glasilo socialistične zvezs delovnega ljudstva celjskega okraja
Predsednik Tito izročil prometu avtomobilsl(o cesto »Bratstva in enotnosti«
Srečni smo, da imamo taksno mladino
Preteklo sobQto in nedeljo so hile vzdolž nove avtomobilske ceste
Ljubljana—Zagreb velike otvoritvene slovesnosti, ki se jih je udeležil
tudi predsednik republike Josip Broz-Tito. V spremstvu predsednika sta
bila podpredsednik ZIS Edvard Kardelj in Mijalko Todorovič, pred-
sedniki ljudskih skupščin Slovenije, Hrvatske, Srbije in drugi.
Po svečanosti pri Jankomirskem mostu pri Zagrebu se je pred-
sednik napotil v nedeljo dopoldne po novi cesti do Ivančne gorice, kjer
50 ga pozdravili predstavniki ljudske oblasti Slovenije, nakar se je vrnil
v Novo mesto. Na Glavnem trgu in stranskih ulicah se je zbralo okrog
50.000 brigadirjev, meščanov in prebivalcev iz drugih krajev Slovenije
ter Hrvatske. Po uvodnih svečanostih je predsednik Tito, večkrat pre-
kinjen z navdušenimi medklici, začel svoj govor, ki ga v izvlečku ob-
javljamo.
IZ GOVORA PREDSEDNIKA TITA
Ko je sraditeljem tega velikega ob-
jekta čestital za veliko delo in se jim
zahvalil, ker so predčasno izpolnili
obljubo, ki so jo dali kongresu mladine
letos januarja, je tovariš Tito med dru-
gim dejal: Ta avtomobilska cesta, ta
■asa pomembna magistrala, ki jo zdaj
gradimo in ki jo bomo z vašim mladost-
nim poletom in navdušenjem gradili
nepretrgoma, dokler ne bo dograjena,
bo ogromne važnosti za povezovanje
naših mest in posameznih ljudskih re-
publik, in sicer ne samo v gospodar-
skem oziru, marveč prav tako glede
zbliževanja naših narodov v raznih kra-
jih dežele.
zala, da je med nami in njimi zelo
mnogo skupnega. Ne samo zato, ker smo
Slovani, marveč zato, ker smo intema-
cionalisti. In prav v zvezi s tem, ker
smo internacionalisti, je naša skupna
korist, da izgradimo socializem, razlika
med nami pa je samo v tem, da se
po našem mnenju ta cilj uresničuje v
vsaki deželi po njenih možnostih, po
njenih sposobnostih in specifičnih po-
gojih. Naša skupna korist je torej iz-
gradnja socializma, stiki med sociali-
stičnimi dežalami pa naj bi sloneli na
temeljih, ki bi bili pravilni in čvrsti, ne
pa na temeljih, ki jih postavljajo po
poti taborov, po poti gospostva ene par-
tije ali dežele. Mi menimo, da morajo
stiki med socialističnimi deželami slo-
neti na enakopravnosti.
Delamo tako,
kakor želi ljudstvo
Ker se v tem pogledu z njimi ne
strinjamo, je ob tej priliki poudaril
tovariš Tito, nas imenujejo celo revi-
zioniste samo zato, ker ubiramo svojo
pot v smeri izgradnje socializma in
dalje v smeri izgradnje komunizma —
srečnejše prihodnosti človeštva. Pri tem
je predsednik Tito poudaril:
Zato, ker smo si upali reči, da de-
lamo v svoji deželi tako, kakor mislimo,
da je najbolje, in sicer ne tako, kakor
mislimo mi voditelji, marveč vse naše
ljudstvo, ker ne moremo delati drugače,
kakor želi ljudstvo, kakor želi ogromna
večina našega ljudstva, zato so nas raz-
glasili za revizioniste. Jaz pa pravim,
če ne bi delali tako, kakor želi naše
ljudstvo, bi ne bilo nikogar izmed nas
na tem mestu, na katerem smo, v vod-
stvu naše dežele. Ker naše ljudstvo tako
hoče in ker menimo, da je naša pot
pravilna, tako tudi delamo. Nekateri si
še zdaj prizadevajo metati nam polena
pod noge, zasipajo nas z raznimi kle-
vetami in si prizadevajo ločiti vodstvo
od ljudstva naše dežele. Stare izkušnje
iz leta 1948 in pozneje pa so pokazale,
da ni moč razbiti takšne enotnosti,
kakršno imamo pri nas ^ med vodilnimi
ljudmi naše dežele in med ljudstvom..
Zato iščejo druga pota in si prizadevajo'
ločiti vodstvo od ljudstva, kompromi-
tirati to vodstvo, da bi potem, kakor mi-
slijo, lahko preusmerili ljudstvo. Ko je
dalje predsednik Tito govoril o načinih,
8 katerimi nas skušajo v nekaterih
vzhoaiiiu deželah zlomiti in spraviti na
kolena ter zlasti, kako si prizadevajo,
da bi ločili ljudstvo od vodstva naše de-
(Nadaljevanje na 2. str.)
Prihodnost dežele bo prišla v dobre roke
Tovariš Tito je med drugim govoril
tudi o naši mladini, ki se razlikuje od
mnogih drugih mladin. Dejal je, da se
razlikuje po tem, da prevzema naloge
ne po naročilu, ne po vsiljevanju dolo-
čenih nalog po vodstvu od zgoraj, mar-
več da sama zahteva naloge, in sicer
najtežavnejše, da gradi objekte, ki jih
je najtežje graditi in katerih graditev
traja najdlje. Ko je izrazil nad tem
svoje zadovoljstvo in zadovoljstvo vseh
ljudi širom po naši deželi, je poudaril,
da smo lahko srečni, ker imamo takšno
mladino. V tej zvezi je dejal:
Čutimo, da bo prišla prihodnost naše
dežele, nadaljnja izgradnja naše dežele
in njeno življenje v zelo sposobne in
dobre roke. Ni se nam treba več bati
in vprašati, kaj bo jutri, ko nas ne bo
več. Tu je mladi rod, tu ste vi mladi,
vi boste znali hoditi naprej po poti,
začrtani in obeleženi s krvjo in kostmi
borcev v naši narodnoosvobodilni borbi,
po poti, ki so jo začrtali člani naše
Komunistične partije že pred vojno in
med njo in h kateri prispevajo zdaj vse
svoje sposobnosti vaši odrasli tovariši.
To je tisto, kar nas navdaja z največ-
jim zadovoljstvom, z občutkom sreče,
da imamo takšno mladino, ki bo znala
voditi Jugoslavijo v tisto smer, ki ji je
začrtana.
Menimo, d j je naša pot pravilna
Nato je tovariš Tito govoril o blatenju	nas napadajo, saj koristi našega Ijud-
in klevetanju naših vodilnih ljudi in	stva niso tuje koristim teh dežel. Ob
naših narodov z Vzhoda, čeprav nimajo	tej priliki je predsednik Tito med dru-
pravih vzrokov in moralne pravice, da	gim dejal:
tako drastično nastopajo proti nam in	Vsa naša zgodovina je namreč poka-
ZADRUŽNIKI CELJSKE KMETIJSKE ZADRUGE
na prvi seji zadružnega sveta
Po preteku enega tedna po zadružnih
volitvah so se dne 23. novembra zbrali
člani novo izvoljenega Zadružnega sveta
k prvi seji v Zadružnem domu na Bab-
nem. Polnoštevilni udeleženci so morali
izvoliti svojega predsednika in nov
upravni odbor ter še opraviti ostale for-
malnosti, ki so v zvezi z izvolitvijo no-
vega zadružnega foruma.
Sejo je začel predsednik KZ tovariš
Melhior Jošt in bil takoj izvoljen za
delovnega predsednika. V imenu volilne
komisije je poročal upravnik tovariš F.
Korbar, da je bilo z udeležbo 98,26 %
na volitvah izvoljenih 44 članov v Za-
družni svet, v katerem je 9 žena in 15
mladih zadružnikov. Skupaj z delovnim
kolektivom šteje ZS 52 članov in članic.
Za njegovega predsednika je bil so-
glasno izvoljen tov. Martin Rebov iz
Greta.
Da bi novo izvoljeni člani ZS vedeli,
kako je zadruga doslej delovala in go-
spodarila, je podal njen dosedanji pred-
sednik Jošt
POROČILO UPRAVNEGA ODBORA
Nasproti izgubam, ki jih je KZ iz-
kazala v prejšnjih letih, izkazuje letos
v oktobrru 2,802.000 din dobička, ki ga
je ustvarila z drobnim gospodarstvom,
smotrnim delom in s pomočjo zavednih
zadružnikov. Zbrali so ta denar večino-
ma z odkupom pridelkov in z uslugami
strojnega dela. Poročilo navaja, da ima
zadruga še 14,480.000 din dolga, ki ga
odplačuje v letnih anuitetah po 1,200.000
din. V raznih skladih je naloženih 3 mi-
lijone 777.000 din. Revizija glavnega
odbora Zadružne zveze je našla poslo-
vanje v najlepšem redu in dala zadrugi
polno priznanje.
Vrednost osnovnih sredstev je oce-
njena na 26,345.000, od katerih je okoli
10 milijonov last zadruge. Tri in pol
milijona obratnih sredstev je pokritih
z zalogami blaga. Zadružni svet in novi
upravni odbor bosta torej začela z de-
lom na dobri gosFKKJarski podlagi.
Med prvimi nalogami v novi poslovni
dobi sta obnova »Branibora« in odpla-
čilo nabavljenih kmetijskih strojev. Ob
koncu njegovega poročila je bilo po-
udarjeno, da je glavno težišče pri na-
daljnjem uspešnem delu zadruge pove-
čanje kmetijske proizvodnje in dober
odkup pridelkov.
VOLITEV UPRAVNEGA ODBORA
Po odobritvi predsednikovega poročila
z živahnim odobravanjem in pritrjeva-
njem, so se začele volitve novega uprav-
nega odbora. Soglasno so bili izvoljeni:
Jošt Melhior, Šah Jože, Verdelj Milan,
(Nadaljevanje na 5. str.)
REPUBLIKI ZA PRAZNIK
Petnajsta obletnica proglasitve Ljudske republike Jugoslavije je
za vse naše narode, za vse delovne ljudi naše domovine velik praznik,
ob katerem ne dajemo samo duška svojemu veselju nad dogodkom pred
petnajstimi leti, temveč imamo pred očmi ves razvoj naše socialistične
domovine in zbiramo sile za njeno še uspešnejšo rast.
Naša ljudska država je takšna, kakršno smo si priborili v krvavih
spopadih s sovražniki in kakršno smo uspeli v petnajstih letih zgraditi.
Naša republika ni nekaj vzvišenega. Nasprotno je odraz naših hotenj,
našega skupnega dela, prizadevnosti in zvestobe.
Ce Jugoslavija v svetu pomeni steber odločnosti in uravnane poti
v socializem, potem nam to misel prežema samozavest, da imamo pri
krmilu naše državne in politične dejavnosti izredno sposobne in odločne
voditelje. Ponosni smo lahko, da je naša skupna prizadevnost in enotnost
čvrsta opora našemu državnemu in političnemu vodstvu.
S čim torej lahko najdostojneje proslavimo ta velik praznik? Z
ničemer bolj kot z iskreno privrženostjo ciljem, ki so jih jugoslovanski
narodi zastavili v svojem delovnem in političnem programu. Naša no-
tranja enotnost daje naši domovini njeno zunanjo čvrstino in ugled.
Kako naj odgovorimo na obrekovanja in laži, s katerimi nas zopet
obkladajo? S tem, da s podvojenimi silami izgradimo našo domovino, da
ustvarimo socialistične odnose med ljudmi in da si na ta način ustva-
rimo lepšo bodočnost. Ta naša notranja gospodarska in politična rast
je najbolj prepričljiv odgovor vsem tem klevetnikom na Vzhodu ter
sovražnikom socializma na Zapadu.
Vsako leto, ko smo proslavljali Dan republike, smo nenehno ugo-
tavljali napredek in izboljšanje. Vsako leto je bila naša domovina moč-
nejša in njen ugled v svetu, brez obzira na silo napadov, večji. Ni nam
torej treba iskati nove poti. Ce bomo čvrsto stopali po dosedanji poti,
če bomo samo globlje zaorali in če bomo še naprej tako tesno povezani
z našim vodstvom, potem bomo taki sinovi in hčere naše drage republike,
kakršne si more domovina le želeti.
Naša republika je naš moralni obraz. Ona ni važna kot državna
tvorba, pač pa je predstavnica vsega delovnega ljudstva. Zato praznik
Dneva republike ni nič drugega kot praznik nas vseh, praznik milijonov
delovnih ljudi, praznik vsakega posameznega pošteno in dobro mislečega
delovnega človeka.
Svet za prosveto in kulturo
OLO Celje je zasedal...
Pred dnevi je imel Svet za prosveto
in kulturo OLO Celje svojo VII. redno
sejo, na kateri je obravnaval predvsem
problematiko Slovenskega ljudskega
gledališča in svoj letni proračun za
1. 1959.
SLG Celje se nahaja v finančni sti-
ski, ki je deloma produkt predinamič-
no izvedenega letnega delovnega pro-
grama, deloma pa rezultat splošnih mer
za dvig standarda (povišanje plač, dra-
gmjske doklade itd.). Iz te stiske se
gledališče lahko trajno izkoplje samo
vrsto ukrepov, ki bi mu omogočili ni
eni strani manjše izdatke, na drugi
pa večje dohodke. Predvsem je treba
zmanjšati število gostovanj, odno^no
Jim pogodbeno zagotoviti finančni
uspeh, potem ločiti izdatke za gosto-
vanja od ostalega rednega gledališkega
proračuna, gledališki delavnici -zagoto-
viti primerne prostore ter omogočiti
popolno izkoriščenje njene kapacitete.
analizirati delovna mesta in izvesti po-
trebne korekture, posvetiti večjo pozor-
nost reklami za gledališče in preko gle-
dališča (z razstavami in reklamnimi
nastopi), povečati obisk gledališča z ne-
katerimi bolj komercialnimi predsta-
vami itd. Vsi ti ukrepi bi pripomogli
k večjim lastnim dohodkom gledališča
in ga s tem rešili vedno napetega raz-
merja do okrajnih dotacij, ki zaradi
splošnega varčevanja ne morejo sle-
diti predinamičnim potrebam ustanove.
Pri sestavi proračuna se je Svet ome-
jil na. 5 postavk: spomeniško varstvo,
redno izdajo Celjskega zbornika, pod-
poro za arheološka dela v Šempetru,
dotacijo za koncertne prireditve ter na
finansiranje lastnega znanstvenega in
kulturno-prosvetnega dela v celjskem
okraju. Pri vseh postavkah je upošte-
val res samo ono delavnost, ki je naj-
nujnejša za razvoj kulturnega življenja
v Celju.	J. C.
sveCa^ a proslava
DNEVA REPUBLIKE V CELJU
v počastitev Dneva republike
bo priredil Občinski odbor SZDL
v Celju svečano proslavo, na ka-
teri bo govoril predsednik Ob-
činskega odbora SZDL, tov. Cve-
to Pelko. Proslava bo v petek,
28. novembra ob 20. uri v dvo-
rani Mestnega gledališča v Celju.
Na proslavi bodo sodelovali tu-
di mladinski pevski zbori gimna- ^
zije, učiteljišča in SKUD »Fran-
ce Prešeren« pod vodstvom pro-
fesorja Egona Kuneja, Borisa
Ferlinca in Jurčeta Vrežeta.
STR^ ^^^
Uspešna borba proti zvišanju cen
TRZNI INŠPEKTORJI V CELJSKEM OKRAJU SO S HITRO INTERVENCIJO
USPESNO PREPREČILI VSE POSKUSE NAVIJANJA CEN
Po zvišanju cen nekaterim življenj-
skim artiklom s 30. septembrom tega
leta, so nekatera gostinska, trgovska
pa tudi obrtna podjetja poskušala ne-
upravičeno dvigniti cene živilom in
obrtnim storitvam, vendar so tržni in-
špektorji po vseh občinah takoj »stopili
v akcijo« in tako po 30. septembru ni
bilo zabeležiti kakih vidnejših prekr-
škov. Okrajna tržna inšpekcija je imela
V zadnjih šestih tednih precej dela,
sklicala je precej sestankov in konfe-
renc in bila v stalni povezavi z občin-
skimi tržnimi inšpektorji. Ves ta čas
so inšpektorski organi imeli dovolj dela
s kontroliranjem cen, saj so pregledali
vse obrate v okraju.
Za naš okraj bi se lahko kar pohva-
lili, da imamo prilično dobre tržne in-
špektorje — zlasti velja to za Celje,
Žalec in Šentjur. Večidel mlad in ve-
sten inšpekcijski kader je haš^l dobre
stike s podjetji in- s predstavniki ob-
čin, da lahko tako z združenimi močmi
rešujejo težke naloge. Tržne inšpektor-
je imajo danes že vse naše občine, ra-
zen šoštanjske. Tu so se tržni inšpek-
torji sploh pogosto menjavali in bil bi
že čas, da si občina Šoštanj preskrbi
človeka, ki bo na tem mestu tudi ostal.
Ponekod so tržni inšpektorji na ob-
činah preobremenjeni in bi bilo zato
prav, da bi jih občine razbremenile
vsega drugega dela, da bi se lahko
posvetili res samo kontroli.
Prijave prekrškov, ki jih tržni in-
špektorji pošiljajo na pristojna mesta,
so ponekod kvalitetne, drugod pa spet
zelo pomanjkljive. Na nedavnem sestan-
ku tržnih inšpektorjev na OLO Celje,
je pcredsednik Gospodarskega sodišča,
tov. Skobir precej obširno govoril o po-
man:'kljivostih prijav. V prijavah tržni
inšpektorji zelo radi citirajo razne čle-
ne uredh, pri tem pa bolj medlo opisu-
jejo dejansko stanie. Navedene so jia-
vadno samo obtežilne okolnosti, ni pa
označena materialna resnica, kakšna je
stopnja ki'ivde, družbena nevarnost, ki
jo lahko izzove prestopek itd. Poleg
obtpžilnih naj bi prijava vsebovala tu-ii
olajšujoče okolnosti, saj bi takšna ob-
jektivna slika že v prijavi sami precej
olajšala delo Gospodarskemu sodišču.
Pomanjkljive iprijave zelo zavlačujejo
delo'pristojnih organov, saj se navadno
potem šele pred sodiščem ali tožilstvom
razkrijiejo obtežilne ali olajšujoče okol-
nosti, kar postopek vsekakor zavlačuje.
Prav bi tudi bilo, da bi na razpravah
pred Gospodarskim sodiščem bili na-
vzoči tudi tržni inšpektorji, ki so na-
pisali prijavo, ker se sicer rado zgodi,
da obtoženec skuša omiliti svojo krivdo.
Pri nekaterih podjetjih se kaže apati-
ja do nekaterih novih predpisov in
uredb, češ, da niso življenjske. Gospo-
darstvenike, predvsem pa vodilne usluž-
bence je treba navaditi, da spoštujejo
take predpise. Res je, da naš gospodar-
ski razvoj često terja prilagojevanje
predpisov praksi — zato se uredbe
včasih tudi menjajo. To pa še ni vzrok,
da bi uredbo omalovaževali, češ, saj bo
itak spremenjena.
Včasih imajo tržni inšpektorji težko
stališče. Kot uslužbenci občine se mor-
da včasih pustijo vplivati od predstoj-
nikov in si v nekaterih primerih ne
upajo zaostriti kontrole in napisati pri-
jave. Toda predpisi veljajo za vse ena-
ko. Treba je stroge objektivnosti pri
vseh podjetjih, saj le-ta ne upravljajo
z lastnimi, temveč z družbenimi sred-
stvi. Seveda se tu postavlja vprašanje
gospodarske ismotrnosti. Včasih se
kakšna občina postavi na stališče: to
podjetje ima take in take objektivne
težave, treba mu je ipomagati — s ka-
. žnovainjem ga bomo še omalodušili. Tu-
di v takem primeru je treba presojati s
stališča družbene nevarnosti in ne gle-
dati ' samo ozko, lokalistično. Tržni in-
špektor je v vsakem primeru dolžan
napraviti prijavo, saj končno vso zade-
vo pravično osvetli in oceni tožilstvo in
Gospodarsko sodiišče.
Celjska občinska tržna inšpekcija je
v zadnjih dveh mesecih zabeležila ne-
kaj primerov zvišanja cen, vendar so
bile nepravilnosti s takojšnjo interven-
cijo odpravljene. Pač pa se v gostinskih
podjetjih pojavlja druga nevarnost —
da bi gostje in abonenti dobivali slabšo
hrano. Z občasnimi kontrolami bi tu
morala pomagati sanitarna inšpekcija,
ki bi pregledala kalorično vrednost
hrane.
Tudi na celjskem živilskem trgu je
tržna inšpekcija napravila red. Javno
izstavljeni ceniki pri socialističnem kot
zasebnem sektorju so se pokazali efekt-
ni. Pri čebuli, ki jo celjske gospodinje
danes še drago plačujejo, pa bo v krat-
kem možno uspešno intervenirati z uvo-
ženo čebulo, ki bo veljala 55 din za kg.
Te čebule je Agropromet naročil 550
vagonov za naš okraj. Ko se bo poja-
vila na trgu, bodo morale tudi ptujske
»čebularice« popustiti, saj so do nedav-
nega prodajale čebulo še po 90 din za
kg (trenutno je po 70 din).
Tržni inšpektor iz mozirske občine je
poročal, da zadrugam v zadnjem času
nikakor ni mogoče odkupiti krompirja
od kmetov, čeravno .ga imajo na pretek
in raje z njim prašiče krmijo. Po stari
navadi kmetje spet čakajo spomladi, če
se bodo cene dvignile. Svinje pa pitajo
letos v taki množini, da jih celo vozijo
na Hrvaško (prej so jih navadno uva-
žali s Hrvatske). Tudi v mozirski obli-
ni gostinska in obrtna podjetja cen niso
prekoračila, pač pa obstoja bojazen, da
bodo gostane nudile siaoso hiano, ouri-
na podjetja pa manj kvalitetne storitve.
Predlagali so zato, da bi gostinska pod-
jetja kontrolirala sanitarna inšpekcija,
obrtnike pa primerni strokovnjaki.
V	bivši šmarski občini so cene tudi
ustaljene. Tendence povišanja cen v trgo-
govini ni bilo opaziti, razen pri prodaji
papirnatih vrečk. Menza v Steklarni pa
je hotela s 1. novembrom zvišati cene
prehrani, vendar so po takojšnji inter-
venciji odstopili od tega. Pri nakupu
živine so imeli v Rogaški Slatini teža-
ve, ker so na to stran prodirali hrvaški
nakupovalci in preplačevali živino. Po-
tem so klali živino na hrvaški strani,
meso pa ponujali Rogaški Slatini. Tu
se je ipojavilo tudi precej črnih zakolov.
V	Laškem so predvsem gostinska
podjetja nakuix>vala zelenjavo, in po-
vrtnino neposredno od zasebnih proiz-
vajalcev, ker zadruga ni imela v za-
dostnih količinah teh živil. Zanimivo za
laško občino je tudi dejstvo, da so cene
v gostiščih pri zasebnikih mnogokrat
nižje kot pri socialističnem podjetju.
Zelo dobro dela tržna inšpekcija v
žalski občini. Kot malokje so se tu ener-
gično lotili trgovine z živino — in kot
zgleda, tudi uspešno stopili na prste
mesnicam. Skupno vrednost kršitve
predpisov samo v mesnicah so ocenili
na 517.000 din. V bodoče bodo zahteva-
li uradne tehtničarje v mesnice. Precej
je bilo v tej občini ugotovljenih tudi
črnih zakolov. Domala vsako soboto so
kje kmetje klali in bili so celo primeri,
da je kmet prinesel v nahrbtniku meso
v polzelsko mesnico, ker doma ni mo-
gel vsega razprodati.
Konferenca, ki jo je sklicala Okrajna
tržna inšpekcija je pokazala, da so tržni
inšpektorji v zacMjih mesecih vestno in
vztrajno delali predvsem na kontroli
cen in da so bile odpravljene marsika-
tere nepravilnosti. Domala vsi tržni in-
špektorji pa so poročali, da so imeli
največ težav ravno z mesarskimi pod-
jetji, zato bo poitrebno v bodoče v mes-
nicah še več kontrole. Tržni inšpektorji
so bili itudi mnenja, da bi se mesarjem,
ki kršijo predpise, v bodoče izrekale še
strožje kazni.
Pozor pred tatovi koles
ključavnica je cenejša od kolesa. največ je ukrade-
nih nezaklenjenih koles
Število lastnikov koles je v našem
okraju zadnje čase močno naraslo in s
tem vzporedno se vedno bolj množijo
tudi tatvine koles. Tatvine koles ni
lahko odkrivati (tat se z ukradenim ko-
lesom navadno odpelje v oddaljenejši
kraj in ga tam koristi ali pa proda),
zato je v interesu kolesarjev samih, da
kolo zadostno zavarujejo pred tatovi.
Statistike kažejo, da' je od skupnega
števila 244 ukradenih koles v letošnjem
letu (do novembra meseca) bilo 232 ne-
zakljenjenih. Največ koles je bilo ukra-
denih izpred gostiln (98 po številu), pred
stanovanji, po raznih vežah in hodni-
kih pa so tatovi izmaknili 52 koles. Od
skupnega števila letos ukradenih koles
je bilo torej samo 12 koles zaklenjenih.
Iz navedenega sledi, da imajo kole-
sarji sami malomaren odnos do svoje
lastnine, saj niso redke slike, ko vidi-
mo dnevno naslonjena nezaklenjena
kolesa po pločnikih, pred raznimi trgo-
vinami in gostilnami ter v vežah sta-
novanjskih hiš. Lastniki koles bi se
lahko tudi bolj posluževali shranjeval-
nice koles, saj so v Celju kar tri.
Miličniki sicer zadnje čase privezu-
jejo opozorilne listke na nezaklenjena
kolesa, ki jih opazijo ob raznih hišah,
pločnikih in vežah, vendar izgleda, da
tudi ta dobrohotna opozorila ne spa-
metujejo brezskrbnih kolesarjev.
- Ker smo že zgoraj omenili, da je bil«
mnogo koles (52) ukradenih v raznih
vežah in hodnikih, bi bilo dobro opo-
zoriti hišne svete, da bi poskrbeli, da
bi bila vežna vrata stanovanjskih hiš
ponoči pravočasno zaklenjena. Niso
redki primeri, da službujoči miličnik
ugotovi ponekod še v pozni nočni uri
odprta vežna vrata in potem se ni ču-
diti, če si v taki nezavarovani hiši ko-
lesarski tat nemoteno poišče svoj plen.
Končno bi bilo treba lastnike ukra-
den-ih koles tudi opozoriti, da bi tatvi-
no prijavili takoj in ne šele po nekaj
dneh, kot je to v navadi. V takih pri-
merih je tatu tem teže izslediti, ker mu
je lastnik kolesa sam dal priliko, da je
ukradeno kolo spravil na varnejše me-
sto. Dostikrat lastniki dvokoles tudi ne
znajo podrobneje opisati ukradenega
kolesa (včasih niti številke ne vedo) in
je zato pristojnim organom še bolj
otežkočeno izslediti tatu. Samo po-
datki o barvi ukradenega kolesa, kraju
in času tatvine pa po navadi ne zado-
stujejo.
pogild pp ^etu * pogled po svetu
Poglejmo danes na tisto špansko ste-
no diplomatskih prerekanj, diskusij,
referatov in elaboratov, ki se že več
dni, pravzaprav pa leto za letom vrste
v okviru razorožitvenih pogajanj. Na te
stvari najmanj gledamo, ker se nam
zdi, da je vse skupaj še manj vredno
kot šumeč papir, da je vse skupaj praz-
na beseda, ki .se z jezika zmika.
