna k njega ustnom; a stopila je od njega, še jedenkrat se je ozrla vanj, solze so se kar vdrle jej iz oči, zakrila si je obličje z dlanima.
Del-Carreto se počasi obrne, predno pa je koraknil, da odide, ozre se še jedenkrat v N e k i b o, skoči k njej, objame jo, poljubi na čelo, ter vsklikne: „Z Bogom na veke, prijateljica!“ — pa pobegne.
„Z Bogom, prijatelj moj!“ — šepetne Nekibe za njim, zgruzi se pred oltar na koleni — in razvneta pomoli: „Mati Božja, mati žalostna! klicala sem te na pomoč, a ti si me krepčala o najtrpkejši uri mojega života, vzprimi, o vzprimi te ure žrtvo in prosi svojega Sina, da mi odpusti grehe!“
Del-Carreto je brzo stopal po temnem hodniku, ko pa pride do vrat, vidi, da so zaprta, čudovito! popreje se nikoli ni pripetilo to. Ker je bil še do cela zmočen zaradi stoprav mino-lega prizora, ni bil zmožen nikakoršne jasne misli, nehotoma je segnil po zapah, da bi ga odmeknil — kar se nasprotni hodnik razsvetli, a predno je Del-Carreto oglednil se, vsuli so se oroženci vkrog njega; o prvem pogledi je spoznal, da so to Mohamedanski Ep ir o ti, telesna vezirjeva straža. Takoj je čutil, da je zaločen , zamašili so mu usta, zato da bi njega krič ne oplašil kristijanske posadke v gradu, ali pa morda Nekibe same? — Spoznal ,je svojo usodo. ,,Z Bogom, Nekibe, živa se ne bodeva videla nikoli več“ — mislil je njega duh, „kedaj pa smrt združi tebe z menoj ? — ali bodem dolgo še čakal, da se zvrši tvoja obljuba ?“ —
Motil pa se je Del-Carreto, ker je menil, da ga takoj odpeljejo na morišče. Popreje, nego se je nadejal, stal je pred vezirom, ki je bil razsrjen, zaničljiv smeh je bulmil iz njega, ko so bili nesrečneža pripeljali predenj. Nekoliko časa je gledal ga besno tako, da se kolena treso in sapa zapira tistemu, katerega takovo oko pogleduje; Del-Carreto pa je nasprotoval temu pogledu, neoplašeno je tudi 011 gledal Alija.
„Kukavica!“ — zagrmel je Ali, „ali tak6 plačuješ moje dobrote, mojo vero v te? — Ni bila ne tajna mi tvoja drzovi-tost, s katero si se upal ozreti se v gospodarico mojega srca v gospodarico, ki j« dražja mi, nego vsi moji zakladi — d&,
dražja, nego moje življenje. A da se dosle niso vresničile tvoje zvijače, zahvaliti se moram le . . .	— stresnil se je . . . „hva-
ležnostni ljubezni1* — šepetnil je sam sebi. Zopet je svoje du-šljivo oko vprl v Del-Carreta. „Dvakrat si me izdal danes, očito je, da si samo ti kriv našega današnjega poboja; a ti si se drznil. . . .“
„Prokletec!“ — hušknili so razkačeni Moliamedanje in zlobno svoje oči vprli v zločinca, prorokovci so menili, da na sveti ni večjega hudobneža, nego je D el-C ar ret o.
„Poberi se izpred mene!“ — zadrl se je paša, „Ali Selim!“ — zarohnel je in obrnil sev svojega sajida, „znaš mojo sodbo!“ — Vrgel je svoj čibuk v zajetnika, to je bilo znamenje, da ga izroča samoljubnosti svoje divje zlote.
Odvlekli so ga, šli so z njim skozi stranska vrata iz grada; pri bregu se je zibal dovolj prostoren čoln, zanesli so vanj nesrečneža, ki so mu bili zvezali nogi. Odrinili so od brega in ko so na drugi strani bili stopili na suho, odsekali so mu roci in nogi. Ker je imel usta zamašena, nesrečnež ni mogel ni z jednim vsknkom olajšati svojih bolečin, a ker so ga bolesti zmogle, obležal je v temi.
Noč je bila minola; trepetali so na iztoku še le prvi jutranji žarki; kristijanska posadka se je v gradu Litarici v gruče zbirala brezi vezirovega ukaza — in od gruče do gruče, od ust do ustje bežal šepet: „Del-Carreto!“
Straža pri velikih vratih je videla tajno ponočno odpravo. Ker je radovednost šegetala jo, preplulo je nekoliko jih jezerno ožino in ti so bili svedoki, da je sodba zadela nesrečnega Del-Carreta; ko so bili Alijevi rablji otišli, stopili so k nesrečniku, in ker so kapitana poznali, da je hraber, in čestili ga zbog njega vojevitosti, prisegli so, da se osvetijo Jan inskem n ve-ziru. Ovezali so rane svojemu kapitanu in odnesli ga ne v grad, temuč v Kuršidov tabor; samo jeden teh ljudi se je vrnil v grad, zat6 da je oznanil to strašno dogodbo.
„Ali to je njega plačilo" — slišal si, da so povpraševali in čudili se po posameznih gručah, „plača njemu, kateri jedin je leto dni sultanove jate zadrževal pred Janinom?!1*
„Res je to“ — pritezajo nekateri, „res je — res, prebito, nam se ne bode godilo boljše."
„Mi pa čakali ne bodemo" — oglasili so se nekateri, „da bi nas posamezne spihali s tega sveta, precej to uro razsujmo njega harem, ubijmo njega in pobijmo njega žloto, to pogansko zverjad !u
„D&, tako učinimo — tako!“ — vdala se je večina temu nasvetu.
„Ne učinimo tega — ne, tega pa ne — tega“ — branili so opreznejši kristijanje, »obljubili smo mu, da ga bodemo varovali, nikar ga ne ubijmo. Ostavimo ga, a Turek tam zunaj bode takoj na Litarici, ta gotovo ne prizanese Aliju.“
»Moder nasvet je to“ — pohvalili so te besede skoro vsi.
O prvem znamenji takoj stopijo v vrste; po stari navadi so ta hip pokorni bili vsi.
Nemirno je Ali poslušal, kako se njega kristijanski zavezniki rote; sklenil je da jih pomiri.
„Za zlato je teh kavrinov život pač na prodaj" — opomnil je zaničljivo, „se zlatom si zopet kupim njih vernost."
Stopil je med nje, kakor o kaki bitvi, tistega obraza, ki vojščaka naganja, da vrišče; o tej priliki pa so vsi trmasti molčali. Ali paša jih prijazno ogovarja, hodi od vrste do vrste, razdaja polne šake novcev, uh! kako teško se poslavlja od tega „mamona“; ki kristijanska in nekristijanska kri lepi na njem, ali vendar ga daje veselega obraza; saj hoče z današnjim darom zavarovati si neštevilne zaklade, nakupičene po zakladnicah v gradu, ali zlato in besede se menjajo z učinkom vred, po vrstah nikakor trmasta tihota ne preneha plašiti Alija.
„Le trmasti bodite, psi kristijanski!“ — vrelo je v Aliji, »zaničujem vas, tudi brezi vas bodem branil se, dokler bode Nekih e, nje vernost z menoj; to je vedeževalka zatrdila tistega dnč, ko je deklica pri meni našla zavetje, ha! to varnost sem si zagotovil s6 smrtjo Del-Carretovo!“
in.
Narodil se in umrl je dan za dnevom, z dnevi vred je umrla pomlad, umrlo leto in jesen je ožoltelo listje z drevja stlalo na zemljo, zato da svojega ploda mater ovenča 'popreje, nego jo zima pokrije se svojim belim smrtnim oblačilom.
A vkrog grada L i t a r i c e se še zmerom gnete K u r š i d o v tabor; gradbe, trdnjava, harem in druge zgrade — vse je sama razvalina, le grob T u r b e h še zmerom uporno seza proti oblakom, na njega ostrostolpi pa tudi še plapola Alijev prapor.
Kuršidovi topovi so sedaj razvrščeni ugodnejše, nego li so bili pred polu letom; te razvrstitve učinek pričajo grada Li tatice razvaline.
Lehko zatorej grad zmore sovražnik, saj človek ne vidi nikjer nikogar, da bi branil te razvaline, le tam na grobu, na ostro-stolpu vidiš stražnika, pozna ga vsakdo v taboru, to je ali Selim, ali Abda 11 ah, jedina izmed Alijevih ljudi— jedina, ki ga nista ostavila, ko so kristijanske posadke vojščaki drug za drugim poizgubili se iz gradu, a ko so blezu tri mesece kasneje, ko je bila sodba zadela Del-Carreta, nenadoma Kuršidovi topovi jeli pogubo bruhati v gradbe, v trdnjavo in v druge zgrade, zapustilo gaje tudi Mohamedansko — sicer nemnožno vojaštvo, samo ta najvarnejša sajida ga nista ostavila. Ko so še
le prve krogle bile priletele v gradbe in zgrade Alijevega gradu, vskriknil je: „To je Del-Carreto! Sam Ali ah mi je priča! nadčloveško življenje vre po njega žilah, skoraj neverjetno je to, ali vendar je to Del-Carreto', izgubljeni smo!“
Iz početka je paša res poskusil, da odgovori se svojega gradu, ali jedva se je bilo nekoliko njega Ep ir o to v prikazalo na gradbe, uže so olovnice, kakor dež, vsipale se na njih prostore, da so kar pobegnili, ter oteli vsak svoj život.
„To je nesrečen človek1* — opominali so Epiroti drug druzemu, „usoda mu je pogubo odločila, otmimo se vsaj mi.“
A drugega dne zjutraj se je Ali preveril, da je sam z dvema sajidoma vred. Pa ker je videl N ek ib o, da ga ne zapusti — ker je videl, čim veča je nevarnost, tem krepkejše da se ga okleplje, zopet vskrikne: „Nisem še pogubljen!“
Nekibe se je strašno borila sč svojim srcem. I)a je Del-Carreto izginil iz grada, to je znala. „Ni čutil v sebi dovolj moči, da bi bil veren ostal svoji prisegi, rajši je ognil se me, Bog in deviška Mati Kriščeva, stražita njega korake!11 — molila je nje duša.
Ko pa so njega tovariši bili pozgubili se iz grada, ko so uže četrt leta v K ur ši do vem taboru topovi grmeli in krogle v grad zaletavale se, pretresnila je nje srce neizrekljiva bolest. „Okanil me je, njega prijateljstvo je bilo greliotno, dehtelo je po nasičenji, a ker ga ni našlo, dehti po osveti!“ — žalovala je. Čudovit čut, čut zaničljiv je pooblačil nje obličja milost — omračil Del-Carretov obraz v nje srci; zato se je tem ver-nejše oklenila A1 i j a, menila je, daje kriva Del-Carretove izdaje; sirota! ni znala, kolika krutost je zadela nje prijatelja.
G-radbe in druge zgrade so v kratkem časi bile samo jedna razvalina, Ali se svojci se je skril v Turbeh.
Štiri duše so bile vsa posadka v gradu, med njimi je jedna bila ženska, nesrečna Nekibe, ko se je Kur Si do va vojska v gostih prodeh bližala gradu, zat6 da ga zgrabi. Brezi vsakojake zapreke so prebredli plitvo ožino na jezeru, prednja vojska je uže bila na gradskih razvalinah, kar se Ali čisto šam prikaže na vhodu v grob.
„Ni koraka dalje!" — zakričal je z grmečim glasom na vojsko, ki se je bila prestrašila njega prikazni, „če nečete z menoj vred vzleteti v zrak!“
Pa to ni bila le grožnja, njega saj id, Selim, stal je resnično pri vhodu v praharno pri grobišči, v roci pa je držal plamenico, zato da jo o prvem znamenji vrže v prali.
Njega besede so omračile vojsko, ki je vrela v grad; vstavili so se, bojazljivejši vojščaki pa so vračali se.
„Naj Kuršid pošlje svoje zaupnike1' — kričal je zopet Ali, „naj pride sam in preveri se o mojih pripravah. Vi pa!“ — stopil je vojski naproti, „ta hip zapustite moj grad, naj so le
razvaline moj grad, vendar sem gospod Epiru, Albanski lev, in ne maram sužnjikov tam, kjer moj prapor še zmerom nepokorno plapola!" Po teh besedah jatagan izdere iz dragocene nožnice, zavihti ga nad glavo in zopet krikne: »Samo jeden vas sužnjikov naj še mudi se v gradu, ko tretjič nad glavo zakrožim s tem bridkim jeklom, pa začuje o treski ljutega praha šum Asraelovih ') perotnic!"
Kar prekucavali so se, tako je vse bežalo iz gradu, Alijeva grožnja pa je skoraj ta hip prodrla prav Kuršidu do ušes.
„ Ali ah!"— prestrašil se je Kuršid, »ni treba dvomiti, da to ufiini."
„Vsaj bode konec boja, velemogočni paša!" — oglasi se moški, ki so ga za Kuršid o m imeli na vozi; imel je roci do komolcev, nogi pa do kolen odsekani, ni mogel hoditi, niti sam rediti svojega voza — ubogi D el-C ar reto; ali njega duha ni mogel ohromiti kruti Ali, to pričajo razvaline gradu Li tari c e.
»Meniš, da je med mojimi vojščaki kdo, ki bi se po robu postavil grožnji K a r e - A1 i j a ?" a) — povpraša Kuršid in obrne se nazaj v kapitana.
»Dovoli!" — odgovori Del-Carreto iskrečega oka, »pa jaz popeljem sam svoje tovariše nanj; vriskajoč me na svojih ramenih pones6 v grad na osveto."
»Ne, ne!" — odbije Kuršid, tiho pa je sam sebi govoril: »ne briga me vaše kavrinsko življenje, ni lijega život mi ni na mari, ali tudi njega zakladi bi vzleteli v zrak."
Brzo je ukazal, naj se vrnejo.
Uže so bili minoli trije dnevi po tej neugodni odpravi. Seli so hodili iz tabora v grad, iz grada v tabor. Kuršid je z lepa obravnaval z Alijem, dobrikala sta se drug drugemu, ali oba sta bila lisjaka — ta Epirot in ta Turek, drug drugemu nista verovala.
»Kuršid me vara" — nasmijal se je tretje jutro po naskoku Ali, »ha! vel se bodem, kakor bi mu veroval, pa samo zato, da časa pridobodem. Grki uničijo sultanovo vojsko, moji prijatelji v Stambulu pa bodo imeli dovolj časa, da na milost pregovore padišaha. Allali kšrim!" — pristavil je.
»Kaj pa, gospod moi“ — povpraša Nekibe, »ko bi Kuršid nehal čakati?" —
Ali paša zgane z ramenoma in zamakne se v trpke misli.
»Le čas te skrbi zatorej, gospod moi?" — povpraša Nekibe odločnejše.
Paša pritegne se svojo molčečnostjo.
') Asrael je smrtni anpelj Turkom.
J) Kar a-Črni. čo Moli a mo dani c koca prokolnejo , dadd mu im6 Kara, to je: Črni.
Nekibi vsplamti oko: „Hvalo Bogu in najsvetejši Gospč, da ti dejanski morem dokazati svojo hvaležnost. Časa dobodeš dovolj !"
„Kako to?" — povpraša ostrašen Ali.
„Jaz se pogovorim zDel-Carretom" — odgovori Nekibe odločno.
»Ali ti?!" —
„Jaz zaničujem izdajico" — odgovori zopet Nekibe mirno, „toda vendar mi'bode na livalo, da bode, če prav ne rad, gospod moj, služil tebe, kateremu sem hvaležnost obljubila do smrti. K ur šid brezi Del-Careta ne zmore tebe."
Ali paša se pogrezne v misli. „Do sedaj so zmerom še resnične vedeževalkine besede, da mi bode ta deklica angelj varuh, ali mi res bode to tudi sedaj? — Zgodi se!" — spregovoril je glasno.
Čudno je to, pozna Del-Carreta, a vendar je Nekibi dovolil, naj se snide z njim. Ali je prazna vera to, ali up v ne-omajljivo N ek ib in o vdanost — up, kije prav danes v njem močnejši od njega navadne maloupnosti? —
Saj id Ab d ali ah seje po polu dnč svobodno izprehajal po Kuršidovem taboru, saj je bilo mrknilo sovraštvo, prihod v tabor ni bil prepovedan nikomur. Hodil je od šatora do šatora, skrbno ogledal vse, nap6sled pa zadovoljno prikimal z glavo, kakor bi bil našel, česar je iskal. Vkrog jednega izmed šatorov je stalo nekoliko bivših gradskih zaveznikov, Del-C ar ret o vili tovarišev. Poznali so drug druzega, njih strašni pogledi so se vprli v Ab d ali ah a. „Ta je bil navzočen, ko so mučili kapitana. Kaj hodi le-todi?" — povpraševali so se sploh.
„Cesa iščeš todi, Epirot?" — povpraša ga jeden izmed njih in približa se mu.
A b dali ah, da sam ni znal, segne po samokres, ali zmodri se in ponosno stresne glavo. ,,Ne smem ti sedaj pristojno odgovoriti, prokleti kavrin!" — šepetnil je sam sebi.
„Del-Carreto?" — povpraša glasno in s prstom pokaže v šator.
„Čakaj, sam ne smeš iti v šator!" — reče ta, ki je bil ogovoril ga, iri odvede ga v šator k D el-C ar r e tu.
Legla je bila večerna megla po krajini, zvezde _ na nebu niso imele toliko moči, da bi bile s6 svojo svitlobo prodirale megleni prestol*. Predmeta od predmeta človek ni razlikoval več, nego korak daleč; slišal si le hrum po taboru, po nekolikem časi pa glas hodžin,1) ki je večerno molitvo oznanjal po taboru, po jezeru pa ploskanje nekolikih vesel, ki so dalje in dalje od brega kopala se v jezeru, naposled pa utihnejo — in glas, ka-koršni slišiš, kadar ladja obrsne ob pesek, pričal je, da so ve-
') Hodža so imenuje Mohamodansk duhoven.
slavji pripeljali se otoku do brega, kjer je sicer ponašal se grad Li tari ca, sedaj pa njega razvaline krij6 zemljo.
Z razvalin se naglo trikrat oglasi tlesek, tlesek — nčžen, kakoršen tlesek mora vzbuditi le otroška roka. Temu znaku je oglasil se čoln, a takoj je nekaj pridrobilo po razvalinah, drobno kamenje se je zmikalo v vdrtine, kakor bi ga bila kaka noga prožila vanje, in še le v bližini si slišal lehke korake.
»Imejte orožje pripravljeno" — slišal si šepet, »sedaj smo na izdajniškem sveti, treba nam je opreznosti."
„I^i legal, ta Epirotski pes" — šepetnil je na prednjem konci čolna veslar, podprt ob veslo, zarinjeno v zemljo, »gotovo je to ona, to je N ek ib e!"
Po teh besedah je na zadnjem konci čolna žalostno vzdihnil nekdo.
O tem vzdihu je stresnila se Nekibe, veslarjeve besede, ki je dobro slišala jih, niso bile pretresnile je, o tem vzdihu pa je zona polastila se je.
»Karol! jaz sem tukaje!" — spregovorila je hladno, ni znaka nje nekdanje milosti ni bilo v nje glasi.
»Slutim tvojo navzočnost" — zakrilil je glas iz čolna, a vse žilice Nekibenega srca so zatrepetale o tem glasi, »slišim tvoj glas, ali ne morem ti priti naproti. Stopi bliže, da bodem videl tvoje tel6 — videl tvoje obličje, ki mi ga megla zakriva.ft
Nekibe korakne nazaj: »Hr'	!
Del-Carreto izdajniški ne ugrabi?" —
»To bi se bil lehko naučil v hiši svojega gospoda, žena poganova" — odgovoril je z največjo trpkostjo poprejšnji glas iz čolna, »ali prisezam ti na kristijansko vero, da ni treba ti bati se nikakoršne sile, prisezam to na svoje prijateljstvo do tebe!" — »Ali na svoje prijateljstvo?" — povpraša Nekibe.
»DA,, na svoje prijateljstvo. Dokaj je moja navzočnost na tem mestu."
Brezi vsega strahu je Nekibe stopila v čoln; prišla je v čolnu do pozadja, kjer je na stolu sedel nekov moški. Ta moški ni bil nihče drug, nego Del-Carreto. Ni razprostrl svojih rok, tudi se svojega sedeža se ni genil, ko je bil zagledal Nekibo; menila je, da jej vsaj nasproti stopi, ali ne, ostal je na svojem prostoru nepremično, kakor da je prikovan stolu. To je bilo drago jej, vsaj je priliko imela, da se je razmodrila. »Slaba vest ga zadržuje" — šepetnila je sama sebi, a hladna zaničljivost do njega — zaničljivost, ki je bil nekako pretresnil jo njega glas, vrnila se je zopet z vso svojo močjo v prsi jej.
„Gotovo je povod važen" — začel je Del-Carreto govoriti — povod, ki je zopet spomnil te name ub6žca, govori brezi strahu. — Ali prosim te, Nekibe" — opomnil je z drhtečim glasom, »najpopreje me objemi, ta objimek bodi spomin na uro najine ločitve."
moram izročiti se tvoji moči ?
Hladno se je Nekibe nagnila k njemu, nje roci sta se le potrebno ovili vkrog njega vratu, a ta hip se prestraši: „Jezus Kristus! kaj je to?" — vskriknila je v svojem strahu.
Del-Čarreto dvigne svoji prisekani roci, gledal ji je, kakor bi se jima bil čudil: „Da, da, zabil sem, da nimam rok, a mojih polukomoloev si se zbala, prijateljica?" —
Nekibe ni odgovorila, temuč roci je sklenila na prsih, pogledala vanj in tresla se, da je celO v megli človek lehko videl, kako se je treslo nje tel6.
A kdo, kdo vendar je učinil ti to?“ — izrinila je iz sebe vprašanje.
„Tvoj gospod, tvoj dobrotnik, Ali Tep el en, Janinški paša" — odgovoril je Del-Carreto.
»Smiluj se me, ljubi Bog!" — vskriknila je Nekibe in zgruzila se mu pred nogi, hotela ji je objeti.
„Nikar ne išči nog, prisekali so mi nogi in roci, Nekibe!"
—	govoril je dalje Del-Carreto, »prav tisto noč, ko sem se tebi odrekel, zbog tebe sem bil prisegel mu vernost. Duha mi pa niso mogli potreti, a jaz — mi! Madona (Mati Božja) mi je priča, da sem ga verno lipotrebil, te razvaline so dokaz, da je res to!"
Nekibe mu objame nadkolenji, poljubi ji, vstane, stojf, kakor da je primrznila k zemlji, z desnico zastre čelo, levico položi na srce in spregovori: j,Ker mi je opustotil rodišče, umoril roditelja in brate, to sem mu odpustila, takrat sem bila še deklica in brzo sem zabila vse, hvaležna sem mu bila, dobrotljiv mi je bil, smela sem živeti po svoji veri, ali sedaj — ha!"
Po dnevi bi bil človek videl, kak6 je jeza plala v nje okli, te hipe pa je Del-Carretu nje razvnetje pričalo objetje, o katerem je se svojima rokama oklepala se njega vratu.
»Prizanesi mi, Karol!" — govorila je dalje, _„ves drugač je povod, zakaj sem prišla le-sem, ali sedaj ? — sedaj sem tvoja, na veke tvoja prijateljica, ne odmetaj me od sebe" — prosila ga je, ker je videla, da Del-Carreto stresa glavo, „tebe sem čestila, ne tvojih rok, in tvojih nog — tebe, tvojega duha čestim; pretrgani so vsi zvezki, za teboj pojdem, ako pa me zavržeš, ne bodem imela ničesar, nego le svojo čast do tebe, to bode majhna nagrada mojim mukam, tebi se morda to ne bode zdela nikakoršna nagrada, ali meni bode na tolažbo, smiluj se me, če hočeš, da se tudi tebe usmili Bog, ne odmetaj me od sebe!"
„ Prijateljica, duša moja!" — šep&tnil je Del-Carreto in hotel s polovicama svojih rok objeti jo.
Ni se več bala Nekibe. „ Hvala, dragi Karol!" — razveselila se je. Vsklonila se je in roci položila mu na rameni. „2 Bogom, mučenec" — opomnila je s krepkim glasom, ,,v treh dneh se bodeva zopet videla." —
„Ali ne pojdeš z menoj?" — povpraša Del-Carreto.
„Vmem se" — odgovorila je kratko in odločno, „ne smo dalje živeti."
„Nekibe!"
„Vse sem mu prizanesla, tvoja muka pa — ne sme dalje živeti" — zatrdila je.
„Ali bi ti rada?!" — prestraši se.
„D&, jaz ga izdam njega sodnikom. Kuršidu reci, naj pohiti, če hoče dobiti zaklade tega — tega vraga mojima roditeljema, tvojega mučitelja, kajti nove spletke kuje v Stambulu in'za gotovo pričakuje milosti; da pride Kuršidu v mrežo, to jaz priskrbim."
„Ali je zatorej tudi tebi znano to?!" — začudi se Del-Carreto, „saj tudi mi znamo, ob kaj se opirajo njega spletke. Ponudil se je, če ga pomilosti padišah, da uduši Grke, pa je sam vzburil jih, da so slavno uprli se."
„Zatorej tudi to?!" — prestraši se Nekibe, »sedaj znaš, prijatelj, da ne sme dalje živeti" — opomnila je še in nasmijala se, ali tako, da o tacem smehu srce poka.
Še jedenkrat je sklonila se k njemu, poljubila ga na čelo in ustni — in čvrsto je stopila iz čolna.
IV.
Jutranje solnce je meglo pritisnilo k zemlji, zatorej vidiš vso Janinsko plan — vidiš tabor, ki krije to ravan.
Velike priprave delajo v taboru, a to niso bojne priprave, če prav topovi grinč. „Konec je boja" — razlega se po taboru, »Alije zopet vezir, pomilostili so Epirskega leva, zopet popelje Epirote in Islamove sinove na Morejotske pse, na te proklete k a vrine, ki so se predrznili, ter uprli padišahu." Ce prav so Epiroti stali in bojevali v sultanovih vrstah, vendar se ga oklepljejo — in vriščejo. Topovi grmš današnjemu dnevu na Čast, a priprave delajo, zat6 da počeste Alija, ki je povabljen, da danes pride h Kuršidu paši na gostije; o tej priliki v navzočnosti bojnih dostojnikov dohode „ferman" sultanove pomilostitve. Kuršid sam je zategadelj odšel v „kijosk“, ki je sicer Aliju letovišče tam na bregu onostran Jan inske ga jezera, kjer se rečica Dobrovoda zliva v jezero; Kuršidov bajraktar z odličnim izpremstvom vred Alija čaka na bregu pri ožini pred gradom Litarico, zat6 da ga izpremi tiji, kamor je odločeno, da pridejo na dogovor.
Ali paša danes še nikomur ni dovolil stopiti v grad. „Je ji res to ali ne, paznosti nikoli ni preveč11 —opomnil je in sa-jidu Selimu dal tajne ukaze. Ta je zopet nastavil se pri prahami in gorečo plamenico držal v roci.
»Jaz le izpremim!" — opomnila je N ek il) e paši in stopila k njemu, ko je uže odhajal.
»To je dobro znamenje" — pritegne Ali radostno, »glas, ki si ga bila prinesla od Del-Carreta, potrdil se je, tvoje iz-premstvo mi je porok, da bode danes vse dokončano."
»To bode" — pritegne Nek ib e zamolklo.
»Verujem ti — verujem" — opomni Ali, »ti si dosle bila moj angelj varuh."
Ker je bil ves zamišljen sam v se, zato ni videl premembe, ki je bila polastila se je — ni videl nje hladnosti, nje nevolje o vsacem pogledu vanj.
Ko pa je bil Ali z Nekibo in Abdallaliom vred stopil v čoln, odrinil je tudi bajraktar in njega izpremstvo od brega; pluli so zatorej v družbi naravnost v »kijosk". Topovi so grmeli njemu na čast, Ep ir o tj e pa so kar kupoma zgrinjali se na bregu, vriskajoč izgovarjali ime Alijevo, imenovali ga svojega vezira, leva Albanskega.
»Kako vesel dan je to" — opomnil je Ali svoji izpremnici, »mogočen je Ali ah in Mohamed je njegov prorok" — dejal je in oholo vsklonil glavo — »Mohamed je prah in pepel, jaz sem sam pomogel si, jaz sem tu prorok!"
N ek ib e je molčala.
»Oj, gospod!" — povpraša po nekolikih hipih, »današnji dan je tebi jako važen dan, pa imaš samo jeden prstan, o menj važnih prilikah pa imaš svoje prste kar pokrite in okovane sč zlatom m z dragimi kameni ?" —
Ali paša se hinavski nasmeja: »Poznam lisico, ki je sama svojo kožo nesla h krznarju. Jaz pa nečem biti ta lisica. Če Kuršid kuje izdajo, naj me usmrti, ali mojih zakladov ne do-bode brezi tega-le prstana. — Selim čaka pri prahami, dokler mu Ab d ali ah ne prinese tega prstana — na znamenje, da je vse v redu. Nateknil sem samo ta prstan, zato da bi se poznejše ne okanil."
Zadovoljno je N ek ib e prikimala z glavo.
Prišli so v »kijosk"; begi, vsi načelni vojaški dostojniki pozdravijo tu Alija; v tem vrtincu je Ali zabil na opreznost in Abdallahu poročil, naj ostane zadaj, kar mu je bil popreje ukazal, naj mu zmerom bode za petami.
N ek i b e pošepeče nekoliko besed bajraktaru, ta pa je takoj pridružil se Abdallahu, o največi prijaznosti jel važno razgo-varjati se z njim in odpeljal ga je od ,,’kijoska" na stran.
Ali paša je bil v tem stopil v »kijosk", v »selamliku" ga je čakal Kuršid paša. Pozdravili so se vsi povprek, dobrikali se drug druzemu.
„Nečem obotavljati se" — opomni Kuršid, „predno začnemo posvetovati se o drugih okolnostih, prečitam velemogoč-nega padišaha „ferman".
Po tem opominu otide v sosednjo sobo.
V teli besedah ni bilo nič sumnjivega, a vendar je Ali stresnil se, ozrl vkrog sebe — in zdelo se mu je, da navzočnih dostojnikov obrazi niso kaj prijazni, iskal je se svojim okom Nekibo, pa je ni bilo blizu, ostavila ga je bila pred „se-lamlikom."
V tem se Kuršid vrne, dva plemiča sta pred njim prinesla srebrno skledo, v skledi pa zvito oslovsko kožo (perga-men), ovito sč zelenim trakom. Vsi navzočniki so se priklonili, ko so bili zagledali to kožo. Kuršid jo razvije in prečita sultanov odlok, ki je Alija obsodil — na smrt.
„Okanil si me, Kuršid" — spregovori Ali ta hip zopet srčno, »mojih zakladov, ki po njih dehtiš tako močno, pa vendar ne bodeš videl nikoli. Tudi jaz sem se zavaroval." -r-
Kuršid se nasmeje, kar pokimal je — in odpro se srednje duri.
„N e k ib el" — vskrikne Ali, „vse je izgubljeno!" — kriknil je še z glasom skoraj umirajočim.
Nekibe je stala poleg Del-Carreta in njega glavo pritiskala k svojemu srcu; ta prizor mu je razjasnil vse; duri se zopet zapro.
A predno se je bil zmodril Ali, uže je ležal na tleh. Po-lože mu klado pod vrat, in hip kasnejše je glava odletela mu od trupa.
Brzo Ab d a 11 ah a pokličejo v „kijosk", izročč mu Alijev prstan, naj ga z izpremstvom vred nese sajidu Seli mu; siima ni bilo nikakovega — kdo drug, nego 011 sam, znal bi njega gospoda tajnost? — Abdallah odhiti v čoln in veslal je k Litarici, izpremljal pa ga je bajraktar z nekolikimi služniki vred. Ko Selim zagleda gospodarjev prstan, kije Abdallah Prinesel ga, zaduši plamenico, bajraktarjeva družina plane nanj
—	in še tisti večer je sultanov prapor plapolal na ostrostolpu groba Turbeha. —
Tako je leta 1821 poginil Ali T e p e 1 e n, J a n i 11 s k i l>aša, ki je bil glavni povod Grški vstaji. A res je bil uže poslednji čas, da je poginil, kajti prav sam bi bil udušil vstajo, ■ ki je sam vzbudil jo, in s4l je bil res uže na potu iz Carigrada, nesel mu je pomiloščenje s tem pogojeni, da Grke zopet vpreže v Tursko sužnost. Toda Bog ni mogel več delj časa gledati Križa zaničevanega — ni mogel gledati kristijanskih imik, odbral si je devico, da ž njo pogubi tistega, kateri jedili bi bil zopet se zmago ostavil polumesec v Grški kraljevini.
Sel je bil prišel prekasno; a Kuršid je bil dovolj moder, da je polovico neizmernih zakladov, vplenjenih v Litarici, podaril sultanu.
„A1 i paša je bil vendar le izdajica!" — sodili so ga v Carigradu, „zmogel ga je Kuršid, K u r š i d je vezir !“
Na otoku Korfu v osamelem domci blizu včlikega mesta si mnogo let kasnejše videl, če prav redko kedaj, le o cerkvenih slovesnostih, krasno žensko — in ta krasna ženska je verno izpremljala necega brezirocega in brezinozega moškega.
Ujetnika v Kavkazu.
Povest.
V francoščini spisal Xavier do Maistre.
Prosto previl Fr. 0 r t h a b o r.
Rusko carstvo liže delj časa obdaja kavkaške gore, pa še le po drinopoljskem pomirji 1. 1829 je Rusija dobila svojo popolno oblast nad Čerkesijo in nje Stanovnike, ki so jej zdaj Popolnoma podvrženi. Stanovniki teli gora se dele na več na-i'6dov po jezici in v politiškem obziru se razločujočih, ki so vsi razvneti za nezavisnost in za plen.
Po številu najmočnejši in najstrašnejši so Cečenci, stanujoči v veliki in mali K a b a rdi, to je v deželi med reko Kuto a n o m in severo-zapadnimi strminami kavkaškega gorovja. Moški so lepe in čvrste rasti, pogumni, razumni, pa plenaželjni in 1 juti m se skoraj vedno bojujejo z rusko vojno* stražo. ') Med temi nevarnimi četami in med temi neizmernimi odrastki kavkaškega gorovja je ruska vlada dala napraviti cesto, ki drži tija v Georgijo. Ob tem kolov6znem poti nahajajo se tu pa tam tražne postaje ruskih vojakov, vendar človeku ni varno samemu tod potovati, zato po dvakrat na teden ruski pešci s topovi in izdaten oddelek Kozakov izpremljajo popotnike in vladino pošto. Jedna teh stražnih postaj, ki stoji pri izhodu iz gorovja, je s časom narastla in postala precej naseljen trg, ki je po svoji leži dobil ime Vladi-Kavkaz.*)' Tu ima poveljnik imenovanih stražnih krdel, ki opravljajo težavno službo, o kateri smo govori, svoj stalni sedež.
. Četnik Kačam bo od vologdanskega polka, ruski plemenitaš in sin neke grške rodbine, ki se je bila na Ruskem naselila, je moral iti v L ar s, da prevzame poveljništvo te postaje.
') Vrsta ruskih vojnih straž mod Ilvalinskim in Črnim Morjem, od Torkovega do K u ban o v ega ustja.
’) Izvira od glagola vladoti = vladati.
letopis 1881.	0
Ta viteški in skoraj predrzni mo/ ni modro ravnal, da si je samo petdeset Kozakov na pot s seboj vzel, še nespametnejše pa je bilo to, da je o svojem naklepu uže govoril, predno ga je dovršil.
Ob meji stanujoči Čečenci, ki se imenujejo mirni čečenci, so liusiji podvrženi in smejo zatorej prosto prihajati v Mosdok; ali večina izmed njih občuje z Gorjanci, s katerimi se večkrat lupežništva vdeležuje. Ko so Gorjanci izvedeli, kam in kedaj ima Kačambo potovati, se jili je mnogo število zbralo, da bi mu pot zasedli, ter ga z zvijačo ujeli. Kačih dvajset verst. od Mosdoka, kjer se pri holmci z goščavo obra-ščenem začenja pot kriviti, napade ga blezn sedem sto konjikov. Nazaj se umekniti mu ni bilo več mogoče. Kozaki misle, da jim bode straža od druge postaje, ki ni bila daleč, na pomoč pritekla, so raz konje poskakali, ter se moško branili.
Ti Gorjanci dasl ravno osobno zelo pogumni, niso vajeni mnogobrojno napadati, zatorej niso zelo nevarni izurjeni vojaški četi; toda imajo dobro orožje in dobro merijo s puškami. Tokrat jim je njih večina k zmagi pripomogla. Dolgo se je streljalo na obeh straneh in je bilo uže nad polovico Kozakov ranjenih in mrtvih; ostavši so se zvubitimi konji ogradili, ter so svoje zadnje strelivo postreljali. Čečenci, pri katerih se pri jednaki priliki mnogo ruskih begunov nahaja, so Kozakom kričali : »Izročite nam svojega četnika, ako ne, vas vse do zadnjega moža pobijemo!“ Ko Kačambo vidi, da jim gre vsem za življenje, ukrene se sam izročiti sovražnikom, da ostavšim svojcem življenje reši. Jednemu svojih Kozakov meč izročivši se podil, k Čečene e m, ki brž prestanejo streljati, kajti njih volja je samo bila, četnika živega ujeti, da morejo zanj tirjati odkupnino. Pa jedva se je bil sovražnikom izročil, zapazijo od daleč ruske vojake, ki so jim na pomoč hiteli: bilo je prepozno, lupežni Čečenci so naglo ubegnili.
Sluga je ostal zadaj z mulo, obloženo s četnikovim blagom.
V	klanci skrit je čakal konca boja, in ko ga Kozaki srečajo in mu povejo, kaka nesreča je njegovega gospoda zadela, je vrli sluga brž sklenil, usode svojega gospoda se vdeležiti, zatorej se je z mulo tija podal, kamor so se čečenski konjiki bili umeknili. Ko ge je uže zmračilo, da ni sledu več videl, je prišel do necega Čeč ene a, ki ga je vedel k sovražnikom na zbirališče.
Moremo si misliti, kaj je,ujetnik čutil, ko je videl, da hoče njegov sluga z njim v ječo. O e č e n c i so si hitro četnikove reči razdelili, ki so jim tako nenadno došle, mu ne pustivši dru-zega, nego kitaro, ki so mu jo pustili samo v zasmeh. Ivan Smirno v, tako je bilo služabniku ime, jo je vzel, rekoč: Zakaj bi obupala, ruski Bog je velik; lupežniki vam hočejo življenje pustiti in vam zatorej ne bodo nič žalega storili.1*
Ko ta lopovska drhal misli dalje potovati, jej jeden izmed njih naznani, da se llusi bližajo in da so se najbrž straže drugih
postaj z njimi združile. Vodje se začno posvetovati, kaj je storiti ; treba je bilo ujetnika si ohraniti, tudi sovražnikovo nasilje od svojili vasi odvrniti, zat6 so se razškropili po raznih potili. Odločili so deset mož, da ujetnika izpremljajo v namenjeno suž-nost, drugi pa, kacih sto konjikov, so odhajali po ravno nasprotnem poti. Da bi jih Rusi ne mogli slediti, je Kačam bo moral črevlje sezuti, ter s svojim slugom skoro vso noč bos potovati.
Ko pridejo v prvo vas, je Kača m bo bil ves vpehan in od tuge tako slab, da so se za njegovo življenje bali, ter so začeli z njim lepše ravnati. Dovolili so mu nekoliko počitka in mu dali tudi konja. Da bi jih Rusi ne mogli slediti, in da bi jih ujetnika ne mogla svojim prijateljem izdati, so jima večkrat oči zavezali, ter so z njima skozi vasi in doline potovali. Tako je prekoračil precej veliko reko Sunžo, družečo se s Ter ek o m. Na teh potih so s Kačami) o m varno in pazljivo postopali, dovolili so mu izdatne hrane in potrebnega pokoja. A dospevši v neko daljno vas, kjer je imel stalno ostati, so začeli se proti njemu drugače obnašati, ter so mu dali sužnost čutiti. Vklenili so mu roci in nogi, ter mu deli okolo vratu verigo, ki je bila s koncem na veliko klado prikovana. Z njegovim služabnikom niso tako ostro ravnali, imel je lajše spone in je tudi smel svojemu gospodu v marsičem streči.
Necega dne ga je obiskal neki mož, ki je ruski govoril, in mu naznanil, naj piše po deset tisoč rubljev odkupnine. Nesrečni ujetnik ni imel toliko novcev, zatorej ni upal druge rešitve, nego vladine pomoči; ona je nekaj let prej bila odkupila necega polkovnika, ki je, kakor zdaj on, bil tem lupežnikom v i’_oke prišel. Tolmač je obljubil, da mu bode papir oskrbel in list na adreso poslal, pa dobivši k temu četnikovo dovoljenje je le v osmih dneh spet prišel, in tačas je ujetnik mnogo trpel. Cečenci mu niso dajali hrane, vzeli so mu podzglavnik in slamnico, na kateri je spal; in ko je poslednjičv mešetar spet Prišel, je ujetniku navidez prijazno naznanil, da Čečenci misle se ga iznebiti, ako stražne postaje zahtevane odkupnine ne bodo dovolile. S tem obnašanjem so ga hoteli siliti, da nemudoma list napiše in odpošlje. Dali so mu papirja, in po tatarski šegi mesto peresa urezano trstiko, ter so mu vzeli spone z rok in yi'atu, da bi laže pisal. Ko je pismo bilo gotovo, ga je mešetar čečenskim glavarjem pretolmačil, in ti so ga potem poslali poveljniku stražnih postaj.
Od zdaj niso več tako neusmiljeno ravnali z njim, vklenili So mu samo še nogo in desno roko.
Njegov gospodar ali prav za prav ujetničar je imel kacih šestdeset let. Bil je sivolas mož, visoke čvrste rasti in divjega Pogleda, iz katerega se je moglo sklepati na njegov surov značaj. l’va sina sta mu padla bila v neki bitki z Rusi, in zavoljo tega so ga vsi vaščanje izvolili ujetniku za čuvaja.
S*
Vsa družina tega moža, ki mu jo bilo ime Ibrajim, bila je pet, in trideset let stara vdova jednega njegovih siiiov, in nje sin, kacili sedem ali osem let star deček M'a met. Mati je bila ravno tako hudobna in še čudnejša, nego li starec. Kačam bo je imel mnogo od nje trpeti; ali mladi Mamet ga je miloval in seje z njim prijazno družil, kar ga ni le kratkočasilo, temuč v tej nesreči tudi razveseljevalo. Temu dečku se je bil tako priljubil, da se ta celo dedovega žaganja in kazni ni bal, da je le mogel z ujetnikom igrati, če se mu je ponudila prilika. Imenoval ga je konijaka, kar v čečenskem jezici znači p;osta in prijatelja. Če si je mogel sadja preskrbeti, ga je skrivaj z ujetnikom delil, in ko neusmiljeni C e čenči ujetniku po mnogo dni niso dali hrane, in je stradati moral, mu je deček, čegar starišev za nekaj hipov ni bilo doma, prinesel kruha in v žrjavici pečenega krompirja.
Uže nekaj mesecev je brez posebnega pripetljeja bilo minulo, kar so čečenski glavarji Kačambov list bili odposlali. V tem se je bil Ivan starcu in njegovi sinahi tako prikupil, da sta ga s časom skoraj pogrešala. Bivši častniški sluga je bil umetalen kuhar; umel je dobro pripravljati okusno kislico,1) osoljene murke in še druge sladčice, katerim sta se starec in njegova sinaha bila prav privadila.
Da bi si pa še več zaupanja pri njima pridobil, začel je vsakovrstne burke vganjati, ter si je vsaki dan izmislil kako novo šalo, da bi ju zabaval. Ibrajim ga je posebno rad videl plesati kozaški ples. Ce gaje kaki vaščan obiskal, so odvezali Ivanu spone in mu veleli plesati, kar je prav rad storil. Zavoljo tega obnašanja so mu s časom dovolili, da je smel po vasi prosto pohajati, in pri teh obhodih ga je izpremljevala truma otrok, ki so se radovali nad njegovimi burkami; in ker je tatarski jezik umel, se je skoro tudi čečenskega naučil, ki je z onim soroden.
Četniku so celo večkrat veleli, naj na kitaro igraje s svojim slugom ruske pesni prepeva, ter so mu pri teh veselicah spone odvezali; od kar je pa Ibrajim o v a sinaha bila zapazila, da je se zabavaje tudi vklenen nanjo igral, mu te milosti niso več skazali; nesrečni igrač je svojo nepremišljenost skoro obžaloval. Takrat si še ni sanjal, da mu bode kitara kedaj pripomogla k svobodi.
Kolikrat sta si ujetnika svobode goreče želela! pa vse storjene namere, jo doseči, jima niso mnogo uspeha obetale. Odkar sta v tej vasi živela, so ja vaščanje vsako noč drug za drugim čuvali. Toda po malem so čuvajivprihajali manj pazljivi in večkrat celo nobene straže ni bilo. Žena in nje sinek sta spavala v stranski sobi, in stari Ibrajim je sam ostal pri njima, pa je skrbno pazil na ključ k sponam, ter se je vzbudil pri najmanjšem
') Ruska pijača, narejena iz 61a in meda,.
rožljanji verig. Od dne do dne so Če čenči začeli se proti ujetniku nevljudnejše obnašati. Ker na njegov list dolgo ni bilo odgovora, so ga Čečenci pogosto obiskavali, ga psovali ter mu pretili z najzgroznejšimi mukami. Večkrat mu niso dali hrane, in necega dne je še moral gledati, kako so malega Memeta neusmiljeno tepli zavoljo nešpelj, ki mu jih je bil prinesel.
Pri vsem tem je čudno, kako zelo so njegovi trinogi vanj zaupali in ga čislali. Dasi tudi so ga dan na dan mučili in nadlegovali , so vendar radi k njemu prihajali, kadar so njegovega sveta potrebovali, ter so ga prosili, naj bi jim razsojal njih razprtije, jedna teh razprtij je vredna, da je tu omenjamo, ker je prav čudna.
Nekov vaščan je svojemu tovarišu, potujočemu v bližnjo dolino, zaupal pet rubljev, naj jih tam njegovemu prijatelju izroči. Na poti mu pogine konj, in zdaj misli, da ima pravico te rublje zase obdržati, za izgubo, ki jo je imel, in ker prvi tega ni hotel privoliti, se začneta prepirati. Zbrala sta si zatorej svoji žlaliti in prijatelje, da bi to razsodili. Prijatelji in najstarejši vaščanje so s^ brezuspešno prizadevali, spraviti ja, in vidivši, da brez krvavega boja ne bode sprave, so ja pregovorili, da sta pravdo izročila ujetniku. Vsi vaščanje so zatorej prihrumeli k njemu, radovedni, kako se bode ta pravda končala.
Kačam bo se je moral podati iz svoje ječe na ravno streho. Stanovališča v kavkaških dolinah so namreč po nekoliko v zemljo kopana in se vzdvigujejo samo tri do štiri črevlje nad njo, strehe so ravne in njih tla iz trde ilovice narejene. Stanovniki, posebno žene, rade po solnčnem zapadu tu počivajo in o lepem letnem časi dostikrat tudi tu prenočevajo.
Ko se je Kačambo na strehi pokazal, je nastala globoka tihota; vsi so z začudenjem čakali razsodbe.
Vidivši, da pri zatoženci pametna beseda nič ne zamore, mil tisočnik veli bližje stopiti, in da bi si saj pridobil posluša-telje za svojo pravično razsodbo, začne tako-le govoriti: „Če bi hil tvoj tovariš namesto rubljev ti dal jedno „dobro jutro,“ da ga neseš njegovemu upniku, bi li potem tvoj konj ne bii poginil ?“
,,Morda", odgovori trdoglavec.
„In kaj bi ti potem počel s tem „dobro jutro?" Bi li ne bil moral ga obržati namesto plače za izgubljenega konja? Zapovem ti zatorej, da mu vrneš njegove rublje, in 011 naj ti da »dobro jutro."
Ko se je ta razsodba poslušavcem pretolmačila, so ti z glasnim smehom pozdravili modrost novega Salomona. Obsojenec sam se je še nekaj časa prepiral, potem pa se je moral vdati; z nova rublje pogledavši je dejal: „Uže prej sem vedel, da izgubim, če ta kristijanski pes v to stvar vtekne svoj nos.“
Tri liste je Kačambo bil iz svoje ječe pisal, pa nobenega odgovora ni dobil, in v tem je bilo uže ieto dni minulo. Ubogi
ujetnik ni imel perila, ni nobenega ugodnega življenja, čutil je, da ga zapušča zdravje, in zato je skoraj obupal. Tudi Ivan je ležal bolan. Četnik se je čudom čudil, da ga je stari Ib raj im za čas bolezni spon oprostil, in da ga ozdravšega ni več del v železje. Ko ga necega dne zaradi tega izprašuje, mu Ivan odgovori: »Gospod, uže davno sem vas hotel za svet prašati v neki reči, ki mi je prišla na um. Mislim, da bi dobro storil, če bi se pomoliamedanil."
„Si li zblaznel? Brez dvombe.“
Nisem zblaznel ne! Nimam druge pomoči, vam koristiti. Turski duhovnik mi je rekel, da me ne smejo več vkleniti, če se poturčim. Tako vam tudi laže služim, ter vam vsaj perilo in dobre hrane lehko preskrbim, in kdo ve? ko bodem svoboden . . . ruski Bog je velik! bodeva videla . . .“
„— A Bog sam te bode zapustil, če ga ti, nesrečnež, zatajiš." Kačam bo karajoč svojega slugo seje skoraj moral smi-jati njegovemu čudnemu naklepu; ta pa je svoje mnenje živahno zagovarjal. „Gospod“, 11111 je odgovoril Ivan, „ne morem vas več vbogati in vam dalje zakrivati, kar se je uže zgodil# Od onega dne, ko ste me mislili bolnega, sem M oh a med a n. Zdaj mi je ime Husein. Pa kaj je zlega na tem? Se li ne morem spet pokristijaniti, ko bodeva svobodna ?“
„Grlejte, zdaj nisem več vklenen in lehko vaše verige starem, ko hitro se mi k temu ponudi ugodna prilika, in upam, da se mi bode ponudila."
I11 res, Čečenci so bili mož-beseda: niso ga več deli v železje, in užival je popolno svobodo, pa to ga je malo da ne pogubilo. Najgrozovitejši četnikovi nasprotniki so se skoro začeli bati, da jim bode novi Mohainedan ušel 111 je izdal. Ker je uže dolgo časa med njimi bival in se je njih jezika do dobrega naučil, jih je vse po imeni poznal in bi jih zatorej, če bi bil utekel, bil lehko Rusom popisal, in ti bi se utegnili nad njimi maščevati. Zato so jeli turskega duhovnika glasno grajati, da se je s to spreobrnitvijo prenaglil. Od druge strani pa so Musloni ani, ki so mu od dne njegove spreobrnitve bili prijazni, skoro zapazili, da seje po stari navadi pokrižal, kadar je opravljal na strehi po muslomanski šegi svojo molitev.
Nekaj mesecev po svojem navideznem prestopu k mohamedanski veri je Ivan zapazil, da so se vaščan j e izpremenili in svojo hudovoljnost 11111 očitno kazati začeli. Iskal je vzroka njili nezaupnosti, a zastonj.
Čečenska mladež, s katero seje bil najbolj zaznani!, mu necega dne pove, da mislijo moški črez Ter e k vdariti, da tam v Mosdok potujoče ruske trgovce oplenijo. Obilega dobička obetaje 11111 prigovarjajo, naj se vdeleži tega njih izleta. Ker je uže dolgo želel si orožja preskrbeti, obljubi jim, da pojde z njimi. Mislil je, da ga ne bodo več na sumu imeli, ko bodo videli, da
s« je vrnil k svojemu gospodu. Toda ker se je četnik tej nameri močno ustavljal, se je delal, kakor da na to reč več ne misli; vendar ko se je Kača ml) o neko jutro vzbudil, videl je Ivanovo slamnico prazno; bil je po noči odšel.
Da so mu Čečenci zaupali in ga povabili, naj z njimi odrine, to bi se Ivanu bilo moralo sumnjivo zdeti; bilo je nenaravno, da ti potuhnjeni in maloupni ljudje njega, Rusa in svojega ujetnika, jemljejo saboj v boj. Iieš je pozneje izvedel, da so £a samo zategadelj seboj vzeli, da bi ga pri tej priliki umorili. Ker so ga, Mus 1 o 111 a n a, morali čuvati, zato so namenili ga še le v boji umoriti, potem pa razglasiti, da ga je ubila sovražnikova roka. Ko je ta lopovska drhal na ruske trgovce skrivaj prežala, so jo Kozaki napadli, ter tako po njej udrihali, da jim je jedva ubežala črez reko. V tej veliki zadregi pa so Geč ene i pozabili na Ivana.
Ko se ta množica pred Kozaki beže zapodi v Ter ek, da ga naglo prekorači, se nečemu mlademu Čečeneu sredi deroče reke spodtakne konj in voda ga odnese z jezdecem vred. Ivan, jašeč za njim, to videti spodbode svojega konja in skoči za njim, ne gledaje na nevarnost, ki mu je samemu pretila. V hipu, ko je mladenič uže omagoval in ga je deroča voda skoraj zalila, ga je I v a 11 naglo pograbil, ter ga srečno rešil na kopno.
Ker se je uže danilo, so Kozaki, Ivana na obleki in kapci spoznavši, začeli nanj meriti, kriče: „Begun, zgrabite beguna!“ Krogle so mu strgale obleko. Vendar jim je, hrabro se borivši, ušel in srečno dospel v vas. Bil si je v svesti, da je jednega tovariša smrti otel in vsej četi koristil.
Daši tudi si Ivan s svojo hrabrostjo ni pridobil srdec vseh vaščanov, imel je zdaj vsaj jednega prijatelja v vasi, ki mu je prisegel zvestobo: mladi C e če 11 ec si ga je izvolil za svojega k oni jak a, (to ime Gorjanci v Kavkazu časte in ga nikdar ne skrunijo). Mladi mož mu je prisegel, da ga hoče vselej, povsod in proti vsakemu človeku braniti. Pa večina moških ga je navzlic temu prijateljstvu še vendar le sovražila. Njegov pogum in njegova zvestoba do svojega gospoda sta jim delala še večjo skrb. Vedeli so zdaj, da zna še več, nego samo zabavati, >n če so se spomnili svojega nesrečnega izleta, katerega se je Ivan bil vdeležil, so se čudom čudili, kako je bilo mogoče, da so Rusi o njih naklepu vedeli, ter je tako nenadoma napadli; sumnili go Ivana, daje najbrž on njih namere izdal Rusom, "udi stari Ibrajim se je začel bati, da bi mu ujetnika utegnila vteči, zato ja je od zdaj pazljivejše čuval in jima ni več dovolil se zabavati; vrlemu slugi se je grozil, časih ga je celo bil, če ,ie hotel s svojim gospodom se pogovarjati.
V	tej sitni zadregi sta si ujetnika izmislila pripomoček, da sia se mogla pogovarjati, in da njiju čuvaj ni sumil nič naopač-uejra. Kadar sta ruske pesni prepevala, kakor sta bila navajena, je četnik vzel kitaro, če je hotel v navzočnosti Ib raji-
m o vi svojemu tovarišu kaj važnega in skrivnega povedati, je to igraje pel; Ivan je p e vaj e odgovarjal in četnik gaje s kitaro izpremljal. Ker ta pripomoček nič kaj novega in čudnega ni bil, in ker sta se ga le redko posluževala, nista se nikomur izdala.
Več nego trije meseci so bili minuli po nesrečni ekspediciji, katere smo gori omenjali, kar zapazi 1 v a 11 necega dne v vasi nenavadno gibanje. Prišlo je bilo iz planjave nekoliko mul, s smodnikom otovorjenih. Moški so puške čedili in patrone pripravljali. Skoro je Ivan tudi čul, da se na novo ekspedicijo pripravljajo. Ves rod se je imel združiti, da napade svojega soseda, neki drugi rod, ki je, v rusko varstvo se podavši Rusom dovolil, da si smejo na njegovi zemlji sezidati svojo vojno stražno postajo. Čečen ci so se namenili pokončati ves ta rod in ruski batalijon, ki se je pri njem naselil, da se pod njegovo brani bo ta trdnjava more zidati.
Neko jutro poznejše svojo bajto zapustivši je Ivan našel prazno vso vas. Vsi moški, kar jih je orožje nositi moglo, so bili vpo noči odrinili. Šetaje se po vasi se je z nova prepričal, da Čečenci namerjajo, jima nekaj posebno žalega storiti. Starci, nehote z njim govoriti, so se ga izogibali, in neki deček mu je kar naravnost povedal, da ga njegov oča misli umoriti. In ko je naposled v misli zaglobljen k svojemu gospodu šel dom6v, je na strehi neke hiše zagledal mlado žensko, ki je svoj ov6j vzdvignila, ter plaho z roko mahaje mu pot v Rusijo kazala, v znamenje, naj ubeži. Ta mlada ženska je bila sestra mladega Če čenča, kateremu je Ivan nareki Tereki bil otel življenje.
V	izbo stopivši je videl, kako je starec Kačamliovo že-lezje preiskavah Še nekov drug mož je sedel v sobi: to je bil mož, ki zavoljo menične mrzlice ni mogel odriniti s svojimi tovariši, in katerega so Ibrajimu bili poslali, da bi mu pomagal ujetnika čuvati, dokler se odišli moški ne vrnejo. Ivan je brž spoznal to opreznost, pa ni osupnil. Ker zdaj moških ni bilo doma, se mu je zdela najlepša prilika, strani pobegniti; tega vendar se je bal, da bi dvema čuvajema vteči bilo tešk6. Todav če čaka, da se moški vrnejo, 'mu je smrt gotova; vedel je, da Če-čencem namere ne bodo po sreči izišle, in da mu razkačena drhal potem ne bode prizanesla. Treba je zatorej bilo, ali svojega gospoda zapustiti, ali pa ga rešiti šp6n, in rajši, nego četnika samega nevarnosti prepustiti, bi zvesti sluga bil stokrat umrl sam.
Kačambo, ki je uže obupoval, je bil nekoliko dni ves žalosten in malomaren. Ivan, mirnejši in veselejši, mu je pripravljal jedi, prepevaje ruske pesni, v katere je vpletal za svojega gospoda tolažive besede.
„Prišel je čas,“ je pel po vsaki kitici, „da se najine reve in nadloge končajo, ali da umreva. Jutri, haj luli, liaj luli! uže
potujeva v lčpo mesto, katerega nočem imenovati; pogum gospod! ne obupajte mi, gospod! Bliski Bog je velik."
Kačam bo, ki skoraj ni maral niti za življenje, niti za smrt, še ne vede, kaj ima Ivan na mislih, mu je rekel: »Stori kakor hočeš, a molči!" Proti večeru je bolnega Ibr a j im o v ega tovariša mrzlica tako zelo napadla, da je moral oditi domov. Ker je Ivan bil, kakor navadno, vesel, se je stari čuvaj popolnoma vpokojil. Da bi pa starec ničesar ne sumnil, je Ivan zarano legel na klop, ki je stala v zadnjem delu sobe, ter je čakal, da bi Ibrajim zaspal; toda ta je hotel vso noč prebedeti. Namesto, cia bi legel na svojo rogožino biizo ognjišča, sedel je na klado ujetniku nasproti. Sinalia je šla v stransko sobo, kjer je navadno s sinkom spavala, in starec je zaprl za njima duri.
Iz temnega kota gledaje ta čudni prizor je Ivan pazil na starca. Zadaj na steni za starcem je visela v globini sekira, ki se je zasvetila, kadar se je brleča luč ognja vplamenila. Ko je Ibrajim a posililo spanje, da je glavo nagnil, je Ivan hitro vstal, pa sumnjivi starec je to brž zapazil in se zadrl:
»Kaj delaš tu?" Namesto odgovora se je Ivan zehaje ognjišču bližal, kakor da bi se bil še le iz trdnega spanja prebudil. Ib raj im, ki se je sam jedva spanja branil, je velel Kačambu, naj na kitaro igra, in ker ga ta ni hotel poslušati, Vzamejo Ivan, ter mu jo da, rekoč: „Prosim, igrajte, imam vam nekaj povedati. Kačam bo jo ubere, in potem začneta dvoglasno rusko narodno pesem peti.
Kačam bo: „Haj luli, liaj luli! Kaj mi imaš povedati, lazi nase!" (Po vsakem vprašanju in odgovoru sta pela kitice neke ruske narodne pesmi.)
_ Ivan: „Vidite tam sekiro? Pa ne gledajte tija! Haj luli, naj luli!"
Kačambo: »Umor nama ne more koristiti! Haj luli! Že-lezje mi brani bežati."
Ivan: „Ključ bodem našel v čuvajevem žepu."
Kačambo: »Žena bode vpila! Haj luli, haj luli!"
Ivan: „Bodi uže kar hoče! Haj luli, haj luli! Ali ne bodete morali tu umreti od glada in slabosti?"
Ko je starec začel pazljivejše poslušati, sta še glasnejše Pela. „Igrajte, gospod," je rekel potem Ivan, »igrajte kozaški narodni ples; hočem plesati vkrog po sobi, da pridem do sekire; Znajte krepko."
»Bodi zatorej, kakor hoče," je odgovoril Kačambo. »Naj ode vendar uže konec teh muk!" To izgovorivši je gledal v an, ter začel igrati krepko, kar najbolj mogoče.
• Ivanje začel prav umeteljno plesati kozaški ples, ki ga .je starec posebno rad videl. Kačambo, vidivši, da se plesalec niza sekiri, je čutil svoje srce nemirno utripati. Orodje je bilo
v neki omarici na steni, pa tako visoko, da ga Ivan skoraj ni mogel doseči. Da ga doseže, je naglo k višku skočil, ter ga del za Ib raji 1110 m na tla.
Ko se je ta ozrl, je plesalec uže daleč od njega plesal. Vse to se je uže dosta dolgo godilo, da je Kačami)o, ves utrujen, začel misliti, da sluga nima dovolj poguma, ali da še ni ugodnega hipa. Ko ga je pogledal, je ta ravno sekiro na starca nameril. Četnik, to vidivši, se je tako prestrašil, da mu je padla kitara iz rok na kolena. V tem hipu se je Ibrajim bil priklonil 111 del nekoliko hoste na ogenj; nje suho listje se je naglo vplamenilo in razsvetlilo vso sobo. To storivši se je obrnil, da bi spet sedel na klado.
Če bi bil Ivan v tem hipu po starcu mahnil, bi se bil vnel med njima hud boj, mož proti možu bi se borila, in ta dvoboj bi bil vzbudil sinalio, spečo v stranski sobi. Pa Ivan je bil dosta oprezen, da tega ni storil, temuč je hitro sekiro skril za starčevo klado, ter z nova plesal. »Igrajte nu!“ je dejal svojemu gospodu. „Cesa čakate?“ Četnik spoznavši svojo nespamet, je naglo spet začel igrati. Starec ni ničesar hudega sumnil ter je vsedel pa zapovedal je, naj bode dovolj in naj ležeta. Ivan se mirno bliža četniku, da mu kitaro vzame, pa po bliskovo hitro pograbi namesto nje sekiro za Ibrajimom na tleh ležečo, pa ga ž njo udari tako močno po glavi, da se zvrne mrtev z licem na ogenj in mu zgori osivela brada, Ivan ga potegne za noge iz ognja, potem pa ga pokrije z rogožino.
Nekoliko minut sta poslušala, če se je starčeva sinaha vzbudila, pa ta najedenkrat odpre duri in vskrikne: „Kaj počenjate tu ?“ in korak bliže stopivša vpraša: „0d kod pa ta duh, kakor bi se bilo perje žgalo ?“
Ogenj je bil zbrskan, da je bila skoraj tema po sobi. Divje zasuče Ivan sekiro nad ženino glavo, pa ona jo odmakne in strašno vskriknivša dobi udarec na prsi; po bliskovo hitro jo Ivan pobije z drugim udarcem. Prestrašen od druzega umora, katerega se ni nadejal, mu zdaj četnik zastopi pot do stranske izbe, ko vidi, da Ivan misli umoriti tudi malega Mame ta. „Kam misliš, nesrečni človek?“ je kričal. „Hočeš li tudi nedolžnega otroka umoriti, ki mi je toliko ljubezni skazal? če me z njegovo smrtjo osvobodiš, ti pri najinem prihodu v domovino ne more življenja oteti ni tvoja ljubezen, ni tvoja zvesta služba."
„V domovini storite, kakor vam drago,“ odgovori Ivaiii ,,pa tu je treba, da svoje začeto delo končani.*1
In ko vendar le tija sili, ga Kačami)o popade z vso močjo za vrat, kričeč: „Zemija te požrla! če mu življenje vzameš, če mu le jeden las izpuliš, na živega Boga prisezam, da se sam iz* ročim Čečene e m, in tvoja grozovitost ti ne bode nič p°' magala.“
»Prostovoljno hočete pri Čečen c ih ostati ?“ ponavljal je sluga, ter je zasukal sekiro nad svojim gospodom. „Č e čenči vas ne smejo dobiti živega v pest, zadavim jih vse, vas in samega sebe, predno se to zgodi. Ta deček more naju izdati, če mi pomoč kriči, in vas slabotnega še ženske lehko spet v ječo vtaknejo. “
„Nikari, nikarte!“ kriči Kačambo, iz čegar rok se je Ivan hotel izmekniti. „ Nik ar te! strašna pošast, zadavi mene, predno umoriš mojega ljubca!“ A slabemu, kakor je bil, je še železje branilo, da ni mogel zdivjanega sluge siliti nazaj, ki ga je na stran sunil, da je padel na trda tla in od strahu in strmenja skoraj odmedlel. Zastonj je z vso močjo skušal vstati, vedno kričaje: „Ivan, Ivan, rotim te, nikar ga ne umori! Za božjo voljo, ne prelivaj krvi tega nedolžnega otroka!“ Ko se slednjič toliko posili, da more dečku na pomoč iti, sreča pri vratih se vračajočega Ivana, ki mu je dejal: „Gospod, vse je dokončano; »e gubiva časa! Ne kričite,“ odgovoril je očitajočemu gospodu, !>kar je storjeno, je storjeno. Zdaj je treba gledati, da ubeživa, hi dokler nisva svobodna, pobijem vsakega, ki me sreča, ali pa naj on mene umori. Naj pride prijatelj ali neprijatelj, potolkel ga bodem. Potem je vžgal mecesnovo tresko in je začel iskati Po čuvajevih žepih in njegovem kartušu, pa ključa k četnikovem železju iii bilo nikjer; išče ga povsod po vsej sobi, pa ga nikjer ne najde. Ko četnik še vedno toži in mu očita umor, zavrne ga: »Tožite in žalujte rajši zavoljo ključa, ki ga ne morem najti. Kaj vas skrbijo ti lupežniki, ki so vas delj nego petnajst mesecev mučili? Hoteli so naju umoriti, nu, zdaj je vrsta prišla nanje. Morem li jaz za to? Peklo je požrlo vse skup!“
Ključa ni bilo nikjer in zastonj je bilo trojno umorstvo, če spon ne moreta razbiti. Na^četnikovi desnici je Ivan strl železne oklepe s sekiro, pa oklepa na nogi ni mogel zdrobiti; tudi se je pal, da bi svojega gospoda ranil. Vrhu vsega je bila uže pozna noč, nevarnost od minute do minute večja, treba je bilo zatorej bežati. Verigo je Ivan četniku na pas pripel, da bi mu pri hoji ne bila na poti in da bi preveč ne rožljala, potem je del v bisago jančjo uetrt, ostanek večerje, in temu je dodal še drugega živeža, ter se je naorožil s samokresi in jataganom ubitega Ibrajima, Kačambo pa se je zavil v rajnkega burko. ') Odišla sta tiho, 111 da bi nikogar ne srečala, kreneta od kolovoznega pota, ki drži v Mosdok, na pot črez gorovje, dobro vedoč, da ja tu ne bodo sledili. Po noči sta hodila po višini na desnici, 'ko se je Pa zdanilo, sta stopila v bukovje, da bi ja od daleč nihče ne zazrl. Pilo je meseca februvarja: zemljo, posebno na teh višinah,
, ,.	') H n r k ii je ruski plašč, narojon i/, kosmato polsti (klobuSino), medvedji
0zi podobno, skozi katero dež no premalo. Ivozaki se jo poslužujejo v deževji, Pa tudi, kadar jim je na mokrih tleh prenočevati.
je pokrival še zmrzli sneg, po katerem sta o mrzli nori in zarano lehko hodila, ko ga je pa o poludne solnce bilo ogrelo in omehčalo , so se jima pri vsacem koraku noge vgrezale, da sta prav teško in počasi hodila. Jedva sta dospela do neke doline, ki sta jo morala prekoračiti, in v kateri ni bilo več snega; kraj potoka se je vil dober pot, znamenje, da se je tod mnogo hodilo. Zaradi tega, in ker je četnik bil jako spehan, sta popotnika sklenila, do noči tu ostati: stopila sta med posamezne skale, ki so molele iz snega.
