St. 47. V «orici, v torek dne 12. juuija 1906. lietnik VIII. Izhaja vsak torek in soboto ob 11. uii predpoldne za inesto ter oL 3. uri pop. za deželo. Ako padcna ta dneva praznik izide dan prej ob (5. zvečer. Stane po pošti prejeman ali v Gorici na dorn pošiljan celoletiio 8 K, polletno 4 K in ¦ cetrtlt'tno 2 K. Prodajase v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, J e 1 1 e r s i t z v Nunskih ulicah in L e- b a n na Verdijevem tekališču po 8 vin. GORICA (Zjutranje izdanje.) Uredništvo in upraynistvo se nahajata v «Narodni tiskarni», ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglase in naročnino pa na upravništvo >Gorice«. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14: vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se veökrat tiskajo, raöu- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavöar. wm*MJ!S*r+> Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežič). Volilna reforma in Italijani. Govoril dr. Otokar Rybäf v seji mest- nega s.eta tržaškega dne 6. jonija 1906. Predloženi predlog mi je provzročil nemalo presenečenje. Vlada, hoteča fa- vorizirati Italijane, in jemajoča menda v poätev veliko važnost mesta tržaškega, kakor prvega pomorskega emporija mo- narhije, je ponudila temu mestu v pred- logib Hohenlohevih en mandat več, a sedanje zastopstvo tržaško hoče prote- stirati proti namerovanema pomnoženju. Če bi so bili Slovenci drznili pro- testirati proti pomnoženjn italijanskih mandatov Trsta, bi jih vse italijansko novinstvo označalo kakor sovražnike mesta, kakor italijanofobe in še huje. Sedaj pa, ko ta prečudni protest prihaja od italijanskih zastopnikov samib, se bo ta njihov korak gotovo označal kakor dokaz najplemeniteje abnegacije in naj- čistejega patrijotizma. Ker pa „volenti non fit iniuria", bi bili mogli mi Slovenci ostati nevtralni vspričo tega čndnega prizora, ako ne bi bila v predlogn obsežena tudi tožba, da se je z volilno reformo storila krivica na Skodo Italijanov in na korist Slo- vanov. Ta trditev ne sme ostati brez od- govora in tako si dovoljujem malo politično razpravo. Tožba so tiče Italijanov v Dalmaciji, katerim se ni določil noben mandat. Kar se Hiče principijelne zahteve po varetvu za narodne manjšine, sem. tadi jaz v popolnem soglasja s spoštovano delegacijo. Ali „6Bt modus in rebus" — vaaka stvar ima svoje meje. Da pravično sodimo pritožbo glede Dalmacije, treba uvaževati dejstvo, da število Italijanov, ki so raztrešeni po vsej pokrajini, do- seza komaj 15.000 duš. Od Raba pa do Spiča vam je ni niti ene občine, kjer bi Italijani tvorili vsaj tretjino prebivalstva, in da celo v zadarski občini, ki se smatra za italijansko, je samo 9200 | Italijanov nasproti 22.000 Slovanom. Naj mi povedo sedaj gospodje iz delegacije, kako bi bilo možno astvariti volilni okraj, v katerem bi imeli Italijani ve- čino? Po zistemu okrajev z enim man- datom, ki ga predlaga vlada in podpirajo italijanski poslanci, ni možno zagotoviti Italijanom v Dalmaciji ni enega mandata, kakor ^a ni možno zagotoviti niti 150.000 Čehom na Dunaju. To bi bilo možno le s proporcijonalnim zistemom, kakor ga predlagamo mi in socijalisti. In to bi bilo tudi v interesu Italijanov saiHih, ako bi vsprejeli takov postulat, da bi mogli varovati svoje manjäine. Kar se tiöe naäega Primorja, za- hteva predlog delegacije, da se mora spoštovati parlamentarno poaestno stanje, 8 čemer je rečeno, da naj se za vedno zagotovi sedanje najkrivičneje stanje stvari, in da naj se torej Italijanom za- gotovi sedanje število poslancev, če tudi jim to število ne gre v razmerju s številom prebivalBtva. Gospodje pozabljajo očevidno, da gre tu za volilno reformo, ki naj jej bo v podlago sploäna in enaka volilna pravica, da imajo torej izginosti priviligirani mandati trgovske zbornice in veleposestva, ki so dajali Italijanom tri lepe mandate. Gospodje pozabljajo tudi, da tudi ob vaej dobri volji, vlada ne more od enega bipa do druzega spre- minjati očitne slovanske večine v manj- äino ter da iz slovanskih občin ne more sestavljati italijanskih volilnih okrajev. In da za to ni manjkalo dobre volje na strani vlade, nam dokazuje razdelitev volilnih okrajev v Istri, kjer je n. pr. v takozvanem italijanskem volilnem okraju Poreč-Pula-Rovinj obseženih nič manje nego 22.500 Slovanov, ki ostanejo za vedno brez zastopstva. Za samih 15.000 Italijanov v Dalmaciji, raztrešenih po vsej pokrajini, se zahteva en mandat; na drugi strani pa se smatra kakor po- vsem opravičeno, da v enem samem volilnem okraja Istre 22.500 Slovanov ostane brez zastopnika. — Tadi v takozvanem italijanskem koperskem vo- lilnem okraju ni nič manje nego 14200 Slovanov, ki tudi ostanejo majo- rizirani od G3.000 Italijanov. V vsej Istri bo torej 37.000 Slovanov, ki so po za- slugi vlade obsojeni v politično smrt. In to se označa kakor krivica na škodo.... Italijanom ! ! Kar se dostaje Goriäke, moram resnično povedati, da rni ni moi';no nmeli, kako se more zahtevati Se en italjanski mandat. Na vsem Goriškem je 81.000 Italijanov nasproti 140.700 Slovanom. Ti poslednji tvorijo torej skoro dve tretjini prebivalstva, in bila bi naj- veča krivica, če bi se ne upoätevalo to dejstvo ob razdeljevanju mandatov. Ce so za 140.700 Slovanov doloöili le 3 mandate, potem pa za 81.000 Italijanov ne morejo zahtevati istega števila. In po- mi8limo, da je vlada tudi na Goriäkem, kakor ? Istri, da je le mogla ustvarjati takozvane italijanske volilne okraje, pri- družila več nego 6000 slovenskih prebi- valcev tem okrajem, dočim je v sloven- ske volilne okraje nrišlo komaj 600 Ilalijanor. Zahteva po novih mandatih za Istro in Goriško ni nič drugega, nego zahteva po privilegiju. Volilna reforma mora — če hočemo prav soditi — odpraviti ne le privilegije izvestnih socijalnih razredov, ampak tudi privilegije izveatnih narodov. Sedanja pa je, žal, ohranila te privilegije. A oni, ki nima vzroka za pritožbe, je gotovo italijanski narod, ker ravno Italijani so postavljeni na prvo mesto med vsemi