V razpravi OZN so prišli na slepi tir
glede pogovorov o vesolju. Kdor stopi
oziroma mora stopiti v vesolje, naj to
stori le z miroljubnimi -nameni, ne pa
da bi to svojo moč izrabljal za ob-
vladovanje tistihj ki te moči nimajo.
Rusi so zahtevali, naj se pogovarjajo
obenem tudi o mreži ameriških oporišč
po vsem svetu, ki seveda nimajo miro-
ljubnega namena. Zahodni predstavni-
ki seve na to niso pristali, so pa zato
pristali na pogovore v posebnem podod-
boru, kar pomeni, da so dejansko že iz
dnevnega reda. Zahod in Vzhod sta šla
narazen torej tudi pri vprašanju, ki je
pravzaprav še zelo odprto, saj živimo
vsaj zazdaj v prepričanju, da se ve-
solje še ne izrablja v vojaške namene,
da se torej samo raziskuje, ne pa tudi
oborožuje. Torej spet stvar prestiža, no-
bena stran se ne umakne in ne pri-
makne, da bi ne trpel njen ugled, tudi
če so koristi neprizadete.
Ali vprašanje jedrskih pojkusov: ZDA
terjajo, naj SZ privoli v nadzorstvo
nad prekinitvijo, potem pa bi ZDA tudi
prenehale s poskusi. SZ vidi v tem ne-
zaupljivost ZDA in je po pravici lahko
užaljena, saj je to diktat, češ pokaži
najprej, če si res mož beseda, doslej
se tak nisi pokazal. Zato je Hruščev po
pravici posumil v dobro voljo ZDA in
dejal, da ključev od svoje hiše ne da
človeku, o katerem ni prepričan, da mu
je zares prijatelj. Ali je SZ država dru-
ge vrste, da se bo pokorila kakor pa-
glavec in si potresala glavo s pepelom?
Spet torej ista stvar: zaupanje. ZDA ne
zaupajo SZ, ta pa ne njim. Obe strani
trdita, da po pravici. ZDA očitajo SZ,
da hoče prvo besedo na svetu, SZ pa
Ameriki, da je pripravljena z vsemi
sredstvi, tudi z vojno uničiti socialistič-
ne države in prijatelje socializma. Pred-
satvniki ZDA in njih eksponirani so
mišljeniki po svetu tega niti ne prikri-
vajo. Pravijo sicer, da so se pri tem
vprašanju majčkeno odprla vrata, da
bo SZ vendarle proučila ameriški pred-
log o nadzorstvu, ZDA pa da bodo pre-
nehale s poskusi večjega obsega. Ne-
kaj je to že, vendar drži prav tu, da
ena lastovka še ne prinese pomladi.
Medtem pa se ameriška propaganda
baha, da imajo ZDA že raketno orožje
z dometom na 8000 km, kar naj bi po-
menilo, da skoraj ne bodo več rabile
evropskih baz, ki skoraj vse leže »na
vetru«. Ameriški strokovnjak von Braun,
ki so ga pripeljali 1. 1945 iz Nemčije,
obeta, da bodo ZDA v osmih letih imele
veliko število medplanetarnih raket s
človeškimi posadkami, ki bodo letele
okoli zemlje. Sicer bo to mnogo stalo,
vendar za promet in meteorologijo bo
to že treba tvegati. Kdo bi verjel, da bo
šlo samo za vreme in medplanetarni
tramvaj!
Dalje obetajo Francozi, da bodo v
Marcoulu že spomladi naredili prvo
atomsko bombo, ki bo stala okroglih
100 milijard frankov. Tudi Nemci, po-
sebno vojni minister Strauss, si obetajo,
da bodo kmalu premagane vse ovire, ki
potekajo iz pariških sporazumov, oni
pa da se bodo lahko oboroževali v skla-
du z veliko tradicijo nemške vojske. To
seve Francozom ni všeč, kajti oni so za
trojni superdirektorij v NATO. Stvar
ni tako preprosta, kajti ZDA se v svoji
protikomunistični histeriji zanašajo sa-
mo na nemško vojsko, ki že danes šteje
15.000 mož in ki naj leta 1960 po Straus-
sovi izjavi šteje 350.000 vojakov, kar bi
že bilo mnogo več, kot jih imata Angli-
ja in Francija. Nemci spretno izrab-
ljajo ameriško strategijo, čeprav jih pri
tem ovira hitlerjevska preteklost in
oživljanje pruskega militarizma v se-
danjih dneh. Danci so odločno povedali,
da ne marajo nemških generalov niti
kake trdnejše povezave z Nemčijo v
okviru NATO. Nemci se seveda zana-
šajo tudi na svojo gospodarsko moč, saj
so v primeri z Angleži in Francozi res
neprimerno na boljšem. Anglija ima
svoje imperialistične obveznosti po vsem
svetu in jih komaj zmaguje. Francija
pa ima Alžir in druge afriške proble-
me. Vprašanje je, če se bosta Adenauer
in de Gaulle o teh stvareh toliko pogo-
vorila, da bi z obzorja nemško-fran-
coskih odnosov izginili oblaki nezaupa-
nja in mržnje.
Nad Nemčijo visi še vedno vprašanje
združitve, ki je seveda samo odraz
splošnega nezaupanja med obema blo-
koma. Do mirne rešitve tega problema
ne bo prišlo, če ne bosta oba partnerja
sklenila, za nekaj časa vsaj, sleči tesno
srajco blokovskih pogledov in naziranj.
SZ je z »berlinsko bombo« storila zna-
menit korak, kajti, če bodo oblasti
Vzhodne Nemčije zares prevzele svoj
del Berlina, bo Pankow že moral hiti
priznan kot enokopraven partner v raz-
govorih o končni rešitvi nemškega
vprašanja.
Na Bližnjem vzhodu se sem in tja kaj
zgodi, kar priča o tihi in zagrizeni borbi
interesnih sfer Vzhoda in Zahoda. Tako
je v Sudanu prišlo do vojaškega udara.
General Abhud je razpustil vse stran-
ke in se zavzel za izboljšanje odnošajev
do ZAR. Njegovo vlado so priznali tudi
Angleži, ki s tega terena v nobenem
primeru nočejo, tudi če jih še tako iz-
ganjajo. Tudi ameriški poslanik Ken-
nedy je vztrajno na delu, da bi Zahod
ne izgubil vseh pozicij, če je že izgubil
Suez. Da bi bile pozicije Zahoda trd-
nejše, se nič novega ne zgodi v Španiji,
kjer s podporo »svobodnega sveta« vla-
da Francova fašistična falanga. V ime-
nu istega človeka je prejšnji teden v
Kataloniji posebna »socialna brigada*
zatirala subverzivno dejavnost. Social-
na brigada je torej zadnje ime španske
svete inkvizicije in njenih metod pri
zatoru osnovnih človeških svoboščin.
Miselnost tega »svobodnega sveta« se
je tudi jasno pokazala ob proslavi 400-
letnic? hamburške borze. Sicer trezen
nemški list je zapisal: 13 let po 1945
nam m gre ravno slabo. Tega ne mo-
rnmo skrivati. Gospodarski minister
Erhard je sijal. Že dan'^s imamo to, kar
naj bi Rusi po željah Hruščeva do-
segli kvečjemu leta 1965—1970.
Ali ni ta samozadovoljna izjava po-
kazala temeljno nasprotje, ki razdvaja
.svet in človeštvo!	T. O.
PRI UREDNIKU
JUGOSLOVANSKIH EMISIJ NA VZHODU
Po temeljitem študiju sem le našel nekaj novih originalnih psovk, ki bodo obo-
gatele naš slovarček za revizionistično Jugoslavijo.
uredništvo in uprava
Cdiske^a tednika
Čestita vsem svojim naročnikom,
bralcem in sodelavcem
29. november — dan republike!
(Nadaljevanje s 1. strani)
Srečni smo, do imsmo takšno mladino
žele, je bilo iz množice navzočih čuti
številne glasove protesta: Nikoli ne bo-
do tega dosegli!
To ni kapUatizem,
marveč socializem
Ko je predsednik Tito govoril o se-
danjih napadih na našo deželo, je po-
udaril, da jih ne smemo generalizirati
In med drugim dejal:
S tega mesta bi hotel tudi danes po-
vedati, naj nihče ne misli, da moramo
izdati pot, ki smo si jo začrtali kot pot
v socializem. Tembolj je krivično na-
sproti nam, če nam v svojem tisku in
raznih govorih dan za dnem očitajo, da
smo se prodali Zahodu. Tudi Zahod se
zamuden vprašuje, kako to, da nas
niso mogli kupiti, ljudje na Vzhodu pa
vendarle pravijo, da so nas kupili. Nam
kar naprej očitajo, da polagoma drsimo
v kapitalizem. Jaz pa bi rad vedel, na
kakšni podlagi pridejo do takšnih skle-
pov. Kakšen kapitalizem pa je to? Kaj
je pri nas v Jugoslaviji znova prišlo
v roke kapitalistov? Ce imajo za kapi-
talizem to, da naše zadruge, da naši
delovni kolektivi upravljajo sami s
seboj in s proizvajalnimi sredstvi in da
imajo možnost doseči dobiček, ki ga
uporabijo kot sredstvo za izboljšanje
svojega življenjskega standarda, tedaj
je to druga stvar. Toda to ni kapita-
lizem, marveč je to socializem.
Socializem se gradi za ljudi
Ko je predsednik dalje govoril o na-
padih Kita:ske na našo pot v sociali-
zem, je dejal, da obžalujemo, da je do
tega prišlo in poudaril naslednje:
Kaže, da deluje Jugoslavija kot čini-
telj, ki zavira prav dogme. Prav, če jim
to ustreza, da tako rečem, takšna vo-
jaška smer razvoja socializma, je to
njihova stvar. Samo pri miru naj nas
pustijo tudi sami. Ce pravijo, da še 15
let ne bodo izboljšali standarda, ker
hočejo zgraditi to in ono, mi tako nikoli
nismo mogli govoriti. Mi smo rekli, da
ho5emo graditi, istočasno pa hočemo,
da bo tudi življenjski standard čedalje
boljši. Tu se menda ne strinjamo, kajti
mi menimo, da socializem ni abstrakt-
nost, marveč, da se gradi za človeka,
za ljUdi, za sedanje in bodoče rodove.
Mi bi radi, da bi že sedanji rod občutil
dobrote izgradnje socializma in obža-
lujemo, da jih že ne čuti v zadostni
meri.
Jugoslavija bo ostala zvesta
načelom socializma
Ko je govoril o politiki aktivne koek-
sistence, je predsednik Tito poudaril,
da Jugoslavija zaradi take svoje po-
litike uživa velik ugled med narodi na
Zahodu, zlasti pa v deželah Bližnjega
in Daljnjega vzhoda. Azijski in afriški
narodi nam zaupajo, je med drugim
dejal tovariš Tito, in so prepričani, da
nima Jugoslavija proti njim nobenih
zahrbtnih namenov.
Ob koncu svo ega govora je pred-
sednik Tito govoril še o varčevanju, ki
mora postati življenjsko vprašanje za
naš nadaljnji razvoj, o sedanjem med-
narodnem položaju ter o naših stiskih
z zahodnimi deželami, ki so dobri. Na-
dalje je predsednik Tito poudaril, da
bo Jugoslavija ostala zvesta načelom
socializma in da bo zelo rada ponudila
roko vsakomur, kdor želi sodelovati in
imeti prijateljske stike z njo. Tisti, ki
nas klevetajo, bodo nekoč spoznali, da
smo imeli mi prav in bodo zato opustili
to nekoristno početje, to prizadevanje,
da bi nas s silo prepričali o nesprotnem
in da bi nas prav tako s silo odvrnili
od naše poti in prakse.
Na zaključku govora je tovariš Tito
pozval vso našo mladino naj bi tudi
vnaprej razvijala tradicije mladinskih
delovnih akcij ter ji zaželel mnogo sreče
in uspehov pri njenem bodočem delu.
27. NOVEMBRA — STEV. 47 ^^^ STRAT^
REPUBLIKA SMO MI VSI
zasanjano mestece ob plivi
se je zdramilo...
Ledenomrzla Pliva s truščem pada v
slapu čez skalnat prag. Mestece nad sla-
pom je v teh pozno jesenskih dneh spre-
jemalo goste. Skozi stoletja zasanjano
gnezdeče se je tiste dni vzdramilo in
vpisalo svoje ime v zgodovino.
Prišli so naravnost iz bitk. V Ušesih
jim še niso izzveneli jurišni klici pro-
letarcev. Ta je na sebi prinesel vonj
po slanem morju, oni je na poti čez
Prokletijo premenjal kar troje opank.
Prispele so sveže novice iz z žico ob-
dane Ljubljane. Tu sloki študent, tam
gorjanec v ovčjem kožuhu.
In ko so resnični odposlanci krvave-
Jajce nad bistro Plivo
čega ljudstva razglasil republiko, so
stotisoči ob kopitih pušk in mitr al je-
zov, z bombami v rokah ter kriki na
juriš priredili rojeni ljudski republiki
svečan ognjemet.
Tako je bilo rojstvo republike sredi
srditih bojev, v času ko so »veliki« me-
šetarili z našo domovino in se ogrevali
za »fifty-fifty«, ko si je zemlje lačna
druščina lakomno lastila oblast in ve-
ljavo ...
prvi rojstni dan
v osvobojenem beogradu...
Motiv iz Beograda
Sinovi in hčere mlade republike so
se s podvojeno močjo pognali v boj, da
bi republika bila čim prej svobodna.
Oktobrski juriš na Beograd je bil prvi
veliki dar mladi državi. Sedež nove Ju-
goslavije je bil iztrgan iz rok okupa-
torjev in njihovih krvavih slug.
Prvo obletnico je prestolnica ljudske
republike manifestirala na ta način, da
so se po njenih ulicah pomikale nepre-
trgane kolone novih in novih brigad,
katerih korak je bil usmerjen na srem-
sko bojišče, v bosanske in hercegovske
planine in tja doli na obale sinjega Ja-
drana. Polna tri leta je čakal Beograd
na ta dan.
na pogorišču si pozidamo
nov dom ...
2e nekaterim rojstvom republik so
prisluhnila naša ušesa. Brez strela in
čez noč zasedena ministrstva, rožljanje
volilnih kroglic, boj propagandnih le-
takov.
Kako drugačna so »mlada leta« naše
republike. V krčeviti borbi na življenje
in smrt, brez »velikih botrov« in neza-
želeno je bilo njeno rojstvo. Ko pa so
bile naše meje svobodne, se je ljudstvo
borcev spremenilo v armado gradite-
ljev. Domovi brez ljudi, ljudje brez
domov. Ceste brez mostov, železnice
brez tračnic, tovarne brez strojev, ne-
preorana polja, kašče brez žita, prazni
hlevi — gozdovi pa polni grobov, v
katere je za vedno omahnilo stotisoče
pridnih rok, stotisoče ustvarjalnih glav.
In tisto leto, ko so sovražniki miade
republike pričakovali, češ, klonili bo-
mo zaradi težav, je kar na drugi
rojstni dan republike bila razglašena
Federativna ljudska republika Jugosla-
vija. Z volitvami so narodi JugOoiavije
potrdili sklep svojih odposlancev v Jaj-
cu v. letu 1943. Tako je bilo zadoščeno
tudi veljavi pisanega zakona. Toda kot
s krvjo in bojem zapečatena pred leti,
tako je tudi z volilnimi kroglicami iz-
ražena volja ljudstva imela enako po-
sledico: ena monarhija in ječa delov-
nih ljudi je bila manj na svetu.
naprej na delo,
titove brigade ...
Niso bili še vsi domovi pozidani na
cčrnelih pogoriščih, ko so sredi polj
začela rasti mesta, ko so iz tal kot gobe
po dežju vznikale tovarne, hidrocen-
trale, nove ceste, železnice in na tisoče
znanilcev napredka. Mlada republika je
zacvetela v zapozneli pomladi. Mladin-
ske brigade so se polne poleta dvig-
nile na nov juriš. Rekam so določili
nove struge, od Brčkega do Banovičev
so položile železno cesto. Novi Beograd,
velikanski kombinat »Ivo Lola-Ribar«
v Zelemikih ... Povsod eno samo grad-
bišče. Litostroj, Metalna Maribor, vrsta
elektrarn na Dravi... Zasaiena Bosna,
v katere nedrjih se je republika rodila,
je zapela v novem ritmu industriali-
zacije. V samotne hribovske vasi je
oznanilo novih časov prinesla elektrika.
V tem znamenju smo proslavljali če-
trto in peto leto naše republike. Nove
proge, nove ceste, na stotine novih to-
varn, velikanske naloge petletnega na-
črta — to so bili transparenti ob praz-
ničnih dneh.
osamljena zvezda
se najbolj blesti...
Kdo bi dovolj verno znal popisati
čase, ko je naša mlada država namesto
vzpodbudne pomoči in prijateljstva do-
živela hude udarce in razočaranja? To
je +akrat vsak zase najbolje občutil.
Kako slabo so takrat poznali v svetu
resničen utrip življenja domovine. Kle-
vetniki so bili prepričani, da se bo naša
državna skupnost zrušila kot hišica iz
kart. Na Zahodu pa so oprezali, če bi
Jugoslavija le ne postala godna za »pe-
čenega goloba« iz zraka. Ce je zgodo-
vina zabeležila take primere, potem je
s toliko debelejšimi črtami zabeležela
jugoslovanski primer. Kajti v Jugosla-
viji ni ljudstvo eno, politično vodstvo
drugo, držsivna ureditev tretje in tako
naprej. V Jugoslaviji je to eno — s
kratko besedo: socialistična Jugosla-
vija.
t-ritisk, ki bi mnogo močnejšega oma-
jal, je jugoslovanske narode samo še
bolj okrepil. V takem ognju je osam-
ljena republika še bolj zablestela ...
na poti prijateljstva
in miru...
Iz dneva v dan in iz leta v leto je
raste! ugled Jugoslavije. Naš boj za
enakopravnost med narodi vsega sveta
in kot na dlani odprta resničnost na-
šega napredka, to so bile tiste neslu-
tene spodrsljive točke naših klevetni-
kov in jalovih snubcev na Zapadu. Ob-
sojeni na osamljenost in končno ka-
pitulacijo, smo od dne do dne dobivali
več prijateljev.
Na Vzhodu so bili prepričani, da bo
Jugoslavija na kolenih dober primer,
ki bo učil poslušnosti tistih, ki bi hoteli
stopiti na lastne noge. Zapad si je mel
roke, češ, Jugoslavija bo adut, s ka-
terim se bodo lahko igrali za zeleno
mizo z narodi, ki so po drugi svetovni
katastrofi dvignili glave višje kot je
bilo njim všeč.
In kaj se je res zgodilo? Jugoslavija
je kot republika v nekaj letih dobila
toliko prijateljev, kolikor jih naši na-
rodi v vsej zgodovini niso imeli. V Ev-
ropi, Afriki in Aziji je beseda Jugosla-
vija pojem čvrste odločnosti, dosledne
miroljubnosti, je pojem napredka in
iskrenega prijateljstva.
Tako je nenehoma iz leta v leto ra-
stel zunanji ugled naše domovine. Njen
notranji razvoj je njen ugled še bolj
povečal, svojim sinovom pa je republi-
ka začela deliti prve sadove boja in
dela. Kako dolgo se je delavski razred
•Jugoslavije boril za svoje pravice in
oblasu Dolga desetletja, od samega za-
četka dvajsetega stoletja. ^Osem let po
ustanovitvi ljudske države je delavski
razred prevzel iz rok države tudi oblast
nad tovarnami, s tem ko je vso proiz-
vodnjo vzel v neposredno upravljanje.
Pa ne samo gospodarsko življenje, vse
družbenopolitično dogajanje je posto-
poma prešlo v neposredno upravljanje
in soodločanje delovnega ljudstva.
naša pot ne pozna ovinkov
Petnajst let graditve nove Jugoslavije
obhajamo letos. Petnajst kratkih let je
to, če jih merimo s časom zgodovine.
Toda to je petnajst let neprestanega
boja, požrtvovalnosti, . samoodrek^nja.
V kakšnih viharjih je že vse plula naša
ponosna ladja. Zdaj s te, zdaj z one
strani so butali ob njene boke srditi
valovi. Toda naša ladja nima krmila.
Odkar je izplula, nenehno pluje v eno
smer — v socializem. To pa v današ-
njih časih, ko svet stresajo usodni sun-
ki, ni lahko. In vedno znova se najdejo
preroki, ki se samo motijo, vedno znova
se oglašajo klevetniki. Kako je to čud-
no, da nekateri ne morejo ali pa nočejo
razumeti naše poti v socializem? Za-
kaj je vendar treba venomer brskati
po zaprašenih zgodovinskih arhivih za
primeri, ki naj bi vsebovali zanesljive
znake, da.,, Kakor, da bi se metere-
olog zanašal na jutranji izgled neba, ko
hoče napovedati vreme zvečer?
Ko šo se izboljšali stiki z vzhodnimi
državami, so na Zapadu za javkali, češ
da drvimo naravnost v objem svojih
klevetnikov. Ker pa nismo hoteli po-
stati poslušni roboti, so nas na Vzhodu
ponovno proglasili za »izdajalce«. In
spet, je Jugoslavija naslovnik za psovke
in žalitve iz Vzhoda, ter predmet ugi-
banja na Zahodu.
Kolikor je vsa ta stvar žalostna in
resna, tako je tudi smešna. Kakor, da
mora mlada in majhna država nujno
im^ti T>red sabo vlačilca? In spet se
poslužim prispodobe: milijonske mno-
žice zavednih ljudi, neločljivo pove-
zanih s političnim in državnim vod-
stvom, sedemnajst milijonov delovnih
ljudi, katerih program za bodočnost je
enako zapisan v srcih posameznikov kot
v programu Zveze komunistov ali pa če
hočete v perspektivnih načrtih družbe-
nopolitičnih in gospodarskih organiza-
cij, so dovolj močan motor, da ladja
lahko brez pomoči plove proti cilju.
najlepši dar republiki
za petnajsti rojstni dan...
Naglo in površno smo prelistali živ-
ljenjski album naše mlade republike.
Koliko slik smo izpustili, koliko besed
in številk bi morali napisati, če bi ho-
teli verno obuditi spomine na vse veli-
ke in svečane trenutke, na vse trde in
boleče ure, na vse ponosne zmage. V
tem času, ko po svetu zapravljajo to-
liko besed o stvareh, ki jih ni, sinovi
in hčere socialistične republike govo-
rijo najbolj zgovorno govorico.
Kaj rnore biti lepšega od vezila, ki
ga je ob prazniku izročila naša mla-
dina domovini? Pravijo, da mladi rod
ne varčuje besed. Toda naša mladina
ne daje duška besedičenju. 54.000 mla-
dih ljudi iz vse Jugoslavije je zgradilo
široko "cesto med Zagrebom in Ljub-
ljano. 54.000 jutrišnjih upravljavcev, ju-
trišnjih krmarjev republike je v letoš-
njem. letu opravilo šolo, ki je ne od-
tehta na tone potiskanega papirja s
klevetami in neukusnimi psovkami. Ce-
sta »Bratstva in enotnosti« je kratko-
malo 54.000 socializmu do kraja pre-
danih mladih ljudi, ki so se priključili
stotisočem prejšnjih brigadirjev in po-
kazali pot stotisočem prihajajočih. To je
nad 80 kilometrov betonske ceste, dol-
ge vrste mostov, usekov, nadvozov itd.
Človek bi skoraj mislil, da je Ju-
goslavija nekaj posebnega in da so
nekaj posebnega njeni državljani, če
bi za poštenega socialističnega človeka
vse to ne bilo tako zelo razumljivo,
enostavno in edino možno.	J. K.
Med novimi objekti je tudi šoštanjska termoelektrarna ..
Darilo za praznik ...
Snubci in obrekovalci si zastonj brusijo jezike
Petnajstletna republika ve svojo pot...
Pred'ustanovitvijo stanovanjske skupnosti
Ves teden so se v Velenju vrstili mno-
žični sestanki, na katerih se zbirajo vsi
stanovalci hiš. Obisk na njih je zado-
voljiv. Sklicuje jih uprava rudnika s
stanovanjsko upravo in društvom za
napredek gospodinjstva.
Na sestanku poudarjajo skrb za vse
večje čuvanje stanovanj in nasadov.
Osrednja točka sestankov je ustanovitev
stanovanjske skupnosti. Iniciativni od-
bor že imajo. Velenjčani na teh sestan-
kih predlagajo masikaj koristnega in
potrebnega, kar bi sodilo med naloge
ustanovljene stanovanjske skupnositi.
Zene si žele v prvi vrsti pralnico, ši-
valnico in likalnico s samopostrežbo. Ob
njih je prav tako prepotrebna kemična
čistilnica. Mnogo govora je tudi o vzgoji
otrok. Hvalevredno! Kritizirajo kavboj-
ske filme. Toda Velenjčanke bodo mo-
rale tudi dejansko zabraniti neprimerne
filme otrokom in v tem pogledu sode-
lovati s šolo. Praksa doslej kaže dru-
gačno lice. Ni malo šolskih otrok, ki si
ogledajo (kljub prepovedi šole) filmsko
predstavo. Predloge o ustanovitvi ko-
tičkov za predšolsko in šolsko mladino
je treba uveljaviti. Nekaj žena si želi
servisno službo. V njej bi zbrale po-
štene ljudi, ki bi bili pripravljeni hoditi
na domove dn paziti otroke v času, ko
so starši odsotni. Menimo, da bi se to
tudi v Velenju obneslo. Staršem, pred-
vsem obojestransko zaposlenim, pa bi
se marsikdaj lahko odvalil kamen od
srca.
Skratka, predlogov za uspešno delo
stanovanjske skupnosti je dovolj. Tudi
taka javna oblika anketiranja je zelo
dobra. Vendar bo treba začeti čim prej
s konkretnim delom.
ta teden« ta tede^ * ta ieden
29. novembra bo preteklo petnajst let, odkar je bila ustanovljena
ljudska republika Jugoslavija — republika delovnega ljudstva. Petnajst
let piscem zgodovine ne pomeni mnogo, nam pa je draga in pomembna
vsaka minuta njenega razvoja, ker za nas republika ni abstraktni pojem,
ker smo republika mi vsi in vsak med nami je živel in živi delček nje-
nega bogatega življenja.
Kakor da ob rojstnem dnevu dragega svojca jemljemo v roke dru-
žinski album in se spominjamo podrobneje vsakega važnejšega dogodka
s slavljencem, tako vas žalimo tudi mi popeljati skozi teh petnajst let,
ki jih ima bratska družina jugoslovanskih narodov za sabo v svoji
ljudski državi.
v eni sami noci se je tu skovala usoda nove sociali-
stične dežele. tu, prav v tem majhnem bosanskem
mestecu, so bili postavljeni temelji nove države,
bratske skupnosti narodov jugoslavije. — kako
simbolično je to izražalo dolgoletne in stoletne
težnje naših narodov! tu v jajcu smo postavili te
temelje, določili smo smer našega nadaljnjega
razvoja kljub temu, da je vojna takrat še trajala.
sklepi, ki smo jih tu naredili, ki smo jih tu sprejeli,
so danes v glavnem že uresnicenl danes smo do-
segli bratstvo in enotnost naših narodov, danes
že vidimo uresničene težnje naših narodov, ljud-
stva, ki je želelo socialistično ureditev, sociali-
stični sistem.
