r I k\jbt za koristi delav ! | , kega ljudstva. Delav- ' I so opravičeni do \ P®8 a * lar producirajo. * J. Si ^ I si. D 3! , . »H | 'V'il|\nis paper is devoted i the interests of the orking class. Work- are entitled to ali vrhat they produce. Bifc , n Ulicr l! i Štev. (No.) 401. Enteredas seoond-class matror, D»c. 6, 1907, at the post Office * Chicago 111. unaer the Act of Congresa of March 3rd, 1879. '%/%>/, -- Office: 4008 W. 31. Str., Chicago, ‘‘Delavci vseh dežela, združite se!” PAZITE * na številko v oklepaju. ki se nahaja poleg va¬ šega naslova, prileplje¬ nega spodaj ali na ovitku. Ako (402) je številka . . tedaj vam s prihodnjo številko našega lista po¬ teče naročnina. Prosi¬ mo, ponovite Jo tako). Chicago, III., 18. maja (May) 1915. Leto (Vol.) X. (43n Italija vleče meč; ali ga potegne? PRVA PRASKA. d začetka vojne je Italija velik rebus. Ob so postali Slovenci sami sebi uganka. Zad- ni izgleda, kakor, da se rebus približava .vi; uganka se pa še bolj zapleta. Iz Rima prihaja vest, da so se nekje avstrij- rojaki spoprijeli z italijanskimi in da so bili |ii nazaj. Telegram je nejasen in v Rimu sa- •avijo, da ne vedo, kje je tisti Sogni, kjer se opad izvršil. Ali kadar je politični položaj napet, da plava vojna v zraku, so ravno ta- lontane praske sumljive in nevrne. SALANDROVA DEMISIJA. ruga vest, ki je karakteristična za položaj, V ITICrilr 1 lD -i a ’ J e kral .i 'Vittorio Emanuele odklonil ‘'I iijo ministrskega predsednika Salandre. Ministrske krize v evropskih državah niso M s kako tragični dogodki. V monarhijah za- ^ je, če vstane cesar ali kralj — kakor se — z-levo nogo iz postelje -—• in njegova aznost” lahko povzroči demisijo kakšnega tra ali pa vsega kabineta. .škem, C(j lalandrova demisija ima nekoliko pomena. poročil in iz pisave italijanskih listov zbrati, da jo je smatrala javnost za zmago ;tijeve politike, baje prijazne Nemčiji in ■iji, torej za mir. Italijansko ljudstvo pa avijo — zahteva vojno. Ta zahteva je tako . „, da je spravil sicer kakor oče ljubljeni , ^ svojo krono v nevarnost, ker še ni dal svo- jpolkom naloga, naj prekoračijo avstrijsko nli 11 mani J SVETNIK MOLI ROKE K SEBI. samostojna t| vtCi tropom Italijanska oficielna politika je do skrajnosti mi/oae piji “ absolutno nič druzega kakor sebična. !>)KTED”, n se prav nič ne razlikuje od japonske. Se- ino in Kranj se silno motijo tisti ideologi, ki iščejo pri ■ikoli vladi kakšne druge kakor egoistične : ne. Ali v italijanski taktiki je ta sebičnost no očitna in se že sedaj lahko tipa z roko, ,o, St., JOU em ko se bo pri drugih vladah šele po vojni zala v tako jasni luči, da se bodo največji tisti zgrozili. talija ima svoje “nacionalne aspiracije’’, i logika je enaka logiki naših šovinistov. Še vsi Italijani združeni v eni državi; v Tren- v Trstu, Istri, na Reki, v Dalmaciji ječe iVstrijsEkim jarmom. Torej jih je treba osvo- i in združiti z “materjo” Italijo. o, II.. škem, m jeziku, skarni bolj zdravi u jum PATRIOTIZEM IN PATRIOTIZEM. o so patriotični cilji. Odobravati bi .lih ■lo garanti^ | vsak narodnjak, zakaj kar je pravično za I frod, je pravično tudi za drugega. Pa ven¬ ci mogoče, da bi jugoslovanski narodnjaki i&tizirali z italijanskimi nameni; kajti v živi poleg italijanske večine slovenska ima, v Istri poleg italijanske manjšine slo- o-hrvaška večina, v Dalmaciji pa hrvaško- |a večina. Slovenci, Hrvatje in Srbi ne ma- E |priti pod italijansko vlado; razumljivo je Imj smo prepričani, da bi bilo to v narodnem • a za Jugoslovane hujše, 'kakor če bi ostalo pri starom in bi Avstrija živela neizpremenje- V monarhiji Habsburžanov so se Jugo- ani vendar ubranili germanizacije in madja- cije ,ter so se tudi kolikortoliko razvili; to izuje zgodovina in njih sedanji obstanek. „ ako bi bilo, če bi omenjene dežele anekti- ' ^je Z®talija, je drugo vprašanje, ki bi ga rešila Todočnost; nikakor pa ni verjetno, da bi bil a Jugoslovane dobiček. Benečanski Slovenci tarodno še bolj izgubljeni od ogrskih. Niti n j ah ni misliti na to, da bi uživali v Italiji ino avtonomijo. Nekaj časa bi trajali nacio- i boji. Rimska vlada bi preganjala narodne |y*^ltorje kot veleizdajalce; po vseh omenjenih ylah hi naseljevala italijanske uradnike, pa italijanske koloniste, katerim bi dajala vsa- itne prednosti, iz materijalnih razlogov bi jbmaee prebivalstvo poitalijančevalo, in sea- i bi jugoslovanski, element popolnoma izginil rfČpežja Jadranskega morja. ivecj-, tako ^ j jeno. [no ^ ■zen i" » ll( ■„] ..dno u [TALIJA, ZAVEZNIKI, JUGOSLOVANI. 6 Toda nacionalistični Jugoslovani pričakujejo o osvoboditev od zaveznikov in zavezniki pri- ijejo od Italije, da jih bo militaristično pod¬ la. Po desetmesečnem razvoju vo jne, in po njem vojnem položaju je vseskozi, razumlji¬ va bi taka pomoč Angliji, Franciji in Rusiji jno dobro došla. Doslej ni zmagovalca na ( j £ l«)'Spem bojišču. Prvi nemški naval je bil ele- taren in je dal Nemčiji Belgijcev oblast, ter idel njeno armado precej dalejč v Francijo, mi je bitka ob Marni ustavila’ nemško pro- nje in od tistega časa ni resnega uspeha, ne tJ ne tam. Tako so na vzhodu Rusi osvojili F r, Przemysl, zlezli v Karpate;; ali tudi to je vljeno in uspeh bojev v Galiciji je dvomljiv. "Italija v boju z Avstrijo in Nemčijo bi mili- itieno zelo olajšala položaj zaveznikov in f i ' la — prisegati se tudi ne tnore na to — bi , 1 * ^/'[cnila zmago na njihovo stran. Torej žele "h Francija in Rusija, da bi šla Italija v boj in če je poslala Nemčija kneza Buelovva v Italijo, gotovo tudi zastopniki zaveznikov v Ri¬ mu niso držali križem rok. Jugoslovanski narodnjaki pričakujejo od za¬ veznikov osvoboditev. Brez zavezniške zmage ni nič; tako so povedali v svoji resoluciji iz hotela La Salle. Zaradi svoje osvoboditve morajo že¬ leti zaveznikom vsako podporo, ki bi jim mogla pomagati^ do zmage, torej posebno pridružitev Italije. Če naskoči Italija Avstrijo, se okrepi že zelo omajano upanje, da zmagajo zavezniki in tedaj dobimo to, kar imenujejo ligaši jugoslovan¬ sko svobodo. Ali če gre Italija v boj, zahteva nagrado za svojo pomoč; in ta cena gre na račun Jugoslovanov, ter onemogoča njih združitev in osvoboditev. Jugoslovani torej nikakor in nika¬ kor ne morejo želeti, da bi se Italija udeležila vojne. Morajo! Ne smejo! Nacionalizem je v zagati. Zabredel je v tolmun, pa se suče v njem in ne more izplavati nikamor. ITALIJA IMA IDEALNE NAGIBE. Italija ima mobiliziranih 1,700.000 mož. Ta¬ ko poročajo. Šteli jih nisnio, toda po dosedanjih mobilizacijskih ukrepih bo že nekaj takega. Za boj se pripravlja Italija, odkar je vojna. Nihče ne bo verjel, da je treba za mobilizacijo in za do¬ polnitev vojaških zalog deset mesecev. Zakaj