Ivan je narezal jelovih vej, ter je četniku naredil ležišče. Dokler je ta počival, je Ivan razpoznaval okolico. Dolino so obdajale visoke gore, črez katere ni bilo nobenega pota, zatorej jima je hoditi ob potoči, če nočeta zaiti.
Bilo je nže ob jednajsti uri po noči, in sneg se je uže trdil, ko sta v dolino korakala. Predno sta odrinila, sta svoje zavetje sežgala, da bi se ogrela in si č iz like ') pripravila za večerjo, kajti bila sta lačna. S peščico snegii sta si ugasila žejo in požirek žganja je končal kosilo. Srečno sta prekoračila to dolino in nikogar nista srečala; potem sta morala skoz sotesko med potokom in ostrimi pečinami. Hodila sta hitro, kolikor je bilo mogoče, misle na nevarnosti, katerim bi se ne bila mogla izogniti, ako bi ja kdo tu srečal. Še le drug dan ob deveti uri sta prišla iz te sotčske, ki se je zdaj naglo odpirala, da sta na oni strani nižje gore, in nekoliko dalje, jednako daljnemu morju, videla rusko obnebje.	‘	'
To je bilo veselje, veliko veselje! posebno za četnika. „K u -sija! Rusija!11 to jedino besedo je mogel izgovoriti. Popotnika sedeta, da nekoliko počijeta in uže sedaj uživata svojo svobodo. To veselje vendar ni bilo čisto, kalile so mu ga misli na strašne dogodbe, ki jih je nedavno na svoje oči videl, in katerih ga je železje in s krvjo omadeževana obleka spominala. Oči v daljni smoter vprte mislil je tudi na težavni pot, ki ga ima še pred seboj; pogled na utrujene in otekle noge mu je vzel vso radost, ki ga je bila prošinila, ko je zagledal daljno obnebje svoje mile domovine; vrhu tega ga je huda žeja nadlegovala in mu usta skoraj posušila. Ivan mu je šel po vode k potoku, ki je bil nekoliko dalje od njiju. Tli je Ivan našel brv iz dveh debel narejeno in v dalji je zazrl neko bajto. Bila je to čečenska-koliba, poletno stanovanje, in zapuščena. Ubežnika sta je bila vesela, ter sta jo vzela za zavetje.
Stanovniki v Kavkazu, po nekoliko nom&dje, mnogo trpe od svojih sosedov, ki večkrat k njim priderejo; zato imajo pri stanovališčih pod zemljo shrambe, kamor svoj živež in svoje
‘) Uidita, jo na vilicah pečena jagnetina.
imetje skrivajo pred sovražnikom. Ti ozkim studencem podobni prostori so kriti z blanjo ali s kako pločo, na katero denejo zemlje, nahajajo se navadno na mestih, kjer ni trave, da bi je nje dvojna barva sovražniku ne izdala, pa navzlic tej skrbi je ruski vojaki pogosto obnosajo.
Tako shrambo je Ivan našel v kolnici, v njej je bilo nekoliko piskrov, koruznih storžev, kos soli in razno katero po-hišje. Prinesel je vode ter je del jančevino in krompirja kuhati. Dokler se je juha kuhala, je Kačam bo pekel koruzo; poznejše sta našla še nekaj leščnikov in vse to sta použila. Po obedi ga je I v a 11 železja popolnoma oprostil, da je s tečno hrano okrepčan trdno zaspal in se vzbudil še le pozno zvečer. Dasi tudi dobro izpočft, bile so njegove otekle noge, ko sta se spet na pot podala, tako okorne, da jih brez velike bolečine ni mogel gibati. Vendar sta morala dalje. Na svojega slugo se opiraje je prav počasi krevsal, skoraj prepričan, da ne bode dosegel zaželenega smotra. Hoja mu je po malem noge ogrela, da je menj čutil bolečine. Potoval je vso noč, večkrat počivaje. ('asi ga je premagal obup, da je legel na tla, ter Ivana prosil, naj ga prepusti neizogibni usodi. Toda zvesti sluga mu ni le z besedo in dejanjem delal pogum, nego ga je moral večkrat na noge siliti in vleči seboj. Grede sta prišla na nek težaven in nevaren kraj, kateremu se nista mogla izogniti; čakati, da se zdani, tudi ni kazalo, bila bi s tem preveč časa potratila, zatorej sta se namenila, ta kraj na vsak način prekoračiti, in če bi tudi glavo izgubila. Predno sta pa oba storila korak naprej, je Ivan šel gledat tal, Kačam bo pa je ostal nemiren kraj skale. Noč je bila temna, iz prepada se je čulo šumenje deroče reke, ki je tekla skozi dolino; kamenje, ki seje pod Ivanovimi nogami od skalovja luščilo, je hrumelo v globoki prepad. V tej strašni uri, ki bi mu lehko v življenju slednja bila, se je spomnil svoje ljube matere; ona ga je pred odhodom k stražili postaji blagoslovila, in ta misel ga je navdajala z n&dejo, da jo bode spet videl. „Moj Bog, je vskliknil, daj, dame ni zastonj blagoslovila!11 Ko je to kratko, gorečo molitev končal, se je Ivan vrnil. Pot, ki ga je pregledal, ni bil takšen težaven, kakor sta s prva mislila. Nekoliko sežnjev daleč s pečine splezavša, sta hodila ob strmi steni po ozkem potu, ter sta tako srečno prišla črez ta nevarni kraj. Ivan je s sekiro nasekaval trdi sneg, da sta laže in varnejše hodila in se jima noge niso popolznile. Pokrižavši seje Kačamb o dejal: »Pojdiva zatorej, četudi konec vzamem! Šel bodem, dokler me Bog 111 moči ne bodo zapustile.11
Steza je bila vedno ravnejša in trdnejša, snega je bilo samo Se na severni strani steze, kjer so globokejša mesta bila zamedla. Sreča jima je bila ugodna, da do zgodnjega jutra nista nikogar srečala; zdaj sta uže od daleč zapazila dva moža, zatorej sta na tla polegla in se jima tako skrila.
Ko prideš z gora, v teh pokrajinah ne vidiš več lesa, tla so gola, le kraj velicih rek raste tu pa tam še kako drevo, in to je čudno, ker zemlja ni rodovita. Nekoliko časa sta potovala ob reki S u n ž i, katero sta morala prekoračiti, da dospeta v Mosdok. Iskala sta kraja, kjer bi reka bila menj deroča, kar zagledata nekega jezdeca, ki je ravno jima nasproti jahal. Ker je krajina gola in nima ni drevja, ni grmovja, sta počenila kraj vode, namenjena se z orožjem braniti, ako ja tujec napade. Ko je pa Ivan videl, da je jezdec .kakih dvanajst do trinajst let star dečak, je k njemu skočivši ga s konja potegnil. Deček' se je hotel braniti, ko je pa četnika s samokresom v roci na bregu reke zazrl, je naglo pobegnil. Konj ni imel sedla in je bil samo z uzdo zabrzdan. Popotnika ga zasedeta, in črez reko jahaje še le vidita, da je peš ne bi bila mogla prekoračiti. Konja, dasi tudi sta mu dva moža na hrbtu sedela, je deroča voda malo da ne podrla. Slednjič sta vendar na oni kraj reke dospela; ker je pa breg bil zelo strm, sta raz konja poskakala, ter ga z vso močjo na kopno vlekla, pa uzda se mu je z glave zmuznila, in uboga žival je vtonila v deroči vodi.
Konja sta sicer bila izgubila, ali bati se jima zdaj ni bilo več treba, da bi ja lopovski Če čenči sledili. Pred seboj v dalji sta videla pečevnato reber, zatoraj sta tija krenila, da bi se tam skrila in do noči vpočivala. Zdelo se jima je, da ne more več daleč biti do mirnih O ečenc e v, pa tudi tem nista mogla upati, kajti utegnili bi ja izdati in v novo nesrečo pehniti. Toda Kačambo je bil tako„slab, da bi brez tuje pomoči teško bil prišel do Ter e k a. Živeža nista imela več: ves dan sta bila zatopljena vsak v svoje misli, ter sta molčala — gotovo jima je bila na mislih bodočnost.
Na večer je četnik videl, kako se je Ivan na čelo bil in globoko vzdahnil. To ga je osupnilo, da mu prej vedno pogumni tovariš jame obupavati. Ko ga je vprašal o vzroku, mu je 1 van odgovoril: „ Gospod, zelo sem se pregrešil!“ — „Pog nama odpusti!“ je Kačambo rekel, ter se pokrižal. „!)&“, nadaljuje Ivan, „pozabil sem krasne risanice, ki je bila v sobi malega M a me ta. Žal, da sem bil tako pozabljiv! pa vi ste vzdihovali in kričali, da sem je moral pozabiti. Vi se posmehujete? To je bila v vsi vasi najlepša rfsanica. Poklonil bi jo prvemu možu, ki ga bodeva srečala, da bi ga podkupil, kajti ne vem, kako nama bode mogoče, dalje potovati, ker ste jako slabi."
Do zdaj sta imela vedno ugodno vreme, ta dan pa se je izpremenilo. Mrzli ruski veter je hudo pihal in jima pšeno v lice vol. Ko se je zmračilo odrineta dalje, ne vede, bi li iskala kake vasi, ali bi se jej izognila. Proti jutru ja je nova nesreča zadela, in zdaj sta morala najkrajšo pot potegniti. Ko namreč potujeta skozi nek klanec, kjer je nekoliko snega tla pokrivalo, se jima je pod nogami vdrl leti, da sta se do kolen
pogreznila v vodo. Kač a m bo skušajo se iz ledu izkopati, si je obleko vso zmočil. Kar sta potovala, ja ni tako zeblo, nego v tem hipu.
Polja so bila bela, kakor v najhujši zimi. Jedva potujeta še četrt ure, in K a č a m b o, onemore ' od mraza , truda in bolečin, ter se na vso moč brani dalje iti. Ko je videl, da ne more svojega smotra doseči, se mu je zdelo nespametno in grozovito, še dalje svojega tovariša pri sebi obdržati, ki bi se leliko rešil. »Poslušaj me, Ivan,“ mu je zatorej dejal, „Bog je moja priča, sem do zdaj vse storil, kar sem mogel, da me moreš rešiti. Ali zdaj vidiš, da me tvoja pomoč ne more oteti, in da je moja usoda sklenena. Pojdi zategadelj k stražili postaji, dragi Ivan, vrni se k našemu polku; zapovem ti to. Povedi mojim starim prijateljem in mojim poveljnikom, da si me tukaj pustil vranom za živež, in da jim boljše usode želim. Pralno pa odideš, spomni se, kaj si mi tam gori pri krvi starca Ib raj im a prisegel. Prisegel si mi, da me Če čenči ne bodo živega v pest dobili. Bodi Hiož-beseda!“
•
Te besede izgovorivši, legel je četnik na tla, ter se z burko pokril. „Ostane nama še jedna pomoč,“ mu je Ivan odgovoril, »namreč ta, da grem iskat kakega Čečene a in da ga z obljubami zase pridobim. Če naju izda, si saj ne bodeva imela ničesar očitati. Skusite še do tija priti; ali pa še boljše je, da sam tija grem. Če mi po sreči izide, pridem z njim po vas, če pa umrem in se ne vrnem, tačas se morete tega le samokresa Posluževati.“ K a č a m b o je burko odgrnil in vzel samokres.
Potem ga je Ivan s travo in protjem pokril, da bi ga ta Čas kdo ne našel. Ko misli oditi, ga gospod še jedenkrat pobove, rekoč: „Ivan, čuj še mojo zadnjo prošnjo: Če srečno črez Ter ek prideš in mojo mater vidiš, povedi jej ..."
v „— Gospod,“ mu seže Ivan v besedo, „še danes se vidiva, če pa umrete, me ne bode ne vaša ne moja mati več videla.11
Skoraj jedno uro je hodil, predno je vrh nekega hriba dospel. Tu je videl kacili tri ali štiri verste daleč dve vasi, toda teh ni iskal. Želel je najti samotno hišo , da gre skrivaj vanjo in pridobi gospodarja za svoj namen. Slednjič je zagledal v dalji dim, ki se je valil iz dimnika samotne hiše; tija se je zatorej podal. Vstopivši je gospodarja, ki je na tleli sede si krpal evevlje, t.ako-le nagovoril: „Mož, lepa prilika se ti ponuja, zaslužiti si dve sto rubljev. Gotovo si uže čul govoriti, da je četnik Kačam bo pri Gorjancih ujet. Jaz sem ga iz ječe rešil; on je blizu tebe, bolan in tvojih v rokah. Če jim ga spet izročiš, te bodo gotovo pohvalili, pa te ne platili. Če pa privoliš, da ga rešiva, in ga samo za tri dni pod svojo streho vzameš, pojdem v M o s d o k, ter ti prinesem zanj dve sto rubljev v srebru odkupnine. Če se pa ganeš in kričiš, te na mestu s tem-le hand-
žarom prebodem," in zdajci mu pokaže liandžar. „ (lovori brž, če ti je življenje drago!“
Ivanove besede so ga sicer prepričale, pa ga niso prestrašile, zato je mirno vstal in odgovoril: „Mladi mož! tudi jaz imam handžar za pasom in tvojega se ne bojim. Če bi ti 'bil prišel k meni kakor prijatelj k prijatelju, bi jaz nikdar človeka ne bil izdal, ki je črez moj prag stopil; ali zdaj ti ničesar več ne obljubim. Vendar pa sedi in še jedenkrat povej, česa želiš.“ Ivan videč, s kom ima posla, oskrbi svoj liandžar, sede in ponavlja svojo ponudo. ,,S čim me moreš v zagotoviti, da ostaneš mož-beseda?“ vprašal je Čečen ec. — „ Četnika samega ti pustim; ali misliš, da sem zastonj petnajst mesecev z njim trpel in ti svojega gospoda zategadelj privedel, da bi ga pustil ?“ — „Tako je prav, vse ti verjamem; pa dve sto rubljev je premalo, zahtevam štiri sto.“ „Zakaj pa ne zahtevaš štiri tisoč? to tebi utegne biti vse jedno, pa meni ne, ki hočem biti mož-beseda. Ne ponujam ti vinarja več, nego dve sto rubljev, ker vem, kje jih bodem dobil. Me li hočeš siliti, da te prevarim ?“
„Dobro, privolim za dve sto rubljev, a ti moraš v treh dneh in sam se vrniti."
„DA,, sam se vrnem in v treh dneh, dam ti besedo. Pa mi daš tudi ti svojo, in je četnik tvoj gost?“
„Od te ure je on moj gost kakor si ti, dam ti besedo.*1 Podala sta si roci ter hitela po četnika, ki sta ga od gladu in mraza na pol mrtvega sem prinesla. — Ker je Ivan zvedel, daje v Čer v el i j a n s k a j o- Sta ni c o bližje, nego v Mosdok, seje brž tija podal. Tam je bilo precej obilo Kozakov in je zatorej v kratkem potrebnih dve sto rubljev nabral. Ko se je na odločeni dan hotel vrniti, mu polkovnik in poveljnik te kozačke postaje ni dovolil samemu potovati; nekoliko Kozakov ga je moralo izpremljati, in to je skoraj bila Kačam-bova smrt. Ko je namreč Čeč en e c v dalji kozaške sulice zagledal, mislil je na izdajstvo; šel je in zanesel še bolnega četnika na streho, ter ga je privezal na kol, potem pa je sedel s samokresom v roci ujetniku nasproti. „Če bliže pridete,“ je Kozakom kričal, „če še le korak storite, vstrelim četnika, in ostane mi še petdeset krogelj za moje sovražnike in za izdajalca, ki jih je privedel.“
„Nisem te izdal ne,“ mu je odgovoril Ivan, boje se za svojega gospoda, „tudi ti prinašam dve sto obljubljenih' rubljev. Jaz sem mož-beseda.“
„Kozaki naj nazaj odlazijo, alco ne, ga vstrelim.“
K a č a m b o sam je prosil njih y častnika, naj se vrnejo. Ivan se je sam bližal, a tudi njemu Čečen e c ni 'upal. Zapovedal mu 'je, naj sto korakov od njegove hiše rublje našteje na tla in naj potem odide nazaj.
Rublje pobravši, je Čečenec tekel na streho k četniku, ter ga kleče prosil za odpuščanje, trdeč, da je bil prisiljen tako nevljudno ravnati. Kačambo mu je odgovoril: „Spominal se bodem le tega, da sem bil tvoj gost, in da si pošteno bil mož-beseda. Pa odveži me zdaj tudi od kola!“ Teh slednjih besed Čečenec morda ni več čul, kajti po bliskovo je pobegnil strani, ko je videl, da se Ivan bliža hiši.
Še tisti dan je vrli sluga privedel svojega gospoda do njegovih prijateljev, ki so uže vsi mislili, da ga ne bodo videli nikdar več.
Letopis 1881.
9
Pitni Panlns Mm
in njegovo sodelovanje pri Trubarjevem prelaganji
sv. pisma.
Spisal prof. Kr. II ul)ud.
Porodil se je Peter Pavel Vergerij1) 1498. 1. v Kopru, kjer so kazali še v tem stoletji njegovo rojstveno hišo. Imel je tri brate: Avrelija (Aurelis), Jakoba (Gia-como) in Janeza Krstnika (Giovanni Battista), ter dve sestri: Cecilijo in Lukrecijo.
Učil se je v Padovi prava. Seznanil seje tamo z mnogimi odličnimi možmi. Kar je bil slišal o novi veri iz Witten-berga, napoti njega in brata Jakoba, da prosita barona Schencka za priporočilno pismo, da bi šla v Wittenberg se učit. Ali bolezen je zapretila potovanje na Nemško.
Izučivši se bil je Peter advokat v Veroni, Padovi in v Benetkah. Ali ta posel mu ni ugajal. Brat njegov A v -relij bil je tajnik pri papežu Klementu VII. Leta 1529. se napoti tudi Peter v Rim. Ime njegovo je slulo tako dobro, sam se je znal priporočati tako, da ga izbere papež za poslanca na državni zbor v Augsburg 1530. 1. Tamo je pokazal, koliko velja. Na cesarja Ferdinanda avstrijskega pridobil sije mnogo vpliva; častil ga je ta posebno, izbral ga je celo 1533. 1. kuma svoji hčerki Katarini. To je bilo častilakomnemu možu prav po volji.
Po smrti Klementa VII. sfide na papežev prestol Pavel III., Vergerij pa ostane na svojem mestu. Cesar sam je prosil zanj. Leta 1535. dobi nalog, naj povabi protestantske kneze na
') Gloj: „Iiricfwoohsel zvvisehon Cliristoph, Ilorzog von VViirtomberg, umi Pctrus Paulus Vorgorius. Gosammolt und herausgogobon von Edu ar d von K a us 1 or, vveiland Vicodlroetor dcs k. Hans- u. Stftatsaroliivs, und Thoodor Sfihott, Prof.Bibliothokar an dor lc. iiffontl Bibliothekiu Stuttgart." (»Bibliotliek dos litcrarisolion Vcroincs in Stuttgart.11 CXX1V). Tiibingon. 1875. 517 str. vel. 8".
cerkven shod v Mantovo in naj išče kralja za Angleško. Ali spodletelo je oboje. Potovaje po Nemškem od dvora do dvora, snide se 7. dne novembra meseca 1535. 1. tudi z Luthrom v Wittenbergu.
Raztovarjala sta se o tem in onem, vendar se je izraževal Vergerij proti prijateljem le zaničljivo o reformatorji.
Po končanem potovanji se vrne v Italijo. Papež ga izvoli meseca maja 1536. 1. škofa M o dr uš k e ga in skoro potem za Koprskega. Pridno se jame pečati novo posvečeni duhovnik z bogoslovjem. L. 1540 pa potuje s kardinalom Hippo-lytom d’ Este na Francosko, od ondot pav Worms, kjer so poskušali še vedno združiti lutherane in katoličane. Dne 1. januvarja 1541. 1. govoril je o edinosti in o miru v cerkvi. Ali tudi on ni mogel pomagati več.
Upal je, da postane za svoje prizadevanje kardinal. Leta 1545 so ga pri imenovanji kardinalov preskočili, niso se namreč mogli nanj zanašati, ker so poročila poslanca Aleksandra sum zoper njega vzbudila. Ko Vergerij o tem sumu zve, gre v svojo škofijo nazaj, da bi se pismeno zopet pravovernika dokazal. Toda spisi protestantski, katere je v svoj namen čital, pridobili so ga popolno za Luthrov nauk. Sklene prestopiti k protestantom. K enacemu koraku pregovori tudi svojega brata Ivan a, škofa Puljskega. Oba pričneta v svojih škofijah delovati v lutheranskem duhu. Inkvizicija pa prisili Petra Vergerija, zapustiti Koper. On pobegne k svojemu dosedanjemu pokrovitelju H er ku lu Gonzagi v Man tu v o. A kardinalu (Ion-z a g i se iz Rima naroči, naj nikar ne daje zavetja krivoverskemu škofu; zato Vergerij odide, a ne v Rim, kamor ga je bil papež poklical, ampak v Tri d en t. Tam mu papeževi namestniki niso mogli dovoliti, da bi se z veljavnim in odločilnim glasom vdeleževal zborovih sej; napotili so ga na papeževega zastopnika v Benetkah, kateri je uže preiskovanje zoper njega pričel; zato mu le-ta prepovč, vrniti se nazaj v svojo škofijo, marveč mu zapovč iti v Rim na zagovor. A Vergerij gre v Padovo in se tamkaj pismeno odpove katoliški cerkvi. Iv temu koraku ga je po njegovi trditvi nagnil odvetnik Francesco Sp iera, ki se je'od protestantizma vrnil nazaj v naročje katoliške cerkve, pa je v obupanji umrl. Iz Padove ubeži na švicarsko v Gr a u bund en. („Lexicon“ v. AVetzer & Welte). Kar je imel posestva, razdelil je bil uže prej svojini sorodnikom.
Dne 3. julija meseca 1549. 1. zbere papež konsistorij in izmeče slovesno, da je V er g eri j izobčen iz cerkve in da mu odvzame škofovo čast. On sam na to ni hotel slišati več o po-mirenju.
Na Švicarskem najde uže množico italijanskih begunov; pisal in pridigoval je na mnogih krajih, stalnega domovja si l'a ni pridobil. V Vicosoprano izbrali so si ga žup-
9*
nika, ali to mu ni bilo zadosta, hlepel je po višji stopinji. Njegovi lutheranski nasprotniki so mu očitali, da se čuti še vedno škofa, sam je pa tožil, da ga ljudje premalo častč. Ko je hotel združiti italijanske občine v eno synodo, začeli so se ustavljati domači duhovniki, kateri sklenejo 1552. 1. tako imenovano „rhae-tično confessio“ in Vergerij zapusti v aprilu 1553. 1. Gr nuli u n d en, ter se obrne k vojvodu Krištofu W ii rte m b e r š k e m u, s katerim se je bil seznanil uže prej. Priporočan Brenciju, začne prelagati v italijanščino „confessio wirtembergica“, „syn-tagma suevicum“ in katekizem Brencijev.
Za nekaj časa se vrne v Graubiinden nazaj; ker pa ne najde pripravnega polja zase in za svoje namere , gre nazaj na Wurtemberško in stopi v službo Krištofovo. Postal je vojvode ,,consiliarius“. Bil je dopisnik in diplo matičen agent, posebno je pa skrbel, da se razširja evangelije po deželah, kjei' se je začelo še le širiti. Potoval je sem ter tija, dopisoval na vse strani in razširjal svoje spise, kolikor je mogel. Upal je, da bode imel mnogo uspeha, zato pravi v svojih pismih, da ima veliko posla „in majorem Dei gloriam.“
Tega mnenja pa niso bili vsi. Gallicius, pridigar v Graubundnu, pravi o njem: „Vellem tamen, ut plus doceret quam exclamaret,“ Bullingerpa: ,,Man bat die Jahre her wohl erfahren, was er ffir Biichlein hat lassen ausgehen sine nomine, falso suh nomine, nur zum Theil famosos libellos, nichts denn spotteln und sclnnahen, nichts fruchtbares." Da se ni trudil posebno, kažejo njegove lastne besede: „Multa enim scribuntur, quae postea non inveniuntur vera.“ Tudi vojvoda sam je strogo pazil na spise njegove, ker je plačeval navadno troske, kar ni bilo malo, kajti je pisal obilo.
Gostov se pri V er g er ij u ni pogrešalo nikdar. Beguni so se plazili okolo njega, da bi dobili z njegovo pomočjo podpore ali služeb; se vč da ni pozabil tudi svojih netjakov. Zat6 je imel vedno kako prošnjo do Krištofa. Ker je pa živel tudi rad dobro, bil je skoro vedno v zadregi; sedaj ni bilo tega, sedaj onega. Vojvoda dal mu je mnogo, akoravno mu je bilo to tudi časih uže preveč. Sicer mu je pa vedno zaupal.
Z vojvode uradniki se pa ni ujemal tako dobro. Tem tuji gostje, kateri se niso odlikovali ravno v ponižnosti, niso bili po godu.
Največe važnosti je, da je prišel v dotiko s Primožem Trubarjem. S Kranjskega in Koroškega so bili opozorili Vergerija na slovenskega reformatorja; mogoče tudi, daje slišal uže na Italijanskem o glasovitem T r u b a r j i. Ko je bil V e r g e r i j decembra meseca 1554.1. in januvarja meseca 1555.1. v Goppin-gnu, sešel se je z njim v U1 m u, ker si ni upal v K e m p t e n. Dobro je poznal Trubar vse zapreke, katere so pretile njegovemu početju, saj je vedel, koliko je trebalo, da sta prišla na svitlo „abe-
cednik“ in „katekizem“ slovenski. Obupal je skoraj, da bi mogel dognati prevod „postile“ in „sv. pismakar je nameraval. Vergerij vedel mu je razkropiti vse pomiaelke. Obetal je svojo pomoč in novcev od vseli strani in posebno pomoč Krištofovo. ') In 15. dne januvarja meseca 1555. 1. piše iz Goppingna vojvodi: „Nunc nihil aliud cogito, quam de ador-nanda versione in linguam Slavonicam. Dei et Clementiae Vestrae gratia, quae provinciam juvit, et spero me brevi eam confecturum; cogor egomet intra quinque ant sex dies clanculum cum d. doctore Fabri non quidem Campidunum a) usque sed vel Ulmam vel in proximum aliquem locum me conferre, ubi con-venient illi, qui me sunt adjuvaturi in negotio hoc sancto, et spero me illos perducturum huc Goeppingam, ubi versio flat“ 3)
Dne 27. januvarja meseca 1555. 1. pa piše Vergerij vojvodi: „Quum scriptura nos moneat, maledictum esse, qui facit opus Dei negligenter, et quum mihi nune ineumbat onus vertendi Novum Testamentum in linguam Slavicam, fuit omnino necesse, ut Ulmam venirem, quo avocarem ad me pastorem Campidu-nensis ecclesiae (T r u b a r j a), atque cum ipso coram conferrem. Veni itaque, contuli quae volui, atque hodie rursus Goeppingam i'edeo cum doctore Fabri, qui mecum est. Negotium versionis bene habet feliciterque procedet, Deo gratia. Audivi ab eodem pastore Campidunensi, quinque illas provincias Austriae multa habere evangelii semina; benedictus Deus.“ 4)
V	istem pismu5) še dostavlja: „Nunc omnes meos labores convertam ad quaerendas et serutandas diligentissime omnes ve-teres novasque versiones bibliorum, ut quod melius fuerit imitemur in nostra versione.“
Uže 9. dnč februvarja meseca pa pravi v svojem pismu zopet: „Quum a me, qui nuper fui Ulmae (ut seripsi aliis litteris), discederet minister ecclesiae Campidunensis, cum quo de versione Slavica contuleram, dedi illi tria seripta latine mea mami; in uno continebatur una tantum ex fabulis Gregorii, illa scilicet, qua fuernnt institutae XXX missae Gregorianae pro libera-tione animarum ex purgatorio; in alio deseripta mutatio regni Angliae, et quo modo in ea se gessisset cardinalis Polus (cuius exemplum scilicet ad Celsitudinem Vestram nuper misi); in
‘) Užo 6. dno januvarja meseca 1555. 1. piše Krištofu iz Goppingna: „Tubingao pestis incopit progredi, quare cum illic nullam haboam vooa-tlonem, quao ine cogat ibi manoro in poriculo, subsistam hic per aliqnot dios, ot adornabo negotium de vorsione in linguam Slavicam, Deo juvante et clementia Vestrae Celsitudinis." — „Briefw."p. 79. — Sohnurrer, „Slav. Biicherdruok in Tiibingen." Tiibingon 1799. p. 15.
^ Kem p te n.
s) „Briefwochsel“ p. 83. — Sohnurrer p. 15.
4) Ibid. p. 88. — Sohnurrer p. IG.
5) Ibid. p. 90.
tertio monebam illum ipsum ministrum, quo pacto procedere deberet in negotio versionis in linguam Slavicam, ut scilicet Martini Lutheri versionem sequeretur, doneč conferremus c,11111 aliis versionibus, item monebam, ut ex doniinio ipsius regis duos alios ejusdem linguae peritos ad me mitteret, postremo ut quosdam meos libros in patriam meam, atque ut esset con-stans, nihilque timeret serviendo Christo.“ !) Dalje pripoveduje, da je izgubil pisma, da jih je pa našel nekdo, ki jili je izročil v Augsburgu cesarju samemu. „Voluntas enim Dei sic fuit,“ vzklikuje Vergerij in je vesel, da so prišli njegovi spisi v cesarjeve roke, kajti: „Demde si volo vertere novum testamentum in linguam Slavicam, lioc esse opus, quod ipsamet majestas regia deberet curare, quum tam multos liabeat subditos Slavos. Qui, scit, si commoveatur talia audiens a Špiritu sancto per os ali-cujus servi Dei? is dirigat negotium.“ -)
Vojvodi ni bilo po godu, da so prišla Vergerijeva pisma cesarju v roke, morda celo ni verjel, da se je zgodilo tako, kakor mu piše njegov „consiliarius.“ Zatorej ga kara v pismu iz Stuttgarta 16. dne februvarja meseca 1555. 1. Zato se izgovarja Vergerij v pismu 19. dne februvarja meseca in obljubuje, da ne bode pisal več takih stvari, „quae possint sine fructu irri-tare.“ Dalje pa piše: „Fiet utrumque, tuni quia Vestra Celsi-tudo ita imperat, tum quia cogor dies noctesque in textu ipsius evangelii laborare, videlicet, ut possim subministrare liis, qui laborant vertendo Novum Testamentum in linguam Slavicam, ex mul tis eas versiones, quae judicio piorum habentur meliores". Dalje se izgovarja, daje izgubil Trubar (minister Campidu-nensis) pisma, in prosi, naj 11111 dovoli stanovati v mestu Sin-d el fin g en, dokler je v Tiibingnu kuga, kamor misli poklicati dva pomagača za prelaganje: „Nunc supplico Vestram Cel-situdinem, ut dignetur raihi illum locum Sindelphing concedere, nam eo vocabo duos pauperes fratres, qui laborabunt mecum in versione, cujus modo memini.“ 3)
O pismih, katera je izgubil Trubar, kakor je pravil Vergerij, pa piše Vergerij sam 12. dne marca meseca 1555. 1.: „Illae meae litterae, quas ad me fuerat scriptum pervenisse ad nianus regis, sunt inventae; re^certaest, vidi meis oculis, vidit d. IJrentius; minister Campidunensis reliquerat in quodam lio-spitio, aliquis fldelis invenit, et misit illi. Itaque sua majestas non conqueretur (ut spero) de me.“ 4)
Morda je dolžil Trubarja po krivem. Saj ni nemogoče, da je poslal sam pisma cesarju’ po kom drugem, da bi pokazal svojo bistro glavo. Saj je storil, kar je le mogel, da bi pokazal,
') „BriofwocI]Sol“ ]>. 92, srj. ’) Ibid. p. 03.
*) Ibid. p. 100, 8q.
4)	Ibid. p. 104.
kako se trudi za prelaganje sv. pisma, in da se je raznesel glas o njegovem delovanji na vse strani. Zato piše 1. dne aprila meseca 1555. 1. iz Stuttgarta, da mu obeta italijansk kardinal, (imena ne pove in o tem ni bilo več govora,) svojo pomoč pri prelati: „Amicus ille purpuratus scilicet, qui Romae degit, (audiat Celsitndo Vestra aliud miraculum) significat milii, se audi-visse me nune laborare in Novo Testamento in linguam Slavicam vertendo; mox addit, se quoque velle participem esse tam boni operiš et conferre aliquam partem pecuniae; proli Dei omnipo-tentiam, qui cogit eos etiam, qui versantur in abominatione, ut juvent tale opus contra ipsam abominationem. Omnino sumus visuri mirabilia, quae operabitur Dominus špiritu suo.“ ')
O tem kardinalu in o ponudbah njegovih se kasneje ne čuje nikdar več.
Tudi z baronom Un g nad o m je prišel v dotiko. Dne 13. julija meseca 1555. 1. piše iz Stuttgarta: „Venit ad me ante quatuor dies nuntius ex Carniola missus a rnultis nobilibus, in-primis a d. Joanne Ungnot, barone ac praefecto Styriae, qui in summa agunt magnas gratias Oelsitudini Vestrae, quae dignata est collata pecunia juvare negotium versionis Slavicae, offeruntque reverenter omnia eorum obsequia, pvaecipue preces apud coe-lestem Patrom. Vere milii videntur ardere in evangelio, et seri-bunt ad me, omnes eas provincias esse repletas viris piis, qui constituerint reformare illas ecclesias, etiam si faeturi sint jac-turam omnium facultatum atque simul vitae.
Urgent me, ut laborem in vertendo, pollicentur reliquum pecuniae liberaliter, monent se velle habere versionem in propria eorum lingua, nec curare, ut admisceantur vocabula elegantiora, quae ab omnibus Slaviš ubique intelligantur, sed tantum ea, quae illis sunt in communi usu, quanquam rudia aliis videri possint. Ille d. Ungnot valde est affectus Vestrae Oelsitudini, cui se reverenter commendat.
Et quia debemus conferre cum pastore Campidunensi ftotum Matthaeum, qui jam versus est, neque ego audeo Campidunum ire, statuimus proxima septimana convenire Blopirae,a) atque illic triduo aut quatriduo subsistere ad gloriam Dei.
Volunms vertere etiam catechisnium d. Brentii et aliquot Fsalmos; certe maximus fructus in ecclesia sancta „Dei“ sperandus est ex hoc labore.“ ■'*)
Ker je pa razsajala kuga še vedno v Tub in gnu, prenesli so tiskarno v Reutlingen. O tem piše Vergerij iz Stuttgarta 8. dnč avgusta meseca 1555. 1.: „Quoniam fratres, qui sunt in Carintliia, Carniola atque Stiria, magnopere urgent de
') „Briofwoehsel“ p. 106, sq.
’) B lan bo ur o n, mestoce, tri ure od Ulma.
’) ,,Bricfwochscl“ p. 109, sq. Prvi* del pisma od „Vonit — ooelostem Patrum'1 jo natisnen tudi v Solinurrerjovi knjigi p. IG.
Novo Testamento in linguam Slavicam vertendo, atque etiam de excudenda typis ea parte, quae jam versa est, usus consilio d. provincialis ') obtinui a Morrhardis typographis, ut e Tubinga, ubi plus solit,o pestis grassatur, transferrent typographiam Reuthlingam, atque ibi in nomine Domini inciperent Matthaeum, quin jussi ad me venire ministrum ecclesiae Campidunensis multo peritiorem me in ea lingna, qui corrigat. Atque ita liodie (Deo propitio) ambo se conferimus lleuthlingam tantum propter Slavica.1* 2)
Dela se prime tiskar hitro. Uže 18. dne avgusta meseca 1555. 1. pošilja Vergerij vojvodi prvo tiskano polo Matevža: „Neminem habeo, cui magis debeam reddere rationem omnium laborum meorum, quam Celsitudinem Tuam, quare mitto primum folium Mattliaei, qui jam Slavice loquitur, qua lingua nunquam antea ususfuit; quod maximum beneflcium omnes populi, qui ea lingua utuntur, debebunt Tuae pietati et liberalitati post Deum. Oerte spero ex hac provincia et versione rediturum ingentem fructum ad ecclesiam Christi. Adorno una catechismum in eadem lingua; vix autem čredi potest, quantopere urgeant me litteris et nuntiis boni illi fratres, ut cito mittam liaec omnia ad eos, inter quos maxime videtur ardere d. Joannes Ungnot.“ ■')
Dnč 12. novembra meseca 1555. 1. pa poroča Vergerij iz Reutlingna: „D. Joannes Ungnot misit ad me nuntium et versionem quatuor evangelistarum ; certe valde afficitur gloria Dei bonus ille dominus. Dignetur Sublimitas Vestra legere illi us litteras ad me scriptas, praesertiin quia se illi reverenter com-mendat. Et tamen adhuc videtur timere suum regem, ita enim mihi ejus nuntius coram narrat. Deus eum confirment! potest enim valde promovere evangelium sua autoritate, quod spero illum esse factnrum.“ *)
Na to pismo odgovarja Krištof iz Stuttgarta 14. dnč novembra meseca 1555. L: „Salutem dico. Quas litteras et chartas (Vergerij je bil poslal s pismom tudi tri pole svoje italijanske prelagatve B r e n c i j e v e g a spisa zoper S o t a (P e t r u s A so tu s) vestra dominatio ad nos dedit, grato animo accepimus. Et laudamus ardens vestrum studium in promovenda et illu-stranda gloria nominis Christi ac speramus fore, ut Domino be-nedicente et incrementum liberaliter dante labor vester non fiat inanis. Quod nostrarum est partium, sicut arbitramui’, nos hac-tenus divina clementia adjutos non defuisse nostro officio, ita da-
') Andresvo.
^ „Briefwecheel“ p. 111. Od „Quoniam — corrigat11 tudi Schnurrer p. 16, sq.
*) Ibid. p. 112. — Schnurrer p. 17.
0 Ibid. p. 113.
bimus deinceps operam, quantum in nobis est, ne quid, quod ad incitandum et juvandum cursum evangelii de filio Dei, unico nostro mediatore et salvatore, et ad conservandam in ecclesia ejus piam doc-trinam utile ac necessarium cognoverimus, a nobis praetermittatur.
Tamentsi enim mul ta sunt obstacula, et magna est huma-norum consiliorum varietas, tamen filius Dei tanta est majestate et potentia, ut 11011 solum humana obstacula, verum etiam portas inferorum perrumpat.
Benevolentia, quani erga nos amicns noster d. .Toannes Ungnad liber baro in Sonnegg etc. in litteris ad vestnim domi-nationem ostendit, pergrata nobis est perque jucunda; et pre-camur Deum, ut pium animum ejus in vera cognitione evangelii filii Dei confirmet. Petimus autem, ut si quando vestra domi-natio per occasionem ad eum litteras dederit, salutem ei nostro nomine diligenter adscribat, et ei vicissim nostra, quae possumus oflicia deferat.“ ')
V	pismu iz Reutlingna 23. dne novembra meseca 1555. 1. se zahvaljuje Vergerij, da mu je vrnil vojvoda Ungna-dova pisma, poroča o svoji prestavi Brencijeve knjige in pravi, da so začeli (on namreč in tovariši) prelagati „\viirtemberško izpoved11 („wi'irtembergische Confession“), katera pa ni zagledala belega dne: „Ago Celsitudini Vestrae reverenter magnas gratias, quod dignata est nuper ad me scribere, ac d. Ungnad litteras remittere. Deus, qui est scrutator cordium, novit, me duntaxat ob ejus gloriam tam graves labores ferre (ut certe fero) tamen adhuc magis accendor et fio alacrior, quum video, meum lioc stu-dium probari a Vestra Celsitudine. Sum in medio operiš, vixadhuc duabus septimanis absolvetur reliqua pars, at quotidie spero ma-jorem fructum ex hac versione; novi enim ingenia meorum Ita-lorum. Coepiums vertere in linguam Slavicam confessionem Cel-situdinis Vestrae. Valde enim est accomodata ad introducendam et constabiliendam veram pietatem in populiš." 2)
Ungnad je bil prosil za dva ujetnika na Avstrijanskem. Krištof je prosil zatorej pri cesarji. O tem piše sam iz Bob-lingna 25. dne novembra meseca 1555.1. Baltazarju Giilt-li n gnu: „Sodann belangt die z\ven gefanngne, Avere die ge-betten furschriift an Hansen Ungnad mitzutheilen, aucli \vess "vvir hievor der romisch-kuniglichen Majestaet, unserm allergne-digsten herrn, irthalben furbittlich geschrieben, copias mitzu-schicken. Wir haben aucli dess ermelten prologi (k italijanskemu prevodu Brencijevega spisa zoper So ta) halben kein bedenn-cken, sonder were unsers erachtens also furgeen zu lassen welches alles du docli mit den andern vieren rilthen aucli er-wegen, unnd unns euwer bedenncken, sambt concept, welcher
') „Briefweehsol“ p. 114.
*) Ibid. p. 115. Od „Coepiinu8 — populiš11 tudi S chnurrer p. 18.
gestallt ermeltem Hansen Uugnaden unnd Vergerio zu sclireiben sein moclit (mit widersendui)g d is er schrifften, mul der copien Hansen Ungnaden einzuschliessen) za schicken. Dess geschicht unnser meimmg.“ ')
Iz vsega tega se kaže, da Vergerij ni ravno sam prelagal svetega pisma, akoravno sebe vsemu delu na čelo stavi. Pridno in marljivo je vzpodbujal Krištofa in druge za podporo. Pastor Elze v Benetkah misli, da je on pisal: „Ena molitoli tih ker-szhenikou itd. Oratione de perseguitati e forusciti per lo Evan-gelio e per Giesu Christo," ali ta stvar še ni gotova.
Poleg omenjanega delovanja pisaril je še na vse strani, bil je diplomat, potoval je leta 1556. na Poljsko, kjer se je širila tudi reformovana vera. Eeformovani Lutherani, češki bratje in katoličani so si stali nasproti. Vergerij je vedel opozoriti kralja nase, na njegovo vabilo ide v Kraljevec (Konigsberg), dalje v Vilno. Na to je bil zopet v Švici, koncem leta 1557. v Beču pri Maksimilijanu in od ondot menda tudi na Slovenskem.
Dne 17. junija meseca 1557. 1. omenja v pismu iz Tiibin-gna zopet slovenskega sv. pisma: „Est nune sub prelo Novum Testamentum slavice, absolvetur intra duos menses. Interea dum ego abfui, d. Truberus, qui vertit, dedit imprimendam praefa-tionem germanice, quam mitto. Illustrissima Vestra Dominatio dignetur legere, nam si quid in ea corrigendum esset, adhuc tempus est.“ “)
Schnurrer, (p. 23) navaja še dveh mest, kjer govori Vergerij o svojim sodelovanji pri prvem slovenskem sv. pismu: „Dialogi Quatuor de libro, quem Stanislaus Osius, Germano Po-lonus, Episcopus Varmiensis, proximo superiore anno , contra Brentium et Vergerium Ooloniae edidit. Autore Vergerio. MDLIX. mense Martio, in 4. pag. 63. ATH. Cum feceris mentionem Vergerii, quem audio ante triennium caepisse curare, ut in lin-guam Sclavicam novum Testamentum converteretur, quomodo successit labor? IIJL. Probe, iam novum Testamentum prodiit, iam Christus cum Sclavis quoque loquitur. Testamento acces-šerunt, etiam Sclavice, aliquot Loci communes, quin Postilla quoque, in nomine Domini, autore P. Trubero. Sed audi am-plius, quando quidem ista versio serviet duntaxat Carniae et Carniolae, et vicinis quibusdam provint.iis, Vergerius nune est in opere, et curat versionem utriusque Testamenti, quae ita sit dia-lectis attemperata, ut a reliquis quoque nationibus Sclavicis in-telligi possit, saltem a praecipuis, atque inprimis a Dalmatis. ATH. Quam iniquo animo feret Papa cum suis Osiis, ut doctrina filii Dei genuina et pura, ad tam multas nationes propagetur.“
') „I]ricfwcclisolu p. 118, sq.
’) Ibid. p. 142. — Schnurrer p. 22.
V spisu: „Agl’ Inqnisitori, che sono per 1’ Italia, del Ca-talogo di libri Eretici, stampato in Koma nell Anno presente MDLIX. fol. 46, 47“ pa pravi: „La lingna Schiava h intesa in piii parti del mondo, che ogn’ altra, ella occupa čredo la quarta parte deli’ Europa — Foi ho fatto io tradur 1’ Evangelio di San Matteo in quella lingna che piii serva alla Carnia e Car-niola. Poi nella medesima M. Primo Trubero Čarno (ancor questo porrete nel Catalogo) ha tradoto il Nnovo Testamento, il quale e stampato in Tubinga. Finalmente e tradotta gi& tntta la Bibbia in una lingna piii elegante, e che piii communemente servira, e stamparassi, senza lungo indugio.“
V poročilu o svojih dogovorih z Maksimilijanom v Beču pravi: „Dixi ergo, tum regem tum reliquos, qui illic vi-dentur amare evangelium, esse juvandos, regemque ipsum et re-liquos lioc petere, ut juventur, praecipue vero nobiles, qni sunt in ipsa Austria, Stiria, Carinthia et Carniola, qui gratissimam habuere versionem Novi Testamenti in linguam Slavicam, pe-tun tque sibi adornari versionem Veteris Testamenti et alios se-lectos aliquot libros mitti, quibus possint proficere.“ ‘)
O tej stvari nahajamo v „Fischlini memoria theologorum Wirtembergensinm (Ulm 1710) in supplementis11 na str. 124 pismo, katero je pisal kralju Maksu vojvoda Krištof: ,,postremo cum a Vergerio audierimus, omnes praesertim Nobiles in Stiria, Oa-rinthia et Carniola sitire verbum Dei, atque aspirare jam dudum ad veram refonnationem suarum ecclesiarum, sed eos non posse propter multorum impedimenta emergere. Cumque idem Verge-lius nos eoruni nomine rogaverit, ut eos Vestrae regiae Celsi-tudini commendaremus, non potuimus deesse, quamquam scimus, eos esse sine nulla nostra intercessione V. regiae Cels. commen-datissimos, ut subditos et pietatis amantes. Quos etiam, cum audierimns, valde alacri aninio excepisse Novum Testamentum, nostra promotione in linguam Slavicam versum, cupere etiam eos, sibi adornari Veteris Testimonii versionem, non defuturi sumus neque in eo, neque in aliis, quae per nos poterunt praestari, et ad gloriam Dei promovendam pertinebunt.“ 4)
česa so vse zahtevali od Vergerija, kaže pismo njegovo 31. dne maja meseca 1558. 1., v katerem pravi poleg druzega: »Magnificus d. Sigismundus a Dietristam, baro in Carniola (Cel-situdinis Vestrae observantissimus, si qnisqiam alius) scnpsit hunc libellum, quem mitto, de missa, cuperet dari inprimendum, sine ejus nomine tamen. (^uainvis nutem d. Beurlinus et d. Snepphius theologi viderint efprobarint, tamen putavi mittendum ad Celsitudinis quoque Vestrae censuram. Niliil vidi ego in eo
') „Briofweolisol“ p. 1G7.
Pismo ima tudi Sohnurrer p. 39.
suspectum et bona milita, unde spero futurum utilem illis no-vitiis ecclesiis. Exspectabo Vestnim consilium et mandatum ea de re.“ ')
Dne 16. junija meseca 1558. 1. piše iz Tnbingna: „Ac-cepi deinde ex Carniola litteras, quibus mihi significatur, mag-nam fuisse inter omnes pios laetitiam excitatam, ubi ex litteris meis intellexerunt, Vestram Celsitudinem jussisse, ut duobus Carniolanis pueris daretur locus in stipendio Tubingae, atque omnes uno ore agere gratias et orare Deum pro ea; etiam pueri advenerunt, et sunt in stipendio. Celebratus fuit conventus provinciarum Stiriae, Carinthiae, Carniolae etc., ubi communibus omnium votis statntum est de iterum urgendo et supplicando apud Caesarem, et de adjungenda etiam sibi in ea re illustrissimorum Germaniae principum intercessione, ut liceat illis reformare ad normam evangelii eorum ecclesias. Praeterea publico decreto statuerunt de conferenda pecunia in versionem bibliorum in lin-guam Slavicam. Non est dubium, quin in illis provinciis silit, magna initia verae pietatis •, illud vero imprimis laudo, quod omnes (quantum potni brevi tempore videre) sunt concordes in omnibus articulis, neque ulli sectarii apparent. Deus eos in tali statu conservet. I). Volphangus, baro ab Auspergen, migravit, bona confessione edita, ad Dominum.“ ,J)
Iz Ttibingna piše zopet 11. dn6 maja meseca 1559. 1. vojvodi: „Aliud est, Illustrissime princeps, non parvi momenti, ad quod Vestrae Celsitudini supplico, ut diligenter attendat. Deus vi-detur omnino velle, ut Celsitudo Vestra liabeat liunc lionorem in omnibus ecclesiis filii sui, apud omnem posteritatem, scilicet de integris bibliis in Slavicam illam linguam, quae communior est evulgandis. Nam interea dum misi in Slavoniam ad quaerendos homines idoneos ad faciendum versionem, ecce mei amici inve-nerunt ipsa biblia jam conversa a quodam linguae Slavicae pe-ritissimo et pio viro, qui nesciens, ubinam posset dare impri-menda, motus a Špiritu sancto traduxerat integra, et spero, quod bene traduxerit. lile igitur cupit Vestrae illustrissimae Celsitudini offerre tales suos labores, et suam etiam operam in cor-rigendo, dum imprimetur, atque ita multo minor sumptus fu-turus est et multo citius fiet, quam si fuissent alendi liomines, qui huc venissent et ipsa biblia vertissent a principio usque ad finem, quod certe et vix biennio, et vix fortasse millibus flo-renis factum fuisset. Nune solum opus erit solvere Vestro ty-pograplio circiter quadringentos florenos, dare mensam in stipendio autori versionis, qui intersit correctioni, postea aliquod honorarium mediocre; nam donarentur illi aliquot exempla.ria, quae in suum commodom distraheret. Deus, inquam, misit
') ,,Briefwechsel'‘ p. 176.
*) Ibid. p. 179.
liane occasionem, quae sine ejus injuria non potest negligi, tanto magis, quod nullum čredo principem esse futurum, qui tam sanc-tnm opus ampleetetur, nisi Vestra Illustrissima Dominatio amplec-tatur, quod, ne ampleeti praetermittat, etiani atque etiam per Jesum Cliristum rogo. Cum ergo amici mei ad me seribant, illum bonum virum statim esse venturum ex Dalmatia ad prae-sentiam Celsitudinis Vestrae et offerre ipseinet suam versionem, supplico, ut eadem Celsitudo Vestra digrietur, mihi reseribere, an sit contenta, ut seribam, quod veniat in nomine Domini, et jubeam illi dari viatieum Vestro nomine; nam darent illic mei amici. Et ne dubitet Illustrissima Dominatio Vestra, quin bene correcta futura sit tališ versio, et fontibus bene conformis, ne possit carpi ab aemulis, hoc in me recipio. Dico tertio, quod Deus illum hominem moverit, ut talem versionem adornaret, in qua multos annos audio illum consumpsisse, ut auxilio Vestrae Illustrissimae Dominationis ad gloriam Dei et utilitatem proximi posset publicari. Si denuo fuissent vertenda biblia per certos homines, qui huc venissent, et magni sumptus faissent faciendi, fuissent quoque requirendi alii principes, <iui contribuerent; ob quam causam accesseram ego ad eleetorem Palatinum defunctum; sed cum vix tertia pars ejus sumptus facienda nune sit, spero Vestram Illustrissimam Celsitiulinem pro sua magna pietate non recusaturam, velle solarn tale onus sustinere, ad gloriam ejus, qui pro nobis mortem sustinuit." ')
Da pa ta ni isti hrvatski pop, o katerem pripoveduje Trubar v predgovoru prvemu delu sv. pisma, je gotovo, saj je pisal Trubar predgovor uže 9. dne junija meseca 1557. 1., zatorej skoraj dve leti prej.
Kar je bil prišel Ungnad v Wurtemberg, opčšalo je delovanje Vergerijev o za prelaganje sv. pisma; imel je mnogo drugih 'opravkov, o katerih bodemo še govorili. Vendar piše še 24. dne oktobra meseca 1563.1. iz Tttbingna: ,,Sunt mihi nova ex ecclesia Labacensi, quae libens mitto; omissum est nomen ejus, qui seribit, sed seribuntur a domino Primo Trubero. *) Illud mihi videtur memorandum; quod Caesarea Majestas quinque articulis innititur, quasi reliquos non magni faciat. Deus perse-veret ejus mentem illustrare. Novi nomen episcopi,3) quem Biben vocant. Est enim quispiam rudis atque ineptus. Episcopatum appellant Petinensem, Impedit igitur Labacensem episcopum, cujus bona confiscantur, sed depereant tales episcopi, dummodo reliqua pars populi conservetur in regno Dei. Scribunt etiam, pestem valde coepisse grassari in Stiria inferiori et valde metuere, ne ad se progrediatur.
^ „Brief\veoh8ol“ p. 211, sq.
*) Ali pisava menda ni Trubarjeva, kakor pravi Kausler. *) Daniel Barbo v Podoni (Piben).
Generosus dominus Georgius a Turci comes, vir magni zeli in evangelio, me monet suis litteris, ut caveam, ne Labacum accedam, nisi sint mihi litterae seu salvus conductus a Oaesare sive Maximiliano. Quod si fieret, sperari magnum fructum ex mea profectione, quasi debeam continere reliquos, n§ discedant ex confessione Augustana. Utinam daretur salvus conductus; nam libenter accederem usque ad mortem, si I)eus voluerit. ')
Iz Beljaka in Celovca prišle so vesti, da so se odpovedali maši, zato poroča Krištofu iz Tubingna 14. dne maja meseca 1564. 1.: „Intellexi a fldelibus nuntiis et certis, missam fuisse projectam prorsus in malam rem ex Villaco, Clamfurto et Kirchemor, spero quidem, Vestram Illustrissimam Celsitudinem audivisse, putavi tamen significandum, nuod valde placet ad laudem Dei.“ (i)
Vergerij bi bil potoval rad v Beljak, mislil je, da bi mogel koristiti Bog ve koliko, zato prosi vojvodo v pismu iz Tubingna 23. dnč maja meseca 1564. 1.: „Illustris8ime Prin-ceps, significatur mihi, iterum projectam esse missam ex Villaco (quem admodum aliis meis litteris scripsi); nune mihi videtur oblata commoditas, qua possim meae conscientiae satisfacere. Oum enim projecta sit illa idololatria (por Dei gratiam), vides, oblatum esse tempus (quem admodum moneor a multis amicis Vil-lacensibus), ut accedam et meum offlcium faciam in adhortaiulis bonis viris, ne desint suae vocationi, lioc ost, ut constanter per-severent. Audio quidem, nondum esse projectam autoritatem episcopi Bambergensis, sed crediderim cives Villacenses non esse stultos et scivisse, quid agerent, cum missam abdicarent. Fui alias ante quinque . . . annos Villaci per quindecim dies, ubi fui magno amore susceptus; apparebat enim jam tum, quid de missa sentiretur. In summa, vellein accedere, nec metuerem sumptum aut incommoda pro Dei gloria proinovenda, quod libentissime facerem. Sperarein, me inde posse avellere paucis diebus, et rursus in ducatum redire procul dubio, et licet millam videam iinminentem mihi molestiam, tamen irem caute et nullo, ut spero, periculo. Est quidem per terras illustrissimi ducis Bavariae et episcopi Sa-litzburgensis aliquid metuendum, sed tamen spero, me caute pro-fecturum et omnia pericula superaturum, dum fuero Villaci. Vocor, inquam, a bonis amicis, qui me non patientur periclitari et Deus imprimis. Sunt mihi praeterea alia negotia Villaci expedienda, i>rae-sertim de nepte nuptui danda, quae res mihi vehementer cordi est. Peto in summa, ut mihi per Vestram Illustrissimam Celsitudinem liceat adire et rem conficere, quae res mirum in modum me pro-vocat. Volili egomet ad Vestram Illustrissimam Celsitudinem accedere, sed speravi, Vestram Illustrissimam Celsitudinem non defuturam mihi in re tam honesta et sancta, scilicet negare con-
') „Briafwechsol“ p. 396, sij. o lbid. p. 419.
sensum, sine quo nihil anderem co.ificere. Spero, me totum ne-gotium confecturum spatio dierum ter quindecim, si Deus vo-luerit. Repeto me urgeri a špiritu domini Dei nostri, ut accedam et peragam, quae ipse jusserit, atque iterum peto, ut id mihi li-ceat, cuj us ra responsum reverenter exspecto.“ ')
Ali vojvoda mu potovanja ni dopustil. Vendar je prosil Vergerij zopet 4. dne avgusta meseca 1564. 1., naj mu dovoli „propter nuptias neptis meae conferre me Villacum aut La-bacum usque.“ 8)
V	pismu iz Tilbingna 2. oktobra meseca 1564.1. ponavlja prošnjo s) in poslednjič mu dovoli vojvoda potovanje.4) Bil je zatorej se pred smrtjo na Slovenskem.
Vrnivši se na Wtirtemberško začel je pčšati. Dne 4. oktobra meseca 1565. 1. med enajsto in dvanajsto uro za vselej zatisne oči. Njegov bratranec A vreli j in Primož Trubar sta stala poleg njegove smrtne postelje. Ludovik Vergerij piše o tem iz Tubingna 4. dne oktobra meseca 1565. 1. vojvodi Krištofu: „Tandem pater coelestis d. Vergerium patruum meum ex miseriis et calamitatibus hujus mundi liberavit et ad beatam et aeternam illam vitam, sanguine Domini nostri Jesu Cliristi credentibus in eum comparatam, accepit. Hodie enim in ter undecimam et duodecimam horam in die sine ulla fere mo-lestia diem suum clausit; ei tum concionatores tuni medici sua opera non defuerunt, praesertim vero d. Pr im u.s Truberus, qui tamquam conterraneus, spiritualibus consolationibus usque ad ultimum spiritum solatus est, ut non sit dubium, eum ad eam metam pervenisse, ad quam tendebat, nempe ad vitam aeternam.115)
Tako je končal nemirni potnik svoje življenje. Vojvoda je plačal njega pogreb, ukazal ga pokopati v cerkvi sv. Jurja v Tiibingnu, dal mu postaviti spomenik in je skrbel tudi za njegova bratranca.
Vergerij je bil mož, kakoršnih se vsak čas mnogo podaja, častilakomen in zato neutrudno delaven, pa nestalen in omahljiv. Najpred seje kot poslanec papežev hotel odlikovati; pozneje je prestopil v nasprotni tabor in se tam z mnogimi spisi boril proti papeštvu.
Očita se mu tudi nepošteno ravnanje z novci, katerih si je izprosil od mogočnjakov za izdavanje raznih knjig. V „Monat-liche Unterredungen auf das Jahr 1690“ str. 543 (1) je natisne na vsebina pisma, v katerem se pritožujejo o Vergeriji nekateri pridigarji in pravijo: „Er babe aucli bey dem Konig in Bohmen
') „Briefweohsel“ p. 422.
^ Ibid, p. 425. s) Ibid. p. 435.
*) Ibid. p. 4;j(!.
5) Ibid. p. 44.'}.
6) Glej Schnucror p. 40.
und anderen Fiirsten und Herrn niclit eine kleine Summe Geld, Alles im Schein zu diesem Werk (za natis slovenske biblije), er-bettelt und dasselbe in seinen Nutzen gezogen.“ Kakova je ta stvar, tega še sedaj ne morem dognati; gotovo je, da je trajalo to sumičenje dolgo; omenjata ga tudi Kausler in Schott. ')
O Vergerij e vi h zaslugah za prelaganje sv. pisma in o njegovih razmerah do Trubarja bi mi tako-le sodili: Iskreno se je poprijel misli, naj se sv. pismo preloži na slovenski jezik; vse je storil, le da bi se delo pričelo in srečno zvršilo. V pismih 15. in 27. d n 6 januvarja meseca 1555. 1. govori o pripravah za pričetek prevoda. On je prevzel vodstvo in glavno skrb. Naprosil je vojvodo Krištx>fa za novčno podporo, povabil je Fa-brija in Trubarja v Ulm na razgovor; sam je osnoval načrt in iskal družili prevodov, katerim naj bi slovenskega primerje-vali in vravnavali (gl. list 9. in 16. dnč februvarja meseca 1555. 1.); poiskal je delavcev, pregovoril tiskarja, da se je zavoljo kuge preselil iz Tiibingna v Reutlingen, kjer se je pričel tiskati sv. Matej (pismo 8. dnč avgusta meseca 1555. 1.) Prvo polo je uže 18. dne avgusta meseca poslal vojvodi. Tudi za tisek drugih knjig novega zakona, da, vsega sv. pisma si je prizadeval. (Glej list 12. dnč novembra meseca 1555. 1., 17. dne junija meseca 1557. 1., 11. dnč maja meseca 1559. 1.)
Zavoljo tolicega truda je časih nekako vse delo sebi prisvajal. Kadar govori splošno o prevodu, se sodelavcev le malo spomina; sebe bolj povdarja. Predno se je prevod pričel, piše: „nihil aliud cogito, quam de adornanda versione & spero me brevi eam confecturum; milii incumbit onus vertendi novum testamentum11 (list 15. in 27. dne januvarja meseca). — Po shodu s Trubar j e m se je pa uže moral prepričati, da sam ne bode mogel prelagati, zat6 v naslednjih listih bolj na tanko določuje delovanje svoje in Trubarjevo: „Nunc omnes meos labores convertam ad quae-rendas scrutandas diligentissime omnes .... versiones bibliorum, ut, quod melius fuerit, imitemur .... cogor dies noctesque in textu ipsius evangelii laborare, videlicet, ut possim mini-sterare his, qui laborant in vertendo novum testamentum, ex multis eas versiones, quae . . . habentur meliores, (list 27. dne februvarja meseca 1555. 1.)
Kar naravnost pa pov6 takoj o pričetku, da prelaga Trubar, kateremu je tudi poskrbel za dva pomočnika, vešča slovenskemu jeziku. Tak6 v listu 9. dnč februvarja meseca piše:
„ . . tertio monebam illum ipsum ministrum (namreč Trubarja) quo pacto procedere deberet in negotio versionis in lin-guam slavicam . . . et ut duos alios eiusdem linguae peritos ad me mitteret.“ V zgoraj imenovanem listu 16. dne februvarja meseca tudi pravi, da on prelagateljem postreza z boljimi prevodi v drugih jezikih. Sebe zatorej prelagateljem ne prišteva. In ko se
■) Glej Sohuurror str. !i2.
l’e tisek pričel, zapet piše Krištofu, da sam za popravo tiska ni sposoben, in da je za to Trubarja naprosil (list 8. dne avgusta meseca 1555. 1.
Iz teli stavkov se razvidi, da ni dobra in resnična sodda Schnurrer jeva in onih , ki mu pritrjujejo; S c h n ur r er') namreč pravi: „Will man Vergerio glauben, so muss man an-nelimen, er selbst sei der Uebersetzer, Truber nur Handlanger, weiter niclits als Corrector gewesen.“ Razumejše sodi Kristijan Henrik Sixt,") ki zagovarja Vergerija, da je prepuščal T r u b a r j u slavo prvega prelagalca.
Pod predgovorom evangelija svetega Matevža, katekizma in molitve teh krčenikov stoji podpis V. T. (Vergerij - Trubar). Podpis je vsaj pri bibliji opravičen. Trubarjev je prevod, a skrb za pripomočke in izdajo je V e r g e r i j e v a.
') „Slavischcr „Bttcherdruck,“ 17.
‘0 „PetriiB Paul us Vergorius, pfrpstl. Nuntius, kathol. Bisokof otc. Vorkampfer dos Evang.“ str. 371».
Letopis 1881.
Zidanje novega doma.
Kolike vrednosti je dom, tega ni treba razpravljati; mnogo rekov slovanskih nam kaže, kako nesrečnega smatra narod onega, kateri nima svojega domovja. Zato nahajamo med Slovenci na kmetih sem ter tija še dobro ukoreninjeno staro navado, da sinovi ne razkosajo očetovega domu (posestva'. Kdor prevzame posestvo očetovo, izplača bratom in sestram njih del, vendar ostajajo še oni, kateri gredo po sveti, pa se ne poženijo ali ne pomože, vedno v zvezi z domom, če tudi zakonite pravice nimajo do njega; zato bi pa našel le redko človeka na Slovenskem, kateri bi kot gospodar ne vzprijel vesel in radosten svojih sorodnikov v svojo hišo, ko bi ti tudi ne imeli nikakove pravice in bi mu ne mogli plačevati z delom ali z novci.
