PREDLOG PREDLAGATELJA Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je na 91. sefi, dne 13. 4. 1988, obravnaval informacifo o spremljanju uresničevanja resolucije o politiki izvaja-nja družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1986-1990 za leto 1987 in sklenil, da jo posre-duje delegatom zborov skupščine občine v obravnavo in sprejem. IZVRŠNI SVBT INFORMACIJA o spremljanju uresničevanja resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1986-1990 zaleto 1987 UVOD Občina Ljubljana Vič-Rudnik zaostaja v stopnji gospodarske moči ter v komunalni infrastrukturni opremljenosti glede na druge občine v Ljubljani. V dolgoročnem načrtu razvoja Ljub-Ijane in v srednjeročnem družbenem planu je ena pomembnih usmeritev hitrejši razvoj južnega dela Ljubljane. Kljub takšnim načrtom pa v prvih dveh letih tega srednjeroč-nega obdobja ni bil storjen pomembnejši premik v korist hitrej-šega razvoja juga Ljubljane. Za gospodarske naložbe so bile namenjene znatne površine, vendar v celoti niso bile realizirane, zlasti zaradi zapletenih postopkov ob predvidenih posegih v pro-stor in prepočasnega komunalnega opremljanja industrijskih con. Vendar pa so bili pozitivni premiki zlasti na področju trgovine osnovne preskrbe, kjer so bile realizirane vse načrtovane naložbe, pa tudi na področju osebnega dela drobnega gospodar-stva, kjer je ugotovljen povečan interes za odpiranje novih obra-tovalnic in stalen porast števila zaposlenih. Velik povdarek je bil v letu 1987 dan komunalni opremljenosti v coni VP 1/2 Rudnik. Poleg pomanjkanja sredstev je povzročil velike težave odstop Ljubljanskih mlekarn od gradnje v tej coni. Zato si je izvršni svet prizadeval za pridobitev novih investitorjev. Cono VP 6/1 Plutal smo intenzivno komunalno opremljali zaradi zagotovilve čimprejšnjega pričetka proizvodnje v SOZD Iskra DO Iskra Elementi TOZD SEM. V mesecu aprilu 1988 bo investicija zaključena, v maju pa bo stekla poskusna proizvodnja. V položaju organizacij združenega dela ni opaziti posebnega napredka, preje bi lahko rekli, da so mnoge organizacije zaradi razvojnih pomanjkljivosti v krizi. Gospodarske razmere so bile v letu 1987 še bolj zao&trene kot v letu 1986. Pogoji gospodarjenja, ki jih določa zvezna vlada - obračunski zakon - so bili med letom večkrat spremenjeni; s predpisi na področju mednarodne menjave izvozniki gotovo niso bili zadovoljni saj je bil vse leto v veljavi izjemni 110. člen zakona. Cene so bile v letu 1987 še večji problem kot v letu 1986. Gospodarski subjekti so v pričakovanju zamrznitve postavljali vse večje zahtevke za zvišanje cen. Tako kot v prejšnjih obdobjih je tudi tokrat zvezna vlada konec leta res posegla po skrajnem ukrepu - zamrznitvi cen. Ta ukrep se je že večkrat izkazal kot neučinkovit še posebno, če ni bil uporabljeh v sestavi celovitega koncepta protiinflacijske politike. Cene so v zadnjih 45 dneh leta 1987 uradno rastle nekoliko počasneje, vendar pa so se sive cene, ki jih uradna statistika ne more registrirati, v prvih mesecih leta 1988 vse bolj uveljavile. Cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih v SR Sloveniji so porastle za 106 odstotkov, cene na debelo za 104 odstotke, cene na drobno za 131 odstotkov in cene življenjskih potrebščin za 132 odstotkov. Neugodne razmere gospodarjenja so najbolj vplivale na uresni- čevanje resolucijskih usmeritev na področju proizvodnje in izvoza. Dosežena je bila minimalna rast Industrijske proizvodnje (0,6 odstotka), kar je veliko manj kot smo načrtovali (10 odstot-kov). V Ljubljani je bila industrijska proizvodnja za 2,3 odstotka in v Sloveniji za 1,2 odstotka manjša kot v letu 1986. Obseg izvoza je bil v letu 1987 za 1,8 odstotka nižji kot v letu 1986, od tega na konvertibilni trg za 2,1 odstotka. V resoluciji je bila predvidena 12 odstotna rast izvoza, od tega 15 odstotkov na konvertibilno področje. Uvoz je bil za 7,0 odstotka nižji kot v letu 1986, načrtovan je bil porast za 7 odstotkov Glede na gibanje izvoza med letom, je izvozni rezultat celega leta vendarle zadovo-Ijiv. Izvoz v Ljubljani je bil za 0,1 odstotka, in v Sloveniji za 3,5 odstotka višji kot v letu 1986. Na takšno gibanje izvoza so vplivali splošni pogoji gospodarje-nja, neustrezna zakonodaja, politika tečaja dinarja, prednostno plačevanje v tujino po 110. členu, ki povzroča velike zamude pri plačilih, pa tudi neredna izplačila izvoznih spodbud. Po podatkih Zavoda SR Slovenije za statistiko je bilo na območju občine zaposleno povprečno 13.131 delavcev (IND = 100,3) v gospodarstvu in 6.541 delavcev (IND = 102,6) v nego-spodarstvu. Pri 1603 zasebnih obrtnikih je bilo zaposlenih 1688 delavcev (IND 101,2). Z resolucijo je bilo načrtovano povečanje števila zaposlenih za dva odstotka. Interventni ukrepi Zveznega izvršnega sveta, sprejeti v novem-bru 1987, so ponovno vnesli veliko administriranja na področju, ki bi ga moral urejati trg. Pomembneje je bil spremenjen tečaj dinarja, vendar pa je bil v naslednjih mesecih spremenjen le glede na uradno ugotovljeno rast cen. Sprejeti so bili ukrepi za zmanjšanje vseh vrst porabe - osebne, skupne in splošne družbene porabe. Delno so bili zamrznjeni tudi osebni dohodki. Cene so bile zamrznjene ozi-roma znižane na raven, ki je veljala v oktobru 1987. Cene nekate-rih surovin in energije pa so bile bistveno zvišane. Kljub obljubam Zveznega izvršnega sveta, da zamrznitev cen ne bo dolgotrajna, pa še ni kaj hitro pričakovati, da bo doseženo stanje, ki je veljalo pred zamrznitvijo, kar je ena od zahtev Medna-rodnega monetarnega sklada v pogajanjih za odložitev odplačila dela dolgov Jugoslavije v letu 1988. Interventni ukrepi na področju cen so v naši občini še najbolj prizadeli kovinsko predelovalno industrijo. Mnoge organizacije iz industrije so prenehale proizvajati izdelke, ki prinašajo izgubo, vendar pa tega izpada ne bodo mogle v celoti nadomestiti s proiz-vodnjo še donosnih proizvodov. Zmanjšanje proizvodnje, zniža-nje akumulalivne sposobnosti bo usodno vplivalo na nadaljnji razvoj gospodarstva, s tem pa bo vse bolj ogrožena socialna varnost delavcev. 1. POSLOVNI REZULTATI ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA 1.1. GOSPODARSTVO V letu 1987 je v občini poslovalo 97 gospodarskih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti. V tem času so sedež organizacije prenesle v drugo občino: OZ Prevoz, SOZD Merca-tor, DO Mercator Rožnik, OS Interna banka Mercator in DO Iskra Zorin, v DO Široka potrošnja TOZD Raziskovalni inštitut in DO Ljubljanske mlekarne TOZD Strojni obrat je bila opravljena sta-tusna sprememba, v občino pa sta se priselili DO Mercator Inženiring in DO Knjigopromet. V začetku leta 1987 je stopil v veljavo novi Zakon o celotnem prihodku in dohodku. Novi zakon je vnesel spremembe v vsebino in obseg nekaterih finanč-nih kategorij, tehniko knjiženja in vrednotenja sredstev in njiho-vih virov. Zakon je bil med letom še večkrat spremenjen in dopolnjen, predvsem na področju revalorizacije. Finančne rezul-tate leta 1987 je zato težko primerjati z rezultati leta 1986. Osnovni cilj novega obračunskega zakona je bil prilagoditi finančni obračun razmeram visoke rasti cen. Od 1. julija 1987 dalje velja tudi četrto poglavje zakona. Rast osnovnih finančnih kategorij je