še ni šla v boj ? Italijanske simpatije so na strani zavezni¬ kov. če bi imele te simpatije realen pomen in bi bila Salandrova vlada zaradi njih mobilizirala, bi bila morala stopiti italijanska, armada na plan, preden so zavezniki izmučeni. Dalo bi se deba¬ tirati o tem, če ne bi bila italijanska intervencija v prvih mesecih okrajšala vojne. Vsekakor so bili momenti, ko se je zaveznikom na zapadu in na vzhodu tako slabo godilo, da bi bila pomoč milijonske armade zanje nadvse dragocena. Toda Italija ni šla v boj. Lahko bi se reklo, da ni imela “pravnega” povoda. Ali to bi bilo tako smešno, da. ne bo de¬ jal tega noben zemljan. Kajti povod za vojno lahko nadje vsak tepec, kaj še učeni in prebrisa¬ ni diplomatje! Kako lahko je Avstrija našla pretvezo za vojno s Srbijo! Kako brez težav jo je Italija sama dobila za vojno s Turčijo! Pa je ne bi mogla konstruirati za vojno z Avstrijo? Ampak simpatije z zavezniki ne veljajo Ita¬ liji toliko, kolikor njeni lastni interesi. Ce bi mogla brez vojne doseči vse, ka rhoče, bi bila neumna, da bi žrtvovala svoje ljudi in svoj de¬ nar, pa ob vsem tem še ne vedela, kakšen bo uspeh. Zakaj tudi na vojni je veliko loterije. Zato je italijanska vlada obravnavala s kne¬ zom Buelowom; izato se je vršila dolga in zaple¬ tena igra med Rimom, Berlinom in Dunajem. In če pojde Italija vendar v 'boj, ne pojde iz simpa¬ tije do zaveznikov, temveč zaradi svojih sebič¬ nih namenov. Ne pojde, da pomaga zaveznikom, ampak zato. ker so zavezniki toliko oslabili Avstrijo in Nemčijo, da ima zdaj Italija boljše karte v rokah. Za njene načrte je položaj ugo¬ den, pa ga misli izrabiti. VOJNO ZAHTEVA LJUDSTVO. Nekako izgleda. da pojde Italija zdaj res v krvavo kolo. V Rimu se je odigrala zabavna politična farsa. Salandra je demisioniral. Kralj je pozval biv¬ šega finančnega ministra Paola Carc-ano, naj se¬ stavi kabinet. Ta je odklonil. Po Rimu so se pričele hrupne demonstracije, ki so se bliskoma razširile po drugih mestih. Policija je bila brez¬ močna; poklicati so morali vojaštvo in to je ime¬ lo dosti opravka, da je razpršilo demonstrante. Ali razkropljeni manifestanti so se kmalu zopet zbrali na drugem mestu, izgledalo je, kakor da ni mogoče zatreti demonstracij in da žuga revolta. Tedaj je Vittorio Emanuele poklical Salan- dro in ga prosil, naj ostane na čelu kabineta. Salandra je pritrdil in kakor da se razlije olje po razburkanih valovih, se je utišal nemir v Rimu. Ljudska volja! Ljudski glas! Kdor ne bi poznal razlike med spontanimi ljudskimi in med umetno aranžiranimi demon¬ stracijami. Tudi mogotcem so včasi všeč demon¬ stracije, in če ne pVidejo same od sebe, se tudi lahko prirede. Po velikih mestih, je še vedno dosti “ljudstva”, ki je pripravljeno za denar in obljube demonstrirati danes za Boga in jutri za hudiča. Kadar so štrajkujoči delavci demonstri¬ rali za svoje pravice, so bili karabineri vedno do¬ volj močni, da so jih nekoliko posekali in postre- ljali, druge pa razkropili -— bodisi s pomočjo infanterije in kavalerije. Pri sedanjih rimskih demonstracijih ni bilo mrtvih in ranjenih — saj je prav, da jih ni bilo— ali to je jasen dokaz, da ni bilo njih zatiranje resno in da so bile po volji tistim, ki bi jih urad¬ no morali preprečiti. S ponovnim imenovanjem Salandre se je ita lijanski kralj baje izrekel za vojno. GROŽNJA Z REPUBLIKO. Preden je bila Salandrova demisija prekli¬ cana, so dobile demonstracije protirojalistieen značaj. To je bilo morda potrebno. Vittoriju Emanuelu se za to najbrže niso tresle hlačice. Razume se samo ob sebi, da so tudi v Italiji soeijalisti protimonarhieni; ali njihova politika ne lovi slonov po zraku. Republieanska meščan¬ ska stranka v Italiji je slaba. V Rimu, ki ni industrijsko .-mesto, si je znal kralj pridobiti do¬ kaj popularnosti. Ali ko se je kraljev bratranec grof turinski v nedeljo zjutraj vračal iz Laterana in sicer peš, je začela množica žvižgati in je kr.ičela: “Dol z monarhijo! »Živela republika!” Druzega se mu ni hvalabogu nič zgodilo. Moral je biti pač slučaj, da je bila množica zgodaj zjutraj prav tam, kjer je hodil grof tu¬ rinski in da je hodil grof turinski peš prav tam, kjer je bila zbrana množica za demonstracijo. Kralj Vittorio Emanuele je zagrizen prijatelj miru. On ve, kakšno odgovornost prevzame vla dar pred Bogom za svoj narod, če požene njego¬ ve sinove -pred sovražnikove topove. Njegovo veličanstvo noče vojne. Ali tu je “višja sila”, ki se je še vsakokrat pojavila, kadar je “moral” božji milostnik na¬ povedati vojno. Kadar izpregovori narod tako ne¬ dvoumno: “Vojna ali pa revolucija!” — tedaj se mora kralj pokoravati ljudski volji, ter je o- pravičen pred Bogom in zgodovino. Saj ni hotel vojne kralj, ampak zahteval jo je narod. In ljudski glas je božji glas. Kdo bi se upal misliti, da je to podobno aran¬ žirani komediji? Salandra je nedolžen, kralj je nedolžen, grof turinski je nedolžen, kakor je bil leta 1870. Bismarck in lani grof Berchtold ne¬ dolžen. Če pojde Italija v boj, je bila taka božja volja. KAJ SO PONUJALI ITALIJI. ? bili ja se je pogajala z Avstrijo in Nemčijo. Vsakovrstni glasovi so prihajali o tem pogajanju v javnost, katerih seveda ne moremo kontrolirati. Al toliko je gotovo, da se ni knez Bueloiv peljal s praznimi rokami v Rim. Mož je prepričan o svojih sposobnostih, ali tega pač ne verjame, da bi z lepimi besedami potolažil lačnega leva. Na vsak način je moral imeti kaj s sabo. da ga nakrmi. Koliko krme je treba, da bo potolažen, je moralo dognati pogajanje.- Ker se je dolgo vlek¬ lo, ne da bi se bilo prekinilo, je mogoče na prstih izračunati, da je Buelow najprej malo obljubil, potem pa prideval. Zadnje vesti so pripovedovale, da je Avstrija koncedirala Trentin, Furlanijo do Soče — men¬ da z Gorico vred — potem štiri dalmatinske oto¬ ke, proste roke za Italijo v Albaniji, pa avtono¬ mijo za Trst in Istro. Ker je Trst že sedaj avto¬ nomno mesto, bi bilo to razumeti tako, da, dobi z Istro vred popolno samostojnost pod avtrijskim pokroviteljstvom. To niso majhne koncesije. Pred enim letom bi bil kvečjemu Barzilai ve rjel, da se uresničijo v sedanjem stoletju. Italija sili kljub temu v vojno. APETIT JE VEČJI. Rimski vladi torej ne zadostuje, kar ji po¬ nuja Avstrija. Z vojno upa, da doseže.več. Kajti če bi bila s takimi koncesijami zadovoljna, bi morala biti naravnost nora, ako bi se šla prete¬ pat za tisto, kar lahko dobi 'zastonj. Ce hoče več, je jasno, da leže njene ostale zahteve ob Jadranskem morju, torej tam, kjer žive Hrvatje in Slovenci. Kako jih bo utemelji¬ la, je prav postransko vprašanje. Za take reči se diplomatom ni treba mnogo glave beliti. Vzroki za zahteve leže po