narodi Avstrije. Itali- jani Avstrije so najbolj favoriziran narod. Evo vam dokaza 1 Po volilni reformi, kakor jo je popravil princ Hohenlohe, prihaja povpreöno po en mandat na | 51.765 prebivalcev. Kar se tiče posa- mičnih narodnosti je razmerje tako-le : Italijani dobijo enega poslanca na 40.394 prebivalcev, Nemci na 41.128, Romuni na 46.192, Slovenci na 51.860, Poljaki na 54.518, Hrvatje na 54.721, Čehi na 57819, Malorusi na 105.671 prebivalcev. Italijanom je torej boljše postreženo nego vsem drugim, in celo bolje nego Nemcem, kateri veljajo po neki teoriji kakor prvi narod Avstrije. Kakor 86 vidi, so se res storile krivice — neodpustne in neverjetne krivice — ali ne na škodo Italijanov, raarveč na škodo Slovanov in na očitno korist Italijanov. Nasprotno trditev dele- gacije je čisto navadna — licenza poetica. Pa še v neki drugi točki ta predlog ni v sogla&ju z resnico, in sicer tam, kjer pravi, da so se italijanski poslaaci vsikdar izjavljali za splošno in direktno volilno pravico. Mej temi poslanci so tudi istr&ki poslanci, ki so se v svoji lastnosti kakor deželni poslanci dosledno in z V8lrajnostjo, ki bi bila vredna bolje stvari, upirali vsaki in kakoršnji-koli volilni reformi, in so se upirali celo tudi uvedenju direktnih volitev. Istra je Še med tistimi pokrajinami, kjer niso še uvedene direktne volitve. Omenjeni odstavek predloga je dalje interesanten še iz nekega druzega razloga : ker vsebuje neko dragoceno pripoznanje. Tu se pač govori o simpatiji italijanskih poelancev za splošno in di- rektno volilno pravico, ali molče gre mimo postulata enake volilne pravice. In ta postulat se prezira iz dobrega raz- loga, ker Italijani dobro vedo, da bi po enaki volilni pravici izgubili dober del mandatov, ki jih poseJujejo. To je en dokaz več, da si Italijani Primorja brez privilegijev ne morejo ohraniti tiste privilegovane pozicije, ki jo vživajo na- sproti Slovanom. Italijani bi morali enkrat umeti, da pravica mora biti jed- naka in da ne delajo prav, ko se hočejo skrivati za privilegije. Dalmatin docet 1 Pri vseh privi- legijih, ki jih je užival in jih nživa ita- lijanski jezik po državnih uradih v Dalmaciji, Italijani vendar niso mogli preprečiti, da so Slovani z močjo svojega pretežnega števila zadobili večino v de- želnem zboru in da so iztisnili italijan- ščino skoro iz vseh šol v deželi. Ni res torej, da se more z večjim ali manjim številom poslancev v parla- mentu varovati narodnost, ampak je to roožno edino le po pravičnem urejenju narodnega vprašanja, in to z vsprejetjem narodne avtonomije. Jedino le z narodno avtonomijo ne bodo narodi Avstrije potrebovali veö ne uslug od strani vlade, ne podpore od strani druzih narodnosti, ampak bodo z lastnimi sredstvi skrbeli vsaki za svoje potrebe. In ravno iz tega razloga se jaz ne morem navdušiti za tisto barantanje za mandate, ki je je pričela vlada v parla- mentu ne v posebno cast za avstrijske stranke. Končno si dovoljujem še izraziti- svoje dvome, da-li je naš mestni svet legitimiran, da s tem predlogom v imenu Trsta podaja enuncijacijo tolike važnosti. Naš mestni svet je predstavitelj gotovih socijalnih razredov, nikakor pa ne vsega prebivalstva. Novi mandat pa se ne podelja poaamičnim razredom, ampak vsemu prebivalstvu, ker bo ustvarjen na podlagi splošne volilne pravice. Naš mestni svet torej nima pravice, da govori v imenu vsega tega prebivalstva, ki ni zastopano po njem LISTEK. Konfuzelj v Benetkah. (Dalje). Konfuzelj jim pa tega ni hotel ver- jeti, ker je pradedov nos močno diferen- ciral z nosovi njegovih „naslednikov", zadnji so bili namreč preveč podobni Stevilki 6 in premeseni. Sicer pa so bili ti ljudje nad vse prijazni. Klanjali so se mu z velikim sposto- vanjem in ga povabili v prodajalnico, trdeč, da lahko vstopi in si vse ogleda, ne da bi moral kaj kupiti ali plačati kako vstopnino. In kako hitro je vBtopil, so prižgali celo vse električne luči, ki so se naha- jale v prodajalnici, tako da je Konfuzlju vsled bližčečega se stekla in presvitlih luči kar jemalo vid. S čudovito zgovornostjo so mu raz- kazovali vse dragocene stvari, ki so jih imeli na prodaj in pri vsakej so mu po- vedali ceno ter zatrjali, da znajo vsako reö tako sino in izvrstno zaviti, da ßlo- vek lahko prepotuje vso Evropo brez 8krbi, da bi se mu dotična reč pokvarila ali zdrobila. „Ne boste me opeharili, ne, Abra- hamoviči, vas poznam", je godrnjal Kon- fuzelj sam s seboj, ker se mu je jzdelo vse predrago. Vsled tega ni hotel kupiti ničesa. Sicer pa ni to Dr. Salviatijevih „naBlednikov" prav nič pripravilo ob prijaznosti, ampak ostali so uljudni in zgovorni navzlic Konfuzljevega trdosrÖ- nega sklepa. Ko si je vse ogledal. se je hotel äe nekoliko poäaliti ž njimi s tem, da jim je rekel: „Sedaj pa srčna hvala za prijaz- nost, velecenjeni nasledniki slavnega pradeda Dr. Salviatija ! ohranim vas vedno v spominu in koder bom hodil, povsod in vsakemu priporočim, naj si ogleda, kadar pride v Benetke, vašo ime- nitno zalogo, kjer ni treba ničesa ku- piti". „NaBledniki" mu podado roko drug za drugim, se mu priklonijo skoro do lal in najstarejši med njimi segne celo v žep po listnico ter privleče iz nje Iičen listek s podobo Dr. Salviatija, na katerega zapiše nekaj nerazumljivih örk ter ga vroci Konfuzlju z opazko, naj se oglasi pri kasirki, ki je sedela tik vrat. Kosifuzelj se namuzne in ga sprejme, misleč, da dobi še kaj nagrade. Stopi tedaj h kasirki in ji da do- tični listek. „Signore paga dieci lire (gospod plača deset lir)M se oglasi kasirka, pre- jemäi listek ter veli Konfuzlju, naj denar odäteje. % „Ha, ha, ha, ha", se zakrohoče Konfuzelj, „saj nisem kupil ničesa, ni vrag, gotovo se motite". „Kaj äeM, odgovori kasirka, „da niste ničesar kupili, to vem, ali plačati morate razsvetljavo in razkazovalce". „Saj ste rekli, da je prost vstop". „To je res, ali to, kar sem vam ravnokar povedala, je treba pla&Ui, žlahtni gospodw. „A, tega pa ne, tako neumen ni- sem. Jaz nisem nikomur ukazal niti pri- žigati