TITO
ob 10-letnici II. zasedanja AVNOJ
Vabilo v gledališee
(Ob premieri Minolijevega Vilinčka z lune dne 13. novembra 1958)
Verjeli ali ne, v gledališču, v našem
lepem in ljubem gledališču se gode
tudne stvari. Medtem ko se je nekje
nad Afriko ponesrečila že tretja raketa
s potnim listom na Luno, se je skozi
kulise, praktikable, gledališko mašine-
rijo in drugo šaro prikradel živ lunin
Žarek in se v človeški podobi, poska-
kujoč sem in tja, razgledal po Lutko-
vem in po bližnji okolici. Rara avis in
terris, redek ptič na zemlji, bi vzdih-
nil stari Juvenal, čeprav ni tako, saj
kaj pa je bolj vsakdanjega kot lunin
žarek! Pred leti sem gledal moderno
francosko dramo o Asmodeju, duhu
zlih strasti iz Tobijeve knjige, ki ga
je že Lesage postavil na čelo svojega
Diable boiteux. Zlobni duh Asmodej
mu odkriva strehe mesta Madrida in
razkriva skrivnosti prebivalcev. Drob-
ni lunin žarek, Vilinček z lune, res
nima kaj opraviti z duhom nečistih ra-
dosti, katerih zli patron je bil Asmodej,
pa nam je kljub temu odkril to in
ono — skrivnost ne bi ravno mogli reči,
pač pa občo resnico za staro in mlado
deco, kakor sta želela dramaturg in re-
žiser. In to na tak način, da nas ne
bode prehudo v oči, da skoraj ni več
res, kar je trdil starodavni dramatik
Terencij, da resnica rodi sovraštvo, ve-
ritas odium parit. Gotovo je imel slabe
izkušnje in gotovo ni bil edini, ki jih
je take imel, vse od njega dni pa do
tele ure.
In ker smo že pri starih Latincih,
ponovimo tisto staro in vedno novo
občo resnico o človeškem rodu, ki jo
je izrekel Vergil, duca, signore e mae-
stro velikega Danteja: Vsakdo je igrača
svoje strasti — trahit sua quemaue
voluptas. Ali ne kaže in očituje te res-
nice tale Zabon Bahon, hudo nečimerni
zastopnik žabjega rodu, pravi pravcati
primerek človeškega megalomanskega
kompleksa, tiste bedne človeške last-
nosti, ki s svojimi posledicami rodi in
povzroča toliko zla? Janez Skof je tega
kujuna upodobil s tolikšno mero do-
brodušnosti, kolikor se spodobi za Lut-
kovo in seveda za mehke žabje kosti in
brezzobo žabjo čeljust. Gorje si ga, če
takle glavar ne gospoduje le nad žabjo
mlako, marveč — a kaj bi govorili,
saj se razumemo. Samoveličje, vrtogla-
vica, osebni kult, diktatura, oligarhija,
birokracija — vse to se lahko skuha,
če je na čelu neke človeške črede taka
vase zaverovana glava, pa naj bo to v
osnovni celici človeške družbe, družini
ali pa državi.
Ali druga — lepša, ljubka stvarca v
človeški podobi z nečloveškim ali ven-
dar pomenljivim imenom Cepetepeno-
gica, ki nam jo je podarila Breda Pug-
Ijeva. Ta županova hčerka ni princesa
edinčica velikih dimenzij v slabih last-
nostih, to bi bilo na Lutkovem narobe.
Celo simpatična je, čeprav je tudi se-
bična, šcrkljana, sladkosnedna in ka-
kopak —■ domišljava na svojega očeta,
nosilca oblasti. Kaj vse tiči v taki člo-
veški stvarci, če gospod Medo zrase nad
to ljubeznivo bližnjo in daljno okolico
v krvoločnega potentata medicijskega
formata, ki je čez glavo zaljubljen v
svoje ničvredno, vsega presito seme!
In ta Pavlihec, po poklicu nepridi-
prav, sicer pa nič preveč zoprn držav-
ljan lutkarske republike, kar težko mu
zamerimo: lakota ga tare, vzemi torej
tam, kjer je, krivdo pa zvrni na prvega
revčka, ki se ne more zagovarjati, in
če treba, posezi po najgrši spletki, samo
da odneseš zdravo kožo. Zato pa je po
poklicu nepridiprav, nič kaj podoben
starim šablonskim pravljičnim hudob-
nežem, hudemu graščaku, ali grajski
gospodični, zlobni mačehi in kar je še
takih potrebnih in neizogibnih prav-
ljičnih rekvizitov. Janez Eržen mu je
dal, tatu, požrešnežu, spletkarju in na-
silnežu, prikupno, pavlihovsko lice, a
vendar ne tako prikupno, da bi ne ve-
deli, s kom imamo opravka.-O, z njim
bomo še imeli op^-avka. dan za dnem,
morda je prav zato obsedel v snopu
te igre. Neugonobljivi poklicni nepridi-
prav, vselej na de^u, nikdar utrujen,
poln domislekov in vedno pripravljen
spackati vse, kar je dobrega in dobro-
hotnega v življenju.
Zdaj pride na vrsto Sugmanov milič-
nik Milko, ki bi moral kot longa ma-
nus, kot orodje gospoda Meda, kot the
right man in the right plače vse raz-
vozlati pa se mu morda prav zato vse
zavozla. Koliko humorja, koliko krute
resnice v tej dirki z enim konjem, ki
ji Angleži pravijo walk-ower, koliko
satirične perspektive, kakšen posmeh
in, kar je lepše in prijetnejše, koliko
dobrodušnega smeha na račun poklicne
domišljavosti, omejenosti, zaverovano-
sti in poklicnega pretiravanja v skeletu
oblasti, ki ga predstavlja dobri, dobro-
hotni, usmiljeni, naivni miličnik Mil-
ko. Da, če bi bili vsi ljudje taki s Pav-
lihcem vred! Potem bi stari pisker res
lahko likvidirali ali pa ga res spre-
menili v jasli za konja, bi ga jahal
general miličnik Milko, ki je končno
le ukrotil brdavsa, brdavsa, ki ogroža
zlate hruške na županovem vrtu.
Eh, te zlate hruške! In te, gosenice,
ki jim je prepovedano — verjetno je
župan zapisal zabranjeno! Kakšen ime-
niten simbol, prozoren in poveden za
staro deco, ljubezniv in dostopen za
mlado! Saj kar razumemo suverena
tega vrta, gospoda Meda, ki ga je tako
nespoštljivo, kakor treba z medvedjim
koturnom, predstavil Penko. Nespošt-
ljivo zato, ker tako brez vsake formal-
nosti in priprave na vrat na nos, kakor
bi treščilo vanj, abdicira na županovo
čast.
Saj to ni pes — pa vendar! Kaj pa
bo Lutkovo brez župana, brez oblasti,
saj še drži Darwinov struggle for life,
pa tudi takega še rabimo, ki bi nas
navajal k slogi, soglasju, sodelovanju
in medsebojni pomoči. Ne, gospod Me-
do, tole obdikacijo vam po pravici za-
merimo. Umaknite se, kakor da nič ne
veste o subjektivnem faktorju in za-
vestnem ustvarjanju zgodovine, vraga
ali naj te dolžnosti res prevzame takale
strigalice z Lune?
Vidite, prezrli smo Miško Miki, ki
je v podobi Marije Goršičeve vsem, ka-
kor se pravi, padla v oči in tudi v očeh
ostala. Prezrli smo jo, ker je pač zelo
prijazna. Taki smo ljudje. Dobrota je
sirota, zelo prijaznih ljudi ljudje ne
obrajtajo preveč, so jim pač presladki
ali pa premalo pomembni. Ce bi manj
vihala rep in bolj nos, pa bi jo morda
bolj čislali. Taki smo. Sicer pa, kar je
res je res — iz tujega žepa je lažje
šteti denar kot iz svojega! Zelo pri-
jazna Miška Miki, odkod so neki tvoje
zaloge sira, tort in drugih sladkarij?
Ne boš, tudi ti nisi samo prijazna. Lah-
ko in sladko je biti mecen, če si zato
ne pritrguješ od ust.
Vilinčka nam je dala Vera Perova,
ki je igro tudi uvedla z zelo zgovornim
in pomenljivim prologom, potem pa ni
spregovorila besede več, ampak je po-
vedala vse s pravirom gledališke umet-
nosti, z ritmičnim gibanjem, z masko,
grimaso in kretnjo, in to s tolikšno
močjo, da nas je z vso svojo ekstatično
pojavo prepričala in potegnila za se-
boj. To moramo reči tudi za ostale
igralce, ki jim je bila ta igra gotovo
imenitna vaja v tej osnovi gledališke
umetnosti, v tem neprirodnem ritmič-
nem gibanju, združenim s prirodnim
govorjenjem. Vajo so do take mere ob-
vladali vsi, da lahko čestitamo njim,
posebej pa Iku Otrinu, ljubljanskemu
koreografu, ki jih je imel v rokah, in
režiserju Janezu Vrhovcu, ki je igro
v tej obliki postavil na oder. S to ob-
liko je dal režiser več, kakor bi od
igre pri nas lahko pričakovali. Bilo je
presenečenje, ker je igra vsa odmevala
od temeljne, že večkrat povedane res-
nice, da se ne da uničiti, kar je v člo-
veku lepega in velikega, da je ta člo-
večnost nepogrešljiva dragotina, na
drugi strani pa je z obliko uresničil ti-
sto, na prvi pogled ma^o motno pove-
dano trditev, da je veličina misli od-
visna tudi od veličine izraza, s katero
jo povem. Izraz je treba gledati kot
nekako telo, v katerem misel deluje in
živi. In tako je izraz te pravljične igre,
njena gledališka oblika posegla po ta-
kih elementih, ki najdejo pot do srca
in duha stare in mlade dece. Kar ver-
jeli bi Hebbelovim zapiskom, da fan-
tazijo prenesemo šele, če je v družbi
z razumom, da je lepota možna šele
tedaj, če se fantazija združi z razumom.
Lunin žarek umetnikove zavesti bi de-
jali, je obsvetil to snov, in dobila je
očem in srcu prijetno obliko. Treba je
pohvaliti tudi vse tiste, ki so režiserju
pri tem prizadevanju pomagali, mislim
predvsem na scenografa Savinška, na
kostumerko Jarčevo, kor^oirafa Otrna
in tudi na Cesarjevo tehnično vodstvo.
Več kot omembe vredno je dramatur-
govo delo. Ne poznam originala, vendar
si upam reči, da Griin kot traduttore
ni bil traditore, marveč prej trovatore
in če bi hotel posnemati banavza, bi
poslovenil trovatore s tvoratore, hočem
reči Griinova tvorna priredba je delcu
koristila.
Na koncu naj rečem še dve tri bese-
de o vzgojnem pomenu takele mladin-
ske ali otroške igre, v kateri je sode-
lovalo tudi lepo število mladih ljudi, ki
so se pod režiserjevim in koreografo-
vim vodstvom v kratkem času tudi
marsikaj naučili in nam del tega tudi
pokazali. Z njimi ne vzgajamo samo
bodoče gledališko občinstvo — in kako
nam je tega treba ravno v Celju, kjer
problem gledališke publike še dolgo
nismo rešili tako, kakor bi ljubitelji
gledališča radi — ne samo to, z mladin-
skimi in otroškimi igrami tudi obliku-
jemo osebnost našega mladega rodu.
Nekoč je baje Tolstoj preskušal umet-
niško nadarjenost ruskih kmečkih
otrok. Začel jim je pripovedovati prav-
ljice, komaj začel, nadaljevali pa so
otroci sami, on pa se je čudoma čudil
bogastvu otroške fantazije: takih ču-
dovitih pravljic da bi si ne mogel iz-
misliti niti največji pesnik sveta, kakor
ta vaška deca. Naj je ime Tolstoj po-
vsem prav ali ne, ni toliko važno kot
dejstvo, da ima otrok in mladinec srce
bolj odprto za umetnost kakor pa za
hladni zven razumsko utemeljenih,
eksaktno izraženih definicij. To je tako
nekaj naravnega, neizogibnega in ne-
spremenljivega, kakor je neodpustljivo
in nesmiselno pričakovanje, da je po-
glavitno vzgojno sredstvo računska pri-
diga, težavna, dolgočasna diskusija ali
leksikon veljavnih resnic. Pot do srca
in do razuma gre pri mladih ljudeh
vse prej po strmi poti Parnasa, pisa-
nega z veliko in malo začetnico. Z malo
začetnico bi ga pisal tedaj, če gre za
ničvredno plažo. Vsak kanclijski kri-
minalist bo odgovoril na vprašanje, od-
kod novi val mladinskega kriminala:
Filmi, indijanarice i. p. Pa ni prav.
Reči bi moral slabi filmi. Akcijska moč
gledališke predstave je res neverjetno
velika. Zato nam ni treba biti žal sred-
stev, ki jih taka predstava terja. Da
bi jih le bilo več: sredstev in predstav.
T. O.
OB STOLETNICI ROJSTVA!
Armina Gradišnika
Malo je že davno pokojnih Celjanov,
ki bi njihovo ime bilo pri nas še danes
toliko znano in živo, kakor je ime Ar-
mina Gradišnika. Bil je to pravi mož
na pravem mestu v času najtežjega so-
vražnega pritiska na spodnještajerske
Slovence v zadnjih dveh desetletjih
avstroogrske monarhije. Rodil se je
23. novembra 1858 na Vranskem kot sin
zdravnika. Vnema za prosvetno delo ga
je pripeljala v učiteljsko službo, ki jo
je opravljal v Senožečah, v Hrastniku
in na Dolu. Qd 1897 do svoje smrti 1921
je bil nadučitelj slovenske Okoliške
deške šole v Celju, katere naslednica
je danes I. celjska osemletka.
Svojo polno delovno aktivnost je Gra-
dišnik uveljavil v ozkih in trdih raz-
merah časa. V stalni borbi z nasprot-
nikoma — z napadalnim nemštvom in
slovensko reakcijo je dajal visok vzgled
osebnega žrtvovanja za interese slo-
venstva zlasti na šolskem področju.
Okrajnemu učiteljskemu društvu v
Celju je predsedoval 1900—1910. Bil je
ustanovitelj Zveze spodnještajerskih
učiteljskih društev in organizator vse-
slovenske Zveze učiteljskih društev v
Ljubljani. Dolga je vrsta njegovih dra-
gocenih pedagoških in političnih član-
kov v stanovskem in dnevnem tisku.
Gradišnik je bil izklesana osebnost.
S svojo izobraženostjo, samozavestnost-
jo, poštenostjo in delavnostjo je široko
vplival. Bil je izredno učinkovit govor-
nik. Znal je dvigati borbenost v ljudeh
in jih usmerjati k jasnim ciljem. S svo-
jo doslednostjo in odločnostjo si je
nakopal mnogo težav. Znano je n. pr,,
kako je v imenu naprednega učiteljstva
svoje šole odklonil prisotnost pri spre-
jemu škofa ob birmi 1906. O tej »aferi«
so se razpisali tudi časopisi, sam pa se
je moral zagovarjati pred disciplinskim
sodiščem v Gradcu. Tudi nova obre-
kovanja ga niso zrušila. Ko ga je uči-
teljstvo ponovno izvolilo za svojega za-
stopnika v celjski okrajni šolski svet,
avstrijska oblast te izvolitve ni potr-
dila.
Okoliška deška šola v Celju s svojim
učiteljstvom je bila ena izmed glavnih
oporišč celjskega slovenstva v njegovi
nacionalni obrahibi. Število njenih raz-
redov je raslo in Gradišnik je storil
vse, da bi prišla iz svojih tesnih, za-
tohlih prostorov v Razlagovi ulici ▼
novo stavbo, a je njeno graditev mestna
občina vztrajno preprečevala.
Gradišnikova vdova Amalija iz ljub-
ljanske rodbine Drenikov je umrla šele
1955 v starosti 94 let. Njegov prvi sin
magister Fedor, znan slovenski kul-
turni delavec, je danes upravnik Slo-
venskega ljudskega gledališča v Celju.
Ob grobu Armina Gradišnika na sta-
rem celjskem pokopališču stoji že izza
leta 1921 spomenik, ki ga je postavilo
»slovensko učiteljstvo svojemu častne-
mu članu«.	F, R.
Ob razstavi Roberta HlavatYja
v celjskem gledališču
v foyerju in na balkonu SLG v Celju
razstavlja te dni (od 23. do 30. t. m.)
znani tržaški akvarelist Robert Hlavaty
38 svojih del, med njimi 28 akvarelov
in 10 temper.
Robert Hlavaty je tržaški Slovenec, ki
stalno živi v Trstu. Po poklicu je sicer
zdravnik, po čustvovanju pa umetnik,
in to eden naših najboljših akvarelistov.
Po tej zvrsti svojega umetnostnega de-
lovanja je znan ne samo v svoji ožji
domovini, ampak tudi širom po svetu,
saj je v zadnjih letih razstavljal v Beo-
gradu, Zagrebu, Ljubljani, Reki, Kopru,
Trstu, Haagu, Turinu, Pragi in na Du-
naju.
Hlavaty je rojeni akvarelist, ki zdru-
žuje v sebi po-vobitni umetniški navdih
z izredno rutiniranostjo. Njegove akva-
rele odlikuje navidezna skromnost, ki
pa skriva v sebi presenetljivo mnogo
užitkov, saj zna s skopimi sredstvi po-
dati naš primorski svet. Kras in morje
in vse kar je na tej zemlji ter zmore
v njegovi domišljiji in v njegovi občut-
ljivi umetniški notranjosti zbuditi akor-
de, ki jih lahko brž in neposredno izlije
na papir. Zato so njegovi akvareli kot
izpovedi: neposredni vtisi iskrenega in
resničnega umetniškega občutja, poda-
ni z veliko subtilnostjo za formo in bar-
vo.
In še nekaj je značilnega za Hlavatjr-
ja! Sele ko vemo, da je slikar po pokli-
cu zdravnik, nam postane lik Hlavatyja
kot umetnika docela jasen in vrednote-
nje njegove umetnosti pravilno. Real-
nost poklica ga sili v beg iz vsakdanjo-
sti v sfere barvne lepote. Tam izzvene-
va Hlavaty kot človek — umetnik, kot
pesnik barve in verni tolmač lepot naše
pokrajine, ki jo doživlja v vsej njeni
pristnosti. Zato si je slikar izbral po-
krajino kot glavnega tolmača svojih do-
živetij, katerih izrazna vsebina in de-
korativna moč nam posreduje dojem
domovine in njenih ljudi, njihovega de-
la in čustvovanja.
Izraznost njegove barvne skale in
tonske lazure nam pove o naši pokra-
jini veliko več kot navadne ilustracije,
ker sega v njeno bitnost. Zato vidi Hla-
vaty v 'pokrajini temo za razvoj svoje-
ga umetniškega na&trojenja, v njeni
različni interpretaciji pa nam daje ne-
sporne kreativne vrednosti in razodeva
prav fantastično veščino. Ko gledamo
njegove pesmi v barvi, občutimo vso
spontanost in iskrenost govorice, ki je
sad njegovih duševnih emocij in ki jo
umetnik modulira v barvi in tonu. Lah-
ko rečemo, da Hlavaty pesniku je z bar-
vo in njegove pesmi so zdaj vedre in
optimistične, zdaj mračne in otožne, kot
je pač čutil, ko je prijel v roke paleto,
da nam nekaj pove.
Tempere kažejo Hlavatyja na novi
poti. Ta pot vodi v sodobnejše barvna
pojmovanje, v prečiščenejše barvne od-
nose, v izrazno bogatejše kompozicije
in v lepoto ploskovno vezane gradnje
nelomljenih barvnih vrednot. Slučaj-
nostno obnovo optičnih vtisov je nado-
mestila izrazita dekorativnost stopnje-
vane barvne unčikovitosti.
Ob pogledu na Hlavatyjeve akvarele
in tempere moramo priznati, da stoji-
mo pred veščim in dobrim slikarjem.
To prizjianje mu je bilo dano že iia
mnogih razstavah doma in v inozem-
stvu!	Jože Cujck
Lutkarska
dejavnost
v Preboldu
v povojnih letih je lutkarstvo v iPre-
boldu resda skoraj zamrlo. Ko pa je
prišel na šolo učitelj Simenko, se je
stvar spet premaknila. Ker pa so pod
njegovim vodstvom operirali le z roč-
nimi lutkami, so se viseče pomikale le
po zaprašenih in vlažnih podstrešjih.
Mnoge pa so po »kanalih« tudi izginile.
Pred leti se je za viseče lutke zavzel
tovariš Farčnik. Z veliko vnemo in lju-
beznijo, s požrtvovalnim in nesebičnim
delom mu je uspelo urediti tak lutkar-
ski oder, kakršnega nimajo daleč na-
okoli! Vsako leto naštudirajo vsaj dve
predstavi; včasih tudi več. Predstave
dovolj kvalitetne. Včasih že skoraj pre-
segajo podeželsko raven in se lahko po-
vsem mirno pridružijo predstavam
mestnih lutkovnih gledališč.
Razumljivo je, da spremljajo lutkar-
sko dejavnost tudi razne težave. Ven-
dar je upati, da bo prizadeven in iz-
najdljiv tovariš Farčnik, spričo vse-
stranske pomoči in razumevanja »Svo-
bode« in drugih društev, organiziral tu-
di v bodoče tako lepe predstave, kakor
jih je do sedaj.
Akad. slikar Darinka Lorenčak — Pejsaž (olje)
Resno glasbo tudi miodini
Glasbo je treba približati mladini!
Ce hočeš to doseči, potem moraš spo-
znati njen razvoj. Sele potem lahko pri-
čakuješ, da bo mlad na znala pravilno
vrednotiti tudi današnjo glasbo.
v velenjski g as) en o ' o vods+vo
sklenilo, sistematično glasbeno vzgajati
mlad.no. Njeno stremljenje je podprla
tudi obč na z odlokom, po katerem je
obiskovanje koncertov za mladino 8.
razreda osnovne šole obvezno.
Nedavno tega sem pr.sluhn l prvemu
takemu koncertu v Velenju. Nad 60 di-
jakov se je zbralo v dvorani glasbene
šole in z zanimanjem poslušalo razlago
d.rektorja glasbene šole. Tokrat uvod
v glasbo — do Bacha. Reči moram, da
je ura bila zato tudi pestra. Cez 14 dni
bodo nadaljevali. Temeljito bodo spo-
znali Bacha in nato naprej. Jasno je, da
bodo taki stilni koncerti nudili naši mla-
d.ni pravilen vpogled v preteklost živ-
ljenja. Kol:ko bodo naši mladi liudje
pr.dobili z življenjem in deli velikih
glasbenih mojstrov, se sploh ne da po-
vedati.
^^^ STRA^
življei^*e na naši vaši
Mozirje—vzrejno središče sivorjavke
Zgornja Savinjska dolina je pravza-
prav živinorejsko področje in posveča
«ato mozirska občina vso pozornost ži-
rinoreji. Sicer smo lahko to jesen na
pašnikih Savinjske doline videli kaj
različne pasme goveda in lahko ugo-
tovili, da se Gornjesavinjčan še trmasto
•klepa »Marij advorke«. Mozirska obči-
ma pa se je omočila za »Sivorjavko«, ki
tamkajšnjim klimatskim razmeram vse-
kakor najbolj odgovarja. Sicer kmetij-
ski strokvnjaki pri posameznih živino-
rejcih le težko prodrejo, da bi opusitli
razne križanke. Kljub temu, da si umet-
no osemenjevanje utira pot, da imajo
posamezne zadruge in kmetijska po-
sestva prvovrstne plemen j ake, si sa-
vinjski živinorejci kaj radi poiščejo ka-
kega zakotnega bika, ki jih je najti celo
na zadružnih pašnikih. Pri nedavnem
pregledu so uslužbenci mozirske občine
aašli na področju Zg. Savinjske doline
kakih 10 »črnih« bikov. Nekateri od
njih so križanci treh ali pa še več pa-
sem.
Mozirska občina je pri uvedbi nove
pasme v živinoreji le dokazala, da se
z vztrajno voljo in nenehnim prepriče-
vanjem da dosti doseči. Tako so imeli
sestanke z živinorejci na področjih za-
druge, kjer imajo največ križancev. Po-
sebno dobro je bil obiskan sestanek v
Lučah, kjer je prišlo preko 100 ljudi.
Skraja domačini niti slišati niso hoteli,
da bi zamenjali pasmo in so na moč
hvalili degenerirano Marij advorko. Ob
zaključku sestanka pa so se le zedinili
in je precej kmetov podpisalo prijave
za sivorjavo pasmo. 21 glav so tudi ta-
koj naročili. Takšna odločitev vsekakor
pomeni velik korak naprej v preusme-
ritvi živinoreje.
Nezaupanje, ki so ga do nedavna
kazali Gornjesavinjčani za sivorjavo go-
vedo, pa ima tudi svoje vzroke. Mozir-
ska občina je že pred leti nabavila sivo-
rjavo govedo in ga takoj poslala v vi-
šinske predele. Jasno je, da zaradi pre-
hitre spremembe — klima je bila pre-
ostra — govedo ni prida uspevalo. Ob-
čina pa se je zdaj odločila za nabavo
mlajše živine, ki se bo laže aklimati-
zirala. V Sežani so kupili 75 glav živi-
ne, od tega so 35 glav zadržali na kme-
tijskem gospodarstvu Mozirje, ostalo
pa so porazdelili med člane zadruge.
S to nabavo so plan v živinoreji za leto
1958 presegli že za 10%. Z nabavo ži-
vine za Luče pa bo plan še toliko bolj
presežen. Na občini računajo, da bodo
lahko do konca leta 1961 5-letni per-
spektivni plan v živinoreji presegli za
preko 75%.
Izgleda, da v bodoče mozirska občina
ne bo več dosti kupovala sivorjavke
drugod, ker domače kmetijsko gospo-
darstvo že prodaja svoje viške — mlade
teličke. Tako bodo dajali kmetom ži-
vino lastne vzreje, da se bo laže akli-
matizirala. To je za mozirsko občino
tem bolj važno, ker je to področje pred-
videno kot vzrejno področje, ki bo da-
jalo plemensko živino tudi v Spodnjo
Savinjsko dolino. Da pa si bodo za to
nalogo ustvarili pogoje, intenzivno ure-
jujGjo vsepovsod planinske pašnike.
Led je prebit...
Potrošniški svet pri Stanovanjski skupnosti »Center« (I. četrt) je že
vzpostavil stike s podjetji na svojem terenu. Pri spoznavanju in temelji-
tem proučevanju problemov gostinskih, trgovskih in obrtnih podjetij je
pokazal najboljšo voljo pomagati potrošnikom in podjetjem. Podjetja z
velikim razumevanjem sprejemajo to družbeno kontrolo in pomoč.
V Celju smo domala že obupavali, ker
v dveh letih z malo izjemami potrošni-
ških svetov kar nismo mogli »spraviti
na noge«. Letošnji energičnejši ukrepi,
jasnejse perspektive in vestnejši izbor
članov pa je zastali mehanizem druž-
bene kontrole pognal v tek. Tako se
lahko I. četrt v Celju že pohvali s prvi-
mi uspehi. Potrošniški svet, ki je se-
stavljen iz devetih zavednih, prizadev-
nih in delovnih članov se že redno me-
sečno sestaja in na zadnjem sestanku —
pred nekaj dnevi — smo že lahko slišali
zadovljiva poročila.
Doslej so člani "obiskali 12 različnih
podjetij na svojem terenu, pregledali
prilike in se pogovorili s kolektivom
,0 teh in onih problemih. V vseh do-
sedanjih primerih člani potrošniškega
sveta I. četrti ugotavljajo razveseljivo
dejstvo, da podjetja z velikim razume-
vanjem hvaležno sprejemajo to druž-
beno kontrolo. Jasno je čutiti, da pod-
jetja ne gledajo teh ljudi kot vsiljivih
inši>ektorjev, temveč jih pozdravljajo
kot iskrene, tovariške pomočnike.
Člani potrošniškega sveta, ki so pre-
gledali gostinska podjetja — Kolodvor-
sko restavracijo, »Majolko«, hotel »Ev-
ropa« in gostinsko podjetje Koper — so
ugotovili nekatere pomanjkljivosti, toda
se bodo za odpravo le-teh tudi zavzeli
na pristojnih mestih (da ne bo ostalo
samo pri ugotovitvah!) Na splošno je
pri vseh 4 navedenih obratih ugotov-
ljeno, da je snaga v kuhinjah, stra-
niščih, skladiščih, kleteh, točilnicah in
ostalih pomožnih prostorih zadovoljiva.