cestah; le izbirati je treba, ka¬ teri so najbolj prilični. Enkrat so narodnostni, drugič državopravni, tretjič zgodovinski, četrtič geografini et cum grazia in infinitum. Udeležba Italije v vojni obljubuje precejš¬ njemu delu Jugoslovanov italijansko aneksijo; obljubuje jim, da bodo pahnjeni od Jadranskega morja; obljubuje jim, da bodo narodnogospo¬ darsko udarjeni tako, kakor so bili Srbi udarjeni na Kosovem polju. UPANJA. Ako se Italija udeleži vojne, stori to kot za¬ veznica zaveznikov. Iz tega sledi, da morajo za¬ vezniki odobriti njene zahteve. Ker je očitno, da bi Italija lahko brez vojne dosegla več kakor malenkost, ji morajo zavez¬ niki, če se jim pridruži, pomagati, da doseže še več. Od zaveznikov pričakujejo Jugoslovani svo¬ jo združitev in osvoboditev. Od zaveznikov pri¬ čakuje Italija Trentin, Trst, Istro, Dalmacijo. Kdo ima več upanja, kdo več podlage za svoj e pričakovanj e ? VOLJA IN MOČ. če bi Jugoslovani hoteli in mogli napraviti veliko revolucijo na Kranjskem, Štajerskem, Ko¬ roškem, Primorskem, v Istri in Dalmaciji, na Hrvaškem in v Slavoniji, v Bosni in Hercegovini, če bi na ta način odtegnili nekoliko avstrijskih armadnih zborov z bojišč in obenem omogočili srbski armadi, da bi prodrla na Ogrsko, skratka če bi mogli pomagati zaveznikom do zmage, je verjetno, da bi se zavezniki pri sklepanju miru ozirali nanje. 'Saj ne bi to nič veljalo. Od svo¬ jega ozemlja ne bi morali ne Rusi, ne Francozi, ne Angleži ničesar dajati Jugoslovanom. Daro¬ vati tuje pa ne boli darovalca. Toda jugoslovanska revolucija v sedanjih časih je blazna fantazija. Niti ob izbruhu vojne ni bilo misliti nanjo. Narod ni bil za revolucijo ne vzgojen, ne pripravljen; njegovi lastni vo¬ ditelji so mu vtepali cesarsko-kraljevsko misel v glavo in ko so rezervisti odhajali k svojim regi¬ mentom, so jih narodni prvaki sami navduševali za boj. Ko je začela teči kri, so bili ponosni, da se Slovenci in Hrvatje posebno hrabro tepo in se dajo s posebno požrtvovalnostjo klati za habs¬ burške krvnike. Ne volje, ne moči ni bilo za revolucijo. Kje pa bi jo vzeli sedaj? Jugoslovani ne morejo dati zaveznikom niče¬ sar; na noben način jim ne morejo pomagati. Italija lahko postavi dva miljona mož na bo¬ jišče, s skrajnimi rezervami še kaj več. Italija ima topove, bojne ladje, zrakoplove, repetirne in strojne puške, šrapnele in granate, vse česar Ju¬ goslovani nimajo. Pomoč Italije zaleže nekaj; njen vstop v krvavo kolo lahko odloči zmago za zaveznike. Na koga se bodo zavezniki z Rusijo vred bolj ozirali: Na Jugoslovane ali na Italijo ? Odgovor more delati težave le otroku ali pa sleparju. CIRCULUS VICIOSUS. Aspiracije Italije in Jugoslovanov si naspro¬ tujejo. Ako ugode zavezniki Italiji, morajo oško¬ dovati Jugoslovane. In če gre Italija z njimi v boj, ji bodo ugodili. In kaj naj si žele Jugoslovani: Da gre Italija v boj, ali da ostane doma? Ker nas bodo zavezniki rešili, ako zmagajo, moramo prositi Boga, da sugerira Vittoriju Ema¬ nuelu napoved vojne; kajti to olajša zmago za¬ veznikov. Ampak tedaj mora Italija dobiti svoj plen in mi smo udarjeni. Ker se cede Italiji sline po naših krajih, mo¬ ramo izmoliti nekoliko rožnih vencev, da ji po¬ šljejo nebesa pamet in jo odvrnejo od vojne. Ali s tem otežeamo zmago zaveznikov ali pa jo celo onemogočimo in oni nas ne bodo mogli rešiti. Kje je izhod iz tega groznega vrtinca? NOVI ČASI, NOVE IDEJE. Če bi imel nacionalizem zdrave oči, bi moral spoznati svoj bankrot. Svetovni razvoj gre ne¬ izprosno svojo pot in namesto starega, kar se je preživelo in izgubilo življensko sposobnost, za¬ hteva novo. Nacijonalizem nima več potov iz svoje zagate; zamenjati ga mora nekaj sposob¬ nejšega in močnejšega. Z nacionalizmom je tesno spojena ideja buržvazne države, in zdaj se pokazuje, da ne more ta država niti nacionalizmu samemu vstreči. O socialni pravičnosti ne govorimo; to spada na drug list in od kapitalistične države ne pričaku¬ jemo, da jo izpolni. Toda operiraj z njo, kakor hočeš, suei jo sem ali tam, ona ne more izpolniti niti nacionalne pravičnosti. Državni interesi ni¬ so interesi narodov; vlade ne služijo narodom; narodi nimajo od njih ničesar pričakovati. Tudi Jugoslovani nimajo ničesar pričakovati ne od avstrijske, ne od ruske vlade. V kaosu sedanje vojne propada marsikaj, kar je veljalo za večno in sveto. Ali ob tem sil¬ nem polomu 'bo vendar marsikdo spoznal, da se nimajo narodi zanašati na nikogar kot na sebe in da ne bodo močni, če se dajo ščuvati drug proti drugemi, temveč le tedaj, če bodo složni proti skupnemu sovražniku. Zadnje vesti iz Italije pravijo, da bo v četrtek pojutršnjem, 20. t. m. parlamentu na Montecitorio, ki se snide ta dan, predloženo vprašanje o vojni in miru. Pričakuje se, da se izreče parlament z ogromno večino za vojno. Vittorio Emanuele je navihan, Salandra in Sonnino tudi. Deset mesecev se delajo priprave za vojno, deset mesecev se razburja javnost, de¬ set mesecev se vceplja ljudem vojna misel v glavo. Potem jih gredo pa vprašat, če ne bi rajši ostali pri miru. * Avstrijski poslanik v Rimu baron Macchio in nemški poslanik knez Bulow sta pripravljena, da vsak hip zapustita Italijo. Poseben vlak je že pripravljen. # Nemški listi pišejo, kakor da smatrajo vojno z Italijo za neizogibno. Seveda, pišejo, da se je Nemčija ne boji in da si Italija sama koplje grob. 2 proletarec GOSPODI N FRANJO. ROMAN—SPISAL PODLIMBARSKI. “Glejte, kako teče od mene! Tako se človek žrtvuje za cesarja in državo in niti ga ne cenijo, kakor bi se spodobilo po zaslugah. Vse jim daj: zdravje, čas, moško silo in moško dobo, noč in dan se deri z Bošnjaki. In vrhutega se treba vedno zagovarjati, sebe in svoje podložnike, ako preveč dregnejo v bosenskega razbojnika, vedno se upravičevati ter vtikati nosove za zrcalo; a oni pri bataljonih vam štirikrat na teden cepe¬ tajo pred oddelkom ali štorkljajo za njim, sicer pa leže na koži mastne lenobe — 0, tisti so de¬ ležni vseh pohval, uvaževanj, priznanj, odliko¬ vanj, da je groza.” Snel je manšete, odpel iz njih gumba, jih ožel ter vrgel daleč po tratini. Otipaval se je po ramah in bedrih. “Ni je suhe nitke na meni in ves sem pregret. O-o-o! Pa zopet zaškriplje revmatizem v meni.” “Ogrnite se s plaščem,” je svetoval Vilar. “Prv imate ,ta nasvet je nekaj vreden. Si¬ cer je tudi plašč moker, vendar pa zadrži gorko- to, da ne izpuhti iz mene.” Odpel je plašč od sedla; pri tisti priliki se je spomnil svoje zaloge v torbi, pripeti na sedlo. Rekoč, da treba zalo¬ žiti malico, ker jed pospešuje telesno toploto, je vzel kos pečenke, kruh in stekleničico konjaka iz torbe, sedel poleg Vilarja, si razpoložil malico po naročju ter začel uživati. Ponudil