luči niti naj mi kaj razkaže'1, se raztogoti Konfuzelj rtin vsled tega tudi ne plačam nič, servus, košamadina, po- zdravite doma in kaj pišite", je rekel in hotel oditi. Toda čolnar, ki ga je čakal pred prodajalnico, je stal s svojim čolnom nekaj metrov proč od stopnic, ki drže kot vbod iz kanala v hiäo. Ko ga je Konfuzelj poklical, naj pride bližje, da stopi v coin, se je delal, kakor da ga ne sliši. Žele, ko je začel nanj vpiti in ga zmerjati, se je oglasil in rekel, da se ne približa tako dolgo, dokler ne plača, kar je v prodajalnici dolžan, „toda ne samo to", je rekel, „pr.edno vstopite, morate plačati tudi meni, sicer vas pustim tam in pokličem policaja, vrhu vsega vas äe ovadim, da ste onega Angleža preteplL (Dalje pride.) in ki morda ne pošlje v parlamont na Danaj narodno - liberalnih poslancev, ampak pristaše drngih strank. Iz vseh teh razlogov bom glasoval proti predloga delegac:je. Dopisi. Iz Cerkna. — (Občinske vo- 1 i t v e.) — Volitve v Cerknem so vedno nekaj posebnega — in tako tudi Ietos. Dobro so nam š*1 v spominu viharne ob- činske volitve pred 3 leti. Takrat so „li- beralci" napeli vse sile in uporabili v s a s r e d a t v a, da bi zmagali — a propadli so sijajno. V stareäinstvo, ki šteje 30 mož, ni bil izvoljen niti eden „liberalec". Priprave za letošnje volitve so se začele v znamenju mira. Kat.-narodna stranka je sklenila prostovoljno prepustiti „liberalcem" vstarešinstvu 4—5 mest, da bi tudi oni sodelovali pri obč. upravi in bili priča vseh sklepov in odredb ter imeli tudi priložnost javljati svoje mne- nje {jene se, da to ni bilo vsem po volji. Nekaterim ni bilo prav, da bi nastopila stara stranka, prej imenovana stranka „belih", pod imenom „katoliäka" stranka. Zakaj ne ? Dobro vedö, da se je razlika „beli" in „črni" preživela, da prav za prav ni veö teh strank, ampak da se lo- čijo ljudje po prepričanju — ali so ka- toliškega mišljenja, ali pa liberalnega- svobodnomiselnega, oziroma tudi socijalno- demokratiškega. Tem ljudem ne ugaja katoliško načelo — vsaj v j-avnem živ- ljenju ne ! Hoteli so napraviti z m e s po svoji volji — v svoje namene, kar se jim pa ni posrečilo do cela. Spletkarije so bile velike. Zaupni shodi so se vrstili drag za drugim, a po- samezne vasi so na predlogkat.-narodne stranke določile svojo kandidate same in se teh držalo več ali manj. SlednjiČ se je pokazalo, da tudi to ne ugaja nekate- rim in to celo takim, ki so pred 3 leti visoko dvigali zastavo „belih" in nasto- pali z vso odločnostjo proti „liberalcem". Napravili so svojo listo po svojem okusu, ki je- bila kar prepletena z liberalnimi kandiduti in omahljivci. To ni bil ljudaki glas — zatö se je preživela tekom enega dneva. Trezno misleči so po teh spletkari- jah in zmešnjavah stopili vkup k neka- kemu kompromisu in na njem je obveljalo po večem načelo in prvotni načrt kat.-narodne stranke. To kompro- misno listo so podpisaii tudi „liberalci". Ljudatvo je bilo s tem zadovoljno, in veakdo je prieakoval, da se bodo vršile volitve popolnoma mirno. VoliUe so se začele binkoštni torek in sredo s III. razredom. Zanašaje se na k o m p r o m is, je bila udeležba skrajno pičla, zlasti tudi zaradi mncgega dela na polju. Prišla je sreda zvečer, ura pred zakijneenjem volitve. V veliko preseneče- nje vseh kompromisu zaupajočih pridere na voliače naenkrat vrsta združenih „libe- ralcev" in soc. demokratov (Otaležcev), in kompromisni kandidati so propadli za 4 glasove. Kako je prišlo do tega, o tem kasneje. Ta nepričakovani dogodek je raz- buril ves okraj — celo županijo. Volilci II. in I. razreda so radi tega prišli v ča- stnem števiiu in ne oziraje se več na nikak dogovor, prodrli sijajno s svojimi kandidttti. V II. razredu so oddali „libe- ralci" 5 glaaov, v I. razredu pa se vo- litve sploh niso udeležili. Par jih je gla- sovalo za naže može. Vspeh volitev je ta: kat.-narodna stranka ima v novem starešinstvu: 20 (22) mož, „liberalna" 5 (7) mož, in soci- jalni demokrati (OLaležci) 3 može. V III. razredu so bili izvoljeni 8 soc. demokrati, 4 „liberalci" iz Gtarkna in dosedanji župan Kosmač, l kandidat kat.-narodne stranke iz Nova- kov, volilec III. razreda, in jeden mož iz Bukovega, kojega miäljenje ne poznamo. Zdaj pa obračunimo z zloglaanim kompromisom in volitvijo v tretjem razredu. Raloliško-narodna stranka kom- promisa ni prelomila, to je jasno — pač ¦ pa ga je „liberalna" stranka, da se temu očitanju upira z vsemi štirimi. Izgovar- jajo se sicer možje, ki so tudi podpisaii kompromis, da niso vedeli za zarot o toda če hočemo, jim verjamemo, Jče ne> pa ne. Eden izmed njih, ki je bil tudi pri kompromisu, je volil s Hocijalnimi demo- krati in je izvoljen — basta ! In ako je ; bilo „liberalcem", ki so sklenili kompro- j mis, kaj do kompromisa in č as t n e moške besede, zakaj pa niso poslali za kandidate kompromisne lisle n o b e- J nega volilca na volišče? Ali ni bil* tudi n j i h o v a dolznoat listo podpirati in rešiti ? Vse izgovarjanje nič ne po- maga ! Recimo raje tako : Tudi „liberalci", možje kompromisa, so vedeli dobro za zavratni napad, bili ž njimi v zvezi in se dali lepo volit, dasiravno od — soc. demokratov! In to je tem gotoveje, ker so cerkijanski „liberalci" na ta čedni način dobili v Cerknem kar 4 svoje može, katerih bi po kompromisni listi ne bili dobili. Za to m o š t v o še dobite še odgovor — drugikrat ! 0 tem bomo še govorili ! R*di zmede. v III. razredu je zdaj prikrajšanih več vasij, — komu se imajo za to zahvaliti, vedo zdaj. Volilcem pa kličemo za danes dvoje: 1. Nevspeha ste k'rivi deloma tudi sami, ker Bte volitev zanemarili popolnoma. 