bila v letu 1987 predvsem posledica hitre rasti cen in spremenjenega obračunskega sistema z obvezno revalorizacijo sredstev in njihovih virov, manj pa večjega obsega poslovanja (proizvodnje). V gospodarstvu je celotni prihodek porastel za 102 odstotka in dohodek za 101 odstotek. V enakem obdobju so cene za drobno porastle za 131 odstotkov. Rast celotnega prihodka in porabljenih sredstev je v vseh področjih dejavnosti, razen v gozdarstvu in trgovini, presegla 100 odstotkov. Podobno je tudi rast dohodka v vseh področjih dejav-nosti, razen v industriji, presegla 100 odstotkov. Zastoj gospodar-ske aktivnosti je bil najbolj izrazit ravno v industriji. Novi obračun z revalorizacijo je najbolj obremenil organizacije iz industrije, kjer je rast porabljenih sredstev (IND = 214) kar za 14 indeksnih točk presegla rast celotnega prihodka. Industrijske organizacije združenega dela so v letu 1987 dosegle za 54,3 milijarde din dohodka, kar je le 71 odstotkov več kot v letu 1986. Delež industrije v ustvarjenem dohodku je leta 1986 znaša) 47,1 odstotka, v letu 1987 pa le še 40,0 odstotka. Organizacije iz trgovine so ob razmeroma nizki rasti prihodkov in porabljenih sredstev (IND = 191 oziroma 186), dosegle 24,4 milijarde din (IND = 240) ali 18 odstotkov dohodka gospodarstva. Finančni rezultati gospodarstva rvi obrročju občine Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1987 (v milj.din) GOSP0MRSTV0 INDUSTRIJA TRGOVINA I-XII/19B7 IND I-XII/1987 IND I-XII/1987 TO) CEUjmi PMtCCEK 566.352 202 193.657 200 PORABLJENA SREDSTVA 433.775 502 139.372 214 - arortizacija 10.448 159 4.447 155 - revalorizacija arortizacije 6.316 - 2.864 D0HDCEK ' 135.577 201 54.285 171 SKUPNI COHODEK 6.506 141 4.612 127 RAZP0REJENI rOOCEK 137.235 203 55.888 175 IEIVARJENI ČISTI D0H3DEK 9 3.145 183 35.686 153 [tel čistega ctohodka za 0D in sknro porabo 80.316 218 32.480 209 Cel čistega dohodka za akimj-lacijo in del doh, ki je rezul. izjamih Lgodnosti 14.546 112 4.838 61 TEKOČA IZGUBA 1.717 609 1.632 918 MPLAČANI PRIH3DKI 11.271 246 5.709 271 SSTI 0D na delavca-maeečno 276.829 225 256.620 219 POPBEOO ŠIB/ILO ZAPQSLENIH (v absolutnem znesku) 15.599 101 6.887 100 KPRECN0 M3R1ŠČENA FOSL.SRED. 213.338 167 99.033 185 THSm - skLpaj 93.323 224 54.971 234 - zaloge materiala in surovin 43.118 197 35.685. 215 - zalcge nedokcnčane proizv. 7.780 269 6.589 267 - zalcge gjtovih proizvodov 11.859 294 10.931 335 - zalcge blaga 33.556 237 767 216 213.404 189.019 918 553 24.385 33 24.335 16.868 191 186 152 240 226 286.908 2.703 31.228 24.379 905 100 241 102 133 189 238 140 83 23.047 188 RazporSjanje dohodka je bilo v letu 1987 še bolj pod vplivom administrativnih omejitev kot v prejšnjih letih. Raven skupne in splošne porabe naj ne bi presegla porabe leta 1986, povečane za 90 odstotkov rasti primerljivega dohodka v SR Sloveniji. V prvem polletju 1987 je bilo razporejanje in izplačevanje osebnih dohodkov omejevano z dvema interventnima zakonoma. Po sprejetju Družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SR Sloveniji so organizacije združenega dela po uskladitvi letnih planskih aktov in samoupravnih splošnih aktov izplačevale osebne dohodke v skladu z dogovorom in letnimi usmeritvami. Novembrski paket ukrepov osebnih dohodkov gospodarstva ne omejuje razen za dejavnosti naštete v 3. členu zakona o začasni omejitvi razpolaganja z delom družbenih sred-stev za porabo (Ur. list SFRJ št. 75/87). Te organizacije združe-nega dela so smele razpolagati z družbenimi sredstvi za izplačilo čistih osebnih dohodkov za četrto trimesečje 1987 do zneska, ki ga določijo po družbenem dogovoru, zmanjšanega za 10 odstot-kov. Ta omejitev velja tudi za izplačila v prvem polletju 1988. Organizacije so bile pri izplačevanju osebnih dohodkov omejene s samim uspehom poslovanja - to je z doseženo akumulativno sposobnostjo, ki je kot izhodiščna vrednost vgrajena v izračun družbeno primernega obsega osebnih dohodkov. Povprečni čisti osebni dohodek na delavca na mesec je v letu 1987 v gospodarstvu občine znašal 276.829 din (IND = 225), v organizacijah iz industrije 256.620 din (IND = 219) in vorganiza-cijah \z trgovine 286.908 (IND = 241). Kljub opredelitvam za izboljšanje položaja gospodarstva, zmanjšanje obveznosti za skupno in splošno družbeno porabo, so organizacije iz gospodarstva razporedile za 133 odstotkov več sredstev za te namene kot v letu 1986. Visoka je bila tudi rast drugih obveznosti gospodarstva iz dohodka (IND 237) in to tako obveznosti, ki niso odvisne od velikosti dohodka, kakor tudi obveznosti, ki so odvisne od veliko-sti dohodka. Delež gospodarstva v razporejenem dohodku se je zmanjšal in je znašal le 52,6% (lani še 59%), interna razporeditev sredstev na del za osebne dohodke in skupno porabo, ki sicer ne temelji le na uskladitvi rasti z rastjo doseženega dohodka, še dodatno zmanj-šuje obseg akumulacije. Delež akumulacije v razporejenem dohodku vletu 1987jeznašal le 10,6odstotka, sredstva akumula-cije so bila le za 12 odstotkov višja kot v letu 1986. Ob visoki rasti obveznosti do družbe, pa tudi osebnih dohod-kov, so organizacije za akumulacijo razporedile iz čistega dohodka 14,5 milijarde za din (IND N= 112) in le 6,9 milijarde din (IND = 72) sredstev v poslovni sklad in za izboljšanje materialne osnove dela. Od gospodarskih področij dejavnosti so le organizacije iz indu-strije dosegle nominalno nižjasredstvazaakumulacijo (IND = 61) kot v letu 1986. Medtem ko je stopnja akumulativne sposobnosti v industriji v letu 1986 znašala 14,8 odstotka, se je v letu 1987 znižala na 4,9 odstotka. Največ akumulacije sta ustvarili DO IGO 767 milijonov din (IND = 105) in DO llirija Vedrog 657 milijonov din (IND = 44). Organizacije iz trgovine so ustvarile 2.428 milijo-nov din ali 16,7 odstotka akumulacije gospodarstva. Od tega so največ akumulacije ustvarile naslednje organizacije: DO Merca-tor Rožnik TOZD Dolomioti 924 milijonov din (IND = 230), Agro-tehnika Gruda TOZD Agrotehnika trgovina 395 milijonov din (IND = 434) in DO Kemofarmacija 796 milijonov din (IND = 245) Razporeditev dotodka: Znesek v milijon din StniirŠO PORABO - del doh.za skifno porabo - del cteh.za splošro porabo 2. CRUtl: 0BVE2KBTI IZ D0K3DKA A. Qbyezposti, ki niso odvisne od velikosti od te^3: - obveznoeti do del.sklfmsti - obveznosti iz naslova obresti(realne) B. Obv. ,ki so odvisne od velikosti dohodka od tega: - obvezrosti do SIS rTBt.proizv. 