Da je velike važnosti kraj, kamor postavijo ljudje svojo hišo, umeva se samo ob sebi. Zato so se ohranili še razni običaji, s katerimi posvečujejo Slovani mesto, izbrano za zidanje. Saj je bila nekdaj hiša, posebno ognjišče, žrtvenik bogovom vse zadruge. Ruski gospodar gre zatorej z gospodinjo skrivaje na odločeno mesto; petelinu odsekata glavo in ga zakopljeta tamo, kjer bode stal „perednji ugolj“. Drugod pa denejo _ na to mesto nekoliko drobnih novcev in ječmena, da bi imeli v novi hiši vedno dosta novca in kruha. Drugi dodevajo tem stvarem še nekoliko volne in kadila, da bi Bog blagoslovil živino in ljudi. V Volynski guberniji devajo tija tudi kos kruha, soli in pest rži. S61, kruh in rž leže po eden ali po dva dni in ljudje opazujejo, ostane li na mestu, kakor so vse položili, ali polagajo na mesto, kjer bodo stali v6gli, koscev kruha. Če ostane vse na mestu, je dobro znamenje, če ne, treba iskati drugega prostora. ‘)
) Afanasjov, „PoefciSeskija vozzrenlja Slavjanna prirodu“,H. str. 109, 110. Ennkili običajev od drugih narodov navaja K. Androo, „Ethnograpbieclie Parallelen und Vergloiclie" str. 24.
. _ Da poskušajo ravno na vogleh, bode li mesto srečno ali ne, izvira o(l todi, ker zaznamovajo s tem obseg vsega hramu. »Perednji ugolj“ 'prednji vogel) hiše, kjer zakopljeta ruski gospodar in gospodinja petelina, je velike važnosti tildi v hiši slovenskega kmeta. Tu stoji miza, okolo katere se zbira vsa družina k jedi, v kotu visi sv. razpelo, ob obeh straneh vise podobe; v kotu za mizo je častno mesto. Tija posaja kmet gosta, katerega hoče častiti; tamo sedi gospodar, dokler ne odda gospodarstva svojemu sinu. Zato pravi narodna pesen o gospodarji, kateri odda gospodarstvo, da je šel „izza mize za peč v kot“.
Ravno tako časte to mesto drugi Slovani. Rusi ga ime-
11	ujej o „boljšoje“ in „knjaženeckoje m&sto“, tamo visfe „ikone“, tija vtikajo posvečene vrbine mladike, obešajo velikonočne piruhe, tu sem postavljajo o „koljadi“ „kutjo“ in „uzvaro“. Pred ikonam v kotu se klanjajo, stopivši v izbo. Zato ne sme leči nikdo tako, da bi molil noge v kot; to bi bilo greh, kakor pravijo. Tamo za podobami sedi, po ruskem poverju, duša umršega, dokler ne pokopljejo trupla. ')
Ostanke enakega mišljenja nahajamo tudi v Slovencih, vsaj se spominam še dobro, da mi je pripovedovala mati še malemu otroku, naj ne ležim za mizo na klopi z nogami proti kotu.
Drugo mesto v izbi, kotu nasproti, je peč, na prostora, kjer je stalo nekdaj ognjišče. Kolike važnosti je ogenj za človeško življenje, ni treba razpravljati. Zato so hranili stari narodi ogenj noč in dan na ognjišči, ker je bilo tedaj jako težko nabaviti si »živega ognja". Gorje domu, kjer bi ugasnil; še le če je pomrla vsa rodovina, smel je ugasniti. Iz istega vzroka nahajamo po grških in rimljanskih mestih „večni ogenj", „ignis Vestae sem-pitern\\s“. Iz prva so si izbirali gotovo Vestalk le zaradi praktične potrebe, da bi imeli ognja vedno na gotovem mestu, kjer bi si ga mogel najti, kdor bi ga potreboval. Ali neizmerna važnost ognja prouzročila je takoj početkom, da so ga začeli častiti, postalo je zatorej ognjišče, kjer je tlel ogenj vedno pod pepelom, sredina vse družine, in večni ogenj v mestu sredina vse države. Jemali so zatorej ljudje, kateri so se preseljevali drugam, da si grade nov dom, novo mesto, seboj ognja z domačega ognjišča. To so pa delali v prvo, da si prihranijo trud pri dobivanji novega ognja, in imeli so ob enem tudi znamenje zveze z domovino.
Zato nahajamo tildi v Slovanih večni ogenj po svetih logeh, v teiupeljih; zato nahajamo še dan danes poslovic, katere nam svedočijo, da so častili naši predniki ogenj, zat6 ga spoštujejo še danes. Rus k a poslovica pravi: „Na pečkč sidčl, kirpičam
(opeka) molilsja“. ’) Srbi pa govore: „Ko nije vigjeo crkve (ali: ko oltara ne vide) i peči se klanja*'. v) Isti se zaklinjajo na ognjišča: „Tako mi se ognjište mojorn krvlju neugasilo", ali ,.tako mi se ognjište na krsno ime mojijem punjem neugasilo“ —-,,tako mi šljeme na ognjište nepanulo“. :1) Enako se zaklinja Črnogorec: „Tako mi se nezakamenila vsa tri sjemena i svaka sreda, i tako mi crni trnj po ogniištu ne rastao, niiesam dužan ni pare jedne“. 4)
Zatogovorč po Hercegovini, Bosni, Črni gori, kadar deli zadruga zadružno imenje, da temu in temu pripada „kuča i ognjište". 5)
Kadar bi trebalo izreči, kar se ne spodobi, pravijo Malo-rusi: „Skazavi by, da peči u hati“. (i)
Po Slovenskem š t a j er j i vedejo nevesto najprej k ognjišči ali pod dimnik, na Češkem pa veleva prazna vera, da mora vreči nevesta, stopivša v hišo svojega ženina, najprej tri lase v peč, da se obrani otožnosti in Čarovnice nimajo oblasti črez nje otroke. Ali se pa mora kloniti, kakor dekla, katera pride služit, najpred pred ognjiščem, ali naj tudi pogleda z ženinom naprej v dimnik. 7)
Posebne važnosti je tudi prag. V Gr kili je bil posvečen Hestiji, v Rimljanih pa Vesti. L it vani zakopljejo pri zidanji novega doma lesen križ i»od prag; novo porojeno dete polaga oča po krstu za nekoliko časa na prag, kar imenujejo Pusi „osvjatiti rebenka (dete) čerezl porogu." Tujec stopivši črez prag, prihajal je v Slovanih v varstvo domačih bogov, 6nkraj praga jenja moč penatov; zato pravi poslovica v Permski guberniji: „Ty za porogu, a čortu poperedti“. s) Enako naznanja v Slovencih „spoditi koga črez prag“ najhuje, kar se more zgoditi domačinu. Zato se ruski kmetje ne' pozdravljajo črez prag, ne dajejo ničesar drug drugemu črezenj. Kdor se ne prekriža stopaje črez prag, onega zadene nesreča; po nekaterih vaseh še na izbili prag ne sme sesti i. t. d. °) Tudi v Slovencih se ne spodobi govoriti črez prag.
') Afanasjov, II. str. 20.
а)	Vuk, „Srp. nar. poslovieo", 150.
3)	Vuk, „Srp. nar. posiovico“, 305—9.
4)13ogišic, „Zbornik sadašnjih pravnih običaja u juituih Slovona")
str. 558.
б)	Bogišio, ibid. str. 337.
*) Afanasjov, II. str. 30, kjer so navaja mnogo svoddkov.
*) Grohmann, „Aberg]auboii aus liolimon und Maliren", str, 122.
Kadar vkladajo glavni kamen, treba paziti, kajti od njega zavisi tvrdnost vse zgrade in sreča stanovalcev. Zato nahajamo v raznih narodih običaj ali vsaj misel, da se mora zazidati žival ali celo človek, da l)ode stal zid tvrdno. To je bil dar materi zemlji, da nosi breme, katero jej nakladajo ljudje. Kakor pripovedujejo Danci, zazidavali so pod oltar cerkve jagnje, da bi stala neporušljiva; na novo pokopališče zakopavali so pa pred pogrebom prvega mrtveca živega konja. ') Jagnje ali konj se kažeta časili v cerkvi ali na pokopališči in naznanjata, da bode kdo umrl. Pod druge zgrade zakopavali so pa prešiče in kokoši.
Ko so zidali v Hal leju 1843. 1. nov most, mislilo je ljudstvo v okolici, da morajo zazidati otroka v podlago. Ko so stavili grad Liebenstein, pravi turinška pripovedka, zazidali so otroka, katerega je prodala neusmiljena mati zidarjem. Otroku dali so žemljo v roko in so ga posadili v luknjo. V tem ko so delali zidarji, jelo je dete žemljo in govorilo: „Mamica, vidim te še!“ kesneje; „Mati, vidim te še nekoliko*1; ko so pa zaprli luknjo zadnjim kamnom, čuli so še glas otrokov: „Mamica, ne vidim te več!“ Ravno tako pripovedujejo o zidu, kateri varuje grad Reichenfels. Tudi vanj so zazidali otroka; kamen moleč iz zidu, kaže še dan danes mesto, kakor pripovedujejo ljudje. Ko bi potegnil kdo ta kamen iz zidu, razrušil bi se grad hipoma. Kesneje, pripoveduje nekdo v Spielovem „Arcliivu“ (1.160), zazidavali so pa namesto živega človeka sam6 prazno r a k e v.
Okolo Kopenhagna hoteli so napraviti nasip, ali pogrezal se je vedno. Zato vzemo mojstri malo, nedolžno dekletce, je posade na stol stoječ na mizi, jej dade igrač in jedi. Veselo si igralo in jelo je dekletce, dvanajst zidarjev je pa zidalo obok nad njo in nasip se ni genil več.
Na Grškem mislijo še dan danes, da mora umreti človek, kateri gre prvi mimo mesta, kjer stavijo glavni kamen, tekom leta, zato zakoljejo zidarji na kamnu jagnje ali črnega petelina, kakor so zapodili v Frankfurtu petelina črez novo-zidan most. V A rti (Arta) zidalo je tisoč mojstrov nov most. Kar pa so dozidali po dnevi, padalo je po noči. Kar se začuje glas arhangeljev iz nebes:	„Ce ne zakopljete človeka, most
ne bode stal; ali ne zakopajte ni sirote, ni tujca, ampak mojstrovo žen6“. Ko pride zatorej žena mojstrova gledat, kak6 delajo, zlaže se mojster, da mu je pal prstan na podlago Žena hoče ponj, a zidarji jo zazidajo. Umiraje proklela je žena vso zgrado, naj se trese kakor roža na veji.
Ravno tako pripoveduje M er lin v svoji zgodovini, daje hotel zidati kralj Vortigeru tvrden stolp; ali ta se je podiral,
‘) Grimm, „Doutsclie Myth.“ 4. izd. II. str. 704.
predno je bil gotov. Povpraša zatorej prerokov in ti mu odgovore, da stolp ne bode stal, dokler ne poškropi glavnega kamna s krvjo deteta, katero je porodila ženska, katerega pa ni zarodil mož. ')
Po Š kočiji je razširjena vera, da so omivali Pik ti, katerim pripisujemo mnogo prahistoričnih zgrad, glavno kamenje s človeško krvjo; še legenda pripoveduje, da jo dal zakopati sv. Kolumb a n svetega O rana živega v podlago svojega samostana, da bi umiril duhove, kateri so podirali po noči, kar so zidali zidarji po dnevi. ")
Ko je podrla reka N o g a t 1463. 1. jez in si kmetje niso vedeli pomagati, svetoval jim je nekdo, naj vržejo živega človeka v vodo in res, vpijanili so berača, ter ga pokopali na mestu.
Omenjal sem teh stvari, ostankov iz stare poganske dobe, zat6, da pokažem, kako razširjena je ta misel še v olikanih narodih. Da zatorej nikdo ne sme delati slabih sklepov o Slovanih, v katerih nahajamo enaka povelja.
Rusi mislijo, da se zida hiša na glavo katerega izmed onih, ki bodo stanovali v njej, zato zakoljejo kako žival, jo zakopljejo in stavijo po tem še le podlago. Iz istega vzroka mislim, je razširjena tudi med Slovenci in Nemci vera, da skoro umre, kdor si sezida novo hišo. Drugod na Ruskem imenujejo tesarji, kadar udarijo prvikrat s sekiro, ime kake živali in menijo, da se posuši na to. Zato častč tudi delavce, da bi ne postavili hiše na gospodarjevo glavo. Bolgari pa menijo, da brez „ta-lasama" hiša ne stoji, zatorej skušajo zmeriti z nitjo senco mimo gredočega človeka in jo zazidajo. Tak človek umre skoro in se kaže po smrti kot duh po hiši. On je „talasam“. Če pa nečejo človeka, merijo senco kake živali. Tudi znajo si pomagati s tem, da pomažejo podlago s krvjo črnega petelina, črne kokoši ali jagnjeta. 3)
Na Slovenskem je znana malo ne povsod zidarska navada „ožnorati“. Če gre kdo mimo mesta, kjer zidajo zidarji novo^ poslopje, pride zidar z „žnoro“, z vrvico, s katero ravnajo zid, in ga ovije. Zato mora plačati pijače. Meni ni znano, zakaj se je razširila ta navada, mislim pa, da je to nekaka odkupnina. Gotovo bi se našel kdo, ki bi mogel povedati kaj natančnejšega o običajih pri zidanji.
Najlepša pripovedka slovanska o tem običaji je pa „zidanje Skadra“, pravi biser srbskega narodnega pesništva. 4)
') Gloj o tu naveden ihstvareh Grimm, ,,1). M." II. str. 05(1 i. t. d. *) Tylor, „Aufivnge dor Cultur“ I. 104.
-1) Afanasjov, II. 8.% 84.
4)	Vuk, „Srpske nar. pjosme1'. II. str. 115.
Grad gradili so trije bratje rojeni, Mrljavčeviči, Vukašin kralj, Uglješa vojvoda in Mrljavčevič Gojko.
„Grad gradili Skadar na Bojani,
Grad gradili tri godine dana,
Tri godine sa trista majstora,
No mogošo temelj podignuti kamo li sagraditi grada ;
Sto majstori za dan ga sagrade,
To svo vila za noč obaljujo (razruši)."
Ko pa nastane četrto leto, vikne s planine vila:
„Ne muči so, Vukašine kraljo,
Ne muči se i ne harči (zapravljaj) blaga;
Ne mo’š, ') kralje, tomelj podignuti,
A kamo li sagraditi grada,
Dok 110 liagješ dva slična imena,
Dok no nagješ Stoju i Stojana,
A obojo brata i sostricu,
Da zazigješ kuliču temelja,
Tako eo so temelj obd r/.ati,
I tako češ sagradit grada!“
Na to pozove Vukašin kralj svojega slugo D e sim ir a, nm da šest tovorov blaga, in ga pošlje po belem sveti, naj išče otrok, kakoršuih vila veleva, , ja li otmi, ja 1’ za blago kupi".
Desimir se odpravi na pot; tri leta išče, ali Stoje in Stojana ne najde. Zato se vrne v Skadar na Bojano in poroča o svojem potovanji. Vukašin pa pokliče Rada ne-iraara (zidarskega mojstra), zbere tri stotine zidarjev in zopet začno zidati. Ali »kralje gradi, vila obaljuje", še podlagi ne da stati. Skoro se pa oglasi vila s planine:
„More, ču li? Vukašino kralju 1 Ne muči so i ne harči blaga,
Ne moV, kralje, temelj podignuti,
A kamo li sagraditi grada;
No cto sto tri brata rogjona,
U svakoga ima vjerna ljuba (zona),
Cija sjutra na Bojanu dogjo I donoso majstorima ručak,
Zigjite jo kuli u temelja,
Tako oe so temelj obdržati,
Tako četo sagraditi grada.“
Ko začuje to Vukašin, pozove svoja brata in jima pove, česa zahteva vila. Oba sta bila zadovoljna z uvčtom in doiro-vorč se:
,,Da ni jodan ljubi no dokaže (povo)
Več na sreču da im ostavimo (pustimo)
Koja sjutra na Bojanu dogjo.“
') Namesto: možoš. ’) Zazidaš.
Dajo si na to „Božju vjeru" (obljubo) in odidejo spat. Ali kralj Vukašin „vjeru pogazio" (prelomi obljubo) in povč svoji ženi, naj ne hodi drug dan zjutraj na Bojano, da bi je ne zazidali. Tudi Uglj e ša „vjeru pogazio",’ le mladi Gojko ne reče ničesa svoji ženi. Zjutraj zgodaj pa odidejo bratje k zidarjem.
Ko pride čas, da nosijo ručak, bil je red, da ga nese kraljica (žena Vuk aš in o v a); ali ta gre k svoji jetrvi, ženi U gl ježe vi, in jej reče: „Ljuba moja, glava me boli, nesi ti kosilo zidarjem!“ Ta pa odgovori, da jo boli roka in jej svetuje, naj prosi Gojkoviče (žene Gojkove). Ta ni vedela ničesa o nevarnosti; zato reče: „Kada te poslušam (ubogam) ali dete moje še ni okopano in platno je še neoprano." Kraljica vesela jej pa obljubi, da opere ona platno in da bode jetrva skopala dete.
Gojkoviča vzame kosilo in ga nese zidarjem. Ko Mr-ljavčevič zagleda Gojko, bilo mu je žal verne žene, žal deteta v zibeli, še le mesec dni starega; solze se mu vdero raz lice. Ko ga zagleda žena, pride k njemu in ga vpraša tiho, kaj mu je, da toči solzč. Gojko jej pa odgovarja:
„Zlo je, moja vijernice ljubo!
Imao sam od zlata jabuku,
Pa mi danas pado u Bojanu,
Te je žalim, pregoret’ ne mogu.1'
(Po varijantu iste pesmi vzela je ena platno in je šla na belišče, druga kotel in je šla po vodč, ali nobene ni bilo domov. Gojkoviča mlada je pa ostala doma pri otroki. Ko je bil čas za kosilo, hotela gaje nesti G oj k o vi čin a m a t i, ali hči nje veli, da bi bil velik greh pred Bogom in sramota pred ljudmi, ako bi starka morala nositi kosilo. Vzame zatorej jedi in je nese v S k a d a r).
Gojkoviča tolaži svojega moža; nič še ne sumnja, kaj jej preti. Nje djevera, Vukašin in TJglješa, jo pa vedeta takoj na mesto zidanja, zidarji stopijo okolo nje, da bi jo zazidali. Ona misli, da je samo šala. TJže jej je segal zid do kolena, toda ona se smeje še vedno; ko jej pa dozidajo do pasu, začne plakati in prositi:
„No dajte ne, ako Boga zuato!
Uzidati mladu i zelenu."
Ali djevera je še ne pogledata, zato se obrne k možu in mu svetuje, naj grč k nje materi, ona ima dosta blaga, in naj kupi roba ali robinjo, da jo zazidajo. A tudi to ne pomore nič; prosi zatorej It a d a n e i m a r a :
.,Bogom brate, Rade noimaro!
Ostavi mi prozor na dojkama, . . . fsturi mi moje b’jelo dojko,
Tej prošnji se R a d a ni mogel ustavljati, 011 jej pusti okno za prsi, in pusti tudi okno za oči, da bi gledala J o v o, kadar bi ga donašali, naj ga doji. Ko jo zazidajo, prines6 dete v zibeli in dojila ga je teden dni. Po tem pa ni bilo več čuti nje glasu, a detetu je tekla hrana še vse leto. To pripoveduje pesem. Iz lukenj pa, katere so pustili za nje prsa, teče še dan danes neka bela mokrina, kakor vapno. Žene, katere nimajo mleka, ali jih prsi bol6, nosijo te reči domov in je pijo z vodo za lek.
O	mostu črez Drino v Više gradu pripovedujejo Srbi (Vuk, „Srp. nar. posl.“ str. 241), da gaje zidal nek bosanski vezir. Ko pa dovršijo zidarji most, pridere prvo noč voda, prinese seboj celih klad, jelk in borovcev, ter podere zidanje. Na novo sezidajo zgrado, ali voda pridere v novič in jo podere. Ko zidajo v tretje, reče mojstru nekdo v snii, naj se postavi prvo noč pod most s sekiro v roci, kadar pridere voda in prinese klade, naj udari na nekaj (nakaj, Vuk ne ve povedati) s sekiro in most bode stal. Mojster stori, kakor mu je bilo rečeno, udari s sekiro in začuje glas iz temine: „Osta! kako danas tako i do vijeka.“ Voda usahne in most obstoji.
Tu je uže izginila stara misel na potrebo daru pri zidanji.
Med srbskim narodom pa vlada še vedno misel, da se ne more postaviti nobeno veče poslopje, če ne zazidajo vanje kakega deteta. Pa tudi odraščenci ne hodijo radi k zidanji, ker mislijo, da zazidajo lehko tudi otrokovo senco in da dete potem umre. ')
V	Boki imenujejo „sjenovita“ človeka, kateri je izgubil svojo senco in hodi po sveti brez sence, senca pa brez njega.
V	Grblju pa pripovedujejo, da so nekatera velika drevesa (bukve, hrasti) s j enoviti, t. j. da imajo tako silo v sebi, da umre ali pa boluje mnogo let, kdor jih poseka. Kadar se boji kdo, da je sjenovito drevo, katero je posekal, mora odsekati s sekiro, s katero je sekal drevo, živi kokoši glavo na štoru dre-vesovem; onda mu ni v kvaro nič, ako bi bilo drevo tudi sjenovito.
Enako pripovedujejo Rusi o No v e m goro d u. Ko je opu-stošil Slaven sk, in je trebalo zidati novo mesto, razposlali so starejšfne po starem običaju pred solnčnim vzhodom poslancev na vse strani s poveljem, naj ujamejo prvo živo stvar, katera jih sreča. Prvo jili sreča dete. Ujamejo ga in zazidajo v podlago tvrdnjavi, katero so imenovali zato D § t i n e c. *)
Enakih pripovedek nahajamo med Srbi še več; posebno o mostovih pravijo v mnogih krajih, da ne stoje tvrdno brez vzidanega človeka. Tudi po Slovenskem je znana šaliva pripovedka, da je obljubil nekdo hudiču dušo prvega človeka, ki pojde črez most, če 11111 ga sezida. Hudič dela vso noč v potu
') Vuk, „Srp. nar. p." II. str. 1124. — „Rjočnik“ s. v. sjenovit. J) Afanasjov, II. str. 85; — Popov, ,,Slov. mythol.'‘ str. 25.
svojega obraza, ko je pa bil most gotov, in je mislil iti naroče-valec dela črezenj, spusti petelina ali mačka črez most in opehari s tem hudiča za plačilo. Ravno tako razširjena je bila v srednjem veku in je še danes misel, da so delali malto za stare gradove, katerih razvaline stoje še dan danes, s človeško krvjo.
Da pa ni ravno treba zakopati človeka, videli smo uže v nekaterih slučajih, navesti jih pa hočem še nekoliko. Ko je zidal namestnik sultanov v Albaniji 1850. 1. v Elbasanu nov most črez deročo reko A r sen, zaklali so dvanajst ovac in so položili glave njih pod stebre. ‘) V muzeji za narodoslovje v Lipskem (Leipzig) kažejo mumijo necega mačka, katero so našli 1874. 1. vzidano nad vratmi stolpa labskih vrat v Aken n (Elbthorthurm), katera so zidali 1635. 1. Leta 1877, meseca januvarja so našli v podlagi tako imenovane hiše „Kunst-pfeiferhaus", zidane v 16. veku, ogrodi zajčje in kurje jajce. Ravno tako so našli v podlagi stare hiše v Altenhagnu pri podiranji jajčjih lupin, in jajce vzidano v cerkev v Iserlohnu. a) Tli je namestovalo zatorej jajce, podoba življenja, živo stvar.
Množico takih in enačili običajev pa nahajamo, ako obrnemo oči v druge dele sveta. Iz tega moramo sklepati, da je vodila ista misel človeštvo na nižjih stopinjah izobraženosti.
V	Afriki n. p. v mestu Gal a m, zakopavali so pred velikimi mestnimi vrati dečka in dekletce, da bi si mesta sovražnik ne mogel osvojiti. Nek tyran v Bambari jili je pa dal zakopati kar več na enkrat. V velikem G-alamu in v J ari bi so bile običajne take žrtve, kadar so zidali novo hišo ali novo vas. V P o-lyneziji čul je potnik El lis o tem običaji; kot vzgled navaja, da so postavili veliki steber tempelja pri M e vi (Maeva) na truplo človeka.
Na otoku Borneo izkopali so Milanau-Dajaki zidaje veliko hišo globoko jamo za prvi steber. Steber so postavili tako, da je visel ravno nad jamo. Na to postavijo robinjo v jamo. Na enkrat prerežejo vrvi, katere so držale steber; ta pade na robinjo in jo stare duhovom za žrtev. Drugi potnik, St. John, videl je isto v mileji obliki. Ko je postavil glavar rodu Q,uop-Dajakov pred svojim hramom steber, da hi privezoval zastavo zanj, d<51i so pišče v jamo, da ga je strl steber. V južni Aziji ohranili so tudi bolje izobraženi narodi ta običaj do novejših časov. Poročilo o Japanu iz 17. veka pripoveduje, da mislijo Japonci, da stoji zid sezidan na truplu človeka, žrtvo-vavšega se prostovoljno, na veke, kodar so zatorej zidali velik zid, ponujal se je navadno kak suženj sam za podlago, in legel je v jamo, kjer ga je strlo kamenje. Ko so zidali pred dvajsetimi leti vrata v novem mestu T a v o y v T enaserimu, položili
') Hahn, „Albanosisoho Studieu.'1 I. IGO.
') „Zeitsehrift f. doutsclio Mythol.“ III. 51 in K. Androe 1. o.
so v vsako jamo, v katerih so stali potem stebri, zločinca, da bi varoval zgrade. Tako je pripovedoval potniku Masonu nekdo, ki je bil videl to na svoje oči. Poročila o človeku, pokopanem pod vratmi mesta Mandalay, o kraljici, utopljeni v Birmi, da bi jez držal, o junaku, katerega šo pokopali pod tvrdnjavo Tliatung i. dr. niso izmišljene stvari, ampak resnica. Celo v angleški Indiji se je zgodilo enako. Ko je zidal rajali Sala Byne tvrdnjavo Sialkot v Pandšabu, pogrezala se je podlaga necega bastijona. Zato vpraša proroka, kaj bi pomoglo. Ta mu odgovori, da podlaga ne bode stala tvrdno, dokler bi ne prelil na mestu krvi sina edinorojenca. Zato je žrtvoval rajali edinega sina neke udove. ')
Iz rimske zgodovine je znano, da je bila zakopana na kapitelu človeška glava, namesto katere je postavil N u m a Po m-P i 1 i j glavo čebule.
Ali bodi dosta tacih poročil; saj je uže jasno, da vlada ista misel malo ne po vsi zemlji. Naravno je, (la se držo ljudje tudi posebnih običajev, kadar prihajajo na novoselje.
Na Ruskem nesejo seboj posebno ogenj. Mati gospodarjeva ali kaka druga starka zakuri peč v starem domu in spravi vso žrjavico v „pečurko“, v jamo na pečni steni, in čaka poldneva. Uže prej ima pripravljen čist lonec in bel robec. Ko stoji solnce ravno na poldan, spravi goreče ogljije v lonec, ga pokrije z robcem, odpre vrata, se obrne k „zadnjemu kotu“ (proti peči) in reče: „Milosti prosimi, dgduška, kfi namu na novoje žilje fdom)!“ Potem se odpravi z loncem na novi dom, kjer čakata gospodar in gospodinja „deduško-domova“, *) s „hl6bom-soljo“ 3) med odprtimi vrati. Starka potrka na steber in poprosuje: ,,Rady-li gostjam# ?“ Gospodar pa odgovarja z globokim priklonom: „Milosti prosimi, dfiduška, na noveje mčsto!“ Na to stopi starka v izbo; pred njo nese gospodar ,,hlčb-sol“, za njo pa gre gospodinja. Tamo postavi starka lonec na „zagnetko“, Vzame robec z lonca in stresa rob v vsak vogel, kakor bi izpuščala „domovega“, končno pa strese žrjavico v „pečurko“. Lonec razbijejo in ga zakopljejo po noči pod ,,prednji vogal. 4)
Enako pripoveduje Vergil v „Eneidi“, da je priporočal Hektor, prikazavši se E n e j u, naj varuje mestne „penate“, sam pa odnese »sveti ogenj".
„Hen fuge, nate dea, tequo his, ait, eripe flammis.
Hostis liabet mu los: ruit alta a culmine Troia.
Sat patriao Priainoquo datum; si Por gam a dexti'a
') Glej v teli stvareh Tylor, „Anfange dor Cultur“, I. 10(i, 107. In R. An dre c o. c., str. 20 sld.
’) De d lisk a ali domova imenujejo duha, varujočega dom.
*) S kruhom in soljo.
Defendi possent, etiam haee dofonsa fuissent.
Sacra suosque tibi oommendat Troia Penutis;
Hos capo fatorum comites, his moenia quaere,
Magna pererrato statues qnao deuique ponto.
Sic ait ot manibus vittas Vestamaue potentem Aetornumque adytis effert ponotralibus ignom.“ ')
Če pa zaradi oddaljenosti novega domu uj mogoče prenesti ognja na novoselje, vzamejo Rusi seboj „kočergo“ (Ofenhacken — grebljo ali krevljo) ali druge atribute ognjišča. Tako delajo, pravi Afanasjev, preseljenci iz Smolenske v druge gubernije. Tudi v tem slučaji zvršujejo podobne obrede: Po noči, kadar stoje na nebu visoko „stožari“ (Plejade), vzame najstareji ud družine nenačet hleb, ga položi s poklonom na sredo starega dvora in prosi „d6duško-domovega“, da bi prešel s „hlebom-soljo“ in z dovoljstvom na novo mesto.
V	Permski guberniji gred6 na nov dom po noči, ko od-pojo prvi petelini. Stara gospodinja pokrije mizo in prinese nanjo „lilčb-sol“. Gospodar užge svečo pred podobami (ikonami) in vsi molijo nekaj časa. Na to vzame ikono z „božnice“ in jo dene v nedro, grč k „golbcu“ (ograja v izbi pri peči, od koder drže vrata v „podpolje“, neko klet pod podom), odpre vrata v „pod-polje", se prikloni in govori: „Susčduško, bratanuško! pojdemu vii novyj domu; kaku žili vtt staromti domS liorošo -) i blago, takti budemfi žiti, i vu novomu; ty ljubi moj skotil i semejstvo!" Na to vzame gospodar v roke petelina in kokoš, gospodinja „hl6b-sol“ in „kvašnjo“ (nučke, v katerih mesijo kruli), drugi iz družine pa druge stvari in se odpravijo na novi dom. Taino spusti gospodar najprej petelina in kokoš v izbo in čaka, da bi zapel petelin na novem domu, na to stopi sam vanj, postavi „ikono“ na„ božnico'1, odpre „golbec“ in govori: „Proliodi — ka, susčduško, bratanuško". Vsa družina se obrne potem proti prednjemu voglu in moli; po molitvi pa pogrne gospodinja mizo, dene „hl<5b-sol“ nanjo, zakuri peč in začne kuhati. ;|)
Enake običaje nahajamo tudi po drugih velikoruskih in beloruskih gubernijah: Stareji izmed družine pravi, v eni roki ikono v drugi pa kos krulia držaje: „l)eduška-domovoj! prošu tvoju milosti sfi nami na novožitje; primi. našu hlčbfi-solti, my tebč rady!“
V	novozidano hišo nosijo najprej nenačet hleb in nekoliko soli ali moke z mešenim testom, petelina, kokoš in mačko. Kadar spuščajo mačko skozi vrata, pravijo: „Votft tebe, kozja inti, mo-hnatyj zvfirl na bogat,yj dvorfi !“ Na to stopijo domačini v izbo in molijo pred ikono, pred katero gori voščena sveča. ‘)
') Vergil, „Aoncis“. IT. 289—297.
’) Dobro.
Enako veleva narodna vera češka, naj nosijo v novo hišo najprej kruha in kako sveto podobo, da bi prišel s tem božji blagoslov v hišo in bi družina ne trpela nikdar sile. ‘)
Če zapoje petelin na novem domu skoro, pomenja to srečo in blagostanje. V T ver s ki guberniji prenočuje petelin prvo noč po preselitvi v izbi, da bi oznanjalo njegovo petje vedno nov dom.
Poleg omenjanih pomagal spoznavajo pa Rusi tudi na druge načine, bode li sreča na novem domu. Gospodar ostane na pragu nove izbe in zakota hleb kruha v sobo. Ge obleži hleb na spodnji skorji, kakor je ležal v peči, pomenja to srečo, če ne pa gorje. Teh poverij omenja tudi sbornik prošlega veka, kateri pravi: „1 vfi novoselje idetu sti koškoju (z mačko) černoju i su kuroju černymu, i rastvoritu kvašnju, i hl6by tri pokatitil i kako ljažettt na zemli.“
Dalje pripoveduje Afanasjev, katerega sledimo tu, daje običaj še danes, pošiljat znancem na novoselje kruha in solnico polno soli. Po Beloruskih gubernijah pa prinašajo gostje, kadar se praznuje novoselje, s seboj rži, ječmena in ovčje volne; zrno posipajo na stol, volno mečejo z drobnim novcem v peč. 4)
Končno naj omenjam še, kako stavijo Oelii mejnike. Z leseno motiko izkopljejo četverovoglato jamo, natrosijo na dno lipovega ogljija, namešanega s pazdirjem in vapnom. Na to postavijo mejnik in ga pomažejo z vapnom vsega ali pa napravijo vsaj križ nanj. Končno se prijemajo za ušesa in se tepo z leskovimi šibami, da bi se ne pravdali potomci zaradi mej. 3)
Po slovenskih goricah na spodnjem Štajerskem mečejo na dno jame raztrte lonce ali razbito opeko, da bi se ne pogrezal kamen.
') „Časopis musca kriilovstvi čoskeho“, 1853, str. 472. — Grohmann, ijAberglauben'*, str. 104, 234.
a) Afanasjov, II. str. 119.
3)	Grolimann, „Alerglaiib<m“, str, 231.
Car AletaMer II. in ruski »1 Mmti
Spipal J. Navratil.
„Ruskega dvora skrivnosti in znamenitosti", ') tega napisa na obilni knjigi prijele so se mi oči, ko sem nekega dne — zdaj je tega uže toliko, da ne trideset let — setaje po Beču ustavil se bil gredoč pri prvi knjigarnici, ter jej zvedljivo gledal v odlično izložbo.
„Ruskega dvora skrivnosti" . . . ta knjiga, rečem sam sabo, utegne biti zanimljiva, — in nekoliko trenotkov pozneje bila je uže moja. — Ves željan njene vsebine, nisem si mogel kaj, da je ne bi bil kupil in vriiivši se iz knjigarnice domov, začel prebirati kar spotoma po ulicah. Neprestano sem tudi doma srebal prezanimljivo vsebino, dokler ne posrebam vse od kraja do konca.
Zanimljivo in prezanimljivo bilo je res to berilo; ali pre-čitavši vso knjigo, uverim se, da jo je zverižil ruskega naroda . . . zagrizen sovražnik, ter se je iznebim zopet brzo potčm.
Ne pametim več pisateljevega imena in pridevka; pa mislim, da je bilo izmišljeno oboje, kakor mnogo „skrivnosti“ itd. v njej. Dobro pa pametim še zdaj, kako je neugodno bil popisal neznani mi pisatelj tedanjega „cesarjeviča in naslednika11 ruskega, „Aleksandra Nikolajeviča11 (poznejšega cara Aleksandra II.)
»Naslednik je slok dolgopetec, mršav in bled, ves topoglav (tumpast) in mrtev11. -)
Uverivši se o neresničnosti mnogih drugih pisateljevih besfert, mislil sem si mahom, daje lažnjiv i ta popis.
Ne dolgo nato razglašala se je novica, da pride skoro v Beč tedanji car ruski N i k o 1 a j I.
To se je res tudi zgodilo 8. maja 1852. Mogočni car, on daj še zaveznik cesarju avstrijskemu, bil je vzprijet v Beču sijajno in slavno. —
‘) V izvirnem jeziku: „Geheimnisse und Donkvviirdigkoiton des riissiscbcit
ir0f<>8“.
') „Eino hocli luifgoscliuBseno, magcrc und lilusee Gestnlt olino Oeist und Lebon.“
Nekoliko mesecev za njim (12. novembra 1852 po noči) pride pa tudi tedanji naslednik Aleksander Nikolajevič vračaje se iz Italije domov.	’
Spomnim se ob Aleksandrovem prihodu onega popisa, ki sem ga čital v imenovani knjigi o „ruskem nasledniku11, ter nakanim uveriti se sam, koliko je bilo v njej resnice o njem. Postavim se zato d r u g i dan po veliki vojaški slovesnosti, ki se je vršila na nekdanjem obmestju ob J o s i p o v e m mestu („ Josef-stadter-Glacis“) pred cesarski grad na ugodno mesto, da bi videl tedanjega naslednika ruskega Aleksandra Nikolajeviča lahko z bliža in povse dobro. —
Razlegajo se velike množice gledalcev grmeči „slava-klici“ med cesarskim gradom in njegovimi zunanjimi vrati („ausseres Burgthor“); dolgo gledam z daleč sijajnega jezdečega spremstva, s kterim je spremljal naš svetli cesar svojega imenitnega gosta v svoj grad. Počasi se bliža Aleksander, jahaje s cesarjem pred vsem spremstvom, onemu oglju, na kterem sem stal pri nekdanji „živici“, težko čakaje, da bi se mi uže približal.
Not, (evo) ga! zdaj je pred mano, — samo tri korake od mene. Kakor bi trenil, premerim ga z očmi od glave do n6g; ali kako ostermim, ko namesto slokega, mršavega, bledega, topoglavega in „mrtvega“ dolgopetca ugledam velikanskega, krepkega junaka, ki je lepega, resno-priljuduega obraza, visokega čela, okroglega, rudečega in zdravega lica, prekrasnih modrih oči, bistrega in živega pogleda; — dolge, goste brke vijejo mu se pod ravnim nosom, a noge mu segajo (jezdečemu na srednjem cesarjevem konju) malo da ne — do tal.
Nehote sem se spominjal slavnega junaka kraljeviča . . . Marka. Na kratko: Aleksander Nikolajevič, tedanji naslednik, a poznejši car ruski — bil ti je prvi resnični vzor takega „cesarja“, kakoršnega sije bila ustvarila moja d e čin s k a domišljivost za dete č j i h let.
Oj nesramni „slovanožeri“, kako grdo varate svet s svojimi ostudnimi lažmi! vzdihnem na tihem, ter se vrnem ves zadovoljen, da sem bil dobro preudaril lažnjivo knjigo in njenega lažnjivega očeta.
Ali kdo bi bil tedaj slutil, da bode tako lepo, tako veli-čanstveno telo kedaj žrtva toliki zlobi človeški — pa kaj pravim: človeški — ne človeški, nego peklenski, ki je 13. marca 1881 v prestolnem mestu Petrogradu o belem dnevu strahovito pretrgala življenja nit neprečislanemu Aleksandru II., „caru osloboditelju“, najboljemu caru, kakoršen ni caroval Rusom še nikdar poprej.
Neznano me je pretresla in potrla prežalostua novica o grozoviti smrti tako blagega cara, ki sem si ga bil ob oni priliki priljubil mahom na prvi pogled, še bivšega naslednika, zarad njegove prekrasne in junaške postave, — še bolj pa v zadnji dobi zarad onega presiavnega dela, s kterim se je poslavil pre-
blagi, milosrčni in priljudni car Aleksander II. na veke, ter si zaslužil častni nazov: „car osloboditelj“. —
A komu treba pripisati, komu zahvaliti se, da je bil car Aleksander II. tako dobrega, blagega in miločutnega srca (premda mu oča ni bil baš mehak, pa ni materi se ni moglo očitati, da je bila premehkega srca)? —
Verjeten svedok, ki je nesrečnega cara popisal vsled lastnega opazovanja in izkustva ') dokazuje, da je bil . . . suž-njičin sin, ki je vodil in učil mladega Aleksandra Nikolajeviča tako, da se je „naučil od svojega učitelja in odgojitelja čutiti vprav tako, kakor je čutil.“
Ta učitelj in odgojitelj pa je bil slavni ruski pesnik V a-silj (Andrejevič) Žukovski, mlade, lepe sužnjice Sallie in graščaka Mišenskega Atanasija Bunina sin, ki je tedanjega velikega kneza in naslednika Aleksandra Nikolajeviča gojil tako, da je nastal tak, kakoršen je bil, ter se priljubil s svojini dobrim srcem vsemu ruske m u n arodu, p redno je še sedel na ruski prestol.
I)a se bolje razume toliki vpliv odgojiteljev in pesnikov na gojenca, treba nam se bolje seznaniti z Vasiljem Zlikovskim.
Slišali smo uže, kdo mu je bil oča, a kdo mati. — Lepa sužnjica Sallia, ki je bila izprva turske vere, pokristjanila se je pozneje, ter dobila pri krstu ime: E1 i za b e t a D e m e 111-jevna; a sina njenega Vasilja posinovi Buninov sosed, graščak A n d r e j Žukovski; zato se jo dečko pisal potem Vasilj (A n d rej evič) Žukovski.
Vendar ostane mali Žukovski še na dalje v B u 11 i 11 o v e 111 gradu med njegovo rodovino, ter se prikupi z dobrim, mehkim srcem vzlasti odraslima hčerama domačima, ki sta z velikim veseljem sami radi poučevali presrčnega dečka, vrsteč se pri poučevanju in odgojevanju s „poočimaa 3) Andreja Grigorjeviča Zlikovskega hčerjo Barbaro Atanasjevno Juškovo (tako imenovano po svojem možu Petru Juškovu, s kterim je živela v Tuli in skrbela najbolj za dečkovo odgojo).
Pred smrtjo Buninovo živel je ter se učil mali Žukovski po letu v Mišenskem, po zimi pa pri Barbari Atanasjevni Juš-kovi v Tuli, kjer se je učil ž njenimi hčerkami tudi po francoski in po nemški. Kakor smo slišali, bil je deček na pol vzhodnik, a na pol Rus. Po materi je podedoval sanjarstvo,4) a temu se je pridružila zahodna odgoja, oboje pa je imelo velik vpliv na bodočega pesnika.
') „Zar Alexandor If. als Monsoli mul IIorrsclior.“ Nanli oigenon Bool)-aehtungon und Krfalirungen von \V a s i 1 i Karlo wits oh. Mit cinem Stalil* sticli-Portrait. Drosden 1881.
’) Ruski: ,.Vasilij Žukovskij'1. s) Wahlvator (Adoptivvater).
4)	Das sclmaruiorisohe Weaen.
Ko je izpolnil nežni Vasilj šesto leto, dobe mu za domačega učitelja nekega Jakima Ivanova, ki je prišel iz Moskve, pa se moral zbog prevelike strogosti hitro vrniti tja, od kodar je bil prišel.
Nato dajo malega sanjača v sloveči zavod („pansion“) Tulski; ali razvajeni deček, vajen rahle ženske odgoje, ne more se privaditi nikakor življenju v zavodu niti šoli.
Po smrti Buninovi dado ga v „narodno učilišče", kjer se mu je pa še huje godilo; kajti v tem učilišču je bil ondaj „starši učitelj1* (nadučitelj) dr. Teofilakt G- a v r i 1 o v i č Petrovski (s pisateljskim imenom: „filosof gore Alaunske“), ki se je držal starokopitnega načina ter obdeloval vse učence jednako (strogo). Zato mu je bil pri rahločutnem Vasilju jalov ves trud. Ker pa ni mogel na ta način opraviti ničesa, mislil si je, da nima dečko glave za uk, — ter ga odpravi domov t. j. k Barbari Atanasjevni Juškovi, kajti samo pri njej mu je bil dom po očetovi (Buninovi) smrti.
Pri njej, v veliki dekliški druščini nadaljeval je mladi sanjač svoje nauke.
Lahko si mislimo, da nauk v taki druščini ni bil prevspe-šen; ali v Juškovi hiši nahajalo se je mnogo takih življev, ki so za rana delevali na malega Vasilja razvoj, ter mu vzbudili Veselje do narodne književnosti.
V	Juškov dom, okolo izvrstno izobražene gospodinje, zbirala se je odličnejša ruska gospoda, ter se zabavljala sosebao z narodno književnostjo in z godbo.
Vsako novo rusko knjigo čitali so in rešetali v tej druščini; a s čitanjem čredila se je godba, in celo mestno gledišče ni moglo pogrešati te znamenite druščine. — O takih okolnostih i'azneti se darovitemu dečku prirojena mu živa domišljivost tako naglo, da spiše uže v svojem dvanajstem letu dve glediščni igri: „Kamil ili osvoboždennyj Rim“, in „Pavel i Virginija4*. ')
Do 14. leta ostane Vasilj Žukovski pri Juškovi v Tuli. —
V	tej dobi ga začne poučevati in odgajati mlad, a jako učen mož, pa i ta je trdil, da iz tega mladeniča ... ne bode nikdar nič prida.
Vendar dado 1. 1797 mladega Vasilja v blagorodni zavod Moskovski (;,universitetski blagorodni pansion**), ki mu je bil ondaj ravnatelj I. P. Turgenjev; brata Turgenjeva, Bludov, Daškov, Uvarov i. dr. bili so pa tovariši novemu gojencu.
Jako ugaja temu teh bistroglavih mladenčev društvo. Zato se na naglem izpremeni isti Žukovski, ki so mislili poprej, da nima glave za šolske nauke, ter napreduje dobro v vseh takih
■) iicTorm pyccKoft mteiotpm ht> oiiepkaxt> ii bi-
OITA<I>IJIAXrL. CMIllIElirE II. JIOJIEliOrO. TpeTBC aiiauHTejifcuo Aoiiojiiemroe jokamo. Cuukt - lleiepOjprt 1878,
Iiotopi« 1881.	^	^
naukih. Naglo se pa izuri tudi v drugih vednostih in napiše v kratki dobi za tedanje časnike mnogo spiskov v vezani in nevezani. besedi. Ob obletnici vstopa svojega v imenovani Moskovski zavod razglasil je mladi otožni pesnik na nepozabne svoje kume in dobrotnice smrt prekrasno pesem: „Mysli pri grobnicč“ (misli pri grobu). Nato je objavil pesmi: ,,Majskoje utro“ (majsko jutro); „K junosti“ (mladini), „Mir i vojna“, „Žiznj (življenje) i ključ“ in še nekoliko manjših pesmic v Moskovskih Yedomostih:< (1. 1800) in v časniku ,,Utrennaja zarja" (1. 1801).
S časom se priuči tujih jezikov ter začne prevajati knjigarjeni ruskim več spisov najimenitnejših tujih spisateljev na ruski jezik; kajti za one dobe so ruski knjigarji rajši vzprejemali in bolje plačevali prevode spisov izvrstnih tujih pisateljev nego izvirne ruske spise.
Lahko in naglo je prevel iz nemščine nekoliko viteških romanov, vse Kotzebuove glediščne igre in še več drugega.
Prislužil si je marljivi mladi pisatelj s temi prevodi poleg drugega dobička tudi lep knjižni zaklad; dajali so namreč ondaj knjigarji ruski pisateljem nagrado na pol v gotovini, a na pol v knjigah.
Med njegovimi knjigami nahajalo se je obilo knjig francoskih, angleških in nemških (vsi spisi Schillerjevi, Herderjevi, Lessingovi itd.) in „klasiki“ prevedeni na več tujih jezikov.
Dovršivši šole v znanem nam uže zavodu Moskovskem, stopi Žukovski v neko osebojno službo; pa jo popusti, ko mine leto dni, ter se 1. 1802 preseli z vso svojo knjižnico v Mišensko. —-
Preskrbljen z vsem, česar je potreboval, poln nade v bodočnost ter živeč v prekrasnem (»živopisnem") kraju, sredi svojih izvrstno izobraženih rodbenic ') in njihovih prijateljic, posveti se Vasilj Žukovski zdaj ves pesemstvu.
Ondi (v Mišenskem) prevede najprej elegijo Grejevo (Gray): „Selskoje kladbišče“ t. j. selsko (vaško) pokopališče. Ta sloveča elegija, ki je izišla v Karamzinovem „Yčstniku Evropy“, nosi na sebi tedanje dobe pečat: miločutno-otožni način, presajen v rusko književnost po Karamzinovi poeziji in prozi, a) ter nam kaže, kak6 milosrčni občutki so navdajali tudi mladega pesnika Zlikovskega, ki je povzdigoval ta prevod sam nad vse svoje prejšnje umotvore.
Še bolj pa je Karamzin delčval na mladega Žukovskega potčm, ko šta bila začela osebno občevati (1. 1803).
') Bilo so med njimi tudi njogove tako imenovane „netjakin je": Barbare Atanasjovne J uš ko ve hoeri: Ana Potrovna pa Evdokija Petrovna — in Katarino Atanasjovno Protasove liSeri: Marija Androjevna pa Aleksandra Andrejevna. —
*) „Istoi. russk. lit.“ na str. 468.
r
Tri leta »ato (1. 1806) objavi Ž u k o v s k i po istem časniku visoko „Pčsnj barda ') na grobe Slavjan pobSditelej“ ( . . . Slovanov zmagovalcev), ki nas opominja najboljših umotvorov Der-žavinovih te vrste.
Razun te znamenite pesmi zložil je Žukovski še nekoliko elegičnih proizvodov, kteri so izhajali iz istega nagiba (motiva), kakor elegija Grejeva.
„0 dnpj a) mojih vesna, *) kak bystro *) skrylas’ 5) ty S tvojim blaženstvom i stradanjem!“ •)
Na kratko: vse pesmi Vasilja Žukovskega do 1. 1808 so nekako istega otožnega kroja po tedanji šegi.
Vendar je Žukovski v oni dobi jako mirno živel — zdaj v Mišenskem, zdaj v Bčljevu („Bčlev“), kamor se je bil proti koncu leta 1805 preselil s Katarino Atanasjevno Prot a sovo in njenima hčerama, kterima je bil Žukovski ondaj marljiv učitelj. — Živela mu je v BSljevu tudi mati Elizabeta Dement-jevna; (dal ji je bil ondi napraviti hišo, v kteri je prebival nato
i	on).
Istega leta preloži „Don Quixota“, a potčm dva zvezka kratkih povesti iz angleškega in nemškega jezika v ruščino.
Okolo leta 1808 pridruži se pa poprejšnjim „elegijskim motivom" še tajna, platonska ljubezen.
Kakor se je nekdaj Preščren zagledal v svojo Julijo, — tako i Žukovski v (Katarine Atanasjevne Protasove hčer) Marijo Andrejevno 7). Nahaja se v njegovih pesmih dol. 1808 res več „namigov“, ki merijo na to skrivno strast.
Konec istega leta pregovori Karamzin miločutno-otožnega pesnika, da se je preselil v Moskvo ter vredoval njegovega >,V6stnika‘\
Ta silno težavni posel opravljal je Žukovski (s Kače-novskega pomočjo) jako spretno tri leta.
Po Karamzinovem vzgledu polnil je Žukovski vse predele poverjenega mu časnika s svojimi umotvori: on je spisoval Pesmi in povesti, on presojeval nove knjige itd., prepuščaje Ka-čenovskemn samo politični predel.
V	to dobo (od 1808—1810) spada več prevodov ruskih iz Grotlieja, Schillerja in izvrstno po Burgerjevi predelana in po-domačena balada „Lenora“, pa prekrščena v „Ljudmilo“, ki se je priljubila Rusom z lepimi ruskimi „stihi“ (verzi) in z novim
') „Bard“ (der Barde).
a) dni; — /*) pomlad; — *) naglo; — 6) skrila si so; — *) trpljenjem.
O Kakor ni bila Ž u k o v s ko m u Katarina Atanasjevna Protasova prava sestra, tako mu ni bila ni liči njena M arij a Andrejovna prava „notja-kinja" po krvi, nego samo po zakonu, t. j. po „poatavi“. —
11*
romantičnim predmetom tako, kakor se je pozneje Slovencem Prešernova „Lenora“ ')
Pa predno mine 1. 1810, vrne se V. Žukovski iz Moskve zopet na deželo ter začne	priučevati	se samotež	sosebno	zgodovine ; vendar ne zanemari	pesništva.
Kazun prevodov iz	Schillerja,	Drydna “) i.	dr. (1.	1810 in
1811) spisal je tudi nekoliko samostalnik pesmi:	dve —	tri ro-
mance, „Poslanije k Batjuškovu in Turgenjevu", „Dvenadcat’ spja-ščih dev“, 3) in balado ,;Svžtlano“.
Tak6 „idilno“ je bivalo tega slavnega pesnika življenje do polovice 1. 1812, premda mu je bilo ondaj uže malo da ne trideset let.
Prebival je pa V. Žukovski, vrnivši se iz Moskve proti koncu 1. 1810, v svoji graščinici blizu Muratova, kakih trideset „ ver st" od Orla, (ki mu je bila lastnica Katarina Atanasjevna Protasova).
Ondi (v Muratovu) živel je rahločutni pesnik skoraj ves čas v njeni in njene rodovine mili druščini, v ktero je prihajal tudi skladatelj Aleksej Pleščejev iz svojega grada po imenu „Černj“, 40 „verst“ od Muratova.
Pleščejev je bil znameniten mož, in to, ne samo graščak, nego i pisatelj, godec, skladatelj in izvrsten glumec (dobrovoljec).
Bilo je pri njegovi graščini tudi domače gledišče z godbo vred. Igrali so v njem po gostem vesele igre, pa tudi manje spevoigre, (za ktere je on sam skladal besede in glasbo), ter sodeloval v njih na glediščnem odru s svojo soprogo, ki je znala i godbi glas.
Jako je ugajalo vse to pesniku Žukovskemu, ki se spri-jatelji zato živo s Pleščejevom. Iz Muratova v černj, — iz Černji pa v Muratov tekali so posli, po kterih je pošiljal Žukovski svoje poslanice (ruske pesmi) Pleščejevu, a ta mu jih vračal s francoskimi. Vsaki novi prijateljevi pesmi zložil je Pleščejev popevko, in o prvem sestanku nato krasorečil jo je Pleščejev sam, ali pa njegova soproga p61a novo pesem na veliko veselje in zadovoljstvo vsem zbranim domačim in nedomačim poslušalcem.
Nadihovala je v oni dobi miločutnega pesnika vzlasti goreča, ljubezen, ki smo jo imeli uže v mislih, ter mu je še vedno skrivaj plamenela v prsih.
Kopa naposled vendar drzne razodeti jo „njeni“ t. j. Marije Andrej evne (Protasove) materi, odpravi ga ta določno, rekši, da je tak zakon prepovedan, in obečati jej mora nesrečni snubok, da ne bode pravil o tem živi duši.
') L. 1829 provel jo pa Žukovski tudi „Lonoro“.
’) Dryden (izr. Drajdn).
*) Dvanajst spožih dovic (stara pripovedka v dvoli baladah: 1. „(iro-moboj“, 2, „Vadini“). —
Kakor strela z jasnega zadenejo te trdosrčne besede otožnega pesnika, ki je svojo preveliko nesrečo živo popisaval v novih groznih romancah in elegijah, kterim je bila — „ona“ izvor.
Prišlo je znamenito leto 1812.
Uže je drmal mogočni Napoleon I. stebre silnemu ruskemu cesarstvu; a to ni motilo niti v Muratovu niti v Cernji pevsko-godbene družbe, ki se ni bavila ni malo s političnimi zgodbami.
15. avgusta 1812 zbero se vsi sosedi v Cernj k Pleščejevu praznovat njegovega rojstnega dne.
Na domačem gledišči vršila se je zvečer spevoigra gospodarjeva, a Ž u k o v s k i je pel sam svojo novo romanco po imenu: »Plovec" (brodar). Vsa pesem mčrila je na nedavno nesrečo pevčevo, ter se končala ž njegovo željo, naj ne bi preživel teh angelov nebeških ....
Ali te besede niso bile po volji Katarini Atanasjevni Pro-tasovi. Silno so jo razdražile zato, ker si je mislila, da je Ž u-kovski prelomil ž njimi svoj obet, ter ga prisilila mahom drugi dan, da zapusti Muratov, odrine v Moskvo in se zapiše v „Mo-skovskoje opolčenije“ t. j. v narodno ali „črno vojsko*'.
Ljubezen domovinska zaduši sredi tolike množice junaških domorodcev prejšnjo strast v prsih nesrečnemu pevcu, ki postane narodne vojske častnik in posveti zdaj vso svojo moč premili, nesrečni domovini. — Ne dolgo potem zloži Zukovski slovečo pesem: „Pčvec vo stane ruskih vojinov“ (pevec v taboru ruskih vojščakov). V tej ogromni in veličastveni pesmi klical je navdušeni pesnik ves narod ruski na maščevanje za požgano in razrušeno Moskvo, ter se poslavil s tem umotvorom bolj nego z vsemi poprejšnjimi. V tisoč in tisoč prepiskih razplodila se je ta prekrasna pesem najprej med narodno vojsko, a nato po vsem ruskem cesarstvu.
Celo tedanja carica ruska Marija Feodorovna (vdova l>o Pavlu I. in mati Aleksandru I.) zaželela je nove sloveče pesmi in osebnega znanstva s hvaljenim pevcem, ter ga vabila v ta namen po njegovih imenitnih prijateljih Petrogradskih — v Petrograd.
V.	Žukovski ni imel prilike udeležiti se kakega boja s hudim sovražnikom; silno pa zagrabi po bitvi pri Krasnem (novembra meseca 1812) njega drugačen sovražnik: huda vročinska bolezen.
Vendar slavni pevec srečno preboli ter se vrne iz početka 1. 1813 na novo — v Muratov.
Še enkrat nakani izkušati srečo ter drzne res drugič snubiti M ar i j o A n d r e j e v n o P r o t a s o v o , (ki mu je bila objavila na skrivnem, (la jo je volja poročiti se ž njim), . . . pri njeni materi.
Ali nikakor se ne da preprositi stroga gospa, — nikakor neče ni zdaj privoliti v ta zakon.
Ves pobit zapusti nesrečni pesnik zopet Muratov, beži k prijateljski rodbini v Dolbino (v Kaluški .guberniji"), sedem „verst" od Muratova, ter najde ondi res jakov prijazno pribežališče.
Pa ni v Dolbini ni bilo ubogemu Žukovskemu na veke ostati in toževati zbog svoje nezgode.
Novo življenje se je začelo v mogočnem cesarstvu ruskem, potem ko se je bilo • po glasovitem požaru Moskovskem 1. 1812 iznebilo prehudega sovražnika, pred kterim je trepetala poprej vsa Evropa, ter je bil leto dni nato pri Lipsku, a naposled 1. 1814 — obakrat z rusko pomočjo — treščen ob tla.
Vriskala je od prevelikega veseljaju ponosa — vsa Ruska. To radostno vriskanje premami tudi Žukovskega, da ubere, popustivši elegije in romance, zopet druge strune ter prepeva navdušene pesmi Aleksandru 1. na čast, spremljaje ž njim v mislih svojega vzmagovitega čara na njegovem slavnem potu
— v Pariz.
Potem ko so zavezniki (1. 1814) vplenili Pariz, razglasi Žukovski nadahnjen slavospev z napisom: „Poslanije Impe-ratoru ') Aleksandru I.“
Proti koncu istega leta za obletnico Rusiji oslobojeni zloži pa pod nazovom: ,,Pevec v Kreml8“ drugo obširno pesem, jako podobno „Poslaniju", ki je imelo velik vpliv na pevčevo usodo.
„Nevozmožno sostavit’ sebe ponjiitija o tom potrjasajuščem glubokom vpečatleniji, kotoroje ono proizvodih) na sovremenikov"
— veli ruski životopisec.
Žukovski pošlje rokopis v Petrograd prijatelju A. I. Turgenjevu, ki ga je po pesnikovi privolitvi vpričo Uvarova izročil Mariji Feodorovni, a ta ga je vzprijela z veliko radostjo, hvalila pesnikove sposobnosti in vprašala celo, zakaj se brani Žukovski priti v Petrograd in ugoditi njenemu povabilu.
S sijajnim vspehom čital je potem A. 1. Turgenjev omenjeno poslanico na glas pred ,/vdovo-carico**, veliko knjeginjo in velikimi knezi, ki so izjavili naposled željo, naj bi se preložila ta pesem na angleški ali pa nemški jezik; carica, (ki jo je či-tanje večkrat ganilo tak6, da se je ilitila), začne po ponovljeni občni pohvali izpraševati Turgenjeva in Uvarova, kaj bi se dalo storiti za pesnika.
Podarila je nato Zlikovskemu dragocen prstan in ukazala, naj se poslanica prekrasno natisne ter razprodaje pesniku na korist.
') Rusi ne z o voj o svojega cesarja n že davuo več ,,car“, nego „iinporator“, premda citatno po tujih ("neruskih) knjigah in časnikih vedno o ruskem „caru", Kakor i v tem spisku, zato ker se je pri nas „car“ bolj podomačil, nogo 1 a-tinski „imporator". Beseda „oar“, skrajšana je iz bosodo ,,cesar", a ta izhaja iz grške anlactn (kaisar), lat. Caosar, nem. Kaiser. Glede starih narodov in v cerkvenem pomenu jo pa Kusom „ear“ = kralj, na pr. „car nebesnyj" = kralj nebeški.
Čitali so Kusi nato „Poslanije“ po gostem slovesno v javnih in nejavnih družbah pred cesarjevo ovenčano podobo, ter vsi po-klekovali pri besedah:
„Priniiž, v vidu nebos, svobodnyj nas obet!1' ')
Vzdihoval in plakal je pa tačas ubogi pesnik, ki se ni mogel še iznebiti stare srčne bolezni, in ko se preseli Katarina Ana-stasjevna Protasova z rodovino vred 1. 1814 v „Derpt“ (Dorpat), ne more se Žukovski več živega videti v Dolbini, ter izgine na naglem — v Derpt, da bi bil samo blizu obožavane svoje Marije. Prijenja sicer prijateljev Petrogradskih prošnjam, ter se da drugo leto (1815) »predstaviti" po Uvarovu carici Mariji Feodorovni, ki ga je vzprijela neizrečeno prijazno in milostljivo ; a potem se vrne zopet — tja, od kodar je bil prišel.
Prebivaje v Derptu sredi nemških profesorjev zamisli se Žukovski povse v nemško pesemstvo. Vzor mu je bil na po-sled sosebno „Hebel". Žukovski je pred smrtjo spoznal sam pismeno, da je o n oča nemškemu romantizmu v književnosti ruski. Kesal se je pozneje tega greha, ter ga — kakor piše — pod starost zagladil z „Odiseje“ prevodom. In ta „sladka misel" bila mu je na veliko tolažbo. *)
Iz Derpta v Petrograd na carski dvor vabili so ga vedno prijatelji, — k Mariji Prot asovi vleče ga še bolj srce. Siromak „si ne zna razuma", — ne vč, kaj mu je storiti.
Dolgo se je branil prijateljskim ponudbam na vso moč ter Čislal „nezavisnost" nad vse; ali prijatelji ne odjenjajo, dokler ni Žukovski še 1. 1815 postal čitatelj („lektor“) pri stari carici, ki je imela okolo sebe rada zmerom po več učenjakov in književnikov.
Karamzin, Krylov, Dmitrijev, Neljedinski, Gr n č z d i č i. dr. pohajali so to imenitno zbirališče, ki je bivalo vzlasti v Pavlovsku „v dvorcu". v—
Do pozne jeseni prebije Žukovski v Petrogradu in v Pavlovsku; potčm se pa izmuzne zopet — v Derpt, kamor ga je vleklo čez nemoč.
Tako boreč se sam sabo — živel je še dve leti ta ruski pesnik, ki je stal ondaj „na vrhuncu svoje slave."
Dokler mu jo pa nekteri nasprotniki (kteri pisatelj je brez njih ?) izpodkapajo, poganjajo se zanj verni prijatelji v Petrogradu s sijajnim vspehom. Naposled nakanijo izročiti s posveto caru >,Pevca v Kremlju" posebej izdanega, — ali pa celo posvetiti mu vso zbirko prijateljevih umotvorov.
Žukovski pa neče prijateljem razločno odgovoriti na njihovo zahtevanje. Nikakor ga niso mogli pregovoriti, da bi bil cesarja sam pismeno prosil kake odlike ali dvorske službe.
') Vzpriuii vpričo nebes slobodni (dobrovoljni) naš obet!
’) „Istor. russk. lit.“ 1878 na str. 459.
„Mn6 veselo dumat’ ') — piše Ž u k o v s k i A. I. Turgenjevu
1.	1816 (2. novembra po našem, a 21. oktobra po starem računu) — „čto t,y o mnž klopočeš. *) Očenj 3) bylo by horošo, 4) „kogda by to, čto ty zatčjal, 8) i o čem ja ne imeju ponjatija, „sovsčm obošlos’ a) bez pisma mojego. — Vnimanije Gosudarja „jest svjatoje delo. Imčt’ na njego pravo mogu i ja, jestli budu „ruskim poetom v blagorodnom smyslž sego imeni. — A j a b u d u. ,,Poezija čas ot času stanovitsja dlja menja čem — to vozvy-„šennym. Ne nadobno 7) dumat’, čto ona toljko zabava voobra-„ženija. — Etini ona možet byt’ toljko dlja Peterburgskago sveta. „No ona dolžna 8) imet’ vlijanije na dušu vsega naroda, i ona „budet imet eto blagotvornoje vlijanije, jest-li poet obratit svoj dar „k etoj cSlji. —• Poezija prinadležit k uarodnomu vospitaniju." —
„Robotat’ !>) s takoju cčljiju jest sčastije; a prijatelji budu „znat’, čto imeju etu c61j. — Vot "M nagrada!" —
Tudi po tem dopisu ostaneŽukovski še v Derptu; kjer je tedaj dogot.avljal drugo polovico svoje pripovedke: „Dvanajst spjaščih dev“ (2. balado: „ Vadim") in pripravljal za natisk: „Polnoje izdanije svojih sočinjenij", — upaje še zmerom svoji sreči, dokler se ni uveril do dobrega, kako resnične so besede: „Pevcu vedno sreča laže", kakor poje naš nesrečni Prešeren, ki je bil temu ruskemu pesniku jako podoben. —
Proti koncu leta 181B morala je namreč Marija Andreje v n a Pr otasova nehote omožiti se z drugim imenitnim že-niliom, kteri je bil materi po volji. Kdo se ne spominja zopet Prešernovih besed:
„Moj up je šol po vodi“ itd.
Tako je strune ubiral zdaj i Z u k o v s k i.
Na veliko tolažbo nesrečnemu pevcu ruskemu pripeti se v oni dobi zanj prevesela zgodba. Potem ko so izročili vsa njegova dela Aleksandru I. „ukaže blagosrčni car, naj dobivaVa sil j Andrejevič Zlikovski po 4000 rubljev plače na leto za vse žive dni.
Iznenadi se izpolni slavnemu pesniku na ta način hrepenenje po „nezavisnosti“.
Kakor čitamo v pismu, ki gaje Žukovski poslal nato prijatelju A. I. Turgenjevu, podbudila je velikodušnost Aleksandrova — carski obdarjenega pesnika k posebni zahvalnosti do svojega svetlega „pokrovitelja“ in k novi delavnosti zato, ker mu
') misliti; — ‘) da, so za-mo trudiš; — ■’) jako; — 4) dobro; — *) kar si ti osnoval; — °) obišlo (opravilo) so.
7)	No (ni) troba; — *) mora.
”) Dolati.