Potrebno pa bo, da se prilike v gotovih
obratih še zboljšajo, kar bo v prid ugle-
du podjetja in potrošniku. Ponekod bi
■ se z manjšimi sredstvi stanje lahko
zboljšalo. Pri podjetju »Majolka« so čla-
ni potrošniškega sveta ugotovili, da se
bo podjetju vsekakor moral odobriti
načrt za razširitev obstoječe kleti, ki
je za podjetje s tako kapaciteto odloč-
no premajhna. Nadalje so pri vseh
omenjenih gostinskih podjetjih pre-
majhni prostori za shranjevanje ozim-
nice, premajhna so priročna skladišča,
tudi za embalažo ni prostorov. Vsa pod-
jetja imajo tudi probleme z odvaža-
njem odpadkov in smeti, ki jih je v go-
stinskih podjetjih vsakodnevno po več
zabojev. Člani potrošniškega sveta se
zavzemajo, da bi že spričo higienskih
razlogov na pristojnih mestih morali
doseči, da bi iz gostinskih podjetij dnev-
no odvažali smeti in ne samo dvakrat
tedensko.
Pri Zajtrkovalnici na Tomšičevem
trgu je član potrošniškega sveta ugo-
tovil, da je lokal povsem neprimeren,
podcementiran, ni prave kuhinje in ne
shrambe. Tudi peč slabo greje in je po-
zimi zelo hladno v lokalu, nad čemer
se obiskovalci pritožujejo. Skrajni čas
bi bil, da bi se zajtrkovalnica uredila
v primernejši stavbi.
Močno so prizadeti pozimi tudi usluž-
benci pri obratu »Narezek«, ki morajo
8 ur presedeti v »ledenici«. Uslužbenci
mesnice »Pri pošti« so potožili članu
potrošniškega sveta, da delajo čestokrat
16 do 18 ur dnevno, toda se jim te nad-
ure ne plačajo in napravijo tako me-
sečno 60 do 70 »udarniških« ur. Pri »Na-
ši knjigi« je kolektiv izrazil željo, da
bi poročene uslužbenke imele vsak me-
sec en prost dan za pranje, da ne bi
bilo za to treba žrtvovati nedelje.
Pri trgovskih podjetjih »Center«,
»Jugotehnika«, »Zelezninar« in »Vesna«
so člani potrošniškega sveta ugotovili,
da je postrežba zadovoljiva, da pa pri-
manjkuje nekaterih predmetov, ki pa
jih najbrž ne bi bilo težko nabaviti. Po-
nekod tudi niso povsod navedene cene,
tako da mora stranka spraševati pro-
dajalca za vsako malenkost.
Umestna je pripomba, ki so jo dali
člani potrošniškega sveta v zvezi s pre-
gledom nekaterih celjskih trgovin, ko
pravijo med drugim: Preden bi prešli
na s^istematično kontrolo trgovin na
našem terenu, bi bilo treba povabiti po-
slovodje vseh trgovin na sestanek po-
trošniškega sveta, da bi tudi z njimi
prediskutirali vlogo potrošniškega sveta
in precizirali dolžnosti in pravice enih
in drugih. Za preglede trgovin bi bilo
tudi koristno, da bi s potrošniškim^sve-
tom sodelovala tudi sanitarna in tržna
inšpekcija.
Člani potrošniškega sveta I. četrti so
tudi razpravljali o tem, da bi organi-
zirali razpis ankete med potrošniki, pri
kateri bi sodelovali tudi Trgovinska,
odnosno Gostinska zbornica. Podjetja
naj bi si nabavila posebne skrinjice,
kamor bi potrošniki prilagali brezimne
pripombe, kaj pogrešajo v trgovini in
kaj jim ni vseč. Ob mesecu bi skrinjico
pregledali zastopniki trgovine, član sin-
dikata in član potrošniškega sveta. Po
dobronamernih pripombah in predlogih
bi bilo marsikaj moč izboljšati.
Potrošniki se že obračajo na člane
potrošniškega sveta I. četrti s pripom-
bo, da jim ni všeč, da mnoga trgovska
podjetja nimajo večjih tehtnic v trgo-
vini, ampak nekje zadaj v skladišču.
Potrošnik bi vsekakor rad kontroliral
tehtnico tudi pri večkilskih nabavah.
Ker izgleda, da bodo potrošniki dobi-
vali vedno več zaupanja v člane potroš-
niških svetov, je padel tudi umestni
predlog, da bi vsa trgovinska podjetja
na vidno mesto razobesila imena članov
potrošniškega sveta, da potrošniki na
svojem terenu vedo, na koga naj se
obrnejo, če bodo v trgovini zasledili
kako pomanjkljivost.
Iz Jazbine ni mogoče prepeljati jaboil(
Slabe ceste, slabe ceste — vpijejo
kmetje v šmarski občini. V Jazbini, va-
sici v ibližini Stranja, so pri kmetu N.
Tolili nov zadružni svet in skoro ni bilo
moč najti prostora za ta važen dogodek,
tako je bila hiša zatrpana z jabolki.
Prekrasno, sortirano namizno sadje!
Toda zgleda, da ga bo ubogi kmet mo-
ral v košu prenesti do kmetijske zadru-
ge, ker je cesta ix>vsem nemogoča za
prevoz tudi lahkega voza. Svet je moč-
no ilovnat in ves poplavljen, tako, da
morajo ljudje zapreči 2 para živine, če
hočejo izpeljati vsaj lahek voziček. Ra-
zume se, da so kmetje nemalo obupani,
ker nimajo primernih prostorov za
trskladiščenje sadja, ki bo na metrsikih
kupih kmalu začelo gniti.
Prav bi bilo, da toi občina dala v plan
vsaj prihodnje leto ureditev te občinske
ceste, saj si sicer uspešnega odkupa v
tem predelu ni mogoče predstavljati.
2e sedaj razmišljajo turistični in gostinski delavci o novi turistični sezoni. Po-
nekod se nanjo že zelo načrtno pripravljajo. Kar je bilo letos napak, mora biti
prihodnje leto bolje urejeno.
Med številnimi pripombami, kako bi to in ono uredili, je tudi ta, da bi prihod-
nje leto in pozneje v Preboldu ali morda v Ljubnem postavili weekend nase-
lje. Ljubenci se za to zelo ogrevajo. Ob Savinji nameravajo celo urediti novo
kopališče. Za podobna naselja bo tudi Okrajni sindikalni svet namenil dolo-
čena denarna sredstva. Zvedeli smo tudi, da bo podjetje »Smreka« v Gornjem
gradu postavilo nekaj novih vrst weekend hišic,
Košare, pletenhe in
nzauzeto mesioa
Mnogokrat smo že slišali mnenje
tržnih organov, da prekupčevalci delajo
nemajhno zmedo na našem tržišču.
Zgleda da je teh prekui>čevalcev »Ro-
gačan« dnevno poln. Potnik, ki stopi na
tej progi v vlak, si le s težavo pribori
prostor med košarami, pletenkami in
■ahrbtniki. In potnik gotovo še ne bi
toliko negodoval, če bi bila ta prtljaga
aa prtljažnem prostoru ali na tleh, ven-
dar jo nevljudni prekupčevalci postavi-
jo brezobziino tudi na sedeže, se s širo-
kimi krili tako' udobno razkomodijo in
&a očitajoče poglede stoječih potnikov
ie drzno odgovarjajo, da je »mesto
eauzeto«.
Nismo mi pristojni kontrolirati, kaj
on kam ti ljudje prevažajo svoje košare
tudi v popoldanskem času, ko je celjski
trg zaprt. Mnenja pa smo, da bi spre-
vodnik moral napraviti ired v vagonih,
da ta prtljaga vsaj ne bi zavzemala se-
4fežnih prostorov.
žena*dom*družina«žena*dom^družina
Lepo vas prosim, spravite mojega sina v zavod
Deževalo je in vlekel je mrzel je-
senski veter. Brezarca je stala pred
šolskimi vrati in se ozirala zdaj levo,
zdaj desno. V šolo, v zbornico, ni hotela.
Tam je veliko učiteljev in Vsi jo po-
znajo. Že leta in leta prihaja z isto
prošnjo.
»Lepo vas prosim, spravite mojega
sina v zavod!«
Čeprav ima dobro namazan jezik, je
morala slišati marsikateri očitek. Sicer
so pa njej očitki bob ob steno! Koliko
jih je že v življenju slišala, pa jo še
ni vrag vzel! Tako stoji spet pred šol-
skimi vrati in čaka učitelja. In ko ga
je tokrat dočakala, mu je hitela na-
sproti in mu že od daleč dopovedovala
in klatila z dolgimi rokami.
»Poslušajte me, dragi tovariš učitelj,
samo tole bi vas prosila. Vi ste razu-
men in pameten človek. In jaz sem pre-
pričana, da tudi meni ne boste odrekli.
Lepo vas prosim, spravite mojega sina
v zavod!«
In učitelj, ki se mu mudi v šolo, pri-
me Brezarco za roko in jo potegne iz
dežja v šolsko vežo. Ostro ji gleda v oči
in v tej ostrini je tudi očitek.
»Si ti mati? Mati čednega Ivančka?
In ti, ki si ga rodila, ti, ki si mu dala
življenje, mu zdaj želiš zavod?«
Ko pa je videl, da se na njenem
obrazu ni prav nič spremenilo, da se
gube na še dokaj čednem obrazu niso
niti za milimeter premaknile in so ga
globoke, temne oči povsem neprizadeto
gledale, je rekel:
»Saj res. Vašega Ivančka že nekaj
dni ni v šolo. Kaj pa je z njim?«
Zdaj se je njen obraz čisto spremenil.
Temne oči so zažarele, gube nervozno
premaknile.
»Kanalja me sploh več ne ubog^a. Se
spat ne pride domov. Po kozolcih se
potika. In to s pokvarjen'mi fanti, ki
imajo že po šestnajst, sedemnajst let!
Fa mu rečem, naj gre v šolo. In mislite,
da me uboga? Reži se mi ko pečena
hruška in figo mi pod nos pomoli: Jaz
grem, kamor jaz hočem! pravi in gre
po svojih opravkih. Rečem vam, nisem
mu več kos in amen!«
Učitelj se v mislih preseli v šolo. Se-
di za mizo in gleda po razredu. Tam pri
peči sedi Brezar Ivan, se sklanja nad
zvezek in piše obnovo neke pravljice.
Fant ni niti neumen. Nasprotno. Lahko
bi bil celo prav dober učenec! Se leto
dni in dovršil bo šolsko obveznost. In
to v tretjem razredu osemletne šole!
Kam se bo podal po šoli? V industrijo,
v obrt? Mnoge poznejše račune mu bo
prekrižala pomanjkljiva šolska izobraz-
ba. In potem še oznake v matičnem
listu: Vedno je umazan. Pretepa se s
sošolci. Laže. Za šolo nima zanimanja.
Nereden. Jezikav. Je grob in rad grdo
preklinja. Ne zaleže ne grda, ne lepa
beseda. Tudi palica ne. Je uporen. Ka-
ko, le kako se bo znašel v življenju?
Učitelj se zamisli še globlje. Zakaj
je Ivan tako očrnjen? Ali ni oni dan,
ko so učenci zagnali krik in vik, da je
nekdo ukradel tisoč dinarjev, prišel
po pouku k njemu in se razjokal.
»Tovariš, jaz nisem ukradel, res ne!«
In drugi dan se je res izkazalo, da
Ivan ni kradel. Součenec je tisočak
pozabil doma. Ivanu se je morala taka
in podobna krivica že neštetokrat zgo-
diti. In zato je postal zakrknjen, neob-
čutljiv. In vendar še pri Ivančku ni vse
zamujeno! Samo mati, mati je kriva.
Učitelj ji je zabrusil v obraz.
»Vi ste krivi, da je tak! Dokler ste
ljubimkali dn je bilo vaše življenje
urejeno po vaši želji, je bilo vse lepo
in prav. Ko pa je prišel otrok, ko je
dorasel in prišel v šolo, pa ga tirate.v
zavod. Sramota!«
Brezarca je sicer pokazala malo ne-
jevolje, morda je hotela učitelju za-
brusiti nekaj krepkih, pa si je hitro
spremislila in rekla:
»Tudi Ana in Tone sta bila v zavadu.
Fa Cilka in Polde tudi. In kar poglejte
jih! Zdaj so vsaj za kakšno rabo, po-
prej pa so bili ravbarji, da jim ni bilo
para! In če so vsi bili v zavodu, zakaj
bi še Ivan ne šel? Naj še njega malo v
roke vzamejo. Jaz se ne bom več z njim
peklila in ugonabljala.«
»Brezarca, potem vi otroke samo za
vzgojne zavode fabricirate?« je hladno,
a nekam trpko rekel učitelj.
Na to vprašanje ni odgovorila. Rekla
je, da je bila na občini in da so ji
»svetovali«, naj še razrednik napravi
priporočilo. In kakor da se ves ta čas
ni ničesar zgodilo, je sklenila roke in
prosila.
»Tovariš učitelj, lepo vas prosim,
spravite mojega otroka v zavod!«
In je šla.
Ta vražja Brezarca! Tik pred kon-
cem vojne je udovela. Ostala je sama
s štirimi otroci. Potem se je spoznala
z nekim mladim tovarišem. In z njim
je imela še tri otroke! Isti tovariš pa
je imel tudi z njeno hčerko otroka!
V sobi, kjer je živela številna družina,
so se dogajale čudne stvari. In v tem
velikem vrtincu moralnih prekrškov so
rastli in se vzgajali otroci. V takem
okolju je zrasel tudi Ivan. In le ta bi
moral v vzgojni zavod? Ne, ne tako!
Otroka k dobrim ljudem in Brezarco v
zavod!
DROBNI NASVETI
Novih preprog ne smemo takoj čistiti s se-
salcem Za prah. Kaj rado se namreč zgodi —
tudi pri najboljših novih preprogah — da se-
salec pobere precej nitk. Ce novo preprogo
večkrat čistimo s sesalcem, bo kmalu pokvar-
jena. Vsaj pol leta čistimo nove preproge z
mehko ščetko, da se v tem času vhodijo.
Z jesenjo pride deževje, megla. Na asfalta
kaj rado drči. Zato nove gumaste podplate pred
uporabo zdrgnite s smirkovim papirjem. Potem
boste varno hodili tudi po mokrem asfalta.
Ce voda iz kovinske pipe kaplja v belo ko-
palno kad, se na cmajlu pojavijo rumeni ma-
deži rje. Take madeže z lahkoto odstranimo,
če jih zdrgnemo s krpo, namočeno v citronin
koncentrat.
♦
Sobne rastline bodo dobro uspevale, če jih
od časa do časa zalijemo z vodo, v kateri smo
nekaj dni namakali jajčne lupine. (V lonček
ali prazno konzervno škatlo stresemo stolčene
jajčne lupine, nalijemo nanjo vodo in pustimo
nekaj dni stati, da voda izloči iz lupin hran-
ljive sestavine).
(Nadaljevanje s 1. strani)
Na ppvi seji zsfružnega sveta
Cenoelj Ivan in Kranjc Rudolf.
Razprava o poročilu je odprla vrsto
vprašanj, ki jih bo treba reševati s
»kupnimi napori vseh članov, zlasti pa
Zadružnega sveta in upravnega odbora.
Na pritožbo o slabih semenih je tovariš
Korbar priporočal domačo vzgojo se-
men, toda z največjo pazljivostjo in od-
govornostjo, za kar bi se naj zanimale
predvsem žene zadružnice, saj predstav-
lja semenogojstvo lep vir dohodkov.
Za izboljšanje našega kmetijskega
gospodarstva in življenjskega standarda
je po mnenju zadružnikov potrebna so-
dobna obdelava zemlje, specializacija
v proizvodnji in povečana skrb za kva-
litetne pridelke. O vprašanju davkov so
člani sveta sklenili povabiti na sejo
ljudske odbornike in iposlance, katerim
bi pojasnili konkretne primere za pra-
vilno obdavčenje.
Svet je nato prisostvoval še seji
upravnega odbora, ki mu bo še nadalje
predsedoval tov. Jošt. Izglasovana je
b:la razrešnica staremu in potrditev no-
vega upravnega odbora.
V poslednji točki dnevnega reda je
tov. Korbar priix>ročal vsem zadružni-
kom, naj poš.lja o kmečko mladino v
Kmetijsko gospc^iarsko šolo v Celju,
ker tudi v kmetijstvu brez strokovnega
znanja ni moč doseči vidnega napredka.
Predsednik Sveta tov. Rebov se je
zahval.l za izkazano zaupanje, pozval
člane k složnemu sodelovanju in jih
opozoril, naj tudi na zbor.h volivcev
pravilno in vztrajno zagovarjajo inte-
rese našega kmetijstva.	-nik
Trgovina z želeaauno
»MERKUR«
Celje, Gubčeva ulica
čestita k Dnevu republike
vsem svojim cenjenim strankam.
Solidna postrežba! — Nizke cene!
Kristalija, Celje
vam nudi po najnižjih cenah: steklo, porcelan, ogledala, keramiko,
okvirje itd. na debelo in na drobno.
DELOVNEMU LJUDSTVU IN SVOJIM ODJEMALCEM ČESTITA
ZA PRAZNIK 29. NOVEMBER!
Kam za praznike?
DVOJNI PRAZNIK NA TERENU
LISCE
Organizacija Zv&zje borcev NOV na
terenu Lisce je maloštevilna, vendar bi
jo lahko prišteli med najdelavnejše
množične organizacije terena. Ker orga-
nizacija še nima društvene zastave, so
člani sklenili ob Dnevu republike raz-
viti zastavo in pripraviti proslavo 29.
novembra.
Proslava, ki bo 29. novembra-ob 16.
uri v dvorani bivšega Samskega doma,
bo poleg centralne proslave na pred-
večer v gledališču, edina večja priredi-
tev ob Dnevu republike v Celju. V sve-
čanem programu bodo sodelovali tudi
priznani člani celjskega komornega zbo-
ra, član SLG v Celju tov. Janez Skof
in pionirji s terena Lisce.
Po razvitju prapora in svečani jjro-
slavi Dneva republike bo družabna pri-
reditev v vseh bivših gostinskih pro-
storih. Tako je organizacija ZB iz Lise
poskrbela, da v prazničnih dneh ne bo-
do v prehudi zadregi, kje bi se razve-
drili in dali duška svojemu veselju.

Matevž Trnovšek iz Hrenove pri Strmcu je
padel z gospodarskega poslopja. Dobil je po-
ekodbe na desni nogi in kolku.
V pretepu je bil poškodovan na glavi Alojz
Ravnak iz Strmca.
Jože Kovačič iz Štor je padel na cesti s ko-
lesom. Poškodoval si je glavo.
Jure Muliš iz Tuncovca pri Rogaški Slatini
je bil napaden. Napadalci so mu prizadejali
notranje poškodbe.
Pri delu v Cinkarni je dobil opekline po
nogi delavec Franc Lozer.
Pri razlaganju tovora iz avtomobila v Ke-
ramični tovarni v Libojah je stranica vozila
udarila delavca Alojza Ulago. Dobil je težje
po^kcdbe na glavi.
Osemletna Slavica Petek iz Zagrada si je pri
padcu poškodovala nogo.
Konj je udar i posetnika Jerneja Kunsta iz
Grajske vasi. Kunst je dobil pretres možganov.
Marijan Lazar iz Pečovnika je pri delu dobil
notranje poškodbe. Na njega je padlo težko
d»vo.
e:ij "s-K 1 't'r g
''"" "• '' it "" • ' __ ■■ -
Lahko bi rekli, da je celjski živilski
trg že nekaj dni precej slabo založen
in gospodinje se s strahom sprašujejo,
kaj bo šele prinesla zima. Sadja, ko-
stanja, repe, zelja in še kar lepe zimske
solate je na trgu še kar dovolj, izbire
pa, ki smo je bili v novembru še nava-
jeni, ni. V zadnjem času pogrešamo
cvetače. Predvsem pa skoro ni več moč
dobiti na trgu jajc. Nič čudnega, če
mnoge gospodinje preplačujejo jajca
prekupčevalkam, ki se oglašajo na do-
movih in izkoriščajo »jajčno krizo«.
(Cene v oklepaju veljajo za državni sektor)
Krompir 15 (15), solata 50 (10—50), čebula 70
(55), zelena 50 (50), ohrovt 2 5(25), zelje sveže
18 (18), fižol visoki 70 (?0), fižol nizki 55 (55),
špinača 70 (60), cvetača 50 (55), jed. korenček
15—30 (-0). peteršilj 60 (50), paradižnik 50 (—),
koleraba 25 (—), pesa rdeča 28 (28), česen 170
(160), kislo zelje 40 (40). kisla repa 25 (—), por
40 (40), hruške 30-50 (40), jabolka 18-50 (20-
30). grozdje 40—60 (115), limone (280), orehi
celi 120—1'— (150), orehi jedrci 420—460 (460),
fige (ISO—240). kaki jabolka (16), nešpeljni 40,
skuta 150, jajca 25 (25), perutnina 400—650.
rozine (440), mleko 35, maslo 500, smetana 240,
pismo uredništvu)
diagnostična postaja v
celju — vzorna
Pred kratkim me je zdravnik napotil
na specialni predleg na Diagnostično
postajo v Celju. Bilo je še več bolni-
kov in v sprejemni pisarni so nas zelo
vljudno sprejeli. Po kopanju in prvih
pregledih nas je prijazna bolniška se-
stra peljala v bolniško sobo, kjer smo
kar ostrmeli nad izredno čistočo. Par-
ketna tla so se bleščala, posteljno pe-
rilo je bilo snežno belo. Opoldne smo
dobili lepo servirano, dobro, okusno ko-
silo. Najrazličnejši pregledi so se vrstili
od ponedeljka do sobote. Preiskani smo
bili z vso zdravniško vnemo in vest-
nostjo. Vsak bolnik je povedal vodil-
nemu zdravniku svoje težave in dobil
je prijazne nasvete, kako se mora rav-
nati, da bo zopet ozdravel. Vsi bolniki
smo si bili edini V tem, da gre vsem
zdravnikom in bolniškim sestram Dia-
gnostične postaje v Celju za solidno
postrežbo in izredno čistočo hvalevred-
na ocena.
Vendar pa smo bili bolniki tudi ne-
malo razočarani, ker ni bilo ponoči mi-
ru in ni bilo mogoče spati. Da se na-
haja poslopje zdravstvene ustanove v
tako prometni ulici (Gregorčičeva uli-
ca), pa je vse prej ko primerno. Nočni
mir kali neprestana vožnja tovornih
in drugih avtomobilov. Težko tovori
lesa in drugega blaga izzivajo žvenke-
tanje šip, bolnika trese v postelji kot
bi preživljal potres. Dogaja se tudi, da
težki tovornjaki stojijo dalj časa ravno
pri Diagnostični postaji in motorji br-
nijo kot za stavo.
Neprespani in živčni bolniki smo se
spraševali, ali ne bi bilo mogoče, da bi
se Diagnostična postaja preselila v pri-
mernejši kraj — ali pa da bi promet
s težkimi vozili preusmerili.
Bolnik v. D.
Še vedno odprto vprašanje,
ki čaka rešitve
Na nedavnem občnem zboru
sindikalne podružnice pri Rudni-
ku lignita Velenje so kritično
pregledali dosedanje delo podruž-
nice in kolektiva v celoti. Sto-
rilnost dela se je tu kljub kori-
giranju premijskega pravilnika
dvignila. Pred popravo premij-
skega pravilnika je bil učinek na
odkopu 8,3 tone na kopača, danes
je že skoraj 10 ton. To je ne-
dvomno velik gospodarski uspeh.
Razgibana razprava po poroči-
lih je nakazala dva problema, ki
ju bo treba ob zavestnem sodelo-
vanju rudarjev rešiti. Znano je,
da je v velenjskem rudniku za-
poslenih nad 600 samcev. Polo-
vica teh stanuje in se hrani pri
okoliških kmetih. Vemo, da so
v sezonskem času rudarji dvojno
obremenjeni in njihova delovna
storilnost v rudniku ne more biti
najbolja. Predmet razprave na
marsikateri seji je bil, kako fante
odtegniti kmetom, jim dati sta-
novanja v Velenju (to ni pro-
blem!) in jim nuditi dobro hra-
no. Zato je treba prvenstveno
urediti vprašanje menze za ru-
darje — samce. Izjave nekaterih,
da je hrana sicer dobra, a jo je
premalo, drže. 2e nekajkrat si je
uprava rudnika prizadevala to
vprašanje rešiti. Imenovali so
abonentski svet, ki pa svoje po-
membne naloge ni vzel resno.
Tako je vprašanje zadovoljive
prehrane rudarjev — samcev
ostalo še danes odprto.
Izjave nekaterih rudarjev: »Me-
nim, da bi abonentski svet lahko
mnogo prispeval k rešitvi pro-
blema!« Drugi zopet: »Večja do-
tacija rudnika bi omogočila bolj-
še delo menze, vendar menim, da
bi prav dotacije bile privilegij
za tiste, ki se hranijo v menzi, saj
bi šle iz celotnega plačnega skla-
da.« In kaj pravi upravnik menze:
»Dnevna kalorična vrednost hrane
je 3964 kal. Ce bi delal abonentski
svet, bi se glede prehrane lahko
marsikaj spremenilo. Tako velik
kolektiv, kot je rudniški, bi mo-
ral imeti samostojno restavraci-
jo.« Danes je v tej menzi, ki tudi
nima najbolj primernega prosto-
ra, le okoli 100 rudarjev — sam-
cev. Vsi ostali se hranijo pri-
vatno.
Naj bo tako ali ctrugače. Vpra-
šanje menze, ki ho nudila mla-
demu rudarju dovolj kvalitetne
hrane, bo treba rešiti. Z rešitvijo
tega pa bo mogoče pristopiti
hkrati k rešitvi drugega proble-
ma: pritegniti rudarje samce iz
okolice v Velenje in s tem zago-
toviti rudniku svežo in produk-
tivno delovno silo. Pogoj za to bo
nedvomno primerno stanovanje
in kalorično bogata hrana.
llozirsko gostišče poloo ščurkov
Organi tržne inšpekcije v Mozirju so
često slišali od gostov pripombe, da je
Gostišče pri pošti vse polno grilov in
da bi bila kontrola nujna v tem socia-
lističnem podjetju. V letošnjem oktobru
sta tržna in sanitarna inšpekcija res
pregledali to gostišče in ugotovili poraz-
no sliko. Ko so se kontrolni organi na
vse zgodaj prikazali v omenjenem go-
stišču, skoro niso mogli verjeti svojim
očem. V shrambi dn kuhinji je bilo po
stenah črno grilov, tako, »da ne bi mo-
gel položiti dlani na čisto steno«. Tudi
iz gredence, kjer je spravljen jedilni
pribor s krožniki, so se usipali kupi
grilov. Jasno je, da je tržna inšpekcija
dala takoj nalog, da se gostišče zapre,
dokler ne uničijo golazni. Spreten
upravnik bi to lahko nap>ravil v enem
dnevu in bi gostišče lahko spet nemo-
teno poslovalo. Tega pa gostišče ni sto-
rilo in se je raje odločilo za likvidacijo.
Tako ima^o še danes po enem mesecu
zaprto gostišče in se grili nemoteno
množe dalje.
Tržna in sanitarna inšpekcija pri
tem svojem ukrepu nista našli razume-
vanja in so nekateri smatrali za ne-
potrebno, da se zaradi take »malenko-
sti« gostišče zapre. Kolektiv gostišča pa,
mesto da bi pokrenil vse potrebno za
uničenje golazni, očita organu tržne in-
špekcije, da jih je »uničil«.
Ker je imelo to gostišče prilično dosti
abonentov, se čudimo, da le-ti ne pri-
tisnejo na upravnika in občino, da bi
napravila red. In končno — kje so po-
trošniški sveti in kje je svet abonentov?