3. ČISTI OD, SKUP.POR.DKL.IN AKUMJLACIJA - čisti oeetni dotodki - skijaTa poraba delavcev - akuiulacija RAZPOREJEHl C0H3IEK 43.067 38.872 4.215 21.993 11.807 4.394 4.254 10.185 4.713 72.156 53.498 4.112 14.546 137.235 233 241 180 237 183 352 236 309 181 226 129 112 203 27,3 23,8 3,5 13,7 7,3 3,9 1,8 6,4 2,2 59,0 35,0 4,8 19,2 100,0 31,4 28,3 3,1 16,0 8,6 3,5 3,1 7,4 3,4 52,6 39,0 3,0 10,6 100,0 Nad 500 milijonov din sredstev akumulacije so ustvarile še naslednje organizacije iz gospodarstva: Podjetje za urejanje hudournikov 780 milijonov din (IND=228), DO Tovorni promet Viator Tovorni promet 527 milijonov din (IND=336), PTT TOZD PTT Ljubljana 638 milijonov din (IND=212), DO Iskra servis 669 milijonov din (IND=99), KPL TOZD Komunalne gradnje 618 mili-jonov din (IND=403), Inženirski biro Elektroprojekt 879 milijonov din (IND=206) in DO Mehanografski center 570 milijonov din (IND=207). Organizacije iz gospodarstva morajo iz sredstev akumulacije pokriti še združevanje za SIS materialne proizvodnje in še neka-tere druge obveznosti po zakonu oziroma samoupravnih spora-zumih ter obveznosti do gospodarsko manj razvitih republik in avtonomne pokrajine Kosovo. Obveznosti za nerazvite so bile za leto 1987 izredno visoke, saj so po podatkih iz zaključnih računov organizacije obračunale 5,6 milijarde din ali 4,2 krat toliko obv&z-nosti kot v letu 1986. Te obveznosti, poleg vseh ostalih izločanj za družbeno skupnost, resno ogrožajo razvojne možnosti gospodar-skih organizacij. V letu 1987 je osem organizacij na 100 din povprečno uporab-Ijenih poslovnih sredstev ustvarilo manj kot 2 din sredstev aku-mulacije. Te so bile: Tobačna tovarna Ljubljana TOZD Proizvod-nja cigaret in TOZD Tobak, DO Hoja TOZD Tesarstvo in žaga, TOZD Žaga Rob, TOZD Pohištvo Polhov Gradec, TOZD Galante- rija Podpeč, DO Ljubljanske mlekarne TOZD Posestva in Grad-beno podjetje Trnovo. Poleg teh organizacij pa je bilo še osem organizacij, ki so sicer imele stopnjo akumulativnosti višjo od 2,0 odstotka, vendar niso razporedili v poslovni sklad in za razširitev materialne osnove dela nič sredstev iz čistega dohodka. Te organizacije so bile: Kovinska industrija Ig, DO Tovil, Industrija usnja Vrhnika TOZD Galanterija, Tobačna tovarna Ljubljana TOZD Torbica, DO KGP Kočevje TOZD Gozdarstvo Lašče, Galvanotehnika Glinek Škof-Ijica, Mizarstvo Ig in DO Planum TOZD Biro za projektiranje. Leto 1987 so z izgubo zaključile štiri organizacije združenega dela in sicer: DO Avtomontaža TOZD Utesnilia, DO Hoja TOZD Stavbno mizarstvo, DO LM TOZD Strojni obrat Kozarje, DO Plutal. Skupni znesek izgube je znašal 1.717 milijonov din. V organizacijah na meji rentabilnosti, v organizacijah, ki niso razporedile nič sredstev za poslovni sklad in razširitev materialne osnove dela in organizacijah z izgubo je bilo povprečno zapo-sleno 3841 delavcev ali 24,6 odstotka vseh zaposlenih v gospo-darstvu, razpolagale so s 26,3 odstotka povprečno uporabljenih poslovnih sredstev gospodarstva občine Ljubljana Vič-Rudnik. Organizacije iz gospodarstva so imele kor.ec leta 1987 za 501,7 milijarde din poslovnih sredstev (INO-244) i^ od tega za 225,1 milijarde din (IND=240) obratnih sredMev ;et za '99,1 miliiarde din (IND=253) osnovnih sredstev v uporabi po sedan,i vrednosti. Med obratnimi sredstvi so imela denarna sredstva najnižjo rast (IND=161) tako, da so bila realno nižja kol konec leta 1986. Vrednost zalog je znašala 93,3 milijarde din (IND=224) in je zavzemala 41,4 odstotka vseh obratnih sredstev. Nadpovprečno rast so imele terjatve iz poslovnih razmerij (IND=267). Znašale so 68,1 milijarde din, od tega je bilo največ kritih terjatev do kupcev 35,6 milijarde din (IND=247), nekrite terjatve do kupcev pa so znašale 10,9 milijarde din ali 136 odstotkov več kot konec leta 1986. Od skupne vrednosti zalog so imele organizacije iz industrije kar 58,9 odstotka zalog in sicer za 36,7 milijarde din (IND=215) zalog materiala in surovin, za 6,6 milijarde din (IND=267) zalog nedokončane proizvodnje ter za 10,9 milijarde din (IND=305) zalog gotovih proizvodov. Trajni viri poslovnih sredstev so konec leta 1987 zavzemali 56,0 odstotka ali 2,3 strukturne točke več virov poslovnih sredstev kot konec leta 1986. Visoko povečanje trajnih virov je predvsem posledica revalorizacije in manj razporeditve čistega dohodka v poslovni sklad. Delež kratkoročnih virov sredstev v virih poslovnih sredstev se je znižal od 35,4 na 35,1 odstotka. Med kratkoročnimi viri zavze-majo pomemben delež kratkoročni krediti za obratna sredstva 32,6 milijarde din (IND=286) in obveznosti iz poslovnih razmerij ter iz čekov in menic 84,9 nnilijarde din (IND=212). Delež sredstev, ki so jih gospodarske organizacije v letu 1987 vložile v razvojno raziskovalno dejavnost je bil majhen, prav tako pa tudi število OZD, ki so vlagale sredstva za te namene. Za razvoj drobnega gospodarstva v letu 1987 vložile sredstva le dve organizaciji, v letu 1986 pa sedem OZD. Obveznosti iz dohodka iz naslova neposredne svobodne menjave dela s TOZD, ki opravljajo znanstveno dejavnost so v letu 1987 znašale 94.769 tisoč din (IND 310). Največ sredstev so v ta namen vložile DO Iskra Servis, DO Integral DSSS in DO Gradbeno podjetje Trnovo. Mate-rialni stroški uvajanja v nove proizvodnje ter raziskovanja in odkrivanja rudnega in drugega rudninskega bogastva so v letu 1987 znašali 224.311 tisoč din (IND 236) in zavzemajo le 0,2 odstotka gospodarskih OZD. Organizacije združenega dela so v letu 1987 izplačale za 2.149 tisoč din (IND 76) nadomestil delavcem iz dela dohodka, ki je bil rezultat inovacije, racionaliza-cije ali drugih oblik ustvarjalnosti. Teh organizacij je bilo le pet. Obveznosti za posebna nadomestila delavcem iz naslova inova-cij, racionalizacij ali drugih oblik ustvarjalnosti pa so znašale 4.687 tisoč din (IND 125). Stroški za sprotne potrebe znanstveno raziskovalnega dela so v letu 1987 znašali 11.911 tisoč din (IND 251). V ta namen so sredstva vložile le štiri gospodarske organi-azcije, največ pa DO Tovil. Izdatke za storitve v znanstveno raziskovalno delo plačane registriranim znanstveno raziskoval-nim in visokošolskim OZD beleži le 1 OZD (DO Dinos TOZD Tekstilka), prav tako pa tudi vlaganja v specialistične, magistrske in druge doktorske študije (DO RRC Računalniške storitve).* OBRAZLOŽITEV POSLOVANJA ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA Z IZGUBO IN Z NIZKO STOPNJO AKUMULATIVNOSTI Leto 1987 so zaključile z izgubo naslednje organizacije: DO Plutal Organizacija je v letu 1987 obseg proizvodnje v primerjavi z letom 1986 zelo povečala. Kronskih zapork je proizvedla za 33 odstotkov in navojnih zapork za 27 odstotkov več kot v letu 1986. Aktivnosti za povečanje prodaje na domačem in tujem tržišču so potekale preko celega leta. Obseg prodaje bi bil še precej večji, v kolikor ne bi spremembe zakonskih predpisov v mesecu novembru vplivale na zmanjšanje prodaje. Manjši obseg proiz-vodnje v zadnjih treh mesecih je vplivai na povečanje zalog ob koncu obračunskega obdobja, kar je vplivalo na poslovni rezul-tat. Organizacija -pričakuje večje povpraševanje po izdelkih v prvem tromesečju leta 1988. DO Avtomontaža TOZD Utensilia Organizacija proizvaja predvsem po naročilu, zato potrebuje večje zaloge raznovrstnega materiala. Za lesni obrat, ki ustvarja 50% celotne realizacije, je nabava lesa sezonskega značaja. Les nabavlja v začetku leta predvsem za konvertibilni trg ter ga postopoma uporablja, zato je koeficient obračanja zalog zelo nizek. Struktura zaposlenih v organizaciji je izredno slaba. Večina delavcev v proizvodnji je nekvalificiranih, polkvalificiranih ali priučenih. Neustrezna je tudi zasedenost nekaterih vodstvenih mest - predvsem so težave v komerciali. Preslabo je obdelan domači in tuji trg. Naročila za kovinski obrat so bile v drugi polovici leta 1987 zelo nizka. Proizvodne zmogljivosti organizacij so bile zato premalo izrabljene (okoli 60-70 odstotkov). Razvoj proizvodov v organizaciji ni sledil napredku v tekstilni industriji. Neustrezno je bilo tudi nagrajevanje inovativne dejav-nosti. Ob vseh težavah