I0) „N6t'‘ (veli Beli Kranjec) = glej, evo! —
je podaril car s tolikom darom vred najboljše blago: „nezavis-nost“. — — — — — — — — — — — — —
„Mo j e g a ž i vi j en j a r o m a n j e d o k o n č a n; — zdaj se začenja zgodovina", ') — pisal je Žukovski odhajaje 1. 1817 iz Derpta v Petrograd.
Resnične besede. — Pozvan je bil namreč ta slavni ruski pesnik še istega leta za učitelja ruskega jezika veliki kneginji Aleksandri Feodorovni, bod6či carici, t. j. soprogi tedanjemu velikemu knezu Nikolaju (Pavloviču), ki je postal po bratovi (Aleksandrovi) smrti car, in ko je Nikol a j I. sddel na ruski prestol, izbere— sužnjičinega sina Vasilja Andre-jeviča Zlikovskega (uže od 1. 1824 pridvornega svetnika), za odgojitelja svojemu prvorojencu, nasledniku Aleksandru Nikolajeviču.
Uže o njegovem rojstvu (1818) opčval je nadahnjeni pesnik ruske carske pesmi: „Bože carja hrani!" svojega imenitnega gojenca z visokimi pesmami, ter si ga priljubil še bolj pozneje, potem ko se je bilo začelo težavno odgojevanje pred strogim očetom mladega cesarjeviča.
Pesnikovo miločutje, ki je imelo veliko moč celo do strogega cesarja, — delevalo je še' mnogo bolj na njegovega mladega sina, ki jejako rad slušal svojega milega učitelja, ter se s časom navzel tudi učiteljeve obsenetljive priljudnosti, miločutnosti in dobrosrčnosti.
Priljudni in slobodoljubni pesnik ni zabil v svojem novem stanu človeštva in sl o bode, ter je za oboje vnemal o vsaki ugodni priliki tudi svojega blagega gojenca, ki je pa (1824—34) imel še posebnega vojaškega gojitelja; a ta milje bil: vojvodami grde r. — Toda naslednikovemu srcu priljubil seje vendar bolj Žukovski. s)
Jeden je skrbel za vojaškega čast n ik a, jeden pa za bodočega cara človeka, popravitelja in osi obodi telj a.
Tako se je godilo do 1. 1834, oziroma do 1. 1837 t. j. do 19. leta naslednikovega. Ob oni dobi bilo je odgojevanje pri kraju.
Rad bi se uvčril zdaj Žukovski, kako mu se je posrečilo težavno delo, ter opravi pri carn Nikolaju, da mu je dovolil spremljati naslednika Aleksandra na potu v Sibirijo.
Zvedelo se je bilo uže poprej mnogo zgodeb o tem, kako mehkega in blagega srca je bil cesarjevič še za mladih nog; potovanje v Sibirijo pa je pokazalo, daje detečja mehkost in blagosrčnost ostala i možu, — „da ga je prešinil gojiteljev duh“. —
') „Romau mojuj žiznji okoneen — teper’ naeiuajetsja istorij&“. ’) V a s. Karlovič na str. 19.
Priljudno in presrčno se je razgovarjal mladi naslednik z „mužiki“ (kmeti); a mnoge pismene prošnje, v kterih so prosili nesrečniki cesarja milosti (ter jih je strogi car vrlemu sinu za voljo res tudi uslišal), potrdile so naslednikovo blagosrčnost še bolj.
Naglo se je priljubil bodoči car s toliko blago srčno s tj o vsemu svojemu narodu.
Ves svet vč, da se ni car Aleksander II. izneveril temu neprehvaljenemu svojstvu; ves svet vč, kaj je storil za Človeštvo, toliko da je stopil na prestol; ves svet zna nesrečnega „cara osloboditelja" ; — ali koliko jih je, kteri znajo moža, ki je cara gojil in učil ? — A vendar ne moreš razumeti tega, če ne znaš onega. —
Premda je bila odgoja naslednikova uže dovršena, ostane Žukovski vendar še tri leta v svoji prejšnji gojitelj'ki službi, in stopram 1. 1840, ko je cesarjeviču teklo uže 22. leto, ločil se je na veke gojitelj od gojenca, učitelj od učenca. —
Za 23letne „pridvorne slnžbe“ od 1. 1817 do 1840 zložil ali pa prevel je Žukovski še mnogo prekrasnih pesmi. Citamo jih v 3., 4. in 5. zvezku p6te izdaje, ki jo je posvetil pesnik oboževanemu svojemn odgojencu, včlikemu knezu Al e ksandru Nikolajeviču, s presrčno zalivalo, da mu je bilo dovoljeno ukra-siti ž njegovim slavnim imenom to polno, in — kakor je slutil pesnik — za živih mu dni poslednjo izdajo, ki obsega s posmrtno vred vsega skupaj trinajst zvezkov v 8"'. ')
Ker se očita Žukovske m n celo v „Istoriji ruske lit/4, da je za svoje „pridvorne službe" zdelal jako malo („očenj ne-mnogo“) . . ter so ondi na str. 474 'navedene sam6 štiri pesme iz one dobe, zato bodi tukaj povedano, da sem jih „iz one dobe“ naštel 8<> (izvirnih in neizvirnih . Med njimi se nahajajo tudi ti pesniški proizvodi: „Gosudaryn6 velikoj knjaginč Aleksandrovnč na roždenije velik, knjaza Aleksandra Nikolajeviča" (1818), „Graf gapsburgskij“ (sic), ,.Eycar Togenburg" in vsa „Orleanskaja dčva" 'iz Schillerja), „Ut6šenije v slezah“, »Vernost’ do groba1', ,,Mečtau (domišljivost), „Utrennaja zvčzda“, „Siljonskij uznjfk“ („Povčst’( iz Bejrona“), „Pobčditelj“ in „Tri putnika“ (iz Uhlanda), jjPutešestvennik i poseljanka“ (iz Gotheja), ,.Razrušenije Troji'* (iz eneide Virgil.), ,,Podrobnyj otčet o hmč" („poslanije k Gosudarjnč Imperatrice Mariji Feodorovnč“), „Le-onora" (prevod iz Burgerja’, „U groba gosudarynji Impera-trici Mariji Feodorovny“, ’ „Sraženije s zmčjem“ (po Schill.), „Spjaščaja carevna" (skazka, pripovedka), „Skazka o carč Be-
') Izišla je v Petrogradu I. 184!) pod napisom: „ClIIHX0TU0pcniHS oziroma vCo^HHGHiH BI lipOBf' li. /KyKOHCKarO. Pied smrtjo pesnikovo izišlo je bilo devot zvezkov, po njegovi smrti pa še stirjo zvezki z letnico 1857. V dvorski knjižnici Beoki pod znamenjem: „107. E. 24."
rendeje", „Ruskaja slava“, „Cid“ (odlomek, po Herderju), „Neo-židanoje svidanije" (zgodba iz Hebelna), „Otryvok [odlomek] iz Iliady“, „Pesnj ua prisjagu Naslednika (1834)", ,,Narodnyj& pgs-nji“, „Mnogoietije“, „Undina" (po L. Fukeju), „Borodinskaja godovščina , ,,Nalj i Damajanti*, (po „Rjukkertu“, Rilckert), i. t. d. i. t. d.
Največ jih je preložil iz Schillerja, Gotlieja, Uh-landa, Hebelna in Šamisa (Chamisso).
Po dokončanem službovanju pri dvoru Petrogradskem pa zapusti (1841) ruski Taso (obsut z obilno carsko milostjo) premilo domovino, ki mu je dala dosti časti, slave in bogatstva, a prave sreče ni mogel najti v njej; kajti prave sreče ni — brez zadovoljstva v srcu.
Navdajala ga je menda nada, da si najde tako zadovoljstvo kje drugje; zato se loči otožni pesnik na veke tudi od predrage domovine, od vseh domačih znancev in prijateljev, ter prejde prave sreče iskat na tuje . . . na Nemško; pa je, na žalost!
—	niti ondi ni našel imoviti „siromak“.
Ker je Zlikovski namreč uže poprej često potoval na Nemško, seznanil in sprijateljil se je bil z mnogimi nemškimi učenjaki in umetniki. Med temi prijatelji je bil tildi slikar Reitern, ki je imel lepo, a otožno hčerko. — Vname se priletnemu pesniku srce na novo; preveri se ruski Taso, da najde pri njej — srcu zadovoljstva, ter jo dobi od prijatelja, očeta njenega, kakor si je želel, — res tudi v zakon. (Nevesti je bilo ondaj 19, a ženihu 60 let. Rodil se je 1. 1783 v Mišenskem).
Ni čuda, da je cvetoča roža naglo venila, — da je mlada soproga skoraj vedno bolehala, in da, itako sama otožna, ni bila pripravna, razveseljevati otožnega soproga. — Koliko nadloge si je nakopal ubogi pesnik! — Tej nadlogi pridruževalo se je še več drugih, ki so bile menda krive, da se je nagibal zelo k »misticizmu*4, in da ga je včasih silno trapila razbeljena pevska domišljivost, kako grešno je njegovo življenje in kako nečimurno je vse, kar je posvetnega.
Razdraženi so mu bili često vsi živci; strašno je trpel na duši. — Zahman je iskal zadovoljstva, — zahman prave sreče.
Da bi zadušil srčno bolečino, išče po gostem tolažbe ... v poeziji. L. 1847 dodela in izda Žukovski „Odiseje“ ruski prevod; 1. 1849 razglasi prevod perzijske pesmi: „Rustem i Zorab“; (istega leta slavila se je 50letnica njegovega književanja); proti koncu svojih dni' spisal ie tudi „skazko ob Ivane OarevičS i Cerom Volke“. . . .
Tako trpko ukanivši se, izdahne ,,miločutni pesnik" v Baden-Badnu 19. aprila 1852 v svojem sedemdesetem letu —- samo nekoliko dni pred rojstnim dnevom svojega gojenca, ki ni bil doživel še nikdar poprej žalostnega rojstnega dn6, ter seje od 1. 1841 radoval po srečno dokočani odgoji ves čas v srečnem
zakonu z mlado, duhovito Marijo Aleksandrovi)o, ktero si je bil po srčnem n&gonu sam izbral. —
Prvič je žaloval pri grobu, in to pri grobu presrčno ljubljenega prijatelja, ki so ga mrtvega, a vendar „brezsmrtnega“ prenesli iz tuje dežele zopet v premilo domovino ter pokopali v glavnem mestu ruskem poleg slavnega Karamzina.
Z Vasiljem Andrejevičein Žukovski m izgubil je A1 e k-sand er Nikolajevič najboljega prijatelja na svetu. —
In res čudno, da je bilo nedavno po smrti pesnikovi konec veseli, mirni dobi Aleksandrovi.
Najprej (še za Nikolajeve vlade 1. 1853) nastane nesrečna vojska krimska.
Predno je bil še mir dognan, pobere Aleksandru II. (1855) nenadna smrt krepkega očeta, strogega in ponosnega N i k o 1 a j a I., ki ga je pa sin-naslednik vendar jako ljubil, kakor i oča njega.
Novemu caru Aleksandru II. bilo je podpisati mir, ki je jako ponižal mogočno Rusijo na več let.'
Pet let po očetovi smrti bila je caru Aleksandru II. vsekana nova rana: oplakovati mu je bilo, in oplakoval je miločutni, mehkosrčni car res z bridkimi solzami premile matere (Aleksandre Feodorovne) smrt. — Ne sme se očitno — niti pri grobu materinem plakati ruski car; ali ni se mogel izti-peti Aleksander II., da se ne bi bil plakal kakor kakšen drug človek za preljubo materjo. Kakor dete ihtil se je pri pogrebu njen sin, mogočni ruski car.
„Naučil ga je Žukovski . . . čutiti po človečje.“ ’) Učil in naučil ga je pa čutiti tudi za človeštvo sploh, in to seme, ki ga je vsejal vrli učitelj, ni padlo na skalo, nego na rodoviten „svet“.
Toliko da se je bil Aleksander II. po nesrečni krimski vojski pomiril (1. 1856. v Parizu) s hudimi sovražniki premogočnega ruskega carstva, začne premišljevati, kako bi se dalo v njegovem carstvu zatreti tako imenovano „nevoljstvo“ (ruski: „nevoljni-čestvo“, Leibeigenschaft), ter ga je odpravil na moder način polagoma in srečno (od 1. 1858 do i863) brez kakega upora prebogatih in mogočnih graščakov, ki so bili pri t6m poslu na strašno veliki zgubi.
O	s 1 o b o d i 1 in p o č 1 o v e č i 1 je tako s a m r a d kakih trideset milijonov sužnjikov („nevoljnikov“), med njimi v lep vzgled najprej — sani svoje.---------
Ako ne bi bil Aleksander II. storil nič drugega, uveko-večilo bi ga bilo samo to preblago delo.
Mnogo voljnejša bila je po njegovi želji tudi „cenzura", ki je bila za poprejšnje vlade prehuda na velik kvar književnosti in znanstvu, posebno pa zgodovini, ki je bila poslej na velikem
') Vas. Karlovi« na str. 20. —
dobičku, ter smela praviti ruskemu narodu tudi take resnične zgodbe, o kakoršnih ni smela poprej ziniti nijedna ruska knjiga. To nam kaže vzlasti sloveča zgodovina Solovjeva. — Volj-nejša „cenzura“ bila je pa na veliko korist tudi novinarstvu, ki se je smelo kretati mnogo slobodueje nego pod železno roko Nikolaja I.
Uže iz početka svoje vlade skrbel je Aleksander II. za šolsko omiko vseh svojih podložnikov na narodni (ravnopravni) podlagi, ter ukazal, naj se tudi na vseučilišču Varšavskem zopet poljski razlagajo vsi nauki.
Najlepše se pa sveti ter se bode svetil vekomaj v zgodovini slovanski oni slavni „učin“, s kterim si je preblagi Aleksander
II.	sosebno pri južnih Slovanih ^1877—78) udobil častni pridevek: „car osloboditelj“ (ruski: „osvoboditclj“).
Ker ni hotela namreč turska vlada Slovanom na Turskem nikakor podeliti ravnopravnosti s podložniki muhamedanskimi, in se Slovani nisojnogli sami osloboditi turskega jarma, premda je bilo v strašnih bojih s krvoločnim Turčinom (od 1. 1875 do 1876) prelite uže mnogo slovanske krvi, — usmili se nap6sled ubogih krščanskih bratov blagosrčni in velikodušni car Aleksander II., da si niso njegovemu premehkemu srcu nikdar godile krvave „vojaške igre'1 — ter napove tedanjemu sultanu Abdul-Hamidu (24. aprila 1877) vojsko, prekorači mahom nato po noči Prut in ne prijenja, dokler po dolgem silnem rovanju in prevelikih žrtvah strahovito ne potolče do druge polovice januarja meseca 1878 upornega Turčina, ter oslobodi Srbe v kneževini srbski, (pa tudi Euraune), po vse turske „vrliovnosti“ (više oblasti), uboge Bolgare pa vsaj pretežkega turskega jarma, priborivši jim samoupravo pod posebnim, samoizbranim knezom. Ves svet ve, da bi bil velikodušni car i za Bolgare rad storil to, kar je storil za Srbe in Rumuue, ako mu ne bi bili nagajali drugi sebični mogočniki.
Slišali smo, kako plačilo je „car osloboditelj“ dobil za to v lastni državi, — slišali smo, kako ga je uže 13. marca 1881 na peklenski način v Petrogradu o belem dnevu razmesarila zaslepljena („nihilistna“) drhal, ki ga je zalezovala skrivaj uže več let, ter ga hotela ugonobiti uže večkrat poprej. —
Kolika sreča za njegovega bivšega učitelja in gojitelja V. Vukovskega, da ni doživel onega prestrašnega dne! —
Da pa še bolje spoznamo tega slavnega pesnika in pisatelja ruskega, preglejmo njegovo obilno delovanje še nekoliko natančneje. — Bodi nam pri tem poslu vodilo rečena peta izdaja (1849 in 1857) njegovih pesniških in prozaičnih umotvorov.
Zvedeli smo dozdaj po vrhu vsebino prvim 5 zvezkom (od h 1802 do 1840). O četrtem in petem zvezku bodi povedano samo še to, da, kakor nam je neutrudni pevec v IV. zvezku podal k svoji „Ljudmili“ tudi Biirgerjove „Lenore“ ruski pr e-
vod, — tako nam ponuja v V. zvezka tudi svoj drugi „prevod" elegije „Grejeve“: „Seljskoje kladbišče“.
VI.	zvezek (1849) ima v sebi same pesmi f„stihotvorenija“) od 1. 1841—1847; med njimi se nahajajo: „Rustem i Zorab“ (.rPersidskaja povčst’. Voljnoje podražanije“ [posnemanje] ,.Rjuk-kertu“ (sicj od str. 1—203, in ,,Skazki“ [pripovedke] i „povesti" od str. 223—331.
V VII. zvezku so zgoli „sočinjenija v prozč“ od 1. 1808— 1838, in to 16 spiskov: „Kto istinno dobryj i s6astljivyj čelovčk“; ..Pisatelj v obščestvfi“; „0 basne i basnjah Krylova“; „0 satirft
i	,satirah Kantemira“; „0 kritike"; '^Rafaelova Madonna“; „Čerty [črte] istoriji gosudarstva Rossijskago“; „Posiednija mi-nuty Puškina11 in dr.
V VIII. in IX. zvezku (1849) čitamo vso „Odisejo“, tedaj vseh 24 pesem, namesto „predislovija" (predgovora) pa „otryvok [odlomek] pisma". Zanimljivo pripoveduje pesnik v njem, kako je neznaje jezika grškega preložil Homerja po prof. Grashofta vfernem nemškem (medvrstnem) prevodu in pismenem razlaganju; a na vprašanje, kako mu je prišlo na misel („v golovu"), da se je poprijel „Odiseje" ter iz sanjača-romantika" postal trezen klasik („trezvym klassikom“', odgovarja po ruski tako:
„Vot vam prostoj (sic) otvfit: perešedši na starost’ v spokoj n oj e pristanišče semejnoj žiznji, ') ja zahotel poveselit’ dušu „pervobytnoju poezijeju, kotovaja tak svetla i tilia, tak životvorit „i pokojit, tak mirno ukrašajet vse nas okružajuščeje. — Starost’ „— v t o i'oj e rebjačestvo: -) pod starost’ ljubiš r a z s k a z y 3) ; „po etomu i mnč zahotelos’ prisosčditsja k prostodušnčjšemu iz „ vseli razskaščikov, 4) i, ne imčja v zapas sobstvennyh basenj, „povtorit’ po Russki jego Grečeskija starodavnija basnji. Odnim „slovom, cGlj moja byla potfišit’ samogo sebja na prostori poetiče-„skoju boltovnjeju". 5)
X. zvezek (1857) z napisom: „Sočinjenija" (kakor vsi naslednji zvezki istega leta) obsega samo „posmertnyj& stihotvor-jenija". V predgovoru veli neimenovani izdatelj o teh pesmah in o pesniku: „V njih vidno, kak sija duša do poslednej minuti „byla vfirna samoj sebe, kak mužestvenno uderžala ona sebja v „čistotč ničem neomračennyh svjatih ubčždenij". . . (i) — Ondi čitamo nadalje izdateljevo opombo, da se 111 v tej izdaji ne nahajajo vse pesmi V. Žukovskega, z dodatkom vseh dotičnih virov.
Od 3. do 77. strani sega „Agasver; večny Žid", znana pripovedka, ki pa ni cela. „Možno skazat’", veli izdatelj, „čto smert’
') rodovinskoga življenja; ’) detinstvo; 3) povesti; 4) pripovodovaloe (Homer) ; s) s pesniškim kramljanjem.
‘) „ubžždenije“: prepričanje (uverjonost).
vyrvala pero iz ruk jego"; kajti poslednjih 14 vrst napisal je pesnik po novem računu 12. aprila 1852, umrl pa 24. aprila 1852. ‘)
Dalje: „Dva otryvka iz Tliady" (prva in druga pesem od str. 81—149); „Cetyrje syna Franciji*' (5 političnih pesmic); „Rozy" (roži); „Carskoseljsky lebed" [labud] in »Stihotvorjenija (llja dčtej [4 pesmice dečinskel, ki nam kažejo res detečie ,,m(-ločutje" pesnikovo.
Zgoli prozaične »posmrtne" spiske V. Žukovskega či-tamo v XI. zvezku, vseh skupaj 21 spiskov; med njimi: „Raz-mvšljenija i zamSčanija" [opazke]; »Filosofičeskij jazyk", »Nauka", „0 melanholiji v žiznji i v poeziji"; »Dv6 sceny iz Fausta" (pre-sodba): »Nečto o prividenijah" (prikaznih^; »Is torij a i istoriče-skaja živopis"; „Pismo k knjazju P. A. Vjazemskomu ob jego sti-hotvorjeniji: Svjataja Rus’" in dr.
Vsa ta dolga pesem, ki jo Žukovski presojuje [pa ne pre-ugodno), čita se pretiskana v istem zvezku. —
XII. zvezek obsega same pesmi (vseh skupaj 76); med njimi so: 1) »Melkija (mala) stihotvorjenija i basni" od 1. 1803— 1808; 2) »Stihotvorjenija, pomčščennyja v raznyh žurnalah i sbornikah posle 1812. goda"; 3/ »Melkija stihotvorjenija, raznih godov" (let).
Med temi se nahaja v prvem predelu tudi 11 »epigramov"; »Epitafija liričeskemu poetu11 itd.; v drugem predelu »Narodnyj gimn" (Bože, carja hrani!); »K knjazu P. A. Vjazemskomu" (»Otvčt4) na jego poslanije k druzjam". 3)
Sama »sočinjenija v prozg", in to 20 spiskov podaje nam zopet poslednji (XIII.) zvezek. Odlikujejo se med njimi so-sebno naslednji: »O nravstvennoj poljž.6 (koristi) poeziji"; ,,Moško vskijft zapiski"; »Razbor tragediji Krebil’jona: Radamist i Zenobija"; »Vospominanije o K. K. Merderč", (ki je umrl 1. 1834 po kratki bolezni v Rimu, isti Merder, ki je bil, kakor veli Ž u-kovski sam „poslednjih deset let" pred smrtjo tudi gojitelj tedanjemu nasledniku ruskemu Aleksandru Nikolajeviču); „Otryvki iz pisma ob Odisseje" in »Pismo k gr. S. S. Uvarovu ob Odisseje."
Kdo se ne čudi toliki delavnosti? —Žukovski, romantik ruski, nadomestil je — kakor piše duhovit znalec in prevoditelj ruskih knjig — Rusom s prekrasnimi svojimi proizvodi srednji vek, vrnil se pa vendar nehote k ruskemu narodnemu življu, ter izpodbadal tudi druge pesnike ruske k narodnemu pesmarstvu. Poslavila sta se Žukovski in Puškin (Byron ruski), presajaje na narodni svet rusko knjigo, ki je životarila poprej kakor kakšna tuja rastlina samo med dvoranstvom, naj
') Poljevoj pa veli, da je po novom računu umrl uže 19. aprila 1852.
*) „Otvet“: odgovor.
’) „Drug“: prijatelj; druzjl: prijatelji.
bi se ondi razcvčtala in razcvela do dobra. Jako ugajala je temu namenu Aleksandra I., pa iz pouetka tudi Nikolaja I. doba z obilnimi političnimi zgodbami, ki so prebudile Rusom narodno zavčst.
Zvezala je sicer v poznejših letih stroga vlada Nikolajeva prehudo roke vsem slobodljivim pisateljem ruskim; a razvezal jim je vezi, ali vsaj jako zrahljal — kakor smo slišali — car Aleksander II., ki mu je bil gojitelj in učitelj slavni ruski pesnik in narodnjak — Vasilj Žukovski.
Grlice o lospoflarstraili razmerali mmi mar.
Spisal Ivan Vorhovee.
Tujih oblasti ne dela v gospodarskem oziru Evropi nobena toliko preglavic kakor mlada, a krepka in velikanska država Amerikanska. Iz 38 držav, 9 teritorijev in jednega distrikta sestavljena s 6 v er n o- a m eri kanska velevlast je, kar se tiče svoje velikosti, skoraj vsej Evropi kos, in posamezne države so tolike, kakor največja evropska cesarstva. Texas je večja, ko Avstro-Ogerska, New-Mexico presega Troj edino Bri-tiško kraljevino in Kalifornija sama je španski kroni kos in iz vse Amerike v ožjem zmislu, to je iz Zjedinjenih držav nadrobilo bi se 15 avstro-ogerskih cesarstev. Pacifična železnica segla bi tostran Atlantskega Morja od Brus sl a do perzijske meje v Aziji. Od najiztočnejšega mesta ameri-kanskega do najzapadnejšega ob Tihem Morji je tako daleč, kot iz Londona v Saharo. Iz New-Yorka v S. Francisco je dalje nego iz Pariza v Bagdad. Po Misisipiju in Mi s urijo vozijo se parobrodi po vsacem 400 milj daleč; 57 Misisipskih pritokov je večjih, od naše glavne evropske reke i. t. d. i. t. d.
In ves ta širi svet, izjemoma skalnatih gorskih krajev, jezer, močvirij in pušč, ki pak pokrivajo primeroma vendar le Majhen del Zjedinjenih držav, je, (vsaj Amerikanci trde tako), sila ''odovita in po nekoliko uže tudi obdelana zemlja. Da ne bi Priden kmetovalec v nekaterih letih obogatel, pravijo Amerikanci, je do dobra nemogoče. Pri jednaki pridnosti prebija kmet v Evropi lakoto in revo, v tem ko bi v Ameriki v zadrego prihajal, kam z obilim bogastvom.
. Ti zlati občti so izvabili in izvabljajo leto za letom tisoče m tisoče sestradanih, skoraj obupanih trpinov iz Evrope preko morja v „novo obljubljeno deželo". Od novega leta do konca avgusta meseca 1881. 1. naštelo se je v Ameriki nad 800.000 priseljencev, največ z Nemškega in Angleškega, kjer je kmetski stan skoraj do kosti oglodan. Te množice so tako silne, da de-
Iiotopia 1881.
lajo uže Amerikancem skoraj preglavice, češ, da bi utegnilo tem gladnim pribežnikom sčasoma prostora primanjkovati in utegnejo nastati evropskim jednake razmere, dasi tudi je sedaj še na tisoče štirjaških milj sveta, ki se ga plug ali motika še nista do-teknila. Po razkazih generalnega urada za premerjevanje je imela država še 724 milijonov acres (a 40-46 ar.) premerjene' in 1100 milij. acres nepremerjene zemlje v svojih rokah; mnogo tega svetš, je, se vč, pušča, ki se ji ne more z lahka do živega. V obče so rodovite pokrajine uže zaseljene. Na iztoku, okolo velikanskih mest, kjer se vstavljajo iz Evrope prijadrajoče ladij e, je zemlja uže sedaj dražja, nego li v Evropi, le zadaj za temi mesti, dve, tri do štiri sto milj globoko v dežfili je še obilo pustega svetili, ki bi zadostoval še najmanj za 50 let, če tudi bi se preselilo iz Evrope leto za letom po milijon ljudstva.
Vedno praktični Amerikanci, sanjajoči noč in dan o tolarjih in o ničem druzem, nego o tolarjih, uganili so brzo, kolike cene so za razvitek amerikanslcega poljedelstva in narodovega blagostanja utrjene, žuljave pesti evropskih kmetov, priseljujočih se na njih zemljo. Uže gotovina, iz Evrope seboj prinešena, množi amerikansko narodno bogastvo. Mnogi prihajejo res s praznimi rokami, še več pak jih je priplulo črez morje z polno mošnjico. Naj bi povprek šteto ne prinašal vsak priseljenec več, nego li 100 gold. seboj, kar je raje premalo, kakor preveč rečeno, obogatela bi Amerika s 500.000 priseljenci uže zgolj na ta način za 50 milijonov; vsak priseljenec pak je v gospodarskem oziru, in to zlasti v Ameriki, tudi najmanj 100 gold. vreden, naj si je moški, ali ženska, ali otrok.
Ta velikanska korist se ve tam za morjem dobro ceniti in napenjajo se vse žile, da se izvabi iz Evrope kolikor največ moči pridnih kmetov in rokodelcev. Po knjigah in novinah trobijo zasebniki in trobi vlada o svojih bogatijah. Nalašč za preseljence osnovala je vlada velikansk zavod v New-Yorku, „Caštle-
0-ar d e n", kamor je vstop le jedino njim dovoljen in kjer se jim dajejo vsi sveti, kar jih žele, ter se skrbi, da ne padajo novinci sleparjem in oderuhom v pest. V C as tl e-G ar dnu stoji dolga vrsta miz, za vsako vladin uradnik, vsak za kak drug posel odločen. Priseljenec povpraša tu lehko v katerem evropskem jeziku koli za svet, skoraj v vsacem mu lehko odgovarjajo. Tu se prodajo vozni listki za železnice, ter se naznanijo najkrajši poti v one kraje, kamor se ta ali oni meni naseliti. Vladni uradniki izpremljajo priseljence celo do vlakov. Tu se prodajajo vladina polja, kjer si izbere tujec lehko kmetijstvo, kakoršno mu najbolje ugaja, drago ali cenčno, bližnje ali oddaljeno. Osleparjenja se tu ni treba bati. Vestno se povedo priseljencem, ne seznanjenim še z amerikansko zemljo, dobrote in napake prodanega sveta, ali je peščen, skalnat, močviren, ali ima premalo ali preveč vode, kak6 daleč je do tja, po čem se izpečava v onem kraji žito, po koliko ur, dni ali tednov bode
imel do prve, najbližnje železniške ali parobrodske postaje i. t. d., s kratka, kdor je slabo kupil, kriv je sam, ali so krive vsaj navzlic razjasnenju vendar le še nepoznane razmere, nepoznani kraji.
Vsi priseljenci, se vč, niso tako srečni, da bi si mogli kupiti takoj potrebnega zemljišča, ker mnogi so teško celo voznino preko morja plačali. Ker pak je vladi zelo na mari, da se velikanske ledine in pušče kolikor moči hitro obdelajo, oddaja priseljencem in se ve, tudi Amerikancem po 150 oralov obsegajoče kose še neobdelane zemlje za 70 gold. v najem. Po najemnikovi smrti pripada naj uže obdelan svet zopet državi. A četrtino te zemlje prodaja tudi v svojino, če si je najemnik, kadar si je opomogel, kupiti želi. Cena je 250 gold.
Še celo oni, ki nimajo ni vinarja v žepu, morejo postati v Ameriki samostalni gospodarji. Nerodovita in zlasti pusta in daleč od železnic ležeča zemljišča vlada se ve, teško izpečava. Še le po železnicah zadobe zemljišča kako ceno in skoraj največji del železniške špekulacije spušča se v puste neobdelane kraje. Te samote dajejo se železniškim zadrugam skoraj zastonj, brzo pa, ko se je zdelala železnica preko njih, poskakuje vrednost zemlje od dnč do dne. Uže s prodajanjem teli po 40 do 50 angl. milj na levo in desno ob železnici ležečih krajev vrnila se je kupna cena in troški za zdelanje železnice. Z daljo kmetije od železnice pada nje cena sila hitro. V Kaliforniji prodaja se n. pr. ne več kakor po 3 angl. milje od železnice 'ali kacega mesta ležeč svet po 75—200 tolarjev za 1 acres, v Nebraski Kanzasi, Colo vadi, Oregonu, Texasi po 25—75 tol., dalj ko 3 angl. milje oddaljen svet pak velja v Kaliforniji 10—100 tol., v družili ravno navedenih krajih 5—50 tol. za acres. Koliko manj vredni so še le bolj oddaljeni ali celo pusti kraji. Cisto ubožni priseljenci in domačini Amerikanci lotevajo se tacih zapuščenih krajev nekako z molčečim dovoljenjem države. V svesti si se ve niso ni jeden dan, da ne pridejo vladini uradniki z novico, da se je zemljišče, ki ga obdeljujejo, uže prodalo, ter naj se umaknejo novemu gospodarju. Sicer pak država ne pritiska rada tacih ljudi, saj je korist jasna dovolj.
A ti kraji leže daleč tam za N e w - Y o r k o m proti zapadu v tujem, nepoznanem svetu, predno pak izpremimo evropske in amerikanske poljedelce v te pušče, skazimo še prej amerikan-skemu značaju dolžno čast. Istinito, amerikanske pušče so obdelali po večjem evropski kmetje in njih otroci, za amerikansko gospodarstvo dobili so v nekaterih desetletjih neprecenljivo vrednost, ker Ainerikanec se odteza plugu, sekiri in motiki, kolikor največ more, nasprotno pak se mora izjaviti, da bi bile vse obile množice evropskih priseljencev mrtva masa, ko ne bi jim Amerikanci vlivali potrebnega duha in srčnosti proti vsem težavam, nevarnostim in vsemu pomanjkanju, ki ga prebijajo v daljnih samotah. Pri vsem početji bil bi tujec le mrtvo truplo, kajti duša
vsemu življenju je vselej in povsod Amerikanec. Iz amerikau-skega značaja še le napije se prišlec srčnosti za težavni boj z življenjem.
Pravega Amerikanca življenje ni druzega, nego večen lov za tolarjem. Na tem poti ga ne ustavijo največje zapreke. Za življenje se ne boji, če se mu leskeče tolar naproti! Predrzen, toda nikoli neoprezen se ne vstraši najtežavnejšega dela, če se mu obeta lep dobiček. Ni mraz ni vročina, ni žeja ni glad mu ne dela skrbi. Še s tako borimi pomagali loteva se najtežavnejših reči, o tem pričajo njegova velikanska dela, njegove železnice, mostovi, nova mesta, iztrebljene pušče i. t. d. Amerikanec ne obupa nikoli. Danes mu je kak vendar le predrzen poskus izpodletel, izgubil je zadnji novec, a to ga ne zadržuje, da bi mu ne prišla jutri še večja predrznost na misel. Nesreča mu ne sega tako globoko v srce, kakor Evropcu. V tem, ko mu pohištvo gori, ukreplje uže, kako bode z nova zidal ! Ce je Amerikancu pogoltnila nesreča zadnji novec — čemu bi se žalostil ? Ne zmeni se dosta, če mu je z nova pričeti kovanje svoje sreče. Ni mu kaj mari, če se ima iz palače preseliti v leseno kočo, v kak teman pragozd, kjer te teško brani nevihti, dežju in snegu. Iz lesene žlice naje se sedaj tak6 dobro, kakor prej iz srebrne ali zlate. Evropec zapodil bi si o taki priliki kroglo v možgane. (Se ve, v Evropi v Ameriko preseljenemu hodi taka neumnost tak6 malo na misel, kot rojenemu Amerikancu, Y a n-keeju). Tudi v političnem življenji je Amerikanec takšen, da svojo barvo črez noč izpremenf, ga ne stane ni najmanjšega pomisleka. Kar mu je bilo včeraj belo, kakor sneg, se mu je v noči do dobra počrnilo, črez noč izpremeni se najznačajuejši politik v tatu, capina, rokovnjača, ako mu je pri tej izpremembi pričakovati le kacega dobička.
„Praktično“ je Yankeejevo geslo.
Ta lov za tolarji ga ne pušča ni hip mirnega. Ves život se mu trese od hrepenenja po zlatu. Počasnosti, treznega premišljevanja ne pozn&. V desetih urah nakuje toliko novih naklepov, kakor Evropec v desetih letih ne. — Še takrat, ko si privošči kako veselo uro, ni drugačen. Sicer pak pravi Amerikanec za razveseljevanje nima 111 jednega hipa odveč. V gostilni ne s6de, stojč zvrne pijačo v se, najraje — žganje! V gledališči otide najraje sredi igre. Po slikarskih galerijah dirja pismonoši jed-nako od podobe do podobe. Ni čudo! Saj je prišel semkaj le svojim znancem in svojemu bogastvu na ljub&v. Razuma za ume-teljnost in znanost nima, ker s tem v Ameriki še nihče ni obor g&tel, čemu bi se zatorej zanimal z&nji!
Kdor hoče v Ameriki izhajati, dirjati mu je vse žive dni. Cel6 kmet se ne priraste k zemlji tak6, kakor v nas. Če se mu obetajo kje boljši pridelki, brzo popusti svoja polja, ter poskusi tamkaj. Povsod, kamor obrne človek oči, srečuje se s hlastnostjo in naglico.
In takov mora biti evropski priseljenec, če noče, da od gladi pogine. Toko mu veleva amerikanski značaj. Se ve da je za takšno izpremembo še malo sposoben, zato ga pošljejo naj-preje v šolo, v ostro šolo, v pragozde. Posad6 ga na železnico, ter mu pokažejo iz New-Yorka dalje proti zapadli. Prvi dan potovanja prično tujcu upi, ki jih je prinesel seboj v novi svet še le v kaleh, uže v klasje siliti. Na levo in desno razgrinja se ob brzem vlaku bogata zemlja, polna mest in vasi; velikanske hiše so si druga drugi na poti; visoki dimniki nad tovarnami drezajo skoraj v oblake. Nad mesti, koder mrgoli vse polno ljudstva, vozi se dim v gostih umazanih oblacih. Polje je vrtom podobno. A uže drugi, tretji dan se vidi svet bolj in bolj zapuščen. Trgovcev in njih komfjev, elegantnih dam, gospodskih ljudi sploh vidi se od ure do ure manj, namesto njih pak se prikazujejo skoraj zgolj mladi moški, krepki, toda zanemarjeni ljudje. Za pasom tičita vsacemu po dva, trije revolverji, poleg njih' morebiti še nož in bodalo. Ti ljudje gred6 proti severju ^reče iskat. Oprtani so s hodnimi, debelimi vrečami, sedaj so še prazne, ali sfe zlatom bodo napolnjene, kadar se vrnejo domčv.
Izseljenci pričnč se počasi srečevati uže tudi s svojimi vrstniki, s kmeti in vozniki. Neprestrašenost, vstrajnost, korenjaško zdravje, dobrovoljnost in robatost bere se jim s poštenih obrazov, opaljenih od solnca in žganja. Blago, katero vozijo, vredno je milijone. Nevarnosti se ne bojfe nikacih, ni Indijancev, ni divjih zveri, 111 sneženih zametov po visocih planinah, ni težavnih potov, Črez velikanske gore. Na poti so po 4 in 5 mesecev. Tudi Evropci so med njimi, izpoznaš jih po glasnem govorjenji in vpitji, ker Amerikanec je navadno molčeč, rajše šepeče, nego govori.
Dalje ko divja vlak proti zapadu, tem reje so vasi in obdelani kraji sploh. Onstran Misisipija objamejo potnika od vseh strani grozne samote. Visoka trava ali temni gozdi so jedino, kar se vidi; z ljudmi srečujejo se k večjem še na kolodvorih, toda naoroženi so vsi od n6g do glave. Vsaj če se po obrazih sodi, dejalo bi se lehko, da teži vsacemu nekoliko umorov in ubojev vest in njih pogovori se sučejo zgolj o tolovajih in
0	smrti. —
Onstran Misisipija razkrope se priseljenci na vse strani, nekateri so celo prej železnico zapustili, ter peš v stran krenili, brzo pak so se utopili in poizgubili po velikanski deželi. Do •Misisipija so se dali velikanski evropski pritoki še slediti, onstran pak izginejo brzo, kakor bi jih bil vihar iz tal popihal in tii še le med Misisipijem in Misurijem, na jugu, zapadu in severju teh velikanskih voda pričenja se pravo amerikansko življenje, za vse jednako, naj so se zasukali na levo ali na desno v Prerije. Za potovanje po Prerijskih samotah zbere se jih večja druščina, Po 50, 100 in še več tacih ljudi, ki se bodo naselili v jednem in istem kraji. Posamezniku je pot skozi Prerije do dobra nemogoč.
Nevarnosti so silne in mnogo jih je. Ob Pacifični železnici je svet res tu in tam še obdelan, ali čim dalje rijejo potniki od železnice v stran, tem samotnejši je; prvi, drugi, tretji dan srečajo še kje kacega osamljenega kmetovalca, toda črez teden dni se ne zazna, uže ni jeden človeški sled. Pač, sem in tja se vidijo še kolesnice in ob njih tii volovske, tam konjske, tam zopet človeške obeljene kosti, okolo katerih se gneto orli in lačni volkovi, če je ostalo še kaj mesa na njih, sicer pak je v Preriji tiho vkrog in vkrog. Kamor seže oko, videti ni druzega, nego trava in visoke cvetlice, goste kot ščet; ob njih se zvijajo v vročem solnci strupene kače ropotače. Zastonj išče oko drevesa ali vsaj grmiča, več dni na okolo ni nobenega. Svet je ravan, kot po mizi, redko kje moli kaka grba iz zemlje. Voda je vedno slabša; vroče mlake se z veseljem pozdravljajo.
Ob Prerijskih potih, po katerih se pričakuje največ voznikov in priseljencev, stoji tu pa tam kaka samotna koliba, „rancho“ zvana, kmetija in gostilna ob enem. Za drag novec dobi se tii požirek žganja, ali kosec divje pečenke, bivolske ali antilopske. Tudi živino napajajo tu, dobivajoč vodo iz zemlje, bodi si na kateri zviti način koli.
Žeja po bogastvu gnala je „ranchero“, gospodarja te kolibe, v puščo. V svesti si je, da bode gotovo obogatel, ker novci nimajo v Preriji nikake veljave. Po ceni potniki ne vprašujejo, Vozniki in Indijanci so rancherovi gosti. Za „žgano vodo“ prodaja Indijanec najljubše mu dragocenosti, celo svojo „squaw“, soprogo. Še ve da si Prerijski gostilničar, ranehero, ni niti jeden hip življenja v svesti. Voznika in o mirnem časi Indijanca je vesel, a mimo teh priromajo todi skozi tudi potepuhi, klateži, ki tirjajo brez novca v žepu, z nožem za pasom in revolverjem v roči zaželene pijače. Jeden obleži v tacem boji skoraj vselej gotovo, ali gost ali gostilničar. Le Amerikanec je tacemu divjemu življenju kos. Up in žeja po zlatu dela ga neobčutljivega za vse reve, sposobnega za najhujše nevarnosti. Strah ga ni niti divjih zveri, niti divjih ljudi, razven če so Indijanci Zjedi-njenim državam vojsko napovedali, kav se tako rado pripeti. Takrat gorje tem samotnim selom! Poginiti mora vse, kar doseže Indijancev nož, moški in ženske in otroci. Do tal požgane koče in okolo njih posejane človeške kosti pričajo, da so stanovali tu preje ljudje belega plemena. A skoro zaraste trava te tožne spomine, v jednem ali dveh letih preselili se bodo semkaj novi Stanovniki, Amerikanci, morda celo Bvropci. Če jim zapretiš, da jih utegne uničiti jednaka usoda, ne bodeš jih prepodil iz tega kraja. Morda se jim pak ne bode.
Po tacih potih, v vednem boji s težavami in nevarnostimi noč in dan, hodijo izseljenci časih' po ves teden, po 14 dni, po 3 tedne, pralno se prične Prerija na obzorji bolj in bolj grbančiti, ter tii pa tam višje in nižje hrbte iz trave iz cvetja moleti. Gore, za katere zapada solnce, zde se kakor bi lezle vedno više
iz Prerije. Dobro znamenje, da jej bode morda v nekaterih dneh kraj. Prerija človeku ni prijateljica, zlasti belopoltniku ne; brani se ga še bolj, nego Indijanec sam. Obdelovanji upira se z vso močjo. Poskusilo se je uže na mnogih krajih, kak6 bi jo ukrotili, nasadili drevja po nji, navrnili vodo vanjo, kjer se je dalo, a dosedaj so vsi poskusi izpodleteli. Plugu in motiki kloni se le gozd.
Gozd je nova domačija priseljencem. Velikanska debla, (težko se jim vidi do vršička) tišče se skoraj drug druzega, okolo debel pak raste gosto grmovje, koder se skriva zverjad in se zvijajo strupene kače. Le s sekiro v roci je moči todi skozi. Sto milj lehko potuješ po pragozdu in skozi gosto vejevje ne bode pal ni jeden solnčen žarek nate. Odkar so se potikali tu „pijo-niiji“ in „traperji“, je še ni bilo žive duše. Predrzen rod človeški so ti možje. Najema jih država za preiskavanje in obmerjevanje velikanskili samot. Vsacemu koraku v gozdno temo in samoto zija nova, največkrat smrtna nevarnost nasproti. Teh utrjenih, divjih tovarišev ne prime se 111 solnce, ni dež, ni sneg. Sto in sto milj daleč romajo preko rek in gora, ki jim dajejo še le oni imena, po krajih, kjer ni družili potov, nego steze, oglajene od Indijancev in bivolov. Najširše reke jih ne zadržujejo, najviše gore jim niso previsoke, nikjer niso tako divje in strmč, da ne bi priplezali čreznje. Ne-vstrašeni delajo oliki pot proti zapadli skozi divjo prirodo.
Brzo ko so preiskali in primerili še nepoznane kraje, porniče se civilizacija uže za njimi, najpreje se v6 z orožjem, zatem še le s plugom. Skoraj za „pijonirji“ in „traperji“ pošilja vlada vojaške oddelke, ter jih razpostavlja po 100 in 150 mož 'po malih tverdnjavicah („forts“), namenjenih za obrambo pričakovanih priseljencev proti divjini Indijancem. Razpostavljene pak so te tvrdnjavice po 100 in 200 angl. milj narazen. Mnogokrat še samih sebe ne morejo ubuaniti napadov Indijanskih, pa naj bi še tako oddaljene in daleč na okolo razkropljene kmetovalce branile! Najbolje je, če se morejo kmetje sami braniti; s početka plačujejo res svojo predrznost z življenjem, a polagoma se umaknejo Indijanci v gozde in okrog tvrdnjavic raste vedno večji in de-belji ob6d človeških stanovanj.
Taka je zatorej nova domačija. Svet je še takov, kakoršnega je del stvarnik pri stvarjenji iz rok. O sreči govorč, če so bližnji sosedje le po dve uri oddaljeni. Plug naj bode še nekoliko časa ležal pod kacim košatim drevesom! Najprej ima peti sekira. Predno bode njiva, ki je sedaj še teman gozd, prvikrat obrodila, treba je neznanskega truda. Da bi se ta velikanska dčbla posekala, o tem še misliti ni. Grmovju je sekira še kfis, a drevesnim velikanom ni z lahka moči do živega. Če jih navrtajo, olupijo, nasekajo, storilo se je vse, kar se storiti 'more. (Tu pa tam so zažigali in zažigajo časih še gozde, toda sila nevarno je to). V dveh, treh letih bode nasekano drevje morda usaImelo, v naslednjih dveh ali treh segnili tudi štori, če jim bode človek
nekoliko pomogel, dothi pak se jih bode moral človek s plugom ogibati. Najtežavniše in najimenitnejše delo mora se prirodi sami prepuščati. Grozda se poskusi le toliko iztrebiti, da je prostor za kočo in malo njivico za krompir in koruzo. Koča sestavi se iz neotesanega, surovega drevja, kakor kdo ve in zna. Za neumno živino bi bila v Evropi preslaba. Kdor je spretneji, stanoval bode prijetneje, ker tesarja, mizarja, zidarja, rokodelca sploh tu ni moči najeti. Sosed pomaga sosedu, če sicer drug za druzega vesta. Kdor je kedaj pri zidanji ali tesarjenji stregel in se brigal nekoliko za omenjano delo, služi mu to sedaj zelo v korist. Danes je priseljenec tesar, jutri krovec, pojutrišnjem pek, dan pozneje zidar, krojač, črevljar i. t. d. Vse delo mora iti skozi njegovo roke. Železnega ni v koči nič, ni ključanica, ni tečaj liri vratih, ni najmanjši žrebelj v steni. Vse je leseno. Špranje v stenah zapazijo se z mahom in blatom, da se kačam in mrazu zapre pot. Oken po teh iz lčsnili skladov sestavljenih kočah ne poznajo. Kar ie treba v koči luči, prihaja skozi odprte duri, v leti in v zimi. V izdolbenih deblih shranjuje se moka, zabela, sol in jednake vsakdanje potrebščine. Po razpokah v stenah tiči kaka zarujavela pila, šilo, kak odlomnjen nož i. t. d. Nad ognjiščem vise po krajih, kjer divjačine še niso popolnoma udušili, jelenja, medvedja ali svinjska plečata.
Najskromnejše potrebe, ki jih celo berač ne pogreša rad, morajo še v pragozdu zabiti. V to samoto posije redko kedaj kak žarek veselja. Odločen od vsega sveta, je priseljenec s svojo družino kakor v grob položen. Prvi čas toži se pač marsikomu po solnčni veseli domovini. Če zaide kedaj kak človek v to samoto, je za kočo velik praznik, ki ga vse leto ne zabijo!
V	srečo pak teško in obilo delo ne daje prilike tožnim mislim. Prva leta se žetev se v<5, ne obnaša Bog zna kako dobro. Po 10—20 volov je treba časih v teško brazdo vpreči. Sredi polja stoji še sto in sto mogočnih štorov, z veličini trudom iztrebljeno grmovje sili na vseh koncili in krajih skozi pšenico in krompir. Prvi pridelek novega kmeta je koruza. Uže iz zelenih storžev izkuha si prvo kosilo, kadar pak dozore, so mu najimenitnejša hrana, ki zalega toliko, kakor evropskemu kmetu krompir in rž. Letos se je s silo še le seme pridelalo, ali prihodnje leto bode boljše in v ?>., 6. ali 10. letih izprehajal se bode prejšnji berač v istini po bogatem, rodovitem polji. Odšle še le mu bode nosila zemlja brez velicega truda stoteri sad. Srečen, če bode mogel zabiti znojnih kapljic, ki se drže vsacega zrna!
Sedaj še le si je moči življenje nekoliko olepšati. Prvotna koliba se popusti, ter se zgradi novo, čednejše, če se da, zidano, sicer leseno poslopje. Privoščiti si more kmet uže marsikaj. V tem, ko se je tvegal in trpinčil noč in dan, priselilo se je okolo njegovega htanovanja in polja mnogo sosedov, ki jih pa morda še opaziti ni utegnil. Uže mu je mogoče žetev in mlačev hitreje
in ceneje končati, ker stroji prilazijo za kmetom celo v to samoto, ter romajo od soseda do soseda. Skoraj se opazilo ni, da je vzraslo okolo kmetije velika, se ve da še daleč vkrog raztresena vas. Uže se sučejo vladni uradniki okolo voglov, merijo zemljo, ter jo razkosavajo v velike kvadrate, „Township“. Pričakuje se namreč morda, da vzrase tu v malo letih mesto, in uže sedaj se poskrbe vsi za mesta potrebni slučaji. Vsaj na papirji zaznamujejo se črte, koder bodo tekle ceste; tu bode stala cerkev, tam mestna liiša, tam hoteli, banke, gledališča i. t. d. Prvi ne-kmetski človek, ki se spušča v razširjajoča se sela v samoti, je skoraj vselej trgovec, kramar, ki pričenja posredovati med olikanim svetom in divjo samoto. Pri njem kupi se vsega, česar želi ali potrebuje uže obogateli kmet, špecerijsko blago, obleka, železnina, zdravila, knjige, orožje i. t. d.
Ne dolgo in dreti bodo jeli od vseh strani rokodelci in trgovci skupaj, ustanovile se bodo novine, pritekla bode železnica mimo in predno si priseljenec misli, nastane vkrog njega in — v nekdanji samoti bogato, veliko mesto. Žitne cene poskakujejo od dne do dne; bogat se vrne kmet ali nazaj v nikdar zabljeno domovino, ali gre v večja mesta, poskušat v drugačnih poslih še večje sreče.
Koliko premore v Ameriki pridnost in nevstrašenost, o tem ve pripovedovati znana sekta Mormonov. S početka živeli so v Illinoisu, kjer se je pak vlada uprla njih polgamiji, požgala jim mesta in vasi, spustila Indijance in vojake nanje, ter jih primorala sredi zime na izseljenje proti zapadu. V najhujšem mrazi potovali so 1500 milj daleč v Utah, do velicega Slanega Jčzera, (Great Salt - Lake). Mnogo jih je obležalo na poti. Pijonirji popisovali so ondotni svet, da je grozovita pušča.
V	spomladi, če prične poganjati malo zelenja, žajbelj, pritlikave solnčnice, privrše neznanske množice kobilic, ki ostrižejo zelenje do korenin. Gozda ni videti nikjer; trava, če je je sploh kje kaj, je trda in mehka, vodnjaki so slani, vsa zemlja slana. Razglasili so jo puščo, nesposobno, da bi mogli ljudje živeti na nji.
A Mormoni bili so Amerikanci od glave do peta, kaki drugi ljudje bili bi uže potoma poginili do zadnjega moža, toda Amerikanec prave krvi je človek, ki prebije vse; vse ob jednem je, bankir, mesar, komij, tesar, voznik, diplomat i. t. d. je, če je treba, in to vse po vrsti, bogat ženij je, ki si v6 v vsaki priliki pomagati. Pčk zna, mostove delati, duhovnik divje konje brzdati, advokat žemlje peči i. t. d.
Danes je nekdanja pušča rajsk vrt in ob Mrtvem J6-zeri steza se jedno najlepših amerikanskih mest. Vsa dolina je krasna oaza, nje Stanovniki vsi bogati in v največi prijetnosti živeči ljudje. Pridnost in neutrujeno delo prestvarila sta puščavo v raj in še sedaj se vidi lehko tam „patrijarha“ za plugom in kak „apostol“ (Mormonski škof) poganja mu voli. Ame-
rika je jedina država, kjer se delo visoko Čisla, kjer ni najvi-šega gospoda sram prijeti za sekiro, če je treba.
To spoštovanje in čislanje dela neki rojeva čudovit sad. Kmeta v našem zmislu tam ne poznajo; vsak, kdor obdeluje svojo zemljo, bodi si ali sam ali z najetimi ljudmi, je kmet, „farmer“, naj je njegova kmetija 10 ali 100.000 oralov obsežna.
V	socijalnem življenji se ne dela nikacega razločka med njima.
V	pojasnilo 'amerikanskega poljedelstva ponudimo tu nekoliko številek.
Kmetij (farms) našteli so 1870. 1. 2,659.985, ki so pokrile
164,670.000	hektarov. Tega sveta 46 % so bile ali njive ali pašniki, drugo gozd in še neobdelana zemlja. Poljsko opravo brez živinčet, ki je sama bila vredna 1525 milijonov tolarjev, cenili so na 337 milijonov. Vrednost vseh poljskih pridelkov na omenjenih farmah bila je 2448 milijonov tolarjev, sam6 krompirja pridelalo se je 1880. 1. za 100 milijonov tolarjev.
Zanimiva je primera amerikanske narodne imovine z nekaterih evropskih držav. Najbogateja je Trojedina kraljevina Britanska. Vredna je narodna imovina
v Britaniji................................. 44.400	milijonov	tolarjev
na Francoskem	...................... 36.700	„	„
v Zjedinjenih drža vali..................... 32.000	„	„
na Nemškem.................................. 22.600	„	„
„ Ruskem.................................... 15.000	„	„
„ Nizozemskem............................... 11.500	„	„
i. t. d.
Kar pak se tiče letnega dohodka, ste Britanija in seve ro-am eri kanska republika najsrečnejši. V obeh državah pripada vsaki glavi letnega dohodka . . . 165 tolarjev
na	Nizozemskem..........................................130	„
„	Francoskem............................................125	„
„	Britiških kolonijah....................................90	„
„	Nemškem in v	Avstriji.................................85	„
Preračunilo se je, da se pomnoži narodno premoženje v
Ameriki za............................ 825	milijonov	tolarjev	na	leto
na Francoskem za...................... 375	„	„	„	„
„ Angleškem za........................ 325	.,	„	„	„
„ Nemškem za.......................... 200	„	„	„	„
Od 1850. 1. obogatela je amerikanska republika toliko, da bi se moglo nakupiti vse nemško cesarstvo z mesti, trgi, vasmi, tovarnami, ladjami i. t. d. Vsacih deset let obogati Amerika za vsoto, ki je veča kakor narodna imovina španske ali laške krone.
Zaradi teh srečnih slučajev zmanjšujejo Zjedinjene države svoj državni dolg čudovito hitro. Pred dolgo trajajočo vojsko za sužnje 1861. 1. imele so države le 87 milijonov tolarjev dolga, 1862. 1. pak uže 505 milijonov, 1863.1. poskočil je dolg na 1111,
1864. 1. na 1709 in 1865. 1. na 2756 milijonov tolarjev, a brzo po končani vojski jeli so ga plačevati tako hitro, da imajo danes le še 1880 milijon, tol. državnega dolg&. V Evropi se je državni dojg od 1848. i. podvojil in potrojil. L. 1880. imele so evropske države 33.590 milijonov gold. dolga, vsacemu podaniku pripade v Evropi 151.28 gold., v Ameriki pa le 73.70 goldinarjev dolga, ki se sila hitro znižuje, ter bode skoro do zadnjega groša plačan, če se razmere kako na slabše ne zasučejo. Meseca junija n. pr. plačalo se je 12,323.159 tolarjev dolga, razdele vse leto od 1. dnč julija meseca 1880. 1. do 31. dne junija meseca 1881.1. pak 101,575.483 tolarjev. Evropsko blagostanje overajo zelo državni troski, ki se razdele po 20.30 gold. za posameznika, amerikanska vlada potroši skoraj polovico mani, vsak Amerikanec plačuje le 10.70 gold. državnih troskov.
Največja teža, ki mori' evropske države, so armade, ki jili v Ameriki skoraj ne poznajo. Namesto 2,100.000 stalne vojske, rede v Ameriki le 25.000 vojakov, še le vsak 2000. Amerikanec je vojak, v tem, ko zadeva v Evropi vsacega 110. državljana ta usoda.
Med vsemi viri, iz katerih priteka Amerikancem bogastvo, je poljedelstvo najizdatnejše. Razumnejše kmetovanje, uporablje-vanje strojev, izboljševanje poljske priprave povračujejo vedno bogatejše pridelke. Namesto dolgih hvalospevov o napredku v vseh gospodarstvenih strokah, razglašajo Amerikanci sicer suha števila, ki pak so dovolj jasen in razumljiv govor. Suha števila sicer, vendar oznanjajo glasno, kako čudovito hitro se je dežela razcvela, kako brzo se je narodna imovina pomnožila in kako izvrstno so razumeli Amerikanci vporabljati vsa pomagala do bogastva. Razvitek amerikanski v 20. letih od 1860. 1. do 1880. h svedoči naj nam naslednja tabela:
Maslo (eksport).................... 7,640.000	38,200.000	fantov.
Sir (eksport)..................... 15,500.000	141,000.000	„
L. 1878. obsejalo se je 5,851.014 acres z nova s pšenico, to se pravi, vse angleško s pšenico obsejano polje je za več, nego polovico manjše, kakor ono amerikansko polje, ki se je v jednem samem letu prvič s pšenico obsejalo. Na tem novem polji pridelalo se je 49,000.000 centov žita in prav isto leto prodali so Amerikanci zgolj Angležem 35 milijonov centov pšenice in 10 milijonov moke. L’že sam6 v jednem letu v prvič obdelana zemlja zadostovala bi zatorej izvaženju za Angleško.
Pšenica
Koruza
Volna
Petrolej
Železo
Stanovniki . .
1860. 1. 1880. 1. 31,443.323	50,185.000
60,586.723	154,000.00(1	hi.
294,000.000 483,000.000 „
60,264.919 232,500.000 angl. funt.
500.000	20,000.000	barrel.
920.000	3,070.000	t6n.
Po nazorih skoraj vseh nacijonalekonomov je za raz vit,ek kake države najboljši dokaz prevladanje izvaževanega blaga mimo uvaževanega. Tudi na to stran ne preseže Amerike nobena država. L. 1880. so tamkaj za 500 milijonov gold. več blaga prodali in iz države izvozili, kakor ga vanjo pripeljali, in ravno največji sovražniki Amerikancev, Angleži, pokupijo največ amerikanskega blaga, zlasti žita in mesa.
Evropskih držav je te velikanske konkurence od dne do dne bolj groza in napenjajo se vse žile, kako bi se amerikan-skemu žitu in amerikanski živini zaprl pot na evropske trge, kar je tem težje, ker morejo amerikanski trgovci svoje blago na naših trgih celo ceneje prodajati, nego naš domači kmet. Ako se razmere kako ne predrugačijo, zadušila bode Amerika zlasti naše živinorejce. Na Francoskem, v Avstriji in na Laškem so uvažanje amerikanske svinjine kratko malo prepovedali, češ, da je bolna. Ne dolgo zagnali so Angleži velik hrup, daje v Chi-cagi poginilo lani 700.000 prašičev za trihinami in kolero, goveji živini amerikanski pak so podteknili, v strahu za svojo živinorejo, parkljino in plučno kugo. Odkar so jeli Amerikanci uvažati na Angleško živo živino, nastal je btij zlasti hud. Vendar jih je oškodoval za precej milijonov. Slanine in suhega svinjskega mesa prodali so Amerikanci majnika meseca 1880. 1.
76.000.000 funt., letos pak istega meseca le 27,000.000 funt., prav tak6 se je godilo maslu, ki so ga izpeljali (lani majnika meseca)
37.000.000 funt., letos pak le 20,000.000 funt., nasprotno pak je poskočilo izvaževanje presnega govejega mesa od 7 milijonov funtov na 10 yu.
Ta boj proti amerikanski konkurenci ne bode brzo končan, kajti poljedelske in živinorejske razmere amerikanske niso po tem, da bi se bilo Amerikancem bati pojemanja. Nepremčrni prostori na zapadu so še neobdelani, a sposobni še jedenkrat toliko ljudstva z vsemi potrebami preskrbljevati, kakor ga sedaj. In tudi pozneje, ko se bode obdelala in obsejala vsaka pčd amerikanske zemlje — za kar pak je sto let navzlic velikanskemu priseljevanju iz Evrope še prekratka doba — tudi takrat, pravimo, se Amerikancu še ne bode treba bati lakote, ker amerikanski svet je čudovito plodonosen. Po 30 in še več let obdelovana polja so še sedaj tako plodovita, kakor takrat, ko se jim je izročilo prvo zrnce, dasi tudi so se obdelovala v tem po grozno sesalski sistemi.
Noben kmet drugod po sveti ne pije in ne sesa polja tako neusmiljeno, kakor amerikanski farmer, brezobzirno, brez pomisleka na bodočnost. Evropski kmet mora s plodovitostjo svojih njiv zelo varčno gospodariti, sicer mu hitro onemorejo, ter mu namesto bogatega žita še plevela in osata ne rodč. Amerikanski kmet na zapadu, onstran Misisipija in Misurija pak teh skrbi nima. Kaj mu mari jutri in pojutranje? Če bode zemljo toliko izsesal, da se mu jame upirati, proda jo, in če tega ne bode
mogel, popusti jo, kakoršna je, ter se pomakne še dalje proti zapadu in prične tam staro navado z nova, saj je še obilo sicer pustili in neobdelanih, ali zelo rodovitih pokrajin.
Na iztoku, ob Atlantskih bregovih čutijo farmerji liže precej dolgo, da ta sistema ni prava, in marsikje so se prijeli uže raz-umnejega kmetovanja. Ko so tam zemljo popolnoma izpili in izsesali, ter jo morali prodati, segli so kapitalisti, zlasti angleški, po nji in uže se oglašajo dvojbe, da utegnejo v Ameriki s časom nastati evropskim podobne razmere, kjer bogataši le še bolj bogate, siromaki pak od dne do dne božajo. Trdi se sicer v N e w-Yorku in S. Franciscu, da velikoposestnik ne more tekme-cevati z navadnim farmerjem, a prepričajo se lehko sami, da ni istina. Kako velikanske so nekatere zapadne kmetije! V Kaliforniji ima neki dr. H. J. G len n kmetijo, ki obsega 42.000 oralov, 30 do 35.000 oralov je je zgolj z pšenico obsejane. Ta kmetija, (farm, ranch) je razdeljena v devet kosov, na vsacem stoji poslopje za oskrbnika in kovača, žitnice in hlevi. V žetvi daje dela 500 ljudem, ter potrebuje 1000 konj; po 6 z ognjeni gonjenih strojev mlati žito nekoliko mesecev. Vse poljsko orodje s stroji vred stalo ga je nad 125.000 tolarjev, živina pak, živina za delo in pleme, 100.000 tolarjev. O dobrih letinah nažanje se nad
300.000	hektolitrov pšenice.
V Illinois ima jeden sam velikoposestnik 115 strojev za žetev, kajti obsejanega ima polja 26.000 oralov, zgolj s pšenico pak 9000. Stroji žanjejo po 1	— 2 metra široke redove in sicer kolikor hitro morejo konji stopati. Stroji ob jednem vežejo tudi snopovje, ter je pokladajo za seboj. Da gre delo brže izpod i'6k, najema posestnik vrhu svojih poslov še po 1000 dninarjev.
In oni Hall, ki je prodal v New-Mexico svojo goved za pol milijona, bil je gotovo gospodar velikanskim pašnikom, zlasti ker je goved v zapadnih, od Atlantskih bregov oddaljenih krajih zelo celična in se tam za 50 gold. kupi najlepši pitan vol.
V obče pak merijo farme po 80.200 acres, vsaj vlada ne oddaje posamezniku večjih kosov. Obmerjene so v čveteroogel-niku, zvitih mej je ob farmah malo, izvzemši mimo rek, cel6 preko gora vodijo ravne črte. Pohištvo stoji navadno sredi farme, in najraji na tacem kraji, da se more voda na vse strani odtekati.
Na iztoku Alleghanij skega gorovja so morali ono izsesujočo sistemo uže opustiti. Izvzemši zapadne Virginije in severne Karoline vedo uže povsod umno kmetovanje ceniti, ki je uže tako dovršeno, da so ga cel6 nemški agronomi veseli. Izpito zemlj6 morajo uže redno v prahi puščati, sejati po nji deteljo in jej uže tudi z gnojenjem pomagati. Razmere so se v teh skoro zgolj ob obrtstvi živečih pokrajinah tako shujšale, da morajo tamošnji kmetje uže dvojno žetev na leto poskušati, sicer jim ni moči izhajati. Od dn6 do dne prehajajo
njive v angleško last in tisoč in tisoč oralov amerikanske zemlje je uže v angleških rokah. Amerikancem presedajo ti kapitalisti" uže zelo, zlasti zaradi nakupovanja ob železnicah ležečih zemljišč. Nedavno kupil je nek Mr. Hamilton 4,000.000 acres == 2,800.000 oralov zemlje v F1 o r i d i, to je več nego osmi del vse Floridske države. Angleži so zatorej Amerikancem hud trn v peti in tamošnja žurnalistika ne zamuja nobene prilike, da bi jih ne psovala, ter Amerikancem oznanjala, da, manj ko se bode čulo o teh tujih kapitalistih, bolje bode za deželo. Jedna sama pridna, krepka kmetska družina je Zjedinjenim državam bolj v prid, nego li vsa bogata angleška zalega.