je tudi Vi¬ larju, pa ta ni hotel, češ: “Do dveh sem se gostil pri Bajičevih.” “A, Bajičevi, to so pošteni ljudje,” je mrmljal Buzduga s polnimi usti. “Vse časti vred¬ ni ljudje — to se pravi — mlada gospa je kakor sočna pomaranča, Katica živa kakor veverica in lepa —- hm — a denarja nič, prav nič. Od lju¬ bezni se pa ne da živeti. Vseskozi pošteni ljudje, le tista stara mama je prifrnkjena, a bogata. Po¬ mislite, ona se zavzema za Bošnjake, moje sim¬ patije so na njih strani — pravi — in najrajši občuje s Srbkinjami.” “Sama je Srbkinja, zato ji ne smeva zame¬ riti. I vi ste Srb ■— ne?” Nadporočnik se je bolestno nagnil na stran ter debelo pogledal na Vilarja. “Jaz nisem nič, prav nič. Pes sem na verigi, pes, ki je zvest do kosti kako le oni moj šejk. In drugačnih ljudi v Bosni ni treba.” Buzduga je srdito glodal ob kosti. Ko je bil doglodal, je potisnil v usta velik zalogaj kruha ter pricurknil konjaka. Pes je iz kota nepremično zrl vanj. Vsak pasji ljubitelj in lastnik samozavestno pokaže, v čem je izurjena njegova žival. Tako je storil tudi Buzduga. “Na, šejče, apport!” je viknil ter vrgel kost po trati- \ni. Pes je skočil v gosto deževje za njo in v hipu jo je prinesel nazaj. “To ni vse,” je velel nad¬ poročnik, “še enkrat apport! Viš tam!” Šejk je skočil po tratini ter prinesel še manšete, na kar ga je gospodar zopet potrepal. Vzel je manšete, jih ožel in spravil v torbo. “Zelo izurjenega psa imate, lahko ste po¬ nosni nanj,” je pohvalil inženir, in Buzduga je izpregovoril o pasjem plemenu sploh, kakšne lastnosti ima ta in ona vrsta, a'njegov šejk ima dobre lastnosti vseh vrst, ker je prav posrečena mešanica dveh imenitnih pasem. Na apport in appell razume kakor nobena druga žival. Pravil je o pasjih simpatijah in antipatijah in kakor je sebi prisvajal dušo, tako jo je prilaščal tudi pasjemu rodu, seveda umrjočo. A zunaj je lil dež, švigal blisk, butal grom in izpod stene pri- strešja jima je pricurljala tiha vodica v posete. Kmalu pa sta dobila še drug poset, celo dva po- seta. Prvi je bila strela, ki je udarila kraj koče v drevo, in sicer s takšno silo in v toliki bližini, da se je potresla koča in je možakoma zamiglja¬ lo pred očmi in sta začutila pub, obenem pa tes¬ nobo in grozo, ki ji nihče ne more odoleti ob takšnem grozovitem pojavu. Oba sta obledela, se spogledala z negibnimi, ostekljenelimi očmi. Ži¬ vahni orožnikovi kobili, ki je dotlej kazala naj¬ boljšo voljo in suhljato, z žilami preprečeno gla- vu drgnila ob vrat Vilarjevega konjeta, je ne¬ kako izpodneslo zadnji del života, tako da je z njim butnila ob steno; visoko je dvignila ple¬ menito glavo in zastrmela v pajčevine, ki so pre- prezale ves strop, Vilarjev šareč je postrigel z ušesi, jezno pogrebel s sprednjo nogo, a kmalu se je vdal prejšnji ravnodušnosti. Šejk je zaren¬ čal, kakor bi ga pičil gad, nepopisna paznost se je pojavila na njegovem gobcu, ki ga je iztegnil kvišku in je z njim preizkušaval zrak; tresel se je od same pozornosti. Tedaj pa se je prikazal nov poset; Joviča Mjloševič je stopil ves premo¬ čen izmed drevja, kamor je bilo treščilo, ter se bližal koči. Osupel je obstal, zagledavši družbo, ki je vedrila. “Le noter! Po vedri i ti!” mu je z usmevom viknil Vilar. No Joviča ga ni slušal. Ker je prav tisti hip zopet udaril grom z bliskom, se je po¬ križal, potem je z roko povel proti inženirju ka¬ kor v pozdrav ter se okrenil v nasprotno stran. “Kaludjer ne^mara biti pod mojo streho,” , je prikro rekel Buzduga. “Ej ■— težka vest. Glej¬ te, kako pazen je moj pes; on dobro ve, kdo je naš sovražnik. Pokažem vam njegovo izurje¬ nost.” In tisti hip je viknil: “Pozor, šejk — sovražnik!” Pes je priskočil in se zavrtel krog svojega gospodarju. Vilar je slutil, da napravi nadporočnik ka¬ ko neumnost, kakšno kruto šalo. Zato ga je z od¬ ločno in hitro besedo opozoril: “Gospod nadpo¬ ročnik, verjemite mi, da nisem radoveden na pas¬ je umetnosti ■—” No ni je odmahnil z rok ter s klikom: “Alo, alo!” naščuval psa, ki se je liki blisk zagnal za Jovico. Miloševič je otepaval z nogama, ko ga je pes zagrabil za čakšire, suval je v napadalečev gobec ter udrihal po njem s pa¬ lico. V Vilarju je zavrelo. Na ves glas je zavpil: “Gospod nadporočnik, takšnega trpinčenja ne maram gledati. Pri svoji časti vas rotim, pokli¬ čite psa nazaj! Ako ne, grem z revolverjem nanj.” Segel je po revolverju, ki ga je imel pri¬ petega ob sedlo. No tisti hip je kliknil Buzduga: “Appell! Appell!” in šejk je priskakal nazaj k svojemu gospodarju, ves divji in krvižejen, ker je dobil težkih batin in sunkov “Hahaha!” se je prisiljeno posmejal Buzdu¬ ga. “Ste li videli, kako ga imam na vrvici, kako me sluša?” Pogladil je psa po hrbtu in se mu dobrikal: “Ubožec ti moj, danes ti jih je naložil prokleti kaludjer, a drugikrat te naščujem la njegov vrat, tudi na to si izurjen. Čakaj, kalu¬ djer!” Zlost se mu je pojavila na obrazu, ker grizlo ga je, da se inženir ni strinjal z njegovo ša¬ lo, in občudoval in pohvalil psa, in pa zato, ker je bil šejk tepen. Neprijazno ga je dregnil z no¬ go, veleč:“ Hajdi v kot in pomiri se!” — na kar je žival s povešenim repom na treh nogah cincala v kot in počenila. Vilar ni našel besede, da bi dal duška svo¬ jemu ogorčenju, dočim je bil Buzduga v zadregi, kako bi zagladil neprijetni vtisk, ki vselej potlači družbo, ako je njen član zakrivil nerodnost. “Se¬ daj pazite nanj, gospod inženir,” je rekel z vsi¬ ljivo besedo, “sedaj se pokaže pasja duša v pra¬ vi luči. Dela se klavrnega in pobitega, pa mu ni zlega. Hinavec!” Posmjeval se je ‘hinavcu’ in do¬ brosrčno mu je obljubil: “Le kočakaj, šejče, drugikrat zmagaš zopet ti na vsej črti.” Pes se je, tiho cvileč, kakor bi vse razumel, umiljeno zazrl v gospodarja, potem je zašantal k njemu, mu oblizal roki, usta in krivi nos, na kar se je zopet po vseh štirih, zdrav in čil, povrnil na svoj prostor. Buzduga mu je vrgel neoglojeno kurjo kost in košček kruha. “Ste li videli komedijan¬ ta, kako imenitno je markiral svoj poraz in ka¬ ko me je naposled prosil odpuščanja?” je vprašal. “Ali pa vas prosil za kurjo kost” Inženirju se še ni zabrisala ntvolja na obrazu. “Ne poznam pasje psihologije,” je nadaljeval, šileč se v mi¬ ren ton, “a reči moram: da sem jaz Bošnjak, za¬ strupil bi vam mrho. Zakaj ste ga naščuvali na človeka, gredočega mirno svojo pot?” “O, to ni miren človek, vi ga še ne poznate. Ta ščuje mirne ljudi vsepovsod in šunta tudi va¬ še delavce. Na to smo vas opozorili že zadnjič v hanu ob Spreči. Bodite oprezen, vi ste novinec in ne poznate tukajšnjih razmer,” je govoril nad¬ poročnik in resnost ter skrb je izrazil na licu, kakor bi obžaloval tega mladega, brhkega, a