VELENJE ZA 29. NOVEMBER
Za 29. november bo godba velenjske
Svobode pripravila samostojni koncert,
ki ga bodo poživeli z nastopom solistov-
godbenikov in zabavnim ansamblom.
Poleg teh bosta nastopila tudi dva pev-
ca solista. Koncert bo na predvečer
praznika. Za šolsko mladino ga bodo
ponovili 29. novembra dopoldne.
Poleg te osrednje prireditve v poča-
stitev Praznika republike bo glasbena
sekcija Svobode priredila pred praz-
nikom komorni koncert.
VELENJSKI RUDARJI SI 2ELE
KINOPREDSTAV TUDI POPOLDAN
Velenjčani si lahko vsak dan razen
srede ogledajo filmske predstave. Pri
upravi kina je izvoljen tudi veččlanski
programski svet, ki se bo te dni sestal
in izbral filme za leto 1959.
Sicer je vse v redu. Marsikateri rudar
pa si le želi, da bi bile kinopredstave
popoldne. Izmena, ki dela ponoči, si
filma zvečer ne more ogledati. Mogoče
bi uprava kina uvedla kinopredstave
tudi popoldan.
I
SLABE PROMETNE ZVEZE —
PROBLEM ŠMARSKE OBCINE
V Šmarju silno negodujejo zaradi ne-
urejenih prometnih zvez, ki hromijo
delo družbenih organizacij pa tudi delo
ljudskega odbora. Predvsem gre za zve-
zo z Rogaško Slatino in s Kozjem. Zju-
trajšnji vlak je prezgoden, opoldanski,
odnosno popoldanski pa prepozen za
ljudi, ki imajo opravka na občini, za
odbornike in za vse tiste, ki delajo v
družbenih organizacijah združene šmar-
ske občine. Ljudje si pomagajo kakor
vedo in znajo. Tako je n. pr. te dni
kmet — odbornik iz Lesičnega po dolgi
in slabi cesti kar prikolesaril do Šmar-
ja — kar predstavlja nekako isto raz-
daljo kot iz Celja v Šmarje. Takšna ki-
lometraža v obe smeri je v tem slabem
vremenu vse prej ko ijrijetna.
Prebivalci šmarske občine se potegu-
jejo, da bi dobili avtobusno zvezo
Šmarje—Rogaška. Avtobus naj bi zju-
traj pripeljal ljudi v Šmarje in jih po
14. uri spet odpeljal. Seveda pa bi bilo
nujno tudi urediti prometno zvezo za
Kozjane.
kulturne novice
Pred kratkim se je zbralo v celjski
Glasbeni šoli 76 prosvetnih delavcev k
prvi pevski vaji učietljskega zbora, zve-
čer pa je bil ustanovni občni zbor. Spre-
jet je bil pravilnik, izvoljen upravni
in nadzorni odbor, za prvega predsed-
nika pa tov. Svetek Andrej. 2e prva
pevska vaja je ugodno presenetila.
Umentiški vodje zbora, poznana šmar-
ska trojka Kunej-Vreže-Ferlinc so bili
s pevci zelo zadovoljni, tako, da lahko
z gotovostjo računamo na uspeh tega
zbora.
Požrtvovalni orkestraši KUD »Ivan
Cankar« iz Celja so pred dnevi prire-
dili na Planini in Senvtidu dva kon-
certa. Zal je slabo vreme preprečilo
obiskovalcem, da se niso mogli odzvati
v večjem številu, kot je sicer v teh
krajih navada.
stoodstotni invalid
novator
Tudi med kmeti večkrat naletimo na
izredno razumne, ki z lastno iznajdlji-
vostjo izboljšajo delo in kvaliteto pri- {
delkov. Tak je tudi tov. Alojz Ocepek, '
star 64 let, doma iz Slatin pri Smartnem I
ob Paki. Letos je izdelal načrt za neko |
novo vrsto peči za hmeljsko sušilnico. !
Toda ni izdelal samo načrta, temveč j
tudi peč. Le-ta se je po njegovem pri- ,
povedovanju idealno obnesla. Hmelj '
je z njo posušil tako dobro, da je vsega
prodal za prvo vrsto. Doslej je patent I
ostal le pri njem. Stoodstotnemu voja- '
škemu invalidu, tovarišu Ocepku, vse
priznanje! Mogoče bi bilo dobro, če bi
se za njegovo peč pozanimali tudi drugi
hmeljarji.
sola gostuje v hotelu
Stara šola v Rogaški Slatini je bila
v prejšnjem stoletju grajena za 40
učencev, zadnja leta pa se je v njej
trlo ž eokrog 500 šolarjev. Takšno kri-
tično stanje je v letošnji spomladi pri- -
vedlo tudi do kritičnega dogodka, ko se
je strop šolskega ho^n ka udri. Le
srečnemu naključju lahko pripišemo, da
je bila šola tisti večer slučajno prazna,
da ni strop pokopal pod sabo šolnikov
ali mladine.
Ta primer je pristojne ljudi skoro da
prisilil, da so se nemudoma -odločili za
adaptacijo šolskih prostorov. Ko so za-
čeli poslopje obnavljati v letošnjem le-
tu, si je morala rogaška šola poiskati
svoje prostore v hotelu Beograjski dom,
kjer gostuje še danes. Gradbena dela
hitro napredujejo in bodo vsak čas za-
ključena. Šola bo dob la tudi nov pri-
zidek in se razširila za 3 učilnice.
Šolarji prezebajo v mrzli
Čakalnici
Šmarje je pred leti dob lo prav lepo
poslopje žele7.n ške postaje. Ne da se
tajiti, da je prav okusno ure ena tudi
čakalnica, ki ima lepo lončeno peč. Je-
sen je tu, prvi mraz je tudi že pritisnil
in v tej lepi čakaln ci se nudi potniku
kaj žalostna si ka. Mladi šolarji sedijo
sključeni v dve gube pri m.zi ali na
dolgih klopeh. Eni pišejo naloge, drugi
ponavljajo. Vsi pa so modr kasti v obraz
in trde, pre/^ble roke skoro ne morejo
zapisati črke ali številke. Cakaln ca je
tudi polna otroškega kaši a. Starejši
potniki, ki se prav tako premraženi za-
vijajo v kožuhe, se n^jivol n sprašuje-
jo, ali postaja nima drv, ali preveč Sle-
dijo s kur vom, ali pa lepa lončena F>eč
ne funkc on ra. Vsi pa so si ed ni v tem,
da če že ne zarad odraslih, vsaj zaradi
šolarjev bi čakaln.co morali kuriti.
MLADINA TOVARNE EMAJLIRANB
POSODE BO UREDILA MARIBORSKO
CESTO
Pred dnevi je imela mladina Tovarn«
emajlirane posode letošnji občni zbori
na katerem so funkcionarji in predstav-
niki mladinskih aktivov posameznih
obratov podali svoja p>oročila, o katenh
se je razvila živa razprava. Med dru-
gimi je bil sprejet tudi sklep, da bo
mladina Tovarne emajlirane posode •
prostovoljnim delom uredila del Mari-
borske ceste od tovarne do železniškega
križišča. Podrla bo ograje, ki kazijo Ma-
riborsko cesto, pomagala pri ureditvi
pločnikov, cestišča in stez za kolesarje
ter dala tako nekako vzpodbudo občini
za dokončno preureditev te ceste.
CELJSKO GLEDAI.ISCE
V VELENJU IN ŠOŠTANJU
Pred dnevi je gostovalo v Velenju
gledališče iz Celja z Držičevo komedijo
Dundo Maroje. Ob kvalitetni uprizoritvi
se sploh ne smemo zadržati. Rečemo
lahko le, da je bila brezhibna. Od na-
stopajočih se je posebno odlikoval Skot
Janez, ki ga je publika večkrat navdu-
šeno pozdravljala. Tudi obisk ni bil
slab, saj si je igro ogledalo nad 309
Velenjčanov. Preteklo soboto so s kome-
dijo Dundo Maroje gostovali Celjani
tudi v Šoštanju. Ce hočemo biti še ne-
koliko kritični, potem moramo ob upri-
zoritvi zapisati tudi, da je gledalce ne-
koliko motilo tržaško narečje, ki je bilo
sicer sočno, vendar pa težje razumljivoj
»KROJASTVO« V ROGAŠKI SLATINI
ŠIRI PROSTORE
Socialistično obrtno podjetje »Kro-
jaštvo« v Rogaški Slatini se je v letoš-
njem letu odločilo razširiti svoje pro-
store in zaposliti še več delovne sile. Ze
nekaj let podjetje odlično usp>eva in
imajo toPko naročil, da j:m skoru niso
več kos. To je dokaz, da so cene uslu-
gam sol dne in izdelava kvalitetna. Ko
bo dozidana velika moderna delavnica,
kolektiv pričakuje, da bo še v večje za-
dovoljstvo mnogoštevilnih strank lahko
opravljal svo.o nalogo, predvsem pa ne
bo več treba odklanjati ljudi iz bližnje
in daljne okolice, ki z velikim zaupa-
njem in zadovoljnostjo stopajo v to
cialistično delavnico.
KAPTAŽNA DELA
V RIMSKIH TOPLICAH
Pi-ed kratkim so se začela razisko-
valna de'a na vrelčnem področju v
R-mskih Toplicah. Znano je namreč,
da so se v letošnjem letu znatno zmanj-
šale koMčine vode, zaradi česar tudi
polnjenje odprtega bazena ni potekalo
povsem zadovoljivo. V kolikor se bodo
kaptažna dela ki jih vodi priznani stro-
kovnjak prof. Bač ugodno zaključila,
zlasti glede na nadaljnje količine vode,
se bodo začela še obnovitvena dela na
tako imenovanem Zofijinem dvorcu, ki
je že vsa elta po vojni kamen §potike.
-mb
KAJ JE Z BAZENOM
V ilOGATCU
Ma''okdo ve, da imajo v Rogatcu
plavalni bazen, še mani pa je tistih, ki
bi vedeli, zaKaj je ta bazen že nekaj
let zapi-t in ne služi namenu Odgovor
je kratek — ker so na rogaški vod«>-
vod priključene stanovanjske hi«;e v
Straži, je zmanjkalo vode za bazen.
Morda bi le kazalo, da bi pristojni en-
krat rešili ta problem in sicer tako,
da bi zagotovili zado-itno količino vode
tudi za bazen v Rogatcu, saj je škoda,
da je tak objekt zapuščen in ga nihče
ne uporablja.
KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA »VOLNA« IZKORIŠČA TO
PRILIKO IN ČESTITA VSEM SVOJIM STRANKAM K DNEVU RE-
PUBLIKE!
■	je trgovina, ki si je ustvarila renome — z bogato zalogo, s kulturne
postrežbo, s konkurenčnimi cenami itd., itd.
■	je podjetje, ki ima na razpolago najmodernejše in najboljše blago v
oUdelkiu: moškega perila, volnenega blaga, trikotaže, svile, pohištve-
nega in posteljnega blaga in posebnega oddelka za otroke v trgovinici
»Baby«.
■	Trgovsko podjetje »Volna« je prvo podjetje te vrste v našem mestu,
katerega delavski svet je odločil, da naj bodo potrošniki soudeleženi
pri. delitvi dobička ob koncu poslovnega leta.
—	Kadar torej ho^^ete biti solidno in strokovno posteženi in želite kupiti
res dobro blago — obišMte »Volno«: — ob svečanih prilikah, porokah,
družinskih pra-nik'h, kadar opremljate svoj dom, izkoristite najbolje
založeno pod„etje »Volna«;
—	če kupite pri »Volni« karkoli, dobro spravite plačilni listek. Vsi, ki
bodo ob razpisu delitvi dobička lahko dokazali, da so pri »Volni«
kup il b^aga v vrednosti od 3000 din in navzgor, bodo deležni dobička,
ki ga je podjetje s povečanim prometom doseglo.

špQ;rt * Šport»šport ♦ šport ♦ šport
Ob zaMjučkii jesenske sezone
T nedeljo so se zadnjič v letošnjem letu po
•ogometnih igriščih spoprijeli nogometaši za
iočke. S tem nastopom je bil zaključen jesen-
ski del nogometnega tekmovanja, ki je ljubi-
teljem športa v zadnjih mesecih prinašal pre-
cej veselih, marsikdaj pa tudi žalostnih uric.
Običaj je, da ob zaključkih potegnemo bilanco,
ki nam nazorno pove o uspehih in neuspehih
posameznih moštev.
KLADIVAR - NA i. MESTU V SLOVENIJI
Nogometaši Kladivarja so ])o nedeljskem
■spehu proti Slovanu v Ljubljani, kjer so zma-
Caii s 4:2 (3:2), preskočili kar 3 mesta na ta-
beli in so se do spomladi uvrstili na častno
i. mesto. Ne glede na izid tekme z Rudarjem,
ki jo bodo odigrali to nedeljo na ljubljanskih
tleh, Kladivarju 4. mesto v jesenskem delu
tekmovanja ne uidel
Kako je bilo v Ljubljani zadnjo nedeljo?
Igra ni bila na posebni višini. Začetek je bil
buren in kar v desetih minutah so padli štirje
goli. V vodstvo je prišel Kladivar, gostje pa
so kmalu izenačili. Takoj za tem je Kladivar
copet prešel v vodstvo. Slovan pa kaj kmalu
Izenačil. Pred zaključkom polčasa je Kladivarju
le uspelo odlepiti se za i gol prednosti pred
domačini, v II. delu pa to razliko še povečati
za zgoditek. Strelci za Kladivor: Štor 2, Kvar-
tič in Šego.
Ali smo lahko zadovoljni s Kladivarjem t
jesenskem delu tekmovanja? Ce upoštevamo,
da so se menjavali trenerji, še v večji meri pa
igralci, potem bi lahko bili kar zadovoljni z
doseženim mestom. Brez dvoma pa se bodo stri-
njali prav vsi spremljevalci nogometnih tekem,
da je Kladivar prenizko pristal glede na mož-
nosti in sposobnosti igrlacev. Rakova rana mo-
štva je neučinkovitost napoda, saj nima v svoji
sredi zanesljivega realizatorja. V jesenskem de-
lu tekmovanja pa je marsikdoj odpovedala tudi
obramba. Šele z zadnjo tekmo je Kladivar uspel
popraviti svojo razliko v golih na pozitivno —
22:20! Doma je nad.gral Grafičarja, Izolo in
Maribor — pa se je moral kljub temu zadovo-
ljiti z delitvijo točk, kar je vsekakor šteti za
veliki neuspeh. Tako so mu sedaj tekmeci pred
njim — Branik, Rudar in Maribor pobegnili za
4 oz. 3 točke!
Bilanca pred srečanjem z Rudarjem bi bila
— 5 dobljenih. 2 izgubljeni in 3 neodločene
tekme s 13 točkami!
Vsekakor moramo še pripisati, da v zadnjih
tekmah niso nastopali Pere, Posinek, Bencik in
Leban — kar štirje igralci. Prvi je odšel k
vojakom, kaj pa je z ostalimi tremi? Odgovora
ne vemo in bo treba poizvedeti za vzroke pri
upravi društva in igralcih.
Olimp na častnem tretjem mestu
v podzvezni ligi si je Olimp z nedeljsko zma-
fo nad Partizanom iz SI. Konjic 3:0 zagotovil
astno 3. mesto na tabeli. Storjani so na d^
mačih tleh kapitulirali vodilnemu Bratstvu iz
Hrastnika z 0:3 in s tem neuspehom povsem
cgubili stih z vrhom. Celje, ki je na domačih
tleh obračunalo z Bratstvom, Kovinarjem in
Olimpom, je v Zagorju proti Proletarcu zgubilo
srečanje z 0:3 in s tem neuspehom zdrknilo
prav na sredino lestvice. V lokalnem derbiju
so Velenjčani v Šoštanju premagali šoštanjča-
ne z 2:1 in si teko zagotovili 4. mesto za Olim-
pom. Konjičani, ki so v prvi polovici tega
prvenstva bili stalno pri vrhu tabele, so v
cadnjih kolih zapravili lepo prednost. Prezi-
■lovali bodo v spodnjem delu tabele. Prav na
repu so pristali nogometaši iz Šoštanja, ki se
lahko ponašajo v jesenskem delu le z eno sam-
cato zmago. Sicer pa poglejmo tabelo:
1. Bratstvo, Hrastnik	10 7 1 2 31:12	15
e. Proletarec, Zagorje	10 5 2 3 22:13 12
3.	Olimp, Celje	10 6 O 4 20:13	12
4.	Rudar, Velenje	10 4 3 3 23:22	11
5.	Rudar, Hrastnik	10 4 3 3 24:27	11
Kovinar, Štore	10 5 1 4 19:22	11
7.	2NK Celje	10 4 1 5 24:25 9
8.	Partizan, SL Konjice 10 4 1 5 13:20 9
9.	Brežice	10 4 O 6 18:29 8
10.	Svoboda, Kisovec	10 2 3 5 13:17 7
11.	Partizan^ Šoštanj	10 1 3 6 15:22 5
Značilno za to ligo je nestalnost forme na-
stopajočih moštev. Izrazitega favorita ni, saj je
celo vodilno moštvo že dvakrat kapituliralo!
Prvi dve mesti sta do spomladi v rokah pred-
stavnikov iz Zasavja, upajmo pa, da se bodo
spomladi tudi predstavniki iz celjskega okraja
bolje uveljavili. V jesenskem delu tekmovanja
so vsa moštva iz našega področja imela slab
tiniš.
POGLED V MLADINSKO TEKMOVANJE
Zadovoljni smo lahko s sistemom tekmovanja,
ki je s to obliko zajel kar 10 mladinskih ekip,
nikakor pa ne z odgovornost^io določenih dru-
itvenih upravnih odnosov do mladinskega no-
gometa. Stvar je namreč v tem, da večje šte-
vilo društev ni nastopalo v tekmovanju z mla-
dinci, ki jim leta dovoljujejo nastope v tej
kategoriji tekmovanja. Več ali manj so na
tekmovanja postavljala starejše nogometaše.
Mladinska komisija je imela zaradi tega polne
roke dela in iz seje v sejo je morla reševati
proteste. Vprašamo se — ali res v Velenju,
Šoštanju, Štorah in Slov. Konjicah ni mladin-
cev od 14 do 18 let, ki so navdušeni za nogo-
metno igro? Vprašanje je nekoliko smešno, ker
je mladine povsod dovolj, manjka le društve-
nih delavcev — organizatorjev, ki bi imeli smi-
sel in veselje do tega dela.
V I. grupi je vrstni red na tabeli naslednji:
V	skupini Rogatec—Rog. Slatina je t vodstvu
Bratstvo (Rog.) z dobljeno tekmo 2:1 in 2 toč-
kami pred Edinstvom iz Rog. Slatine.
PRI PIONIRJIH - KLADIVAR, ŠOŠTANJ IN
ROGATEC
Pri ponirjih nastopa 8 moštev. V jeseni je
▼ celjski skupini vrstni red naslednji:
1.	Kladivar	3 3	O O 14: O 6
2.	Olimp	3	2	0 1	6: 1	4
3.	Kovinar	3 0	12 1: 8 1
4.	2NK Celje	3 0	12 1:13	1
V	šaleški skupini je Partizan šoštanj z dob-
ljeno tekmo proti Rudarju iz Velenja s 3:1 in
«vema točkama v vodstvu, v rogaški skupini
pa se je tekma jesenskega prvenstva med Edin-
stvom in Bratstvom končala z 1:1!
TEKMOVANJE V II .RAZREDU CNP
V tem razredu nastopajo 3 moštva iz našega
okraja — Edinstvo iz Rog. Slatine, Laško in
B ekipa Kladivarja. Tabela do spomladi je
naslednja:
B moštvo Kladivarja nastopa izven konku-
rence. Nogometašem iz Rogaške Slatine kar
odgovarja ta liga po njihovih zmožnostih, La-
ščani pa še nimajo izkušenj, saj so se po dol-
gih letih odmora zopet vrnili v nogometni
ples in treba bo trdo delati, če bodo hoteli
doseči kaj več kot v letošnji jeseni.
Streljanje:
POČASTITEV DNEVA REPUBLIKE
Okrajni strelski odbor Celje je v počastitev
Dneva republike izvedel ekipno tekmovanje v
streljanju z zračno puško, na katerem je na-
stopilo 27 moških in 13 ženskih ekip. Organi-
zacija tekmovanja je bila vzorna, na najboljših
mestih pa srečamo naslednje strelske družine.
Moški: 1. Tempo 862, 2. Kovinar 834, 3. Šent-
jur 784, 4. Ivo Lola Ribar 780 in 5. Savinja 755.
Ženske: 1. Ivo Lola Ribar 741, 2. Tempo 66»
in 3. Metka 601.-
Odbojka:
USPEH CELJSKIH UCITELJIŠCNIKOV
V počastitev Dneva republike je Svet za šol-
stvo LRS organiziral v Ljubljani prvenstvo
srednjih in strokovnih šol v odbojki. I^ladinci
celjskega učiteljišča so se med 5-tlmi izbrani-
mi ekipami iz Slovenije uvrstili na častno 2.
mesto. Uspeh je vsekakor prodoren, če upošte-
vamo, da ta igra nima določene tradicije (vs.aj
povojne) v našem mestu. Celjani so v svoji
skupini premagali TSŠ iz Krškega z 2:1, v fi-
nalu za naslov prvaka pa so podlegli izbrani
ekipi TSŠ iz Ljubljane, ki jo sestavljojo izku-
šeni edbojkarji Branika, Olimpije, Ljubljane,
Kamnika itd., z 0:3 (4:15, 6:15, 12, 15). - Mla-
dinke ESŠ iz Celja so se uvrstile na 4. mesto,
ker so izgubile srečanji z mladinkami ^imna«
rije iz Nove Gorice in mladinkami učiteljišča iz
Maribora.
Atletika:
NEUSPEH VA2ICA V BRUSLJU
Na mednarodnem tekmovanju v krosu v Bel-
giji je Važič Simo bil šele trideseti! Vsekakor
je bila proga 9.150 m po asfaltu in trdih cestah
zanj predolga in preutrudljiva, da bi se lahko
uspešneje uvrstil na tem tekmovanju. Kolikor
smo informirani je odpotoval na to tekmovanje
celo poškodovan, saj mu je zdravnik na spe-
cialnem pregledu priporočal večtedensko zdrav-
ljenje. Cemu potem nastop?
Kegljanje:
KLADIVAR IN BETON - 8, IN 9. MESTO
Na republiškem prvenstvu v borbenih igrah
so se celjski kegljači morali zadovoljiiti s
slabšimi mesti. Beton ni imel možnosti vadbe
zaradi gradnje modernega štlristeznega keglji-
šča, Klad.var pa ne predstavlja več tiste kvali-
tete kot prejšnja leta. Kladivar je dosegel
1569, Beton pa vsega kegelj manj. Uspešno so
se uveljavili kegljači iz Zabukovce, ki so se
s 1505 podrtimi keglji uvrstili na 15. mesto!
Telesna vzgoja:
NAGRAJENCI PISMENIH NALOG
Vsi učenci in dijaki v celjskem okraju so v
počastitev jugoslovanskega kongresa telesne
kulture pri pouku slovenščine pisali naloge o
pomena telesne vzgoje, o športu in najljubših
doživljajih iz tega področja. Med okrajnimi
ustanovami so bili najkvalitetnejši izdelki iz
celjske gimnazije in učiteljišča. Najboljšo na-
logo je napisal d jak gimnazije Inkret, kot
drugi se je uveljavil učiteljlščnik Gombač, na-
to pa še dijak gimnazije Kompan. Pred dnevi
so imenovani prejeli od Sveta za telesno vzgo-
jo OLO Celje v znak priznanja nagrade —
vsak trenerko.
D OSNDilflH KULTURNEGA TURIZMil v Fosavinju
(Nekaj misli k nedavni seji Celjske turistične zveze)
Turizem je gospodarska in kulturna
delavnost. Promet in gostinstvo sta
osnovi gospodarskega, priroda in kul-
tura pa kulturnega turizma. Gospodar-
ski turizem skrbi za turistovo vsak-
danje življenje, kulturni pa zadovoljuje
turistove potrebe in hotenja po spozna-
njih in doživetjih. Določena raven go-
spodarskega turizma je izhodišče za
kulturni turizem, ki se danes povsod
razrašča v vedno širje gibanje za spo-
znavanje ljudi in zemlje z njeno pre-
teklo in sedanjo kulturo.
Kulturni turizem sega v zgodovino
do prvih smotrnih poskusov za obliko-
vanje družbene nadstavbe z omiko in
prosveto. Herodotova in Cezarjeva po-
tovanja, srednjeveška romanja in tur-
nirji, potovanja študentov, umetnikov
in znanstvenikov, pomočniška vandra-
nja itd. so razne oblike kulturnega tu-
rizma. Pri nas sta predvsem fiziokra-
tizem in romantika utemeljila pravi
kulturni turizem, ki ga je z izročili
prosvetljenstva varovalo zlasti dijaštvo
vse dO prve svetovne vojne.
Rastoče znanstveno in umetnostno za-
nimanje, ki ga je 19. stoletje zbudilo v
naših krajih, je z vse bolj razvitim
planinstvom postavilo v središče tu-
rizma razen prirodnih znamenitosti tudi
naše umetnostne, znanstvene, tehnične
in posebne krajevne kulturne vrednote.
Novo kulturnoturistično zanimanje je
rodilo Seidlove Kamniške ali Savinjske
Alpe, Kocbekove Savinjske Alpe ter
Stegenškovi in Maroltovo topografijo
umetnostnih spomenikov v okolicah
Gornjega grada. Slov. Konjic in Celja.
Organizacijsko najvišjo obliko je našel
naš kulturni turizem v Slovenskem pla-
ninskem društvu, ki ga še danes va-
ruje ter tako ohranja stare gorniške
tradicije.
Kulturnoturistični magneti vsake po-
krajine so njene prirodne znamenitosti,
svojstvenost domače kulture in kra-
jevne posebnosti estetskega ali historič-
nega značaja, ki živijo v pokrajinski
skladnosti prirode, kulture in tehnike.
Te vrednote narekujejo skrb za vzdr-
ževanje kulturno-turistične dediščine,
za njeno dostopnost in vabljivost, kajti
naglo naraščanje tranzitnega turizma,
katerega narekuje razvoj avtomobiliz-
ma, spreminja Posavinje v izrazito
tranzitno-turistično področje, česar tu-
di zdravstveni in kurativni turizem ne
moreta preprečiti. Z izgradnjo jugoslo-
vanske magistrale ter jadranske in egej-
ske avtomobilske ceste se bo ta značaj
še pojačal, zato je nujno potrebno, da
Posavinje svoje kulturno-turistične
vrednote čim bolj odkrije in približa
domačemu in tujemu gostu.
Posavinje je izraziti visoko- in sredo-
gorski, proti vzhodu odprti svet v po-
virju Savinje. Poleg skalnate visoko-
gorske anekumene pokriva njegovo
sredogorje gozd, gričevje in doline pa
členijo bistre vode ter pisani mozaik
poljskih kultur. To so osnovni elemen-
ti njegove pokrajinske slike, ki so kot
izraz specifične naravne lepote važne
kulturnoturistične vrednote za prosvete
in razvedrila žejnega kulturnega tu-
rista.
Pokrajinska dominanta Posavinja so
Kamniške planine, Raduha in Golte, ki
učinkujejo kot visokogorska kulisa,
pred katero se odvija mnogolična po-
krajinska slika s svojimi trgi in vasmi.