Uspešnemu poljedelstvu strežejo pak vlada in zasebniki z raznovrstnimi trgovskimi zavodi, železnicami, parobrodi i. t. d. krepko v roke. V nekaterih velicih trgovskih mestih, n. pr. v M i 1 w a n k e e j i, Toledu, Detroitu, Clevelandu, St. L o u i s u, zlasti pak v O h i c a g i, ki je srce vsemu kontinentalnemu amerikanskemu trgovstvu, ustanovili so v vseh razmerah ženijalni in izumljivi Amerikanci zavod „elevatorjev“ v prospeh žitnega trgovstva. Elevatorji so žitnice, zidane ali lesene po 8 — 9 nadstropij visoke. Kačih 20 stoji jih samo v Chicagi, namenjenih za vzprijem žita iz najoddaljenih krajev, za 6 milijonov hektolitrov je prostora v njih. Zaradi obilili železnic vro jako hitro od vseh strani bogati žitni pritoki. V dveh ali treh mesecih po žetvi izpečalo se je n. pr. kalifornijsko žito uže v elevatorje v Chicagi. Na jedili strani teh velikanskih poslopij stččejo se vanje železnice vse države, na drugi čakajo obile ladje po kanalih, da se oblože z žitom in ga odpeljejo dalje proti iztoku. V jedni sami uri mogoče je izpečati 4000 hektolitrov žita iz vagonov pod streho.
Sicer je uže zvažanje žita iz najoddalnejših krajev na jeden kraj, kjer ima popolnem drugačno ceno, nego li v samotah, skoraj nedosegljivih, velikansk napredek. Farmerju, amerikanskemu poljedelcu, vzprime se v Chicagi, zatorej največjem žitnem trgi na sveti, ne le žito pod streho, ampak ustanova ima še neko drugo v trgovskem in mirodno-gospodarstvenem oziru neprecenljivo dobro stran.
V	elevatorjih spravljeno žito je odšle na prodaj, in poljedelec lehko brez velicih troskov proda svoje v elevatorji shranjeno žito, kadar se mu najugodnejše zdi. Sto in sto milj od Chicage oddaljen čaka lehko više žitne cene, o kateri priliki zaukaže zavodu, naj se žito proda. Po tem poti ubrani se poljedelec lehko žitnih oderuhov, ker pobotnice za vzprijeto žito imajo veljavo vrednostnega papirja, ter se prodajajo po dnevnem kurzu.
Pri oddaji žita v elevator se je, se ve, cenila tudi dobrota njegova, in če je n. pr. za poljedelca ugodnejše, da se mu zopet žito da nazaj, dobi ga tudi lehk6 popolnoma, kakor se mu ljubi.
Trgovsko življenje v Chicagi osvedočuje najjasneje bogastvo amerikanskili pridelkov iz poljedelstva in tudi živinoreje. Mimo toliko in toliko milijonov hektolitrov žita, ki se izpeča' v Chicago in zopet izClucage, dovažajo še neštevilni vlakovi nebrojno živine. Prigodilo se je uže, da se je pripeljalo v Chicago v j eden sam dan do 70.000 prašičev. L. 1880. pripeljali so vlakovi v Chicago, središče tudi živinskega trgovstva
7.057.092 glav prašičev,
1,377.194	„	goved,
334.566	„	ov&c,
10.388	„	konj.
Ogromnost teli številk se popolnoma umeje, če si stavimo vprašanje, koliko vlakov bi se s to živino obi6žili. Računajmo na vsak voz po 60 prašičev, 20 konj ali goved in po 100 ovA.c, kar je, se ve, za naše železnice preveč tirjano, potem se obloži s to živino 103.933 voz, ali recimo vsak vlak 30 v6z šteto, 6466 vlakov. Povprek šteto pridrdralo je zatorej v zgolj v Chicago vsak dan po 18 vlakov z živino obloženih. Ce jemljemo še žitne in druge vlakove v poštev, stvarimo si lehko pojem o živahnosti amerikanskega trgovstva. Napačno pak bi bilo in zel6 bi se motil, kdor bi sklepal od tod tudi na čudovito rodovitost Amerike. Uže prej smo omenjali, da zlasti na iztoku farmeijem uže precej huda prčde, in tudi na zapadu ni mnogo boljše, ako se farme uže mnogo let obdeljujejo. Na jednem acru, zatorej dobro na % orala (a acres — 0,703 oralov) ne zrase na najro-dovitejšem polji več nego 14 hektolitrev žita. Po oficijelnih izjavili pridelalo se je na jednem acru
1. 1876. koruze 10, pšenice 4, rži 5, ovsa 9%, ječmena 8, ajde 5'/4 1. 1877.	,,	10,	,,	5,	,, 5 ‘/a,	„ 12 */2, ,r 8, ,, 6
hektolitrov.
V	New-Yorku zatorej, v državi, kjer se najumneje kmč-tuje, pridelali so 1877. 1.
pšenice........................5‘36	hektolitrov
ovsa...........................6-88	„
ječmena........................6-40	„
koruze.........................1T40	„	na	acru.
Te številke niso nikakor take, da ne bi se jim prečuditi Mogli, celo manjše so, kakor bi jili človek pričakoval. Da se steka baš v C h i c a g i tolika žitnega bogastva, zahvaliti se je Amerikancem nečemu druzemu zavodu neprecenljive vrednosti, in to so železnice. Ker dobč poljski pridelki še le tedaj kako vrednost, kadar so pritekli po železniških progah na ta ali oni žitni trg, obrnili so Amerikanci vso svojo pozornost na zde-lovanje železnic in uže je razproženih 130.000 kilometrov železnic, število železniških kilometrov je v Evropi le malo više: 150.000 kilom. Od 1876. 1. do 1878. 1.' poskočila je dalja amerikanskim,
železnicam za 10.000 kilom. Da imajo te s toliko hlastnostjo delane železnice mnogo napak in slabih strani, je popolnoma jasno, vrhu tega ne gleda ni amerikansko občinstvo, ni vlada, kak6 se delajo. Sušmarski zgrajene so vse, ker železniške družbe delajo, kakor se jim ljubi, mostovi so skoraj le za videž, tramovje je prešibko in segnito, ali čim hitreje dreve vlakovi preko njih, tem ljubše je Amerikancu. Za nevarnost se ne meni. Mogoče je, da se most podere, mogoče tudi, da ne, nevarnost Y a n-keeja celo miče. Ovinki so sila ostri, kolesa se na jedni strani pogrezajo v globok žleb, na drugi se jedva šin dotičejo. Šine mole časih na konci po mnogo palcev črez les, če pridirja vlak od spredaj nanje, pritisne jih doli, če od zadaj, jih ulomi ter uide največkrat s tira. Kjer presekujejo železnice kolovozne ceste, postavljamo v Evropi čuvaje, v Ameriki le desk6 s svarilom. Beri, če hočeš! Število nesreč je po železnicah zaradi tega grozno veliko. Ge povozyo potnika ali voznika, voz in konje, Ameri-kancem to še nesreča ni, treba je najmanj, da uide viak s tira, ter zdriči v prepad, mimo mostu v reko i. t. d. L. 1.880. pripetilo se je 1364 nesreč, 2058 ljudi se je ali na smrt ponesrečilo, ali vsaj zelo pohabilo.
Če tečeta kje tira dveh železniških društev drug tik dru-zega, kar se često dogaja, izpodbujajo potniki lokomotivnega vodjo, naj odpre vlaku ves sopar, kolikor ga imd,, ter prehiti soseda, ne mene se za nevarnost. To tekmecovanje je zlasti na parobrodih po Misisipiju dokaj navadno. Štejejo si v slavo, če drug druzega prehiti. Kapitani napno o taki priliki vse žile, pritiskajo sosedov parobrod iz globoke vode k bregu in v pesek, ljudstvo pak ploska, celo plašijivcev se prime o tacih slučajih srčnost. Ponesrečene ladje, razpočeni kotli so neizogibna posledica. Na Misisipskem parobrodu si nisi ni jeden hip življenja v svesti. Ladje so tenke in slabo zgrajene, dasi tudi so naložili nanje do 2000 in 3000 ljudi, ali tisoč in tisoč stotov tega ali onega poljskega pridelka. Velikanski hlodi, korenine, veje, ki se kupičijo v Misisipski strugi, zabadajo se med groznim dirjanjem v ladje, ter jih potapljajo.
A navzlic nesrečam in kvari se naglica ne opušča, kajti korist je, če se kvara odšteje, v gospodarskem oziru vendar le gotovo, ter pospešuje gospodarski razvitek, o katerem smo podali tu nekoliko črtic.
Gornja, Po d k 6 renska ali tudi Dolinska Sava izvira v istem deli K ar n iških Alp, katerim se pravi Babji Zob (Mangart). Razprostirajo se pa te gor6 blizu na K r a n j sko-Koroško-Goriško-Benečanski meji med 46° ter 47° sčverne zemljepisne širine in 30° ter 30%° iztočne zemljepisne dolžine v podobi ozkega, dve in pol milje dolzega, a povprek 5000—7600' visocega grebena v množili panogah ali razrastkih, med katerimi se nahajajo visoke povprečne doline s hudourniki, stekajočimi se v Sočo in Savo, ki imate v zgornjih svojih koritih tudi jezera. Znamenitejši vrhi tega gorovja so uže omenjeni Babji Zob (Mangart) 8462', M oj st roka 7466', krasna piramida Preši nek 8100', Ra sur 8244', v panogah pa Ro-gica 8135' in Črni Vrh 4806' visok; tukaj zatorej, ppd grebenom krasnega Presinka rodi se iz dveh bistric 2544' in 3900' visoko na Kranjskih tleh Gornja Sava.
Ne dolgo potem, še nad K 6 r e n o m, glasovitini na svojem temenu 3372' visokim sedlom, poniče, to je, izgublja se v prodji, ter dela dvoje močvirnatih jezer, iz katerih črez nekaj časa priteka zopet kot čista bistrica. Ne daleč od poslednjega jezera blizu Bele Peči (AVeissenfels) doseže Po d ko rensko vas; od onod se vije proti iztoko-severju med visocimi gorami mimo Kranjske Gore (Kronau), Dovja (Langenfeld), Hrušice, Jesenic, Save, Javornika, Z a s p e g a, starih gradov Begunj (Katzenstein), in Starega gradu (Wallenburg), vz-prijema zatem malo pred Radovljico Savico, imenovano tudi Bohinjsko ali Dolnjo Savo, katera v Bohi nji na Ogradniški planoti 3200' visoko ne daleč od Go riško- Bene čansk e meje in kralja kranjskih planin, v nebo kipečega velikana Tri glav a, izvira, osem malih jezer nareja, ter se po nekoliko stopnjah ali slapih — največi meče svoje peneče valove 35° globoko — v Bohinjsko dolino spušča, po kateri — veliko Bohinjsko jez er o takoj na početku po vsej njegovi dolgosti prehitevši — v malih urah veselo do Radovljice priteče, kjer se, kakor uže rečeno, v Gornjo Savo izliva. Ravno v rahlji
1	^
Letopis 1881.
ali sohi, ki jo Savica in Sava tako napravljate, ne daleč od Radovljice, nahaja se najpoetičniši kraj vse Kranjske dežele, premili Bled s čarobnim svojim jezercem.
Tak6 združeni dobivate te dve izvirnici še le ime „V61ika Sava'1 ali samo ,,Sava'‘ brez vsacega pridevka, katera od onoda naprej jugo-iztočno najprej mimo Dobrepolja, Podvina, Podbrezja, kjer od leve strani (L.) 3 milje dolga Trži š k a Bistrica s svojimi prirečicami L o 111 š i c o in M o š e-nikom v njo vtiče, zatem mimo Kranja teče, kjer se jej (2.) Kokra, izvirajoča na Koroškem — sam6 na Kranjskem mčri nje dolgost 3 milje — s Kokrico, a kratko,potem nad Crnovčami (3.) miljo dolga Gameljščica od Šm&rijne Gore dalje (4.) pet milj dolga Kamniška Bistrica, v katero se Motnica na levi, a Neveljca, Radomlja in Rača na desni strani izlivajo in pa (5.) pod Zagorjem 1 miljo dolga Medija na Kranjskih tleh pridružujejo.
Iz Štajerskega jej priteka (1.) miljo dolga Trbovljica z izvirkom v Z a vodji v Celjskih Gorah in izlivom pri Trboveljski železnični postaji, dela nekaj časa mejo med Kranjsko in Štajersko; (2.) jedno miljo dolgi Boben z izvirkom pod Mrzlico v Celjskih Gorah in ustjem pri železnični postaji Hrastnik; (3.) II1/« milje dolga Savinja (tudi Savina) z izvirkom v glasovitih Solčavskih Planinah med Ostrico in Rinko, teče po prekrasni dolini (po njej Savinski imenovani) mimo Raduke, Ljuč, Ljubna, Ročice, samostana Nazareta, Mozirja, Letuša, kjer se ji uže sama na sebi splavnaPaka, ki iz Pohorja priteče, pridružuje, nadalje mimo Povzele blizu Braslovč; mimo Ž a v c a, staroslavnega Celja, Franc - Jožefovih Toplic, Laškega Trga, Laških ali Rimskih Toplic, ter se pri Zidanem Mosti izliva; (4.) nad dve milji dolga Sevnična ali Sevnica z izvirkom na severni strani Boha, najvišega vršiča obširnega gorovja, ki se med Zidanim Mostom in trgom Podsreda več milj na dolgo in široko razprostira, z ustjem pri trgu in železnični postaji Sevnica; (5.) Vranja; (6.) nekaj črez miljo dolga Bukovšica z vrelcem pod Sv. Lenartom vZabukovji, a z izlivom pri Blanici (Blanci); (7.) nekaj črez miljo dolga Blanica (Belanica) z izvirkom pod Bohom in ustjem v vasi Blanici; (8.) dve in pol milji dolga Brestanica z vrelcem v Babjem dolu pod Veternikom, drugim najvišjim vršičem Bohorskega gorovja s pritoci Koprivnico pa I) olj s ko in izlivom pri Libereci; (9.) dve milji dolgi Močnik z vrelcem pod Orlico, gorovjem, ki se med Savo in Sotlo razteza odKrškega pa doKraljevega Grada (Kunšperga) ob Sotli blizu Bizeljskega grada, a z ustjem nad Brežicami nižje Gornjega Obrža; (10.) dve milji dolga Gabrnica z izvirkom v Orlici nad Pišecami in z izlivom pri Mostci; (11.) Neg o t z vrelcem uže v ravnini
pri vasici Vrhe in ustjem pod Mihalovcem; (12.) kacih 12 milj dolga Sotla z vrelcem pod Prevojem, hribom med Ma-celjem in goro Njivico, izpod katere Rogatnica izvira, ter na drugo stran v Dravo odteka blizu na meji Ormuškega in Rogačkega sodnijskega okraja, dela ves čas mejo med Š t a-jerskim in Hrvatskim, teče južnim malo k zapadu nagne-nim pravcem mimo Trličnega pri Sv. Roku, skrajni župi Štajerski, mimo Rogatca, Sv. Križa pri Rogački Slatini, mimo Podčetrtka, Sv. Petra in Sv. Gore pri B i-želji (med razvalinami Kraljev- in Cesargrada) svoj največji pritok, 4 milje dolgo Kozjansko Bistrico, vzprijemši, mimo Sv. Lovrenca, Kapele, Dobove po najprej celo ozki dolini, ki se od Rogatca dalje nekoliko razširja, posebno, kjer se jej postranske dolinke pridružujejo, dokler slednjič v Breško polje prihiti in se izliva nižje Rigo 11 c.
Na Hrvatskem se iztekajo v njo (1.) 7 milj dolga Krapina, z vrelcem nedaleč od Sotlinega v Krapinskih gorah, ki so del tako imenovanih Kostelskih gor, razprostirajočih se od Mac el j a južno blizu do železnične proge in Save blizu Brčžic na Hrvatsko-Stajerski meji, teče ves čas soravno s S o 11 o, ter se nad Zagrebom blizu Po d s useda izliva; (2.) nekaj za Siskom Lonja s Čazmo, Ilavo in drugimi pritoci; (3.) Mali; (4.) Veliki Strug; (5.) Orljava z Orljavico in (6.) Bosut v Slavoniji. Ker so bili do sedaj najznatnejši levi Savini pritoci omenjani, omenjajmo še desnih, in sicer:
(1.) Miljo dolga Mojstranska Bistrica z zanimivim slapom Peričnikom; (2.) tri milje dolga Radovnica s Krmo; (3.) uže omenjana Savica ali Bohinjska Sava; (4.) pet milj dolga Sora z izlivom pri Medvodah in prirččico Poljanščico, ki se pod Loko v Soro izteka; (5.) Ljubljanica, naposled izvirajoča iz velike votline nad Vrhniko (Oberlaibacli), izpod zemlje uže kot močna, za nositi ladje pripravna reka — od tamkaj pa do svojega izliva pod Zalogom je 5’7 milj dolga, 18' do 23' široka, 18'do 25' globoka, a naglost jej znaša po 15' na miljo — vseskupna dolgost pod imeni „P i v k a“, „lJnec“, „Ljubljanica“ je pa 11‘2 milj, od katerih je dve in pol milje podzemeljskega teka. Izmed nje levih prirečic, ki so vse odprte, imate N a 11 o s i c a (v Pivko) pa iz P o 1 h o v-gr a d škili gor prihajajoča Gradaščica nekovo važnost, a desni nje pritoci so pa silno vodnati in malo ne vsi ponikovalci. Največji med slednjimi je potok Rakek, ki se izgublja pod imenom Obrh v Cirkniško jezero; še trikrat se zatem pod zemljo skriva, ter zopet na dan prikazuje, dokler se naposled z Uncem vred izgublja pod zemljo. Kot drugi pritok bodi navedena miljo dolga Bistra (nosi ladje) z izvirkom pri B i s t r i in potok
Iž i c a pa B o r o v 11 i č i c a, oba ponikovalca, ki prihajata iz Suhe K r k j i n e nad L j n b 1 j a n o. — (6.) Reka (Litijska); (7.) tri milje
dolgaZapotka z ustjem pri Radeč ali; (8.) miljo dolga M i r n a z izlivom ravno nasproti Štajerski Sevnici; (9.) Krka črez deset milj dolga, izvira 870' visoko pri Turjaku iz jame. Nje najvažnejši pritoci in sicer na levi strani so: miljo dolga Čatežica, prihaja od Višnje Gore; štiri milje dolga Temenica (1 miljo teče pod zemljo, ima dva ponora in dva izvirka) z izlivom nad Novim mestom — zadnjemu kosu se pravi Brusnica — in potok Radulja; na desni strani: Cr-mošnica ali Poljanščica in Senuša z izlivom pri N o-vem mestu. (10.) Kolpa (Kupa), ki je za Savo samo najdaljša, pa zaradi plitvosti in mnogih ovinkov nebrodna, izvira naHrvatskili tleh pod Hribom (Razlogami) v Reški županiji, dela dolgo časa mejo med Kranjsko in Hrvatsko; iz Metliškega hribovja dve milji dolgo Laliinjo, Sušico, Kamenico in pa Cubranko, a na Hrvatskem raz ven drugih Koran o, Mrežnico, Glino in O dr o v se vzprijemši, izliva se pri Sisku. Od Karlovca do Siska vozijo po njej na jako dolzih in ozkih plavili, „tambarih“ imenovanih, žito in druge pridelke. (11.) Una izvira na Čemernici = planini v Liki ali dosedanji Ličanski polkovini, je delala do zadnjih časov (1. 1878.) mejo proti Turski do Er manij e, kjer, združivši se z Uncem v Bosno prestopa, mimo Biliača in Krupe teče, ter se pri Jasenovci izliva; od Novega, kjer v njo Sana vtiče, postaja brodna. (12.) Vrbas izvira blizu P r i v o r a iz Zeca, najvišjega nad 6800' visocega gorovja srednje Bosne, teče mimo Skoplja, Jajca in Banjeluke, ter se nedaleč od vasice Strbac izliva S vin j aru nasproti. (13.) Bosna (rieka), glavna reka vse kraljevine Bosne, izvira pri vasi Vrelo Bosne imenovani, kacih 1750' nad morskim površjem na podnožji Igman-gore poldrugo yuro od Sarajeva ležeči, teče mimo mest Visoki, Zenica, Že p če, Magiaj, Doboj in Kotorsko, ter se pri vasici N o v i Šamac Slavonskemu Šamcu nasproti izliva; od Žepča počemši je splavna, a od Mag laja naprej za pločnate čolne tudi brodna, razven tega pa vsa najbolj pa v svojem spodnjem teku jako ribovita. (14.) Drina, jedna glavnih rčk Bosne, postaja iz združenih rečic Tara, z izvirkom nad mestom Kolašin tik Bosensko-cr-n o gorske meje, in pa Piva z vrelcem, kako uro nad pravoslavnim moškim samostanom Piva v okraji istega imena; po kratkem teki vtiče Piva pri vasi Hum v T aro, ki odsl6 dobiva ime Drina, katera od tamkaj naprej mimo mest Foča, G orad j e (Goražde), Višegrad, Zvornik in Janja teče, precej dolgo časa dela mejo med Bosno in Srbijo, ter se končno izliva R ači nasproti. Slednjič in (15.) v kneževini Srbski Kolubara, s prilično kratkim tekom in ustjem malo pred Belim gradom.
Do združitve pred Rddovljico je Savica 5, a Gornja Sava 6 milj dolga; pad prvi znaša do tamkaj 1620', drugi 1380',
a hitrost one 324', te pak 230' na vsako miljo povprek. Od izvirka do Trbovelj pada Sava za 3300', tako, da mčri tu ravno 600' nje višina,'katera do Brežic, kjer še 418' doseza, pada za 182'; od Brežic naprej, koder svet zaradi blizu jedno-merne nižave jako malo visi, pa do ustja, ki je okolo 225' do 230' visoko, pada le za kacih 180' do 200', za česar voljo v svojem spodnjem teku bolj lazi, nego teče.
Globočina Savina, ki nam je samo za nje tek ob Štajerski meji natančnejše znana, mčri ob včliki vodi do Vidma oziroma Krškega 18', a nižje doli pa do Hrvatske meje 12', zatorej povprek 15', ob nenavadno veliki vodi povprečno kacih 22'. Velika voda priteka navadno svečana, sušca in malega travna, časih pa tudi o kresi, a v jeseni najrajše vinotoka in listopada. Mala voda je prosinca, malega in včlicega srpana in grudna; srednja globočina ob mali vodi znaša ob Štajerski meji 2‘S', nenavadna plitvina pa 2'.
Široka je Sava med Trbčvljami in Zidanim Mostom ob včliki vodi 40° do 45°, med Zidanim Mostom in Vidmom kacih 60°, med Vidmom in Brčžicami po 70°, med Brežicami in Sotlinim ustjem po 75°, med slednjim in Zagrebom po 80°, pri ustji Lonje 100°, pri ustji Un e kacih 116°, a pri svojem izlivu v Donavo 333\34° (2000').
Od izvirka do Kranja teče Sava po več ali menj ozki dolini, od Kranja naprej pa po precej prostrani ravnini blizu (lo Zaloga; od Trbovelj naprej dela 93/s milje daleč mejo med Štajersko in Kranjsko, ter dere do Krškega med ozkimi bregovi po sveti, ki jako visi in precej naglo pada. Dve uri nad Brežicami začenja se nje do tamkaj ozka dolina zopet širiti, gubivši se malo po malo v precej znatno Hrvatsko-Slavonsko nižavo. Mimo Zagreba, ponosne stolice kraljevine Hrvatske, mimo starodavnega Siska, od koder do ustja Une je nekdaj 5‘/o milje daleč Hrvatsko od Krajine delila, zatem mimo Gradiške, Broda, Rače, Mitroviče, Kupi-novega begaje se končno blizu Zemuna, Belem gradu, slavni stolici zdaj neodvisne nadepolne kneževine Srbske, ravno nasproti — koder je mejo proti Turski nekdaj, hvala Bogu! da smemo in moremo reči: nekdaj od Une naprej delala, v mogočno Donavo in ž njo v Cm o Morje izliva prehitevši 85, po drugih celo 94 milj vsega svojega pota vkup.
Od Ljubljane ali prav za prav od Zaloga, kjer Ljubljanico vzprijemlje, postaja Sava brodna. Svoj spodnji tek ima v nizkem ravnem sveti, bregovi so jej nizki m močvirnati, posebno levi; le nekoliko milj pred ustjem se tam pa tam zopet skalnate strmine pokazujejo, v tem, ko jej desni breg na mnogih mestih redi mogočne, bujne šume.
Iz tega, kar smo doslč omenjali, lehko vsakdo, ki ima o Zemljinem površji in zemljepisi količkaj pojma, uvidi, da je S a-vino porečje, Obsavje ali Posavina, to je, tisti svet, ki ga
reka Sava preteka, ter s svojimi pritoci kakor z žilami prepreza, najpodobnejši velikanskemu kodunjastemu jarku, ki se od sčvero-zapada od 30y2° proti jugo-iztoku do nekaj črez 38° iztočne zemljepisne dolžine razprostira, ter od 3900' svoje naj-veče visokosti od 225' do 230', zatorej za kakih 270' istim pravcem pada ali se znižuje; obrobljajo ga pa na s 6 ver o-zapadli K ar n iške Alpe, iz katerih ne izvira samo Gornja Sava in Savica, ampak na drugi strani s Savico vred iz istega vodnjaka tudi Soča s tekom proti jugu v Adrijansko morje, na severji Karavanke ali Grintovci, ki se nadaljujejo s početka severnim, potle malo časa iztočnim, nap6sled pa zopet severnim pravcem pod imenom Solčavskih Planin do gore Sv. Urše pri Slovenjem Gradci, a od tamkaj jugo-iztočnhn pravcem črez Javor, Stenico, Konjiško Goro, Boč, Plešivec, Rogač ko (Donatsko) Goro na Štajerskem, Macelj, Ivančič o in Kalnik na Hrvatskem, a na Slavonskem črez Fruško goro, ki do Donave sega, pod splošnim imenom Dravsko-Savskega gorovja, na jugi Srbske in Hercegovinsko-Bosenske gore, a na zapadu Kraške visočine ali J ul iške in Dinarske Alpe. Ta velerazprostrani jarek, na katerega najglobljem dnii se korito ali struga Savina nahaja, pa nikakor ni votel ali prazen, ampak njegovi ravnokar opisani robovi se mnogo in mnogo cepijo, ter razpošiljajo brezštevilne gorske panoge na vse strani po njem, izmed in črez katere mnogobrojni pritoci drevo, ter svoje valove izročajo materi Savi.
Kakor iz teh besed sleharni lehko povzame, je največji del Obsavja močno gorat svet, ki od najvišjih planin do najnižjih holmcev in gričev združuje vse različne visočine v sebi, katere visočine mnoge doline razne obsežnosti in visokosti na vse strani jedno od druge ločijo, ter se naposled ž njimi vred gubč v uže imenovano Hrvatsko-slavonsko nižavo.
Ljudstvo se v Obsavji po največ peča z živinorejo in poljedelstvom. pa tudi z obrtstvom, rokodelstvom in trgovino, posebno po mestih in trgih; po leži, različnosti obnebja, tal in sveta sploh se vrsti jedno z drugim, da se potrebni živež laglje pridobiva. Tako so mrzle visoke gorč in planine za poljedelstvo malo, pač pa za živinorejo in obrtnost pripravne, in zatorej nahajamo v tacih krajih razmerno mnogo rudokopov, izlasti za premog, železo, svinec itd. poleg raznih tvornic železninske, ste-klarninske in druge robe, v tem ko v južnem toplejšem delu po dolinah in ravninah, hribih in goricah pridno zemljo obdelavajo, žlahno sadje redijo, ter obilo rumenega žita in sladkega vinca pridelujejo.
Po sil vi n a sluje pa še tudi zaradi svojih posebnih pri-rodnih moči ali zdravilišč. Uže smo omenjali »Kranjskega raja“, prekrasnega Bleda, ki je daleč okolo na velicem glasi po svojem čistem, krepkem planinskem zraku in dobri vodi, zaradi česar vsako leto mnogo gospode od blizu in daleč v obilem šte-
vilu rado tija prihaie, omenjali smov Franc-Jožefo vili in Laških ali Rimskih Toplic na Štajerskem, kjer se ne daleč od Celja tudi jedne v D ob er ni (Neuhaus) nahajajo. Tem se naj še dostavijo Toplice pri Novem mesti na Kranjskem Dolenjskem, Sutinske (toplota 25° 30° R.), daleč sloveče Krapinske (toplota 33° 35° R.) obe v Varaždinski županiji ne daleč od Štajerske meje, dalje Stubičke (46° R.) v Zagrebčki županiji, Lešče (toplota 29° R.) skoraj na meji Zagrebške in Reške županije naHrvat-ske.m, Topuske Toplice (toplota 45° 49° R.) v prvi Banski polkovini v Kr&jini, a v Požeški županiji na Slavonskem tudi Lipi k (toplota 33° 37° R.) z vodo za pitje in kopanje, in D aru v ar ali P o db orje (toplota 32° 37° R.) Tudi semkaj spadajočih Slatin ali Ki selili vod se v Posavini več nahaja, med katerimi jeRogačkaSlatina na Štajerskem, čisto blizu Hrvatske meje, pravi biser Jugoslovenske zemlje, najbolj sloveča in skoraj po vsem sveti znana; na Hrvatskem je mimo drugih Jamnička Slatina, južno od Zagreba, precej sloveča. Bosenske Slatine so nam doslfe še premalo znane.
Sava je najmočnejša in kar se tiče gospodarstva najimenitnejša reka v zemljah Jugoslovenov. Dokler ni bilo železnice od Zidanega Mosta v Zagreb in Sisek,_ se je vsa trgovina med južnimi in severo-zapadninii Avstrijskimi deželami pa Adrijanskim Morjem skoraj sam6 po Savi premikala. Iz južnejših krajev do Siska prihajalo je večinoma trgovinsko blago 'po parobrodih, od Siska do Ljubljane (Zaloga) pa v ladjah, katere so navzgor voli in konji vlačili, a nizdolu so tudi natovorjene ladje same plavale; odkar pa je železnica v istih krajih, je skoraj vsa trgovina po Savi, vsaj do Siska, odvzgor prestala, le Savinjčan j e še vedno svoj les, dokler ga kaj imajo, južnim bratom, Hrvatom, Srbom in Bolgarom — časih ter Časih se celo tudi med tuje Romune zaleta — po Savinji in Savi dovažajo.
V	najnovejših časih so začeli Savi strugo trebiti, bregove in tek vravnavati in vtrjevati, kar bode nje koristnost mnogo povekšalo. Obrtnijski izvedenci sodijo, da je Sava uže sedaj za obrtnost in za raznovrstne tvornice tako prikladna, da ne more biti bolj.
Če je zatorej Jugoslovenom usojeno, če bodo kedaj imeli potrebni razum in novec pa dovolj jeklčne volje, potrpežljivosti in vztrajnosti za velika obrtnijska podjetja, utegne njim Sava s svojimi obilimi vodnimi silami služiti za podlago in biti na pomoč velicemu, doslč neznanemu blagostanju.
Sava, na Slovenjem jugu največja čisto Slovenja reka, teče od konca do kraja po čisto Slovenji zemlji, ter veže tri po krvi in jezici najbliže brate, Slovence, Srbe in Hrvate, prava slika in prilika zdravega, nadejepolnega Jugoslovanstva!
V	predlanskem »Letopisa" nam je veleučeni gosp. P. pl. Radics priobčil kulturno-zgodovinsko razpravo ,,»Slovenščina v besedi in pismu po šolali in uradih", nekoliko še ne priobčenih tiskanih zakonov, razglasov („Circulare“) in drugih slovenskih tiskovin pa letos jaz dodajam omenjanemu zanimivemu spisu, da se tako naši literarni zgodovini ohranijo nekatere beležke, po geslu pesnikovem, da iz „malega stvar prirase velika“.
Dobil sem jaz te tiskovine iz nekdanjega arhiva Trškega magistrata v Motniku, kateri je prestal februvarja meseca 1810. 1. in ko je dotična uradna pisma veter raznašal na vse štiri strani sveta. Kar tu priobčujem, sem pred nekaterimi leti odbral, češ, „v sedmih letih vse dobro dojde“. Naj zatorej „Slo-venska Matica“ dobrostno objavi moje vrste.
Omenjani ukazi in razglasi so:
L. 1784. 5. dn£ maja na Dunaji: ;,Red o prodaji tebaka" — (na novo razglašen v Ljubljani 1. 1806. 20.'dne avgusta,) ima svojeročni podpis cesarja Jožefa in nemško-slovensk tekst, 41 paragrafov.
L. 1787. 29. dne septembra na Dunaji: „Poselski red na kmetih v notranji Avstriji", z nemško-slovenskim tekstom, 66 paragrafov, ima svojeročni podpis cesarja Jožefa.
L. 1806. 2r>. dne septembra na Dunaji: »Razglas o odpravi kufrastiga (bakreniga) drobiža „soldov“ v primorskih deželah" s slovenskim tekstom, ima svojeročni podpis cesarja Franca I., pol pole.
L. 1806. 20. dnč avgusta na Dunaji: „Kako se ima novi vojaški davek poberati od leta 1807 do 1811", s slovenskim tekstom, 26 paragrafov.
L. 1808. 6. dnč oktobra v Cel ji: „Nagovor do deželobrambovcov od kresijskiga poglavarja", z nemško-slovenskim tekstom.
L. 1809. 9. dne maja v Celji: „C. k. okrog v Celji vabi vse prebivalce celjskiga okroga v črno vojsko zoper Francoze", s slovenskim tekstom, na poli.
L. 1809. 1. rlnfc avgusta so pridrli Francozi v naše kraje, in so štajerski deželi naložili silen vojni davek: 44,880.000 frankov, t. j. na človeka po 6 gld. avstr, veljave. Ko Štajerci precej niso mogli plačati, vzeli so Francozi tri odlične osobe za poroštvo in o tem je bilo objavljenih mnogo razglasov s slovenskim tekstom.
L. 1809. 10. dne oktobra: „Razglas od vojaškiga poglavarstva zarad pomiloščenja deželobrambovskih ubežnikov", s slovenskim tekstom.
L. 1809. 12. dne decembra v Požuni: „Razglas zarad v nič prišlih bankovcov", z nemško-slovenskim tekstom in svojeročnim podpisom cesarja Franca.
L. 1809. 19. dne decembra na Dunaji: „Razglas zastran der-žauno-lotriskiga posojila", z nemško-slovenskim tekstom, s cesarjevim podpisom in podpisi dotičnih loterijskih hiš.
L. 1811. 9. dne aprila v Celji: „Razglas, de je Motniški trg novi Francoski oblasti prepuščen", s samim slovenskim tekstom.
Da je notranje-avstrijska vlada skrbela tudi o dušni in ma-terijalni povzdvigi dolenje-štajerskih Slovencev na podlagi slovenščine, pričate nam naslednji, slovenski kulturni zgodovini še ne znani knjižici, natisneni v Gradci in Celji.
L. 1805. seje namreč pri kresijskem knjigotiskarji v Celji na svitlo dala knjižica, obsezajoča „pouk, kako se ima sejati lan". Ta knjižica se je izdala po prizadetji „češko-moravsko-šlezke družbe za umnov obdelovanje" v ondfitnih jezicili na svitlo, in potlej za slovenske Štajerce pa v Celji, pod tem-le izvirnim naslovom: „Podvuzheine sa sedtve tega prediva sa Pemsko, Marsko, inu Shlesinsko Deshelo od kralove sa dobru Obdelvaine n kupei postaulene drushbe Pemske deshelle. Sdei u lethu 180') za slovensko Shtajersko deshello u Zelli u tisnenu per rainiga B a s t i a n a Kaiserja krasiskiga buku utiskouza sapusheni vdovi inu erbah". (12° 31. str.)
Na konci te knjižice se čita: „Od te sa dobro obdelvaine ukup postaulene drushbe u Pemski desheli u Progu na Illki dan mesinca listognoja 1803. Joseph Grof Malabailla od Kanal, Poglavar, Joseph Anton S c h r e y e r, zesarski kralovi svetvauz tega komerzia. Franc Fuss, Secretar.“
Okolo 1.1800 do 1830 se je izdajal v Gradci: .,Veliki katekizem za c. k. slovenske šole na deželi" 12° (150 str., brez letnice). Na konci mu je pridejan „abecednik" in na čeli nosi c. k. pečat. Jaz hranim tega katekizma dva odtisa in vsak je druge izdaje.
Poroča J o s. Cimperman.
Nepozabljivemu pokojnemu prvosedniku „Matičnemu“ in uredniku nje „Letopisa“ dr. Jan. vit. Bleiwei.su -Trste n iškemu je poslal lansko poletje njega dragi prijatelj, visokočestiti gospod župnik Davorin Trstenjak list nekdanjih graških leposlovnih novin „Der Aufmerksame“ štev. 45, (14. dn<5 aprila meseca 1821.1.), v katerem je natisnena z naslovom „Kurth von Roseck“ in s podpisom „Joh. V e s.s e 1“ jedna nemška balada Koseskega.*) Blagi dr. vit. Bleiweis, iskren čestitelj Koseskega, pošlje omenjanih novfn list meni z naslednjim dopisom:
„Dragi gospod Cimperman!
Oni dan mi je gosp. Trstenjak poslal Koseskega nemško balado, ki jo je „Der Aufmerksame“ uže leta 1821 priobčil. Pesen ta nam kaže, da je Koseski u&e nemški pesnik bil, predno je še mislil, da bode kedaj tudi slovenske skladal — nekaterim na žolč in togoto.
Gosp. Trstenjak misli, naj bi se to delo Koseskega ne ignoriralo, zdaj, ko se vse pobira, kar je kdo pisaril, ki ima izmej Slovenci kaj imena. Tr ste n j a k misli cel6, naj bi se natisnila nemška pesen — Vi pa bi morebiti jo poslovenili, in takd naj bi s primernim uvodom oboja se natisnila v „Letopisuu letošnjem.
Kaj mislite Vi ?
Na vsak način se svetu mora naznaniti ona „reliquija‘< Koseskeg a.
Vaš	Dr. Blciweis“.
Na to prisrčno pismo jaz prebiram in prebiram omenjano pesen, a napfisled se je le pokazalo, da ne grč je prevajati;
*) Kakor se čit» v koreniti kritiki, ki jo je o Kleinmayrovi literarni zgodovini priobči] gosp. Fr. Lovš ti k v „Ljublj. Zvona“ J. letn. 8. štev. str. 608— 809, je to balado uže prvič natisnil „Laibnoher Woohonblat(“ 1818.1. v 31. Štev. 24. d»4 julija meseca.	Pis.
tudi sem opomnil, da utegne biti še kaj nemških pesnij Koseskega v istih novinah itd. Hitro pbtler je poslal postrežni gospod Trstenjak zopet drugo tu ponatisneno romanco „Die Tanne auf Rauheneck“, natisneno tudi v novinah ,;Der Aufmerksame" štev. 51. 29. dnč aprila meseca 1820. 1. in podpisano kakor prejšnjo.
Ker je iz pisma umršega urednika „Letopisovega“ razvidno, da je meni pisati,,potni hst“ tema pesnima, a jaz bi rad bil podal njima kolikor toliko potrebnega „tolmača“, pisal sem po ukazu dr. vit. Bleiweisovem uljudnemu gospodu Trstenjaku, naj mi pošlje v interesu sl. „Matice Slovenske" kolikor moči natančno poročilo, od kod bi K o s e s k i bil vzel snovi obema tema pesnima? Tudi meni je velecenjeni gospod brzo odgovoril, piš6č:
„Velečestiti Gospodine!
Na Vaša vprašanja odgovorim, kolikor možem. Pesni Veselovi, našel sem v ,,Aufmerksatne“ slučajno, da je Johann Ve s s e l s Koseskim edno ista oseba, potrdili so mi štajersko-nemški pisatelji — Veselovi vrstniki, med katerimi edini Gott/ried Ritter von Leitner še živi.
Mislim, da je Vesel takrat več nemških pesnij zložil in v raznih nemških listih objavil. Je li se te pesni nahajate v „Laib. Wochenblatt“, ne vem, ker (ja nimam. Sujet za te pesni je brž ko ne vzel iz narodnih povestij — „Schloss- und Burgsagen“. Roseck je na Koroškem, za R a u h en e c k ne vim. Od Koseskega kol-legov živi na Štajerskem še edini Ž . . ., menda bi on vedel kaj povedati, naj se g. Dr. Bleitceis nanj obrne.
Obžalujem, da Vam ne morem po Vaši želji vstreči, in napotkov dati, kako bi uvedli te pesni in je izročili občinstvu. Utegnete v Ljubljani najti človeka z dobrim svetom. Zdravstvujste!
Ves Vaš
'Trstenjak.“
Stari trg 3. julija 1881.
To pismo visokofiestilega gospoda Trstenjaka sem bil poslal dr. Jan. vit. Bleiweisu. Malo dni potem me obišče blagi gospod sam, kakor sicer mnogokrat, in prinese soboj omenjano pismo. v Ni ga bila volja obračati se do nasvetovanega gospoda na Štajerskem, nego dejal mi je, da se obrne direktno na rodbino Koseskega. Ker sta bili pesni odločeni za konec „Letopisu“ 1881. 1. in je bilo v tem drugih opravil, dčla se je stvar začasno „ad acta“. Vendar je v tej dobi moral menda biti v Ljubljani sin Koseskega, kakor sved6či naslednje njegovo pismo, meni poslano v porabo, a pisano dr. Jan. vit. Blei-weisu. Za občinstvo zanimiva vsebina listu slove:
„Hochwohlgeborner Herr Ritter!
Kaum meh Gradiška mriickgekehrt beeile ich vlich, dus Euer Hochwohlgeboren bei meiner Amcesenheit in Laibach gegebene Ver-sprechen zu losen.
Der Vater sagte mir, dass, wenn er sich recht entsinne, das /ragliche Gedicht „Kurth von Roseck“ betitelt toar und dass die dar in erimhnte Bur g Roseck11 (Rožekarjev grad) dieselbe ist, die am Wallfahrtswege zum St. Valentin im Laibacher Kreise sich befindet.
Bei dieser Gelegenheit durchsuchte ich die BUcher und Schriften meines Vaters in der Hoffnung, noch andere uhnliche Gedichte zu finden, leider aber ohne Erfolg. Vielleicht wird es mir spdter einmal gelingen, ein gilnstigeres Resultat zu erzielen, wenn ich die Sache mit grosserer Musse werde vornehmen konnen.
Mit grosster Hochachtung verbleibe ich Euer Hochwohlgeboren
ergebenster Diener
Viktor Vessel.“
Gradiška 10. November 1881.
Dozdeva se mi, da omenjanima pesnima sedaj ni treba daljšega uvoda, in ker je slavni naš dr. Jan. vit. Bleiweis tak6 odločno želel, naj prideti obe pesni v „Letopis“, nadejati se je, da ji vzprejmo Sloveni z istim veseljem, kakor je upal plemeniti naš voditelj, kateremu bodi slaven in hvaležen spomin v narddu našem!
Pesni ste na tanko ponatisnem.
Die Tanne aul* Raulieneck.
K o m a n z e.
Wehe, wen das vvildo VVogen Wiister Liist zor Siindo ries, Zehrend Gift liat er gosogen,
Und der Riieher kommt gewiss. —
Solit ihr dort die stolzen Triimmer An den vfaldiimkriinzten H6h’n,
In des Abendgoldes Schimmer, Dicht mit Moos bewachsen stehnV Und den Thurm sich hoch erheben, Und die Tanno dicht und gross Ueber eeinor Miindiing schweben, Wo sie ans den Steinen sohoss? Dort, wo Raben, Kant/, und Etilen
In der lialb verfaH’nen Wand, MissgunBt briitend diister weilen, Eine Burg einst herrllch stand. Mit deni Herrn, der sie besessen, Mit dem kiihnon Warbonik, Komite weit sich Koinor messen, Nicht an Starke, »iclit an Gliick. Burgon, Reisige, Vasallen Thaton seinen Reichthum kund, Bine Gattin schiin vor allen Kranen auf dem Erdcnrund,
Die ihn niemahls noch betrubte, Die er aus der tiefstcn Brust,
Wie sein eigen Leben licbte,
VVar sein Stolz, war seino Lust. Freunde, die den Humpen leerten, Kinder liiipften um ilin her,
Und er vvunsehte nichts auf Erden, VVunschte keine Freudon mehr. —
Doch, sieh da das dunkle Walten,
Die verhangnissvolle Hand,
Eben glaubt' er s fest zu lialten,
Eben glaubt’ er’s — und es schwand. Drum erwarte liior nicht Freuden,
Bliiht dir auoli ein Krtinzehen Gliick; Denn mit doppelt selnveren Leiden Zahlst du deine Sclmld zuriiek.
Eine gottverhasste Liebe Sehlich sieh in der Gattin Brust,
Und sie nahrt die frevlen Triobe,
Nahrt sie mit geheimer Lust Und die wildon Flammon groifen Immor tiofer ihr in’s Horz,
Und wie sieh die Siinden liaufen, Miudert sieh der Keue Sehmerz. VViithende Begierden wogen Auf und ab in ihrcr Brust Und des Gifts, das sie gesi'gen,
Wird sie nimmer sieh bowusst.
Aehtot nicht dos edlon Gatten,
Achtet nioht der Kinder mehr,
Der Begierde dunkler Sehatton Floss um ihre Blicke her;
Liess sie alles Gliick vergessen,
VVas sie friiher froh genoss,
Alles was sie eh’ besessen,
Wie ein dunkler Traum zerfloss.
Und nur ihn will sie besitzen,
Will sieh ihm dein Buhlen weih’n,
Mag der Himmel Raehe blitzen,
Mag dio Holle, mag sio driiun. —
Mit dem giftgemischten Trunke Tritt sie vor den Gatten hin,
Und er trinkt, — und sieh’, der Fuuke Fiingt, gonossen kaum, zn gluh'n.
Und er sinkt zur Erde nieder,
Flammend wallt’s ihm durch’s Gebliit, Jammert, zuekt und jammert wieder, Kriimmt sieh sohmerzlinft und —versehied.
Sieh’ da fallt dor diehte Schleyor Von dem nachtumflorten Simi,
Und das gottverhassto Fctior Stirbt wie ausgeblasen hin;
Und sie sieht das Unerhorto.
Und erkennt den Skorpion,
Den sie tief im Busen niihrte,
Und der Holle giffgen Holm.
Und im vvild zerriss’nen Herzen Wiithet der Erynen Brnt,
Geisselt sie mit blufgen Sehmerzen, Mit der Reuo ganzer Gluth.
Und vergebens ali ihr Ringen,
Immer heisser gliiirt dor Sehmerz, Denn dio grausen Tiiohter sehlingen Immer fester sieh 11111's Herz.
Dunkle Dunstgestalten sclnveifen Links und reehts der \viisten Balin, Und aus ihren blufgen Streifen Grins’t sie das Bewusstseyn an. Nirgends Kuhe, nirgeuds Frieden,
Alles Flamme, alles Gluth,
Wo sie hinblickt, Eumeniden,
Wo sie hinblickt, Gift und Blut.
Ob durch Hallen und Gomaclier Stohnt ihr \Vehe, stohnt ihr Ach, Ueb’rall folgt der blut’go Riioher,
Das Gewissen, geissolnd naoh.
Sieh’, da sehien’s ihr vorzusehweben, Und sie steht, und dankt*) — und sprieht: VVas ich nah'm, — ja! vvill ieh geben, Blufger Schatteu zurno nicht!
Und vom hangenden Balkone Stiirzt sie in die Felsenkluft,
Und mit sehauerlichem Tone Todgericht ihr IJrtheil ruft:
Fort, durch Griiber solist du wallen, Furien folgen deiner Balin,
Und dor Reuo heisse Qualen Werden dir verzehrend nah’n.
Jahro vverden gch’11 und sohwinden, Bis du frey der oig’nen Last,
Bis du frey von deinen Siinden Dieli dem Born dos Lichtes nah’st. Wird einst auf des Thurmos Zinnen Sehatticht iiber dein Gebein,
Eine hohe Tanno griinen,
Mogst du dieli dor Losung frou’n; Denn, dem Wurm’, dor in der Wiege, Die aus ihr geformet, stohnt,
Wird die Maclit zum sieliern Sioge Uober deino Qual gegiiniit.
Und horch auf! - der Himmel drohnot, Und der Donner kraclit und kraeht, Und, — ein dreyfach Weh’ ertonet; Und sie steh’t in dunkler Naeht. — Nachtlieh wird sio ausgetriebon, Nachtlich zur orneuten Last,
Das verlorno Lebon liebon,
Muss begehren, was sio hasst.
*) Gotovo napačno tiskano namesto: denkt.
C.
Dort an jeuen lioehsten Zi>'uen,
Wenn die Geistorstunde schlagt,
Um die seliwero Schuld zu siiluien, Jammert 9ie, uud 'weint uiid klagt. \Venn dor dumpfe Ton sie \veokot, Steigt sie dort zur hoehston Wand, Dmoh don finsteru Haum sie streeket Weinend die ontfleisehto Hand,
Liisst die Klage dumpf crsohallen,
Jammornd bliekt sie himmelwarts, Und dio bittren Thriinon failon Gliihend auf ihr wundes Herz.
Zvvar dor Bivum ist aufgesehossen Aus dem modornden Ruin;
Docli den zarten Sprossen,
Wann und vvo zeigt er uns ilin?
Joh. Ve s s el.
Kurtli von Roseck.
B a 11 a d e.
Diircli sausenden Sturm mit ilammondem Blick Ritt Kurth auf dom seliiuimenden Iiappen;
Wohl flogen Wiildor und Bergo zuriiek,
Ihm nacli dio keuclienden Knappen.
Sein Roseck erreichet er sclmaubend vor VVutli, Und stiirmt durcli die einsamon Hallen.
Es \vallet, os siedet sein koohendos Blut,
Und FlUeho don Lippen entfallon.
„Ein Woib mieli zu liolincn, Verderbon und Tod! Wi!l deinen Stolz dir sehon bougon,
Und vvenn zu versinken dor Erdball droh’t Wenn Todto don Griiftcu ontstoigen!“
Und nimmt don gofiilleton Humpen zur Hand, Und schliirft naoh den gliihonden Funken,
Bis or vom Woin und vom Sohlaf iibermannt, Aufs ruliloso Lager gesunkon.
Er war boym Turnir auf doB Iierzogs Goheiss, Beym Wiidook mit allen den Knappon.
Er kampfte *) sich mutliig dor Tapforkeit Prois, Stach manolion Kiimpfer vom Rappon.
Und wie or tritt in don schimmerndon Saal,
Den jubelnd beym rausclionden Foste,
Ervvartond das kostlioho Nooktarmahl Durehjauohzten dio eiserneu Oiiste,
*) Zopet ožit tiskiirsk pogrošok, stati bi imolo: Erkiimpfto. C.
Bringt ihm Kuniguudens schone Gestalt Dcn Preis dos Turnires entgegen,
Und feurig ergroift ilin der Liebe Gewalt,
Und wilde Begierden sieli regen.
Und nicht ilin locket dor gold’ne Pokal,
Nieht stiumit er zum frohlieheu Tone;
Verliisst den freuderauBcheuden Saal,
Und sueht sie am holien Balkone.
Und stiirzt ihr zu Fiissen, und llehend er sprickt:
„Ick liebe Dicli schbnste der Scbdnen,
Ich liobe Dich, — mir es an Worten gebricht,
Dir alles so sagen zu konnen!“
Doeb sie auf ihn voli Veraebtung scbaut:
„Was nabrt ihr so frevelnde Triebe?
Ilir seyd ja — Herr Eitter, ihr seyd ja getraut, Envartet Verachtung nicht Liebe!“
Dem Stolzen das krachend zum Ohre dringt,
Er sammelt dio zogcrnden Mannen,
Nicht seiner mehr maohtig aufs Koss er sich sdmingt, Auf jagt er und wiithend von dannen.
Und will er aucli ruhen im Kammerlein,
Sein tobendes Blut will nicht schlafen,
Nicht kann ihm der Humpen, der gliihonde Wein,
Der Schlaf ihm nicht Ruhe verschaffen.
Und springet vom Lager von Zorne erhitzt.
Und furchtbar dio Worte crschallen :
„Und \venn der Gekreuzigte selbst dich beschiitzt,
Ich will es dir blutig bezahlen!“
Und eh’ noeli der Wiichter zum Morgen blies,
Sitzt er schon auf vviehorndem Rappen,
Jagt fort nach des Waldes Einsteruiss Mit allen Dienern und Knappon. —
Und Eunigunde nieht aliut die Gefahr,
Kommt ruhig die Strasso gefahren.
Und wird mit Entsetzen der Buben gewahr,
Dio spiihond im Hintergrund harren.
Und horch, sio stiirzen aus finstrer Schlucht,
Und drohon Vcrdorben und Rache;
Des Friiuleins Knechte ergrcifend die Flucht,
Verlassen dio zagende Schwache.
Und ihr wird so woh, und ihr wird so bang,
Errathet der Buben Beginnen,
Flieht eilig dou dunklen Wald entlaug,
Der drohonden Schmach zu entrinnen.
Doeh weh, docli weh’! nioht vveitov sic kann,
Sie stiirzt auf die Kniee behende,
Und zittert iind flelit zum Erbannen *) hinan,
Und faltet zum Himrnel die Iiiindo;
Und ibr (ioboth durch dio Liifte schaiit:
„Verzeih’ mir, o Herr! dio Siinden,
Errette mioh Vator aus wiider (iewalt,
O Vater, lass Rettung mich finden!“
Und wie sie da knie’t, und wie sie da tioh't,
Gibt er dem Rappen den Sporen,
Hart hinter ilir sclion der Schreckliohe steht,
Ein Sprung nooh, und sie ist verloren.
Sieh’, da entfallt ihm soin droliondes Schvvert,
Die Knappon mit Zittern os sehen,
Die blitzendo Spit/,e nach oben gekehrt,
Blieb es im Uestruppe stehen.
Und wie sicli der Rappo so biiumot und steigt,
Und niclit melir ist fort zu bewogen,
Und wie sieh der Ritter zum Sprungo neigt,
StUrzt er in den eigenen Degen.
Und kriimmt sich und sinkt, und sein Augo briclit;
Liisst storbend dio Worte nocli horen:
VVohl furchtbar, Gereehter! ist dein Oericlit,
O furchtbar — docli muss ich’s verehren!
Joh. Ve s s el.
*) Morebiti bi imelo stati: Er bar m or.	C.
Bibliografija Slovenska.
Slovensko knjigarstvo od i. januarja 1881. leta do 1. januarja 1882. leta.
Sestavil Ivan To m Si Is.
Štev. 1—147 glej v ,,Letopisu11 za 1869. leto 268—281. strani; štev. 148—243 v „Letopisu“ zn 1870. leto od 364—371. strani; štev. 244-351 v »Letopisu" za 1871. leto od 346—354 strani; štev. 352—589 v »Letopisu" za 1872. in 1873. leto od 280—301. strani; štev. 590—817 v „Letopisu“ za 1876. leto od 193—215 strani; štev. 818-925 v „Letopisu“ za 1877. leto od 324—335. strani; štev. 926—1124 v ,.Letopisu11 za 1878. leto od 192—213. strani; štev. 1125—1230 v „Letopisu“ za 1879. leto od 220—231. strani.
I.	Časopisi.
1363. Brencelj v lažnjivi obleki. V Ljubljani. Vrednik in založnik: Jakob Al 6 š o ve c. Tisk J. Blaznikov v Ljubljani. Letnik XIII. 1881. 4".
(Izhaja po jodonkrat na mesec.)
1364. Cerkveni glasbenik. Organ Cecilijinega društva v Ljubljani. Letnik IV. 1881. Z muzikalnimi prilogami. Odgovorni vrednik lista Janez Gnjezda. — Odgovorni vrednik muzikalnih prilog Anton Foerster. Zaloga Cecilijino društvo. — Tiska R. Milic 8°.
(Izhaja po enkrat na mesec. Vsaeemu listu je priložena muzikalna priloga obsegajoča po 4 str. 8°.)
1365. Cvetje z vrtov sv. Frančiška. Mesečni list za verno slovensko ljudstvo, zlasti za ude tretjega reda sv. Frančiška. S posebnim blagoslovom Nj. svetosti papeža Leona XIII., Nj. ekscelencije kneza nadškofa goriškega in prečast. generalnega ministra celega frančiškanskega reda vrejuje in izdaja P. Evstaliij Ozimek, mašnik frančiškanskega reda na Kostanjevici. V Gorici. H Marijanska Tiskarnica. 1881. Letnik II. 8°.
(Izhaja vsak mesec po jedenkrat v zvezkih po dve poli.)
1366. Edinost. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. Lastnik, društvo „Edinost“. — lzdatelj in odgo-
Lotopia 1881.	14
vorni vrednik: Anton Šlunder, Ivan Primošič; pozneje Josip Milanič. Tisk F. Huala v Trstu. Tečaj VI. 1881.
(Izhaja vsako sredo na celej poli.)
1307. Gospodarski list, Glasilo c. kr. kmetijskega društva v Gorici. Odgovorni urednik g. Klobučar.
(Začel jo izhajati dno 15. julija.)
1368. Kres. Leposloven in znanstven list. Sodelovanjem prof. dr. Greg-. Kreka in župn. Dav. Trstenjaka vreduje dr. Jakob Sket, c. k. gimn. prof. v Celovci. V Celovci. Tiska in založuje tiskarna družbe sv. Mohora, 1881. Leto
I.	8°.
Izhaja vsak mesec po jedenkrat v snopičih po 3 polo.)
1369. Ljubljanski Zvon. Leposloven in znanstven list. Izdajatelji: Janko Kersnik, Fr. Levec, dr. Ivan Tavčar. — Odgovorni urednik: Fr. Levec. Leto I. 1881. V Ljubljani. Tiska „Narodna tiskarnica“. 8°.
(Izhaja štiri polo obsežen po jodcn pot na mesec.)
1370. Novice, gospodarske, obrtniške in narodne. V Ljubljani. Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki. Odgovorni vrednik Alojzi Majer. Tečaj XXXIX. 1881. 4°.
(Izhajajo vsako sredo.)
1371. Popotnik. List za šolo in dom. II. leto. Založnik M. Bolgar, urednik J. Lopan. Tiskar Jan. Rakuš v Celji. 1881. 8°.
(Izhaja 10. in 25. dan vsaccga meseca.)
1372. Slovenec. Političen list za slovenski narod. Letnik IX. 1881. Fol. V Ljubljani. Izdajatelj in odgovorni vrednik Filip Haderlapl Tiskali Jož. Blaznikovi nasledniki.
(Izhaja po trikrat na teden: v torok, četrtek in soboto.)
1373. Slovenska čebela. Družbeni list za prijatelje čebelarstva po Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem. Izdajatelj „čebelarsko društvo*'. Odgovorni vrednik J Jerič. V Ljubljani. Tečaj IX. 1881. 8°. Tiskala Klein in Kovač.
1374. Slovenski Gospodar. List ljudstvu v poduk. Izdajatelj i» založnik tiskovno katol. društvo v Mariboru. Odgovorni urednik Dr. Lavo slav Gregorec. — V Mariboru. Tečaj XV. 1881. 4°. — Tisk Janez Leon-a v Mariboru.
(Izhaja vsak četrtek v tednu.)
Slovenski Gospodar ima po dvo prilogi in sicor: 1) Uospodarstvena priloga. Priložena od Staj. kmetijske družbe. 2) Cerkvena priloga. Priložena oa katol.
tiskovnega društva.
1375. Slovenski Narod. V Ljubljani. Fol. XIV. leto, 1881. Izdajatelj in urednik Maks o Armič. Lastnina in tisk „Mrodne tiskarne".
(Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dnevo po praznikih.)
1376. Slovenski Pramilc. Izdaja in ureduje dr. Alf Mo seli 6. Tiska „Narodna tiskarna" v Ljubljani. Leto I. 1881. 8". 384 str.
(Izhaja vsak mesec na 2 polah.)
1377. Slovenski prijatelj. Odgovorni izdajatelj in vrednik Andrej Einspieler, knezoškofijski duhovni svetovalec, katehet in učitelj na ces. kralj, viši realki v Celovcu. — Leto 1881. XXX. tečaj.
(Izhaja po jedenkrat v mesecu).
1378. Soča. (Političen list.) Izdajatelj in odgovorni urednik:
F.	P o d g o r ni k. — Tiska': „Hilarijanska tiskarna*4 v Gorici. Tečaj XI. Fol. 1881.
(Izhaja vsak petek.)
1379. Stenograf Jugoslovanski. Tečaj IV. Ureduje in izdava prof. Anton* Bezenšek v Sofiji.
(Donaša slovenske, hrvatsko-srbske in bolgarske pesni in članke.)
1380. Sola. Glasilo Goriških učiteljev. V. Cernic, založnik. — Hilarijanska tiskarnica v Gorici. Leto II. 1881. 8°.
(Izhaja v zvezkih vsako četrtletje.)
1381. Učiteljski Tovariš. List za šolo in dom. Tečaj XXI. 1881. Odgovorni urednik: Matej Močnik, učitelj v T. mestni ljudski šoli v Ljubljani. — Natisnil in založil Rudolf Milic. 8ft.
(Izhaja 1. in 16. dne vsaccga meseca.)
1382. Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Uredil in založil Ivan Tomšič, učitelj na c. kr. vadnici v Ljubljani. Jedenajsti tečaj, 1881. 8°. 192 str. V Ljubljani. Tiskala Klein in Kovač (Eger).
(Izhaja po jedenkrat v mesecu.)
1383. Zgodnja Danica. Ivatolišk cerkven list. Odgovorni vrednik: Luka Jeran. V Ljubljani, 1881. XXXIV. tečaj. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznikovi nasledniki 4".
(Izhaja vsak petek na colej poli.)
1384. Laibacher Diocesanblatt. 1881. 4°. Izdajatelj in urednik: Martin Pogačar. Tisk »Narodne tiskarne" v Ljubljani.
(List ima nemške, latinske in slovensko sestavke.)
II.	Društvena dela.
Čitalnica narodna v Ljubljani.
1385. Letopis narodne čitalnice v Ljubljani začetkom leta 1881. Založila čitalnica. Tisk J. Blaznikovih naslednikov v Ljubljani. 8°. 31 str.
Dramatično društvo v Ljubljani.
1386. Slovenska Talija. Zbirka dramatičnih del in iger. Na svetlo daje dramatično društvo v Ljubljani.
48. V e z e k. Tonica. Drama v treh dejanjih. Spisal Božidar Korner, poslovenil S vi to slav Pintar, stud. phil. 69 str. — Št! Igra v dveh dejanjih. V francoščini spisal E. Scribe, poslovenil Val. Mandelc. 79 str. — Blaznica v prvem nadstropji. Vesela igra v enem dejanji, ("leski spisal F. F. Šamberk, poslovenil Josip S tarč. 31 str. — Ali plavaj ali utoni! V italijanščini spisal Leo <li Castelnuovo, poslovenil P. 42 str. — V Ljubljani. Natisnila „Narodna tiskarna1'. 1880. 12"10- (Cena 1 gld.)
49. Vez ek. Zmešnjava na zmešnj&vo. Burka v petili dejanjih. Spisal A. Kotzebue, preložil J o s. C i m-p e rman. 115 str. — Štempihar mlajši. Gl uma v jednem dejanji. Spisal G. Belly, preložil V. Eržen. 39 str.
— Izb ir alka. Vesela igra v treh dejanjih s petjem. Spisala Kosta Trifkovič, preložil Viktor Eržen. 71 str.
— Tajnikovo poročilo o društvenem letu 1879/80., čitano v občnem zboru »Dramatičnega društva" dne 24. oktobra
1880.	9 str. — V Ljubljani. Natisnila »Narodna tiskarna".
1880.	I2m0- (Cena 1 gl.).
Društvo v pomoč bolnikom in za oskrbljevanje v Ljubljani.
1387. Letno poročilo društva v pomoč bolnikov in za oskrbljevanje v Ljubljani za petnajsto društveno leto 1880. 8°.
V	Ljubljani. Tiskala Klein in Kovač (Eger). Založilo društveno vodstvo. 16 str.
Matloa Slovenska.
1388. Letopis Matice Slovenske za leto 1881. Vredil dr. Janez vitez Bleiweis-Trsteniški. Z urednikovo podobo. Založila in na svitlo dala Matica Slovenska. V Ljubljani. Natisnili Blaznikovi nasledniki. 1881. 8°.
Obs o g: 1. Dr. Janezu Bloivveisu. 2. Rudolfi Habsburški in dežel:* Kranjska. Zgodovinska študija; spisal P. pl. Radics. J5. Lesingova in Sekspirova sodba o Židih. Spisal prof. .lanko Pajk. 4. Nostor in ustanovljenje ruske države. Spisal Ivan Vorhovec 5. Starost Slovanov v Evropi. Spisal' J. Suman. (i. Staroslovansko prašanje. Spisal .1. Su m a n. 7. Nokibo. Zgodovinski romantičen obraz. Spisal L. Gorenjec. 8. Ujetnika v Kavkazu. Povest. V francoščini spisal Xavier de Maistre. Prosto prevel Fr. Or tli a bor. 9. Petru s Paulus Vergerius in njegovo sodolovaujo pri Ti'ubarjevein prelaganji sv. pisma. Spisal prof. Fr. Hubad 10. Običaji slovanski. Spisal prof. Fran Hubad. lly. Car Aleksander II. in ruski pesnik Zlikovski. Spisal J. Navratil. 1‘2. Črtice o gospodarstvenih razmerah Zjedinjenih držav. Spisal Ivan Ver h o ve o. 13. Sava. Zemljepisen obrazec, spisal Davorin Valenčak. 14. Donesek zgodovini slovenskega knjigoznanstva. Spisal Gašpar Križnik.
213
15. Dve nemški pesni Koseskega. Poroča Jos. C im p orni a 11. 16. Bibliografija slovenska. Sestavil Ivan Tomšič. 17. Poročilo o delovanji „Matiee Slovonske'1 v Ljubljani od 1. januarja do 31. decembra 1881. 1.
1389. Slovenska Slovnica po Miklošičevi primerjalni. Spisal J. Šum a 11. Založila in na svetlo dala Matica Slovenska. V Ljubljani. Natisnili J. Blaznikovi nasledniki 1881. 8°. 381 'str.
1390. Geometrija za učiteljišča. Po Močnikovi sestavil L. Lavtar, c. kr. profesor na učiteljišči v Mariboru. Založila in na svitlo dala Matica Slovenska. V Ljubljani. Natisnili J. Blaznikovi nasledniki. 1881. 8°.
1391. Prirodopis živalstva s podobami. Za spodnje razrede srednjih šol. Izdelal Dr. Alojzij Pokorny, poslovenil Fran Erjavec, profesor na c. kr. višji realki v Gorici. Tretje, po 15. nemškem povsem predelano izdanje s 522 podobami. Založila in na svetlo dala Matica Slovenska v Ljubljani 1881. Natisnil Henrik Mercy v Pragi. 8°. 290 str.
1392. Oko in Vid. Spisal J. Žnidaršič. Založila in na svetlo dala Matica Slovenska. V Ljubljani. Natisnili Blaznikovi nasledniki. 1880. 8°. 106 str.
(V lanjski bibliografiji po naključji izpuščeno.)
1393. Vodilo človeške somatologije za učiteljišča in više šole. Spisal dr. Janez N. Woldrich. Po četrtem nemškem natisu.
(Pripravlja se za natis.)
Marljna bratovščina v Ljubljani.
1394. Letno sporočilo Marijne bratovščine v Ljubljani na koncu leta 1880. V Ljubljani. Založilo društvo Marijne bratovščine. Tisk Miličev. 8n. 15 str.
Katoliška družba za Kranjsko.