2. Kdor je enkrat snedel častno besedo, mu več ne zaupajte ! Na svidenje ! Pölitiöni pregied. Spopolnenje parlamentarnega ministerstva. Listu „Omnibus", izhajajočemu v Pnlju, je došel z Dunaja minole dni do- pis, v katerem je govora o nadaljnem spopolnenju parlamentarnega minister- stva. Med drugim je v tem doptsu rečeno to-le : „Ker se je mudilo, da se na uda- rec, izvršen od Ogrske s tem, da je bil ogrskemu parlamentu predložen načrt zakona za ogrski avtonomni carinski tarif, dade protiudarec — zato so vsi kompetontni faktorji na Dunaju storili vse rnožno, da pride öim prej do par- lamentarnega ministerstva. In tako se je tudi zgodilo. Delo je bilo nujno in zato so poza- bili — v naglici dela — na dve okol- nosti največe važnosti. To je, da treba dati v novem ministerstvu mesto osebi, ki uživa zaupanje krščansko-jocijalne stranke, a dosledno temu tudi klerikalnim elementom, ki so izven te stranke. Rnzun tega treba ministerstvu zastopnika iz jednega hrvatskih krajev Gislajtanije. To je stvar, ki bi močno padala na tehtnico ob bodočih pogajanjih med Avstrijo in O^rsko. Zdi se, da so se vplivni krogi kmalo spomnili, kako pogreško so napravili, in že se govori — in tudi po javnih no- vinah — da bo pozvan v kabinet princ Alojzij Lichtenstein. Vrhu tega se priznava — za hip le v ozkih krogih — potrebo, da se kabinet spopolni tudi z enim Hrvatom, da se tako zadobi protitežje proti zahte- vam ogrske, sosebno glede Dalmacije in Bosne-Hercegovine, ko pride do pogajanj o ekonom9kem vprašanju med obema polovicama monarhije. Erentuvalna kan- didata bi bila predaednik deželnega zbora dalrnatinskega, dr. Ivcovic in dvorni svet. Anton vitez Vukovic Vucedolski; prvi avtonomna glava Dslmacije, drugi dober poznavalec Bosne, kjer je bil javen fankcijonar v zelo težkih časih — oba Dalmatinca". Avstrijska delegacija. Avstrijska delegacija je imela v s*o- boto svojo prvo sejo. Otvoril jo je mi- nister za zunanje reči, grof Goluchowski, ki je pozval barona Spens-Bodena kot najstarejäega člana delegacije, naj prev- zame začasno predsedništvo. Ta je pa od- redilj da si je delegacija izbrala predsedstvo. Predsednikom delegacije je bil izbran knez Lobkovic. ki je dobil od 55 odda- nih glasov 53. Pri volitvi podpredsednika je pa bilo oddanih 54 glasovnic. Od teh je bilo oddanih na ime delegata dr. Sylvestra 27, a na ime delegata vit. Abrahamovicza pa 25. Dve glasovnici sta bili prazni. V petek so se namreč zbrali slof anski in italjanski delegatje ter skle- nili, da bodo glasovali za Abrahamovicza in ne za Nemca Sylvestra; a kakor se vidi, so s svojim kandidatom propadli. Predsednik knez Lobkovic se je zahvalil za izvolitev ter potem omenil, da ni delegacija zborovala že dve leti in da jo sedaj čaka mnogo dela. Izrokel je nado, da bo delegacija imela pred očmi dva zelo važna cilja : položaj monarhije kakor velevlast in izrecno varstvo go- spodarskih interesov toatranske državne polovice. Na to je minister grof Goluchowski predložil skupni proračun za 1905 in 1906. Delegat Chlumelzky je predlagal, naj se izvoli proračunski odsek, sestoječ iz 21 členov. Predlog je bil vsprejet in odsek izvoljen. Po seji delegacije se je konatituiral proračunski odsek ter izvolil načelnikom Bobrzyoskega, namestnikom pa viteza Chlumetzkega. Potem so bili izvoljeni poročevalci, nakar je bila seja zaklju- čena. Vsprejem delegacij. V nedeljo sta bili vsprejeti delegaciji od cesarja, in sicer avstrijska ob 11. uri predpoludne, ogrska pa opoludne. Ko sta ga pozdravila predsednika cfelegacij, je imel cesar potem prestolni govor, ki se je glasil za obe delegaciji jednako. V prestolnem govoru je cesar povdarjal, da se naša država nahaja z vsemi osta- limi državami v prijateljskem razmerju, posebao pa z N^möijo. Dogovori med Avstrijo in Rusijo glede balkanskega vprašanja obstoje še vedno. Cesar je dal v prestolnem govoru tudi izraza svoje ogorčenosti nad atentatom v Madridu. Volilna reforma in naš cesar. Ko se je naš cesar v nedeljo pri vsprejemu avstrijake delegacije razgovar- jal s posameznimi delegati in je pri ti priliki govoril tudi s češkim poslancem Kra- mafam. mu je rekel mej drugim : Volilna reforma se mora izvesti. Državnozborske volitve se ne bodo več vršile na podlagi aedanjega volilnega reda. Odstop ce8arjev? Razni listi še vedno piäejo, da na- merava naš cesar v najkrajšem času odstopiti. Nekateri listi vedö celo pove- dati, da so na poziv vladarjev imeli člani cesarske rodovine že dve dolgi seji, v katerih se je ta zadeva obravnavala. Načelnik avstrijskega generalnega štaba v smrtni nevarnosti. Iz Banjaluke so poročali te dni du- najskim listom, da bi bil baron Beck, ki se je nahajal v Bosni na inšpekcijskem potovanju, kmalu utonil. Prepeljati se je namreč hotel v kočiji čez nek hudournik. Tu bi pa kmaln deroča voda potegnila za seboj konje, kočijo in vse one, ki so se nahajali v kočiji. Pritekli so pa na pomoč tamošnji kmetje, ki so z velikim trudom spravili iz vode konje, kočijo in tudi barona Becka. Po obisku nemškega cesarja. Z obiskom nemškega cesarja na Dunaju so se bavili te dni ne samo avstrijski in nemški listi, marveč tudi angleški, italijanski in francozki. Predno ]e prišel nemški cesar na Dunaj, so za- trjevali osioijozni listi,dani temu obisku pripisovati nobene politične važnosti in da ne pomeni ta obisk nič drugega nego čin uljudnosti. Zdaj pa so ravno oficijozni listi prvi, ki pravijo, da je bil obisk nemškega cesarja na Dunaju velikega političnega pomena, češ, da sta hotela nemški ceaar in na? cesar na očiten način pokazati svetu, kako neresnične so trditve, da se nahuja trozveza na jako šibkih nogah, ali da ta celö sploh več ne obstoji. Brzojavka, katero sta poslala vladarja ital. kralju in odgovor ital. kralja na to brzojavko, vse to da je najbolj dokazalo, da je trozveza še vedno trdna in da je prijateljstvo med Italijo, Nemčijo in Avstrijo popolnoma neskaljono. No, vae to je sicer prav lepo in se no da tudi ovreöi s kakim nasprot- nim dokazom, ker nikdo ne ve, kaj vse se za kulisami godi. Nam se zdi čudno le to, da se vkljub vsemu temu prijateljstvu med Av- strijo in Ilalijo od dne do dne vedno bolj utrjujejo razne obmojne točke na italijanski, kakor tudi na avstrijski meji. Protimadjarske^ demonstracije na Dunaju. V ljudski dvorani meatne palace na Dnnaju kakor ludi pred palačo se je v nedeljo zbralo nad 20.000 ljudi k shodo, katerega so sklicali krščanski socijalci, da na njem protestirajo proti madjarski objestnosti. Na neko svetilko so demonstrantje obesili moža, nar-eje- nega iz cunj, ki je predstavljal Kossutha. Okolo njega pa je bilo vse polno napisov, kakor : doli z Madjari, živela Avstrija. Shodu je predsedoval knez Lichtenstein, ki je obrazložil zbranim vzroke spora med Avstrijo in Ogrsko. Za njim je govoril dunajski župan dr. Lueger, kate- rega so burno pozdravili. Med drugim je rekel dr. Lueger, da je za današnje raz- mere jako značilno, da stoje danes na čelu ogrske vlade oni, ki so 1. 