ne¬ izkušenega človeka. “Moj šejk je moja opora. Brez moči bom, kadar mi ta pogine in precej se vrnem nazaj pre¬ ko Save. Vprašajte čuinurpašo in Atifa Saraj- lijo, s kakšnimi ljudmi imate opraviti v vašem drvarskem taboru.” “Ne, od Atifa Sarajlije nočen navodil. Temu turškemu konfidentu menda sami ne zaupate do¬ sti. Obžalujem, da je naš tabor pod njegovim nadzorom. Čudim se vladi, da je postavila toliko kozlov, naj čuvajo njen vrt. O Joviči Miloše¬ viču vem dosle samo to, da je govoril za pravico, in kdor se poganja zanjo, tisti je moj prijatelj. Odkrito povem.” “Jaz pa to vem, da stremi njegova pravica nekam v Srbijo in Rusijo in ni naša pravica,” je odločil Buzduga, vstal ter rožljajoč s sabljo stopil h konju. Nevihta je pojemala, na vzhodu se je svet¬ likalo, nebesni vladar se je že daleč na zapadu nad Ozren-planino kregal s svojimi oblaki. No kazalo se je, da jih i tam kmalu raztopi. Zajahala sta. Ogibajoč se rjavih luž in mlak sta se nespešno pomikala dalje. Buzduga je jel o nekem generalu v Hercegovini praviti anek¬ dote, ki so se mu zdele tako smešne, da so ga spravile povsem v dobro voljo. Udobno se gugajoč na sedlu in igraje z vajeti, se je žarečega lica na široko razgovoril. Jezdil je nekoč tisti general s svojim adjutantom, da vizitira neko oddaljeno posadko. Nikdar ne vzame oni general s seboj kakšne prtljage in tudi takrat je ni. Prigodilo pa se je kakor danes, da je začelo na poti deže¬ vati, in urispela sta na cilj mnogo pred adjutan- tovim služabnikom, ki je, na muli tovoreč prtlja¬ go svojega gospodarja., zaostal daleč za njima. General sploh ni jemal služabnika s seboj. Do kože premočena, sta bila nastanjena v tujski sobi tiste posadke. Adjutant je bil zelo razburjen, ker ni bil vajen, tičati v mokri obleki; neprestano je stopical po sobi, da bi se revež ne prehladil, in nestrpljivo je kukal skozi okno, kdaj pač pride njegova mula, da bi vsaj perilo lahko premenil. General, ki ni pričakoval nikakršnega perila, je ravnodušno sedel na kanapeju in s prsti dromljal po mizi. Ko se je bil naveličal adjutantovega javkanja in raznežene neučakljivosti, je vstal ter se začel slačiti. Slekel je svojo do nitke mokro srajco ter jo podal svojemu spremljevalcu, rekoč: ‘Nate mojo srajco in meni dajte svojo, ako nočete že vsekakor premeniti perilo.’ Adjutant se je sramoval svoje mehkužnosti in se pomiril s svojim neprijetnim položajem. “To je general, ki ga čaka lepa prihodnjost. ta bo naš vojskovdja v pri¬ hodnji vojski,” je prorokoval Buzduga. “Ta pa ni nič podoben tistim kavarnskim generalom. Preprost, a strog — genij! Rokavic ne nosi niko¬ li; ko se je peljal k cesarju v avdijenco. si jih je kupil še le na Dunaju. V njegovi obleki ni nič gizdalinskega, ker si jo da delati pri kompa- niji. In kako zna ta človek sukati Hercegovce! Deželni jezik urne izvrstno; kar na vrat pokaže in kdor ima kaj na vesti, ga razume. — To je cel general, ne takšen polovičarski, kakor so drugi. Da imamo v Tuzli takšnega poveljnika, kaj hitro bi pometli tukaj take hujskače, kakršen je vaš prijatelj Joviča Miloševič.” 1 “Res, Miloševič mi ugaja. Sploh me nič ne zanimajo možje, ki kopičijo okrutnost na okrut¬ nost, pač pa oni, ki navdušujejo tisoče za kaj koristnega in lepega, n. pr. za umno gospodar¬ stvo, obrt, šole, petje —” Nadporočnik je majal z glavo in grizel ustno. “Za svinjerejo,” je hitro pripomnil. “I to je koristno in spada h gospodarstvu.” “O gospodarstvu tukaj ne moremo govoriti, k večjemu o gospodinjstvu. Moški tu samo lena¬ rijo in politizirajo, ne delajo pa nič.” “To je bajka, ki si jo izmislili sovražniki te dežele. Uredite agrarno vprašanje, osovobodite kmeta kakor v Srbiji in Bolgariji, onda uvidite, kako se poprime rodne grude. Sicer pa vidim tudi pri današnjih žalostnih razmerah moške na njivah. No, da vam razložim dalje — zanimajo me tisti, ki navdušujejo za človečnost, za svo¬ bodo “Gospodar inženir, v vas kipi agitatorska kri, vi ste podobni stari Bajičevki. ” •Vilar se je posmejal. “Gospod nadporočnik, naščujte svojega psa name!” Kakor bi ga ne bil slišal, je oni nadaljeval: “Premnogo pride k nam preko Save učenih ljudi z zasukanimi in zavitimi idejami, zato pa vršimo tukaj samo polovičarsko delo. Veste li, da niti v Carigradu nimamo ugleda? Pred drugimi po¬ slanci se tam tresejo, a našega zasmehujejo. No jaz si umijem roki in vršim svojo prokleto dolž¬ nost, ne ozirajoč se na desno in levo. Jeli, šejče, da je tako?” Pes, ki je s povešenim repom otožno capal kraj poti, je dvignil gobec. Ker ni dobil nobenega ukaza ,je skočil pred jezdeca na pot in je tekel pred njima, vohajoč po tleh, očividno po Miloševičevem sledu. “Prosim, ali vam ni hladno?” je vprašal nadporočnik. “Mene mrazi. Da se ogrejem, po¬ ženem malo — oprostite! Vaš konj se z mojim ne bo mogel kosati.” Približal se je Vilarju ter mu segel v roko. “V Samojlovem hanu me dohitite in tam ostanite čez noč. Karte bi vrgli s Samoj- lom in nič ne bova govorila o službenih sitnostih.” “Hvala, gospod nadporočnik! Kaj naprej pojdem. Vsekakor bi bil rad nocoj doma! Jutri imam posla.” “Kakor hočete. Torej na svidenje v Tuzli!” Konjske podkove so zapeketale po izprani poti. Vilarju je odleglo pri srcu, ko je videl, da je zavil ta prevneti služabnik s poti, da se s svojim krvižejnim psom liki zlovešča prikazen skokoma nese po mehki tratini in se vedno bolj izgublja v daljavi. Zadovoljen je korakal ilar par dni'pozneje ob prvi popoldanski uri v planino, da izplača drvarjem zvišani zaslužek. Veselila ga je zavest dobrega dela, in vso pot je ogrevala njegovo gla¬ vo misel, kako mu bodo delavci hvaležni. Mesto¬ ma je postal ter se zazrl v temno veličastje pra¬ gozda in zdelo se mu je, kakor bi mu iz večnega mraka šepetala neka dobra gorska vila in ga iz- podbujala, naj ne post.oji na zamišljeni pravi poti, naj deluje na to, da se odpravijo sovražene znam¬ ke. Toliko se je zamaknil v svoje dobrohoteče namene, da mestoma niti ni slišal oglušujočega hrumenja jadrne Oskove. Tedaj je vsa krasota v prirodi omrtvela zanj, ki je videl pravo lepoto samo v dobrem dejanju, izkazanem svojemu bliž¬ ji jiku. In takšno dobrote je prinesel drvarjem. Žal, da dovršeno dobro delo ni moglo biti splošno, da je moralo neprijetno zadeti Bierkopfa in nje¬ govo strančico. Dočim so drvarji — tudi oni z Volčjega Dola so bili navzoči — z zadovoljnim kimanjem, s svetlimi potezami na licih, glasnejši pa tudi s pohvalnimi in priznalnimi izrazi spre¬ jeli naznanilo, da se je plača za toliko in toliko odstotkov zvišala, ker je padla cena živil, se je držal Ha j er kislo, ustnici sta se mu še bolj udrli, oči se skrile pod brvi. Njegova duša je bila pusta : in zakrknjena, ni