organizacije pa je na negativen rezultat vpli-vala tudi delovna nedisciplina in vse slabše izraba delovnega časa (izostanki z deia) Organizacija mora izpostaviti večje sodelovanje med strokov-nimi službami in proizvodnjo ter pripraviti kvalitetni program, ki bi pomagal premostiti težave in izboljšal poslovanje. DO Hoja TOZD Stavbno mizarstvo je dosegla negativni finančni rezultat v višini 339 mio din. Organizacija je izgubo pokrila \z revaloriza-cijskih stroškov in z nepovratnimi sredstvi rezerv drugih organi-zacij. Vzroke za tako stanje iščejo v sami delovni organizaciji. Na finančni rezultat vplivajo tudi neplačane obveznosti kupcev. Nov obračunski sistem povzroča probleme pri kalkuliranju, oziroma pri ponudbah za individualna naročila, ker se stroškov ne da točno vnaprej oceniti. V letu 1987 so investirali le v najnujnejše za potek proizvodnje. Oprema v DO Hoja je že zastarela, saj je v TOZD Galanterija odpisana 63 odstotno, v ostalih TOZD pa več kot 80 odstotno. TOZD Stavbno mizarstvo že tri leta posluje z izgubo. Na podlagi pobude delovne organizacije je bil v mesecu oktobru sprejet ukrep družbenega varstva. Ob prevzemu svoje dolžnosti je ZKOP seznanil delavce z dopol-nitvami sanacijskega programa ter načinom izvajanja nalog. Sedaj odpravljajo tehnološke težave, težave pri nabavi surovin v okviru delovne organizacije in premagujejo miselne odpore. Zaloge nekurantnega blaga so v glavnem odprodali. V skladu s potrebami proizvodnje razporejajo delavce. Zmanjšali so število delavcev na montaži. V kratkem bodo zaključili še montažo na treh lokacijah in delavce prerazporedili. V pripravo dela bodo skušali uvesti računalniško podprt sistem priprave delovnih nalo-gov. Uvedli naj bi standardizirane profile in poenostavili priprav-Ijalna dela ter s tem zmanjšali obseg del na tem področju. DO Ljubljanske mlekarne TOZD Strojni obrat Kozarje TOZD je poslovno leto zaključila s 85,1 mio din izgube. Ob oddaji zaključnega računa je bila vsa pokrita z nepovratnimi sredstvi. Sedanji ekonomski pogoji tej TOZD ne dajejo nobene perspektive več. Zato so se delavci z referendumom odločili za prenehanje dejavnosti te TOZD s 1. 1. 1988. • Opomba: podatki iz zaključnih računov OZD in gospodarstva za leto 1987 Servisna in gradbena enota, ki sta sestavljali to TOZD, sta se priključili TOZD Marketing oziroma TOZD Posestva, ki sta v isti delovni organizaciji. V letu 1987 so tri organizacije združenega dela poslovno na meji rentabilnosti, kar pomeni, da so na 100 dinarjev povprečno vloženih poslovnih sredstev ustvarile manj kot 2 dinarjev akumu-lacije. DO Tobačna tovarna Ljubljana Organizacija je v letu 1987 proizvedla za 9 odstotkov več cigaret kot leta 1986 oziroma 3 odstotke manj od planiranih, v primerjavi z letom 1985 pa je proizvedla 4 odstotke manj cigaret. S sprejetjem zveznih ukrepov so bile zadnje maloprodajne cene cigaret z dne 6.10.1987 ohranjene. Prejšnje cene so veljale že od 10. 2. 1987 (sprememba v mesecu juniju je bila le v korist davku). V tem času so stroški reprodukcijskega materiala narastli povprečno za 63 odstotkov. TOZD in DSSS so v lanskem letu ustvarile skupaj 119 mio dinarjev poslovnega sklada in 352 mio dinarjev akumulacije. To pomeni, v primerjavi z letom 1986, le 5 odstotkov poslovnega sklada in 13 odstotkov akumulacije. Le TOZD Proizvodnja cigaret je ustvarila minimalni poslovni sklad, ostali dve TOZD ga nista ustvarili. TOZD Torbica ima po intervencijskem zakonu zamrznjene cene, katerih povprečna rast je bila nižja od nabavnih cen surovin in reprodukcijskih materi-alov. TOZD Tobak izkazuje motnje v poslovanju, saj ne dosega 50 odstotkov izhodiščne akumulacijske stopnje dejavnosti. Za to TOZD pripravljajo v DO poseben razvojni program. DO Mercator LM TOZD Posestva Na rezultate poslovanja odločilno vpliva struktura proizvodnje. V prireji mleka, ki predstavlja v TOZD več kot 60 odstotov celot-nega prihodka, se pogoji gospodarjenja niso bistveno izboljšali. Večji del izgube ustvarja živinoreja, predvsem prireja mleka in to kljub dokaj uspešnemu izvajanju sanacijskega programa, ki se kaže predvsem v povečevanju deleža lastne krme v obroku (leta 1985 - 50%, 1986 - 54% in v letu 1987 61%). Izpad dohodka pri mleku je posledica administrativno dolo-čene cene, ki ne sledi inflaciji in prostega oblikovanja cen repro-dukcijskega materiala. Vsa druga proizvodnja v TOZD je ekonomsko pozitivna po obsegu pa celo rekordna (npr. pšenica, oljna ogrščica, les, koruza) vendar ne more nadoknaditi izpada dohodka v prireji mleka. TOZD ne odstopa od pvprečnega položaja družbene pri-reje mleka. Ekonomska rešitev je v ukinitvi prireje mieka, kar pa bi nega-tivno vplivalo na preskrbo s tem pomembnim proizvodom. DO Gradbeno obrtno podjetje Trnovo Splošno stanje v gradbeništvu: zmanjšanje obsega del na inve-sticijskih objektih, konkurenca in povečanje cen gradbenega materiala, za katerega je težko uveljaviti razliko v ceni pri investi-torju, je pomembno vplivalo na poslovni uspeh v letu 1987. Kljub temu, da je DO vložila veliko napora, da bi zmanjšala oziroma omejila izostanke z dela in pridobila manjkajoče kvalificirane delavce, ji to ni v celoti uspelo. Na novo ustanovljena trgovina na drobno z gradbenim materialom je kljub začetnim težavam pozi-tivno vplivala na poslovanje. Pri porabljenih sredstvih so največja postavka surovine in material, zaradi hitro rastočih cen ter storitve kooperantov, ki jih DO najema zato, da lahko investitorju ponudi celotna gradbeno obrtniška dela in instalacijske usluge. Med drugimi poslovnimi stroški najbolj izstopajo terenski dodatki kar je za gradbeništvo značilno. Obveznosti iz dohodka so se v primerjavi s preteklim letom povečale za 125%. Povečane so zaloge materiala in surovin, zaradi trgovine pa tudi zaloge trgovskega blaga. Ustvarjena aku-mulacija je zadoščala samo za rezervni sklad. Po zaključnem računu za leto 1987 naslednje organizacije niso ustvarile toliko akumulacije, da bi jo lahko razporedile tudi v poslovni sklad in za izboljšanje materialne osnove dela: DO IUV TOZD Galanterija Industrijska proizvodnja je bila manjša od načrtovane, saj so predelali za 21 odstotov manj usnja kot v letu 1986. Tako velik zaostanek je posledica predvsem spremenjene strukture proiz-vodnje. Zmanjšali so proizvodnjo ženskih torbic in pasov ter povečali proizvodnjo izdelkov za Podjetje za avtomatizacijo pro-meta, moških torbic in drobnih artiklov. Vse aktivnosti bodo usmerili v boljše izkoriščanje notranjih rezerv, ki jih imajo predvsem v uporabi cenejših materialov, s katerimi bi se oskrbovali v okviru delovne organizacije. Zmanjšati morajo tudi zaloge, ki so izredno velike. Ob koncu leta so imeli na zalogi 11.800 m2 usnja, kar bi ob lanskoletni porabi zadoščalo za 5-mesečno proizvodnjo. Vezava obratnih sredstev v zalogah pa neugodno vpliva na poslovni uspeh organi-zacije. DO Kovinska industrija IG Že v prvem tromesečju je imela organizacija velike težave z nelikvidnostjo in kadrovske probleme na ključnih vodilnih me-stih. Količinski obseg proizvodnje zaostaja 5 odstotkov za doseže-nim v letu 1986, kar posledica velikega izpada realizacije pro-grama trgovske opreme in garderobnih omar, zaradi zmanjšanih investicij. Pri tem je zanffniva ugotovitev, da program trgovinska