1848 proglasili Habsburžane za propadle. „Mi ne bodemo nikdar v to privolili" je rekel dr. Lueger, da „bi nas ponižali v ograke sužnje." Govornik je proail potem, naj snamejo s svetilke cunjastega moža, ker ni tu meäta za take sale, ampak so sedanji momenti jako resni. Ko se je to zgodilo, se je prečitala resolucija, s ka- tero se najodločnejše protestira proti madjarski nasilnosti. Potem se je podalo nekaj stotin O3eb pod vodatvom posl. Prochaszka v ulico Bankgasse, kjer se nahaja palaČa ogrskih ministrov. Tu so začeli demonstrantje na vse grlo vpiti : Doli z Madjari, živela Avstrija. Ravno tedaj pa je zborovala ogrska delegacija. Dr. Wekerle, Kossuth in nekateri drugi delegatje so šli k oknu, da bi videli, kaj se godi. Tu so pa začeli deinonstrantje bombardirati palačo s kamenjem in s palicami in so tudi v6č šip razbili. Go- vori ae tudi, da je priletel v sobo, v kateri so bili zbrani ogrski delegatje, jeden nož in da je padel tik nekega škofa, ki je tudi član delegacije. Ko se je vse to zgodilo, je prišla šele policija na lice mesta in je razgnala demon- 8trante, ne da bi bila kakega aretirala. Da so potem ogrski delegatje pri nada- Ijevanju seje hudo teremtačili, to je samoobsebi umevno, in dr. Wekerle se je moral na vse kriplje truditi, da jih je pomiril ter prepričal, da na teh izgredih ni kriva avstrijska vlada. Kasneje sta priäla k Ogrom tudi minister za notranje reči baron pi. Bienerth in ministerski predsednik baron Beck ter sta prosila Madjare, naj ne bodo tako hadi, oblju- bivši jim, da se kaj takega ne bo več zgodilo. Splošni štrajk na Dunaju. Osrednji odbor socijalnih demokra- tov na Danaju je sklenil, vprizoriti na Dunaju splošno stavko za slučaj, ako bi se hotelo v državnozborskem volilnem odseku zavlačevati razpravo o volilni reformi. Ta splošna stavka bi bila le na Dunaju in bi trajala tri dni. Dragod bi morali ostati socijalci povsod mirni. Položaj v Sarajevu. Zadnji čas je začelo po vsi Bosni med delavktrom jako vreti. Delavci za- htevajo odločno zboljšanje svojega sta- nja; a delodajalci so za tezahteve gluhi. Zaradi tega bruhne najbrže že te dni splošna stavka. Sarajevo je v nekakem obsednern stanju. Poleg treh polkov vo- jakov, ki so bili že dosedaj v Sarajevu, so priäli tje iz Trebinja še trije bataljoni drugega vojaätva. Domače in razne novice. Za „Šolski Dom" je došlo našemu ! upravn.: prof. R. Čuček v Gorici prvi pol- j letni prinpevek 15 K. j Predsedništvu so plačali: Dekan in kaplana v Cerknem 3 K. Srčna hvalal Imenovanjc v davčni strokl. — Zadavčne pristave so bili imenovani ti-le davčni praktkanti in sicer: Edvard Sos- sich za Gradišče, C.ril Ivančič za Kanal, Humbert Travan za Gorico' Ivan Tuzet za Sežano, Grid St res za Kobarid. Renat Dragovina za Köper, Angel Vernier za Vodnjan, Anton Schak ?;a Köper, Ivan B o d a c za Tol- min, Ivan Berzac za Krk in Karol C i g 1 i c za Podgrad. „Folium Ecclesiasticum", nradni list goriške nadäkofije, objavlja, da je do 12 julija t. 1. razpisan drugi kanonikat v tukajšnjem prvostolnem kapitelja, iz- praznjen vsled imenovanja novega nad- skot'a mon?. dr. Fr. Sedeja. Šempeterska župuija pri Girici je razpisana do 12. julija t. J. .cupnijskim upraviteljem je imenovan č. g. Ivan Bre- z a v š č e k. Kanonicno vlzitacljo je začel pre- vzviäeni gospod knez in nadškof dr. Fr. Sedej preteklo nedeljo in sicer v Št. Pettu pri Girici. Natančneje poročilo pričakujemo za prihodnjo ätevilko. Z* danes naj le to omenimo, da ves Št. Pe- ter je bil pri tej priliki na nogah in da je na vse pričujoče blagodejno uplivala resnost, s katero je prevzviäeni oprav- Ijal vse posle svoje visoke slažbe, ter da je poživljala, kakor hladni dež razbeljeno zemljo, duSe navzočih vernikov odloč- nost, a katero je višji pastir poudarjal kršfansko re9nico, ter neastrašenost, s katero je bičal novošegno brezverstvo ali liberalizem. — Izpraševanje kräöan- skoga nauka v cerkvi prel binno je bilo dostojno in po vsi svoji zunanjosti ka- zalo na resnost trenotka in na imenit- nost re8nic, ki ob taki priliki pridejo v poätev. — Verno Ijudstvo in dahoväcina so bili veseli, da jim je Bog postal viš- jegn pastirja, ki pozna svoj poklic ter ga vrši reano in odloöno broz ozira na sovražnike vere in vernetja ljudatva, ki sejejo ljuliko v nogradu Gospodovem ter zaničujejo in zasramujejo katoliäko cerkev, ki je oa Boga postavljena, ter njen nauk in njene služabnike. Dobrotljivi Bag naj nam dolgo ohrani takega višjega pastirja. Dela pri Lijaku. — Trzaäko na- mestniätvo je oddalo podstavna dela že- lezuega mosiu, ki se ima napraviti na državni cesti, ki pelje iz Gorice v Sam- p B, g. Ernosta Rossijn. Istemu podjet- niku so izročena tadi draga dela za zboljšanje državne ceste blizu omenje- nega hudournika. Orgljauje v cerkvi sv. Vi.da ua Placuti. — Glede orgljan a v cerkvi sv. Vida na Placut;,in sicer ob nedeljah pri prvi sv. maši smo dobili to-le pritožbo : Slovensko cerkveno petje pri prvi sv. maäi na Placuti so zadnji čas na neča- ven način zanemarja, tako, da ga več nedelj zaporedoma sploh ni. ObraČamo se torej do preö. g. župnika s proänjo, da napravi v tem pogleda prej ko prej red, ker bi inače smatrali, da se nas hoče a tako nemarnostjo žalili. Kaznovana izvoščeka. — Izvo- ščeka Ivan Olivo in Josip Grusovin sta bila včeraj na tokajšnji policiji obsojena in sicer prvi na 24 ur zapora, a drugi na 5 K denarne kazni, ker sta za vož- njo s tokajšnje