1395. Pogledi na uni svet. Spisal Dr. Konrad Martin, škof pa-derbornski. Poslovenil P. Hrisogon Maj ar. V Ljubljani. Založila in na svitlo dala kat. družba za Kranjsko. Natisnila Klein in Kovač (Eger.) 1881. 8°. 113 str.
Družba st. DDohora v Celovcu.
(25.084 udov.)
1396. Koledar družbe sv. Moliora za navadno leto 1882. Na svitlo dala družba sv. Moliora v Celovcu 8°. 160 + 80 str.
Iz obsega: Njega cesarski in kraljevi visokosti svitlemu cesarjeviču nadvojvodi Rudolfu in uje kraljevi svitlosti prinoesinji Štefaniji v Njiju slavnostni poroki dne 10. majnika 1881. leta; zložil J ož. Cimperman. — Valentin Wiory, knez in škof Kerški; /ivotopis. — Najdenček. Povest, spisal A. Koder. — Med hribovci. Spisal Iv. Ver-h o v e c. — Gospodarji, varujte se škode od novih zemljiških knjig!
Spisal dr. Fr. Sk. — Spomin na lionctke. Spisal Fr. R. — Kratek poduk o pošti in želoznici. Spisal Anton Koder. — Potres. Spisal Ivan Verhovec, — Za kratek čas. Spisal Pivčaniu. — Domovini. Pesen; zložil X.
1397. Slovenski Goffine ali razlaganje cerkvenega leta. Predelal Lambert Ferčnik, dekan v Žabnicah. Na svitlo dala družba sv. Moliora v Celovcu. Z dovoljenjem vis. č, Ker-škega knezoškofijstva. IV. snopič. 1881. Natisnila tiskar-nica družbe sv. Moliora v Celovcu. 8". XV l; 609—928 str.
1398. Občna zgodovina za slovensko ljudstvo. Spisal Josip Stare, kr. profesor više realke v Zagrebu. Izdala in založila družba sv. Moliora v Celovcu. Vlil. snopič. 1881. Natisnila tiskarnica družbe sv. Moliora v Celovcu 8". 481—640 str.
1399. Naše škodljive živali v podobi in besedi. Opisal Fr. Erjavec, profesor v Gorici. Na svitlo dala in založila družba sv. Moliora v Celovcu. II. snopič. 1881. Natisnila tiskarnica družbe sv. Moliora v Celovcu. 8°. 113—224 str.
1400. Dr. Ignacij Knoblehar, apostoljski provikar v osrednjej Afriki. Za slovensko ljudstvo spisal Fr. Jaroslav. Izdala družba sv. Moliora v Celovcu. Z dovoljenjem vi-sokočastit. Kerškega knezoškofljstva. 1881. Natisnila tiskarnica družbe sv. Moliora v Celovcu. 8". 96 str.
140J. Hoja za Marijo Devico ali posnemanje njenih čednost. Po P. Sebastijanu Zajler-ju, premonstratencu iiosnel B. Bartol, duhoven. Na svitlo dala družba sv. Moliora v Celovcu. Z dovoljenjem visokočastit. Kerškega knezoško-fijstva 1881. Natisnila tiskarnica družbe sv. Moliora v Celovcu. 8". 220 str.
C. br. kmetijska drnžba v Ljubljani.
1402. Naznanila. Na svetlo dala c. k. kmetijska družba na Kranjskem. Letnik 1880. V Ljubljani. Založila kmetijska družba Kranjska. — Tisk Blaznikov. 1880. 8".
Obsog: Poročilo v občnem zboru c. k. družbe kmotijske dne 24. novembra 1880. — Poročilo o delovanji centralnega odbora od poslednjega rednega občnega zbora dne 2!). januarja 1879 do dne 1. novembra 1880. — Dodatek I. O pridelovanji dobelega pitanega kostanja. — Dodatek II. Pripomočki za pomnoženje govoje živine, nasvetovani od sl. c. k. ininisterstva kmetijstva. — Dodatek III. Kaj eksekutorji pri iz-tirjevanji davkov no smejo zarubiti kmetovalcem in obrtnikom.
III. Državni zakonik.
1403. Deželni zakonik za vojvodstvo Kranjsko. 4°. V Ljubljani. Leto 1881. Natisnila Klein in Kovač (Eger.)
1404. Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Na Dunaju. Tz ees. kr. dvorne in državne ti-skarnice. 4°. Leto 1881.
IT. Pravoznanska ln državoznanska dola.
1405. Obravnave deželnega zbora Kranjskega v Ljubljani oil 24. septembra do 22. oktobra 1. 1881. (Po stenografičnih zapisnikih), 21. zvezek. V Ljubljani 1881. 4°. Vlil, XL, XL. 280, 621 strani.
V. Jezikoslovje.
1406. Jezičnih. A. Jožef Žemlja, — B. Bernard Tomšič. — C. France Malavašič. — D. Dr. Simon Klančnik. — E. T)r. Jožef Rogač. — F. Janez Bonač. — G. Matevž Lotrič. —
H.	Leon Engelman Nožarjev. — I. France Svetličič. Spisal J. Marn. XIX. Leto. V Ljubljani. Natisnil in založil Rudolf Milic. 1881. 8°. 62 str. (Cena 60 kr.)
1407. Zgodovina slovenskega slovstva. Spisal in založil Julij pl. K le i n m a y r, c. kr. profesor v Kopru. 1881. Natisnila tiskarnica sv. Mohora v Celovcu. 8°. 226 str. (Cena 1 gl. 20 kr.)
VI. Lepoznanstvo.
1408. Izbrane narodne srbske pesni z dodatkom iz smrti Smail — A ge Čengiča. S srbsko slovnico, slovenskim tolmačenjem, rečnikoni tujih besed in cirilsko abecedo, priredil Janko Pajk, c. kr. profesor. Drugi pomnoženi natis. V Ljubljani. Založila in izdala Klein in Kovač, knjigotis-karja. 1881. 12". 131 str. (Cena 40 kr.)
1409. Prestave najlepših himen sv. cerkve II. del. Poslovenil J. Bilc. (Ponatis iz „Zgod. Danice".) Z vikšim dovoljenjem. V Ljubljani. Založil L. Jeran. — Na prodaj v katoliški bukvami. Tisk J. Blaznikovih naslednikov. 8°. 66 str. (Cena 30 kr.)
1410. Tisoč in ena noč. Pravljice iz jutrovili dežel. Za slovensko ljudstvo priredil L. Haderlap. (9 zvezkov.) Novomesto 1881. Tiskal in založil J. Krajec. 8°.
(Do zdaj jo izišlo v vsem skupaj 18 zvezkov to knjigo.)
1411. Zbirka štirih na slovenski jezik preloženih povestij. V. Eržen. „Narodna tiskarna'4 v Ljubljani. 1881. 12°. 45 str. Založil izdajatelj. (Cena 15 kr.)
Vsebina: Osveta; — Naib in Gusmala; — Moj prijatelj Were-styeski; — Mati Alfonza.
1412. Spisi Krištof Šmida. S podobami. III. zvezek. Pridni Janezek in Hudobni Mihec. Poslovenil P. Florentin Hrovat. V Novomestu 1881. Tiskal in založil J. Krajec. 8". 199 str.
1413. Mladi mniotur. Povest. Spisal Krištof Šmid, poslovenil P. Adolf Mayr. V Ljubljani. Tisk in založba J. Blaz-
nikovih naslednikov, 1881. (Z eno podobo.) 12°. 82 str. (Gena 15 kr.)
14M. V spomin petindvajsetletnice obrtnijskega podpornega društva v Ljubljani 17. dne julija meseca 1881. leta. Zložil J o s. Cimperman. Tiskala »Narodna tiskarna11 v Ljubljani. 4". 1 str.
(Slavnostna pesen.)
1415. Najdenček ali pravični se tudi živine usmili. Prevedeno iz nemškega. Založil J. Giontini. Tiskal Kleinmayr et Bamberg. 8". 93 str. (Cena 20 kr.)
14lfi. J)ve čudapolni pravljici za slovenski narod povedani. I. Peter Krunov, rešitelj treh zakletih vitezov. — II. Okam-njenci na Blanskem gradu. Drugi popravljeni natis. Založil .7. Giontini. Tiskal Kleinmayr et Bamberg. 8°. 30 str. (Cena 20 kr.)
1417. Vrtomirov prstan ali zmaj v Bistriški dolini. Ljudska pravljica iz preteklili časov. Zapisal Jakob Alešovec. Drugi predelani natis. Založil J. Giontini. Natisnil Bamberg et Kleinma.vr. 8". 80 str. (Cena 20 kr.)
1418. RepoHev, duh v KrkonoSkih gorah. Pravljica, nemški spisal J. K. A. Musaus. Tretji popravljeni natis. Založil J. Giontini. Natisnil Bamberg et, Kleinmayr. 8°. 107 str. (Cena 20 kr.)
1419. Cesarjevič Rudolf, nastolnik avstrijski. Na slavo poroke Nj. c. in k. visokosti cesarjeviča Rudolfa. Spisal Ivan Tomšič, učitelj na c. k. vadnici v Ljubljani. — Na Du-naji. Natisnil in založil Karl Rauch, 1881. 12°. 20 str.
1420. Ječar jeva hči ali ubeg nedolžnikov iz državne ječe v Benetkah. Pripovedba izvirnik W. Frey-a. Poleg nemškega prosto poslovenil Ivan Urban ec. Natisnil in založil W. Blanke v Ptuju. 12°. 50 st)1.
VIT. Šolske knjige.
1421. Občna zgodovina. Spisal in založil Janez Jesenko. Tretji del: Novi vek. V Ljubljani. Natisnila »Narodna tiskarna1*. 1881. 8°. 224 str. (Cena 80 kr.)
1422. Cvetnik. Berilo za slovensko mladino. Uredil Anton Janežič. Četrti popravljeni natis oskrbel dr. Jakob Sket. Prvi del. V Celovci, 1881. Natisnila in založila tiskarna družbe sv. Moliora. 8". 174 str.
1423. Slovensko berilo za osmi gimnazijski razred. Izdal dr. Fr. Miklošič. Druga nekoliko predelana izdaja. Vredil J. Navratil. Odobrilo vis. c. kr. ministerstvo za bogočastje in uk. Na Dunaji 1881. Založil Karol Graeser. V Brnu
natisnila c. kr. dvorska tiskarna Fr. Winiker in Schick-hardt. 8°. 146 str. (Cena 72 kr.)
1424. Liturgika ali sveti obredi pri vnanji službi božji. Za gim-nazijalno, realno in sploh odrastlo mladost. Spisal Anton Lesar, bivši profesor na c. k. veliki realki v Ljubljani. Drugi popravljeni natis. 1. del. Potrdilo visokočastito ljubljansko škofijstvo. V Ljubljani 1881. 8°. 194 str. Tiskala in založila Ig. pl. Kleinmayr et. Fed. Bamberg. (Cena 1 gld.).
1425. Prvi poduk. Navod za podučevanje na najnižji stopinji narodne šole z ozirom na Razinger-Žumerjev Abecednik za slovenske ljudske šole. Sestavil Ivan Lapajne, ravnatelj meščanskej šoli v Krškem. V Ljubljani 1882. Založila in tiskala Ig. pl. Kleinmayr et Fed. Bamberg. 8°. 116 str. (Cena 60 kr.)
1426. Spisje v ljudski šoli. Četrtega popravljenega in po učnih črtežih vredjenega natisa. Spisal Andrej Praprotnik. Velja zvezano v platnenem hrbtu 32 kr. V Ljubljani, 1881. Založil ter prodaja Matija Gerber, bukvovez. Natisnil R. Milic. 8°. 145 str.
1427. Nazorni nauk za slovensko mladino. Obsega 30 barvanih tabel na debelem papirji se 380 podobami. Po slovensko razjasnil Ivan Tomšič, učitelj na c. k. vadnici v Ljubljani. Prva knjiga. V Ljubljani, 1882. V založbi in na prodaj pri Jan. Giontini-ju, bukvarji. Drugi natis. (Cena 3 gl. 50 ki'.)
1428. Tretje berilo za ljudske šole. Drugo, nepremenjeno iz dan j e. Velja vezano s platnenim hrbtom 40 kr. Na Dunaji. V ces. kr. založbi šolskih knjig. Natisnil Karel Gorišek na Dunaji. 1881. 8°. 268 str.
1429. Drugo Berilo in slovnica za ljudske šole. Tretje, pregledano izdan j e. Velja vezano s platnenim hrbtom 35 kr. Na Dunaji. V ces. kr. založbi šolskih knjig. Natisnil Karel Gorišek na Dunaji. 1882. 8n. 223 str.
1430. Musilove pisanke s slovenskim tekstom in raznimi zgodovinskimi podobami. Izdal Ed. Musil na Dunaji.
1431. Perva nemška slovnica za ljudske šole. Na Dunaji. V ces. kr. založbi šolskih knjig. 1881. 8°. 172 str. (Cena 26 kr.)
1432. Perva raSunica za slovenske ljudske šole. Spisal dr. vitez Fr. Močnik. Števila od 1. do 20. Tretji natis. Na Dunaji. V ces. k. založbi šolskih knjig. 1881. 8". 40 str. Natisnil Karel Gorišek na Dunaji.
1433. Druga računica za slovenske ljudske šole. Spisal dr. vitez Fr. Močnik. Računanje se številkami do 100. Početno računanje z drobci. Kako se izračuni cena kake stvari.
Osmi natis. Na Dunaji. V c. k. založbi šolskih knjig. 1881, 8°. 67 str. Natisnil Karel Gorišek na Dunaji.
1434. Tretja računica za slovenske ljudske šole. Spisal dr. vitez Fr. Močnik. Računanje sfe številkami do 1000 in do tisočim Sklepovni računi. Peti, pregledani natis. Velja v mehkih platnicah 15 kr. Na Dunaji. V c. kr. zalogi šolskih bukev. 1881. Natisnil Karel Gorišek na Dunaji. 8U. 59 str.
1435. Ceterta računica za slovenske ljudske šole. Spisal dr. vitez Fr. Močnik. Računanje s celimi števili in desetinskimi drobci; z mnogoimenimi števili in navadnimi drobci. Šesti natis. Na Dunaji. V c. k. založbi šolskih knjig. 1881. 8U. 84 str. Natisnil Karel Gorišek na Dunaji.
Vil J. Šolska poročila.
1436. Letno sporočilo čveterorazredne deške ljudske šole v Novo-mestu. 1880—81. V lastnej zalogi. Natisnil J. Krajec v Novomestu. 8°. 10 str.
1437. Letno sporočilo javne štirirazredne ljudske šole v Kranji 1881. Založila štirirazredna ljudska šola v Kranji. Tiskal J. R. Milic v Ljubljani. 8°. 12 str.
1438. Razredba učencev in učenelc čveterorazredne ljudske šole v Staremtrgu poleg Loža koncem šolskega leta 1881. — Založila čveterorazredna ljudska šola v Staremtrgu p. Loža. Tiskal J. R. Milic v Ljubljani. 8°. 15 str.
(lina spis: Beseda starišem in otrokom; spisal V. Zvagen.
1439. Razverstitev učencev čveterorazredne deške ljudske šole v Loki koncem šolskega leta 1880/81. Založil krajni šolski svet v Loki. Natisnil J. R. Milic v Ljubljani. 8°. 7 str.
1440. Razredba učenk v dekliški ljudski šoli pri č. ('. G. G. Ur-šulinaricah v Škofji Loki 1881. Založil nunski samostan v Škofji Loki. Natisnil J. R. Milic v Ljubljani. 8°. 12 str.
1441. Letno poročilo I. mestne peterorazredne deške ljudske šole v Ljubljani. 1881. 8°.
(Nemško - slovensko.)
1442. Letno poročilo II. mestne peterorazredne deške ljudske šole v Ljubljani. 1881. 8°. 15 str.
(Nemško - slovensko.)
IX.	Molitevne in poučne knjige.
1443.	Razlaganje so. rožnega venca za vse dni meseca maja, z dodatkom navadnih molitev, devetdnevnice, tridnevnice,
m
in nekterili pesmi. Poslovenil, predelal, pomnožil P. Hri-zogon M. Po dovoljenji višili. Celovec, 1881. Natisnila tiskarna družbe sv. Mohora. 1(5°. 230 str.
14*14. Marijin Mesec ali Šmarnice za leto 1881. Na svitlo dal častivee Marije v Ljubljani. V Ljubljani. Založil pisatelj.
—	Tiskala »Narodna tiskarna14 v Ljubljani. 1881. 12H. 351 str.
1445. Lurška Mati Božja. Francoski spisal Henrik Lassere, ki je zavoljo te knjige dobil polivalo in blagoslov od svetega očeta papeža Pija IX. Poslovenil Franjo Marešič. Z dovoljenjem visokočastitega Ljubljanskega knezoškofij-stva. V Ljubljani. Samozaložba. — Tisk Klein in Kovačev. 1881. 8°. 272 str. (Cena 1 gld. 20 kr.)
14*1 H.	Božja pot k sv. Joštu ali Češenje sv. Jošta, spoznavavca
in puščavnika, in obiskovanje sv. šteng na gori sv. Jošta v fari sv. Martina pri Kranji na Gorenjskem z ozirom na božjo pot k sv. Joštu na Kumu na Dolenjskem. (Večjidel po starih nemških bukvicah, ki so bile leta 1760 z dovoljenjem visoke duhovske gosposke natisnjene.) Drugi natis. V Ljubljani. Samozaložba. — Natisnila Klein in Kovač. 1881. 12". 48 str.
1447. Vijolice bratom in sestram družbe vednega češenja svetega Jožefa nabral Janez Volčič, duhoven Ljubljanske ško-lije. Z dovoljenjem visokočastitega Ljubljanskega knezo-škofijstva. V Ljubljani. Prodaja založnik Matija Gerber. Natisnil R. Milic. 16°. 572 str.
1448. Spomin svetega misijona. Z dovoljenjem visokočastitega ljubljanskega škofijstva 18. avgusta 1868. V Ljubljani. Natisnila Klein in Kovač (Eger). Založila Ana Valjavec. 1881. 12°. 16 str.
1440.	Pustite te male k meni, ker njih je nebeško kraljestvo! Kratke molitvice pobožnih otrok. Nabral Janez Volčič, duhoven ljubljanske škofije. V Ljubljani. Založil M. Gerber. 1881. 16°. 205 str. (Cena 40 kr.)
1450. Marijin mesec ali Šmarnice za leto 1881. Na svitlo dal častivee Marijin, založil pisatelj, tiskala »Narodna tiskarna44 v Ljubljani 1881. 16°. 351 str.
1451. Bukvice polne molitev in lepih naukov za manjšo in večo mladost, kakor tudi zavodraščene ljudi. Poleg nemških bukvic P. Egidija Jajsa. Šesti natis. V Ljubljani, 1881. Prodaja J. Giontini. 16". 334 str.
1452. Trojna božja pot: s svetimi stopnjicami na Kranjskem. Vredil Anton Žlogar, duhoven ljubljanske škofije. Z dovoljenjem vis. častitega škofijstva. V Ljubljani. Založila katoliška bukvama. — Tisk ,T. Blaznikovih naslednikov. 1881. 8". 72 str. (Cena 30 kr.)
1453. Zaveza Marijnc ljubezni ali velika bratovšina prečastite Device Marije, pomočnice kristjanov in Matere Božje previdnosti. — Tisk Blaznikov v Ljubljani. 12". 4 str.
1454. Djanje sv. Detinstva. V poduk malim in odraščenim. II. zvezek. V Ljubljani. Tisk J. Blaznikovili naslednikov. 1881. 16°.
1455. Pas svetega Jožefa in sedem nedelj svetemu Jožefu posvečenih. Spisal Janez Volčič, duhoven Ljubljanske škofije. Z dovolj, vis. čast. Ljublj. knezoškofijstva. Novomestu. 1881. Tiskal in založil J. Krajec. 16°. 182 str.
1456. Sveto leto s kratkim podukom, dotičnimi molitvami in z bogatim sostavkom vsak čas lahko zadobljivih odpustkov. Sostavil dr. Anton Jarc, predsednik katoliške družbe; na svitlo dala ravno ta družba o začetku svetega leta .1881. Z dovoljenjem visokočastitega Ljubljanskega knezoškofijstva. V Ljubljani, 1881. Založila in prodaja katoliška bukvama. — Tisk Miličev v Ljubljani. 32". 127 str. (Cena 20 kr.)
1457. Spovednik in njegova služba. Spisal Franc Kosec, župnik v Truškah. Založil pisatelj. Tiskal Franc Hvala v Terstu.
1881.	8". 304 str. (Cena l' gl. 20 kr.)
1458. Nauk za pervo spoved. Sestavil Simon Zupan, katehet. Z dovoljenjem visokočastitega Ljublj. knezoškofijstva. V Ljubljani, 1881. Lastna založba. — Prodaja katol. bukvama. Tisk Miličev. 16°. 31 str. (Cena 10 kr.)
1459. Župnija in božja pot- Device Marije v Puščavi. Krajepisno-zgodovinske črtice. (Ponatis iz „Slov. Gospodarja11). V Mariboru 1881. Založil župnijski urad v Puščavi. — Tiskal Janez Leon. Mala 8°. 20 str.
1460. Parstirski list knezoškofa ljubljanskega Janeza Krizo-stoma. Tisk »Narodne tiskarne11. Samozaložba. V Ljubljani 188.1. 4°. 5 strani.
1461. Pastirski list A n d r e j a n a d š k o f a G o r i š k e g a. Založila nadškofija. Hilarijanska tiskaruica v Gorici. 1881. 4" 4 str.
1462. Pastirski list Jurija, škofa tržaško - koperskega. Tisk sinov K. Amati v Trstu. 1881. 4". 4 str.
1463. Pastirski list Jakoba Maksimiljana, kneza in škofa lavantinskega. Tisk J. Leona v Mariboru 1881. 4°. 7 str.
X.	Različna <lela.
1464. Trtna uš. Poljudno razlaganje o tem, kakšne lastnosti ima in kako živi ovi najnevarnejši sovražnik vinske trte in kaj moramo storiti v obrambo zoper ta mrčes. Spisal Arminij Goethe, ravnatelj deželne in vinorejske šole
pri Mariboru. Izdalo štajersko društvo za omikanje ljudstva v Gradci. Z dvema tablicama barvanih podob. Zaloga društvena. V Gradci natisnil Levkam-Josefsthal 1.881. 8°. 16 str.
1465. Štefan Modrinjak. Spisal Božidar Flegerič. Založil Maks Robič, v Celovcu. Tiskala družba sv. Mohora. 1881. 8". 16 str.
1466. Slavnostni (/ovor pri svečanosti Štefana Modrinjaka. Govoril Božidar Raič v Dravskem Središči na 25. den meseca septembra 1881. »Narodna tiskarna1* v Ljubljani. Založil B. Raič. 4°. 8 str.
(Ponatis iz »Slovenskega Naroda".)
1467. Pravila prvega kranjskega obrtnega društva v Ljubljani z društvenim sedežem v Ljubljani. 8°. 4 str. Tiskala Klein in Kovač.
1468. Pravila za kmetsko posojilnico ljubljanske okolice.
V	Ljubljani 1881. 8°. 11 str. Natisnila „Narodna tiskarna11. Založil osnovalni odbor.
1469. Pravila in službeni red prostovoljne požarne brambe v Kranji. Lastna založba društva. Ljubljana. Natisnila Klein in Kovač (Eger.) 1881. 8°. 14 str.
1470. Peto računsko poročilo družbe sv. Vincencija v Ljubljani za čas od 24. aprila 1880 do 24. aprila 1881. Založila družba sv. Vincencija v Ljubljani. Tisk Miličev. 8°. 16 str.
1471. O pritoževanju proti merilu za zemljišni davek. Na svitlo dala kmetijska družba štajarska. V Gradcu, 1881. Tiskar-nica Leykam-Josefsthal.
1472. Reforme, ki naj bi se glede izpeljevanja človeških izmečkov, gnoja in smeti vpeljale. 1881. Natisnila Klein in Kovač (Eger) v Ljubljani. 8°. 8 str.
(V nemškem in slovenskoni jeziku.)
1473. Svojim volilcem o svojem delovanji v zborovanji državnega zbora na Dunaji 1. 1880—1881. Poroča Adolf Obreza, poslanec deželnih občin notranjskih. Založil poročevalec. Tisk J. Blaznikov. V Ljubljani. 1881.
1474. Slavo častitega in visoko spoštovanega gospoda kaplana Št. Miklavžke škofije Jakoba Dolenca. V Ljubljani.
1881,	v m alej 4°, 2 str.
1475. Koledar in dnevnik za leto 1881. V Novomestu. Tiskal in založil J. Krajec. 16°.
1476. Velika Pratika za navadno leto 1882, ki ima 365 dni. Na svitlo dala c. k. kmetijska družba. V Ljubljani. Natisnili in založili ,T. Blaznikovi nasledniki. 16mo- (Cena 15 kr.)
Iz Obsega: Sv. brata Oiril in Melodij, apostola Slovanov. — PoduSne stvari našim gospodarjem in gospodinjam. — Mnogovrstne dobre gospodarske skušnje. — Pogovor pod lipo. — Naznanila,
1477. Mala Pratika za navadno leto 1882, ki ima 865 dni. V Ljubljani. Natisnili in založili J. Blaznikovi nasledniki. 16m0- (Oena 13 kr.)
1478. Slovenska Pratika za navadno leto 1882, ki ima 365 dni.
V	Ljubljani. Natisnil in založil pl. Kleinmayr in Bamberg.
XI.	Muzikalije.
1479. Lavorika. Zbirka možkili četverospevov in zborov. Drugi del. Vredjen za I. in II. tenor; I. in II. bas. Na svitlo dala in založila »Glasbena Matica1' v Ljubljani. Blazni-kova knjigotiskarna in kamenopisalna. 8". (Celo delo stane 2 for.)
Obseg po abocednom redu:	Brambovska, P. A. Hribar; —
Cosarska, .J. Haydn; — Danes tukaj, jutri tam, J. Kocijančič; — Gorska evctiea, Dan. Fajgelj; — Ilirija oživljena, dr. B. Ipavec; — Jadransko morje, A. Hajdrib; — Kranjska, Kam. Mašek; — Lahko noč, Kam. Mašek; — Lahko noč, A. llajdrih; — Ljubezen do doma, D. Fajgelj; — Moja ljubav, Gj.Eisenhut; — Mojemu narodu, N. Stoos;
— Mladini, A. llajdrih; — Mornarska, dr. G. Ipavec; — Na gomili, Dan. Fajgolj; — Nagrobnica, P. A. Hribar; — Naprej, Dav. Jenko; — Pjesma hrv. pjov. saveza, Iv. pl. Zajc; — Pod oknom, A. llajdrih: — Prošnja, dr. B. Ipavec; — Samo, A. Foerster; — San, Gj. Eisenhut;
— Sporočilo, A. B.	Tovačovsky; —	Sredi	vasi,	dr.	G.	Ipavec; — Sab-
Ijcnka, K. Knitl; —	Tam gdjo stoji,	V. Lisinski;	—	U	boj, Iv. pl. Zajc;
— Ukazi, Fran Hlavka; — Večernica, dr. G. Jpavec; — V naravi, Gj. Eisenhut; — Vse mine, dr. G, Ipavec; — V tihi noči, A. Hajdricli; — Za Horvate, Kam. Mašek; — Zagorski zvonovi, A. Hajdrib; — Zvečer, dr. G. Ipavec; — Zvezdi, dr. G. Ipavec; — Žežulinka, K. Knitl; — Živila Hrvatska, Iv. pl. Zajc.
1480. „Č'uti v napevihVglasbil in neomahljivemu narodnjaku Ignaciju Gruntar-ju, c. k. bilježniku posvetil Josip K ocijančič. V Ljubljani. Lastna založba. — Tiskala Klein in Kovač. 1881. 4°. 24 str.
Obsog: 1.	Slovo. Le nocoj še	luna	mila.	Poluzbor. — 2.
Majnik. Le enkrat daj še majnik	zlati!	Zbor.	—	3.	Spoved. Vso
to, kar si mi zdaj naštela. Zbor. — 4. Vabilo. Ljubica pojd’ z menoj. Zbor. — .r>. Lahko noč. V sladkih sanjah spiš kraljica. Poluzbor. —
6.	Njega nij. Rože jo na vrtu plela. Zbor. — 7. Oblačku. Za gore solnce mi zahaja. Zbor, bariton-solo in dvospov. — 8. Popotna p os o n. Danos tukaj, jutri tam. Zbor in bariton-solo.
1481. Slovanska Jeka. Tako se imenuje 43 strani velike osmerke obsežna in gospodu dr. Janezu Bleiweisu posvečena zbirka čveterospevov in zborov, ki jih je zložil in na svitlo dal gosp. Fran Gr er bič, skladatelj v Cirknici pri Rakeku, ((lena 1 gl. 50 kr.)
Obseg: a) Gvotorospovi za moško glasova: vl. Prod slovesom; 2. Ljubici pod oknom; ii. Najlepšoj; 4-. Ukazi; 5. Želja Slovenca na tujem; G. Lahkoynoč; 7. Pod prozorom; 8. Mila si mi; 9. Na iipioi zelenej; — b) Ovetorospevi za ženske glasove: 10.
Slavčku; 11. Bčelar; — c) Zbori; 12. Na vysosti livezdy sviti; 13. Zdravljica; 14. Zdravljica; 15. Kolo; 1(>. Zagrebu; 17. Zdo m8kkym je; 18. Dijaška; 19. Slovanski brod.
1482. Cerkvene pesmi v čast Sv. Režnjema Telesu. Za mešan zbor vglasbil P. Hugolin Sattner. O. S. Fr. Z dovoljenjem visokočastitega Ljubljanskega knezoškofljstva. Delo II. Cena 80 kr. V Novomestu. Tiskal in založil J. Krajec. 4". 14 str.
Obseg: 1. Hvali Sijon Rešenika; 2. Molim te ponižno; 3. Zdaj, o duša, moja pevaj! — 4. O kam, Gospod! — 5. Duša moja, zdaj so tvoja last nebesa; <5. Jezik, poj skrivnost častito; 7. Tu v kruhu vse svetosti; 8. Tukaj duša, se ponižaj; 9. O Jezus, božji sin; — 10. Sveta Začetnik blaženi; 11. Zdaj se zbudi duša moja! — 12. Kot po mrzli studenčini.
1483. Zbirka slovenskih mašnih pesmi v čast slovanskima apostoloma sv. Cirilu in Metodu. V spomin na 5. julij 1. 1881. sestavil in zložil za sopran, alt, tenor in bas P. Angelik Hribar. O. S. Fr. V Ljubljani. Tiskali in založili J. Blaznikovi nasledniki. 1881. 4°. 48 str. (Cena 1 gl. 50 kr).
1484. Transkripcija narodne pesni „Luna sije“ za glasovir zložil in visokorodnej gospiei Mariji Winkler-jevi udano poklonil. Danilo Fajgelj. Tzdala in založila Glasbena Matica.
V	Ljubljani, 1881. Blaznikova knjigotiskarna in kameno-pisalna. Fol. 10 str. (Cena 60 kr.)
1485. Nauk o harmoniji in generalha.su, o modulaciji, o kontrapunktu, o imitaciji, kanonu in fugi s predhajajočo občno teorijo glasbe z glavnim ozirom na učence orgljarske šole. Spisal Anton Foerster. V Ljubljani, 1881. Natisnil in založil J. R. Milic. Vel. 8°. 84 str. (Cena 1 gl. 30 kr.)
1486. K poroki cesarjeviča Rudolfa. Zložil Anton N e d v 6 d. 8°. 4 str.
(Napev z životopisom.)
1487. 2(1 Tantum ergo. Ad IV. voces inaequales composuit, et collegit P. Angelic us Hribar. O. S. F. Labaci, 1881. Sumtibus et typis liaeredum Blasnik. 4°. 16. str.
Poročilo
o delovanji „Matice Slovenske”
za 1881. leto.
50. seja Matičinega odbora
16.	svečana 1881.
Sešlo se je poleg' podpredsednika gospoda dr. Antona Jarca, ki je namesti bolehnega predsednika dr. Jan. Blei-weisa odboru predsedoval, 13 odbornikov. Po obširnejših ali krajših obravnavah so obveljali ti predlogi.
Rokopis gosp. prof. Macuna o zgodovini slovenske literature na Štajarskem se je gosp. prof. Vodušku izročil v pregled.
Dopis gosp. dr. J. Ulage o imenovanji stalnega tajnika se je vzel na znanje.
O rokopisu z naslovom „Lessingova in Šekspirova sodba o Židih11, ki ga gosp. prof. Janko Pajk naznanja za „Matičin Letopis", se sklene, da to znanstveno razpravo odbor rad sprejme, ako jo odsek za izdavanje knjig odobri; zato naj gospod profesor rokopis pošlje odboru v pregled.
Nekterim gosp. pisateljem odbor določi plačila.
Odločilo se je, naj se ustanov n ikom, ki so že dolgo zaostali s pravilnim doplačevanjem svojih doneskov, naznani, da poravnajo svoj dolg v 4 tednih; ako tega ne storijo, izbriše je odbor izmed ustanovnikov.
97 zadnji čas na novo vpisanih udov seje sprejelo in več novih poverjenikov nastavilo; kajti likvidacijski operat, ki ga je odbornik gosp. Robič v 6 mesecih z velikim trudom in s pomočjo odbornika gosp. Stegnarja dovršil, je kazal, da je več in na nekterih krajih drugih poverjenikov neobhodno 'treba, da se uredi ta Matičin finančni posel. Odbor je toplo zahvalo izrekel in nekoliko odškodnine za veliki trud določil gosp. Robiču pa tudi njegovemu pomočniku gosp. Stegnarju, ki sta zagotovila, da tako dolgo, dokler ni imenovan stalen tajnik, hočeta opravljati tajnikova opravila, ako jima, če treba,
pomaga prejšnji tajnik, odbornik Praprotnik, ki na razodeto mu to željo odgovori, da brezplačno rad to stori. Novi poverjeniki so:
1. Za Vodice in Komendo g. Tomaž Kajdiž, župnik v Vodicah;
2. za Brdski sodnijski okraj g. Janko Kersnik, c. k. notar na Brdu ;
3. za Kočevsko dekanijo g. Janez Komljanec, gimnaz. katehet v Kočevji;
4. za oddelek Mariborske dekanije g. Matija Wurzer, župnik v Rušah;
5. za dekanijo Šaleška dolina g. Franc Trafenik, dekan v Št. liji;
6. za Radgono in okolico g. Janez Gregorič, organist v Radgoni;
7. za dekanijo Belak g. Matija Monetti, uradnik južne železnice v Belaku;
8. za dekanijo D ob er la ve s g. Simon Muden, župnik v Kapli;
9. za dekanijo Bovec g. Alojz Sorč, c. k. poštar vBovci;
10. za dekanijo Črniče g. Karol Ballogh, c. kr. telegr. uradnik v Ajdovščini;
11. za dekanijo Kobarid g. Dominko Franjo, učitelj in ravnatelj pripravnice v Kobaridu;
12. za dekanijo Komen g. dr. Josip Kavčič, notar v Komnu;
13. za dekanijo Dolina pri Trstu (c) g. Janez Benedik, župnijski oskrbnik v Brezovici;
14. za dekanijo Jelšane (b) g. Slavoj Jenko, trgovec pod Gradom;
15. za Karlovec g. Ivan Steklasa, profesor v Karlovci;
16. za Reko g. Ivan Markovič, vodja realke v Reki.
Prihodnji občni zbor, ki se naj zbere 27. dne aprila,
voli po Matičinih pravilih tudi nove odbornike.
Ker so knjige za 1. 1880. že natisnene in za odpošiljanje pripravljene bile, je odbor ceno, po kteri bodo na prodaj v bukvarnah, tako odločil:
„Oko in vid“ 50 kr., — „Vpliv vpijančljivih pijač na človeški organizem14 25 kr. zato, ker odbor želi, da se ta knjiga razširi med ljudstvom; — „K opit a r j e v a spomenica" (12 pol) 80 kraje., — „Letopiš za leto 1880.“ (24:‘/4 pol) 1 gold.
Lokopls 1881.
Sedemnajsti občni zl>or
17.	aprila 1881.
Vrsta razgovorov:
1. Predsednikov ogovor.
2. Tajnikovo poročilo o odborovom delovanji od 1. januarja do konca decembra 1880. I.
a. Račun od 1. januarja do konca docombra 1880. I.
4. Proračun od 1. januarja do konca decembra 1881. 1.
5. Volitev 3 udov, da preglodajo, presodijo in potrdijo odborov račun o novčnem gospodarstvu vslod §. 9. Matičinih pravil.
(i. Odborov predlog za razpis tajnikovo službo s GOO gld. lotne plačo.
7. Nasveti posameznih udov po §. 4. črka a društvenih pravil.
8. Volitev 9 novih odbornikov, in sicer namesto onih, ki vsled §. 12. Matičinih pravil izstopijo iz odbora, in so gg.: Klun Dragotin, dr. Poklukar, ^iouvan Franc staroji, Tomšič Ivan, Herman Mihael, Kosar Fr., dr. Sterbonc, Savnik Dragotin, dr. Tonkli.
Ko se je zbralo blizo 70 družtvenikov, tukajšnjih in vnanjih, tedaj mnogo črez število po Matičinih pravilih propisano, in je predsednik dr. .1 a n. B1 e i w e i s oznanil, da so po takem sklepi
17.	občnega zbora veljavni, je pozdravil došle gospode in začel zborovanje s tem nagovorom:
1.
„Iz predloženega Vam programa, velečastiti gospodje, raz-vidite predmet denešnjih obravnav; naj dodam jaz le nekoliko besed.
Preteklo leto je Matica izdala čvetero knjig, ki je imate v rokah; odbor misli, da je ž njimi zadostil vsem pravičnim zahtevam.
Za letošnje leto, ko se kažejo narodni ravnopravnosti milejši časi, namerava odbor posebno skrbeti za izdavanje šolskih knjig.
V	tisku je že v Pragi „Živalstvo“ s podobami, ktero je po najnovejši šolski knjigi dr. A. Pokornega poslovenil prof. 10 r j a-vec; v Blaznikovi tiskarni pa se tiska „Slovnica slovenska po Miklošičevi primerjalni" prof. J. Šum a na. Dalje je za tisk že tudi pripravljena „Logika“ in „Dušoslovjeu prof. dr. Križana. Vrh tega je prof.yTvan Macun dodelal mnogo let pričakovani del »Slovenskega Štajarja" z naslovom „Zgodovina slovenskega slovstva na Štajarskem". Se ve da tudi obširen „Letopis“ s poučnimi in zabavnimi spisi itd. ne bode izostal. To je preli-minar odborovemu delovanju za letošnje leto.
Ogromno delo je zadelo odbor z uredbo zaostalih plačil gg. družtvenikov. Temu delu se je ves žrtvoval v tem poslu izvedeni odbornik gosp. Luka Robič, in njemu na pomoč je bil marljivi odbornik gosp. Feliks Stegnar, ker odborniku gosp. And. Praprotniku po novem letu vkljub njegovi dobri volji inno-
gotera šolska opravila niso več dopuščala, tajnikovim opravilom zadostovati. Dolžnost mi je, imenovanima gospodoma javno tu izreči toplo zahvalo za njun veliki trud pri opravljanji tega iz-venrednega posla. Likvidacija, gospoda moja, je pokazala, kako važni faktorji so marljivi in vestni poverjeniki, prav desna roka Matici, in pa kako potreben jej je tajnik, ki bi vse svoje moči jej posvetil. V 6. točki denešnjega dnevnega reda pride tajnikova služba v debato.
Konečno pa še nekaj. V malo dneh bode slavila vsa Avstrija in z našo domovino tudi Ljubljana svatbo svetlega cesarjeviča Rudolfa, ki se je pretekle dni tako ljubeznjivo obnašal do zastopnikov slovenskih občin v Trstu in Sežani, da so nam vsem srca igrala velike radosti, ko smo čuli prihodnjega našega vladarja govoriti slovanski. O svečanostih, ki je bodo veselemu godu na čast navdušeno obhajala tudi vsa narodna družtva, ne more pa zaostati naša Matica in bode po svoji skromni moči storila, kar literarno družtvo storiti more: zapisala bode, kakor je lani storila z encikliko papeža Leona XIII., Slovenoiu tako milo, v svoj letošnji „Letopis“ 10. dan maja, ko bo cesarjevič Rudolf v ljubezni podal svojo roko kraljevi nevesti Štefaniji. Da se bode deputacija oni dan poklonila gosp. deželnemu predsedniku in čestitala o tej za vso Avstrijo veseli dogodbi ter da bode z zastavami olepšala svoji hiši — vse to, vem, da je, čestiti gospodje, tudi Vaš sklep. Zato Vas poživljam, da v potrjenje mojih besed vstanete s svojih sedežev in z menoj zakličete: „slava, slava svetlemu cesarjeviču in njegovi prihodnji soprogi!1' — In navdušeni slava- in živela-klici so doneli po dvorani.
2.
Po predsednikovem nagovoru je odbornik in prejšnji tajnik gosp. Andrej Praprotnik bral to poročilo o delovanji M a-tičinega odbora:
„Slavni zbor! Delovanje Matičinega odbora je bilo preteklo leto obširno, a ne toliko po vnanjih, kakor o notranjih družtvenih zadevah.
Odbor je imel tri redne seje, in sicer 18. svečana, 8. maja in 10. novembra. Zraven teh rednih sej so imeli posamezni odseki, posebno gospodarski in književni oddelek, pogostoma seje in tudi ljubljanski odborniki so se shajali vselej, kdar je bilo nujno treba ukreniti kaj o raznih, vzlasti gospodarskih in književnih zadevah.
„Matica“ je preteklo leto, to je, za 1. 1880. svojim udom podelila čvetero knjig, in sicer: 1.) „Letopis“ za 1880. leto, uredil predsednik dr. Bleiweis, črez 25 pol; 2.) »Kopitarjevo spomenico11, uredil prof. Marn, blizo 13 pol; 3.) „Oko in vid“, spisal J. Žnidaršič, s podobami, 7 pol; 4.) „Vpliv vpijančljivih pijač na posamni organizem in na človeško društvo v obče11,
spisal dr. M. Samec, črez 3 pole; želeti bi bilo, da bi rodoljubi na deželi prav veliko iztisov te poučne knjige, kteri je cena le 25 kraje., med ljudstvo posebno tam razširili, kder je pijančevanja čim dalje tem več.
Za prihodnje leto je v natisu »Slovenska slovnica11, spisal prof. J. Šum a n in pa „Logika“ in „Dušoslovje“, spisal dr. Jos. Križan. Za „Letopis“ je nabranega že precej jako primernega gradiva. Tudi ima „Matica“ že v rokah od prof. Ivana Macuna dovršeni prav obširni rokopis „Zgodovina slovenskega slovstva na Štajarskem“ in pa »Slovensko-italijanska slovnica11, spisal Jos. Križman. Prof. G-towacki spisuje, kakor znano, „Floro slovenskih dežel“. Knjiga »Prirodopis ži-valstva11 s podobami, za spodnje razrede srednjih šol, izdelal dr. Alojz Pokorny, poslovenil Fran Erjavec, profesor na viši realki v Gorici, že tiskana v Mercy-jevi tiskarni v Pragi, je že dovršena, tedaj za prodaj za prihodnje šolsko leto pripravljena.
Prof. Hubad je pisal, da je pripravljen, nabrano »narodno blago“ pri Matici pregledati in za natis urediti. Odbor je določil, da se naj za pregledavanje nabranega »narodnega blaga11 ustanovi poseben odsek, ki se naj z gosp. prof. Hubadom dogovori o uredbi »narodnega blaga“.
Prof. Plete ršnik je poročil o nabiranji ge o graf iških imen Slovenske zemlje, da je kakih 42°/„ naprošenih domoljubov prošnjo izpoluilo in da še več doneskov pričakuje.
Gosp. Božidara Raiča je odbor naprosil, naj bi pregledal in uredil Vrazove rokopise, ki je ima še „Matica“. Gosp. Raičv je obljubil, da stori to o priličnem času.
Željo lanskega občnega zbora, da se naj potrebno ukrene, da se s hiše »banke Slovenije1*, ki je Matičina lastnina, izbriše ves dolg, kar ga je še vknjiženega, se je izpolnila. Da je to tako, prepriča se lehko vsak družtvenik, ako v pisarni pogleda zadevni izpisek, ki se nahaja pri gospodarskih pismih.
Predlog gospodov preglednikov Matičinih knjig, da bi se napravil popis ali inventar vseh tiskovin, ki je ima »Matica" kot založnica, in da bi bilo to v vednem pregledu, se je popolno izvršil s tem, daje najprej odbornik dr. Poklukar naredil po-polen inventar; na podlagi tega po razpošiljanji knjig pasta ga popolno uredila in vknjižila odbornika gg. Robič in Stegnar.
Slavna zavarovalna banka „Slavija“ v Pragi je, kakor prejšnja leta, tudi za 1880. leto po svojem glavnem zastopniku v Ljubljani gosp. Hribarji »Matici" darovala 100 golcl., za kar se ji je predsedništvo spodobno zahvalilo. (Živela klici.)
»Matica11 se je Kopitarjeve slavnosti udeležila po odbornikih in tudi s tem, da je za plošo, ki se je vzidala v rojstno Kopitarjevo hišo, darovala 65 gld.
Nasvet občnega zbora, da se naj premenijo ali tudi pomnožijo Matičini poverjeniki, se je izvršil s tem, da je odbor
postavil več novih poverjenikov, kteri so to častno službo prevzeli z obljubo, da bodo po moči delali v prid našemu družtvu.
Novih udov je pristopilo 70, mnogo pa jih je vsled likvidacije, to je, vsled izterjevanja zaostalih dolgov, izstopilo. Matica je štela tedaj koncem 1880. leta 7 častnih udov, 349 ustanov-nikov, 1228 letnikov, tedaj vkup 1584 udov.
Tudi preteklo leto nam je nemila smrt pobrala več velecenjenih Matičinih udov, med njimi tudi ustanovnikov. Naj omenim tu le rodoljuba dr. Razlaga, Fr. Svetličiča, župnika v Razdrtem, J. Mlinariča, župnika v Leskovci na Štajarskem, Fr. Blaža na Reki, Gust. Kostlna, župnika pri sv. Jakobu v Ljubljani in drugih. Bodi vrlim rodoljubom blag spomin!
„Matica“ je tudi to leto več svojih' knjig darovala takim, ki so za nje prosili.
Kar 'se tiče tajništva pri Matici, sem jaz že 1. 1878. želel, da bi se tajnikova služba oddala stalnemu tajniku, kteri bi se mogel ves posvetiti temu važnemu poslu.
Odbor me je nagovoril, da naj ostanem pri tajništvu še do konca leta 1880., v kar sem se tudi udal in tajnikovo službo opravljal do 1. januarja t,. 1. Od tega časa to službo začasno opravljata gospoda odbornika Robič in Stegnar tako dolgo, dokler ne bode postavljen nov tajnik, o kterem bode denešnji občni zbor potrebno ukrenil.
Po prebranem poročilu o delovanji Matičinega odbora poživlja predsednik zbrane ude: Ali želi kdo o poročilu govoriti? Po precejšnjem premolku se oglasi odbornik gosp. K er žič in poudarja namene občnih zborov, med ktere tudi spada to, da odbor razjasnjuje in opravičuje svoje delovanje, če se v časnikih čujejo glasi, ki niso opravičeni in škodujejo družtvu, ktero varovati je v prvi vrsti dolžnost odbora kot izvrSevalnega organa. Naj mi je tedaj dovoljeno spregovoriti nekoliko besed.
Matičinemu delovanju se očita posebno to: 1.) Kaže se na „Matico Hrvatsko“, češ, da naša ni taka kakor ona. A taka obsodba je krivična, ker tukaj menjka tega, kar imenujemo „tertium comparationis1*; Matica Hrvatska stoji na drugih tleh; dajte nam novcev, dajte podpornikov toliko, kolikor jili ima ona, Bogme, da bomo tudi mi njej enaki; prav in lepo je, da naši nasprotniki kličete: „Živela Matica Hrvatska!“ a ni prav, da kličete naši „pereat“. Taka krivična obsodba je našemu zavodu le na kvar. 2.) Tudi ne gre primerjati naše Matice družbi sv. Mohora, kar se rado godi, ker je onemu družtvu drug namen; ono je cerkvena naredba — bratovščina! in ondi so tudi drugi plačniki, to je, taki, ki dolgo štejejo, predno goldinarček naštejejo, k d er pa revež sklada, se veliko naloži. In, gospoda, kakošna je agitacija pri družbi sv. Mohora! Jaz vem, kako je bilo, ko sem bil še na deželi. S prižnice smo jo oznanjevali in hvalili; če nam kaka reč ni bila popolno všeč, smo jo
zamolčali in le klicali: toliko in toliko knjig boste dobili, pa tako po ceni itd.! In če oznanilo ni izdalo, hodili smo po liišali; na svoja ušesa sem slišal: „Saj bi se ne zapisal, imam že dosti bukev, a zavoljo kaplana se zapišem11. Večkrat pa tudi kaplani in župniki goldinar založijo; če ga nazaj ne dobijo, je domovini zapisan. — Kako se pa za Matico agituje? Matica izda svoje knjige in „LjubljanskiZvon“ prinese notico: „Matica Slovenska" je izdala svoje knjige; potem je presodi po debelosti in, če slučajno med čveterimi zapazi kako drobnejšo knjižico, — črez vse napravi pogubno črto rekoč „Funfkreuzerbibliotlxek“. Gospoda, če taka krivična sodba ne diskretuje „Matice“, kaj pa jo more še bolj! Zato pravim, da 3.) vsaj več škoduje naši „Ma-tici“ krivična malenkostna kritika, ki celo papir in črke kliče na pomoč. Mi bi sami radi tiskali z najlepšimi črkami na najlepšem papirji — le denarja Matici dajte več! Tako pa smo razpisali tisk in smo delo oni tiskarni izročili, ki nam je po enakih pogojih nižjo ceno postavila; in da je ona obsodba krivična, kaže dopis Blaznikove tiskarne odboru, ki temeljito dokazuje, kako zloben je napad na njen tisk in papir. — Pa tudi to je Matici na veliko škodo, da se 4.) zoper odbor govori — in celo od take strani, od ktere bi se kaj takega ne pričakovalo. Oglejmo si odbornike po vrsti, kdo pa so V (Govornik našteva možake, ki se trudijo vsak na svojem mestu iskreno za to, da odbor po propisu Matičinih pravil opravlja različne posle in odbija prav iz trte razvite vgovore nektenh, da odborniki sami ne spisujejo knjig, ki je Matica izdaje, ter praša, ali je spisuje Matica Hrvatska, družba sv. Mohora itd.). Ne podirajmo, temveč zidajmo rajši, agitujmo pridno za Matico pod vodstvom našega ljubljenega očeta dr. Bleiweisa, pa bo krepko napredovala. Kakor za družbo sv. Mohora agitujejo duhovni, tako je poklicana svetna inteligencija, da agituje za Matico, naš prvi literarni zavod. Komur njene knjige niso všeč, naj pošlje boljših spisov, odbor je bo sprejel in po družtvenih pravilih dobro plačal.
G. dr. I. Tavčar: Gospod Keržič je bil gotovo na napade pripravljen, kterih pa nikdo ni delal. Proti odboru ni nikdo v boj stopil. Mi se nismo oglasili, ker tako vemo, da se naši sveti malo slušajo in bi boj bil brez vspeha; nekoliko pa smo vendar dosegli. Izmed Matičinih knjig so izginila V.-Koseskega dela in z velikim zadostenjem smo slišali, da bode „Matica Slo-venska“ v prihodnje izdajala v prvi vrsti šolske knjige. Zoper Blaznikovo tiskarno se ne bomo vojskovali, ker vemo, da bode tiskarna zmerom ta, ktero bode odbor hotel, in tisk in papir tak, kakoršen je bil.
Po polnem nepotrebno pa je bilo postransko udarjati po „Ljubljanskem Zvonu". V kakšni zvezi je ž njim denešnje povzdigovanje gosp. dr. Bleiweisa? Da je dr. BleiVeis slaven mož, to vemo vsi prav dobro; a jaz prašam, v kakšni zvezi je njegova slava z napadom na »Ljubljanski Zvon“ in ali se mora slava
zasluženega od celega naroda pripoznanega moža zmirom le po-udarjati z nekim očitanjem ? Mi ne bomo zarad sloge in miru napadali odborovega delovanja, „Zvon“ pa naj kritizuje, kakor hoče. Zakaj se tedaj napadajo kritiki, ki nečejo tukaj odgovarjati. To se pač pravi dražiti brez vsega vzroka.
Gosp. prof. Raič omenja, da je nevarno vtem zboru besedico ziniti, če se ne hvali „Matica“ in kdor njeno delovanje graja, mora pripravljen biti, da ga po različnih časnikih zdelajo.
Če pa 011 vkljub temu svoje opazke pove in nektere predloge stavi, prihaja od tod, ker je njemu za „Matico", naš edini imenitnejši narodni zavod, mar. — Z letošnjimi knjigami je primeroma zadovoljen, ali to še vendar nikakor ne svedoči, da ,,Matica" napreduje, kar se leto za letom s predsednikovega stola in po nekterih časopisih trdi, ampak ona hodi rakovo pot. Da rakovo pot hodi, pričajo številke. Iz „Letopisov" je videti, da je ,,Matica" začetkom veselo napredovala, kajti prvo leto svojega delovanja je imela 712 Matičarjev in 7679' gld. 22 kr. premoženja; do leta 1874. je število Matičarjev poskočilo na 2291, premoženje pa je naraslo na 59.887 gld. 81 kr. S tem pa je ,,Matica" tudi svoj vrhunec dosegla, kajti 1. 1875. se je jelo število Matičarjev krčiti, ter se je do 1. 1880. že skrčilo na 1584 udov in premoženje na 54.260 gld. 76 kr., tedaj se je premoženje za 5627 gld. 5 kr. zmenjšalo, število Matičarjev pa za 707. — Te številke tako glasno in jasno govorč, da se jim nasproti ne da nič tajiti! Govornik nahaja vzrok tej žalostni prikazni v tem, ker ne izpolnjujejo ne odbor ne poverjeniki svojih dolžnosti. Po §. 3. Matičinih pravil ima odbor pravico vsakega Matičarja, kteri ne plačuje redno in sicer, ne vsaj v prvi polovici vsakega leta, izmed družbenikov izbrisati; če pa hoče biti milostljiv, pa naj čaka do decembra ter neplačujoče Matičarje naj meseca decembra izbriše. Dalje je tudi dosti in predosti poverjenikov brez potrebnega rodoliublja, brez potrebne navdušenosti za narodno stvar, za narodni napredek, ki nikakor Matičinega napredka ne pospešujejo, ampak ga še le zadržujejo; taki poverjeniki se naj odstraniš in na njihovo častno mesto se naj vrednejši postave, ki bodo doneske vestno pobirali in nove ude nabirali. Kdor pa letnine ne plača, pa se naj izbriše, da „Matica“ ne bode po nepotrebnem preveč knjig tiskati dala in jih po svojih sliraniščih nalagala, kterili potem ne more prodati. Poglejmo si i>osestrimo
Matico Hrvatsko", kako veselo ona napreduje! Kot ,,Matica Ilirska" je hodila tistim potem, kterega smo mi nastopili, dokler ne na zadnje zaspala; vendar je imela še toliko moči, da si je sama pravila pametno prenaredila in na podlagi prenarejemh pravil se jako jako veselo razcveta. Posnemajmo jo ter si tudi prenaredimo pravila po njenih pravilih. Razve nabrojenih ne-dostatnosti so še drugi menjši vzroki, ki „Matici“ nikakor novih udov ne privabijo; sem se sme in celo mora šteti različni dostikrat silno slabi jezik, ki se v Matičinih knjigah piše. Vsak
pisatelj piše svoj jezik, in vendar bi pametno in dobro bilo, ko bi „Matica Slovenska", naša akademija, v vseli svojih knjigah le e n jezik rabila, se le po e n i slovnici ravnala. Tej mnogoličnosti v Matičinih knjigah se lehko s tem izogne, da popravljavec Matičinih tiskovin vse spise po eni priznani slovenski slovnici dosledno popravlja; v to bi najboljša bila Šamanova slovnica, ktero je g. prof. Marn v 48. seji Matičinega odbora kot „vrhunec slovniške vede4' priporočal in ktere prvi dve poli je tudi govornik v roke dobil ter jo tudi imenuje izvrstno, kolikor se more iz dveh pol sklepati. Da pa ne bodo pisatelji razžaljeni, če se njihovi spisi popravljajo, pa se naj že v pozivu do pisateljev omeni, da se naj Šamanove slovnice drže in da se bodo njihovi spisi tudi po tej slovnici popravljali. S tem se bode ob enem dosti dobrega za slovenščino zgodilo. Različna pisava vdosti preglavice učencem dela, kar najbolje školniki čutijo. Če se učencu to ali ono popravi, pa se sklicujejo na ta ali oni časopis, na to ali ono knjigo — tudi na Matičine knjige rekši: saj so pri Matici najučenejši možje zbrani, ki gotovo vedč, kaj je prav! Če bode Matica v svojih knjigah jedin-stven pravilen jezik pisala, se tudi učiteljem delo olajša, ker se bodo mogli na Matičine knjige sklicavati. Govornik tedaj predlaga: a) naj se pravila naše Matice prenaredfe po pravilih „Ma-tice Hrvatske"; glede svojega premoženja pa se naj ravna po pravilih „Jugoslavenske akademije znanosti in umetnosti'' v Zagrebu. — Matičin odbor naj prenaredbo pravil pretrese in naj skliče občen zbor ad hoc, da prenarejena pravila odobri. Vlada, ki nam je zdaj prijazna, nam gotovo prenarejena in popravljena pravila potrdi. Če pa se pravila prenarede, pridejo tudi literarno izobraženi možje v odbor, kar se pri literarnem družtvu mora zahtevati. Ni še vsak sposoben biti odbornikom Matici, kdor kako poslanico v politiški list prav „po učenjaškem“ spiše; b) naj se popravljajo vse od Matice izdane knjige po Šumanovi slovenski slovnici.
Odbornik Ivan Vilhar: Gospod predgovornik ima na videz prav, če trdi, da se je Matičino premoženje prva leta hitro in krepko množilo, zadnja leta pa zmenjšavalo; ali v istim ni po vsem tako, n. pr. se je leta 1865. in 1866. kupilo s 13.840 gld. f>7 kr. in 19.200 gld. obligacij in ta nominalna svota se je v račun vzela. Na tak način se je premoženje za 5359 gld. 37 kr. povek-šalo, ali temu ni bilo veče ali menje število Matičinih udov vzrok. Tako so se prejšnja leta še druge obligacije za 20.310 gld. z izdatnim dobičkom v račun vzele; ta dobiček bi bil imel prav za prav še le 1879. leta, ko so se obligacije prodale, v račun priti ne pa primenjkljej 4483 gld. 22 kr., kar se je to leto po prodanih 26.750 gld. nominalne vrednosti menj dobilo. Pa celo ta diferenca bi izginila, ako bi se cela vrednost Matičine hiše, kupljene od banke Slovenije, zaračunila namesto samo one svote, ktera se je brž v gotovini izplačala. Gospodarstvo, vedno skrbno in strogo varčno, je gledalo na to, da se je „papirja“ izne-
bilo in premoženje v nepremekljivo blago preložilo, in to se mu je konečno tudi z jako lepim vspehom — z dobičkom pri obligacijah in pri nakupu hiše banke Slovenije — posrečilo.
Predsednik g. dr. .T. Bleiweis: Kar je g. odbornik Keržič omenil, moral je storiti nasproti sl. zboru. Lehko je zahtevati knjig, lepo, čedno in dobro tiskanih, ali, gospoda, ako se stavijo take zahteve, velja to tudi dosti več denarja. Matičin odbor je imel dolžnost pozvati tiskarno na odgovor, ali je to istina, kar se očita Matičinim knjigam v Zvonu. Odgovor je došel meni in jaz sem ga izročil g. Keržiču, naj bi ga občnemu zboru oznanil.
Kar se tiče drugega razgovora pri tej točki, želim samo to, naj ena beseda meso postane, namreč sloga; saj veste s 1 a v ii a gospoda, da sloga jači, nesloga tlači. Meni bi se dosti primerneje in koristneje zdelo, ko bi se pri Matičinih knjigah ne kritizovali tisk in knjige, kakšni so, nego rajši vsebina. Toliko se mi je potrebno zdelo povedati v zagovor.
G. profesorju Raiču sem za njegove opazke jako hvaležen. Ena se tiče prenaredbe pravil, druga, naj bi bila pisava v Matičinih knjigah edina. Kar se tiče predloga o prenaredbi pravil, ga ne morem na glasovanje dati, ker ni bil, kakor to zahtevajo naša pravila, prej naznanjen, da se bo stavil. Predložil ga pa bodem odboru v pretres.
Kar se tiče drugega predloga, naj bi se v pisavi zedinili in naj bi nam bila slovnica profesorja Šumana kažipot, menim, da bi bilo pač mogoče, se v tem zediniti. Ali Šumanova slovnica bode obsegala 30 pol, in gosp. profesor s korekturo zlo odlaša, da je zmirom težko pričakujemo iz Beča. Enolična pisava bode pa tudi zato težavna, ker so nekteri pisatelji jako svoje-glavni in rajši svojih spisov tiskati ne pustijo, kakor pa da bi dovolili, da bi se jim popravili. Tako na primer se je g. profesor Macun odločno izjavil, da se mora njegova Zgodovina slovenskega Štajarja tiskati tako, kakor jo je 011 spisal, in jaz dvomim nesno, da bi bil 011 zadovoljen, če bi se mu kaj popravilo. Jaz sl. zboru obljubim, da bodem oba predloga g. Raiča predložil Mati-činemu odboru, da nju na tenko pretrese in o tem do prihodnjega občnega zbora pripravi predloge.
G. profesor Raič: Jaz sem zadovoljen s tem, da odbor potrebno o mojih predlogih ukrene.
Odbornik g. Andrej Praprotnik: Jaz mislim, da bi ne bilo „Matici Slovenski" koristno, ako bi bili vsi njeni odborniki izključljivo le pisatelji. Odbor ima gospodarski odsek, kteri imade dosti posla z oskrbovanjem dveh Matičinih hiš. Tedaj je l)o mojem mnenji po polnem prav, da sede v odboru,, Matice Slovenske" v večjem številu pisatelji, pa tudi potrebno število dobrih gospodarjev.
G. profesor Raič: Jaz nisem rekel, naj bi bili vsi Matični odborniki pisatelji, ampak govoril sem za to, naj bi njih bila večina kakor je to pri Matici Hrvatski.
Gospod kaplan Novak: Kdor ne plača knjig o pravem času, temu se tudi naj ne izroče. Tedaj se naj odloči poverjenikom gotov čas, do kdaj imajo poslati letnino, da je potem še mogoče določiti število knjig, koliko se njih ima tiskati. Kdor pa ne plača% o pravem času, ta naj ne dobi knjig in tudi ne sme imeti pravice glasovanja.
Odbornik g. L. .Robič: Takim družtvenikom, ki ne plačajo letnine, se ne dade odslej več knjige. Ali določiti število, koliko njih bode plačalo, je težko, kajti gospodje poverjeniki pobirajo še le tedaj letnino, ko jim dojdejo Matičine knjige za razdelitev. To pa velja zdaj odboru za trdno načelo, da, kdor ne plača letnine, ne dobi Matičinih knjig. —
S tem je bila razprava o tajnikovem poročilu končana.
3.
Ko je odbornik gosp. Ivan Vilhar prebral račun od 1. januarja do konca decembra 1880. L, ki je zboru natisnen bil predložen (Sklep računa, stran 244 in 245), poroča gosp. L. Robič o delovanji likvidacijskega odseka tako: Kakor je znano, izterjeval je likvidacijski odbor od družtvenikov stare dolgove. Dolga je bilo od mrtvih in živili velika svota. Od tega dolga se je izterjalo do zdaj 1066 gold. in pričakovati je še nekaj od poverjenikov, kakor tudi od drugih udov, kteri še niso odgovorili. Mnogim ustanovnikom, kteri imajo doplačati po 30 ali 40 gold., pisalo se je, naj naznanijo, ali jili je volja doplačati ali ne. Vspeh je dozdaj majhen, akoravno je bilo dela dosti. Dolg se je nakopičil najbolj od leta 1872. in 1873; takrat se je veliko udov vpisalo, kteri pa potem niso več plačevali. Od ustanovnikov bi imela Matica dobiti še do 700 gold., od letnikov mnogo več; morebiti da se še kaj dobi, ker še zmirom prihajajo plačila.
Odbornik gosp. dr. J. Zupanc: Ko sem bil jaz Matičin blagajnik, oznanjali smo v „Novicah“ zmerom, kdo je plačal letnino ali doplačal ustanovnino. To se je zadnja leta opustilo, po mojem mnenji gotovo ne Matici na korist. Jaz bi bil za to, naj bi se vsaj enkrat na mesec priobčili v „Novicah“ vsi, kteri so kaj plačali. Marsikdo bi potem, ko bo v časniku plačnike bral, se spomnil, da je on še svoj delež dolžen in bi potem plačal. — Predsednik obljubi, da bo se tudi ta predlog odboru predložil v preudarek.
4.
Predsednik g. dr. J. Bleiweis: Ako ima kdo gospodov kako opazko o proračunu za 1. 1881. (Proračun, str. 246 in 247), prosim, naj jo razodene.
Gosp. prof. Raič: V proračunu za 1. 1881. je med stroške tek. štev. 3. postavljenih 50 gld. za knjižničarja; po §. 35. črka f
opravilnega reda „Matice Slovenske" pa mora biti knjižničarjev posel združen s tajnikovim poslom. Ker se kani danes o nastavljanji stalnega tajnika sklepati, mislim, da se bode implicite tudi sklenilo, naj bode tajnik resnično tudi knjižničar. Tajnik-knjižničar bode imel s knjižnico, ako bode hotel svoj posel vestno in na tenko izpolnjevati, jako dosti posla, ker je vsa knjižnica silno zanemarjena, česar sem se osebno dovolj prepričal. Med drugim sem tudi opazil, da Matica ne dobiva knjig od družtev, s kojinii je „v djanski zvezi književne vzajemnosti*' in vendar sodim, da jim naša Matica svoje knjige redno v zamenjo pošilja. Našel sem n. pr., da Matica „Glasnika srpskog učenog društva1* že od 1. 1871. več ni dobila, česar noben knjižničar deset let ni zapazil; ravno tako se mi zdi, da tudi „ časopisa musea kra-lestvi českeho** ni vsega in nekterih ruskih knjig od več let itd.
Bodočemu tajniku tedaj naj odbor naloži, da se na tenko lavna zastran knjižnice po §§. 39. in 40. opravilnega reda, da se omogoči Matičarjem v knjižnici brati; zato pa je tudi potrebno, da se tajnik-knjižničar uradnih ur drži. Dalje naj knjižničar skrbi, da se bodo izposojene knjige redneje vračale kakor dozdaj, ko so nektere izposojene trinajst let, tedaj so že skoraj izpo-sojevalčeva lastnina postale.