mogla prenesti iskre dobrovoljnosti v delavskih srcih; vrhutega se njemu pri novih cenah nič ni zvišal zaslužek, še znižal se mu je, ker je moral sedaj plačati hrano, prej pri gozdarjevem gospodarstvu je pa ni; in — kaj pa to! — že dvakrat mu voznik iz Samoj- lovega hana ni pripeljal nobene zlatoglave ste¬ klenice in nič biftekov. V krogu delavcev samo enega ni ganila vest o cenejši hrani — Atifa Sa¬ rajlije. Ta je dobival iz. drugih virov drugačno, vse boljšo plačo, zato je apatično zaslišal Vilar- jevo obvestilo in s preziranjem je zrl na te izgu- raiie težake, ki so vedeli, da ie njegovo pažništvo navidezen postranski posel, a glavno opravild mu je vohunstvo in vadba, da voha v drvarskem . taboru in daleč naokoli po upornikih, nezadovolj¬ nežih, hajdukih, veleizdaji!ikih in po skritem-, orožju. Čutil je, da ga drvarji sovražijo, in to jim je vračal s sovraštvom. Po končanem izplačilu so se delavci razšli na svoja mesta. Vilar je postal ter zrl za njimi. Kmalu so sekire zopet enakomerno sekale ter šle bujnemu življenju do živega, žage so pele svojo hripavozvenečo smrtno pesem. Iz tega enolič¬ nega vrveža se je oglasila zdajci slovenska pesem; pela jo je gruča slovenskih delavcev, ki je blizu njega klestila vejevje podrtih dreves. Vilar je prekobalil hosto, ležečo vse križem, ter se privalil k oni gruči. Sedel je na debelo vejo kraj štora. Drvarji so zapazili, da jih posluša človek, ki so ga zaceli u vaze vati,, zato so po prvi pesmi zapeli še drugo. Pesmi sta se ob napornem delu zelo trgali, ob buhanju sekir nista mogli priti do pra¬ ve veljave, vsekakor pa sta toliko prevzeli Vilar¬ ja, da je komolec uprl ob štor, položil glavo na dlan in se zatopil v domače glasove. Tedaj so štirje delavci prenehali v delu, stopili skupaj, se oprli ob sekire in, zroč drug drugemu na ustnice, so ubrano ponovili obe pesmi. Ko so odpeli, so se polotili sekanja. Inženir je še nekaj hipov zamaknjen slonel ob štoru. Probudil ga je Ivo Trkulja, ki je tiho in oprezno kakor k spečemu človeku stopil predenj. V rokah je držal velik kozol rdečih jagod in te mu je plaho pomolil, gledaje mu v oči in ne da bi izpregovoril besedo. “Si li zame nabral?” je vprašal Vilar in vzel kozol. “Moji vnučki so nabrali danes in p : zate. ’ ’ “No dobro, Trkulja. Prekrasen dat, 1 , pohvalil Vilar. “So li zdravi tvoji vnučki) 1 !? pristavil. “Zdravi, ‘kao krmače’,” je odgovoril in oni se je posmejal takšni primeri. Star^ je nadaljeval: “Bedni so in bedi je vsak4, O, da vidiš, kakšno veselje si nam napravil ^ me zopet sprejel k delu. Ti si pošten, a v ravna z nami oni” —- pokazal je gori protib — “nobenega oddiha ne dovoli, niti peti ne pravi, da ni mogoče obenem peti in delati.' - Vilar je vstal. Ni mu bila všeč paznic strogost, no red mora biti. “čeprav branijo peti, plakati nam jr, nijo,” je rekel starec. “Kriv sem, gospofo naš, a govorim ravno.” “Lepa hvala za jagode, brate! A sedi : na delo in mimogrede reci onim, naj mi z s . kakšno nedeljo. Rad jih bom poslušal,” Vilar je tisti večer začutil, kako sovrak je postal gozdar. Da bi se mu prikupil in^ zal, da želi z njim živeti v prijateljstvu ij a je stopil v njegovo sobo. Precej je zapazi; njem veliko pobitost. “Gospod gozdar, y vam je dolg čas samemu,” je rekel stop/ - njegovi mizi. “Morda hi naredila igrir, šahu. ’ ’ “Ne igram. Nič se ne dolgočasim/ kosmato izdrlo Bierkopfu iz raskavega grl Vilar se je priljudno in z usmevom k njemu. “Tudi v karte ne? Nekoliko p 5 dar tudi jaz urnem.” “Ne.” “Hm — onda — ali ste morda kaj bolni “Vi me ne boste ozdravili.” Te besede tako zadirčne in čemerne, da je inženir naj dva koraka nazaj, da bi čim prej pohitel v sobo, proč od tega podivjanega, gozdnega veka. Pri tem pa je zadel ob služabnika, je pojavil s kositarskim podstavkom, na ka! fireds. 1 0is$“ lk ž»P> !Dlkal pON( kabtin iNTON 1 JOSIP sv pKANK S jjiTIJA Jtjo otvon j^ržan ob 1C jpiofi: Marti jjiiek, podpre ftjnk Slarchii so stale konvice in čašice za čaj. Vse naj fer, zap.; Pong stavku je zai-ožljalo, in Bierkoof je vstal grozeče vzravnal. “Gospod inženir, vipočaj gornika. Prečita se z »ranjen, P01 fini se preži 5 » to poroe-, sse, katerega ju ta odbor i jstopiti. Imen Opjl i odbor, dokle *k kateri se likar. Društv S seje v zadt dvorane. Prošnja za Ogrine pri št. ari nezadosti /Iliroma kro itn). Prečita se te And, i Zi Iz Nemčij ni zdaj n verjai Boški, kat e ti, je v Be 'oljskem 'i se p; Bs, same nerodnosti pri nas. Na Konj-planiai rejate koncerte, a vlada je najela drvarje za ne pa za petje. Vilar, ki je služabniku pomagal uredi; mizno posodo na podstavku, je vzkipel in ej, rdeč se je postavil gozdarju po robu — prišel sem k vam kot vas tovariš na prj ^ g a za g, besedo, in vi me tako nahrulite ! Kar se tj (tamn, Ant< rodnosti, naj nometa vsak pred svojim pn| Jaz si nimam ničesar očitati in se bomlali govarjal pred vsakomer, a drugim hi slaba pr Lahko noč, gospod gozdar!” ‘To je nevaren star lisjak, ki ne moi? zabiti, da ne sme več pleniti delavcev. Prs ne more nedostatka zlatoglavih steklenic, kov in odstotkov. Pride pošten elove Konj-planino in mu zmeša njegove tatinske že. To je nerodno in bridko! Vse mu dopra ovaduhi, kaj delam pri drvarjih; saj prava nič ne delam in sam ne vem, čemu sem Pohajkoval bom in nihal med Konj-plani Tuzlo. Trn sem mu v peti, bruno v očesu,; naj, da se ne spotakne ob moji nogi!’ Take razburjal inženir, ko je hodil po svoji sobi. drugo jutro je na trati pred kolibo zopet 1 jaznim usmevom pozdravil svojega nasprc kakor bi mu hotel reči: ‘Snoči si bil pa 3 njen! Oprosti mi, ker sem te motil!’ Takoj vrnil s prijaznostjo za grobost. Bierkopf takšnega priljudnega vedenja posnel, dataJ kavalirski človek pač ne bo pobrskal po vih preteklih sleparstvih, ampak se zadovš tem, kar je dosegel. Tistega ,kar se je go hrano pred njegovim prihodom, ne bo vleki dan. Takšnega razneženega človeka se ni bati. Visokoleteči, plemeniti misli se je podel, nizek značaj in jo izkoriščal. Vilar bi se bil rad hitro udomačil podi planino, zato se mu je zdelo sitno, da mora pod eno streho s človekom, kateremu dela z to, ki vselej, kadar se srečata, tako sov upre svoje zlobne oči vanj. Poizkušal je. bi oderuha pridobil na svojo stran. Skora. ljeval 11111 je svoje prijateljstvo, prijazno! pozdravljal, ga ogovarjal, tudi za svet gaj' šal v slučajih, ko je bilo vse jasno, vprašal da bi sprožil uljuden pogovor. Takšno o? 1 vedenje je zazibalo robatega Bierkopfa polno varnost; njegovi kratki odgovori nepriljudni, včasi pa tudi osorni. Inženir , je sčasoma toliko privadil, da jih je z tis® 1 Sprenašal ; ob robatosti te delavske pijavke Dedovala njegova duša in mu neprestano tar.fi: Jeza tega