postaje pa do via Scnole agrarie zahtevala 1 K 60 vin., me3to 80 vin.,kakor določa vozni tarif v GDrici. V ursuliiiskcin samostanu v Go- rici se je vršila zadnjega maja domača zabava s petjem, godbo in dramatičnimi prizori na čaat prevzviäenemu knezonad- skofa. Gojenke so se v! raznih jezikih, v vezani in prosti besedi, poklonile pre- vzvišenemu. Posebno je ugajal ljubk prizor dveh malih deklic, ki sta v sloven- 8 kern jezikn ndano pozdravili vladiko *er ga prosili sv. blagoslova. Vrlo izveden igrokaz „Dobri pastir" je navzoče kar ganil. Prevzviäeni vladika se je prepričal, da veje dah dobre vzgoje v samosUnu, *°ji naj bi postal krščansko zavetišče otrok obeh narodnostij naäe nadškoiije. Veliko uarodno slavlje v Tol- Wiuiu. — Dne 8. septembra priredö v foltninu veliko narodno slavlje. Kakor n»m od tarn porocajo, blagoslovi in raz- VlJe tu dan tamošnja „NarodnaČitalnica" Sv°jo zastavo ter bo objednera obhajala Petinätiridesetletnico svojega obstinka. 13totako blagoslovi in razvijo svojo za- ! j*lav° ta dan tqdi tamoäuje „Rokodelsko ; ^alno društvo", praznujoö petindvajset- »etnico svojega obstanka. Objednem bla- goslovi in otvori ta dan tolminsko „Pro- j ^°voljno gasilno društvo" svoj gasilni ; dOni- Ona društva iz drngih krajev, ki bi j **e hotela udeležiti tega slnvlja, vabijo se, da naznanijo to pripravljalnernu odboru Vs»j do 15. avgusta t. ). Posebno so na- P^oäena pevska druätva, da naznanijo . Llavnostnemu odseku doomenjenega dne, j Katero kompozicijo nameravajo oficijelno peti. i Dva „volka" ubili. — Pod tem j naslovom nam pišejo iz D........: An- \ lon V........j po dornte „Sir...", '\ podal se je dne 5. t. m. na vse zgodaj v 8voj vinograd. Kmalu pa prisopiha ves preplašen domov terzačne pripovedovati, da je videl v vinograda 3 volkove, in si- cer jednega starega in dva mlada. Nuglo teöe potera k lovskoma čuvaja in tadi niema vse natanjko pove, kar je videl. Čuvaj, ne bodi len, se hitro oboroži, a reče V........, naj gre tadi on po svojo paško ter naj objelnem pokliče tudiAn- tona L..., ki naj tadl vzam^ svojo pa- ško. Med potjo so si možje dobro ogle- dali orožje in streljivo, in ko so se pre- pričali, da je vse v reda, korakali so premišljeao in previdao prati kraja, kjer je videl V........ «divje zveriu. Ko so se približali tema kraja, zigleidli so — speße „volkove". Prvi, ki je pomiril na zverino, je bil Anton L ... Pd ghj, paška ma odreče, ne da ma ogaja. Ves prepla- äen zbeži proti bližnji črešnji, in hajd na njo. V........ to videö, in boječ se, da bi tadi njeraa p:iška ne odrekla, zbeži tudi on za L..... Zlaj pa nastopi lov- ski čnvaj in pomiri popolnoma nevatri- Seno na zverino. „Parnf, pamf1' je oJ- mevalo po br?govih. la glej, dva „volka" sta bila ubita, tretji pa je bsžal, kar so ga noge nesle. ,,Djli teče, doli tečeu so vpili ljadje, nahajajoči sevbližnjih vino- gradih. Nekateri, ki so brali ÖroSnje, so hitro potegnili otroke na drevesa, da bi jih bežeči „volk" ne raztrgal. Drngi ljudje pa so pritekli na mesto, kjer sta ležala abita volkova. Ali ko so priäli bliza, za- čeli so vpiti: Zi božjo voljo, saj to ven- dar niso volkovi, ampak — psi! In v reBnici so to tadi bili. Lovski Čavaj, da bi nekoliko prikril svojo sratnoto, se je pa moško odrezal: „Jaz že poznam po- stavo." Lovci so se potem poizgubili in so se šele kasneje vrnili s potrebnim orodjem, s katerim so pokopali „volkove". — Kakor je iz te dogodbice razvidno, zgodilo bi se takema lovskema čavaja tadi, da bi keJaj cölö'kravo astrelil, ako bi ma prišel kdo povedati, da je videl kje divjega jelena. Za zemljiške posestajke. — V 8mislu zakonitih določil o zemljiškom davka se imajo podatki zemlji^ko-dav- čnega katastra tako glode oseb pO3est- nikov, kakor tadi glede posestev sdm'h vsikdar vjemati z dejanskim stanjem. Z ozirom na to nalag* z^ikoa zernljiäkim posestnikom dolžnost, da v 6 tednih po izvršitvi spretnembe naznanijo na pri- stojnem c. kr. davčnem uradu ali pri državnem zemljemercu vsako spremambo, ki ima kak vpliv na predpis zemljiäkega davka, zlasti spremembe v osebi pose3t- nika aii v načinu obdelovanja zemljiških parcel (n. pr. napravo travnika iz gozda). Prekoradenje predpisanega äesttedenskega roka za naznanilo pa ima slabe nasledke za poaeatnika. Ako ima namreö spre- memba po zakona za posledico znižanje davka, kakor n. pr. pri izpremenitvi njive v gozd, stopi znižani davek v veljavo, šele od drugega po prepoznem naznanila sledtčega leta. — Če se ima pa vsled spremembe davek zvišati n. pr. po iz- premenitvi paänika v vinograd, travnik ali njivo, potem izgabi posestnik po za- konu pravico, ki rno pristoji po pravo- časnem naznani'u; da se skozi 10 let po spromembi plačuje doaedanji nižji davek. Da izvedö davčna oblastva tadi o takih spromembah, ki jih dotiöni posestniki sploh niso naznanili, imajo državni ze- mljemerci vsaj vsaka tri leta v vsah občinah svojoga aradnega okoliša izvräiti pregled dejanstvenega posestnega stanja. Taki pregledi niso potrebni samo radi tega, da se zemljiski davek predpisaje pravema posestniku zemljišca, marveč tadi radi ureditve zemljisönih knjig. Toda ugoden uspeh morejo imeti le potem, če se jih posestniki pridno udeležujejo. V to lahko mnogo pomagajo žapanstva, ki naj z vsemi sredstvi • delajo na to, da prebivalstvo v bodoče najkrepkejše pod- pira geomtre in jim pri omenjenih pre- gleJih naznanja vse izpremembe, če »9 tadi tičejo posestev dragih oseb. Kajti le na ta način je možno, da se zahtevek plačila davka- stavi vsikdur le na d6Jan- stvenega posestnika zemljišča in le v zakoniti mari, potern, da se podatki o zemljiških knjigah vsikdar vjemajo z de- janstvenimi razmerami, kar jo v koristi posestnikov samih ležeče. VojaSka takna. — Novi zak. načrt glede vojaäktf takse, katerega je vsprejela posl. zbornica v pet^k, določa: Dosedaj je plačeval vsak nevojak 2 do 200 K vojasko takse, v to so bili znvezanci razdeljoni z oziroin na svoje dohodke v 14 razreJov. Po novi poatavi pa ne bodo plačatt takse dotični, ki