oprema beleži na eni strani največji količinski izpad, po drugi strani pa največji porast v prodajni realizaciji, kar je odraz doslednejšega spremljanja in oblikovanja prodajnih cen in izrabe nekaterih ingeniring poslov, ki so vključevali predvsem znanje in manj fizičnega dela. Preko SOZD Astra je organizacija podpisala s firmo BIZERBA kooperacijsko pogodbo o dolgoletnem sodelo-vanju, v kateri je zastopana kot monter aparatur. S tem si bo razširila proizvodne programe, ki bodo vključevali višji tehnološki nivo in znanje. DOTovil Količinski obseg proizvodnje zaostaja 10 odstotkov za doseže-nim v letu 1986. Po sprejetju interventnih ukrepov v mesecu novembru so lahko povečali cene, ki so veljale 1. oktobra 1987 le za 11,2 odstotka, cena žice pa se je povečala za 60 odstotkov. Sedaj preko 60 odstotkov izdelkov delajo z izgubo. Ponudba vijakov na tržišču je prevelika. Kupci želijo imeti čim manjše zaloge, zato naročajo vijačne proizvode z zelo kratkim nabavnim rokom. V kolikor želijo obdržati kupce, bodo morali skrajšati dobavne roke. SOZD GK DO Gozdno gospodarstvo Kočevje TOZD Gozdarstvo Lašče TOZD je v letu 1987 imela sorazmerno nizko storilnost pri sečnji in spravilu lesa zaradi žledoloma, težkih terenov, drobnih sortimentov in slabega izkoristka delovnega časa. Zaradi žledo-loma je bila velika količina lesa že pokvarjena in zato prodana papirni industriji. Posledice žledoloma bodo na rezultate poslo-vanja TOZD vplivale še nekaj let. Poslovni rezultat so med drugim oblikovale tudi cene surovin in materialov, revalorizacije in povečane obveznosti \z dohodka. Pri izvozu gozdnih sortimentov je bil dosežen velik uspeh. Finačna realizacija izvoza znaša 80.413 tisoč din ali 301,7% v pri-merjavi s planom. Stroški porabljenih surovin in materialov so se v primerjavi z letom poprej povečali za 76 odstotkov, drugi poslovni stroški pa za 111 odstotkov. Obveznosti iz dohodka predvsem zaradi povečanih prispevnih stopenj so za 182 odstotkov višje kot leta 1986. Revalorizacijski stroški znašajo štiri odstotke celotnega prihodka. TOZD je sredstva za akumulacijo razporedila v rezervni sklad in za razširitev materialne osnove dela drugih OZD. DO Mizarstvo Ig Do je imela glede na leto 1986 za 3 odstotke večji količinski obseg proizvodnje. Če upoštevamo stopnjo inflacije v letu 1987 je temu primeren tudi celotni prihodek. Porabljena sredstva so precej visoka zaradi dviga cen surovin in materialov. V zalogah surovin in materiala ima organizacija predvsem les. Ob koncu letaje DO nabavilavečjo količino iz uvoza, ki je vplivala tako na povečanje zalog materiala, in obveznosti do dobaviteljev. Mizarstvo Ig proizvaja za znane kupce. Povečane zaloge goto-vih proizvodov v primerjavi z letom poprej vključujejo izdelke po pogodbi, ki jo je DO v celoti realizirala v mesecu januarju. Povečane zaloge pa tako z revalorizacijo in vezavo sredstev vplivajo na finančni rezultat. Akumulacijo je razporedila v rezervni sklad. DO GLINEK odstotkovno najbolj povečala v Urbanističnem inštitutu (IND V letu 1987 je DO opravljene galvanske storitve najbolj pove- 444), Metalurškem inštitutu (IND 369) in v Pedagoškem inštitutu čala na cinkovi liniji. Odstotek povečanja realizacije ne dosega (IND 353), znižanje pa beležijo v Inštitutu za kakovost in metrolo- odstotka povečanja stroškov. Zaradi podražitve, večje porabe in gijo (IND 93), v Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo (IND konice so stroški električne energije zelo visoki. Prav to konico 89), v Inštitutu za celulozo in papir (IND 67), v Iskra Zorin TOZD namerava delovna organizacija v prihodnje omiliti. Standardizacija (IND 58), Gradbeni center Slovenije pa ni ustvaril Z revalorizacijo poslovnih sredstev je nameravala DO izkazati sredstev akumulacije. čim-bolj realno velikost premoženja, osnovo za obračun amorti- Razporejena sredstva za osebne dohodke so najbolj povečali zacije v letu 1988 ter porabo surovin in materiala. Zato pri tem v Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko (IND 392) in v Urba- vrednotenju ni upoštevala olajšav, ki jih omogoča sprememba nističnem inštitutu (IND 295), najmanj pa v Gradbenem centru pravilnika o revalorizaciji. Slovenije (IND 166). Nekateri kazalniki poslovanja so v tekočem letu slabši kot leto Stopnja akumulativne zmožnosti je nižja za 15 odstotkov in poprej, predvsem zaradi investicije, ker v letu 1987 še ni dala stopnja reproduktivne zmožnosti za 5 odstotkov višja. rezultatov, povprečno uporabljena sredstva pa so v tem letu že Povprečni čisli osebni dohodek na delavca je znašal 443.219 upoštevana. din in je porastel za 131 odstotkov. Ustvarjenaakumulacijajevprimerjavizletom 1986za6odstot- Najvišje povprečne osebne dohodke so imeli zaposleni v Inšti- kov višja, vendar skupaj z neporabljeno akumulacijo iz prejšnjih tutu Jožef Stefan (504.173 din, IND228) in v Vodnogospodarskem let ne bo zadoščala za plačilo obveznosti v letu 1988, ki jih bo inštitutu (500.372 din, IND 207). Najnižji povprečni čisti osebni morala plačati iz tega naslova (združevanje sredstev za gospo- dohodek na delavca pa so imeli v Inštitutu za elektroniko in darsko infrastrukturo republike, SIS materialne proizvodnje in vakuumsko tehniko (325.034 din IND 205) in v Inštitutu zageode- družbenih dejavnosti ter nerazvite). zijo in fotogrametrijo (247.895 din IND 205). DO Planum TOZD Biro za projektiranje Ker realna raSt CelOtnega prihOdka OreCC; CaOStaja, je TO.2D TABElA ; : Finan&ii rezultati pcslovanja znarstveno raziskovalnih crgšnizacij v obdobju zmanjšala porabljena sredstva pod reaino vred'os! 'rabljena sredstua . 6.346.404 17.6Sf7.519 279 predhodnega leta. _ ^uzacija 1.240.525 3.4eo.7O6 20 TOZD ni dosegla ciljev začrtanih z letnim planom, ki je predvi- ftseženi <**«)* 12.3e7.444 «.377.109 213 deval minimalne rasti posameznih kategorij. Vzroki za to so tudi a«*na, spic&B porabain dngeobvezTOti v zmanjševanju naročil pri vseh stalnih naročnikih, predvsem lz **»*a 1.709.895 4.503.747 263 zaradi zmanjševanja njihove investicijske dejavnosti ter močni &sti "*"*" „_ ""^™ ^S'™ ~ 1 l ' ' ' - razporejena sredstva za OD 6.656.501 15.664.639 236 včasih tudi nelojalni konkurenci pri iskanju novih naročnikov. - za stanov.potrebe in otj^ potrebe Doseženi poslovni rezulati so realen odraz splošnega stanja mvest.skLpne porabe 606.463 1.056.211 174 v gospodarstvu in gradbeništvu ter tako tudi vskupni dejavnosti. Akunaacija 3.412.535 5.132.512 150 Sredstva za reprodii ao,4 31,8 105 raziskovalne OZD posredovale za obdobje 1-12/1987 je 17 znan- Fbprecno števiio zapoeienih stveno raziskovalnih organizacij ustvarilo 44.074.628 tisoč din - p° =ta*ju ta« ¦«*» 1-9=0 2.032 10» ., . , , - po delovnih urah 1.841 1.935 105 . celotnega pnhodka, oziroma za 135 odstotkov vec kot v letu ^^ ra ^^ (v ^, 6728650 13.631.5B1 a3 1986. S svobodno menjavo dela so OZD ustvarile 55% celotnega čisti co na deiavca - ™s«no povpn-čje v ain 192.107 443.39 231 prihodka, s prodajo storitev in proizvodov na domačem in tujem trgu pa 43% celotnega prihodka. Inštitut Jožef Stefan je v letu Sredstva v znanstveno raziskovalno delo so v večji meri kot 1987 ustvaril kar 47 odstotkov celotnega prihodka, 44 odstotkov gospodarske OZD namenile znanstveno raziskovalne organiza- dohodka, 