onemoglega sebičneža jf/ t v °ae poštenosti in ti ne more škodovati. “ stvaf. je, da si zadovoljil delavce, TiNti postranski posel računanja semit'; ni zdel '»nadležen, ker mu je dal vpogled v 1 ske razbere j n priliko, se uveljaviti, bar mlademu^ podjetnemu človeku, ki rad ? svojo razumnost, pravieoljubnost in dobro Rajši hi bi;/ opravljal inženirsko delo, ki. vsa njegovL bodočnost, no tist dni pri dna podjetju ni na gel inženirskega posla, dasi iskal po vsLh pristopnih kotih Konj-p' Ogledal si je L n j pritok Oskove, ki naj bi so. uravnal za spravo, načrtal si je ona mest* bo treba vodni, te p preložiti ali z razstreljen skal preurediti«. Zapomnil si je nekaj pC pbank i JOHN Ml dprejomn 1 fie tlenu Minili "rad Sov. Bol. P< ZAPISNIK z dne lit in Anton Jih Miklavc : Pol leta ; molili za m: ti uslišana, ‘‘božja prt »jem. klanja v nebesi! Italija nas i bi se rad ni, c I Avstri pvih po n ° železa in eace bi ne ^dalj. Bo ol) 'jube o - ki bodo potrel* na pr i vodnih napravah. tu® suho drčo si il e zarisal v svoje beležke, vse delo, ki se^ ga ] ot i ; kadar dobi dot«® iz Sarajeva in sme i razpolagati z Izprevidel je, d J bo njegov inženirski d^ „ "Hrvatsk r - s °lucija 1 5' & v 1 ^ v Lt H Č e j >ajno VeP n 6 Pre ’ . 1'teli gl ; F 1 Pa pri od_ -iste m in 1 skl Nah¬ vali «““‘U Vie> %] H a k ' za P-l Poagrae Yunche, Mart. Ketz- 1 J 1 ’ Trfcn in Anton Ketzman nadzorniki, ter i 'lir, !oha Miklavc in Frank Selak, pomožna ■a Konj dbornika. • . ^»Prečita ae zapisnik in sprejme neiz- ■ (IR j-cmenjen. Poročilo tajnika in nadzor¬ nikov se prečita in tudi sprejme. Na to poroča oskrbovalni odbor dvo¬ me, katerega poročilo se sprejme, na ir ta odbor izjavi, da hoče od urada istopiti. Imenuje se začasni oskrboval- 1 : odbor, dokler nima društvo št. 1 seje, a kateri se izvoli stalni oskrbovalni ibor. Za začasni odbor so br. Martin r !etzman, Anton Ketzman in Louis Bre- dkar. Društvu št. 1 se sporoči sklep je seje v zadevi oskrbovalnega odbora ivorane. ;1 Prošnja za vstop kandidata Math Ogrine pri št. 20 Ely, Minn. se odkloni [adi nezadostnih zdravstvenih izkazov (oziroma kroničnih bolezni v sorod- jtvu). 1 Prečita se poročilo društva št. 10 jfenny Lind, Ark. o zadevi bolnega bra¬ li’ vzkipe po robik ito ! Kar IT(1 SVOi ta in se naznani dotični številki, kako je pravilno postopati oziroma točke, ti- čoče se bolezni omenjenega blata. Prečita se poročilo društva štev. 9. Radley, Kansas v zadevi brata Math Oplatnik, ki zahteva odškodnino za iz¬ gubo vida na enem očesu ter naznanja, da se mora dotičnik dati preiskati od treh zdravnikov, kakor je zabeleženo v točki, tičoči se njegovo zadeve. Prečita se poročilo in prošnja štev. 6 Yale, Kansas v zadevi brata Lovrenc Gregorač, ter se imenuje nadzornik Mar¬ tin Ketzman, da se posvetuje z zdrav¬ nikom, ako ni mogoče, da se dotičniku Lovrenc Gregoraču vid, katerega je iz¬ gubil, povrne. Prečitajo se prošnje brata S. Wohlgo- muth od štev 2 in brata Fr. Plenovšek od štev 10 ter se jima dovolijo prošnje do lokalnih društev. Prečita in sprejme se povabilo od S. N. P. J. Franklin, Kans. na veselico 1. maja ter se društvena zastava ude¬ leži sprevoda. Prečita se poročilo štev. 7 Curanville v zadevi razpusta dotičnega lokalnega, društva ter se sporoča, da društvo še nadalje obstoja. Po daljnem razgovoru radi bližajoče se konvencije se ista za nedoločen čas odloži; vzrok veliki stroški in bližajoča se združitev. Na to zaključi gl. predsednik brat M. Oberžan sejo ob 5.20 zv. Z bratskim pozdravom Louis Bresniker, zap. SVOJI '1 Sl lotil t. Sit 1 iosne!, io, <^ a ore® 11 in® Bi** ifPT m y v črno* Iz Nemčije poročajo, da tamkaj m zdaj nobene brezposelnosti. Radi verjamemo. Vsak sposoben moški, kateri more količkaj giba¬ ti, je v Belgiji, Franciji ali na Poljskem vposlen pri klanju. Drugi se pa doma vadijo v kla¬ nju. •K- Pol leta je že minilo, odkar so molili za mir in molitev še danes ni "uslišana. Namesto tega grozi božja previdnost” s poveča¬ njem klanja. Kaj je z diplomaci¬ jo v nebesih ? Italija nas spominja na človeka, ki bi se rad vmešal v pretep, toda nkogar ni, da bi mu držal suknjo. V Avstriji bo kmalu trakulja v črevih poginila od lakote. Edi¬ no železa imajo še dosti, ker dru¬ gače bi ne bilo toliko železnih medalj. Bodo pa jedli medalje in obljube o — novih zmagah. * “Hrvatski Svijet” piše, da „e resolucija ligaškega zbora v Chi- cagi že v rokah lorda Edtvarda Greya v Londonu. Mož se nam smili. Če je že izvirnik resoluci¬ je skrajno nerazumljiv, kakšen je šele prevod! Grey si itak do¬ volj beli glavo z drugimi stvarmi, zdaj pa pride še ta “štrafenga” in ne od — Nemcev! Čiste in moralne dame iz zelo visokih in bogatih krogov v Chi- cagi so sklenile organizirati po¬ sebne patrulje, ki imajo nadzoro¬ vati zaljubljene parčke v javnih parkih, da ne bodo sedeli prevecl tesno skupaj. Živele dobre da¬ me! Ker pa je že prišlo do tega, da je zaljubljeni parček, ki mirno sedi na klopi v parku, skrajna nevarnost za javno moralo, opo¬ zarjamo cenjene družabne dame na gorostasno nemoralnost, ka¬ tera se nebrzdano ponavlja jav¬ no na ulicah in v parkih dan za dnevom, odkar obstoji Chicago. Kobile in psice tekajo namreč še — nage naokrog! To je vendar nezaslišano! Moralne dame bi mo¬ rale takoj predlagati, da se psice in kobile oblečejo v kiklje, da ne bodo s svojo nagoto dražile — nemoralnih čutov spoštovanih, moralno gnilih gospodov in dam. # Nemški generali so iznašli novo orožje — dušeči plin, katerega brizgajo med Angleže v Belgiji. Angleži bi pa morali streljati na¬ zaj hlače svojih najnovejših re¬ krutov in stavimo nekaj, da bi kmalu vsi Nemci pobegnili nazaj v “rajh” . . . Barbarska oficiozna Nemčija je nagnala šolske otroke, da so pa¬ radirali in prepevali himno po ulicah v proslavo umora tisočerih oseb na Lusitaniji, med katerimi je bilo tudi 40 otrok. Otroci so proslavljali umor otrok! Moriti ženske in otroke je dovolj barbar¬ sko, toda slaviti tak umor z div¬ jim veseljem, je zversko-satansko- čemu se kajzerjeva banda še sra¬ muje priznati ostudna grozodej¬ stva v Belgiji? Kakor je cesarska zverjad ponosna na piratski po top Lusitanije, tako bi morala biti tudi ponosila na bestijalno pusto¬ šenje Belgije in Francije. Vojno sodišče v Ljubljani je obsodilo 671etno starko z Gorenj¬ skega na 13 mesecev zapora, ker je rekla, da je avstrijski cesar neumen. Njen sin je padel v Ga¬ liciji, snaha je umrla na porodu, starko so zaprli — novorojenček je pa ostal sam doma. Lopovi na čelu oficiozne Avstrije niso samo zatelebani do mozga, temveč hu¬ dodelci pod solncem, za katere so še vislice predobre! PORTUGALSKA REVOLUCIJA Od. petka do pondelka je bila na Portugalskem revolucija. Do zadnjega