Naloga kulturnega turizma je, da v
teh naseljih ohrani podobo družbenega
razvoja, ki jo varujejo njihova pozi-
tivna izročila, popularizira njihova te-
koča vprašanja sedanjosti in tako po-
spešuje spoznavanje savinjskega člo-
veka. Njegova naselja so ponazorila po-
krajinske kulture, njene prirode, pre-
teklosti in sedanjosti. Nekoč so bila
ta naselja stanovsko enotno oblikovana
trgovska in obrtniška središča, kmečke
vasi in zaselki, glažutarske naselbine
ali pa sezonska drvarska, ogljarska ali
planšarska naselja. Danes so ob neneh-
ni napredujoči industrializaciji ta na-
selja sicer izgubila svojo nekdanjo sta-
novsko in s tem tudi stavbno enotnost,
ki jo odlikuje patriarhalna preprostost
in svojstveno starinsko okolje. Kljub
temu pa so zaradi svoje prikupne lege,
snage in življenjske različnosti sposobna
in vredna, da postanejo hvaležen cilj
kuturnega turizma. Naselja so nosiM
krajevnih izročil, ki pogosto izražajo
krajevno preteklost, navade in sedanje
življenje, tako da pogosto prav zaradi
turizma postanejo kulturno delavna
tam, kjer bi sicer zamrla. Od tega pro-
cesa so izvzeta samo mesta z lastnimi
muzeji ali zbirkami (Celje, Laško,
Šentjur, Gornji grad), ki pa v Posa-
vinju še niso toliko razviti, da bi lahko
v celoti odsevali in reprezentirali domačo
prirodo, kuturo in tehniko. Zaradi tega
so zaenkrat še vedno turistično važ-
nejši kulturni spomeniki, ki so raztre-
seni po vsem imenovanem ozemlju,
predstavljajo vse vrste družebnih in
kulturnih delavnosti od stavbarstva,
upodabljajoče in ljudske umetnosti,
tehnike in gospodarstva, rojstnih hiS
velikih mož pa do NOB spomenikov ter
so najneposredneje povezani s prirodo
odnosno vključeni v posamezna naselja.
Bogastvo savinjskih kulturnih spome-
nikov pa na žalost še ni v skladu z
njihovim varstvom, njihovo populari-
zacijo, njihovim poznanjem in obiskom
celo med nami samimi, kje šele med
tujci. (Gornji grad, Solčava, Nazarje,
Straže, Zovnek, Šempeter, Laško, Ko-
njice, Šmarje, Olimje, Gore nad Bistrico
ob Sotli, Zagorje, Žice, Jurklošter itd.)
Posavinje je s svojo pokrajinsko po-
dobo, z gozdovi in rekami, s floro in
favno, s kulturo naselij in njihovo sna-
go, s pokrajinskimi in krajevnimi kul-
turnimi izročili ter z zimskoturističnimi
pogoji odlično področje kulturnega tu-
rizma, ki zasluži primerno organizacijo
in propagando za doživljanje, spozna-
vanje in uživanje njegovih pokrajin-
skih lepot, prirodnih znamenitosti in
kulturnih vrednot. Ta akcija je v inte-
resu gospodarskega in kulturnega tu-
rizma. Zato naj bodo te vrstice posve-
čene ustanovitvi Cejske turistične zve-
ze kot opozorilo, da ne pozabi na osnov-
ne elemente kulturnega turizma, to pa
so prirodni, kulturni in tehnični spo-
meniki.
Jože Curk
OGLAS V ČASOPISU
je najboljša reklama
Z vsakovrstnim blagom po zmer-
nih cenah Vam bomo postregli
v poslovalnicah »HMELJAR«
in »SOLČAVA«.
Cenjenim odjemalcem čestitamo
k Dnevu republike!
Trg. podjetje
»MANUFAKTURA«
Celje
_ Trg V. Kongresa
Celje
strojna finomehanika,
čestita delovnemu ljudstvu
k Dnevu republike!
Izvršuje vsa v stroko spadajoča
dela in vsa dela finomehanike.
je najnovejSe sredstvo proti krvavenja
dlesni t ustih. Nadijo lekarae in dro-
gerije.
CELJSKI TEDNIK — IZDAJA
OKRAJNI ODBOR SZDL V CE-
LJU — UREJUJE UREDNIŠKI
ODBOR — ODGOVORNI URED-
NIK TONE MASLO — URED-
NIŠTVO IN UPRAVA: CELJE,
TITOV TRG 3 — POSTNI PRE-
DAL 16 — TEL. UREDNIŠTVA
24-23, UPRAVE IN OGLASNEGA
ODDELKA 25-23 — TEKOCi RA-
ČUN 603-11-606-1/3-266 PRI ME-
STNI HRANILNICI V CELJU —
IZHAJA VSAK PETEK — LET-
NA NAROČNINA 500 DIN POL-
LETNA 250 DIN. ČETRTLETNA
125 DIN — ROKOPISOV NE
VRAČAMO — TISKA CELJSKA
TISKARNA V CELJU
Celjski 'smučarji se že pripravljajo
Čeprav naše hribe in doline še ni pobelila
/ snežna odeja, pa se celjski smučarji, tako t
društvu, kot pri Celjski smučarski podzvezi z
največjo vnemo pripravljajo na bližnjo sezono.
Kakor doslej, bo tudi v letošnjem delovnem
programu na prvem mestu skrb za množičnost.
Tako bodo prve naloge posvečene delu in na-
dalnjemu ustanavljanju smučarskih aktivov po
šolah. Ta naloga, ki se sklada z načeli in
smernicami prvega kongresa telesne kulture,
zavzema v društva že nekaj let primarno me-
sto, kongres pa je dal temu stremljenju le noj-
večje priznanje! V sklada s kongresnimi
smernicami, pa bo Celjska smučarska podzveza
dala spodbudo za ustanavljanje enakih aktivov
še pri delovnih kolektivih, ustanovah in druž
benih organizacijah — vse z eno samo željo, da
bi smučalo čim več ljudi! Razen tega si bo
Celjska smučarska podzveza še prizadevala, da
bo s svojimi strokovnimi kadri pomagala pri
delo in ustanavljanju smučarjev v teh aktivih.
Delo Celjske smučarske podzveze pa bo t
tekoči sezoni zajelo še drn)(a področja. Tako
bo podzveza dala predlog pristojnim činiteljea
za organizacijo smučarskega tečaja za uč tel-je
osnovnih šol. Mimo vsega tega bo znova pri-
pravljala tečaje za smučarske vaditelje in
učitelje, dajala spodbud za poživitev turnega
smučanja in za večjo udeležbo ženske mladine
pri smučarskem udejstvovanju.
Razumljivo je, da skrb za vzgojo tekmoval-
cev ne bo zapostavljena. Zato bodo tudi za
smučarje — tekmovalce najrazličnejši tečaji
in treningi. Po mnenju Celjske smučarske pod-
zveze pa je že napočil čns. ko se lahko na
tem področju uveljavi enotno delo. Zato bo
podzveza predlagala, da naj bi letos raz; isali
in organizirali cbrinska In okrnjna tekmova-
nja za vse pripadnike smučarskega športa sku-
paj, ne glede na to ali so člani pnrt zanskih,
ali športnih društev. Po mnenju p dzveze pa
naj bi se ta enotnost v delu pokazala tudi v
organizacijskem p'gU'du!
Spričo slu'bone i rempst'tve dosedan jega
predsednika Celjske smučarske pndz»eze tova-
riša Jakoba Zimiu. so činn ui raMicgii i di)ora
zaupali izvrševanje predsedniških nalog tov,
Francetu Lužiiiku.	-mb
objave in oglasi»objave in oglasi
TEČAJI ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL
Združenje šoferjev in automehanikov Okraj-
ni odbor Celje prireja zimski tečaj za visoko-
kvalifikanijo, za voznike motornih vozil. Pri-
jave sprejema tov. Krivec Vinko, Celje Dečko-
va cesta, blok D. do 6. 12. 1958. Poznejše pri-
jave ne bomo upoštevali.
AVTOBUSNI VOZNI RED OB PRAZNIKIH
Sporočamo potnikom, da bodo obratovale
avtobusne linije dne 29. in 30. novembra 1958
po nedeljskem voznem redu. dne 1. decembra
1958 pa po delavniškem voznem redu. Dne i.
12. 1958 ne bcido obratovale naslednje avtobus-
ne proge: Celje—Liboje—Zabukovca, Celje—
Ljubečna in Celje—Strmec.
OBVESTILO
Prosimo cenjene stranke, da od 1. decembra
dalje ne prinašajo v prodajo oblačil In obutve,
ker jih zaradi inventure ne bomo mogli spre-
jemati. Prosimo tudi vse stranke, ki imajo v
prrdaji kakršnokoli blago, da dvignejo zanj iz-
kupiček. Denar lahko ilvisnejo na blagajni do
20. decembra letos, nakar bo trgovina približno
10 dni zaprta. Blago bomo zopet sprejemali v
prodajo od 1. januarja dalje.
»KOMISIJAc
Trgovina z rabljenim blagom
Celje, Tomšičev trg 12
VABILO
»Na interno gimnazijsko družabno prirediteT
T soboto, 29. t. m. ob 16 uri v dvorani OZZ
so vabljeni tudi starši. Prav tako na vsak«
drugo zabavno prireditev brez posebnega na-
šega obvestila! Vljudno vabljeni!«
.TRGOVSKA pomočnica špecerijske stroke išč«
službo. Ponudbe na upravo lista pud šifro
»Poštena in vestnac.
HIŠNIKA iščemo za dve hiši. Pismene ponudbe
na hi.šni svet, Celje, Cankarjeva ulica 5.
TRGOVSKI POSLOVODJA - komercialist želi
spremeniti mesto. Gre za skladiščnika ali t
nabavno prodajni oddelek. Vcrziran tudi y
strojepisju in trgovski korespoiidcnii. Posedu-
je lastno motorno vozilo. Ponudbe na uprave
lista pod šifro »Ze 25 let v industrijic.
SPRKJMfclM mizarskega pomočnika za razna mi-
zarska dela. Nastop službe takoj. Kores
Albin, Mizarstvo, Celje, Veselova 3.
OTROK.A dam v oskrbo za 8 ur dnevno. NasloT
v upravi lista.
TRGOVSKO in proizvodno podjetje »Veležitar«
proda avto-radio znamke »Zidake«. Rok z«
nakup je do 6. 12. 1958. V kolikor se ne ja-
vijo interesenti iz družbenega sektorja, je b«
razpolago privatnikom.
PROD.\M ugodno dve kuhinjski kredenci za na
deželo dve plinski pečici, platoner, mizo,
kuhinjski štedilnik »TOBI« (zelene barve).
Vsp v dobrem stanju. Naslov v upravi lista.
PROD.\M ugodno zaradi selitve železni štedil-
nik (levi) z belimi ploščicami in dve posteljni
mreži. Naslov v upravi lista.
PRODAM škornje št. 43 (boks) skoraj nove za
polovično ceno. Močnik, Stanetova 22, Celje.
PROD.\.V1 nemško ovčarko. (Lepo, staro 6 me-
scce\). Naslov v upravi lista.
PRODA.M poceni dekliško belo rabljeno spal-
nico, 6 kosov. Naslov v upravi lista.
GARAŽO dam v najem najboljšemu ponuduikm
v novi hiši na Otoku. Naslov v upravi lista.
ZA.VIfcl.NJAM dvosobno stanovanje v mestu za
lipo eiiosobiio v mestu. Informacije: Sket,
Maniifuktura, Celje.
USLLiZBllNKA išče opremljeno sobo s 1. de-
ceiiihroiu. Gre tudi kot sostanovalka. Pisme-
ni- ponudbe na upravo lista pod »nujno«.
VDOVKC z tnaiini posestvom išče gospodinjo
upokojenko v okolici Celja. Naslov v upravi
listu.
|5ta<ri« 208m
NEDELJA, 30. novembra 1958
6.00 do 24.00 Prenos sporeda RS
PONEDELJEK. I. decembra 1958
6.6» do 24.00 Prenos sporeda RL
TOREK, 2 decembra 1958
IT.OO Celjska kronika
17.10 Igra Trio Edvarda Goršič«
17.50 Z.-leli ste - poslušajte!
17.45 Zabavna glasba, vmes objave
SREDA, 3. decembra 1958
17.00 Celjska kronika
17.15 Ipra tambiira ki orkester >Fr«nce Pre-
šeren pod \odstvom Janka IliKcvarja
17.30 Zdeli ste — loslušajte!
17.45 Zabavna glasba. \mes objave
ČETRTEK. 4. decembra 1958
IT.01) Celjska kronika
17.00 Pojo pevski zbori z Vranskega
17.^0 Želeli ste — l oslušajte!
17.45 Zabavna glasba, vmes objave
PETEK, 5. decembra 1958
17.00 Celjska kronika
ir.lO Gliisbena nirdigri
17.15 »Šoferji pred mikrofonom« — reportaža
17.■'O Z"'eli ste — • oslu^»jle!
17.45 Zabavna glasba, vmes objave
SOBOTA, 6. decembra 1958
17.00 Celjska kronika
17 1(1 7n rr jelen konec ledna
f7."e 2.-leli ste — 1'oslušajte!
17.45 Zabavna glasba, vmes objav«
imotkino«kino «kino
KINO UNION, CELJE
Od 35. do 29. XI., »Izgubljeni kontinent«, itali-
janski barvni cinemascope film
Od 30. do 4. XI!., »Železničar«, italijanski film
— drnnia
Kino Union, matineja dne 30. XI. »Gospod
Ripua«, francoski film
KINO METROPOL, CELJE
Od 25. do 28. XL, »Snežna kraljica«, rntki barr-
nl, pravljični film
Od 29. do 2. XII., »Slučaj dr. Lavrenta« Iras-
roški znanstveni film
Za ta film je Zvezna komisija za pregled
f'lmov izdala strogo prepoved za mladiao izpod
18 let starosti.

Bilo je septembra tisoč devet sto ena-
4nštiridesetega...
Oba, Nadi in jaz, sva bila v dolini.
Potikala sva se od vasi do vasi, od
Javke do javke. Oba sva bila še mlada,
a izvršiti sva morala važno nalogo: po-
izvedeti, koliko je v posameznih krajih
nemške žandarmerije in policije, kaj
vse je že počela Gestapo, kako se godi
e našimi ljudmi in kako delajo javke.
Tako nama je naročil Letonja-Kmet,
ki je bil komandir Savinjske čete in
midva z Nadijem sva njegovo naročilo
dobro opravila.
Vsa zmučena in utrujena sva se pre-
bila do vznožja Dobrovelj. Ustavila sva
se v samotni grapi. Odložila sva težke
nahrbtnike in s polnimi pljuči zajela
sveži zrak. Posedla sva na vlažno zem-
ljo in izmenjala nekaj misli. Videla in
slišala sva marsikaj. Dolina je bila na-
sičena z nemško policijo, Gestapo je
razpredala mrežo, pojavljalo se je ved-
no več domačih izdajalcev. Iz vsakega
kota Savinjske doline je prežala smrt.
Midva z Nadijem pa sva bila še mlada.
Oba iz rudarske Zabukovce, sinova ru-
darjev. Kaj sva imela od nežne mla-
dosti? Nič in čisto nič. In zato sva ho-
tela v življenju še veliko doživeti.
Nadiju, ki je bil skojevec že dve leti
pred vojno, so zagorele oči.
»Svinje!* je zažugal s pestjo v do-
lino. »Ko bi mogel, bi vas poklal ko
-mesar prašiče!«
»Barabe, vam bomo že pokazali!« sem
možato pristavil še jaz.
Spet sva zadela nahrbtnike in se za-
•čela vzpenjati proti vrhu.
Blizu Crete je bilo naše taborišče.
Takoj, ko sva se pojavila, so naju to-
variši radovedno obkrožili. Vsak je ho-
tel izvedeti kar največ novic. Odložila
sva nahrbtnike s hrano in raportirala
komandirju. Nasmejano naju je po-
hvalil.
»Korajžna fanta sta, partizana in
pol!«
Nato je odredil, da morava počivat.
Rade volje sva sprejela predlog. Legla
sva v mehko praprot, se pokrila s kod
in zaspala.
Ostali tovariši so okoli kurišča Či-
stili orožje. Nekateri so mislili na do-
lino, drugi so delali dovtive na račun
zelenih Svabov, spet tretji so se pri-
družili Letonji-Kmetu in kovali na-
črte za nove akcije.
Sredi popoldneva je komandir skli-
cal zbor. V nekaj minutah smo se
zbrali okoli njega in tiho poslušali no-
va naročila.
»Tovariši, treba bo v akcijo. Svabi
so na nogah dan in noč, kakor tudi iz-
dajalci. Zato tudi mi ne bomo stali kri-
žem rok. Med Šmartnim ob Paki in Šo-
štanjem je treba razstreliti železniško
progo. In tam blizu je treba likvidirati
zavratnega izdajalca. Toliko za nocoj.
Jutri gremo v drugo akcijo.
Premotril nas je s temnimi, globoko
vsajenimi očmi. Nato je stopil k parti-
zanu Ladu.
»Lado, ti poznaš teren, zato boš vodja
grupe. Izberi si nekaj tovarišev.«
Pa mu ni bilo treba izbirati. Preveč
je bilo prostovoljcev.
Tudi midva z Nadijem sva se javila.
Komandirju ni bilo po volji. Rekel je,
da sva še utrujena in tudi premlada
da sva" še za tako nevarno akcijo. Toda
Nadi ni odnehal.
»Tovariš komandir, jaz grem, pa se
naj pokadi kamor hoče!« Dovolj sem
pameten in strah me tudi ni več.«
»Prav,« je rekel Letonja. »Toda ču-
vaj se. Ubogaj Lada, ki je vodja gru-
pe!«
»Bom,« je rekel Nadi s pridržanim
nasmehom. Dregnil me je pod rebra in
zbodel.
»In ti? Se boš kar naprej dremuckal?«
»Saj veš,« sem mu rekel in pri tem mi
je bilo hudo pri srcu, »komandir ne pu-
sti.«
Zmračilo se je. V taborišču se je umi-
rilo. Ponoči je bila potrebna še po-
sebna opreznost. In predno se je grupa
spustila v dolino, je komandir Ladu še
enkrat naročil.
»Saj veš, Nadi je mlad in vedno se
mu preveč mudi.« Pazi nanj.
Na Dobrovlje je legla noč. Niz hriba
se je spuščala skupina oboroženih parti-
zanov. Med njimi je bil tudi Nadi. Ko
so srečno prebredli Savinjo, in takoj
za tem še mrzlo Pako, je Nadi ves raz-
žarjen bušnil v Lada.
»Lado, bom jaz tudi miniral?«
»Pst!« mu je Lado iz teme zažugal.
»Zdaj nismo na Dobrovljdh, smo sredi
nemških mitraljezov!«
Ob 11. uri ponoči so se priplazili do
proge. Minirali so jo trije starejši bor-
ci, ki jim je pomagal tudi Nadi. Se
minuto, dve — in širom po dolini je za
donela gromovita eksplozija.
»Tu imate, hudiči!« je Nadi skoraj
preglasno zakričal.
»Pst!« so ga posvarili iz teme. Ne
bodi tak junak!«
Kar najhitreje se je pomaknila sku-
pina iz območja prve akcije. Po krat-
kem kolebanju, prisluškovanju v temo,
preskakovanju jarkov in tavanju po
sadovnjakih, se je skupina znašla pred
hišo izdajalca.
»Tu smo,« je rekel Lado. Dve bombi
skozi gornje okno in hiter umik v sa-
dovnjak in naprej v najbližjo hosto!«
Komaj se je povelje končalo, že sta
zleteli bombi, ki se jima je pridružila
še tretja. Nadijeva. Toda smola! Bombe
so zadele v zaščitno mrežo na oknu in
odletele nazaj na cesto. Toliko, da se je
skupina povlekla za vogal, posvetilo se
je in tresnilo, kakor da se je sesulo
nebo.
»Se eno!« je siknil Nadi in se hotel
pognati nazaj na cesto. Toda pograbila
ga je krepka Ladova roka, ga potegnila
v sadovnjak in naprej v gozd.
Po kratkem odmoru so krenili k sa-
motnemu kmetu. 2c z mnogimi dejanji
se je izkazal, da je za partizane z dušo
in telesom. Vzpostavili so vezo. Gospo-
dar jih je povabil v hišo. Lado je po-
prosil za zajtrk in kmetu zaupal, da se
pred nočjo ne smejo pokazati na svetlo.
»Pa kaj bi tudi hodili!« se je razko-
račil kmet. »Dal vam bom zajtrk, ko-
silo in še večerjo, če hočete.
Z veseljem so povabilo sprejeli in
polegli vsak v' svoj kot. Kako bi tudi
ne! Gospodar je zanesljiv. Ce bi pretila
nevarnost, jih bo že pravočasno ob-
vestil.
Okoli pol dveh popoldne jim je go-
spodinja postregla z dišečim, kmečkim
kosilom. Dobro jim je šlo v tek in s
prijetnim občutkom v želodcih so se
zaklepetali vse tja do usodne četrte
ure. Nekdo izmed skupine je stopil ma-
lo vstran hiše in pogledal v dolino. In
kaj je videl? Svabi so lezli proti hiši!
»Fantje, izdaja! Svabi so nam za pe-
tami!«
Bliskovito so pograbili za orožje in
planili iz hiše.
»Udarimo!« je rekel Nadi.
»Nadi!« ga je Lado strogo pogledal.
Razločno so videli zelene Svabe, ka-
ko so se plazili vse bliže in bliže. Lado
je zapovedal.
»Pripravite se za borbo in umik!
Vsak se naj prebija kakor ve in zna!
Na svidenje na Dobrovljah!«
Z roko je nakazal smer umika in
zaprasketali so prvi streli. Takoj na to
so zalajali nemški mitraljezi. Krogle so
se usipale kakor toča v hudi uri. Kam?
Okrog in okrog sama čistina. Nemška
premoč je bila ogromna. Toda diver-
zantska skupinica se je spremenila v
razjarjene leve. Tolčejo, se umikajo in
spet tolčejo. Skrajc Peter je ranjen, a
še vedno drži puško in strelja.
Skoraj so že bili izgledi, da jo bodo
odnesli brez žrtev. Tudi Nadi se je ves
čas spretno izmikal nemškim svinčen-
kam. Neverjetno hrabrega se je izka-
zal. Lado ga bo moral pohvaliti pred
komindirjem in Nadi bo smel v vsako,
še tako nevarno akcijo.
Vsi so že bili v zaklonu. Le Nadi je
imel še nekaj korakov.
»Skoči!« je kriknil nekdo izmed sku-
pine.
Toda v tistem trenutku je zaregljal
nemški šareč in Nadi se je zgrudil na
zemljo.
»Nadi!« so kriknili tovariši.
Bilo je prepozno. Nadi je umiral s
trdo stisnjeno pestjo, kakor da se za-
klinja.
»Prekleti hudiči, le brez skrbi, tudi
vi boste dobili plačilo!«
Svabi so odvlekli mrtvo truplo v
Šmartno ob Paki. Drugi dan so ga za-
grebli v kot paškega pokopališča. Kljub
nemškemu terorju pa je bil Nadijev
grob vsak dan poln jesenskega cvetja.
Dvajsetega septembra tisoč devet sto
enainštiridesetega je savinjska zemlja
prvič pila kri slovenskega partizana...
Nadi, večna Ti slava!
Čim več mladih ljudi v upravne odbore
Združevanje organizacij v Šmorskl občini
Takoj po združitvi treh občin —
šmarske, kozjanske in rogaške — so na
sedežu F>ovečane občine v Šmarju pri-
stopili tudi k združevanju družbenih
organizacij. Ta naloga je večidel že
opravljena, povsod so postavljena za-
časna vodstva, ki se že pridno priprav-
ljajo na letne občne zbore. V vseh or-
ganizacijah imajo namen povečati član-
stvo, kader pa bodo zamenjali predvsem
po sindikalnih podružnicah, saj so po-
nekod že leta in leta isti ljudje v vod-
stvih. Menda je geslo nove šmarske ob-
čine: čim več mladih ljudi v upravne
in nadzorne odbore! To se je E>okazalo
že pri volitvah v zadružne svete, saj so
od celotnega števila kandidatov v zdru-
ženi občini kandidirali kar 46 % mladih
ljudi. Občinski sindikalni svet si je za-
dal nalogo, da bo za te mlade člane za-
družnih svetov posredoval ustr-ez n S'^-
minar pri Poslovni zvezi, da bodo tako
lažje razumeli svoje naloge in konkret-
ne dolžnosti kot člani zadružnih svetov.
Pri organizaciji Socialistične zveze so
ugotovili, da je vse premalo ljudi vklju-
čenih v to množično organizacijo. Po-
vprečni odstotek članstva glede na
skupno število volivcev znaša komaj
45 %. Zato si je združena šmarska ob-
č.na zadala kot prvenstveno nalogo, da
poveča število članov Socialistične zve-
ze, da združi š.bkejše vaške odbore z
močnejšimi in zamenja slab kader z de-
lavnimi ljudmi, ki bodo nosilci napred-
ka v posameznih vaseh.
Pred nekaj leti so v Rogaški Slatini
podvzeli akcijo za vključitev novih čla-
nov v Socialistično zvezo. Akcija je bila
razveseljivo uspešna, saj so odstotek
članstva divgniL na 76 %. Ko so že ime-
li to zadovoljivo številko, pa so članstvo
bolj prepustili samemu sebi. Jasno je,
da samo s številko vidnejših uspehov
dela organizacije ni bilo moč pričako-
vati, V tej novi kampanji — pa pravijo
v Šmarju — da se ta napaka ne sme več
ponoviti in da hočejo nove člane ne sa-
mo vključiti, ampak tudi obdržati. Na
letnih občnih zbonh pa se bodo pogo-
vorili, kako bodo to dosegli. Vsekakor
je bolje, če bodo imeli odslej samo ka-
kih 15 močnih veiških odborov SZ kot
pa prej, ki so slabo ali nič delali.
Zveza borcev je v šmarski občini ena
najuglednejših množičnih organizacij,
saj združuje prekaljene ljudi, ki jih
Kozjanska ni imela malo. Večidel so
v teh organizacijah zastopani tudi že
mlajši ljudje — otroci padlih borcev, ki
čuvajo in ohranjajo svetle tradicije svo-
jih prednikov. Občni zbori ZB so v
šmarski občini že pričeli.
Tudi mladina v združeni šmarski ob-
čini je že imela svoj »združitveni« se-
stanek in zgleda, da bodo v lepi slogi
delali med seboj. Pri mladini se kaže
težnja, stopati v vrste ZKS. Letos je
bilo sprejetih 40 mladincev, za prihod-
nje leto pa predvidevajo kar 180 novih
članov.
Nagradna križanka &S
Tokrat objavljamo za vse naše bralce,
>neoziraje se, če so naši stalni naročniki
ali ne, nagradno križanko. Med pravil-
oimi rešitvami bomo izžrebali sedem
denarnih nagrad:
Rešitve pošljite na naslov uredništva
najkasneje do 3. decembra v kuverti
z oznako »nagradna križanka« ali pa
jih prinesite osebno v uredništvo, od-
nosno v nabiralnik na vratih. Izid žre-
banja bomo objavili v naslednji številki
dne 5. decembra.
Uredništvo
T»4orarBo:
1. imate ga pred seboj; i. iinjzlof;Iasnejši za-
pori na Štajerskem, kjer je bilo ustreljenih
•inogo rodoljubov; 11. osebni zaimek; 12. knji-
govodski izraz; 13. ovoj, pogoj; 14. pripovedno
pesništvo; 15-a. žensko ime; 17. četni ali ba-
taljonski administrator; 19. kratica za: kultur-
■o-unietniško društvo; 20. ta — srbohrvatsko;
21. lasprotno od: svetloba; 21. del zamejske
filoveniie; 27. muslimansko moško ime; 26. red;
28. hod, vendar enakovreden nasprotnik; 29.
Eamisel, mmetnost; 30. kraj, kjer je bila usta-
■ovljena prva Proletarska brigada (Bos. Petro-
Tac); 32. sanje, nočno doživetje; 35. delovne
edinire — v številu pet, deset, :td.; 34. nepo-
grešljiv del kolesa; 35. del fotoaparata; 3?.
grški otok, kjer so se Nemci v drugi svetovni
▼ojni izkrcali, oz. s padalci :zvršili napad; 38.
«nan jugoslov. atlet, državni prvak v skoku
T daljino; 39. nemški nogometni reprezentant,
ki je z edinim golom tekme na zadnjem svet.