45 odstotkov družbenega proizvoda in zaposluje 41,5 cjje za sprotne potrebe znanstveno raziskovalnega dela so v letu odstotka delavcev v znanstveno raziskovalnih organizacijah in 1987 jnštituti vložili 11.292 tisoč din (IND 751). Stroški in vlaganja zato rezultati tega inštituta bistveno vplivajo na poslovanje vseh v specialistične, magistrske in druge doktorske študije so v letu znanstveno raziskovalnih organizacij. Za doseženi celotni priho- -|g87 zna§a|j 24.971 tisoč din, v letu 1986 pa le 112 tisoč din. dek obračunana porabljena sredstva so znašala 17.698 milijonov stroški in vlaganja v okviru OZD - skupnosti za znanstveno din, kar je za 179 odstotkov več kot v letu 1986. raziskovalno delo za pospeševanje proizvodnje, inovacij in pro- Gospodarnost poslovanja se je poslabšala, saj so organizacije duktivnosti dela so v inštitutih v letu 1987 znašali 93.931 tisoč din. za 100 din porabljenih sredstev dosegle 249 din celotnega pri- Materialni stroški uvajanja nove proizvodnje ter raziskovanja in hodka, v letu 1986 din (IND 84). odkrivanja rudnega in drugega rudninskega bogastva so v letu Dohodek 26.377 milijonov din je porastel za 113 odstotkov. 1987 znašali 12.563 tisoč din (IND 334). (Navedeni podatki so Največje povečanje dohodka so dosegli v Inštitutu za matema- Zbrani iz zaključnih računov za leto 1987, ki so nam jih dostavile . tiko, fiziko in mehaniko (IND 364) in v Urbanističnem inštitutu OZD) (IND 328). Majhno rast dohodka pa beležijo v Gradbenem centru Raziskovalna skupnost Slovenije in Izobraževalna skupnost Slovenije (IND 155). Ustvarjen dohodek na delavca znaša 13.631 siovenije sta v skladu z usmeritvami Resolucije o politiki uresni- tisoč din in je v primerjavi z letom 1986 porastel za 103 odstotke. eevanja družbenega plana SRS za obdobje 1986 - 1990 za leto Največji ustvarjen dohodek na delavca beležijo v Kemijskem 1987 in skiepom skupščine SRS v začetku leta 1987 pozvale inštitutu Boris Kidrič (IND 248 - 20.885 tisoč din), najmanjši pa raziskovalne organizacije, da predložijo predloge za nakup razi- v Inštitutu za geodezijo in fotogrametrijo (IND 214 - 6.843 tisoč skovalne opreme, potrebne za uresničevanje programa v letu dinJ- 1987. Realizacija tega programa v prvih dveh letih srednjeroč- Cisti dohodek je znašal 21.873 milijonov din in je porastel za nega p|ana je že dala prve rezultate in sicer: pomladitev razisko- 105 odstotkov. V strukturi čistega dohodka so najbolj porastla valnega kadra, produktivnejše angažiranje raziskovalnega poten- sredstva za bruto osebne dohodke (IND 236), sredstvaza rezervni cia|a pričela se je obnova popolnoma zastarele in izrabljene sklad so se povečala za 75 odstotkov, sredstva za stanovanjske opreme, ustanovili so se prvi inovacijski centri in prve znanstvene potrebe in druge potrebe investicijske in skupne porabe so bila tovarne. višja za 74 odstotkov in sredstva za poslovni sklad za 47 odstot- 3 področja občine Ljubljana Vič-Rudnik, se je v letu 1987 na kov. Sredstva za akumulacijo so se povečala za 50 odstotkov, seznam upravičencev za nakup raziskovlane opreme, ki jo doti- delež akumulacije v dohodku je v letu 1986 znašal 27,6 odstotka rata rss in ISS uvrstilo sedem inštituto in 10 visokošolskih in v letu 1987 19,5 odstotka. Sredstva za akumulacijo so se temeljnih organizacij. Delež sredstev namenjenih tem organizaci- jam je znašal kar 56% vseh sredstev (Inštituti 1.525.033 $, VTOZD 944.498 $), od tega sta največ sredstev dobila Inštitut Jožef Stefan in Fakulteta za elektrotehniko. Po podatkih Raziskovalne skup-nosti Slovenije v letu 1987 ni bil v celoti realiziran uvoz opreme, zato je potrebno v letu 1988 zagotoviti sredstva v višini 8 mio dolarjev. RSS tudi ni uspela zagotoviti 70% deleža ob uvozu opreme, poleg tega pa je bil znesek tečajnih razlik v celoti prenesen na raziskovalne in visokošolske organizacije, ki ga bodo le s težavo zmogle. Konec leta 1987 so v Inštitutu Jožef Stefan odprli novo zgrajene laboratorijske prostore v katerih bo lahko delovalo okoli 100 raziskovalcev in sicer na temeljnih in industrijsko uporabnih raziskavah. V tem objektu ima svoje laboratorije tudi Iskra, kjer bodo na skupnih projektih delali raziskovalci iz industrije in inštituta. V akcijo »2000 mladih raziskovalcev« je bilo po podatkih Razi-skovalne skupnosti Slovenije s področja naše občine v letu 1987 vključenih 12 inštitutov in 8 visokošolskih temeljnih organizacjj. Te organizacije so usposobljene v Inštitutu Jožef Stefan in sicer 162 raziskovalcev. Največje število mladih raziskovalcev uspo-sabljajo v Inštitutu Jožef Stefan in sicer 162, na Fakulteto za elektrotehniko 51, v Kemijskem inštititutu Boris Kidrič 45, FNT Kemija 39 in FAGG VTOZD gradbeništvo in geodezija 37 itd. Po podatkih RSS in razgovorih z IPO pa so naslednje organiza-cije poslale nove raziskovalce na usposabljanje: DO Avtomantaža TOZD TGN, DO Hoja, DO llirija Vedrog, DO Iskra Merilna elektro-nika Horjul, DO KIP, DO Plutal, DO Iskra IEZE TOZD SEM, DO Gozdno gospodarstvo Ljubljana, DO Podjetje za urejanje hudour-nikov, DO Iskra Zorin, Gradbeni center Slovenije, Republiški računski center. Razlog, da se več gospodarskih organizacij ni vključilo v to akcijo je tudi slaba izobrazbena struktura zaposlenjh delavcev v OZD, saj je eden izmed pogojev za vključitev v akcijo visoka strokovna izobrazba delavcev. 1. 3. NEGOSPODARSTVO V analizo poslovanja je vključenih 50 od 53 organizacij, katerih poslovanje spremljamo. Znanstveno-raziskovalne organizacije niso vključene. Celotni prihodek je v analiziranem obdobju porastel za 145% ter dosegel 57.282.268 din. Višja rast celotnega prihodka je tudi rezultat odpiranja novih kapacitet (VVE Lavrica, VVE Brdo, OŠ X. SNOUB Ljubljanske - enota Kolezija) in širitve programa v posa-meznih dejavnostih. Največji porast so dosegle organizacije soci-alnega varstva (IND 254), najnižji pa v dejavnosti kulture (IND 193), kjer v Arhitekturnem muzeju beležimo padec celotnega prihodka (IND 91). To je posledica v letu 1986 izvedene akcije predstavitve Plečnikove razstave, ki je v tej organizaciji izredno povečala celotni prihodek, ustvarjen v tem letu. Rast porabljenih sredstev je za štiri indeksne točke višji od rasti celotnega prihodka. Višjo rast je izkazalo 24 organizacij. Pri tem izstopajo knjižnica Prežihov Voranc, Fakulteta za elektrotehniko in Center za socialno delo. Razlog hitrejše rasti porabljenih sredstev od celotnega prihodka je v precejšnji meri zakon o celot-nem prihodku in dohodku, po katerem so dodatno obremenjeni materialni stroški za revalorizacijske stroške amortizacije. Dohodek organizacij se je povišal glede na leto 1986 za 144%, kar znese 37.558.019 din. Rast dohodka je za eno indeksno točko nižja od rasti ceiotnega prihodka. Nižjo rest beleži 23 organizacij, kar predstavlja 48% vseh analiziranih organizacij. Čisti dohodek je v primerjavi z lanskim porasel za 137%. V čistem dohodku je masa bruto osebnih dohodkov in nepo-sredne skupne porabe udeležena z 87%, del sredstev za stano-vanjske potrebe in druge potrebne investicije v skladu skupne porabe znaša 4%, del poslovnega sklada 6% ter rezervnega sklada 3%. Na razporejanje sredstev za bruto osebne dohodke in skupno porabo so vplivale spremembe in dopolnitve družbenega dogo-vora o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SRS ter zakon o začasni omejitvi razpolaganja z delom družbenih sredstev za porabo. Število zaposlenih v analiziranih negospodarskih organizacijah je poraslo za 219 oz. za 6%. Predvsem se je povečalo število* zaposlenih v visokošolskih organizacijah (14%), organizacijah socialnega varstva (5%) in v osnovnošolskih organizacijah (3%). Porast števila zaposlenih je predvsem posledica zaposlovanja mladih raziskovalcev na visokošolskih organizacijah v sklopu akcije »2000 raziskovalcev«, pričetka delovanja osnovnošolske enote Cvetko Močnik in vzgojnovarstvenega dislociranega oddelka Lavrica ter dokončnega formiranja Centra za varstvo in delovno usposabljanje Dolfke Boštjančič. Neto osebni dohodki v negospodarskih organizacijah v občini so v letu 1987 porasli za 138% in dosegli 367.820 din v povprečju na zaposlenega. 