ni- majo 1200 K dohodkov na leto. Od 1200 K do 1300 K so plaöa 6 K, od 1300 do 1400 7 K, od 1400 do 1600 9 itd. Pri 11.000 K dohodkov se plaöa 232 K takse, pri 100.000 K do 196.000 K se zviša taksa pri vsakih 8000 za 300 K; od 196.000 do 230.000 K naprej se zviša taksa za 750 K od 20 do 30 tisoö K dohodkov. Po n )vi postavi torej ubožen ne bo plačeval nobeno takse. To je zelo umestno. Nokaj pa v predložoni postavi ni pravično. Hoče se namreö uvesti nov davek za stariše oziroma prastariše. Ti bi plačevali takozvano ascendentno takso, za svojega siiia oziroma vnuka nevojaka. To takso bi pa samo tedaj plačevali, če bi njih taksa več znašala kakor sina ali vnuka. Postava namreč pravi^ da imajo stariši sina nevojaka od tega nasproti dragim sturisem dobiček, ker ni njih sin vojak. — Asc:indentna taksa je polovico manjša od vojaške Ukse. Italijiimka karabluirja aretiraua na avstrljskih tlch. — Pri Ali na Juž- nem Tirolskem, so aretirali nai^i orožniki dva italijanska karabinirja ter ja izroöili italijanski oblasti. Potopil se jc Lloydov parnik „Sophie" bliza rnaroškegu nabrežja. — Na obrežju Južne Amerike pa se je po- topil nemSki parnik „Prinz Eitel Frie- drich" z V3O posaiko. L^ dva častnika sta se rešila. Nesreča na žcleznlci. —¦ Pastir Ivan Zobc iz Srednje vasi pri Kočevju je zaspal na železniškem tirn. Kojespal, jer pridirjal vlak in muodtrgallevo roko, Drugi vseslov. delavski shod se bo vršil dne 1. julija t. I. na Preski na Kranjskem. UJeleŽijo se ga tudi dalavske organizsicije iz Štajerskega in Primor- skega. DcsctletnicA župauovauja ljub- ljanske^a župana g. Ivana Ilribar^ja. — V Ljubljani bodo due 16. t, m. praz- novali desetletnico županovanja tamoä- njega žapana g. I/ana Hribarja. Tpi z'ate poroke. — V Poljšnjika pri Litiji so v ponedeijek trije pari ob- hijaÜ zlate poroke. Vsi trije pari štejejo skapaj 463 lot in so äe vsi izredno krepki. Strašuo ubojstvo. — V Pičnu bliza Pazina so našli minole binkoätne praznike v hlevu posestnika Aleksandra MarČaca traplo nekega Josipa Ančiča, po dorn. Hanica, ki je bilo strašno razme- sarjeno. Ančič se je bavil s prekapče- vanjera sena in sadja, katero oboje je prevažal v Palj in si s tom zaslužil äe precej denarja. Orožniki so aretirali Si- mona Benasič», nekegi Brožana in pa nekega kovaškega vajenc* Banasic*, o katerih se sami, da sc Ančič* abili in potem oropali. Govori se namreö, da so omenjeni trije najprej Ančiča opijanili, da so Iaglja izvräili nad njim svoj zločin. Prcganjaiijc anarhistov. — Na Nemškem se je pričel zadnje dni hui lov na anarhiste. Posebno je bilo zaprtih mnogo sumljivih oseb v dežolah Obrena in pa v Alzaciji. Tadi v Švici ne marajo veö anarhistov. Zavezni svet je zavkazal, da se imata izgnati iz Švice italijanska aöarhista Breghi in MDlgola, ki sta sta- novala v Gariha. Potrcs v Kalabriji. — V nedeljo so imeli v Kalabriji zopet potres. Po- sebno močan je bil v okolici mesta Ga- tanzaro. Ljudätvo je zopr^t vse zbegano. Panesrečeul zrakoplovci. — Na bink}štao aoboto sta se dvignila iz mi- lanske razstave dva trgovca in neki kapitan v zrakoploya. Dvigaiü so se čez Apenine. V Jikinu so jih opazili, da sj v novarnosti, kei" je plul balon ml morsko gladino. Popoldne na binkoHn) nedoljo je rešila bilon in enegi trg)vca odposlana tirpedovka, drus?i trgovoc in kapitan sta pa utonila. Skrbne gospodlnje so bile Že od nekdaj oprezno pri nakapovanju sladke kave in so sprejemale samo zaprte izvirne zavoje z napisom „Kathreinerjeva Kneippova sladk* kuva1' in s sliko žapnika Kneippa kot var-jtveno znamko. K^r se pa vodn) iznova ponavljajo p^snemki, ni rnoči dovolj dostikrat opozarjati na znake pri3tne Kathreinerjeve kave. Čemu tudi bi kdo sprajemal manj vredne po- snomke., co ob isti cani'lahlco dobi pristno Kathreinerjevo kavo, ki ima edlna lako priljubljeni okas zrnate kave in ki je noben drag izdelek ne doseza niti ne približno glede okasa in prijettiosti ? Treba je torej v svoj prid najveöje opreznosti. Narodno gospodarstvo Xapoved (prognoza) vremena in naš kmetijski «tan. Vsakema čitatelja je znaao, 3 kako naglico se je razširilo pred nekolikimi leti zaanovano streljanj^ proti toöi in da si veda ni potrdilti U n;ičin po- moči proti tej strahoviti šibi kmetovalčevi, vendar se je raz7ila v najkrajši dobi cve- toöa obrt z nabavo potrebsöin, ki se ra- bijo pri tem streljanju. Kakor pa nadalje väftkdo ve, pojema zanimanje za to strs- Ijanjo in njoga pomen kot reäilno sred^tvo proti preginjanju noviht naäih oblakov. Čema navajamo to na tem mestu? Slehrnema razumnika je to najboljäi dokaz, kako je neresnica, kar se najčešče in najraje trosi in kvasi o našem kme- tijskern stanu, namreč, da je zanikrn, — konservativen -^ nedostopen napredka, držeč se kr^evito starih navad itd. Pri tej novodobni vpeljavi smo očividno občudovali, da so se naäi najrazamnejši vinogradniki, javni zastopi, cele dežele in minislorstva potrudili, da so v neko- likih letih razvili cvetočo obrt, ne ča- kaje ugodnega uspeha o tej novi vpe- ljavi, pri tem pa so jim takoj sledili naäi priprosti vinogradniki, ki so pri tem izdali mnogo tisočakov brez koristi ter so imeli pri tem še obilo opravila. Nas kmetijski stan je torej pristo- pen napredka. Si ga želi. Pa kakor ga je skušnja učila in ga nči, se vsa hva- ljena sredstva in pota vedno ne obnesö ali vsaj tako ne, da bi iz njih sklepal, da naj bi vsako novotarijo brez pre- misleka in takoj vpeljali, nečakaje in ne vide uspehov. V kaki zvezi je pa ta pojav pri naäem kmetijskem stanu z napovedbo ali prognozo vremena ? Ta smo navedli le en slaöaj, ki nam tako prikladno kazö inteligenco in nagib do napredka glavnega stebra na- äega naroda; zamogli bi pa našteti še celo vrsto drugih enakih pojavov. Kot izgleda navedimo iz sedajnosti le takoj- šnje preosnovanje naših vinogradnih na- 8adov na podlagi cepljenja z ameriäkimi trtami in izkoriščanje naukov umnega kletarstva, vpeljavo (inih trtnih vrst in ž njim povzdigo vinskega pridelka. Na- dalje sposobcost naäega delavskega