Predsednik g. dr. J. Bleiweis: Ako pritrdi slavni zbor odborovemu predlogu, da se nastavi tajnik, je samo ob sebi umevno, da bode tajnik eo ipso tudi knjižničar, kakor to veli §. 35. Matičinih pravil.
Tudi se bodo določile po §. 40. Matičinih pravil nektere ure, med kterimi se bodo knjige v družtvenem stanovanji lehko brale in izposojevale.
Odbornik g. J. Vilhar: Svota 50 gld. za knjižničarja stavi se že mnogo let v proračun, ali izplačana dozdaj še ni bila nikdar, ker se je ta posel doslej brezplačno opravljal.
Gosp. <lr. Josip Stare: Pod št. 4. najdem zaznamovano: »Za opravila likvidacijskega odseka honorar 210 gld. Jaz bi prosil, da se mi razjasni, za koga se je porabil ta honorar?
Odbornik g. J. Vilhar: Plačalo se je g. L. Pobiču po 30 gUl. in g. F. Stegnarju po 15 gld., da sta oskrbela delo za likvidacijo.
Predsednik g. dr. Bleiweis: Razven tega sta gospoda opravljala tudi službo tajnika, kterega Matica zdaj po odstopu odbornika g. A. Praprotnika že dalj časa nema.
G.	dr. Josip Stare: Mislim, da bi se bilo med 40 Matiči-nimi odborniki vendar lehko dva našla, ktera bi bila prevzela delo zastonj in tako bi se bilo prihranilo Matici toliko denarja.
Odbornik gosp. P. Grasselli: Slavni zbor! Leto dni je preteklo, kar je meni čast, biti članom odbora „Matice Slo-
m
venske". Nisem imel prej prilike presojevati, koliko posla je imel in ima likvidacijski odsek. Med 40 Matičinimi odborniki je polovica vnanjih, na ktere se nikakor ni moglo računiti, da bi prevzeli to delo. Med tukajšnjimi udi Matičinega odbora je znanstveni in gospodarski odsek ustanovljen. Od znanstvenega odseka ni bilo zahtevati, da bi kdo likvidacijo prevzel, ostala je tedaj le še peščica udov gospodarskega odseka. Odkritosrčno morem izpovedati, da se velikanskega likvidacijskega dela brezplačno lotiti ni nikomur poljubilo; kajti, da bi se ta silno zamotani posel temeljito opravil, treba je bilo neprestane delavnosti, pa tudi posebnega računarskega znanstva. Ne vem, kdo med odborniki bi bil ta posel prevzel, razven gosp. odbornika Bobiča, kteri ima vso sposobnost in potrpežljivost za tako delo za tako majhno plačilo. Taka likvidacija ni nobena igrača. Vrli tega so še pristopila tudi tajnikova opravila in treba je bilo za dvojni posel dvojne moči, ki jo je odbornik Robič našei v pripomoči odbornika gosp. Stegnarja.
Poročilu gosp. Grassellija dodaje gosp. Robič nekaj opazek ter pravi: Ko bi bil vedel, koliko bo dela, ne bil bi se ga lotil, tudi ne, če bi se mi dalo 600 gld. in še več plačila. Od jutra zgodaj do pozne noči sem delal za en goldinar na dan in še ne bi bil mogel opraviti vsega, ko bi ne imel pomočnika gosp. Stegnarja. Tri cele mesece poprej, predno se je v istim začela likvidacija, sem pa delal zastonj, od meseca avgusta 1. 1. pa do zdaj proti malemu plačilu, pozneje s pomočjo g. Stegnarja; a še enkrat odkritosrčno rečem, da bi mi ljubše bilo, da bi se ne bil lotil likvidacije.
Za gos. L. Robičem se oglasi gospod Stegnar tako: Ako se je hotela likvidacija točno izvršiti, treba je bilo strogo postopati, da se je vsaj nekoliko prišlo do namena. Gosp. Robič je delal od 8. ure zjutraj z malim prestankom do 8. ure zvečer; zato pač smem prašati, kdo izmed Vas gospodov bi bil toliko dela prevzel za en goldinar na dan. Tudi jaz sem se trudil vsak dan po 3 in 4 ure, in mislim, da se tudi moj trud nikakor ni odškodoval.
Gosp. dr. Stare: Ni mi prišlo na um, da bi hotel oporekati plačilu, ktero sta gospoda Robič in Stegnar za likvidacijsko delo dobila, ker dobro vem, kako težko delo sta gospoda prevzela; ali njima bi se bilo delo lehko zdatno olajšalo, ako bi njima bili tudi drugi odborniki pomagali.
Predsednik g. dr. Bleiweis: Misel, ktero je g. dr. Stare izrazil, da bi delalo pri likvidaciji več odbornikov, je neizpeljiva. Stvar mora biti v eni roki in tisti, kteri dela, jo mora na tenko poznati. —
Ker v vsem razgovoru ni bil noben predlog o proračunu za 1. 1881. stavljen, oznani predsednik, da je proračun odobren.
5.
Po §. 9. Matičinili pravil bi bila zdaj volitev treh udov, da bi pregledali račun o Matičinein novčnem gospodarstvu.
Ker pa zbor to imenovanje predsedniku prepusti, imenuje ta gosp. Ivana Hribarja, gosp. prof. J. Celestino in gosp. Fr. Kadilnika.
6.
Predsednik g. dr. J. Bleiweis: Na dnevnem redu je zdaj odborov predlog, naj se razpiše tajnikova služba z letno plačo 600 gld. G. odbornik P. Grasselli bode o tem poročal.
Odbornik g. P. Grasselli: Slavni zbor! Vsakemu Matičarju je znano, da ima „Matica Slovenska11 po pravilih pravico, najeti stalnega tajnika. Dokler se je tajništvo lehko oskrbovalo po §. 37. družtvenega opravilnega reda, ki se glasi: „Dokler se najdejo odborniki, ki so pri volji, opravljati tajnikovo službo tako, da je eden tajnik (§. 35. b. c. d. g. h. opr. reda), eden zapisnikar (§. 35. a) opr. reda), eden pa knjižničar (§. 35. e. f. in §. 39. 40. opr. reda), ne razpiše se služba tajnikova, da se Matici prihranijo stroški. Odbor pa ima pravico, dovoliti jim nekako nagrado, vendar vsem trem nikoli ne čez polovico plačila, ktero občni zbor za tajnika potrdi v proračunu11 — ni bila potreba, najeti posebnega tajnika. Godilo se je tako nekoliko let. A zadnja leta so se slišali pri občnih zborih in sploh v javnosti glasovi, naj bi se opustilo tajnikovanje po tem poti in naj bi se nastavil stalen, plačan tajnik.
Dokler je prejšnji tajnik g. A. Praprotnik mogel opravljati tajnikovo službo, delalo se je na to, da bi zamotane stvari prej uredili. Ko pa g. Praprotnik ni zamogel več delovati zarad po-menjkanja časa, izvolil se je likvidacijski odsek, da ne bi tajnik imel opravljati starih grehov. Nikdo ne bi bil prevzel tajnikove službe prej, dokler ni likvidacijski odsek stvari uredil. Zdaj, ko smo tako daleč prišli, da se zamorejo opravila izročiti, sklenil je odbor, da se slavnemu zboru nasvetuje, naj izvoli stalnega, plačanega tajnika. Da bi se to zgodilo, došlo je tudi mnogo nasvetov dežele, sosebno je Matičar prečestiti g. dekan dr. J. Ulaga v Konjicah pogostoma nasvetoval nastaviti stalnega tajnika. Izjavilo se je, da dozdanja vredba ima mnogo nezgod, da Matica nema svojega urada (bureau). lieklo se je tudi in stavil se je konkretni predlog, naj se nastavi poseben tajnik, kteri bi stanoval v Matičini hiši in tudi sprejemal vse dopise in denarje. V praksi bi bila izvršitev teh predlogov pač mogoča, ali doslej nasprotuje določbam §. 35. opravilnega reda.
V	tem §. je narisan tajnikov delokrog. Odbor pa ima pravico po §. 36. opravilnega reda tajnikovo službo oddati na tri leta v misli §. 13. Matičinili pravil s plačo, ktero določi, in to je 600 gld. za zdaj. Ali je stalen tajnik potreben, o tem pač
ni treba govoriti, kajti za. njega govori pač najbolj denešnji položaj našega družtva. Ali je plača s 600 gld. primerna ali ne, o tem bodo morebiti gospodje raznih misli, ali Matica za zdaj ne more boljši plačati tajnika. Ko se denarne razmere zboljšajo, leliko se plača tajniku poviša. V prvi vrsti pa ne bode tajnik, kteri se ima zdaj najeti, znanstven tajnik v pravem pomenu besede, to je tak, kakega bi moralo imeti znanstveno družtvo, nego on bode v prvi vrsti samo opravnik Matičine pisarne; bavil se bode torej le bolj z mehaniškim delom, ktero pa mora biti natanko, kajti od njega je odvisen ugoden napredek tega družtva. Marsiktero pismo potrebuje hitre rešitve, treba je tudi, da se tajnik najde ob gotovem času v pisarni. Jaz mislim, da sem odborov nasvet o nastavljanji stalnega tajnika na vse strani razjasnil, in priporočam sl. zboru, da odobri odborov nasvet, da se razpiše tajnikova služba. Nasvetoval bi tudi, da bi se služba le z zlo kratkim obrokom razpisala.
Gosp. Ivan Hribar: Po poročilu čestitega odbora Matice Slovenske odločil se je isti za to, da se razpiše tajnikova služba z letno plačo 600 gl. Gospod poročevalec je nadrobno razjasnil, da hoče odbor v prvi vrsti ogibati se enakih homatij, kakoršne so se žalibog zadnja leta vgnjezdile, potem, da se nastavi tajnik. A treba je pomisliti, da bode plača s 600 gl. dosti premajhna, ako se sploh misli dobiti literarno izobraženega tajnika, da bi se družtvo razcvetalo. Če mora tajnik knjige voditi, opravljati vse korespondence, sploh izvrševati vsa opravila za Matico, ne bode se našel noben literarno izobražen mož, kteri bi to službo dalje časa obdržal, ampak dobili bodemo vselej le tajnika za nekoliko časa. Zato se meni tudi jako nespametno zdi, ako kdo trdi, da se Matica ne sme primerjati drugim zavodom enakega namena. Le ako se enaki zavod primerja z enakim, nam je mogoče česa se učiti. V tem pa, kar se razcveta tiče, mora nam biti Hrvatska Matica yvzor, posebno pa njena uprava. Tam je tajnik družtvu duša. Oe pa hočemo na enako stopinjo dospeti, če hočemo, da bode tajnik sam iskreno deloval na to, da se družtvo razcveta, potem je treba, da se letna plača od 600 gl. na 1000 gl. poviša; zato stavim predlog, da se tajnikova služba s plačo 1000 gl. razpiše.
Gosp. profesor Raič: Da ne bi dobili literarno izobraženega tajnika za nasvetovano plačo, o tem jaz pač dvomim. Kolikor je izobraženih aprobanih kandidatov in kolikor jih je brez službe, to se leliko razvidi iz „Verordnungsblatt des Unterrichts-ministeriums". Ti se bodo prav radi za tajnikovo službo oglasili. In ako primeknemo še tistih 50 gl., kteri so že tako postavljeni v proračun za knjižničarja, kterega posle bode tudi tajnik opravljal, dobi 650 gl.; ko se njemu izroči tudi posel korektur in se 'mu, če tudi zdaj ne, a pozneje, odloči prosto stanovanje v Matičini hiši, ni dvoma, da dobimo literarno izobraženega taj-
w
m
nika. Hrvatske Matice tajnik g-, bibliotekar J. Kostrenčič ima samo 400 gl. plače od Hrvatske Matice, ali on je v srečnem položaji, da njegovo službo v biblioteki večinoma opravljajo drugi uradniki. Ako tedaj damo našemu bodočemu tajniku '650 gld. in mu prepustimo zaslužek korekture Matičinili knjig, dobimo gotovo literarno izobraženega tajnika. Konečno bi še izrazil željo, naj bi se bodočemu tajniku od odborove strani naročilo, da bi v Letopisu na novo poročal, kaj da je vse v Ma-tičini knjižnici, kakor je to delal velezasluženi profesor Vavru do 1. 1874., da Matičarji vsaj zvede, kake in koliko knjig ima Matica v svoji knjižnici.
Gosp. Ivan Hribar: Ne dvomim nikakor, da bode leliko dobiti tajnika Matici tudi za GOO gl. A temu možu, kteri ta posel prevzeme, ne bode eksistenca zagotovljena. On ne bode mogel a g i t o v a t i, da bi pristopilo več udov, tudi se mu ne bode 1 e h k o posrečilo dobiti pisateljev. Ostal bode gotovo edino le dninar.
Poročevalec gosp. P. Grasselli: Glasovi o tajniku, kteri so se izjavili tu, slišali so se že tudi v Matičinem odboru. Tudi tam se je reklo, da je plača premajhna. A vgovarjalo se je tudi v odboru, da bi bilo težko najti tajnika, kteri bi tudi za večjo plačo za zmirom posvetil svoje moči Matici. Gosp. Hribar je te misli, da bi se z 1000 gl. letne plače dobil tajnik, kteri bi ne ustrezal samo določbam opravilnega reda, nego storil za Matico še dosti več. Jaz pa mislim, da z 1000 gl. tudi ne more izhajati literarno izobražen mož, kteri bi se po Polnem na Matico navezal, posebno če ve, da se ta plača ne bode mogla izdatno povišati, in če ve, da po zdanjih Matičinili pravilih in opravilnem redu bode moral opravljati tudi mnogo služeb, ktere se njemu, kot znanstvenemu možu, ne bodo posebno prilegale. Tajnik, kteri se bode zdaj najel, ne bode v prvi vrsti znanstven tajnik, ampak skrbeti hode najprvo moral, davred v knjigah, kteri se je zdaj v v el, tudi vzdrži. Ce bi bil pa tajnik mož, kteri bi se le pečal z znanstvom, potem bi bilo treba, da se plača za vse druge posle še poseben delavec. Drugače pa dvomim, da bi hotel tajnik oskrbovati vse posle, ktere mu nalaga §. 35. opravilnega reda. Ako se pa pravila in opravilni red prenarede, potem je niogoče, da se v misli gospodov nasvetovalcev kaj doseže. Tajnikova služba pa se odda le na tri leta; ta doba se pa more tudi skrajšati, in to proti odpovedi, tedaj je vsako leto možno odnošaj prenarediti. Naša Matica pa po mojem mnenji zdaj ni v. denarnem položaji posebnega tajnika plačati, kteri bi ob tem živel, nego služba ostane vsaj zdaj le postranska. Nam je treba narodnega izobraženega moža, kteri bode Vodil knjige in korespondence in bode vzdržaval zavez z znanstvenimi pisatelji.
Vzgled g. prof. Raiča, kteri je kazal na Matico Hrvatsko, ktera ima tajnika, ki dela le za malo denarno žrtvo, nema primere za našo Matico. Jaz bi iskreno želel, da bi imela tudi naša Matica moč, literarno izobraženo moč — ktero nam naj Bog da! — kakor je tajnik Matice Hrvatske, ki za malo denarno žrtvo tako vspešno deluje za svoje družt.vo. Reklo se je tudi, naj bi se tajniku prihranila korektura Matičinih knjig. No, gospoda, to je posel, za kterega se malokdo puli; zagotovim pa lehko slavni zbor, da bode odbor za to skrbel, da bode novi tajnik pri tem delu imel prednost pred vsakim drugim, če ga bode le hotel prevzeti.
Predlog, naj se napravi nov izkaz knjig Matičine knjižnice, z veseljem pozdravljam, in ne dvomim, da bode Matičin odbor novemu tajniku naložil, da ga od 1. 1874. nadaljuje in da se priobčuje potem v „Letopisu“. Iz navedenih razlogov ne odstopim od predloga, kterega sem stavil po naročilu Matičinega odbora. Kdar dozori predlog, da se prenarede pravila Matici na korist, in kdar se premeni tajnikov delokrog, kteri je zdaj obrisan v §. 35. opravilnega reda, tedaj se bode mogio tudi misliti na znanstveno izobraženega tajnika in na večjo plačo. Dotlej pa ostanem pri predlogu, naj se tajnik nastavi s plačo 600 gld.
Gosp. Fr. Bučar: Jaz mislim, da tajnika, od kterega se toliko zahteva in kteri bi naj bil vsaj mnogo ur v pisarni, ne bo mogoče dobiti za 600 gld. K večjemu utegne biti od 12. do 1. ure v pisarni, če opravlja še toliko pisarij.
Pri glasovanji je bil predlog o razpisu t a j n i k o v e službe z letno plačo 600 gold. z veliko večino sprejet.
7.
Ker nikdo v zboru pričujočih družtvenikov ni stavil v obravnavo nobenega posebnega nasveta, sklene predsednik dr. J. Blei\veis sejo z zahvalo družtvenikom, da so v velikem številu došli v zbor in se njegovili obravnav iskreno udeležili.
8.
V	odbor so bili z veliko večino glasov izvoljeni gospodje: Karol Klun, France Kosar, dr. Poklukar, Ivan Tomšič, prof. Wiesthaler, dr. S t er b en c, dr. Tonkli, dr. Jeglič in Karol Savnik.
51.	seja Matičinega odbora.
9.	julija 1881.
Ko se je zbralo 16 odbornikov, je predsednik oznanil od' borovo sklepčnost, in začele so se obravnave.
Ker sta zapisnika 50. odborove seje in 17. občnega zbora bila v „Novicah“ objavljena, opusti se njuno branje.
Pred vsem se je v tej seji, ki je bila po novih volitvah prva, odbor na novo ustanovil in bili so izvoljeni:
Za predsednika g. dr. Jan. Bleiweis, za podpredsednika g. dr. Jarc in g. Peter Grasselli, — za blagajnika g. Ivan Vilhar, — za ključarja g. Luka Robič in g. Anton Keržič, v gospodarski odsek se volijo gospodje: P. Grasselli, K. Klun, L. Robič, I. Tomšič, I. Vilhar in dr. J. Zupanec, — v književni odsek pa izmed ljubljanskih odbornikov gospodje: dr. Jan. Bleiweis, dr. Anton Jeglič, Karl Klun, Anton Keržič, Josip Marn, Matej Močnik, Andrej Praprotnik, Feliks Stegnar, Ivan Tomšič, Ivan Vavrfi, Matej Vodušek, Vilibald Zupančič, in izmed vnanjih odbornikov gospodje: Fran Erjavec v Gorici, Franjo Hubad v Ptuji, Franc Šuklje v Dunajskem Novem Mestu in Viljem Urbas v Trstu. —
Predsednik g. dr. J. Blei\veis izreka željo, naj mu odbor delo olajša s tem, da ostane g. Josip Cimperman korektor Ma-tičinih tiskovin, ker je jako marljiv in napreden pisatelj, naloga Slovenske Matice pa podpirati pisatelje. Odbor radovoljno privoli v ta pogoj.
Potem je prišlo imenovanje stalnega tajnika na vrsto. Za dotično poročanje od predsednika izbrani odsek treh odbornikov, namreč g. Grassellija, g. Kluna in g. dr. Jegliča si je g. Grassellija izvolil za referenta, ki je vsestransko pretehtal sposobnosti vsakega kompetenta v literarnem in vsakem drugem oziru, posebno tudi v tem, da bi si Matica pridobila tajnika, ki bi utegnil najdalje ostati v tej službi. Soglasno z obema odbornikoma, ki sta bila v dotičnem odseku, je referent potem izmed 8 kompetentov nasvetoval tri, na katere naj bi odbor v prvi vrsti ozir vzel, in to so: g. Franc Orešec, g. Anton Trstenjak in g. Ivan Vrhovec. — Po obširni razpravi, kateri je zmirom le načelo bilo to, da se vedno in vestno opravljajo mnogovrstni posli, ki jih bode imel prihodnji tajnik dalje časa v svoji službi, je bil iz nasvetovane trojice enoglasno izvoljen gosp. Franc Orešec. Gosp. Orešec je bil suplent na gimnazijah v Gorici, Celji in Mariboru in na realki v Ljubljani. Odbor je določil, da službo nastopi 1. dne avgusta.
Odbornik gosp. Robič je poročal o zaostalih plačilih ne-kterih družtvenikov; odbor je pritrdil njegovim nasvetom, in je vzel na znanje nektera poročila o zadevah Matičine hiše poleg zvezdnega drevoreda.
Predsednik izročuje odboru nektere Matici poslane rokopise; odbor sklene, naj se v pretres in potem v poročanje izroče: »Slovenci in Hrvati v borbi zarad investiture“, spisal prof. Ste-klasa, — dr. Jegliču; — „Ali je filozofija Slovanom mogoča", spisal Podgornik,— dr. Jarcu; — „Planimetrya“, spisal Pintar,
Letopis 1881.
— prof. Celestini; — »Zgodovina slovenskega Štajerja“, spisal Lapajne, — prof. Zupančiču; spis prof. Majcigerja o »Slovenskem Štajerji** in »Narodne šege štajerskih Slovencev11, spisal dr. J. Pajek — prof. Marnu, ki je pregledal tudi Macunov »Slovenski Stajer“, ter nasvetoval ga letos izdati, in »Toplota**, spisal Križan, — prof. Senekoviču. — Za pregled »narodnega blaga**, sklene odbor, trud dotičnemu gospodu nekoliko odškodovati. Ponovi se sklep, da se nagrade pisateljem ne dovoljujejo naprej.
— Za letos so do z daj določene vte knjige: »Letopis**, Šuma-nova »Slovnica** pa Macunov „Stajer“.
52.	seja Matičinega odbora
21. decembra 1881.
V	tej seji je bilo pričujočih 17 ljubljanskih in eden izmed vnanjih odbornikov. Sejo je vodil prvosednikov namestnik, gospod P. Grasselli, ki se je častno spominjal umrlega prvosednika dr. Janeza Bleiweisa viteza Trsteniškega in odbor povabil, da bi vstal v znamenje žalovanja. (Zgodilo sc je.)
Odbor potrdi potem zapisnik zadnje odborove seje 9. julija. Med tem časom je bilo 7 drugih sej. Književni odsek je 26. julija sklenil, za' 1881 odložiti tiskanje „Slovenskega Štajerja** gosp. prof. Macuna, po želji c. k. deželnega šolskega sveta pa izdati „Geometrijo“ in „Somatologijo“ za učiteljišča (Novice str. 243); isti se je posvetoval K), decembra o knjigah za 1881, posebno o „Samotologiji“, in je nasvetoval nove za 1882. Knjigam za 1881 so odločili število iztisov ljubljanski odborniki 17. avgusta v izredni seji, v zadnji pod vodstvom gosp. dr. Jan. Iileiweisa, kajti 29. novembra — tudi v izredni seji — se je Matici bilo pripravljati na pogreb slavnega prvosednika. Za njegovega namestnika je bil potem izvoljen gosp. P. Grasselli, za prvomestnika književnega odseka pa gosp. prof. J. Marn. Gospodarski odsek se je ustanovil 4. avgusta izbravši gosp. dr. J. Zupanca za prvomestnika, gosp. P. Grassellija pa njemu za namestnika, ter je v treh sejali (4/8, 5/9, 18/12) skrbel za gospodarstvo (popravljanja liiš, oddajanje stanovanj, Matičino preseljevanje itd.).
Veselo znamenje je število novih udov; od 9. julija jih je namreč pristopilo 142 (lani vse leto 78), med njimi 5 ustanov-nikov. Za poverjenika na Igu postavi odbor nadučitelja gosp. Fr. Govekarja, o drugih poverjeništvih bo razgovarjanje v prihodnji seji.
Prvosednika izvoli Matici novi odbor v prvi seji po občnem zboru; med tem pa opravlja namestnik gosp. P. Grasselli prvo-sednikovo službo.
Letopisu za 1881 se pridene rajnega prvosednika mrtvaški list, izdan od Matice in čitalnice, potem nagrobni govor deželnega poslanca gosp. L. Svetca, in pesen, ktero njemu na čast zloži gospa L. Pesjakova. Druga knjiga za 1881, „Slovnica slovenska1' gosp. prof. Šumana, je natisnena do kazala, glede „Somatologije“ pa sklene odbor, dotični prevod gosp. dr. Samca poslati gosp. prof. Erjavcu in ga naprositi, da bi ga pregledal in za natis pripravil. Geometrija, odločena samo za prodajo, je natisnena do 6. pole.
Za leto 1882. izda Matica „Letopis“ kakor do zdaj. Došle rokopise prevzame književni odsek v pregled, kar jih pa ni za natis, se vrne. Druga knjiga, spisana od gosp. Križmana in za 1882 priporočena od književnega odseka, je „Slovnica italijanskega jezika"; odbor sklene po dolgem razgovarjanji, da se o tej knjigi odloči še le v prihodnji seji, med tem pa rokopis tudi gosp. prof. Marušiču pošlje v pregled. Slovanstvo (Čehi) bo v treh ali štirih mesecih spisano.
Spisa gosp. prof. dr. Križana: „Logika“ in „Dušoslovje“ izroči odbor gosp. dr. Svetini v pregled, „Šege in običaje štajerskih Slovencev1', nabrane od gosp. dr. Pajeka, in »Zgodovino slovenskega Štajerja", ki jo je spisal gosp. Lapajne, pa gosp. Slekovcu.
Tiskarna naj svoje račune predlaga odboru vsako leto proti in sicer do tiste seje, v kteri se sklene razpošiljanje knjig.
Prvo in drugo nadstropje Matičine hiše pri Zvezdi odda odbor banki „Slaviji“. Likvidacijski odbor banke „Slovenije“ pa zapusti ob Jurijevem svoje stanovanje v isti Matičini hiši. V to stanovanje, ki je po poročilu strokovnjakov gg. Jerančiča in Zupančiča tako močno in dobro, da bo lehko nosilo veliko težo Matičinih knjig, se preseli Matica ob Jurijevem, njeno stanovanje na Bregu št. 8. pa se odda.
Sklep
vseli dohodkov in stroškov „Matice Slovenske*4
1 Tek štev. 1	Dohodki	v gotovini				v obligacijah
		posa- mozno		skupaj		
		gl d.	kr	gld.	kr	gld.
1	Imetok 31. doc. 187!)			2788	40	12760
2	Plačila društvenikov:					
	a) ustanovnikov . .	110	-			
	b) letnikov . . .	2270	-	2386	-	
3	Obresti:					
	a) od obligacij . .	486	55			
	b) od gotovino . .	110	to	596	65	
4	Hišni dohodki . . ,	—	—	3108	24	
	svojo stanovanjo ne					
	vračunjono					
5	Darilo banko Slavijo	—	—	100	—	
6	Za prodano obligacijo	—	—	2139	01	
7	Za prodano knjigo .	—	—	82	—	
8	Razni dohodki . .	—	-	1	80	
9	Skupni dohodki . .	—	—	11202	10	12760
1(1	če se odštejejo stroški	—	-	8476	10	3000
11	ostaja imetka . . .			—	2 <26	_	9760
12	in čo so k ostanku pri-					
	šteje dozdaj vplačani					
	znesek novo kupljene					
	hiše na kongresnom					
	trgu štev. 7 . . .	25061	62			
	in vrednost hišo na					
	brogu štov. 8 . .	11400	-	36461	62	
13	potem vrednost invon-					
	tarja in zaloge knjig					
	okoli		—	-	2000	—	
14	so kažo konečnega pro-					
	možonja ....			41187	62	9760
Opombe
	K štov. 2		b).	
Za leto 1872			2	11.
M		1873	6	
		1874	26	
		1875	62	
		1876	95	
		1877	130	
		1878	208	
		1879	731	
		1880	954	
M	»»	1881	60	M
n	n	1882	2	1»
skupaj 2276 fl.
K tok. štev. 11.
Od ostanka v gotovini jo v hranilnici pod štov. 90878 naloženih 1242 gl. 2(5 kr. in drugod 1356 gl. 4 kr.
računa
za XVI. društv. leto od 1. jan. do 31. dec. 1880. 1.
Stroški
v gotovini
posa-
mezno
gld |kr
skupaj gld. |kr
v obli gaei-jah
dd.
Opombe
1 Upravni stroški:
a) tajniku . .
b) blagajniku .
c) knjižničarju
d) za pisarno .
2 Izdavanje knjig:
a) spisi . . .
b) tisk . .	.
c) vezanje knjig
3 Na račun kupne ceno za hišo na kongr trgu ....
4 Obresti od dolga te
hiše .... Stroški 2 hiš
a) davki . . .
b) razni stroški .
6 Prodano obligacije
7 Kopitarjeva slavnos in ploša .
8 Razni izdatki
Skupni stroški
250
155
878
1500
377
1141
367
405
2755
94
344!» 26 200
1508
65
92
8476
901
3000!
10
3000
V	Ljubljani 1. januarja 1881.
Ivan Vilhar,
blagajnik.
Pro-
„Matice Slovenske44 za XVII. leto, to je od
1 Tek. štev. j	Dohodki	Nominalna vrednost obligacij	Letni obrosti		Skupaj		Opombo
		gld.	gld.	ki	gld.	ki	
1	Obresti po odbitem davku in						
	sicer :						
	») iz. ronto v srebru:						
	5 po 100 gld. št. 546378,						
	548115, 5481 IG, 25G407,						
	257408 		500	21					
	9 po 1000 gld. št. 147573,						
	147574, 147576, 147577,						
	147578, 210682, 219684,						
	219685, 142691 ....	9000	378					
	b) iz drž. posojila leta 1860						
	serija 18312, št, srečko 16	100	4		403	—	
	e) od gotovino okoli . . .	—	—	—	100	—	
2	Cisti dohodek Matižinih hiš						1600		
3	Od udov (letnikov) ....							2000	—	
4	Za knjige, ki so morda prodajo	—	—	—	100	—	
	Skupaj .				4203		
račun
t. januarja (lo BI. decembra 1881.
1 Tek. štev. 1	Stroški	Posa- mezno		Skupaj		Opombe
		gld.	|kr	gld.	kr	
1	Tajniku		GOO					
2	Blagajniku		«0	—			
a	Knjižničarju		50	—			
4	Za opravila likvidacijskega od-					
	seka honorar 		210	—	920	—	
5	Vezanje knjig		—	—	300	-	
6	Potrebščino za pisarno . . .	—	—	150	—	
7	Kazni izdatki		—	—	100	—	
	Skupaj .					1470	_	
	V primeri z dohodkom . . .	—	—	4208	-	
	ostaja za izdavanje knjig (to					
	je za spise in tisk) . . .			2733		
,1
V	Ljubljani 1. januarja 1881.
Ivan Vilhar,
blagajnik.
Odbor Narodne ljubljansko čitalnico in odbor Slovensko Matico naznanjata v svojom in v imeni vsoh narodnih družtev pretužno vest, da jo proslavili naš
Dr. Janez vitez Bleiureis - TrstenišKi,
vitez avstrijskih redov železne krone III. vrste in Franc-Josi-povega reda, ruskega Vladimirovega reda] predsednik Slovenske Matice in ljubljanske čitalnice; c. k. profesor; deželni poslanec; tajnik c. k. kmetijske družbe-, vodja živinozdravniške šole', pravi člen jugoslavenslce aJcademije znanosti in umetnosti v Zagrebu; častni člen mnogih učenih družtev, častni meščan ljubljanskega, kranjskega in mnogih drugih mest in trgov, častni občan slcoro vseh slovenskih srenj Ud. itd. itd.,
rojen v Kranji 10. novembra l/m. lota, (io kratki bolezni, prejemki sv. zakramente za umirajoče, danes ob pol 1. uri po noči izdehnil svojo blago dušo.
Svečani sprovod bode v četrtek dne 1. decembra ob 4. uri popoldne iz lastno hišo dragega pokojnega prod knezoškofijsko palačo.
Sprevodni red so bodo posebe natisnon prijavil.
Gostite členovo vseh narodnih in drugih družtev uljndno vabimo, da se sprevoda visokospoštovanega, nepozabljivega nam očota in ljubljenca naroda slovenskega udeleže v obileui številu.
V	Ljubljani dne ‘2i>. novombra 1881.
Odbor	Odbor
Narodne čitalnice ljubljan3ke. Matice Slovenske.
Družabnikom Matice Slovenske!
Z letopisom za 1881. leto Matica Slovenska svojim družabnikom izroča poslednjo knjigo, katero je uredoval pokojni društveni prvosednik, gospod dr. Janez Bleiweis vitez Trs teli iški. Ugasnola mu je luč oči, predno je še knjiga zagledala beli dan. O njegovej smrti sta Ljubljanske Čitalnice in Matice Slovenske odbora izdala mrtvaško oznanilo, katero je postavljeno pred te vrstice. Globoko je čutilo vsako rodoljubno srce udarec, ki ga nam je prizadela tolika izguba. Nihče ne pričakuje, da bodemo na tem mestu ocenivali umrlega našega voditelja življenje in delovanje: sveta dolžnost Matičinega odbora je skrbeti, da dr. Janez Bleivveis dobode dostojen slovstven spomenik.
Dolgo nam je Božja milost obranila rajnika, in če bi bil živel še mnogo let, vselej bi nas bil ostavil prerano. Primerneje se slovenski narod ni mogel posloviti od svojega prvaka nego z ginljivimi besedami, katere je pri pogrebu na pokopališči govoril deželni poslanec in Matičin odbornik gospod Luka Svetec. Naj tedaj tudi to tožno poročilo sklene
GOVOR GOSPODA LOKE SVETCA
pri grobu
(Ir. Janeza viteza Bleiweisa - Trsten iškega
dne 1. decembra 1881.
Častita gospoda!
Dragi bratje in sestre!
Utrnila je zopet zvezda na obnebji naše mile domovine. Utrnila in ugasnila za vselej je svitla zvezda, ki je tako lepo, tako dobrotno svetila slovenskemu narodu skoro cel pol stoletja!
V	črno se zavija vsa slovenska zemlja.
Dr. Janeza Blei\veisa-Trsteniškega, katerega je naš narod tako visoko spoštoval, tako srčno ljubil, katerega smo s tolikim zaupanjem in s tolikim ponosom klicali svojega očeta — njega ni več. Ta tužni glas odmeva od vseli strani slovenske zemlje: ni ga več!
In s Slovenci sočutno žalujejo drugi slovanski rodovi. —
Nezapopadljivi so sklepi modrosti božje. Mi se jim moramo udati brez prašanja. Naše solze teko, ali mrliča ne skličejo več 12 groba.
Žalostni in potrti smo se tukaj zbrali, da izkažemo zadnjo cast možu, kakoršen je le redka prikazen v narodnem življenji,
možu, ki je glede našega narodnega življenja in napredka nam stvarnik nove dobe.
Tvoja delavnost, dragi Janez, bila je vsestranska. Kako si ti budil našo literaturo, kako skrbno zbiral njene proizvode v „Novicah‘£, v Matičinili in drugih spisih! Kako marljivo si skrbel ob jednem za povzdigo narodnega gospodarstva in naš kmetovalec, naš rokodelec in obrtnik ni imel boljšega učitelja, boljšega svetnika, boljšega podpornika od tebe.
In v srditem boji, ki ga bijemo za politiške in narodne pravice, ali nisi ti bil najprevidnejši, najzanesljivejši naš vojvoda, in ob jednem sam najpogumnejši vojak?
Vsi stanovi smo čutili dobroto tvojega dela in tvojega truda; izrekamo ti zato tukaj svojo najtoplejšo zahvalo.
Zapustil si nam pa ti tudi najlepši zgled, kako je treba zbirati in družiti vse moči k skupnemu delu; kako je treba delati neprestano, z železno stanovitnostjo, ako se hoče doseči visoki namen — narodno blagostanje.
Mi čemo tvoj zgled posnemati.
Kadar bi hotela hidra razprtije dvigati mej nami svojo glavo, tvoj zgled potolaži nasprotujoče strasti! Kadar bi prišle nezgode na naš narod in bi hoteli nevspehi majati naše zaupanje, tvoj zgled nas ohrabri in potrdi!
Da, da, ravnati se hočemo po tvojem zgledu, to ti obetamo, to na tvoji gomili prisegamo.
In kakor seme, ki si ga ti sejal po vsem polji naše slovenske zemlje, uže klije in cvete in sad donaša in ga donašalo bo še našim poznim vnukom, tako nam večen ostane tvoj spomin.
V	svojih delih nam ostaneš nepozabljiv, nesmrten.
Blagor mrtvim, pravi evangelist, ki v Gospodu umerjejo, ker njih dela gredo za njimi. Blagor tebi, dragi Janez, ker te spremljajo mnogoštevilna dobra dela, storjena za narod in dom, za državo in človeštvo, pred večnega sodnika.
Obračal si dobro svoj talent, kakor evangeljski hlapec, kateremu je gospod rekel: blagor tebi, vrli hlapec, ker si bil zvest v malem, jaz te zdaj nad veliko postavim.
Tako si slavno dokončal svojega življenja pot; zdaj počivaj od dela in truda. Mirno počivaj pod to gomilo, ki bo sveta nam in našim vnukom, dokler se bo razlegala slovenska beseda po teh prijaznih ravninah.
Tvoj duh pa naj veje nad nami, kakor angelj božji; naj nas navdaje z gorečnostjo in pogumom za narod in delo, za slogo in jedinost, da .se bomo tudi za naprej trdno držali tvojega starega gesla: vse za vero, za dom, za cesarja in da bomo srečno nadaljevali delo, katero si ti pričel.
In zdaj dragi rajni, z Bogom, z Bogom za vselej!
Dr. Janezu Bleiweisu.
1.
Dnč 19. novembra 1878. 1.
Glej, kamor se danes oziraš, ljubezni Vzprijemaš in hvale iskrene dokaz;
Poslušal stotero voščil si izbornih —
Svoj nagni prijazno še meni obraz!
Ni moči! — Premagalo čuvstvo me živo, Izrekati hvalo poskušam zaman;
A vendar bi nekaj povedala rada,
Kar davno vže sili skrivnostno na dan.
Ko dušo sem jaz posvetila žarečo
Domovju predragemu z vdanostjo vso,
Ti umel si voljo mi trdno in zvesto, Pozdravljal z besedo me divno-lepo!
Z besedo svetlo! Poslavljala saj žarno Očeta je ljubega sveti spomin,
Očeta mi, kteri bil v dobi še tožni Sloveniji zlati najvdanejši sin.
Pri vsem bi obupala srčnost mi bila,
A Ti si buditelj nevtrujen mi bil,
Ti nisi prominjal se nikdar, nikoli,
Ostal mi prijatelj si veren in mil!
Zatorej naj tudi ves svet Ti čestita,
Naj vrednost visoko Ti vsak izpozna:
Bolj srčno od mene ne more prositi
I)nes za-Te na zemlji nijeden Boga!
Dne 29. novembra 1881. 1.
In zopet sili gneča k Tebi, Slovenski spet se zbira svet, A v vencih, ktere danes vije,
Od solz je rosen list in cvet!—
Oj, narod moj, ti si sirota, Najboljše si izgubil ti, Poglej, o tebi le sanjaje
Zdaj smrtno spanje 06 a spf!
A čutiš, da v trepetu zadnjem Še tvoje bilo je srce,
Da za-te duh se trudil, delal Do bridke je ločitve dne?
O klanjaj, klanjaj se globoko, Ljubezni taki se čudeč,
Ki tebi se je žrtvovala,
Za dom z veseljem vse trpeč!
Počivaj mirno, nezabljivi,
In prošnjo svojih č«j otrok, Hvaležno vsak med njimi vsklika: „Poplati njemu večni Bog!“
Potil med njimi vsak togiije,
Del Tvojih pomni in besed, Katere Slava blagoslavlja
Dokler se ne razdruži svet.
In dokler sveta ne zakrije Noči poslednje gost ovoj,
Ne bode nikdar ne pomračil Imena Ti se čisti soj! —
Zdaj, bratje, lipo ^najbolj lepo,
Ki log domači jo rodil,
Na grob preblagemu vsadimo, Saj on branitelj nje je bil.
V	dehtečih vejah tam naj slavec Prepeva pesni presladke, Njegove tožbe našim solzam Naj ondu milo se druže.
A v krogu debla čvrste lipe Opletaj gosto se cvetoč Zeleni lavor, ki iz groba Priraste krasen, nevenoč!
£uflx>a SiMjci liova.
-vv/rfrrjv«-
Oprnvnlslvo
..Slovenske Matice" za leto 1881.
Prvosednikova namestnika:
Grasselli Peter.
Dr. Jarc Anton.
Blagajnik:
Vilhar Ivan.
Pregledovalec društvenih računov:
Klun Karl.
Ključarja:
Keržič Anton.
Robič Luka.
Tajnik in knjižničar:
Orešec Franc.
 O	---
O d h o r.
a) Ljubljanski odborniki.
1. I>r. Jarc Anton 1378.*)
2. Grasselli Peter 1X80 8. Kcržič Anton 1878.
4. Klun Karl 1881.
5. Marn Josip 1880.
(i Močnik Matej 1878.
7. Dr. Poklukar Josip 1881.
8. Praprotnik Andrej 1880.
9. Robič Luka 1878.
10. Stegnar Feliks 1879.
11. Šulclje France 1878.
12. Tomšič Ivan 1881.
13. Vavrft Ivan 1879.
14. Vilhar Ivan 1878.
15. Vodušek Matej 1880.
IG. Dr. Zupanec Jernej 1878.
17.	Zupančič Vilibald 1878.
1») Vnanji odborniki.
1. Cigale Matej 1880.
2. Einspieler Andrej 1880.
3. Erjavec Fran 1878.
4. Grabrijan Jurij 1880.
5. Hubad Franco 1878
6. I)r. Jeglič Anton 1881.
7. Kosar Franco 1881.
8. Krisper Valentin 1878.
9. Majciger Janez 1878.
10.	Marušič Andrej 1878
11. Raič Božidar 1879.
12. Svetec Luka 1879.
13. Dr. Stcrbenc Jurij 1881. 14 Savnik Dragotin 1881, lf>. Solar Janez 1880.
16. Šuinan Josip 1879.
17. Dr. Šust Janez 1880.
18. Dr. Tonkli Josip 1881.
19. Urbas Viljem 1879.
20. Žolgar Miha 1878.
Odseka.
a)	Književni odsek.
1. Erjavec Fran.
2. Ilubad France.
3. Dr. Jeglič Anton.
4. Klun Karl.
5. Keržič Anton.
G. Marn Josip, prvomestnik.
7. Močnik Matej.
8. Praprotnik Andrej.
9.	Stegnar Feliks.
10. Šukljc Franco.
11. Tomšič Ivan.
12. Urbas Viljem.
13. Vavrft Ivan.
14. Vodušek Matej.
15. Zupančič Vilibald.
b)	Gospodarski odsek.
1. Grasselli Peter.
2. Klun Karl.
3. Robič Luka.
4. Tomšič Ivan.
5. Vilhar Ivan.
G. Dr. Zupance Jernej, prvomestnik
*	Letna številka kaže, ktoroga lota jo bil kdo poslednjič odbornik izvoljen
r	-	'
▼ ■
! M E H * K
Matičinih udov leta 1881.
(lastni udi:
1. Miklošič France, vitez, dr., c k vseučiliščni profesor na Dunaji.
2. Rački France, dr., kanonik in predsednik jugoslav. akademije.
3. Raevskij Mihael, škof pri ruskem poročništvu na Dunaji,
4. Rieger France Ladislav, dr., v Pragi.
5. Trstenjak Davorin, župnik v Starem Trgu na Štajerskem,
G. Vesel-Koseski Janez, finančni svetovavcc v Trstu.
I.	Kranjsko.
Ljubljana. — Poverjenik: Greneč Franc. Ustanovniki.
Aice Rajko, c k. poštni uradnik. Auer Jurij, posestnik.
Rlaznikova Fani, gospica.
Rlei\veis - Trsteniški Karl, vitez, dr., primar deželno bolnice.
Bučar France, trgovec in hišni posestnik.
Češko Valentin, trgovec in posestnik. Codelli Anton, baron Fahnenfeld, grajščak.
Čebašek Andrej, dr., kanonik. Čitalnica, diuštvo.
Dolenec Henrik, dr., c. k. sodnijski
adjuukt.
Dolenec Oroslav , svečar in hišni posestnik.
Dreo Aleksander, trgovec.
Fabian Janez, trgovec in hišni posestnik.
Fabiani o. Placid, vikar frančišk.
Frančiškanska knjižnica.
Frelih Anton, hišni posestnik.
Gariboldi Anton, pl., grajščak.
(iariboldi Franc, pl., bivši svetovalec višje deželno sodnije.
Gogala Janez, dr., čast. kanonik, katehet više gimnazije in vodja v Alojzijevišči.
Grasselli Peter, hišni posestnik in deželnega glavarja namestnik.
Heidrih Dragotin, redovnik.
Hranilnica Kranjska.
Opazka. Kdor svoje izpromeinbe ni o pravom času naznanil in ni na-tisnen, kder zdaj živi, naj išče knjig pri poverjeniku, pri kterem jih je zadnjikrat prejel, ali pa naj se oglasi pri tajništvu in nemudoma se mu poBtrožo,
Hren France, trgovec in posestnik.
Jamšek Janez, trgovec in hišni posestnik.
Jarc Anton, dr., prošt.
Jerajeva Ivana, zasebnica
Jeran Luka, monsigu., urednik „%g. Danice".
Kndilnik France, knjigovodja.
Kastelic Franco, c. k. stotnik v p.
Klemenčič Jožef, katehet c. k. učiteljskega izobraževališča.
Klun Karl, Ravbarjev benofieiut. pri stolnici, dež. in drž. poslanec.
Knjižnica c kr. učiteljišča.
Kozler Janez, grajščak.
Kozler Jožef, dr , posestnik.
Krcč Matej, tajnik dež. odbora.
Križnar Mir., profesor c. k. realke.
Kušar Jožef, trgovec in hišni posestnik.
Lukman Jakob, c. k. rač. svctovavec.
Marn Jos^p, c. k. gimn. profesor.
Milic Rudolf, tiskar in hišni posestnik.
Močnik Matej, učitelj 1. mestne šole.
Munda France, dr., advokat.
Murnik Janez, vitez Franc-Jožefovega reda, tajnik kup. zbornice.
Tavšler Jožef, kanonik.
Peternel Mihael, profesor c. k. re alke v p.
Petričič Vaso, trgovec, hišni posestnik in mestni odbornik.
Ffeifer France, c. k. rač. uradnik.
Pirnat Andrej, rudn. uradnik.
Plcteršnik Maks, c. k. gimn. profesor.
Pogačar Janez, Z1., dr., knezoškof.
Pogačar Martin, knozošk. kancelar in čast. kanonik.
Poklukar Josip, dr., posestnik, dež. in drž. poslance.
Pongrac Oskar, dr., zasebnik.
Pribovšic Janez, vojni duhoven.
Ravnihar France, predstojnik dež. bliigajnice,
Robič Luka, c. k. davkarski nadzornik v pokoji in dež. poslanec.
Rozman Janez, mestni župnik pri sv. Jakobu.
Sainassa Anton, zvonar.
Skubic Anton, c. k gimn. profesor.
,,Sokol“, telovadno društvo.
Souvan Ferdinand, trgovec.
Souvan France K«, starejši, posestnik.
Souvan France Ks. mlajši, trgovec in posestnik.
Starfs Jožef, dr., koncipist e. k. finančne prokurature in hišni posestnik.
Sušnik Gašper, c. k. stotnik in auditor.
Tavčar Janez, hišu. posestnika sin.
Valenta Alojz, dr., prof. in vodja deželno bolnice.
Vavrfi Janez, c. k. gimn. profesor.
Vilhar Ivan, posestnik.
Vošnjak Jožef, dr., priinar deželno prisilno delavnice, drž. 111 dež. poslanec.
Vujčič Paskal, škof in apostolski namestnik za Bosnijo.
VVinkler Andrej, c. k. deželni predsednik.
Zamejic Andrej, kanonik.
Zarnik Valentin, dr , advokat, dež. poslanec in mestni odbornik.
Zupan Jožef, dr., pravdosrednik.
Zupan Tomaž, c. k. gimn. profesor.
Zupanec Jernej, dr, c. k. notar.
Zupančič France, dr., pravdosrednik.
Žagar Karl, koutrolor deželne bla-gajnico.
Letniki.
Ahačič Karl, dr., advokat.	Arh Ivan, stud. agron. na Dunnji.
Alčšovec Jakob, pisatelj.	Arko Albin, žurnalist.
Alojzijevišče.	Bahovec France, učitelj 2. mestne
Ambrožič Fr., dr., mestni zdravnik. šole.
Belar Leopold, ravnajoči nadučitelj
2.	mestne ljudske deške šole. Bernik Valentin, bogoslovec. Bizavičar o. Jožef, frančiškan. Bohinec Ziga, knezošk. tajnik. Bregar Vilibald, rač. uradnik pri c. k. deželni vladi.
Brus Andrej, tajnik kmet. družbe. Bulovec Mihael, bogoslovec. Celestina Josip, profesor na c. k.
učit. izobraževališči. čurcn Karl, uradnik v hranilnici. Dekval Aleksander.
Dimic Avgust, c. k viši finančni svetnik.
Dolinar Franjo, duhovnik v semenišči. Drašler Pavl, trg. pomočnik.
Drč Josip, dr., zdravnik.
Drenik Franc, glavni zastopnik zavarovalnega društva peštanskega. Društvo kranjskih tiskarjev.
Družba rokodelskih pomočnikov. Elbert Sebastijan, bogoslovec. Endlicher Rudolf, c. k. uradnik. Eppich Janez, učitelj v c. k. vadnici in okrajni šolski nadzornik. Erker Jožef, stolni kaplan.
Flis Janez, spiritual v duhovnišnici. Fortuna France, trgovec, posestnik in ljubljanski podžupan.
Fuchs France, dr., primar v bolnici. Gnjczda Janez, prefekt in katehet. Goričnik France, trgovec.
Goršič o. Pavlin, frančiškan. Grkman France, učitelj v c. k. vadnici. Gutman Emilij, adv. koncipient. Hafner Jakob, učitelj na Waldher-jevem učilišči.
Hladuik Ivan.
Hohn Edvard, posestnik in bukvovez. Hobn Hugon, c. k. poštni uradnik v Sučavi.
Hohn Robert, uradnik pri železnici. Hribar Ivan, glavni zastopnik banke „31ftvijc“.
Hrovat Blaž, ravnatelj c. k. izobra-žcvališča za učitelje in učiteljice. Ibcr Ivan, trgovec.
Letopis 1881.
Izobraževališče za učiteljice.
Jaklič Anton, bogoslovec.
Jentcl Anton, trgovec.
Jerič Jožef, župnik v pokoji. Juvančič Ivan, trg. pomočnik. Ivaprec Ivan, c. k. nadsodn. svetnik. Karun France, župnik v Trnovem. Katoliška družba.
Kermavner Valentin, e. k. gimn.
profesor.
Ivcržič o. Andrej, frančiškan.
Keržič Anton, katehet.
Kilar Janez, kaplan v Trnovem. Klein Anton, lastnik tiskarne. Klemenčič Miško, bogoslovec. Klofutnr Lenart, dr., profesor bog. Knjižnica bogoslovska.
Knjižnica c. k. gimnazije.
Knjižnica c. k. realke.
Koblar Anton, knezošk. kaplan. Kogl Barbara, hišna posestnica. Kokalj France, učitelj 2. mestne šole. Kolman France, trgovec.
Končar Marija.
Kotnik Ognjeslav, drd.
Kovač Janez, laBtnik tiskarne. Kragelj Andrej, gimn. učitelj. Kramar France, kanonik.
Krek Simon.
Kremžar Andrej, upravnik deželnih dobrotnih naprav.
Kušar Fran, bogoslovce.
Lampe Franco, sem. duhovnik. Lasnik Peter, trgovec.
Lavrenčič Matej, bogos ovce.
Lazar Mih., glavni učitelj na c. k.
izobraževališči za učiteljice.
Leben Matija, dr., častni korar. Ledenik Alfred, trgovec.
Levec France, c. k. velike realke profesor.
Levstik France, skriptor v c. k. li-ccalni knjižnici.
Lichtcnberg Leopold, baron, gruj-ščak v Habuhu.
Lilek Emilijan, gimn. učitelj.
Lozar Jožef, trgovec.
Maeak Janez, c. k. mapni arhivar.
17
Mahr Ferdinand, lastnik in ravnatelj kupčijskega učilišča.
Majar Jožef, učitelj 1. mestne šole. Murinko Josip, dr., kaplan pri sv. Petru.
Medič o. Kalist, župnik in predstojnik frančisk. samostana. Merčun Kok, prefekt v Alojzniei. Moše Alfons, dr., advokat.
Mrak Matija, bogoslovec.
Mulej Andrej, c. kr, uradnik. Munda Jakob, dr., c. k. sod. adjkt. N&rodna tiskarna.
Orešec Franc, tajnik Slovenske Matice. Pakič Mihael, pos. in trgovec. Papež France, dr., odvetnik.
Pauker Henrik, pl. Glanfold, dr,, kanonik itd.
Pavlin Alfons, giinn. učitelj.
Perles France, posestnik.
Perona Ljudevit, uiagist. svetovalec Pfeifer Jožef, koncipist deželnega odbora.
Pintar Matej, bogoslovec.
Pirec Iv., uradnik južne želenicc. Pirnat Ivan, c. k. cenilni nndkomisar. Pirnat Tomaž, hišni posestnik. Porenta Janez, stolni kaplan. Potočnik Mihael, nunski spovednik. Praprotnik Andrej, ravnatelj mestne šole.
Predika Jakob, c. k. profesor na učiteljišči.
Premk Anton, poštni uradnik.
Puhar Dragotin, posestnik, lladics pl. P., urednik časnika „Lai-bacher Zeitung".
Ilaič Anton, c. k. profesor velike realke.
Raktelj Fr., učitelj 2. mestne ljudske deške šole.
Ravnikar Ljud., dež. sod. svetovalec. Ilegoršek France, trgovec.
Remec Fr., c. k. telegrafski uradnik. Simčič Jos., c. k. finančni koncipist. Senekovič Andrej, c. k. profesor ve liko realke.
Slovensko učiteljsko društvo.
Smolej Jakob, c. k. gimn. ravnatelj, šolski svetnik, nadzornik srednjih šol na Kranjskem.
Smrekar Jožef, profesor bogoslovja. Spoljarič Jakob, ključar, hišni po sestnik.
Stare Ferd., c. k. sodnijski adjunkt. Stegnar Feliks, c. k. učitelj v kaznilnici na Gradu.
Stcrbenc Jožef, duhovnik v p. Suhadobnik Lovr., zasebnik.
Svetek Anton, c. k. računski uradnik. Svetek Ivan, urad. južno železnice. Svetina Janez, dr. modr., prefekt v Alojzniei.
Šašelj Janez, bogoslovec.
Šašelj Feliks, okrajni komisar.
Šiška Josip, bogoslovec.
Škofič Lovro, davkarski denarničar. Štempihar Valentin, dr., odvetnik. Šuklje Franc, c. k. gimn. profesor. Šumi France, sladikovarnik, Šušteršič Kristan, uradnik južne železnico.
Sehiindelcn Božidar (2 iztisa). Tavčar Dragotin, posestnik.
Tavčar Ivan, dr., advokat, kandidat. Toman Helena, posestnica.
Tomec Jakob, magist. uradnik. Tomšič Ivan, učitelj c. k. vadnice. Tratnik Antonija.
Travnar Jožef, učitelj 1. m. šole. Turek Ilugon, trgovec.
Urh Peter, kanonik.
Valenta Vojteh, kontrolor mestno denarnico.
Več Ivan, trgovec.
Vičič Janez, trgovcc.
Vizjak Anton, učitelj na c. k. učit. obraževališči in okrajni šolski nadzornik.
Vodušek Matej, c. k. gimn. profesor. Waseher Rajko, uradnik v hranilnici. VViesthaler Fr., c. k. gimn. profesor. WoIkensperg Avguštin, baron, graj-ščuk.
Zagorjan Ivan, kaplan pri sv. Petru. Zavodnik Feliks, bogoslovec.
Zcplichal Ognjeslav, kamenopiscc, Zitterer Andrej, ere vij. mojster. Zupan Jožef, stolni prošt.
Zupančič Ant., kaplan pri sv. Jakobu. Zupančič Vilib. , c. k. profesor na izobraževališči za učiteljice.
Žakelj Miroslav, e. k. giuni. profesor. Žlogar Anton, kaplan pri sv. Jakobu. Žumer Andrej, učitelj.
Žvab L ovro, učitelj na trgovskem učilišči.
Štev. 249.
Naročniki. ')
Gašperšič Branislav, | Seigerschmid Matija, I j; ■ v; Šušteršič Frane, i Zupanec Janez,
b)	Poverjenik za ljubljansko okolico: Govekar Frane.
*Mazek Lovro, župnik v Črnučah, čitalnica v Spodnji Šiški.
Fine Anton, župnik v Sostrem. GamsJm., posestnik v Loki pri Igu. Govekar France, nadučitelj na Igu. Jakelj Gregor, župnik v Rudniku. Kermavner Janez, nadučitelj pri St. Vidu,
Knez Janez, posestnik v Šiški.
Kobilica Janez, kaplan pri Dev. M. v Polji.
Marešič Franc, kaplan v Šent-Vidu. Pipan Andrej, kaplan na Brezovici. Potočnik Janez, župnik na Brezovici. Povše France, župnik na Ježici. Štrukelj France, duhoven na Šmarni Gori.
Štev. 14.
Cirkilica. a) Poverjenik: Krašovec Anton.
*Obreza Adolf, posestnik v Cirknici. čibašek Janez, župnik pri sv. Vidu nad Cirknico.
Žerovnik Tomaž, župnik v Grahovem.
Štev. 3.
b)	Poverjenik: Vilar Jakob.
*Kaplenek Jan., župnik na Blokah.	Vilar Jak., trg. v Pudobu pri Loži.
Lenček Blaž, župnik v Starem Trgu. Volčič Jurij, c. k. sodnijski pristav Mandelj, Iv., nadučit. v Starem Trgu. v Loži.
Schweiger Martin, zdravnik v Starem Trgu.
Stev. 6.
c)	Poverjenik: llihar Franc.
Jeršan Anton, posestnik na Unci.	Kovšča France, posestnik v Planini.
Koren Miroslav, posestnik v Planini.	Lavrič Jurij, posestnik na Rakeku.
Štev. 4.
') Naročniki niso udi.
*	kaže ustanovnlke.
260
Idrija, a) Poverjenik: Treven Valentin.
*Občina mestna v Idriji.
*Vidinar Jožef, župnik v Žirih. Holce Ivan, kaplan v Žirih. Čitalnica v Idriji.
Goli France Ks., trgovec.
Kogej Jožef, dekan v Idriji.
Kopše France, dr., okrožni fizikar v Vranji v Srbiji.
Kos France, trgovec.
Lapajne France, trgovoc v Idriji.
b) Poverjenik:
Čitalnica na Črnem Vrhu.
Domicelj Anton , vikar na Črnem Vrhu.
Križaj Nikolaj, župnik v Godoviči.
Kamnik, a) Pove,
*Kokalj o. Kainerij, frančiškan.
*8tar6 Alojz, administrator na Uovi.
*Stranjska fara po ustanovi Mih. Dobovšeka. (Gosp. župnik delf knjige med tri posest, iz Dobov-šckovc rodovine, po njihovi smrti pa faranom po svoji previdnosti.)
"'Nabernik Ivan, c. k. sodu. pristav.
Jereb o. Romuald, frančiškan v Kamniku.
b) Poverjenik:
*Jarc Jernej, župnik v Dolu.
*Oblak Janez, župnik pri sv. Heleni,
c) Poverjenik:
Kajdiž Tomaž, župnik v Vodicah.
Kukelj Anton, kaplan v Vodicah.
Lomberger Jos., benef. v Komendi.
Lapajne Štefan, trgovec.
Lapajne Valentin, trgovec.
Leskovec Boštjan, posestnik in župan v Spodnji Idriji.
Primožič Jernej, župnik pri sv. Magdaleni.
Treven Valentin, trgovec in župan v Idriji.
Urbas Leopold, ccb. kr. topilnični oskrb. v pokoji v Idriji.
Štev. 15.
Domicelj Anton.
Lenasi Anton, kaplan na Črnem Vrhu. Majnik Miha, kmet v Mrzlem Logu. Rudolf Ga špar, posestnik v Lomih.
Štev. 6.
rjenik: Debevec Janez.
Kralj Matija, župnik v Tujnicah. Ložar Janez, posestnik v Trzini. Murnik Janez, trgovce v Kamniku. Pečnik Valentin, admin. na Vranji Peči.
Veršec Franc, notar, kandidat v Kamniku.
Vindišar o. Viljem, frančiškan v Kamniku.
Štev. 11.
Kersnik .Janko.
*Vcrbanček Jan., župnik v Krašinji.
Stev. 3.
Kajdiž Tomaž.
Svetlin Andr., posestnik v Komendi. Tavčar Matej, župnik v Komendi.
Štev. 5.
*Lovšin Simon, župnik pri Fari v Kostelu.
*Noviik Josip, <1. kan v Kočevji. Bajec Jakob, kaplan v Krki.
Jaklič Jožef, župnik v Starem Logu. Kalan Jakob, župnik v Morovci. Ključevšek Ignac, župnik v Spodnjem Logu.
Knjižnica okrajna učiteljska v Kočevji.
Komljanec Janez, katehet c. k gimnazijo v Kočevji.
Mandelc Anton, župnik v Banji Loki. Senčar Jožef, c. k. adjunkt. Vidcmsek Matija, adm. v Osilnici. Zbašnik Franjo, adm. v Topli ltcbri.
Štev. 12.
Kranj. Poverjenik: Savnik Dragotin.
*Bartol Baltazar, župnik v Cerkljah. '•‘Debeljak Jan., župnik pred Dvorom. *Globočnik Edv., dr,, zdravnik v Cerkljah.
*Kraševec Jurij, /.upnik v Šmartnem. *Mali Ognjeslav, dr., c. k. okrajni zdravnik v Klanji.
*Mežnarc Anton, dekan v Kranji. 'Omersa France, trgovec v Kranji. *Pirec Matej, trgovec v Kranji. '^Pleivfeifova Ivana, posestnica v Kranji.
*Prevec Tine, dr., zasebnik.
^Ros Matej, trgovec v Kranji ^Rožič Alojz, kaplan v Cerkljah. *Sajcvic Ferd., trgovec v Kranji. *Šavnik Di agotin, lekar v Kranji. *Savnik Sebastijan, posest, v Kranji. ^Urbančič Lujiza, grajščakinja na Turnu.
*Widmer Jernej, dr., kuezoškof.
*	Zarnik Anton, župnik v Naklem. Alijančič Valentin, kaplan pred Dvorom.
Bohinc Fr., župnik v Križah. Čitalnica, društvo v Kranji.
Dolenec France, trgovec v Kranji. Erjavec Janez duhoven v Kranji.
1' lorija n Karl, zasebnik v Kranji. Gogala Franjo, zasebni uradnik v Kranji.
Golobič Anton, župnik v Cerkljah.
Gregorič Igu., župnik na Trstenfku.
Hiti Janez, župnik v p. v Zalogu.
Karlin Andrej, kaplan v Smledniku.
Karlin Davorin, c. k. giuin profesor v Kranji.
Knjižnica učiteljska kranjskega Šolskega okraja.
Krisper Raitn., trgovec v Kranji.
Krčon Jožef, župnik v Predosljah.
Kregar France, kaplan v Kranji.
Kršič Jožef, posestnik v Trbojah.
Mencinger Janez, dr, odvetnik v Kranji.
Novak Martin, poštni odpravnik v Kranji.
Oblak Lorene, kaplan v Cerkljah.
Povše Martin, župnik Št. Jurji pri Kranji.
Preželj Matej, župnik v Mavčičah.
Robič Simon, oskrbnik župnije na Šentjurski Gori pri Cerkljah.
Stanonik Nikolaj, učitelj v Šmartnem pri Kranji.
Šlibar Tomaž, župnik v Dupljah.
Špendal France, žup. osk. v Tržiči.
Tavčar France, kaplan pri Št. Joštu.
Vomberger Blaž, župnik v p. na Primskovem.
Vrhovnik Ivan, kaplan v Naklem.
Zarnik Matija, kaplan v Šmartnem pri Kranji.	Štev. 48.
•Bušič Jožef, posestnik v Sent-Jerneji.
•Grivic France, kaplan v Leskovci.
•Hočevar Martin, posestnik v Krškem.
*	Po la k Edvard, dekan in čast. kanonik v Leskovci.
•Rudež Dragotin, grajščak v Gra-carskem turnu.
•Strobelj Franco v St. Jerneji.
*Šola pri Št. Jerneji.
•Tavčar Anton, župnik na Raki.
•Učiteljska bukvurnica šolsk. okraja v Krškem.
•Vesel Ivan, župnik pri sv. Duhu.
Ahčin Rudolf, c. k. dav. adjunkt v Krškem.
Bezlaj Jos., učitelj inešč. šole v Krškem.
Brulec France, župnik v Dolini
Jarc Franco, kaplan v Leskovci. Knavs Janez, vikar v Krškem. Kurent Karl, kaplau v Doberničah. Lapajne Janez, ravnatelj meščanske šole v Krškem.
Lapujno Janez, župnik na Studenci. Lebar Jakob, kaplan pri sv. Križi. Maurer Gustav, posestnik na Raki. Mervec Janez, kaplan v St. Jerneji. Pfeifer Viljem, župan v Krškem. Ravnikar Jernej, učitelj meščanske šole v Krškem.
Saj6 Janez, nadučitelj v Sent-Jerneji. Šušteršič Mat., posest, v Krškem. Tavčar Ignac, župnik pri sv. Križi. Varl Tomaž, kaplan v Skocijanu. Vovk Janez, župnik v Sent-Jerneji. Zadnik Šimcn, župnik v Čateži.
Štev. 29.
b)	Poverjenik: Lesjak Janez.
•Gestrin Dragotin, dr., c. k. okrajni sodnik v Kostanjevici.
•Lesjak Janez, župnik in duh. svetnik v Kostaujevici.
Abram Lavoslav, nadučitelj v Kostanjevici.
Candolini Vojteh, c. k. okrajni sodnik v p. v Kostanjevici.
Perpar France, kaplan v Kostanjevici.
Štev. 5.
Litija. Poverjenik: Sveten Luka.
•Kobler Alojz, posestnik v Litiji. •Krisper Valentin, posestnik papirnice v Radečah.
•Saje Mihael, župnik v Stangi. •Svetec Luka, c, k. notar v Litiji. •Zupan Mihael, župnik na Prežganji. Brezovar Jernej, (knjige Pavlu Brezovarju v Šmartnem pri Litiji). Gestrin Leopold, župnik pri St. Jurji. Jaklič Janez, posestnik v Šmartnem.
Jeretin Martin, tajnik e. k. okrajnega glavarstva v Litiji.
Klofutal- Janez, župnik na Dolah.
Kunsti Fr., župnik na Jančcm.
Pavlič Ignac, dr., c. k. okrajni zdravnik v Litiji.
Pleško Dragotin, c. k. sodnik v Litiji-
Rožnik Anton, c. k. sodnijski adjunkt v Litiji.
Rus Jakob, dekan v Šmartnem,
*Dcbcljakova liiša v Poljanah st. 2.	Peterlin Primož, duh. adm. pri	sv.
*Dolinnr Franc«, župnik na Trati.	Lenartu.