2. RAZVOJ MATERIALNE OSNOVE DELA 2.1. KADRI IN ZAPOSLOVANJE Po podatkih Zavoda SR Slovenije za statistiko (RAD-1, teritori-alni princip) je bilo v letu 1987 v občini povprečno zaposlenih 19.672 delavcev to je 1% več kot v letu 1986. V gospodarstvu je bilo zaposlenih 13.131 delavcev (IND 100,3) v negospodarstvu pa 6.541 (IND 102,6). Največ novih delavcev so v letu 1987 zaposlili v DO Avtomon-taža TOZD TGN (+ 65), v DO TTL (+ 56), v DO KPL TOZD Komunalne gradnje (+ 40), v DO Plutal (+ 28), Inštitut Jožef Stefan (+ 46), Dom srednjih šol (+ 28) in Dom starejših občanov (+ 25). Najbolj se je zmanjšalo število zaposelnih v DO Hoja (-68), DO Iskra Merilna elektronika (- 22), DO KIP (- 18), DO Varnost (- 14) in DO Tovil (- 13). Za leto 1987 je značilna precej počasnejša oziroma bolj umir-jena rast zaposlovanja kot v prejšnjih letih. Razlogi za to so v slabših gospodarskih rezultatih in dejstvu, da OZD iščejo notra-nje kadrovske rezerve in veliko manj dodatno zaposlujejo. Počas-nejša dinamika zaposlovanja se je odrazila tudi v manjšem številu zaposlenih pripravnikov, poslabšala se je izobrazbena struktura pripravnikov. Delež pripravnikov zaposlenih za določen čas ostaja na ravni prejšnjih let. Manjše možnosti zaposlovanja so vplivale na povečanje brez-poselnih, zlasti v drugi polovici leta. Tako se je število brezposel-nih povečalo iz 289 na 364 iskalcev zaposlitve, med njimi je bilo 41% mladih. Največji del brezposelnih je brez strokovne izo-brazbe, sledijo pa iskalci s V. stopnjo. V spodbudo je to, da so organizacije združenega dela v naši občini izkazale večje potrebe po visokem strokovnem kadru, vendar pa so zaradi deficitarnosti te potrebne siabše krite, tako so bile na VII. stopnji krite 56%, na VI. stopnji pa le 49%. Število kadrovskih štlpendij se je za preteklo šolsko leto pove-čaio, vendar se kvalifikacijska struktura razpisanih štipendij pre-počasi izboljšuje. Še vedno je največ razpisanih štipendij na nižjih (III., IV.) zahtevnostnih stopnjah. Poleg tega je tudi večje število kadrovskih štipendij ostalo nepodeljenih in to predvsem v deficitarnih usmerltvah (kovinarstvu, strojništvu, elektrotehniki in trgovinski dejavnosti), kar je tudi posledica neusklajenlh pro-storskih možnosti Ijubljanskih srednjih šol s potrebami združe-nega dela in namerami učencev, ki se želijo izobraževati na višjih zahtevnostnih stopnjah. Kadrovanju za opravljanje najodgovornejših del in nalog - poslovodni delavci in delavci s posebnimi pooblastili in odgo-vornostmi - smo posvetili veliko pozornosti. Ugotovili smo, da se sprejete usmeritve glede kadrovanja na najodgovornejša mesta v OZD ne upoštevajo. Slabša se kvaliflkacijska in viša starostna struktura. Razpisi so neuspešni predvsem pri pridobivanju stro-kovno visoko usposobljenih mlajših kadrov. Ugotovill smo, da OZD prilagajajo statutarna določila izobrazbi posameznih kandidatov, kar je nedopustno, saj morajo biti zah-teve glede izobrazbe pripravljene skladno s potrebami OZD in njenimi razvojnimi usmeritvami. Nagrajevanje individualnih poslovodnih organov in delavcev s posebnimi pooblastili je v veliki meri nesorazmerno s sprejeto odgovornostjo in obsegom dela, zato moramo poiskati tudi druge stimulacije. Kadrovska služba se mora aktivneje kot doslej, skupaj z ustrez-nimi upravnimi organi, vktjučiti v kadrovanje IPO vsaj pol leta pred iztekom mandata in pomagati OZD pri opredelitvah za nadaljnje vodenje OZD. Posebno pozornost moramo nameniti tudi funkcionalnemu izobraževanju vodllnih delavcev v OZD ter vzpostavitvi evidence perspektivnih strokovnih kadrov v združe-nem delu na območju naše občine. 2.2. MEDNARODNA MENJAVA V letu 1987 so zunanjetrgovinska gibanja močno odstopala od načrtovanih. Obseg blagovne menjave s tujino je bil nižji kot v letu 1986 (IND 95,3). Skupen izvoz blaga zaostaja za izvozom doseženim v letu 1986 za 1,8 odštotka, konvertibilni izvoz pa je dosegel indeks rasti 97,9. Skupen uvoz blaga je bil v letu 1987 za 7.0 odstotka nižji kot v predhodnem letu, konvertibilni uvoz pa je dosegel indeks rasti 89,7. Z upoštevanjem ocene nezajetega dela v obdelavi Narodne banke Slovenije, bi se skupni obseg blagovne menjave s tujino povečal za 1,4 indeksne točke. Indeks rasfi skupnega izvoza bi znašal 99,5 in uvoza 94,5. V občini je v letu 1987 v primerjavi s predhodnim letom najbolj upadel izvoz v države v razvoju, ki je zavzemal 7,0 odstotka celotnega izvoza, izvoza v države SEV pa zavzema 46,0 odstotka. Razveseljuje dejstvo, da se je povečal izvoz v razvite države, ki zavzema 47,0 odstotka. Glede na visoko odpisanost opreme je še posebej problema-tično, da se je lani najmočneje zmanjšal uvoz opreme iz konverti-bilnega področja. Uvoz reprodukcijskega materiala iz konvertibil-nega področja je bil v lanskem letu za 7.0 odstotka nižji kot v letu 1986. Povečal se je samo uvoz blaga za široko potrošnjo (za 13,1%). . Industrija še naprej ostaja poglavitni nosiiec izvoza blaga, v skupnem izvozu blaga gospodarstva občine je industrija udele-žena š 95 odstotki. Največji izvozniki na konvertibilno tržišče so v letu 1987 bili: DO llirija Vedrog, DO Plutal, DO Hoja, DO Avtomontaža TOZD Utensi-lia, DO Iskra Merilna elektronika, DO Gozdno gospodarstvo, DO Avtomontaža TOZD TGN, HP Kolinska TOZD Vinocet, DO KIG, DO Slovenijales Nastro. Izrav desetih največjih konvertibilnih izvoz-nic v občini zavzema 86,6 odstotka celotnega konvertibilnega izvoza občine. Na klirinško tržišče pa so največ izvozili: DO IGO, DO Iskra Merilna elektronika, DO Livar TOZD Livarna barvnih kovin, DO llirija Vedrog. Izvoz štirih največjih klirinških izvoznic zavzema 93,6 odstotka celotnega klirinškega izvoza občine. Vzroke za slabše izvozne rezultate je treba iskati predvsem v večjem dohodkovnem interesu za prodajo na domačem trgu zaradi stalnega naraščanja domačih cen in neustrezne tečajne politike. Začetni učinki novembrske devalvacije so bili vzpodbudni. Potem pa se je izkazalo, da tudi zadnja devalvacija ni izboljšala položaja izvoznikov. Po devalvaciji so se devizni tečaji le malo povečali, cene vhodnih materialov so zelo porastle, občutno pa so se hkrati zmanjšale izvozne stimulacije. Zaradi neizvajanja obljubljene aktivnejše tečajne politike je izvozna prizadevanja vzpodbujalo le padanje domačega povpraševanja, v delu prede-lovalne industrije pa v zadnjih dveh mesecih leta tudi