stanu, da se v tujini takoj priu'Si ne le dru^emu doslej neznanema opravljanju raznih del, ampak tudi zmožnost, da si prisvoji druge jezike, navade in šege. Ttt stan pa ni užival v mladosti dobrote izgledne omike, ampak je bil in je äe njegova splošna olika nizko odmerjena. Tak kmetijski stan je potem pri- stopen tadi naakom o napovedbi vre-. mena ter jih bode znal izkoriščati v korist svojo in za svoj napredek. Če je namreč pri kakem stanovskem poslovanju isto bolj ali manj odvisno od vremena, je to pri opravljanju kmetijskih del v največji meri. Kmetovalec je na- vezan na to, da razdeli svoje delo po vremenu in se potem le ravna. To je vsakema znano. Istotako ve vsakdo po deželi, da se nahajajo v vsaki soseski stari, izkuSeni gospodarji, ki po oblakih,' po obnašanju pajkov, žab, divjaöine, po trganju v udih, po bolečinah kurjih očes ali po druzih znarnenjih z neko gotovo- stjo napovedajejo vreme ter da se drugi posestniki radi po njih nsävetu ravnajo. U teh opazovanj in napovedb vremena so se rodili naši vremenski pregovori, od katerih imajo nekateri stalno vrednost, ker jih je potrdila večstoletna. izkušnja med tern, ko imajo drugi le krajeven pomen. Človeški duh bi bil rad že nekdaj dognal, kakšna prihodnjost ga Čaka in v tem oziru so imeli že stari Grki „ora- keine", kjer so posebni svečeniki in svečenice po raznih znamenjih na živa- lih in drugaöe napovedovali prihodnjos t. Ravno tako se je godilo tadi s preroko - vanjem vremona in to se dogaja šo dxn- danes. Vse napovedhe g'ede vremena no- čemo kar brez vsako izjeme in brezpo- gojno zavreči, kajti prernnogo njih sloni na izku^njüli vender zaan^tvene podlage nimajo. „N. Gosp." J Loterijske številke. 9. junijn. Trst.......89 17 53 62 7 L'nc.......56 48 2o 53 59 Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hi. št. 2. Prodaja stroje tudi na teden- ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti. Priporoča se slav. r občinstvu. UnWT DAV If AM HU I mm maMaaXi Mr kavarna in restavracija ~vi nova zgradba, 70 elegantnih sob. električna razsvetljava, Lift, kopeljj. — Cene zmerne. Pockaj & Kögl. ^^^h ^^^b ^^^b ^^s^^^^k ^^^e* Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev Gorica, ulica Vetturini St. 9. priskrbuje adorn „Centralne posojilnice" v Gorici in drngih pridrnženih zadrng po Goriškem: Modro galico 98/99% po K 64 50 q ; žveplo I. vrste 85,96 sinopo K 18— q — V zalogi ima : Snpersoj-fat 14|1670po K. 5 30 q; Soperfosfat 12/14% po K 5'— q; Tomasova žlindra 14/16% po K 5— q; Rndeča sol po K 7.30 q. Kohinjska sol po K 20"— q ; Klajno vapno 40% po K 23'— q. Zadnje troje jo v vrečfch po 50 kg. Cena za mcdro galico velja samo za blago, kolikor ga ima še na razpolago; vsled tega naj se požurijo j oni, ki mislijo še naročiti. j Ivan Bednarik priporoca svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. | D/\in|#j| Spominjajte se o vsaki 11UjaiXI. priiiki „^olskega doma". krojaški kroji. / Krojačnica prve vrste za vsaki stan. j Trgovina a gotoviuti oblekami in manu- I faktnrnim blagom ic inoaemskih in \ avstrijskih tovaren. ( Blago na meter )o zmernih cenafi. \ 6dina zaloga oprave k uniformam \ za častnike, uradnike, Sokolc, finančne f stražnike, orožnike in občinske re- t darje; za častito duliovžčino: ovrat- 1 nike, niašne kape, cingulum itd. itd. S Perilo vsake vrstc. \ Dobiva se vse kar spada k pa- i radnim oblekam, tudi orožje m } s;tmo v trgovini / M. Poveraj v Gorici J SaXL, ni1 Travniku, r4V^ Dvojnega knjigovodstva, slovenske in nemške korešpondence vešči uradnik I se sprejme pri podpisani zadrugi. — Plača po dogovoru. — Lastno- j; ročno pisane prošnje s prepisi spričeval in naznanilo dosedanje porabnosti vložiti je do 20. t. m. na Ljudsko posojilnico v Ljubljani. IC Prosiva zahtevati listke! ~Mg Največja trgovinä z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoca stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrezba! Eno kroiio nagrade izplačava vsakerau, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je knpil pri naja za . 100 kron blaga. Prosiva aahtevati listke! " Pozor! Eno krono nagrade Pozor! Eno krono nagrade I ,CentFaIna posojilniea, Fegistrovana zadruga v Qoriei, uliea Vetturini št. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 na mesecno odpločila v pctih letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. aprila 1905 na menicE pa 51 ;|!IJ, na vhnjižbo po S°|o zv\s°\a upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena. Jako izdatno sredstvo proti reiatiM in trganju pö II (pli) je liker GODINA, katerega napravljata v Trsiu leUrrarja Rafael Godina, lekarna „Alia Madona della Salutle" pri Sv. Jakopu, in Josip Godina, lekarna „All' Igea" v ülici Fornelo št. 4. — Stekleničica stare 1 K 40 vin. — Potonri pošte se ne pošilja manj kakor 4 steklftničice, in sicer proti poštnemu povzetju, ali pa, ako ae dopošlie naprei 7 K, nakar ee stekleničice dopoäljejo franko in so v tem znesku zapopadeni vsi pošiljatveni stroäki. Dobiva se v vseh lekarnah. v „Uzajemna zavarovalnica v Ljubljani" Dunajska cesta 19 — v Medjatov hiši v pritiičju — Dunajska cesta 19 Vsprejenia: 1. Zavarovanja vsakovrstuih poslopij, prcmicnin in pridelkov proti požarni skodi; J 2. Zavarovanja zvonov proti vsakoršni poškod- 1 bi in 3. Zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno za- > varovalnico na Dunaju za življenje in za ^ nezgode. Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zava- rovalnice ler postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki. Taedina slovenska savarovalnicasprejema zavarovanje pod tako ugodnimipogoji, dase lahkotneria vsako drugo aavarovalnico. V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov se proti provziji nastavljajo spoštovane osebeza tazaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovalcem popolno varnost. IV* Svoji k svojim! ~W§ Glavno zastopstvo za Trst, Goriško in Istro pri g. Dragotinu STAREC, Trst, Via Valdirivo 16. Rqjaki Slovenci! Pristopajte k domači zavarovalnici!