■ og. prvenstvu, priboril svoji reprezentanci pot
T nadaljne tekmovanje; 40. obdouje; 41. žensko
ime; 4>, egipčansko božanstvo; 44. druga in
prva črka pod 4 navpično; 45. osebni zaimek;
46. kemični znak za: Polonij; 4?. podkupnina —
srbohrvatsko; 48. znan kraj pri Novi Gorici
<Kanal); 49. stanovanjski predeli; 50. žensko
ime; 53. generalni sekretar Delavsko-kmečke
stranke na Madžarskem; 55. del imena vasi, v
neposredni bližini Celja; 56. avtom« bilski znak
Filipinov, tudi 16 črka grške abecede; 58. ples-
na kompozicija; 60. kabaretna glasba — fone-
tičn": 62. so'z" — srbohrvatsko; 64. prcdsedn k
turške republike, b=t.; 65. borec celjske čete,
nar<dni heroj, ustreljen leta 1941 v Cretu pri
Celju; 6?. nasprotno od: počasen; 69. samec
gozdne ptice; 70. seznam prireditev; 72. prvi
«lel imena pred vojno izhajajočega humoristič-
nega lista (Maribor); 73. akademski športni
klub — kratica; 74. osebni ponns, dostojanstvo;
75. Ober; 77. ljubljanski brodarski klub — kra-
tica; 78. nikalnica; 79. znan slovenski namizno-
teniški igralec; 80. vel k ogenj v okviru pro-
slav; 82. najvišji oblastveni organ v državi —
kratica; 83. naučil, priučil — srbohrvatsko; 84.
kemična spojina.
Navpično:
1. iz maščevanja, od okupatorja ustreljen
človekoljub; 2. državne želez.; 3, nasprotno od:
malo; 4. najmlajša azijska država — republika;
5. obmorsko turistično mesto v Črni Gori; 6.
zanj tekmujejo športniki; 7. skrajni neobčutlji-
vež, tudi proti najhujšemu kačjemu strupu; 8.
velika posoda; 9. zadnja in prva črka pod 1
vodoravno; 10. nastop manekenk 11. mesto na
meji: Srbije in Makedonije; 15. slavnostni na-
stop vojaških edii^ic; 16. podpredsednik in
obrambni minister ZAR, najožji sodelavec Na-
serja; 18. opis, načrtno pripovedovanje; 19. sta-
novanje; 20. grška črka, tudi slovita znamka
švicarskih ur; 22, razveljavi, prekliče; 24. sa-
mec domače živali; 25. tuje žensko ime; 27.
žensko ime; 29. ime naše prve filmske igralke;
31. ata, papa; 33. del glave. 36. sodnik, kritični
ocenjevalec; 37. javno izraženo mnenje, tudi
negodovanje; 38. opravlja merilna dela; 42.
prvi sekretar SKOJ, padel tik pred II. zaseda-
njem AVNOJ, psevdonim; 44. prvi predsednik
AVNOJ, priimek; 46, tisti, ki živi na račun ne-
koga, tudi družbe; 47. pameten, preudaren; 48.
psevdonim partizanskega pesnika: »Za kar sem
umrl, bi . . .t!; 49. mlada, a že svetovno znana
francoska pisateljica — fonetično; 51. kratica
za eno izmed naših republik; 52. madžarsko
moško ime; 53. športni čoln; 54. sedaj že pri-
mitivno kmečko orodje; 57. večkratna državna
prvakinja v skokih v vodo — tudi letošnja;
59. mlad danski šahovski velemojster, fonetič-
no; 60. kruh — nemško, fonetično; 61. dobro-
delna ameriška organizacija, fonetično, ki je
delovala takoj po končani drugi svetovni vojni;
63. manjše podjetje v Celju, vendar edinstve-
no te vrste v Jugoslaviji; 65. rojstni kraj
pesnika: »Soči . . .ti; 66. znana radijska igra.
Ki je bila predvajana v Radiu Ljubljana v
okviru proslav 15. obletnice bojev na Sutjeski;
68. zelo znan slovenski pisatelj, ki pa je dlje
časa živel v Ameriki (Kristan); 70. dvojice; 71.
mesec v letu; 74. velika revolucionarka, stra-
hotno mučena, potem pa leta 1942 v Celju javno
ustreljena; 76. kralj — italijansko; 79. glas
kukavice; 81. kratica za: starejši.
VSEM SVOJIM ČLANOM
KAKOR TUDI VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU
ČESTITAMO K DNEVU REPUBLIKE
29. NOVEMBRU
Trgovinska zbornica
za ok:aj
Celje
STRAN ^^^
Da bi bilo Celje lepše.,.
Tik pred zaključkom minulega šol-
skega leta, ali točneje povedano v maju
letos, je propagandni odbor Olepševal-
nega in turističnega društva v Celju
razpisal med učenci osnovnih in dijaki
nižjih razredov bivših gimnazij anketo,
ki bi ji lahko dali naslov »Kaj bi mo-
rali v Celju še storiti, da bi bilo mesto
lepše in bolj privlačno«.
Anketni list je imel.sedem vprašanj.
Ce smo hoteli z odgovori na prvo vpra-
šanje vzbuditi pri mladini zanimanje
za nekatera komunalna in druga sploš-
na vprašanja mesta ob Savinji, pa smo
pri odgovorih na naslednja zasledovali
predvsem vzgojni cilj. V vprašanjih
smo namreč opozorili na nekatere na-
pake ter pomanjkljivosti in hkrati
vprašali, kaj bi naj napravili, da bi v
mestu ne imeli več popisanih zidov,
umazanih ulic, raztrganih lepakov in
podobno. In končno, zadnje vprašanje
se je nanašalo na delo malih, ali pio-
nirskih hišnih sVetov.
Pri izpolnjevanju anketnih listov je
sodelovalo 1486 šolarjev celjskih šol.
Ce na splošno ocenjujemo izid an-
kete, moramo povedati, da je dosegla
izreden uspeh in da so učenci ter di-
jaki pokazali veliko zanimanja za celj-
ske probleme in dali več zelo koristnih
ter domiselnih predlogov za izboljšanje
nekaterih pomanjkljivosti. Iz kratkih
odgovorov je bilo moč razbrati, da
imajo otroci radi čiste ulice, da so po-
nosni na lepe nasade in parke, da jih
motijo FK>čečkani zidovi, da s čudnim
"prezirom gledajo na raztrgane lepake
itd. V teh odgovorih pa so povedali še
nekaj več — povedali so namreč, da
si želijo več možnosti za igro, razvedrilo
in zabavo. Take pripombe, kot n. pr.
že več let nam obljubljate lutkovno
gledališče, daste pa nam ga ne (v krat-
kem bo zaživel lutkovni oder pri De-
lavskem odru v Celju, op. pisca), ali
nihče se ne zmeni, kako najmlajši pre-
bijemo prosti čas, in naprej za nas ni
zabavnih in drugih predstav ter po-
dobno, so pravzaprav grenke pilule za
tiste, ki bi morali posvetiti več i>ozor-
nosti delu in življenju našega najmlaj-
šega rodu. Prav zaradi tega, pa tudi
spričo ostalih odgovorov, je propa-
gandni odbor Olepševalnega in turistič-
nega društva z največjo pozornostjo
analiziral celotno anketo, saj se je za-
vedal, da mu lahko služi pri nadalj-
njem delu, za reševanje neštetih pro-
blemov, pred katerimi ne smemo zapi-
rati oči, niti ušes. Pri tem obravnava-
nju so se člani odbora zavedali še tega,
da so otroci in dijaki odkrito in brez
zadržkov govorili o problemih, dajali
predloge, odgovarjali na vprašanja itd.
in da morajo zato najprej Olepševalno
društvo, potem pa tudi ostali z enako
resnostjo odgovoriti na stotine različ-
nih mnenj. Ali z drugimi besedami —
anketa ne sme ostati na papirju. Tudi
mi moramo učencem in dijakom pove-
dati, da hočemo uresničiti njihove že-
lje, seveda v kolikor so p>odane mož-
nosti, in da tudi mi vsi skupaj želimo
in stremimo, da bi bilo mesto lepše in
bolj privlačno. Zato mora anketa do-
biti primeren odmev v javnosti in na-
šem delu sploh.
Zaradi obsežnosti celotnega materi-
ala, bo ta prispevek omejen le na od-
govore na prvo vprašanje, ki se je gla-
silo takole: Kaj bi morali v Celju še
urediti, da bi bilo mesto lepše in bolj
privlačno?
Zraven splošnih odgovorov, da bi mo-
rale biti ulice vedno čiste in prav tako
hiše, da bi morali imeti na oknih več
cvetic, se skozi večino odgovorov vleče
želja, da bi morali v mesitu urediti več
parkov in nasadov. Sicer pa si je nekdo
zaželel novo železniško postajo, drugi
tlakovane stranske ulice itd. Več sto
otrok je opozorilo na cinkamiški plin
in onesnažene vode. V teh vrsticah smo
zasledili še željo po novem kulturnem
domu, IX) novi glasbeni šodi, po razstav-
nem paviljonu(!), kopališču v strugi
Savinje in slično. Zanimiva je bila želja
po zgraditvi pionirske železnice, po iz-
boljšanju vodovoda. Otroško značilna
je bila odločnosit, po kateri bi morali v
mestu porušiti vse stare hiše in name-
sto rij.,h zgraditi lepe in svetle bjoke,
zlasti pa več nebotičnikov. Zelo kon-
kretni so bili odgovori, ki so opozarjali
na zanemarjene hiše na Okopih, na
nujno asfaltiranje Trubarjeve in Obla-
kove ulice, na ureditev Trga mučeni-
kov, na odstranitev hiše na Slandrovem
trgu pri bencinski črpalki, na to, da
Kovinsko podjetje in plinarna ne sipa-
data v središče mesta, na ureditev hiš
v Aškerčevi ulici itd. Mnogi anketiran-
ci bi radi dmeli lepe izložbe pri vseh
trgovinah in ne samo pri »Volni«. Sko-
raj vsi učenci 1. d razreda bivše prve
gimnazije so se zavzeli za ureditev dvo-
rišč in za odstranitev zajčnikov, kokoš-
njakov in druge navlake. Upravičena
je bila zahteva, da naj gospodinje ne
stresajo cunj skozi okna na cesta. Ze-
lo všeč nam je bil odgovor dijaka, ki je
napisal, da bi bilo mesto dosti bolj pri-,
vlačno, če bi se zlasti starejši ljudje
obnašali na ulicah bolj spodobno in te
bi bilo manj pijancev! Z največjo res-
nostjo bi morali vzeti na znanje zahte-
vo po ureditvi nasadov okoli novih blo-
kov na Otoku. Umesten je bil tudi pred-
log, da naj bi se Celjani ne zbirali v
gručah pred vsakim tujim avtomobilom
in ga občudovali kot deveto čudo. Ra-
zumljiva je bila želja po zgraditvi no-
vega mostu čez Koprivnico pri poslopju
El'ektro-Celje, ,po ureditvi Vrunčeve in
Drapslnove ceste itd. Nek dijak je med
drugim vprašal, zakaj ni v Celju več
gostovanj opernih ansamblov; drugi pa
ni mogel razumeti, zakaj nimamo v
mestu doma za otroke brez staršev.
Prav zanimiva je bila želja po tramva-
ju od doma do šole. Želja po regulaciji
Sušnice in Koprivnice je utemeljena,
prav tako tudi zahteva .p>o ureditvi jar-
ika ob bolnišnici. Mnogi so si zaželeli
ribnike, drugi botanični vrt, tretji ži-
valšiki vrt, pa spet parke z vodometi in
spomenike slavnih mož, akvarije itd.
Nek učenec prvega razreda bivše prve
gimnazije je v odgovor na to vprašanje
zapisal: vsi bi morali delati v Olep-
ševalnem in turističnem društvu, pa bi
bilo mesto lepše. Splošna je bila želja
po obnovi zgodovinskih ter kulturnih
spomenikov, zlasti pa muzejskega po-
slopja. In spet so se vrstile želje ,po
ureditvi več športnih igrišč, ljudskega
zabavišča (!), vzpenjače ali tudi žičnice
na Stari grad ter Celjsko kočo, ix) tro-
lejbusih, električnih semaforjih za ure-
janje prometa itd. Značilna je bila želja
po ureditvi dijaške čakalnice na celjski
železniški postaji, nadalje po ureditvi
avtobusne postaje, po odstranitvi tistih
obrtnih delavnic iz mesita, ki povzroča-
jo hrup itd. Otroci so kritično ocenili
prekopavanje že urejenih ulic in so na-
pisali, da pri tem nekaj ni v redu. Od-
več jim je bil unionski stolp. Nekateri
učenci so menili, da bi morali imeti več
širokih pločnikov, da bi morali pokriti
vse kanale in slično. Drugi so se zavze-
mali za ureditev loikalnega prometa, za
ureditev ipodvoza pri pošti itd. Nekateri
so bili mnenja, da sedanji vozovi za
odvažanje smeti ne ustrezajo več in da
bi jih morali zamenjati z novimi. Zna-
čilne so bile še želje ipo ureditvi starega
mestnega obzidja, po zgraditvi drsališča
ter zimskega plavalnega bazena, potni-
škega letališča in vlaka, ki bi naj peljal
na Ostrožno.
Se in še bi lahko naštevali, saj so
otroci napisali toliko lepih in zanimivih
besed, toliko predlogov za olepšanje na-
šega celjskega mesta. Odgovori na na-
slednja vprašanja pa pridejo na vrsto
prihodnjič.
-mb
Spet bo megla vsakodnevni gost v našem mestu. Zadnja leta se je Celje
kosalo že z Ljubljano, kajti tudi pri nas bi belo zračno gmoto lahko »re-
zali«. Z regulacijo Savinje in pritokov pa se bo verjetno tudi ta povzro-
čiteljica prep<^ostih nesreč poslovila. Toda do takrat imejmo vedno na
umu: pozor, nevarnost trčenja!
Najstarejša tovarna usnja
v Jugoslaviji
Ob rečici Paki, ki deli Šoštanj na dva dela, so 1788. leta postavili malo usnjar-
no, ki je kmalu zaposlila več kot 100 ljudi iz bližnje okolice. Tako je postala
Tovarna usnja v Šoštanju najstarejša u snjarska industrija v Jugoslaviji ter
najstarejše industrijsko podjetje v Sloveniji. Podjetje se je že toliko razvilo, da
zaposluje 540 ljudi. Letno porabi več kot 4000 ton surovin in ima 15 ton dnev-
nega namoka. V svoji 170 letni tradiciji si je Tovarna usnja v Šoštanju pribo-
rila s svojimi izdelki doma in v tujini velik sloves.
(Reportaža)
Iz Športa o športu
najbolje ocenjena naloga v celjskem okraju za kongres telesne kulture
Startni strel. Sestero tekačev se po-
žene po progi. Tečejo hitro, prehitevajo
drug drugega. Vrsta se razmakne. Iz
nje posebno izstopi številka 6. Bravo,
6! — Do ciljne vrvice je še pet metrov,
še trije, eden... Sest — prvi. Zivio
Lorger. »Na progi številka 6 je zmagal
Lorger Stane, Kladivar s tem in tem
časom. Pred mikrofonom je ...« ___
»Na vrsti je met kopja.« Kopje leti
kot strelica in zamolklo brni. Krasno!
Dolžina presenetljiva. »Dragi poslušalci,
to je bil krasen met! Sijajen! Skoda,
da ga niste videli. Nov državni rekord!
Lepo, lepo!«
Gruča kolesarjev na strmi gorski ce-
sti. Pot, prah, plemenita nagnjenja, po-
merite svoje moči.
Tekač na 40. kilometru maratona. Se
nekaj kilometrov! Moraš vzdržati.
Tenis. Nogomet. Košarka. Žoga in
bodreči vzkliki in žareče oči. To je
šport.
Športniki so kleni možje. Kleni po
duhu in telesu. Ljubijo naravo in moč.
Pomerjajo jo med sabo na tekmovanjih.
Pomerjajo svojo plemenitost. To so
zdravi ljudje. Plemeniti. In gojitev
športa pomeni vzgojo, pomeni skrb za
zdravje.
Start teka na 1000 m. Strel. Tečejo.
Spočetka počasi, a vztrajno požirajo
metre raskave, z ogorki posute proge.
Tečejo v ravni, dolgi vrsti, katere red
ostane precej dolgo neizpremenjen. Na
čelu je Jano, moj prijatelj. Sicer teče
na 400 m, a se je danes odločil za
1000 m. Seveda, saj je to najdaljša
proga.
Pogovarjal sem se z njim pred dnevi.
Govoril mi je samozavestno, tako kot
bi se vse skupaj dogajalo po teku in
bi se on zahvaljeval za čestitke. Tak je
bil vedno, poln optimizma in neomajne
vere. vase. Celo razočaranja ni poznal.
»Športnik sem,« je rekel.
Ze so tu, pri tribuni. Jano vodi. Vro-
če mu je, lovi zrak s stisnjenimi zobmi,
gleda predse in vztrajno premika noge.
Dela kot lokomotiva.
»Jano, Jano!« vpijem. Ne razumem
drugih, ki tudi nekaj vpijejo. Jano vo-
di! »Bravo, Jano ...« Vzklik mi zamre
na u^itn^cah.
Ne! Nekdo ga prehiteva! Kdo je to!?
—	Jano ga pogleda, stisfie zobe in stop-
njuje tempo. Prehitel ga je! »Jano, Ja-
no!«.— Fant zaostaja za njim. Najbrž
mu je zmanjkalo moči.
Zadnje 100 m pred ciljem. Sprint.
Sprint. Zadnja energija se spfošča v
silo. Zamah z rokami in votel topot ko-
rakov po progi. Cilj! — Bravo, Jano!
Tekmovanje v atletiki za počastitev
150. obletnice šole se nadaljuje. Met
krogle, daljina, višina, teki. Mlade oči
polne optimizma in plemenitosti.
Jana sem našel med sošolci. Nekaj
jim je pripovedoval.
»Čestitam, Jano!«
»Thank you!« se je zasmejal.
»Te je hudo zdelalo?«
»Primerno! Veš, proga. Nisem je va-
jen. Ta peklenski sprint!«
»Treniraš? Mislim: redno?«
»Seveda! Vsako popoldne posvetim
nekaj ur mojemu najljubšemu športu
—	teku. Premerim tako okoli 5 km.
Lahek sprint, ki mi da moči. Kondi-
cija. Pred tekmovanjem nekaj dni po-
čivam. Ko stopim na start, sem miren.
Sploh se ne razburjam. No, in potem
tečem in nič drugega. Samo tečem.«
»Precej enostavno!« sem pripomnil.
»Tečem, včasih lovim zrak z usti,
pljuča me tiščijo v prsih. Zdi se mi,
da mi jih bo- razgnalo. Takrat so noge
težke kot svinec. Tokrat me žene naprej
le volja. — Po teku padem v travo in
dolgo onemoglo sopem. — Oboje je
šport, krepitev mišic, ali kar hočeš,
šport, ki ga imam rad.
»In danes? Je šlo dobro?«
»Kolikor toliko. Precej sem zdelan.*c
»Pa z gledalci; si bil,zadovoljen?«
»Ne! Sicer ste res kričali pod profe-
sorjevo taktirko, vendar sem sam ču-
til, da niste bili z nami na progi. Bolj
sem zadovoljen z organizacijo samo.«
»Oprosti! Se eno, morda malce indi-
skretno vprašanje: Sola?«
»Hm! O njej ne dajem rad izjav. Veš:
osma.«
»Ampak: če bo šlo na stadionu, bo
moralo iti tudi v šoli.«
»Rad bi bil močan; morajo Maribor-
čani in Ljubljančani, s katerimi danes
tekmujemo, videti, da smo močni tudi
mi. Danes bom treniral, čez teden pi-
šemo pa angleško.«
»Mnogo uspeha!«
»Thank you!« je ironično pripomnil.
Takrat so po zvočniku objavili re-
zultate: »Tek 1000 m: 1. B. Jano 2:45.4,
2. Krumpak ...«
»Čestitam!«
Se izrez iz časopisa: »Vrsta kvalitet-
nih rezultatov je pokazala visoke spo-
sobnosti celjskih srednješolcev. Celje
je zmagalo pred Ljubljano I. in Mari-
borom I. s 13.949 točkami.«
Močnejši smo, sem pomislil.
Angrej Inkret, dijak I. gimn.
Celje

Vsem svojim poslovnim prijate-
ljem čestita k 29. novembru —
Dnevu republike
Gozdno
gospodarstvo
Celje
Vsem svojim strarikam čestita
k Dnevu republike
Dominik
Grobelnik
Finomehanična delavnica
Celje, Tomšičev trg
TUGOVSKO PODJETJE
„AVTOMOTOR"- Celje
nudi motorna vozila vseh vrst, kolesa in ostali material, kakor tudi
rezervne dele. — SVOJIM ODJEMALCEM IN DELOVNEMU
LJUDSTVU ČESTITA K DNEVU REPUBLIKE!
Avgust ŠTOK -Celje
Splošno kleparstvo in vodovodne instalacije, sanitarne naprave,
montaža in preizkušnja strelovodov
CESITA ZA DAN REPUBLIKE!
Okrajni ljudski odbor Celje
KOMISIJA ZA PRODAJO OSEBNIH AVTOMOBILOV
BO DNE 8. DECEMBRA 1958 OB 8. URI DOPOLDNE V GARAŽI
OKROŽNEGA SODIŠČA, TRG SVOBODE ŠTEV. 10 — CELJE
PRODALA NA JAVNI USTNI DRAŽBI
naslednje rabljene osebne avtomobile po spodaj navedenih začetnih
cenah, in sicer:
1.	osebni avto znamke Studebacker, 6-sedežni, izdelan leta 1937,
izklicna cena 500.000 din;
2.	osebni avto znamke DKW, 4-sedežni Kabriolet, izdelan leta 1937,
izklicna cena 220.000 din;
3.	osebni avto znamke DKW, 4-sedežni, izdelan leta 1938, izklicna
cena 200.000 din;
4.	osebni avto znamke DKW, 4-sedežni, izdelan leta 1938, izklicna
cena 200.000 din;
5.	osebni avto znamke »Mercedes«, 4-sedežni, izdelan leta 1938,
izklicna cena 300.000 din;
6.	osebni avto znamke »Mercedes«, 4-sedežni, izdelan leta 1938,
izklicna cena 200.000 din;
7.	osebni avto znamke »Honomag«, 4-sedežni, izdelan leta 1938,
izklicna cena se bo na dražbi določila, ker gre za izrabljeno
vozilo;
8.	osebni avto znamke »Opel«, 4-sedežni, tip »01ympia«, izdelan
leta 1948.
Ogled vozil dne 5. decembra t. 1. od 8. do 12. ure pri »Avtoservisu«
OLO Celje.
Licitacija za osebe s pravico regresa in podjetja za javni prevoz
potnikov bo od 8. do 10. ure, za vse druge interesente socialističnega in
privatnega sektorja pa bo licitacija od 10. do 12. ure zgoraj navedenega
dne. — Pooblaščene osebe iz podjetij in ustanov ter s pravico do regresa,
morajo pred licitacijo pokazati pooblastila svojih organizacij.
Kavcijo je položiti v višini 10% ocenjene vrednosti.
Komisija za prodajo osebnih avtomobilov
Okrajnega ljudskega odbora Celje
27. NOVEMBRA — STEV. 47 ^^^
Tovarna ilERO dosegla milijardo prometa
»Mi bi morali imeti več takih kolektivov kot je Aero, pa bi bilo
manj slabosti in več lepših rezultatov«, S temi besedami je sekretar
Okrajnega komiteja ZKS tov. Simonič pozdravil pomembno delovno
zmago kolektiva Aero. Predsednik okraja Celje tovariš Riko Jerman pa
je v svoji čestitki poudaril vzgled, ki ga tovarna Aero daje vsem kolekti-
vom celjskega okraja.
Najprej kratek razvoj podjetja Aero,
ki je preteklo soboto praznovalo tako
pomembno zmago: izpolnitev letnega
plana in dosego 1 milijarde prometa.
Med vojno je podjetje, ki je še delalo
pod firmo Brauns proizvajalo samo 15
artiklov v 84 asortimentih. Celokupna
{proizvodnja po stalnih cenah je znašala
nekaj preko 6 milijonov din, zaposle-
nih pa je bilo okrog 70 ljudi. V letu
1957 pa je podjetje proizvajalo že 55
proizvodov v več kot 300 asortimentih.
Izraženo v odstotkih se je število pro-
izvodov povečalo za 267%, asortiment
proizvodnje za 312%, celokupna proiz-
vodnja po stalnih cenah za 939% po-
vprečno število zaposlenih pa za 225 %.
Značilno za to dobo je dejstvo, da je
bilo v proizvodnjo uvedenih 40 novih
proizvodov, da se je proizvodnja pove-
čala za devetkrat, število zaposlenih
pa samo za 0.29 krat.
Za to dobo je tudi pomembno, da si
je kolektiv z lastnimi sredstvi postavil
nove obratne prostore (za 66 milijonov)
♦n nabavil precej novih strojev. S tem
si je kolektiv zmanjšal breme za v pri-
hodnje in bo razpoložljiva sredstva lah-
ko v večjem obsegu porabil za reševa-
nje stanovanjskega vprašanja in druž-
bene prehrane.
Poslovanje tovarne Aero kaže v letoš-
njem letu — kljub mnogim težavam, ki
dO se pojavljale — vidno izboljšanje,
saj je bila preteklo soboto, prav na dan
občnega zbora sindikalne fKKJružnice
dosežena prodaja v višini 1 milijarde.
Tak nenavaden uspeh je plod dobre ko-
mercialne službe, zmanjšanja material-
nih stroškov, povečanja delovne sto-
rilnosti in boljše organizacije dela. Na
tak uspeh smo lahko vsi ponosni, pred-
vsem pa še ix>djetje samo, saj je zaslu-
ga celotnega kolektiva, samoupravnih
organov in dobrega direktorja Jenka,
da so take rezultate dosegli.
MNOGO SO ŽE IN SE BODO STORILI
ZA DRUŽBENI STANDARD
Kolektiv je letos mnogo razpravljal o
načinu, kako bi članom pomagali, da bi
lahko ugodno izkoristili svoj letni od-
■ dih. Upravni odbor in DS sta b la mne-
nja, da se vzdrževanje lastnega iF>očit-
niškega doma ne bi izplačalo. Zato so
s-e odločili, da bo večja korist, če bo
podjetje vsakemu članu, ki želi iti na
letovanje, prispevalo v gotovini po 300
din na dan. Ta regres je bil uveden
letošnje poletje in ga je izkoristilo 41
članov, ki so letovali ob morju, v pla-
ninah in toplicah. Prihodnje leto bo to
ugodnost gotovo izkoristilo še več čla-
nov.
Podjetje bo lahko prihodnje leto pri-
stopilo tudi k reševanju stanovanjskega
problema in urediitvi družbene prehra-
ne. Ker je podjetju v prejšnjih letih
ostajalo za sklad proste razpolage, iz
katerega bi se mogla kupovati stanova-
nja, le malo sredstev — in še ta so se
morala porabiti za dograditev nove to-
varne, ni bilo mogoče zaenkrat nasko-
čiti stanovanjskega problema. Sedaj pa,
ko so proizvodni prostori postavljeni in
opremljeni, bo mogoče uspvešno reševati
tudi druge probleme. Prednost bodo da-
li predvsem stanovanjskemu problemu.
Podjetje je že naročilo načrt za 30 sta-
novanjski blok, ki se bo pričel zidati
spomladi prihodnjega leta in bo vseljiv
spomladi leta 1960. Upanje je, da bodo
tako v doglednem času prišli vsi naj-
potrebnejši do modemih novih stano-
vanj. Taka velikopotezna akcija pa ne
bi bila mogoča, če bi podjetje svoja
sredstva prej porabilo za dvig družbe-
nega standarda in ne bi sezidalo nove
tovarne, ki je šele omogočila večjo pro-
izvodnio in s tem poveč-^nje dohodka,
iz katerega se danes lahko plačuje v
stanovanjski sklad.