izguba pri prodaji na domačem trgu zaradi administrativno zadržanih cen. 2.3. INVESTICIJE Napodročju naložbje bil tudi vletu 1987 dan največji poudarek komunalnemu opremljanju obeh prioritetnih con, PluialoveVP-6/ 1 in rudniške VP-1/2. Kljub velikim aktivnostim v coni VP-1/2 Rudnik nam še ni uspelo kompletirati primarne komunalne opreme. Vzrokov za to je več. Poleg kroničnega pomanjkanja sredstev, usposobitev ceste XVIII. divizije in Peruzzijeve ceste za obvozvčasu gradnjenadvoza Ižanske ceste na AC inspremembe smeri napajanja s primarnim vodovodom iz Crne vasi ob Peruzzi-jevi, je na nerealiziran program komunalnega urejanja v veliki meri vplival zlasti odstop Ljubljanskih mlekarn od gradnje v tej coni. Izpad naložbe te DO ima resne posledice tako z ekonom-skega stališča kot s stališča prostora za našo občino in je hud udarec prizadevanjem za hitrejši razvoj južnega dela Ljubljane. Proizvodna cona VP-6/1 Plutal se je intenzivno komunalno opremljala za potrebe investitorjev v podotoku P-3 in MGS in bo v celoti zagotovljena v začetku leta 1988. Z dopolnitvami dolgo-ročnega plana mesta in občin Ljubljane v letu 1988 pa bo dokončno opredeljen potek obvozne proge po varianti B, kar bo omogočilo nadaljevanje dela na planiranju cone VP-3/2 Brdo. V letu 1987 so bile dokončane naslednje investicije - DO HOJA TOZD POHIŠTVO Polhov Gradec: skladiščni pro-stori in uvedba lupljenja hlodovine - DO HOJA TOZD GALANTERIJA Podpeč: I. faza tovame za proizvodnjo pohištva iz masivnega lesa s potrebno infrastrukturo in pričetek proizvodnje - DO GLINEK: avtomatska linija za galvansko niklanje, kromi-ranje in medeninjenje, galvanska oprema in posodobitev starih proizvodnih prostorov ter pričetek rednega obratovanja - GRADBENO PODJETJE GROSUPLJE: Center drobnega gospodarstva ob Tržaški cesti (po planu do podaljšane 3. grad-bene faze - kupci poslovnih prostorov sami dokončujejo svoje prostore) - MERCATOR KIT DO ROŽNIKTOZD DOLOMITI: dokončana je gradnja samopostrežne trgovine v Horju'u - MERCATOR KIT DO ROŽNIK TOZD SAVICA: dokončana je gradnja samopostrežne trgovine na Golem - DO HP KOLINSKA TOZD VINOCET: modernizacija in poveča-nje proizvodnih kapacitet v oddelku zvečilnega gumija - DO INŠTITUT ZA ELEKTRONIKO IN VAKUUMSKO TEHNIKO: nadzidava inštituta Z realiziranimi investicijami, ki po ocenjeni vrednosti znašajo 5.581 mio din, je bilo odprtih 121 novih delovnih mest. Nakup računalniške opreme v skupni vrednosti 461 mio din pa so realizi-rale DO llirija Vedrog, DO TTL, DO RRC. Noložbe v teku in + naložbe s pričetkom v letu 1987 - DO ISKRA SEM: izgradnja nove tovarne na lokaciji VP-6/1; faza reaiizacije: gradbena, obrtniška in instalacijska dela so v zaključni fazi; maja 1988 v novi tovarni steče poskusna proiz-vodnja - DO AVTOMONTAŽA TOZD TOVARNA GRELNIH NAPRAV: gradnja II. faze tovarne, ki po spremenjenem programu vključuje orodjarno in strojno obdelavo, lakimico drobne opreme, razvoj elektronskih komponent; faza realizacije: gradnja je fizično kon-čana, investicija v opremo je predvidena v letu 1988 - DO HOJA TOZD TESARSTVO IN ŽAGA ŠKOFLJICA: gradnja žagalnice ter servisnih in infrastrukturnih objektov; faza realiza-cije: izdelani so projekti, kupljena je strojna oprema. Investicija bo dokončana v letu 1988. - INTEGRAL DO TOVORNI PROMET VIATOR LJUBUANA: nadaljevanje druge faze tovomega terminala v coni VP-1/2 Rud-nik; faza realizacije: dokončano je parkirišče za tuja vozila z infra-strukturnim objektom, v pripravi je dokumentacija za kosovno skladišče - PROIZVODNO TRANSPORTNO DISTRIBUCIJSKI CENTER KEMIJE: izgradnja prolzvodno skladiščnih zmogljivosti v coni VP-1/2 Rudnik; faza realizacije: zaključena je sanacija I. in II. faze, zaključeno pilotiranje objektov 1. etape, pričeta je gradnja objek-tov 1. etape in vsa pripadajoča infrastruktura 1. etape. V preverja-nju sta program in projekt načrtovane naložbe. - SOZD MERCATOR KIT DO ROŽNIK TOZD DOLOMITI: izgrad-nja preskrbovalnega centra Trnovo; faza realizacije: gradnja PC Trnovo je začeta in bo dokončana v letu 1988 - DO ZASTAVA AVTO LJUBLJANA: gradnja prodajno servis-nega objekta ob Tržaški cesti; faza realizacije: gradbena, obrtni-ška in inštalacijska dela so v zaključni fazi, do konca leta bo reallzirane 85% Investicije, ki bo zaključena aprila 1988 - EGS SESTAVLJENAORGANIZACIJA ELEKTRO GOSPODAR-STVA MARIBOR: gradnja republiškega centra vodenja s pripada-jočim informacijskim sistemom; faza realizacije: gradbena dela stavbe RVC so v zaključni fazi, planirani obseg naložbe v letu 1987 je realiziran, investicija bo v planiranem obdobju petih let (1992) zaključena - DO POHIŠTVO ROŽNA DOLINA: gradnja novega proizvod-nega objekta na Viču; faza realizacije: izvedena so vsa priprav-Ijalna dela, sanacija terena in temeljenje za investicijo, ki bo zaključena v letu 1988 - ABC POMURKA DO TABOR GROSUPUE: gradnja SP trgo-vlne osnovne preskrbe na Škofljici; faza realizaclje: realiziranega 60% planirane investicije, ki bo dokončana v letu 1988 - DO KEMIJSKI INŠTITUT BORIS KIDRIČ: gradnja prizidka in nabava raziskovalne opreme; faza realizacije: do konca leta je bilo 50% planirane investicije (končana pripravljalna dela in grad-nja do podaljšane III. faza) realizirane - DO RAŠICA TOZD KONFEKCIJA HORJUL: izgradnja nove proizvodne hale in modernizacija opreme; faza izgradnje: izve-dena so pripravljalna dela OZD, ki začetek naložb prenašajo v leto 1988: DO Tovil, DO Sistematično strokovno delo kmetijske in veterinarske pospe- llirija Vedrog, DO IGO, DO Slikopleks, IUV TOZD Galenterija, DO ševalne službe zadnjih let, vlaganje v izboljšavo kmetijskih zem- Elektromontaža, DO CPL, DO Ingrad Celje TOZD Gradbena ope- Ijišč s hidro in agromelioracijami, in urejanje pašnikov na že rativa. zaraščajočih kmetijskih površinah dajejo rezultate v večji celo- 3. RAZVOJ GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI kupni prireji mleka in mesa' Ureianie 6 novih in redno vzdrževa- nje 23 dosedanjih mlečnih zbiralnic omogoča oddajanje mleka 3.1. INDUSTRIJA večjemu številu kmetov, sicer bi bil odkup mleka še manjši. Industrijska proizvodnja je bilav letu 1987 za 0,6 odstotka večja Kmetje z območja občine se povezujejo z organizirano tržno kot v letu 1986 in ni dosegla v resoluciji načrtovane 10-odstotne proizvodnjo v naslednjih kmetijskih zadrugah: Ljubljana, Velike rasti. • Lašče, Vrhnika in Škofja Loka. V primerjavi z letom 1986 se je zmanjšala proizvodnja repro- V letu 1987 je biladoseženatržna proizvodnja prekoomenjenih dukcijskega materiala (IND 95,1), proizvodnja blaga za široko kmetijskih zadrug, kot jo navajamo v naslednji tabeli. potrošnjo pa se je povečala za 1,9 odstotka. TAB __ Healizacii)a ^i.^ tržne prouTodade v letu igs? Zaloge izdelkov so se povečale za 14,3%, najbolj so se pove- ____________________________________________________ čalezaloge reprodukcijskega materiala (IND145)+. VrB*a .. ek fj!S Reallzacl.1° IndekB----------- Manjšo proizvodnjo kot v lanskem letu so dosegli v predelavi pr°" J"---------------------—-------!2§§-----i2§2-----^/ae r^p------ nekovin, proizvodnji električnih strojev in aparatov, proizvodnji ¦nieko hi 76.500 7».39* ??-*61 lw 101 žaganega lesa in končnih lesnih izdelkov, proizvodnji tekstila, teieta 8°Te ° t "27 " 27 " 12 «4