*Kožuh Matej, dekan v Stari Loki.	Štev.	i.
Kuralt Jožef, dijak, v Žabnici. Naročnik.
h) Poverjenik:	Mohar Blaž.
*Detela Oton, grajščak pri Loki.	Demšar Janez, župnik v Bukovšici.
'^Košir Janez, c. k, sodnijski sve-	Kosmač Simon, duhoven v p.
tovalec v p.	Mohar Blaž, mestni župan in	po-
Arko Anton, dr., okrajni zdravnik	sestnik v Škofji Loki,
v Loki.	Štev.	6.
c)	Poverjenik: Levičnih Jožef.
Bralno društvo v Selcih.	Štev.	1.
Metlika, a) Poverjenik: Aleš Anton.
Aleš Anton, dekan v Scmici.
Deu Edvard, c. k. okrajni sodnik v (Jrnomlji.
Gašperin Viljem, adm. na Planini. Geržin Matija, kaplan v Starem Trgu. Gorenjec Lavoslav, župnik v Adle-šičah.
Kalan Rajmund, admin. na Vrhu. Kupljen Ant., c. k. notar v Ornomlji. Mohor Peter, župnik v Drigatuši.
Okrajna učiteljska bukvama v (Jrnomlji.
Kežok Peter, župnik v Starem Trgu.
Šola farna v Starem Trgu (plačuje g. dr. Jurij Sterbenc).
Sclnveiger France, župnik na Radoviči.
Tomc Martin, župnik v Suhorji.
Stev. 13.
h) Poverjenik: Navratil Anton.
*Lampe Jožef, c. kr. uradnik v Metliki.
Burger Milan, dr., c. k. notar v Metliki.
Dovgan Franjo, župnik v Podzemlji. Furlan Franjo, posestnik.
Gangl Lavoslav, posestnik.
Guštin Franjo, trgovec.
Ilranilovič Janez, župnik pri St. Nedelji.
Jančar Franjo, kaplan v Podzemlji. Jankovič Gavro, kaplan žakanjski.
Kapelic Janez, komendski oskrbnik v p.
Laboš Ladislav, župnik v Kaštu. Navratil Anton, zasebnik.
Papa France, ravnajoči nadučitelj v Metliki.
Premer Anton, zasebnik.
Prosenik Anton, trgovec.
Trček Mihael, kaplan v Metliki. Vakselj Janez, kaplan v Metliki.
Štev. 17.
*Preša Jožef, župnik v Pečah. *Šranc Stanko, župnik v Retečah. Absec Matija, adm. na Sveti Gori. Gros Jakob, župnik v Zagorji. Knjižnica šolska v Blagovici. Koprivnikar Janez, župnik na Savi. Kos Mihael, učitelj v Krašinji.
Lavtar Valentin, kaplan v Moravčah. Petrovčič Fr., kaplan v Moravčah. Pleško France, benefieiat na Vrh-polji.
Pogorele Andrej, župnik v Kolovratu. Toman Janez, dekan v Moravčah.
Štev. 12.
Novo mesto. Poverjenik: Barbo Mihael.
*B»bnik Janez, župnik v Soteski.
*Kerčon Anton, župnik v Vavt.i Vasi.
*Rome Janez, župnik pri Šempetru.
^Vojska Andrej, dr., c. k. okrajne sodnije svetnik v Novem mestu.
*	Volčič Janez, župnik v Šmarjoti.
Bačnik Janez, župnik v Prečini.
Barbo Mihael, vikar v Novem mestu.
Bergant Valentin, župnik v Brusnicah.
Breznik Franco, c. k. profesor v Novem mestu.
Čitalnica v Nove m mestu.
Bovič Janez, župnik v Mirni Peči.
Frančiškanski samostan v Novem mestu.
Frank Rihard, kanonik v Novem mestu.
Gantar Lovro, kaplan v Crmošnjicah.
Hočevar Jožef, kanonik v Novem mestu.
Kastelic Franjo, posestnik v Novem mestu.
Krajec Janez, tiskar v Novem mestu.
Knjižnica c. k gimnazije.
Knjižnica učiteljska v Novem mestu.
Lavtižar Mihael, kaplan v Prečini.
Majntinger Janez, c. k uradnik v Novem inestu.
Mohar Martin, uradnik v Novem mestu.
Nacbtigall Rajko, c. k. gimn. profesor v Novem inestu.
Oblak Valentin, trgovce v Novem mestu.
Pec Viljcmina, učiteljica v Novem mestu.
Polanec Ivan, c. k. gimn. profesor v Novem mestu.
liizzolli Dominik, lekar v Novem mestu.
Staudacher o. Ignac, frančiškan v Novem mestu.
Škofič Franjo, dr., c k. sodnijski pristav v Novem mestu.
Schoss Mihael, župnik pri Beli Cerkvi.
Vilman Gašper, kaplan v Mirni Peči.
Virant Janez, župnik pod Gradom.
Žajdel Nande, filozof. Štev. 33.
Jagodic Franco, f dijaka, Ovsoo France, j naročnika.
Postojna, a) Poverjenih: Hofstetter Janez.
^Globočnik Anton, c. k. okrajni glavar	*Sajovic Janez, župnik v Slavini.
v Postojni.	*Sterbenc Jurij, dr. prava, župnik v
*Rutpet Martin, dr., c. k. okrajni llrenovicah.
zdravnik v Postojni.	Brodnik Anton , kaplan v Postojni.
Bezeljak Pavl, c. k. notar v Postojni.
čitalnica v Poetojni.
Ditrih Anton, pekovski sin v Postojni.
Doksat Ignac, posestnik v Postojni.
Grosman Gustav, učitelj pri sv. Ivanu.
Ilofstetter Janez, dekan v Postojni
Iirajgher Peter, posestnik v Hrašah.
Pekovec Jožef, kaplan v Hrenovicah.
h) Poverjenik:
'^Kržič Gregor, c. k. okrajni sodnik v Senožečah.
*Občina v Razdrtem,
Fettich-Frankheim Anton, župnik v Vremah.
Kavčič Hinko, posestnik v Razdrtem.
Krakar Ivan , c. k. poštar v Senožečah. •
Podkrajšek France, nadzornik železniške postaje v Prestranku.
Rakovec Alojz, železniški uradnik v Postojni.
Sterle France, načelnik pri železnici v Postojni.
Sola v Hrenovicah.
Šolska knjižnica v Trnji.
Žužek Franjo, c. k. stavbeni pristav v Postojni.	Štev.	19.
Olcorn Ignac.
Legan France, duhoven na Ubelj-skem.
Okorn Ignac , župnik v Senožečah.
Pogačar Andrej, gozdnar v Senožečah.
Suša France, posestnik v Senožečah.
Zelen Jožef, posestnik v Senožečah.
Štev. 10.
Radolca. Poverjenik: Trojar Janez.
*ltuard Viktor, grajščak na Bledu. Žumer Jakob, posostnik in župan v Trojar	Janez,	nadučitelj	v Gradu.	Gorjah.
Žirovnik Janez, nadučitelj v Gorjah.	Stev. 4.
h) Poverjenik-. Keršič Janez.
Ažman Janez, župnik na Dovjem. Robič Matija, jamski nadzornik na Keršič	Janez,	župnik na Jesenicah.	Jesenicah.
Štev. 3.
c)	Poverjenik: Keše Silvester.
*Bernik Lovro, župnik v Kamni Gorici.	Teran Janez, župnik v Ljubnem.
Keše Silvester, dekan v Begunjah. Zupan Ulrik, duhoven v p. v Moš-Kumcr	Franco, župnik	v Mošnjah.	njah.
Novak	Janez,	kaplan v	Mošnjah.
Olifeič Josip, usnjarski mojster v	Štev. 7.
Žapužah,
Ribnica, a) Poverjenik: Skubic Martin,
*Jereb Jožef, župnik v Dragi. ,t:Kljun Marija, posestnica v Slatniku. *Kuralt Ivau, c. k. pristav v Ribnici. *Lcsar Janez, posestnik v Ilrovačah.
*Lesar Martin, posestnik v Sušji. *Lovšin Marija, posest, v Jurjeviči. *Skubic Martin, dekan v Ribnici.
Štev. 7.
b) Poverjenik:
*Mnrtinak Jožef, c. k sodnik v La-šičah.
Frohlich Matej, župnik v LaSičah, Gruden Jakob, župnik v p. v Turjaku.
Šmarija. Poverje
‘Stritar Janez, benef v Št. Vidu, Borštnik Janez, nadučitelj v Šmariji. Drčar Martin, župnik na Polici. Drobnič Andrej, dekan v Smariji. Jenčič Alojz, c. k. okrajni sodnik v Zatičini.
Kljun Janez, kaplan v Šent Vidu Kovač Franjo, učitelj v Zatičini. Kulavic Matija, žifpnik v Sent-Vidu.
FrShličli Matej.
Hočevar Matija, c. k poštar v Laš'čah. Jan Primož, župnik na Robu. Kočevar Matija., trg. po<l Turjakom. Kosce Jernej, župnik v bkocijanu. Štev. 7.
iilc: Drobnič Andrej.
Laznik Jožef, kaplan v Šinuriji. Lukan Jakob, zdravnik v Šent Vidu. Mazek Anton, posestnik v Šmariji. Podboj Ivan, kaplan v Sent-Vidu. Razpotnik Jakob, župnik na Višnji Gori
Trcpal Anton, župnik v Kopanji. Vrančič Ignac, župnik v Zagradci. Zore Jurij, župnik na Krki.
Št. IG.
Trnovo. Poverjenik: Pavlič Damijan.
*Brinšek Ivan, trgovec v Trnovem. *Cesnik Jurij, trgovec v Knežaku. *I)oinieelj Alojz, trgovce v Zagorji.
*	Jenko Skender, trgovec v Trnovem. *Ličan Skender, trgovec v Trnovem. *Štrueelj Jurij, c. k. sodnik v Bistrici. Bilec Jan., duhoven v p. v Trnovem. Kacin Anton, kurat v Šmihelu. Kiissel Vendelin, c. k. uradnik v Bistrici.
Lukanec Jožef, kurat v Suhorji.
Mežnar Jožef, posestnik v Harijah. Pavlič Damijan, vikar v Zagorji. Ponikvar Anton, župnik v Knežaku. Strupi Jakob, kaplan v Trnovem. Tomšič Ivan v Bistrici.
Torkar Matija, župnik v Košani. Višnikar Franjo, c. k. sodn. pristav v Bistrici.
Zarnik Martin, učitelj v Trnovem. Žgur Anton, župnik v Promu.
Št. 19.
Trebnje. Poverjenik: Kovačič Janez.
*Kovačič Janez, dekan v Trebnjem. B,irbo-Waxenstein Valeska, grofinja, grajščakinja v Rakovniku.
Blagne Anton, oskrbnik v Rakovniku. Bogolin Mihael , župnik v Aj'lovici. Dolinar Janez, župnik v Šent Janži. Grčar Jožef, župnik pri sv. Trojici. Hočevar Anton, župnik pri sv. Lovrenci.
llofer Karl, župnik v Cateži.
Karlin Janez, župnik v Doberničah. Kolar Matija, kaplan v Trebnjem. Koncilija Franco, nadučitelj v Žužemberku.
Košir Alojz, župnik v Št. Rupertu. Marolt. Jakob, župnik pri sv. Križi. Nemec Anton, kaplan pri sv. Trojici. Schullcr Janez, župnik v Trebelnem.
Tavčar Mihael, župnik v Žužemberku. Tramte Anton, kaplan v Žužemberku. Urbanija Lovro, župnik na Mirni.
Vašič Ljudovik, Trebnjem.
Zorc Anton
župnik v Mokronogu. Štev. 20.
Vipava. Poverjenik: Grabrijan Jurij.
*Erjavec Matija, kaplan v Šturji. *Grabrijan Jurij , kan. in dekan v Vipavi, vitez Fr. J. reda.
*IIiti Luka, kaplan v Ustiji. *Kavčič Frane, posestnik v Št. Vidu. *Koder Matej, kaplan na Slapu. *Lampe Anton, kaplan v G6čah.
*Nakus Josip, kaplan v Planini, čitalnica kmetijska v Podragi. Dolčnc Rihard, vodja sadje- in vi-norejske šole na Slapu.
Kenda Josip, dr., zdravnik v Vipavi. Pogačnik Jan., beuefieiat v Podrugi.
Stev. 11,
Vrhnika, a) Poverjenih Šlibar Martin.
'■•‘Kotnik France, posest, na Vrhniki.
*Mahkot Jakob, c. k. okrajni glavar v Logatci.
"‘Markič Matej , župnik v Logatci.
*Šlibar Martin, dekan na Vrhniki.
Bclar Josip, župnik v Hotedršici.
Borštnik France, profesor (knjige v Borovnico št. 8).
Borštnik Janez, posestnik v Borov nici.
Dolinar France, župnik v Horjulu.
Globočnik Viktor, c. k. pristav na Vrhniki.
Gruden Janez, c. k. davkar na Vrhniki.
Hočevar Anton, župnik v Šent Joštu.
Jelovšek Gabriel, trgovec na Vrhniki. Justin Blaž, administrator v Črnem Vrhu.
Kavčič Gašpar, posestnfk v Rovtah. Lenarčič Jožef, posestnik na Vrhniki. Levičnik Valentin, c. k. davkarski nadzornik v Logatci.
Levstik Vinc., nadučitelj na Vrhniki. Papler Fr., nadučitelj v Borovnici. Podobnik Ignac, župnik v Preserji, Rogelj Florijan, notarski uradnik v Logatci.
Rott Gotthard, kaplan v Logatci. Rozman Jurij, župnik v Kakitui. Vonča Anton, kaplan v Belkah. Zdražba Janez, kaplan na Vrhniki.
Štev. 24.
h) Poverjenik: Gruntar Ignac.
Arko Franco v Logatci.
Arrigler Mimica, učiteljica v Logatci. Gruntar Ignac, dr., c. k. notar, v Logatci.
Hočevar Jožef, pomočili uradnik v Logatci.
Mullev Adolf v Logatci.
Osebek France, kancelist v Logatci. Puppis Karl, kupoc v Logatci. Ribnikar Adolf, nadučitelj v Logatci. Sicherl Janez v Logatci.
Stergar Stanko, dr., c. k. okrajni zdravnik v Logatci.
10.
Štev.
ustanovnikov letnikov .
176
491
Sk upaj
<>l>7
II.	Lavantinska škofija.
Bistrica Slovenska. Poverjenik: Stepišnik Lovro.
*Hajšek Anton, župnik v Makolah. *Ratej Franc, dr., c. k. notar v Slov. Bistrici.
Purgaj Jurij, kaplan v Laporji. Železnikar Ivan, notar, uradnik v Slov. Bistrici.	Štev.	4.
Braslovče. Poverjenih: Balon Anton.
*Balon Anton, župnik na Vranskem, *Bohinc Jakob, dekan v Braslovčah. *Sentak Franc, posestnik na Vranskem.
"'Šventner Leopold, trgovec na Vranskem.
*Valeučak Martin, c. k. girnn. profesor v p. na Vranskem.
čitalnica narodna na Vranskem. Gradišnik Luka, zdravnik na Vranskem.
Knjižnica okrajna učilniška na Vranskem.
Križnik Gašpar v Motniku.
Sorn Gašpar, župan v Grajski Vasi.
Štev. 10.
Brežice. Poverjenik: TanSek Ivan.
*Repič Andrej, župnik v Kapelah. Mešiček Jožef, učitelj v Brežicah.
Novotny Emanuel, c. k. okr. sodnik v Brežicah.
Tanšek Ivan, koncip. in posestnik. Ziherl o. Lenart, frančiškan v Brc-žicab,
Žnidaršič Ignac, lekarničar v Brežicah.
^Knjižnica učiteljska v Brežicah. *'Lenček Alojz, posestnik na Blanici. *Ripšl Karl Ferd., župnik v Vidmu. *Slomšek Janez, župnik pri sv. Lenartu v Zabukovji.
*Srebrc Gvido, dr., odvetnik v Brežicah,
Gomilšak Jožef, uradnik v Vidmu. Kavčič Jakob, knjigovodja v Brežicah.
Štev. 13.
Celje. a) Poverjenik: Žolc/ar Mihael.
^Čitalnica narodna v Celji.
*'Kapus Franc, trgovec v Celji. ^Kočevar Štefan, dr., okr. zdravnik v Celji.
*Krušič Ivan, c. k. gimn. profesor v Celji.
'*LipoId Franc, odv. koncip. v Celji. *0bčina selska na Teharjih. ^Podružnica kmetijska v Celji. 'Sernce Josip, dr., odvetnik v Celji. *Topljak Josip, posestnik v Colji. *Vošnjak Mihael, inženir.
*Žuža Ivan, rud. posestn. v Grižah.
Filipič Ljudovik, dr., v Celji.
Ilrašovce Franc, dr., odvetniški kon-cipicnt v Celji.
Knjižnica c. k. gimnazije v Celji.
Likar Janez, odvetniški tajnik v Celji.
Ribar Anton, kaplan pri sv. Mar tinu v Teharjih.
Zelene Jožef, župnik v pokoji v Celji.
Žičkar Josip, kaplan v Celji.
Žolgar Mihael, e. k. gimn. profesor v Celji.	Štev.	19.
*Arzenšck Matija, župnik v Grižah. '■•''Jeraj Jožef, župnik in duh. sveto-*Janežič Jakob, rudn. posestnik v valeč v Žavei.
Grižah.	Stev	3.
Dravsko polje, a) Poverjenik: Rath Franc Ser.
*Strajnšak Martin, nadžupnik in dekan v Hočah.
Černko Jožef, kaplan v Hočah. Hren Anton, nadučitelj v Frajhamu. Mahor Feliks, podučitelj v Frajhamu.
O gerl Jakob, kaplan v Slivnici pri Mariboru.
Rath Franc Ser., župnik v Frajhamu.
Štev. 6.
Rom Ignac, kaplan v Ljubnem. Sternad Anton, posestnik pri Novi Štifti.
Štev. 7.
h) Poverjenik: Antolič, Ivan.
Presečnik Gregor, kaplan v Cirkovcah.
Gornji grad. a) Poverjenik: Potočnik Lovro.
^Potočnik Lovro, dekan v Gornjem Pajmon Anton, župnik pri Novi Štifti’ gradu.
'■''Sternad Matija, župnik v Ljubnem.
Rudna Martin, organist v Ljubnem.
Kralj Davorin, kaplan v Gornjem gradu.
b)	Poverjenik: Škoflek Jakob.
'Lipold Jožef, posestnik v Mozirji.	Pirš Josip, okr. tajnik v Mozirji.
Čitalnica v Mozirji.	Škoflek Jak., nadučitelj v Mozirji.
Goričar Anton, poštar v Mozirji.
Krajnik o. Atanazij, frančiškan v	Štev.	6.
Nazaretu.
Jarenina. a) Poverjenik: Čuček Jožef.
*Lajh o. Korbinijan, župnijski vikar	Mcrčnik Anton, župnik pri Št. Ilu.
pri sv. Juriji.	Repa France, župnik pri Št. Jakobu.
Čuček Jožef, dekan v Jarenini.	Slekovec Jožef, učitelj v Jarenini.
Goršič Matija, kaplan v Jarenini.	Šerbela Jožef, Cerkvenik v Jarenini.
Štev. 7.
Poverjenik: Horvat Jožef.
Št. Jurij na Ščavnici. -
Božic Anton, pos. pri Mali nedelji. Čitalnica v Ljutomeru.
Fridav Peter v Noršincih.
Gomilšak Franc, uradnik v Ljutomeru. Gomilšak Jožef, uradnik v Ljutomeru. Horvat Jožef, nadučitelj v Ljutomeru, lluber J., knjigar v Ljutomeru. Jurkovič Martin, kaplan v Ljutomeru. Kralj Ivan, posestnik v Iljašcvcih.
Kukovec Ivan, posestnik in deželni poslanec v Ljutomeru.
Mlasko Jošef, kaplan pri sv. Petru. Mravljak Anton, dr., odvetnik v Ljutomeru.
Simonič Janez, kaplan v Ljutomeru. Šlamborger Anton, c. k. notar v Ljutomeru.
Šrol France, župnik v Ljutomeru.
Štev. 15.
Konjice.
*Bezenšek Jurij, župnik v čadramu. ^Knjižnica nadžupnijska,
*Kovač Jožef, krojač in po estnik v Žrečah.
*Mikuš Franc, nadžupnik in dekan v Konjicah,
*Modic Janez, župnik na Prihovi. *Škerbee Martin, kaplan v Konjicah. "‘Verlič Prane, župnik v Stranicah. Lenart Janez, župnik v Tinjah.
Štev. 8.
Kozje. Poverjenik: Bosina Janez.
*Knjižnica učiteljska v Kozjem. Bosina Jan., dekan v Kozjem. Dvoršek Anton, župnik v Št. Vidu. Geršak Vinko, župnik v Podčetrtku
Smolo Jakob, kaplan pri sv. Petru. Zabukovšek Iv., trgovec in posestn. v Tuhlji.
Štev. G.
Laški trg. Poverjenik: Žuža Anton.
*Vrečko Matej, župnik v Jurijevem kloštru
*Zuža Anton, vitez Fr. J. reda, častni kauonik in dekan v Laškem. Boheim Jan., kaplan v Laškem. Elsbaclier Andrej, trg. v Laškem Heber France, kaplan v Laškem,
Kolarič Jožef, župnik na Kazborji. Krajni šolski svet pri Zidanem mostu, Mikuž Rafael, c. k. davk pristav v Laškem, llodošek Anton, kaplan v Trebovljah. Ulrili Frane, e. k. notar v Laškem.
Štev. 10
St. Lenart v Slov. Goricah.
*čolnik Dom., posestnik na Drvanji.
Štev. 1.
Poverjenik: Gregorič Janko
*Jančar Franc, duhovcu v pokoji pri sv. Petru.
*Simonič Jan. Aleks., kaplan pri s Juriji na Ščavnici, Štev. 2.
Maribor, a) rover
*čitalnica narodna.
*Dominkuš Ferdinand, dr., odvetnik. *Gregoree Lavoslav, dr., profesor bogoslovja.
^Knjižnica c. k. gimnazije. ^Knjižnica semeniška.
*Kosar Fr , kanonik in profesor bog. *Majeiger Janez, e. k. gimti. profesor. *Ogradi Franco, spiri ual.
'*R>idaj Franc, dr., c. k. notar. *Rapoc Franc, c. k. notar v Šo štajnu,
jenilc: Majciger Janez.
*SkuhaIa Janez, ravnatelj dijaškega semenišča in profesor bogoslovja.
*Sorčič Franc, inful. prošt.
*Sorgleehner Jožuf, župnik pri Dev. Mariji v puščavi.
‘••‘Srne« Janko, dr., odvetnik.
Ambruš Valentin, c. k. giinn. profesor,
Berdajs Davorin, trgovec.
Borzečnik Anton, kaplan pri sv. Magdaleni.
Brelih Franc, c. k. profesor na realki.
Caf Jakob, kaplan pri sv. Magdaleni.
Ferk Feliks, zdravnik.
Ferk Prane, kaplan pri sv. Petru pri Mariboru.
Feuš Franc, dr., stolni kaplan v Mariboru.
Flek Jožef, župnik v Lembalm.
dlančnik Jernej, dr., odvetnik.
Ilerg Lovro, kanonik.
lleržič Jožef, stolni vikar.
Jenko Ivan, železniški uradnik.
Jentel Bernard, trgovec.
Koprivnik Ivan, c. k. vadniški učitelj v Mariboru.
Koser Makso, notar, kandidat.
Kovačič Štefan, učitelj pri sv. Marjeti.
Križanič Janez, dr., prof. bogoslovja, podravnatelj duhovskega semenišča.
Lavtar Lukež, c. k. profesor na učiteljišči.
Miklošič Janez, učitelj na c. k. vadnici.
Mlakar Janez, dr., podravnatelj dijaškega semenišča, profesor bog.
Morič M;iks, trgovcc.
Napotnik Mihael, dr., prof. bog.
Orozelj Janez, dr., odvetnik.
Pajek Jožef, dr., c. k. gimn. profesor.
Pekolj Janez, dr., c. k. sodnijski pristav.
Ploj Anton, vseučiliščnik v Gradci.
Pravdič Jožef, gimn. učitelj.
Robič Fr., okr. šolski nadzornik.
Rošker Franc, nadučitelj v Lem-bahu.
Subač Anton, dr., stolni kaplan.
Sehwarz Franc, župnik v Kamnici.
Vovšek Franc, c. k. pristav v Mariboru.
Žmavc Jurij, provizor na Remšniku.
Žuža Janez, dr., knezošk. tajnik in pridv. kaplan.	Štev. 49.
b)	Poverjenik: Wurzer Matija.
*Vučnik Franc, naduč. v pokoji v Kocmut Janez, učitelj v Rušah. Selnici za Dravo.	Lednik Anton, kaplan v Rušah.
Štev. 3.
Marnberg.
Ostrožnik Anton, župnik na Pernicah.
Nova cerkva. Poverjenik: Juvančič Franc.
*Gujšek Karl, duhovni svetovalec, župnik na Poberni.
*Kos Alojz, župnik v (Jrešnjicah. *Lapuh Martin, župnik pri sv. Joštu. Bratuša Alojz, kaplan pri Novi cerkvi. Juvančič Franc, častni kanonik in dekan pri Novi cerkvi.
Karba Matija, kaplan na Poberni. Kukovič Avguštin, dr., kaplan v Vojniku.
Šijauec Alojz, kaplan pri sv. Martinu. Tomanič Janez, kaplan v Vitanji. Voh Jernej, kaplan pri Novi cerkvi.
Štev. 10.
Ptuj. Poverjenik:
*Hrtiš o. Benko, minorit v Ptuji.
*	Jurca A. v Ptuji.
^Kancler o. Pavl, minorit v Ptuji.
Lendovšek Mihael.
*Kukovec Jož,, župnik pri sv. Andreji. *Meško Jakob, župnik pri sv. Lovrenci.
m
^Modrinjak Matija, inf. prošt i. t. d. v Ptuji.
^Trstenjak Jakob, župnik pri sv.
Marjeti.
Aleksič o. Fidalij, gvardijan v Ptuji. čueek Jožef, dr., odvetnik.
Fcgeš Valentin, uradnik v Ptuji.
Ferjančič Andrej, dr., c. k. sodn, pristav v Ptuji.
Ferk Jakob, ravnatelj ljudske narodne šole v Ptuji.
Gregorič Alojz, dr., odvetnik v Ptuji.
Ilaubenreicli Alojz, kaplan pri sv.
Marjeti.
Ilirti Franc, benefieiat in katehet v Ptuji.
Ilubad Franc, gimn. profesor v Ptuji.
Jurca Anton, trgovec v Ptuji.
Jurtela Franc, dr., odvetn. konci-pient v Ptuji.
Kocmut Janez, nadučitelj pri sv.
Urbanu zunaj Ptuja.
Kocuvan Ant., župnik pri sv. Urbanu.
Kolenko Martin, kaplan pri sv.
Urbanu.
Krajnc Boštjan, učitelj v Ptuji.
Krop Janez, c. k. davk. pristav v Ptuji.
Rogatec.
'•'''Orač, nadzornik v Rogatci.	*Vraz Janez, kaplan v Rogatci.
‘■'‘Sovič Jožef, župnik v Stopercah.	Štev.	3.
Šaleška dolina. Poverjenik: Trofenik Franc.
*Lipold Janez, dr., župnik v Šmart-	*Trafenik Franc, dekan	v St.	Uu.
nem,	Štev.	2.
Šmarje, a) Poverjenik: Ivanc Martin.
*Arnua Franjo, kaplan v Zibiki.	Pcstcvšek Dragoslav, učitelj v p.	in
*Ulaga Jožef, župnik v Št. Vidu.	krajni šol. načelnik v Sladki Gori.
Kotnik Jožef, učitelj v ŽuBinu.	Rakoše Mihael, župnik v Zusmu,
Štev. 5.
b)	Poverjenih: Dr. Ipavic Gustav.
*IIašnik Jožef, župnik pri sv.	*Ipavie Gustav, dr., zdravnik pri
Juriji.	sv. Juriji,	Štev.	2.
Kunstek Luka, gimn. profesor v Ptuji.
Lendovšek Mihael, vikar v Ptuji.
Novak Jožef, c. k. sodn. uradnik v Ptuji.
Planinšek Mihael, meščan v Ptuji.
Prošek o. Jožef, minorit v Ptuji.
Ploj Jnkob, odvetnik v Ptuji.
Poljanec Alojz, koncipient v Ptuji.
Prus o. Stanko, minorit v Ptuji.
Raab Terezija, pl., učiteljica v Ptuji.
Ranner Janez, nadučitelj v Laškem, c. k. nadzornik za ljudske šole.
Sinko Jožef, kaplan pri sv. Lovrenci.
Slekovec Matej, kaplan pri sv. Marksu.
Šalamun o Klement, minorit v Ptuji.
8ijancc Franc, učitelj pri sv. Lovrenci.
Učiteljska okrajna knjižniea v Ptuji.
Urbanec Janez, uradnik v Ptuji.
Vuk Andrej, župnik v Hajdini.
Wmger Alojz, c. k. sodn. pristav v Ptuji.
Žitek Jožef, gimn. profesor v Ptuji.
Štev. 42.
*Šribar Janez, župnik v Pamečah. '"Trstenjak Davorin, župnik v Sta-mestni župnik rein trgu.
*Zmazek Franc, kaplan v Starem trgu.
Štev. 4.
*Schutz Jožef, dr v Sl. Gradci.
Velika nedelja. Poverjenik: Jesih Anton.
*Knjižnica učit. okraja v Ormoži.
*Majhenič Gašpar, župnik pri sv.
Nikolaji.
*Petovar Ivan, dr., odvetnik v Ormoži.
*Šinko Božidar, župnik v pokoji pri bv. Nikolaji Freuensfeld Jožef, učitelj v Svetinjah.
Fric Matija, deken pri Vdliki nedelji.
Geršak Ivan, dr., c. k. notar v Ormoži.
Jesih Anton, koncipist v Ormoži.
Kosi Ivan, učitelj pri sv Lenartu.
Mavrič Franc, c. k. davk. pristav Ormoži.
Vuzenica. Poverjenik: Držečnik Luka.
^Držečnik Luka, župan v Janževem Vrhu.
*Mraz Tomaž, župnik pri sv. Lovrenci v Vuherjali,
Ostre Franc, kaplan v Vuzenici.
Napast Martin, kaplan pri Veliki nedelji.
llepič Martin, učitelj pri sv. Nikolaji. Skuhala Peter, kaplan pri sv. Nikolaji. Štuhec Anton, učit. pri sv. Bolfanku. Sporn Siegfried, župnik v Ormuži. Schwinger Albin, župnik v Središči. Toplak Fr., župnik pri sv. Lenartu. Vrbnjak Marko, notarski uradnik v v Ormoži.
Vihar Filip, mestni kaplan v Ormoži. Žižek Anton, dr., zdravnik v Ormoži.
Štev. 20.
Štev. 3.
Zavrč. Poverjenik: Raič Božidar.
*Meško Martin, kaplan pri sv. Barbari.
*Raič Božidar, župnik pri sv. Barbari.
*Rajsinger Fr., posestnik in trgovec v Dobravi.
*Sovič vO. Aleks., župnik pri sv. Trojici.
*Šuta Rupert, kaplan na Zavrči.
*Trampuš Janez, dekan v Zavrči.
Blas Moric, trgovec pri sv, Barbari.
Ilauser Dragotin, c. k. poštar v Leskovci.
Ivelec Janez, učitelj pri sv. Barbari. Korošec Jožef, cirkvenik pri sv. Barbari
Požar Lovro, dr., pri sv. Barbari. Silvester Franc, nadučitelj pri sv. Barbari.
Šalamun Simon, učitelj pri sv. Barbari. Učilnica sv. Barbaro v Halozah. Vodušek Andrej, župnik v Leskovci.
Štev. 15.
Število v lavant. škofiji: ustanovnikov . . 95
letnikov . .182
Skupaj
277
Lotopis 1881.
19
III.	Sekovska škofija.
Admont. Poverjenik: Pivec o. Maksimilijan.
*Matevžič o. Eginard, gimn prof. Itcšck o. Henrik. '''Pivec o. Maksimilijan.	Trček	o. Egid.
*Vagajn o. Rudolf.
Cmurek. Pavalec Jurij, kaplan, Gradec.
*Ipavic Benj., dr., zdravnik.
*Krek G., dr., c. k. profesor na vseučilišči.
*Macun France, bivši sodn pristav.
*\Iuršec Jož., dr., c. k. realko profesor v pokoji.
'•‘Skodlar Henrik, trgovec.
'•*Švajgar Gabriel, gvardijan minorit, samostana.
Čitalnica slovanska v Gradci.
Hauptmann Franc, c. k. profesor na izobraževališči za učiteljice.
Herman Mihael, deželni odbornik.
Kapler Janez, bogoslovec.
Klemenčič Nace, dr., privatni docent na vseučilišči.
Kočevar France, c. k. više sodnije svetovalec.
Lcndovšek Josip, učitelj c. k. I. državno gimnazije.
Macun Ivan, c. k. profesor I. državne gimnazijo.
Purgaj Jakob, dr., c. k. profesor
I.	državne gimnazije.
Rojnik Stefan, učitelj v škof. semenišči.
Seyfried Ljudovik, duhovnik v c. k. kaznilnici.
Senior K., dr., mestni okrajni zdravnik.
Stanič Jožef, notarski koncipient.
Stanonik Jožef, dr., profesor bog. na vseučilišči,
Žnidaršič Jakob, učitelj v škof. semenišči.
Štov. 21.
Judenburg. Pajtler Jakob, mestni kaplan. Ljubilo. Cilenšek Martin, gimn. profesor.
Število udov v sekovski škofiji:	ustanovnikov	...	9
letnikov	...	20
Skupaj	.	.	.	29
IV.	Krška škofija.
Belak. Poverjenik: Monetti Matija.
Knaflič Radoslav, župnik v Ločah.
Lutman Matej, oskrb. kaplan v Trebnjem.	Štev. 2.
Celovec. Poverjenik: Janežič Simon.
^Čitalnica slovanska.	Janežič Simon, nadporočnik v pokoji.
•Einspieler Andrej, c. k. profesor	Janežič Valentin, dr., štab. zdravnik.
na realki.	Pesjak	Prane, trgovski opravnik.
•Janežič Evgen, sin g. Antona Poljak Gvido, bank. pooblastnik.
Janežiča, profesorja.	Rossbaeher Bernard, trgovec.
Alijančič And., kanonik in dekan.	Sket Radoslav, dr., c. k. gimn. pro-
Ambrož Matija,	župnik v Svečah.	fesor.
Božič Valentin, župnik v Pokerčah.	Sočebranski.
Breznik Jožef, c. k. finančni viši	Šaši Martin, duh. svetovalec in ka-
nadzornik v	Celovci.	tchet.
čare Peter, župnik v Porečah.	Wieser	Andrej, župnik v Grabštanji.
Einspieler Larnb., knezoškof. tajnik, Wiescr Janez, župnik pri sv. Lo-kanonik.	vrenci.
Janežič Jožef, posestnik v Lesah.	Zupan Josip, tajnik grof. Eggerjcvo.
Štev. 21.
Doberla ves. — Poverjenik: Muden Simon.
*Šervicelj Matej, župnik pri sv. Kocijanu.
Kanalska dolina.
Einspieler Gregor, kaplan v Žab-	Ferčnik Lamburt, dekan v Žabnicah.
nicah.	Štev. 2.
Lavantinska dolina.
*Pirc o. Prane Sal., predstojnik gimn. konvikta v Št. Pavlu.
Tinje. Serajnik Lovro, prošt v Tinjah.
Velikovec.
Kultercr Jurij, dr., odvetnik v Ve-	Messner Jožef, odvet koncipient v
likovci.	Velikovci.	Štev, 2.
Zilska dolina. Poverjenik: Dr. Levičnih Jernej.
Levičnik Jernej, dr. modr., dekan Stcmbal Davorin, župnik v Čačah. pri sv. Mohoru.	Štev.	2.
Število udov v kraki Škofiji: ustanvnikov .	.	5
letnikov ...	27
Skupaj .	.	32
Y. Goriška nadškofija.
Bovec. Poverjenik: Sorč Alojz.
Bratina Kristijan, ravnajoči učitelj v Srpcnici.
Gržclj Ivan, učitelj v Srpenici. Jarec Ivan, vikar v Trenti.
Kodrič France, kaplan v Bovci. Kravanja Andrej, kurat pri Soči.
Kurinčič Janez, vikar v Srpcnici. Mlekuž Tomaž, c. k. cestni nadzornik v Bovci.
Sorč Alojz, posestnik v Bovci. Štrukelj Milmel, vikar v Logu.
Štov. 9.
CirkllO. Poverjenik: Jeram Josip.
Harmel Adolf, župnik v Šebrcljih. Ilovar France, župnik na Šentviški Gori.
Jeram Josip, dekan v Cirknem. Jereb Joabim, kurat v JagerSčab.
Selak Anton, vikar v Novakah. Sitar Francu, župnik na Bukovem. Starman Štefan, vikar v Orehku. Westor Janez, vikar v Otalcži.
Štev. 8.
Črnice. Poverjenik: Ballogli Karl.
*„Edinost“, društvo v Ajdovščini. Vodopivoe Janez, trgovce v Kainnji,
Kerkoč Stefan, vikar v Lokavici.
Stev. 3.
Gorica in okolica. Poverjenik: Marušič Andrej.
*Gollmayr Andrej, dr., knez-nadškof. *liensa Štefan, kanonik, ravnatelj knezonadškof. pisarne,
*Budal Iiernard, inženir v Bosuiji.
^Čitalnica solkanska.
"‘Grča Blaž, vikar v čepovauu. '■•'Knjižnica cent. bug. semenišča, *Knjižnicu c. k, studijska.
‘•^Kocijančič Štefan, profesor bog. in častni kanonik.
*Marušič Andrej, c. k. gimn. prof.
♦Tonkli Josip, dr., advokat.
*Vales Marko, vikar v Oseku.
*YVolf Ivan, mestni župnik.
Cibič Anton, dekan v Črnicah.
Čebular Jakob, c. k. profesor vel. realke v Gorici.
Čuček Raimund , c. k. profesor na učilišči za učiteljice.
Erjavec Fran, c. k. profesor veliko realke.
Faganelj Štefan, kaplan v Renčah.
Gaberšček Simon, vikar v Šent-An draži.
Gabrijelčič Jožef, dr., profesor bog. in spiritual.
Gerbec Ivan, kaplan v Ločuiku.
Godnič Jožef, kaplan v Solkanu.
Gregorčič Anton, dr., profesor bog.
Gregorčič Anton, vikar pri sv. Florijanu pri Gorici.
Jakončič Leopold, lekarničar.
Kafol Štefan, monsign6rc, častni kanonik in nadškof, kancclar.
Knjižnica c. k. gimnazije.
Knjižnica c. k. realke.
Knjižnica učiteljska goriške okolice.
Kos Franc, dr., gimn. učitelj.
Kumar Valentin, učitelj c. kr. deške vadnice.
Mahnič Anton, dr., profesor bog.
Mercina Ivan, učitelj c. k. deško vadnice.
Pagliaruzzi Jožef, pravnik v Gorici.
Pavletič Andrej, monsign6re, vodja gluhonemškega učilišča.
Pečenko Andrej, vikar v Gabrijah.
Pezdič Mihael, poštni opravnik v Solkanu.
Povše Franjo, vodja in profesor deželne kmetijske šole.
Hojic A. R., dr., zdravnik v Gorici.
Rudež Anton, učitelj gluhonemcev.
Rutar Lovro, ravnatelj na Sv. Gori.
Semenišče mladenško knozoškof.
Toman Ema Albina, e. k. dekliške vadnice učiteljica.
Zavadlav France, posestnik v Scnt-Audraži.
Štev. 43.
Kanal. Poverjenik: Vidic Franc.
Škert Andrej, vikar v Kalu.
Tomšič Jožef, vikar v Levpi.
Trpin Anton, vikar v Zapotoku. Tušar Anton, dr., c. k. okr. sodnik v Kanalu.
Ukmar Anton, vikar v Marija Celji. Vogrič Janez, nadučitelj v Kanalu. Vuga Andrej, vikar v Ročinji.
Zega Mihael, učitelj v Kanalu.
Štev. 16.
141 Vidic Franc, dekan v Kanalu, čerin Tomaž, vikar v Avčah. Čitalnica n&rodna v Kanalu.
Jug Janez, vikar v Lokovci.
Kumar Ljudovik, kaplan v Kanalu. Lisjak Andrej, dr., zdravnik v Kanalu.
Lukančič Tomaž, učitelj v Gornjem Polji.
Hožič Franc, kaplan v Kanalu.
Kobarid. Poverjenik: Dominko Franc.
Dominko Franc, učitelj in ravnatelj Šekli Anton, učitelj v Kobaridu.
pripravnice v Kobaridu.	Štev.	3.
Gregorčič Simon, kaplan v Kobaridu.
Komeli, u) Poverjenik: Kavčič Josip.
*Kavčič Josip, dr., notar v Komcnu.	Štev.	1.
h) Poverjenih-. Gregorčič Simon.
Gregorčič Simon, kaplan v llifenbergu.
Poniž Ambrož, nadučitelj v Rifcnbergu,	Štev.	2.
Št. Peter. Kobal Potor, dekan v Št. Petru pri Gorici.
Tomin. Poverjenik: Kragelj Josip.
*čitalnica n&rodna	v Tominu.	Kovačič Nace, pos. pri sv. Luciji.
*Knjižtiica okrajna	učiteljska v	To-	Kragelj Josip, dekan v Tominu.
minu.	Kumar Ivan, kaplan pri sv. Luciji.
Carli Alojz, župnik	pri sv. Luciji.	Premeratein Janez, pl., dr., c. k.
Fon Jakob, vikar v Stržišči.	notar.
Grželj Janez, ravnajoči nadučitelj v	Štev.	9.
Tominu.
Število udov v goriški nadškofiji:	ustanovnikov	.	.	17
letnikov ,	.	.	78
Skupaj	,	,	95
YI. Tržaško-koperska škofija.
Dolina, a) Poverjenih: Jan Jurij.
*Jan Jurij, dekan v Dolini	Pavli Alojz, kaplan v Boržku.
Brezovar Jožef, kaplan v Boljunei. Švet Janez, kaplan v Klanci. Klemene Franc, kaplan v Podgorji.	•	Štev.	5.
h) Poverjenik: Rekar Janez.
Berščak Ivan, učitelj na Vatovljah. Rakovec Lovrenc, kaplan pri Ško-Bogateč Kristialav, učitelj v Divači. cijanu.
Pakiž Anton , učitelj pri	Škocijanu.	Slov.	4.
c)	Poverjenik: Benedik Janez.^
Benedik Janez, župnik v	Brezovici.	^
Kraljič France, kaplan v	Slivji.	ktev.	2.
JelšailC. a) Poverjenik: Ptišavic Valentin.
Brecelnik Jnnez, župnik v Hrušici.	Poklukar Martin, župnik	v Vodicah.
Jenko Slavoj, trgovec pod Giadorn.	Zajec Anzelm, kaplan v	Hrušici.
Mahnič Janez , kaplan v Pregarjah.	Štev. 5.
Kastav.
Janc Jožef, kaplan v Rukavci.	Rebek	Anton,	c. k. davk. nadzornik
Katarska učiteljska knjižnica v	v Volovski.
Kastvi.	Štev.	3.
Koper in Krkovce. Poverjenik: Sila Jakob.
Klcinmayr plem. Julij, c. k. profesor na učiteljišči v Kopru.
Kosec Franc, župnik v Truškah. Poniž Benedikt, učitelj na vadnici. Ravnateljstvo c. k. moškega učite-teljišča v Kopru.
Sancin Jožef, duhovon na Kižani. Sila Jakob, katehet na učiteljišči v Kopru.
Teran France, duhoven v Pomjanu.
Štev. 7.
Bekar Bernard, Gabršček Andrej, Kabaj Miha, Luvin Peter, Lužnik Alojz,
Naročniki.
učiteljski pripravniki v Kopru.
Krfian. Matičič Franc, župnik v Boljunu.
OspO. Mikuš Jožef, župnik v Kubedu.
Pazin in Pičan. Poverjenik: Venedig Herman.
*Volčič Jakob, kaplan v Zarečji. Jelušič Kaimund, plem., oskrbnik v Tinjani.
Križman Jožef, katehet c. k. velike gimnazije v Pazinu.
Nemanič Davorin, c. k. gimn. prof. v Pazinu.
Sajevec Jakob, pl., bcneficiat ,,de Godeuberg11 na Gradišči.
Venedig Herman, o. k. gimn. profesor v Pazinu.
Štev. 6.
Piran. Ravnik Franc, župnik v Kortah.
*Crne Anton, posestnik v Tomaji. Brence Jernej, duhoven v Dutovljah. Gulič Frančiška, posestnica v Sežani.
Kante Matejko, narodni učitelj v Sežani.
Knjižnica učiteljska v Sežani.
Knjižnica v Dutovljah (plačuje gosp.
Luka Tavčar v Ljubljani).
Legat Edvard, kaplan v Lipici.
Sila Matija, župnik v Repnem Taboru.
Zupan Jožef, kaplan v Tomaji.
Štev 9.
Trst in okolica. Poverjenik: Jereb Gregor.
*	Cegnar Franc, c. k. tel. kontrolor.
*Gorup Jožef, vel. trgovec.
*Kastelec Frane, trgovec.
*Klodič-Sabladoški Anton , vitez, c. k. deželni šolski nadzornik.
*Kom«ir Vekoslav, uradnik deželno glavne blagajnice.
*Lautmann Janez, trgovec.
*Pertot Janez, posestnik v Barkovlji.
*Vesel Koseski Janez, c. k. finančni svetovalec, častni ud.
*Vovk Janez, župnik v Bazovici.
črne Janez, kaplan pri sv. Antonu.
Čitalnica slovanska v Trstu.
Debelak Mihael, kaplan pri sv. Antonu v Trstu.
Dekleva France, trg. opravnik.
Delavsko slovensko podporno društvo v Trstu.
Dolenec Viktor, trgovec.
Dolinar Janez, c. k. učitelj na mešč. šoli v Trstu.
Dovgan Anton, uradnik južne železnice.
Fajdiga Svitoslav, učitelj na c. k. veliki realki v Trstu.
Flcgo Petor, škofov kaplan.
Gerželj Anton, trgovec.
Gomilšak Jakob, nemški pridigar pri sv. Antonu v Trstu.
Iluth Karl, c. k. vojni kaplan.
Jančar Jožef, učitelj na Ketnari.
Jereb Gregor, c. k. telegr. uradnik.
Kalister Ivan, zasebnik v Trstu.
Kapus Simon, škofov strežnik.
Kenda Anton, uradnik pri ,,asscc. generali1'.
Kljuder Anton, kaplan pri sv. Ivanu.
Klemenčič Ivan, c. k. telegr. uradnik.
Legat Jan. Nep., c. kr. giuin. prof. v Trstu.
Mankoč Josip, trgovec.
Mubej Jožef, c. k. namorski uradnik v Trstu.
Muha Jože., E., corso št. 43 v Trstu.
Nabergoj Ivan, državni poslanec, posestnik v Proseku.
Omers Jožef, duhovnik v bolnišnici v Trstu.
Paternoat Franc, trgovski pomočnik.
Pertot S., dr., zdravnik v tržaški bolnišnici.
Pfeifer Jurij v Trstu.
Tiskar Franc, uradnik južno železnico v Trstu.
Pogorelec Ivan, c. k. telegr. uradnik.
Polič Matej, trgovec in predsednik čitalnico v Trstu.
Rogač Anton, župnik v Ketnari.
Rus Franc, trg. pomočnik v Trstu.
Sinkovič Martin, učitelj na c. k. meščanski šoli v Trstu.
Škerl Jožef, kaplan pri sv. Jakobu v Trstu.
Staudacher Ford., častni kanonik in c. k. gimn. profesor v pokoji.
Šabcc Ivan, zasebnik in hišni posestnik v Trstu.
Šileč Ivan, trgovec v Trstu.
Šorli Janez v Trstu.
Šorli Matej, c. k. poštni uradnik v Trstu.
Šust Jan., dr., kanonik in škofov kancclar.
Tosti Janez, telitniški uradnik v Tretu. Truden Miha, veliki trgovec.
Urbas Viljem, c. k. profesor velike realke v Trstu.
Užnik Ivan, c. k. profesor velike realke.
Valencie Ivan, trgovec v Trstu.
Vodnov Davorin, pri Kalistrovih dedičih v Trstu.
Vončina Filip, kaplan na Opčini. Žbona Andrej, uradnik južne železnice v Trstu.
Žerjav Luka, profesor v Borštu pri Trstu.	Štev. 60.
Naročnik: Piščanec Jožef, dijak.
Število udov v tržaški škofiji:	ustanovnikov .	.	13
letnikov ...	02
Skupaj .	.	105
VIL Udje y raznih krajih.
Brčka. Miglič Peter, dr., c. k. polkovni zdravnik.
Bl‘110. Pajk Janko, c. k, profesor II. nemške gimnazije.
Buda-Pešt. *Dr. Pavl Turner.
Djakovar. *Strossmuyer Jožef Jurij, škof.
Dobrovnik. Pavlica Ljudovik, c. k. profesor na nautiki. Dunaj in okolica. Poverjenik: Cigale Matej.
*Cigalo Matej, c. k. minist. tajnik.	^Pogačnik Ford., dr., odvetnik.
wConrad Sigmund, njeg. eksceloncija	*8chncid-Treuenfeld Joaip, vitez, c.
baron Eybcsfeld,	minister za uk	k. stolniU in posestnik	mnogih
in bogočastje.	visokih redov i. t. d.
*Firbas Franc, odgojftelj.	*Simonič Franc, dr., c. k. uradnik
*Kandernal Franc,	c. k.\ profesor	vseučiliščne knjižnice.
državne gimnazije, III. Basu	*Suman Josip, c. k. profesor aka-
moffskygasse 25.	demiške gimnazije.
^Miklošič Franc, vitez, dvorni svet-	*Žvegel Josip, baron, ministerski
nik, c. k, profesor na vseučilišči.	svetovalec vnanjih oprav.
*Napret Teodor, dvorni svetnik pri	Detela Franc, dr., c. k. gimn, pro-
najviši sodniji.	fesor v Dunajskem Novem	mestu.
Iiotopis 1881.	20
Dolenec Josip, drd. v Avgiistineji.
Janežič Janez, drd. v Avgiistineji.
Jevnikar Jakob, ravnatelj pri mini-sterstvu za deželno brambo.
Jurteln Andrej, stud. phil.
Koželj Anton, prefekt v c, k. Terez.
akademiji.
Kulavic Jan., dr., c. k. dvorni ki-plan in vodja v Avgiistineji.
Murko Matija, stud. phil.
Navratil Ivan, c. k. najvišega 60-dišča pristav.
Giinserndorf. Maselj Franc, c. k. računski stražmešter 8. drag. polka. Hallstadt. Križnieka Karl, c. k. sal. blagajnik.
JindrillOV Hradec. Mašek Ignac, c. k. gimn. profesor. Karlovec. Poverjenik: SteJclasa Ivan.
*Steklasa Ivan, kr. gimn. profesor.	Trstenjak Davorin, gimn. učitelj.
Lipe/, Viktor, ravnatelj realke v	Vamberger M., gimn, učitelj.
Rakovci.
Majntinger Vojteh, dr., kr. podžup.	Štev.	5.
zdravnik.
Koilščina. *Kosičok Ubaldo, župnik.
Krems J). I). *'Poznik Radivoj, c. k. staviteljski pristav. Lesilia. Namar Franc, c, k. žandarski stražmester.
Levov.
*(Jhocholovaek Emanuel, zemljomerec.
Og6rek Jesip, c. k. profesor II. gimnazije.
Novi lfiill. Apih Jožef, profesor deželne realke.
Orcbic. Čuček Lovro, dr., zdravnik.
Osek. '■'Jelovšek Martin, ravnatelj realke.
Reka. Poverjenik: Markovič Ivan.
Novak Peter, prefekt v Terez, akademiji.
Pukl Radoslav, odvetn. koncipient.
Sedej Franc, drd. v Avgustineji.
Sežun Žiga bank. uradnik.
Slovensko literarno društvo na Du ■ naji,
Zmcrzlikar France, tehniški kemik v Angernu pri lieči.
Štev. 26.
Barčic Erazem, dr,	Markovič Ivan, vodja realko,
čičigoj Jakob, gimn. profesor.	Slamnik Ljudovik, gimnazijalni rav-
Fiamin Ivan, dr., kanonik.	natelj.
Štev. 5.
llusija. Poverjenik: Rajevshij Mihael.
'^Iiolč Davorin, profesor (knjige Sla-	Brezovar Jernej, gimn. profesor
vinski šoli, Prestranek).	(knjige	Pavlu	Brezovarju	v	Srnar-
*81avjanski dobrodelni komite v St.	ten pri Litiji).
Peterburgu.	Mulej	M.,	gimn.	učitelj	v	Uralsku.
Štov. 4.
Samaboi'. Majar o. Ilrisogon, frančiškan.
Serajevo.
*Kranjcc V. J.,	c. k. inženirski	Jeglič Anton, dr., kanonik.
stotnik.	Perušek Ilaimund, c. k. profesor.
Štov. 3.
Slllllj. Zor Lovro, okrajni zdravnik.
Splet. Rutar Simon, c. k. gimn. učitelj.
TerSat. Merk o. Sofronij.
Varaždin. Poverjenik: Dr. Josip Križan.
*Francelj Jernej,	profesor niže rc-	Raič o. Ivan, kapucin.
alke v pokoji.	Vcžič Vladislav, kr. notar in od-
Erbartič Franc, dr., odvetnik.	vetnik.
Križan Josip, dr.,	gimn. profesor.	Zupan Janez, gimn. profesor.
Štev. 6.
Naročniki: Breznik Vekoslav, Janžekovič Vid, Maei Valentin, Vojek Vekoslav,
dijaki.
Videill. Trinko Janez.
VVabasha. *Jeram Peter, misijonar. Zader. *Šolar Janez, c. k. dež. šolski nadzornik.
*Bradaška Franc, ravnatelj kr, giran.
v Zagrebu.
*Kopač Jožof, dr., odvetnik.
*Kos Anton, tajnik banskega stola. ♦Mažuranič Anton, gimn. ravnatelj v pokoji.
*Stare Josip, profesor velike realke.
*Vančtts Aleksander, dr., zdravnik. *Weber Adolf, kanonik.
Celestin Franc, dr., kr. profesor na vseučilišči.
Marn France, gimn. profesor. Valjavec Matija, gimn. profesor. Žepič Sebastijan, gimn. profesor.
Štev. 11.
Število udov v raznih krajih: ustanovnikov . . 30
letnikov . . 53
Skupaj
83
Z „Matico“ so v djanski zvezi književne vzajemnosti:
1. Akademija cesarska v St. Peterburgu od 1861. 1.
2. Akademija jugoslavenska v Zagrebu od 1874. 1. •)
3. Beseda umetnička v Pragi od 1866. 1.
4. Društvo bolgarsko učono v Brajli.
5. Društvo prvo Gabelsbergerjevih stenografov v Pragi od 1870. 1.
6. Društvo sv. Jeronima v Zagrebu od 1869. 1.
7. Društvo (spolek) pravniško v Pragi od 1866. 1.
8.	Društvo srbsko učeno	v Belem gradu od 1868.	I.
9.	Družba sv. Mohora v	Celovci od 1866. I.
10. Knjižnica alavjanskega komiteta v Moskvi od 1869. 1.
11.	Matica	češka v Pragi	od 1865.	1.
12.	Matica	dalmatinska v	Zadru od	1864.	1.
13.	Matica	gališka ruska	v Lcvovu	od	1865.	1.
14.	Matica	moravska v Brnu od 1869.	1.
15. Matica srbska v Novem Sadu od 1864. I.
16.	Občestvo filologiško v	Voroneži od 1872. 1.
17.	Občestvo imperatorsko	rusko geografiško v St.	Peterburgu od 1869.1.
18. Sbor hrvatski pedagogijsko-književni v Zagrebu.
19. Smitbsonova ustanova (Smitlisonian Institution) v Wasliingtonu.
20. Universiteta imperatorska v Varšavi od 1872. 1.
21. Universiteta kraljeva v Kristijaniji od 1872. 1.
22. Univorsiteta v Moskvi od 1872. 1.
*) Njenemu prodsedništvu pošiljajo se po trijo izt.isi vsako knjige : eden akademijski knjižnici, dva pa, da ju slavno predsedništvo po želji dr. J. Muršeča daje najizvrstnejšima slovenskima dijakoma na vseučilišči.
„Matica“ daruje svoje knjige:
1. Slavni c. k. pravdniji v Ljubljani za kaznilnice (po 3 iztisc).
2. Slavni c. k. nadpravdniji v Trstu za kaznilnico v Gradiški (po 1 iztis).
3. Slavni c. k. okrožni sodniji v Gorici za knjižnico tamkajšnje kaznilnice
(po 1 iztis).
4. C. k. baron Kuhnovemu polku št. 17. od 1869. I. (po 1 iztis).
5. Sl. deželnemu odboru v Ljubljani za posilno delavnico od 1869. 1.
6. Sl. kat. družbi v Ljubljani za knjižnico od 1869. 1. (po 1 iztis).
7. Vis. c. k. nadsodniji v Gradci za kaznilnico (po 5 iztisov),
8. Učiteljskim izobraževališčem za onega pripravnika poslednjega leta,
ki je z najboljšim vspehom dovršil svoje nauke, in sicer: a) ljubljanskima (možkemu in ženskemu, b) zagrebškima (mož-kemu in ženskemu), c) zadarskemu, č) petrinjskemu, d) pa-kraškemu, c) djakovarskemu, f) samaborskemu, g) kragujev-skemu in h) kopcrškemu.
9. Vodstvu dobrodelnih naprav v Ljubljani.
 —=>S>8@Ž<5"-1
Pregled vseh Matičinih udov.
V škofiji	častnih udov	ustauov- nikov	letnikov	skupaj
I. ljubljanski 	 II. lavantinski 	 III.	sckovski	 IV.	krški	 V. goriški	 VI. tržaško-koperski	 VII. V raznih krajih		6	176 95 9 5 17 13 30	491 182 20 27 78 92 53	667 277 29 32 95 105 83
Skupaj	6	345	943	1288
Gospodom poverjenimi ia udom Slovenske Malice
na znanje in ravnanje.
§. 1. Matici Slovenski, ki ima sedež v Ljubljani, je namen, slovenskemu narodu pripomoči do prave omike s tem, da primerne knjige v slovenskem jeziku na svitlo daje ali vsaj podpira, da se izdade.
§. 2. U d Slovenske Matice je, kdor je sprejet po društvenem odboru in
a) kot ustanovni k plača 50 gld. a. v. precej ali v petletnih obrokih, ali pa
b) kot letnik se zaveže, da bode Matici plačeval po 2 gld. a. v. na leto.
c) Častne ude izvoli veliki zbor.
d) Knjižnice in družbe so nesmrtne; če se torej hočejo zagotoviti, da bodo prejemale vse knjige, kolikor jih na svitlo da Matica, morajo plačati po 100 gld. a. v. ali precej ali pa v petletnih obrokih.
§. 3. Kdor ne bi v redu plačeval, in sicer ne vsaj v prvi polovici vsakega leta, kolikor je podpisal Matici p o d p o r e, tak se po odborove m sklepu sme izbrisati izmed družbenikov.*)
§. 4. Vsak ud ima pravico:	^
a) podajati društvu nasvete po odboru;
b) priti na veliki zbor, udeleževati se v njeni razgovorov, glasovati in voliti odbornike, pa tudi sam biti izvoljen;
c) prejeti vsako leto poročilo o tem, kaj je storilo društvo, kako je gospodarilo z novci, in dobiti tudi imenik vseh družbenikov.
§. 5. Vsak častni ud in vsak ustanovnik praviloma dobiva po en iztisek vsake knjige, kolikor jih društvo da na svitlo. — Letniki pa dobivajo po odborovem sklepu na leto vsaj po toliko takih ob Matičinih stroških natisnenih knjig, da bodo te knjige po prodalni ceni vredne vsaj polovico toliko, kolikor so po tej ceni vredne vse knjige, kar jih društvo da tisto leto na svitlo.
§. 6. Ali udje ilobodo, ali ne, po niži ceni knjige, ktere so prišle z Matičino pomočjo na svitlo, to mora za vsako priliko posebej odbor odločiti in razglasiti.
§'. 7. Stroške za pošiljanje društvenih knjig plača vsak sam.
' •  ----
  /
*) Kdor no plača, no dobi Matičinil) iftijig in njegovo ime ne bodo na-tisncno v imeniku Matičinih udov.
Haznanilo.
Knjigam izdanim jio Matici Slovenski je cena odslej večinoma izdatno znižana in ustanovljena tako-le:
1.	Narodni koledar in Letopis „Matice	Slovensko11 za 1867. 1.	—	gld.	20	kr.
2.	Narodni koledar in Letopis „Matice	Slovenske11 za 1868. 1.	—	„	50	„
3.	Letopis „Matice Šlovonslie" za 1871. 1. Uredil dr. E. H.
Costa....................................................—	„	50	„
4.	Letopis „Matice Slovenske" za 1872.	in 1873. 1. Z ero sliko
in eno tab. geometričnih podob. Uredil dr. E. H.
Costa....................................................—	„	50	„
5.	Letopis ,,Matico Slovenske" za 1874.	1. Uredil dr. E. H. Costa	—	„	50	„
6.	Letopis	Matice	Slovenske" za	1875. 1.	Uredila J. Tušek
in M. Pleteršnik.........................................—	„	50	„
7.	Letopis	,,Matice Slovenske"	za 1876.1. Uredil M.	Pleteršnik	—	„	50	„
8.	Letopis	„Matice Slovenske"	za 1877. 1.	Uredil	dr. Janez
Bleivveis................................................—	„	50	„
!).	Letopis	,.Matice Slovenske"	za 1878. loto	I in II. del. Uredil
dr. Janez Blei\veis	................................—	„	25	„
10.	Letopis	..Matice	Slovenske"	za	1878.	leto III in IV. del
Uredil dr. Janoz Bleiweis . ...	„	25	„
11.	Letopis »Matice Slovenske" za 1879. 1. Uredil dr. Janez
Bleivveis......................................................—	„	50
12.	Letopis	..Matice	Slovenske"	za	1880.	1.	Uredil dr. Janoz
liloivvois...............................................—	„	50	„
13.	Letopis	„Matieo	Slovenske"	za	1881.	1.	Uredil dr. Janez
Bleiwois.......................................................1	„	—	„
14.	Zgodovina slovenskega naroda. Spisal Janez Trdina . .	—	„	60	„
15.	Vojvodstvo Kranjsko. Po spisu Jož. Erbena..............................—	„	20	„
16.	Vojvodstvo^ Koroško. Po spisu Jož. Erbena..............................—	„	20	„
17.	Slovenski Stajer. Spisali rodoljubi. 1. snopič.........................—	,	25	„
18.	Slovenski Stajer. Spisal dr. Ivan Gršak. III. snopič . .	—	,	30	,
1!*.	Slovanstvo. I. del. Spisali; Jan. Majcigcr, Maks Pleteršnik
in Bož. Raič...................................................—	„	50	„
20.	Grmanstvo in njega upliv na Slovanstvo v srednjem veku.
m , Spisal J. V. ...  .................................................-	„	10	„
21.	Telegrafija. Spisal dr. Sim. feubic. (Iz Lotopisa 1875. 1.
posebej vezana) ...............................................—	„	30	„
22.	Slovnica čoskega jezika z berilom. Spis. Fr. Marn . . .	—	„	60	„
23.	Hrvatska slovnica za Slovcnco. Spisal Fr. Marn ....	—	„	60	„
24.	Slovnica ruska za Slovenco. Spisal Matija Majar ...	1	„	—	„
25.	Vodnikove pesni. Uredil Fr. Levstik....................................—	„	50	„
26.	Razna dola, pesniška in igrokazna Jovana Vesela-Koseskcga,
o-?	t. ,	, '■ njegovo podobo  ..........................................2	„	—	„
oo	(k tem delom) .  ..............................................—	„	20	„
Dr. Lovro Toman. S podobo..............................................—	„	40	„
I
2!). Dr. Etb. If. Costa. S podobo.............................................—	gid.	20	kr.
SO Kopitarjeva spomenica. Uredil Josip Marn........................................„	40	„
31	Olikani Slovenec.	Spisal Iv. Vesel ...............................—-	„	40	„
32.	Vpliv vpijančljivih	pijač. Spisal dr.	M. Samoe	....	—	„	10	„
33.	Potovanje okolo sveta v 80 dneh. Iz	franooskoga	prevel D.
Hostnik...................................................—	„	40	„
34.	Strnp. Vesela igra	v enem djanji. Prosto poslovenila Lujfza
Pesjakova.................................................—	„	10	„
35.	Slovenska slovnica po Miklošičevi primerjalni. Spisal Jan.
Suman.......................................................1	,, 50
3*J.	Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja
učilišča. Spisal A. Cigale..................................1	„	-
37.	Prirodoznanski zemljepis. Spisal J. Jesenko .....	1	„	—
38.	Zemljevidi: Evropa, Azija, Amerika, Afrika, Avstralija,
Rusija, Turčija in druge vzhodne deželo, Britanija in Skandinavija, Švica, Španija in Portugalsko,
Nizozemsko in Belgija, Italija, Nomško cesarstvo, po	—	„ 10
39.	Zgodovina avstr.-ogerske monarhijo. Spisal Janko Krsnik.
(Drugi popravljeni natis)...................................—	«20
40.	Geometrija za učiteljišča. Sestavil L. Lavtar........................1	„ 20
41.	Somatologija. Spisal dr. Jan. N. VVoldrich, poslovenil Fran
Erjavec, v platno vezana . .................................—	„ 76
42.	Prirodopis živalstva s podobami Po Pokorniju, poslovenil
Fr. Erjavec.................................................1	„	10
48.	Prirodopis rastlinstva s podobami. Po Pokorniju, poslovenil
Iv Tušek................................85	kr.,	vezana	1	„	—
44.	Budninoslovje po Fellockerji, spisal Fr. Erjavoc ....	—	«40
45.	Štirje letni časi. Po Rossmiisslerji, predelal Iv. Tušek . .	—	40
4(>.	Schoedler. Knjiga prirode, štirje snopiči............................1	„ 70
„	,,	„	posamični	snopiči:
I. Fizika. Poslovenil Iv. Tušek ....	—	„40
II.	Astronomija in Komi j a............................—	„ 40
IH. Mineralogija in Geognozija. Poslo-
vonil Jan. Zajec...................................—	„40
IV. Botanika in Zoologija. Poslovenila
Iv. Tušek in l(’r. Erjavoc.........................—	„50
47.	Oko in vid. Spisal J. Žnidaršič .....................................—	„25
48.	Nauk o telovadbi. Drugi del. (S 1G4 podobami) ...	—	„40
1’rošnju. Častiti družabniki naj gg. poverjenikom povrnejo stroške, kijih ti imajo s prejemanjem in razpošiljanjem društvenih knjig.