Skupni dohodek podjetja, ki se je po-
večal od lanskega leta za 30 odstotkov
pa tudi ni ostal brez vpliva na osebne
dohodke zaposlenih. Delavskemu svetu
je ta povečani dohodek dovoljeval, da
je razdelil v I. polletju že eno celo in
eno desetino plače, v drugem polletju
pa še polovico. S tem je dokazano, kako
resnično je geslo, da si morejo delovni
ljudje samo s povečano proizvodnjo,
storilnostjo in rentabilnostjo povečati
tudi osebno življenjsko raven.
Tudi z vprašanjem družbene prehra-
ne se je podjetje zadnje čase resno
ukvarjalo. V bližnji restavraciji Kladi-
var so se zanimali, če bi mogla pre-
vzeti v svoji kuhinji pripravljanje to-
plega obroka za kolektiv, vendar je
Kladivar zaradi omejenih kapacitet ta
predlog odklonil. Tudi načrt, da bi se v
tovarniški zgradbi našel prostor, ki bi
se zasilno uredil za kuhinjo, ni bil iz-
vedljiv. Zato je projekt delavske men-
ze zaenkrat ostal nerešen, pač pa so
načrti za garderobe predelani tako, da
bo v novem poslopju prostor še za ku-
hinjo s pritiklinami in jedilnico. Sindi-
kat pa se vsekakor trudi, da bi do tega
časa le našel kako začasno rešitev, saj
se zaveda, kako pereč problem je druž-
bena prehrana za delovnega človeka.
Občni zbor sindikalne podružnice to-
varne Aero je pokazal, da je sindikalna
podružnica po svojih močeh nudila po-
moč svojim članom in sodelovala pri
reševanju vprašanj z upravo podjetja
in samoupravnimi organi ter tako po
svoji strani doprinesla lep delež k uspe-
hu, ki ga je podjetje letos doseglo: naj-
višji promet in dohodek v vseh letih
njegovega obstoja. Iz skromnih začet-
kov se je razvila tovarna v največjo te
vrste v državi (z 200 zaposlenimi) in
dosegla 1 milijardo prometa.
Občnega zbora sindikalne podružni-
ce, na katerem je kolektiv Aero upra-
vičeno ponosen slavil svojo zmago, so
se udeležili še predstavniki celjske ob-
čine' in okraja, predstavnika Okrajnega
in Občinskega komLteja ter član pred-
sedstva Republiškega odbora sindikatov
kemične industrije. Pohvalne besede v
iskrenih čestitkah so brez dvoma na
kolektiv bodrilno vplivale, tako, da lah-
ko v bodočnosti pričakujemo še večjih
presenečenj.
Ni socializma brez skrbi
za človeka
»TEDEN VARNOSTI« V TOVARNI EMAJLIRANE POSODE. — INTERNA
RAZSTAVA ZAŠČITNIH SREDSTEV. — USPELO NAGRADNO SPUPINSA )
IN POEDINSKO TEKMOVANJE.
Razstava zaščitnih s. cdstev v Tovarni emajlirane posode
V	»Tednu varnosti«, ki je bil v času
od 17. do 23. t. m. v celjskem okraju
pod pokroviteljstvom predsednika okra-
ja tov. Jermana, se je kolektiv Tovarne
emajlirane posode živo razgibal.
Po sklepu upravnega odbora je Ko-
misija za hlglensko-tehnlčno zaščito
razpisala nagradno tekmovanje in raz-
delila obrat v devetnajst tekmovalnih
skupin, priredila je interno razstavo
vseh zaščitnih sredstev, ki varujejo de-
lavstvo tovarne pri delu, organizirala je
predavanje o varnosti delavca s pred-
vajanjem filma, kako moramo podučiti
mladega delavca, ki je prišel nanovo na
delo, pregledala je vse obrate tovarne
v pogledu čistoče in reda, nanovo za-
znamovala interni transprot, prebarva-
la je nekatere stroje, prebelila nekatere
delavnice, osvojila je predloge za zbolj-
šanje prehrane in predloge za zboljša-
nje obutve na delovnih mestih, kjer de-
lajo delavci pod težkimi pogoji. Tudi je
komisija razdelila med delavstvo razno
literaturo o varnosti pri delu, po obra-
tih pa je zamefijala stare lepake o za-
ščiti in varnosti z novimi, bolj okusni-
mi lepaki.
V	ospredju razgibanosti je toilo na-
gradno tekmovanje v spoznavanju hi-
glensko-tehnične službe in predpisov, v
čistoči obrata, v delovni disciplini in
varnosti pri delu ter poedinsko nagra-
dno tekmovanje v pismenih predlogih
za zboljšanje varnosti in higlensko-teh-
nične zaščite pri delu.
Ves teden je bila na nogah p>osebna
komisija, ki je po omenjenih kriterijih
v vseh obratih zapisovala točke. Med
devetnajstimi tekmovalnimi skupinami
si je priborila pr\'o mesto z 87 točkami
od 90 možnih izdelovalnica ročajev in
prejela prvo nagrado v znesku 60.000
dinarjev. Drugo nagrado 40.000 dinarjev
si je zaslužilo skladišče materiala, tretjo
v znesku 20.000 dinarjev dekor oddelek,
četrto v znesku 10.000 dinarjev topilni-
ca, peto nagrado v znesku 5.000 dinar-
jev pa je dobilo strojno ključavničar-
stvo.
Peft denarnih nagrad v znesku od
5000 do 25.000 dinarjev je prav taKo d?--
ločenlh za poedinsko tekmovanje, kate-
rega izid še ni določen, ker je komisija
prejela večje število koristnih predlo-
gov, za katere je potreben zaradi njiho-
vega tehničnega značaja daljši postopek.
O varnosti dela s predvajanjem filma
je predaval urednik lista »Delo in var-
nost« tov. Fran jo Aleš iz Ljubljane. Pre-
davanje je bilo dobro obiskano in so
navzoči delavci z velikim zanimanjem
sledili izvajanjem predavatelja. Živo jih
je zanimal način, kako poučujejo delav-
ca, ki je prišel nanovo v tovarno. Mno-
gi delavci so se zanimali za interno
razstavo zaščitnih sredstev. Tem je tol-
mačil pomen in značaj tovaimlški tehnik
HTZ tov. Vlado Januš.
»Teden varnosti« nam je pokazal ka-
ko lepo skrbijo v Tovarni emajlirane
posode za varnost in zaščito delavca pri
delu in kolikšna sredstva dajo za varno
delo in zaščito. Za izboljšanje delovnih
pogojev je dal lani kolektiv nad 23 mi-
lijonov d nar ev. Od tega zneska je dal
za osebno zaščito 13,500.000 dinarjev, za
higiensko zaščito 644.000 dinarjev, za
mleko, čaj in kavo 2,700.000 dinarjev
za varno delo pa 7,500.000 dinarjev. V
letošnjem letu je dal do danes že nad
24,000.000 dinarjev, kar pomeni, da
žrtvuje kolektiv Tovarne emajlirane
posode za člana kolektiva na leto pri-
bližno 12.000 dinarjev.
Zlasti pa je zanimivo, da v Tovarni
emajlirane posode število obratnih ne-
zgod v zadn'em času nazaduje. K temu
prlp)omore sistematična varnostna vzgo-
ja po posameznih delavnicah, predava-
nja o varnosti dela in pa dejstvo, da
delavstvo v večji meri izvaja in upo-
števa vamostoe predpise. Nedvomno pa
je do zmanjšanja nezgod pripomogel
premijski pravilnik, ki predvideva za
preddelavce mesečne nagrade po kri-
teriju zmanjšanja nezgod. Mesečne na-
grade za zmanjšanja obratnih nezgod
vsekakor vzpodbudno vplivajo na pred-
delavce po posameznih delavnicah, ko-
ristijo pa sami proizvodnji.
Obvestilo
Naročnike, ki še niso porav-
nali naročnine za leto 1958, na-
prošamo, da jo takoj poravnajo
po položnici na naš tekoči račun
številka 603-11-606-1/3-266
ali pa pri Upravi Celjskega ted-
nika, sicer jim bomo morali list
ustaviti.
Uprava Celjskega tednika
Celje
Podjetje za promet z odpadki
»SUROVINA"
MARIBOR
odkupna baza Celje, Mariborska
cesta 63
čestita k Dnevu republike vsem
delovnim ljudem širom naše
zemlje!
VSEM POTROŠNIKOM IN NAŠIM ODJEMALCEM ČESTITA
KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA
„KURIVO"
K DNEVU REPUBLIKE — 29. NOVEMBER
Rudnik rjavega premoga
Pečovnik pri ceiju
PROIZVAJA VISOKO VREDNI RJAVI PREMOG V VSEH
SORTIMENTIH
K 29. NOVEMBRU — PRAZNIKU REPUBLIKE
ČESTITA KOLEKTIV!
Okrajni ljudski odbor Celje
ČESTITA K 29. NOVEMBRU — ROJSTNEMU DNEVU
NAŠE SOCIALISTIČNE DOMOVINE VSEM VOLIVCEM, MLADINI
TER DELOVNIM KOLEKTIVOM CELJSKEGA OKRAJA. OBENEM
ČESTITA K DOSEŽENIM USPEHOM Z ŽELJO, DA BI BILO DELO
TUDI V BODOČE TAKO USPEŠNO, KAR BO NAJBOLJŠE JAM-
STVO ZA NAPREDEK NAŠE DOMOVINE NA POTI V SOCIA-
LIZEM!
UIVIJA. I GOSPODARJEV IN SUŽNJEV
Na jugu čme Afrike je država, ki na
naši zemlji pomeni toliko kot i)ečat sra-
mote za človeštvo, za Afriko samo pa
odprto kavemo. Zakaj?
V tej državi, ki se otepa zdaj tudi že
članstva v angleški skupnosti narodov,
živi 13 in pol milijonov ljudi. Od tega
je okoli 9 milijonov črncev, blizu 3 mi-
lijone belcev. Zraven teh živi tu še oko-
li milijon mešancev, manj kot ix)l mi-
lijona Indijcev in Kapmalijcev.
Razmere v tej državi so domala ne-
verjetne za naša ušesa. Trije milijoni
belih gospodarjev razpolaga z vsemi za-
konskimi in ekonomskimi pripomočki
ter držijo skoraj deset milijonov črncev
v popolni sužnosti.
V Južnoafriški uniji belec ne bi nikoli
segel črncu ali Indijancu v roko. Cmci
ne smejo uporabljati dvigal, ne smejo v
kino ne v gledališče v notranjosti glav-
nega mesta. Ni jim dovoljen obisk
knjižnic. Za črnce so .posebej določena
prometna sredstva, ki imajo tudi po-
sebno barvo. Čakalnice na tramvajskih
postajah so za belce, črnci morajo stati
na dežju. V vlakih črnci nimajo pravi-
ce vstopa v jedilni voz. Za nočne vožnje
BO črncem določeni pK>sebni oddelki in
če ležejo se morajo pokriti z odejami
posebne barve na katerih je napis »Ne-
evropejec«.
Cmci so praktično oropani vseh pra-
vic. Ne smejo se učiti vseh poklicev za
izostanek od dela in za stavkanje je
črncem s kaznijo prepovedano. Redke
so izjeme, da bi črnec smel v mestih
graditi hišo. Princip vladujoče plasti
belcev je izredno krut. Črnec ne sme
nikjer ».pognati korenin« ...
Cmci nimajo volilne pravice. Nekaj
jih sicer je, ki smejo glasovati za bele
kandidate, toda med devetimi milijoni
jih je komaj kakih štiri tisoč. Cmci z
volilno pravico smejo glasovati samo za
belca. V parlamentu te »srečne« dežele
je 207 poslancev, od teh jih osem za-
stopa črnsko prebivalstvo. Od teh osmih
so štirje voljeni, štirje so od vlade do-
ločeni. O tem, da v parlamentu ni no-
benega Indijca, črnca ali mešanca, ni
vredno izgubljati besed.
Ce hoče črnec iz province v mesto,
mora imeti za to posebno dovoljenje,
ali »pass«. »Ta pass« mora imeti vsak
črnski prebivalec, ki je star več kot 16
let. Ravno zaradi tega omejevanja svo-
bode gibanja je bilo zadnje čase precej
nemirov. Osnovno šolo obiskuje sicer
40 odstotkov črnskih otrok. To je za
Afriko lep odstotek, toda na višje šole
črnskim otrokom pristop ni omogočen.
Vsako leto zabeležijo vsaj milijon
aretirancev, ki so prišli navzkriž s pred-
pisi, ki jih določajo izkaznice za črno-
polte, in skoraj vsi ti so tudi obsojeni.
V vladi sedijo ljudje, ki so fanatični
rasisti. Odkrito se priznavajo geslu —
Tu gospodar belec — tam suženj črnec!
Na vsako prigovarjanje, da bi vodili
vsaj strpnejšo iK>litiko odgovarjajo z
gnevom: »Vsaka potrpežljivost pomeni
počasno smrt.«
Neki »politik« je novinarju, ki je izra-
zil strah, da utegnejo črnci s svojo ve-
čino »požreti« belce zaničljivo odvrnil:
»Ste že kdaj slišali, da bi čistokrvnega
buldoga ix>žrla ušiva mačka?«
No, tak z^anos je seveda pretiran. Bel-
ci, ki so dlje časa živeli v Južni Afriki,
so drugačnega mnenja — razen če niso
rasisti. Neki črnski intelektualec je ne-
koč nekemu ameriškemu novinarju iz-
javil, da se bo vladavina belih obdržala
vsaj še eno generacijo. Kmalu p>otem pa
mu je zagotavljal l^li poznavalec pri-
lik v tej uniji gospodarjev in sužnjev,
da so belci prismojeni optimisti, če ver-
jamejo, da bodo tako dolgo ostali go-
s,podarji Južne Afrike.
Statistika pove svoje. iBelci se bodo
po dosedanjih podatkih v tridesetih le-
tih samo za enkrat pomnožili, črnci pa
najmanj za trikrat. Med belci je vedno
večja komodnost. Nihče ne zna več po-
gnati stroja in pomolsti kravo. Črnci
zavzemajo neopazno vedno važnejše
položaje v industriji in ostalem gospo-
darstvu. Delavski razred belcev kopni,
črnski pa raste. In zgodilo se bo, da bo
črncem tega mrcvarjenja dovolj. Pla-
nili bodo...__
Južnoafriški policaj pretepa črnske žene.
Fo vodi, po tleh in po zraku
41 KILOGRAMOV TEŽAK
AVTOMOBIL
Moskovska tov. avtomobilov »Gorki«
je začela izdelovati mali potniški avto-
mobil z dvema sedežema, ki ne bo imel
nič več in nič manj kot 41 kilogramov.
Karoserija tega »iperesno lahkega« vo-
zila je izdelana iz nezlomljivega stekla.
... IN MED OTROCI
DEKLICA Z ČUDNIM TEKOM
Desetletna Connie Holland je bila ne-
davno pripeljana v bolnišnico. Zbolela
je na pljučnici, toda med rentgenskim
slikanjem so zdravniki odkrili čudne
predmete. Dekletce je že mesece jedlo
kamenčke — verjetno zaradi ix>manj-
kanja mineralov v svojem organizmu.
Zdravnikom je usi>elo petdeset čudnih
slaščic z operacijo odstraniti, ostale pa
so prepustili »v pristojnost materi na-
ravi«. Ko so Connie vprašali, zakaj je to
delala, se je njen odgovor glasil:
— Ko je pa kamenje tako okusno! —
LETECI STOL NA MOSKOVSKEM
LETALIŠČU
Na dan sovjetskega letalstva se j«
nad moskovsko letališče dvignila čudna
letalska priprava. Cudovišče ni bilo ix>
dobno ne letalu, ne helikopterju. Dela
na principu turbin in ga imenujejo^
»leteči stol«.
LADJE SE NE BODO VEC
POTAPLJALE
Tehnik Ewald Gramchau je izumil
sila koristno reč. Gre namreč za zlo-
žljive balone, ki imajo pri napihnjenem
stanju tako moč, da zdržijo na površini
50 ton. Kadar so zloženi, zasedejo komaj
po 50 prostominskih metrov prostora.
Sest takih balonov zadrži v slučaju ne-
sreče na površini srednje veliko ladjo.
Cim se pripeti nesreča, pa naj bo naj-
hujša, se domala v trenutku baloni na-
polnijo in ladja je rešena . . .
bodice * bodice ♦ bodici
KONJSKI REP
Moja dekle je še mlada,
kot zlato bleščečih las,
šminka se in poje rada,
kot srebro zveni ji glas.
Je okrogla po postavi
in prebistro se smehlja,
konjski rep ima na glavi
in se ji na moč poda.
Malo sfrknjen ji je nosek,
kakor noč so ji oči,
vroča, mehka je kot vosek,
ko v ljubezni se topi.
Kadar pleše, poskakuje
konjski rep ji vrh glave,
a nožice privzdiguje,
da ji krilo kvišku gre.
V konjski rep sem se zaljubil,
ko sem prvič stal pred njo,
in sem jo na mah zasnubil
in mi tega žal ne bo.
Konjski rep mi pamet meša,
konjski rep mi vžiga kri,
nanj srce se mi obeša
in zvesto se ga drži.
NAUTILUSOVO »SRCE«
Tak je atomski reaktor v trupu atom-
ske podmornice »Nautilus«, ki je letos
»podplula« ledeno skorjo Severnega te-
čaja. Po pravici imenujejo to moderno
pogonsko napravo tudi za Nautilusov*
srce.
Sami ovinki... hk... pa so rekli...
hk... da je... hk speljana naravnost...
Toda neka nepremagljiva sila ga je vlekla naprej. Prigovarjala
mu je, naj se previdno splazi bliže in si ogleda zaliv in čudežno
piratsko plovilo, ki je prizadelo avstralski policiji toliko skrbi. Zdaj
je ura tri. Ima torej še več kot osemdeset minut časa, da se
umakne, pa bo še kljub temu pred jutrom doma. Straža je gotovo
samo ena, saj v tej divjini ni mogoče računati z nočnimi obiski.
Po glasu približno ve, kje stoji, zato se ji bo lahko umaknil. In
če ga že ujemo, ostane še Peter in nemara bo policija prej na
otokih, predno ga bodo banditi utegnili poslati k vragu.
Počasi, korak za korakom, se je jel spuščati navzdol med ka-
menjem in gostim grmovjem. Previdno je odmikal veje in ovijalke
in tipal v temo, da ne bi stopil na suho vejo.
Končno je prispel do ravnih tal. Pred njim se je vlekel trak
peska, ki je segal do nekakšne vrtače, katere rob je bil obkrožen
s palmami in grmovjem. Cez čistino, kamor je svetil mesec, zdaj
ni mogel. Straža bi ga zlahka opazila in potem bi bilo konec noč-
nega pohoda. Presmešno, če bi ga ujeli tik pred ciljem! Zato se
je splazil vzdolž sipine proti obali, jo preskočil na najožjem mestu
in se potuhnil na drugi strani v grmovje. Čakal je pet minut. Nič
se ni zganilo. Potem se je pričel spet približevati vrtači. Od na-
pornega premikanja so ga boleli vsi udi, od časa do časa je po-
čival. Za trideset metrov je porabil petnajst minut.
Potem je pogledal preko roba vrtače. Spuščala se je kakšnih
dvanajst metrov v globino. Na dnu se je svetlikala voda. Toda kje
je dohod? Ladje vendar ni mogoče prenesti po suhem! Da bi bil
vstop na notranji strani, je bilo skoro nemogoče. V tem primeru
bi moral imeti zaliv obliko dvoine podkve in bi moral biti dolg
vsaj nekaj sto metrov. Takšni zalivi so malone nemogoči.
Odplazil se je ob robu proti notranjosti otoka. Vrtača je bila
malone okrogla in se je dotikala strmega pobočja gora. Dohoda
ni bilo nikjer. Potemtakem tudi ni moglo biti ladje. Toda kaj po-
tem počne tod straža? In tamle spodaj, tik nad gladino baraka,
pred katero gori zakrit ogenj? Troje mož sedi ob njem. Torej jih
vendarle ima, ker ti ljudje ne morejo biti drugega, kot pirati, za
gotovo ne. Nemci so, od kod so se vzeli? Na Flyntovih otokih bi
naj bil Nemec samo Molcke. Kdo bi si mislil, da ima pri sebi
še rojake!
Pomaknil se je nekaj metrov naprej, prav do skalnih skladov,
ki so se dvigali skoraj navpično v nebo. Poiskal si je udobno le-
žišče in pričel opazovati trojico, ki ji je ogenj le medlo osvetljeval
obraze. Kljub temu je spoznal Mo^ckeja, ki je sedel z brado na-
slonjen ob dlan in zibal žepno baterijo, privezano na kratki vrvi.
Čakal je deset minut, pol ure... Trojica je še vedno sedela ob
ognju in se pogovarjala. Molcke je zibal baterijo.
Gilberta se je polastil nemir. Zdaj je zadnji čas, da se vrne!
Odplazil se je po isti poti vzdolž sipine in ko je hotel smukniti
čeznjo, je nenadoma trznil nazaj in se prihulil k tlom. Od obaie
sem je pritekla postava in vpila: »Sie kommen, sie kommen!« Gozd
je oživel. Od vsepovsod — tako vsaj se je zdelo Gilbertu — so lo-
mastili koraki.
»Od kod se jemljejo, da bi jih vrag!«
Nazaj k vrtači zdaj ne more več, bilo bi prepozno. Naipamet-
neje. da čimprej zgine od tod, sicer je izgubljen. Pre=;kočil je si-
pino, stekel preko ravnice in se naglo kot mačka povzpel navkreber
med skalovjem. Na vrhu si je oddahnil.
»Nu,« je pomislil, ko se je ozrl, »zdaj jih imam.«
Tedaj pa so imeli njega. Dvoje, troje postav je planilo nanj
iz teme. Sledil je divji pretep. Gilbert se je branil z vsemi silami.
Udarci njegovih pesti so zamolklo tleskali... Enega izmed napa-
dalcev je podrl na tla, toda ostala dva sta ga s podvojeno silovi-
tostjo naskočila. Pritekli so še drugi. Nekdo ga je s koncem debele
vrvi udaril po glavi. Sunek v želodec mu je zaprl sapo. Čutil je
še več udarcev po hrbtu, tilniku in glavi. Potem je izgubil zavest
in omahnil.
Ko se je zdramil, je visel na rokah dveh mož, ki sta ga za pod-
pazduho vlekla proti vrtači, tako da so mu noge drsele po tleh.
V glavi, ki je bila težka, ko da je iz svinca, mu je šumelo in bren-
čalo in pred očmi je videl vse polno svetlih iskric, ki so se priži-
gale in ugašale, podobne rojem kresnic.
Privlekli so ga pred barako, ki jo je bil poprej videl z one
strani, ga vrgli na tla in polivali z vodo. Potem so ga prislonili
s hrbtom ob steno.
»O!« se je začudil Molcke. »Gospod badenski princ, ženito-
vanjski goljuf in končno vendarle vohljač, dobrodošli, dobrodošli!
Kako me veseli, da ste nas obiskali! Cemu se imamo zahvaliti za
čast vašega obiska?«
Gilbert je molčal. Vedel je, da je zgubljen in da bi ga rešil
edinole čudež. Na milost ni mogel računati. Hladnokrvno ga bodo
ubili in vrgli njegovo truplo v kako jamo, kjer ga živa duša ne
bo več našla. Svoje življenje je lahkomiselno postavil na kocko in
ga izgubil. Lahko še upa? Do petih sta še dve uri, nemara tudi
več. Najmanj uro in pol bo trajalo, da bo Peter prispel do radijske
postaje, policijski hidroplan bo porabil dve uri, predno bo prispel
na Flyntove otoke; in še pol ure ali uro do skrivališča. V tem
času ga lahko že trikrat ubijejo. In tudi zbežijo. Vsekakor pa ga
bodo ubili, brž ko jim bo trda predla.
Voda na dnu vrtače je mahoma zakipela. Gilbert je napeto
strmel. Na gladini, ki jo je osvetljeval ogenj, se je pokazala streha
nekakšne kajute. Naglo je rasla in se dvigala, za njo je planil na
površje čuden trup nerodnega plovila, ki ni bilo podobno na svetu
nobeni spodobni ladji. Ko se je nenavadna barka umirila, se je
odprla streha kajute, iz nje so druga za drugo prilezle postave
mož, ki so jih tisti na suhem veselo pozdravljali. Položili so lesen
mostič brez ograje in posadka smešnega skrpucala je prišla na
suho.
Zdaj je bilo Gilbertu vse jasno. Pred njim je na vodi ležala
nemška podmornica, obložena s kosi pločevine, da je bila od daleč
podobna visokomorskemu vlačilcu. Vrtača je bila s podvodnim
hodnikom zvezana z morjem — primernejšega skrivališča si skoro
ni bilo mogoče misliti.
»Je šlo vse po sreči?« je vprašal v nemščini Molcke čokatega
možaka, ki je prišel prvi na suho.
»Vse,« je odvrnil ta odsekano. »Kdo je ta človek?«
Z glavo je zmignil proti Gilbertu.
»Imeli ste prav, kapitan,« je rekel Molcke. »Vohun je. Moral
bi ga bil...
»Zum Teufel mit ihrer Psychologie! se je zadri kapitan. Obraz
mu je nabrekel in za hip je bilo videti, da bo planil v trgovca 3
kopro in ga pobil na tla. »Človek vam da pameten nasvet, vi pa
psihologizirate, sklepate in razmišljate. Ce bi bil policist, bi vedel
to in to, ker pa ne ve, ni policist. Kakšno godljo ste nam skuhali!
Mar menite, da je zdaj vse opravljeno, če ga spravimo s poti!
Kje pa se vam zdi, da ga bodo iskali? Na Severnem tečaju? Po
vaši preprosti pameti se je najbrž odpravil na pot semle kar tako,
kot na sprehod, ne da bi sporočil svojim, kam se odpravlja?«
Molcke je hotel nekaj odgovoriti, toda kapitan je zamahnil
z roko in stopil k Gilbertu.
»Nu, gospod,« je rekel z drhtečim glasom. »Povedali nam boste
vse lepo po pravici, ali pa vas privijemo, da vas bodo minili vsi
čuti. Govori!«
»To je pomota,« je odvrnil Gilbert, trdno odločen, da bo tajil
vsakršno zvezo s policijo. »Z vohunstvom nimam nikakršnega
opravka in če sem zašel sem, je bilo to zgolj nesrečno naključje.c
»Potemtakem ste po naključju vstali opolnoči in si blagovolili
izbrati te samotne predele za svoja nočna razmišljanja?«
»Ne. Iskal sem skrivališče.«
»In čemu — če dovolite — potrebujete skrivališče?«
»Ugrabiti sem hotel eno izmed hčera Mr. Wrighta.«
»Nemara vam, Herr Kaufmann, vaš psihološki čut pravi, da
govori princ čisto resnico?«
»To zdaj ni več važno.« je odvrnil Molcke resno. »Ce ga ohla-
dimo, se rešimo vseh skrbi, pa naj je princ ali šerif.«
»Kdo razen vas še ve. da ste se nocoj odpravili sem?« je
vprašal kapitan Gilberta, kakor da ni slišal Molckejevih besed.
»Nihče.«
»Človek lahko umre na različne načine, na to najbrž še niste
pomislili. Lahko umre spodobno, s kroglo v glavi, na primer. Ali
pa ga, privezanega na šfri plohe, požro morski psi pri živem telesu
tako rekoč. Majhna razMka ie kljub vsemu... Razumete? Kdo vas
je p>oslal na Fljoitove otoke?«
»Povedal sem vse, kar vem, že Mr. Molckeju. Da živi na tem
koncu otoka še kdo razen njega, nisem niti slutil... in bom po-
zabil .,.«
L
1