trenotka je vlada trdi¬ la, da zmaguje. Potem je morala, “zmagovita” kakor je bila, od¬ stopiti, in napraviti prostor vla¬ di upornikov. Revolucija ni bila rojalistična kakor se je zlasti iz Španije po¬ ročalo, temveč radikalna. Ker nimamo danes prostora, se zme¬ nimo o portugalskih razmerah ob¬ širneje prihodnjič. Ne ve se še natančno, kakšni vplivi sp povzročili, da je japon¬ ska vlada, ravno preden je ura odbila dvanajst, ublažila svoje za¬ hteve do Kitajske. Na daljnem vzhodu, kjer je že zelo pretilno žvenketalo orožje, se nadaljuje¬ jo pogajanja; vojna je za nekaj časa preprečena. Nihče ne more reči, da je mir trajno zavarovan. Gotovo je, da so iz Evrope, zlasti iz Anglije mirili in da je tudi stric Sam rekel kakšno besedico; z ozirom nar tajni značaj diploma¬ cije pa seveda ni mogoče poznati vseh potez in protipotez, ki so bi¬ le napravljene v tej šahovi igri. Privilegiji, katere je japonsKa Vlada zahtevala na Kitajskem, ob" segajo toliko moči, da bi bila Ja¬ ponska dobila z njimi nadvlado v svoje roke. In to ni bil nikakršen nov poizkus, temveč le dosledno izvajanje tiste politike, katero je Japonska pričela pred dvajsetimi leti z japonsko kitajsko vojno in katero je nadaljevala z japonsko rusko vojno. Ta politika je stro¬ go imperialistična, po vzoru poli¬ tike evropskih kapitalističnih dr¬ žav. Toda — je li Japonska kapita¬ listična država? Ako se vzamejo njene razmere točno take, kakršne so, se pravza¬ prav ne bi mogla imenovati kapi¬ talistična. Razvojna hitrost je si¬ cer v kapitalistični družbi mnogo hitrejša, nego je bila v prejšnjih družabnih formah. To kaže kapi¬ talizem v Ameriki, kjer se je po¬ javil dokaj pozneje kakor v stari Evropi, pa ga je dohitel in delo¬ ma celo prehitel. Ali odkar je Japonska odprla svoja prej s sed¬ merimi ključi zaklenjena vrata in dovolila Evropi in Ameriki tr¬ govino pa se sama šla učit v Ev¬ ropo in Ameriko, je vendar mi¬ nil prekratek čas, da bi še bila mogla že v vsem tako preobraziti kakor stari svet. Japonska posnema in oponaša kapitalizem. S tem zakriva, aa se šele vživlja vanj. Kapitalizmu ne zadostuje, da ima^o posamezni ljudje ogromna imetja. Takih bo¬ gatinov je bilo na Japonskem do¬ volj, ko je bila dežela še vsesko¬ zi fevdalna in ni smela tujčeva noga stopiti na njena tla, kakor io bilo Japoncu prepovedano od¬ iti v tujino. Tisočletna aristokra¬ cija je imela v posestvih in v de¬ narju ogromna bogastva, medtem ko je masa naroda živela v rev¬ ščini, deloma tudi v popolni bedi. Agrarni kapitalizem je bil na Ja¬ ponskem že davno doma. AH moderni kapitalizem zahte¬ va moderna sredstva za ponmože- vanje bogastva, 'Sposoben mora biti za konkurenco s tujim kapi¬ talizmom ; postaviti se mora v tem oziru na mednarodno podla¬ go. Industrija, vir bogastva in mo¬ ri v kapitalistični dobi, je pa na Japonskem še slaba. Še iz starej¬ ših časov so tupatam rudniki; obratovanje v njih se je moder¬ niziralo, Po nekaterih večjih me¬ stih so tovarne; ali te se ne mo¬ rejo posejati kakor riž. Razim de narja in trga je treba za take re¬ či tudi znanja, strokovnjakov za ureditev in vodstvo — vse to se ne iztepta iz tal. Japonci so se trdovatno trudili, da bi storili vse, kar se more sto¬ riti z voljo in s tistimi sredstvi kar jih je bilo na razpolago. Po vseh evropskih in ameriških šo¬ lali je bilo dovolj mikadovih si¬ nov. Ali ker tudi razumevanje družabnih zakonov ne pade iz ne¬ bes, so hoteli mogotci Japonsko najprej v zunanjih oblikah preu¬ rediti po evropskih vzorih. Učili so se državnih oblik, militarizma diplomacije, etikete, sploh vse skorje, preden so prišli do jedra. Sedaj že vedo, kaj se skriva pod lupino; vlada¬ joči krogi se energično trudijo da bi si Japonska z industrijsko trgovino zagotovila nadvlado na daljnem vzhodu in protežira do¬ mačo industrijo na vse načine. Toda konkurenčne sposobnosti ji ne more dati tako kakor se dovo li kakšen privilegij. Zato hočejo gospodujoči razre¬ di z umetnimi sredstvi doseči, kar ne gre potom naravnega razvoja. Talko dela kapitalizem pogostoma, če se v kakšni državi industrija šele razvija, vpelje kapitalistična vlada visoke carine, da ne more biti tuje blago cenejše od domače ga, kar bi lahko bilo, če ne bi bi¬ lo treba na meji plačevati pristoj¬ bine za uvoz. Tako se je že mar¬ sikatera slabotna industrija iz- pitala. Tudi premije, državne podpore i. £. d. spadajo v to po¬ glavje. Ali to se more delati le doma. Japonska pa hoče več. Trgovino v vzhodni Aziji in po Tihem ocea- nu hi rada dobila v svoje roke. Predvsem gleda na Kitajsko, na to Ogromno deželo z velikanskimi prirodnimi zakladi in s štiristo miljonov prebivalcev, iz katere se lahko iztlačijo fantastični pro¬ fiti. Na Kitajsko gledajo vse kapi¬ talistične države. Trgovina z za¬ morci, ki jemljejo pobarvane ste¬ klene kroglice in vsakovrsten po- fel za slonovo kost, je že nekaj; ali treba je misliti tudi na bodoč¬ nost. In velikih proizvodov in¬ dustrijo ni mogoče prodajati div¬ jakom. In kitajskih rudnikov ni mogoče izkoriščati v Afriki; za to je treba iti na Kitajsko. Ves kapitalizem se jteha na Kitajsko. Evropski in ameriški kapital gra¬ di železnice, regulira reke, izko¬ rišča rudnike, postavlja tovarne, prodaja puške, kanone, bombe in barke. In seveda nosi kulturo v deželo. — Po vseh kapitalističnih deželah je bila in je večinoma še danes razširjena legenda, da na Kitaj¬ skem ni kulture. Vsi narodi, ki ne žive vseskozi po evropskih vzorih, so “nekulturni.” V resni¬ ci ni na Kitajskem prav nič manj kulture kakor na Nemškem, Fran¬ coskem ali Angleškem; in če se sodi z etičnega stališča, je v mar¬ sikaterem oziru simpatičnejša od evropske in ameriške. Kitajska filozofija in literatura je za ves azijski vzhod klasična kakor za nas grška in rimska; tudi Japo¬ nec, ki hoče veljati za izobražene¬ ga, jo mora poznati. Ali Kitajska je zaostala za de¬ želami zapadne civilizacije v teh¬ niškem razvoju. Tega je bil kriv njen do skrajnosti izvedeni nacio¬ nalizem, iki je imel syoj simbol v kitajskem zidu. Kar se je godilo onstran ogromne stene, tega ni bilo -za Kitajsko. Zunaj se je svet lahko sukal, kakor se je hotel; za zidom je moralo iti vse po ki¬ tajsko. Tako se je zunaj razvila nova tehnika, velikanska indu¬ strija, svetovna trgovina, nezasli¬ šana prometna sredstva, Kitajci pa so živeli po svojih starih še¬ gah, prepričani, da sami sebi po¬ polnoma zadostujejo. To je šlo, dokler ni potrkal za¬ padli i kapitalizem s svojo železno pestjo na kitajska vrata. Prej- alislej, od te ali od one strani si jih je moral odpreti. Kajti raz¬ širjanje brez konca in kraja je potreba kapitalizma. Služiti mu morajo raznovrstna sredstva. Mis- jonarji so bodili kot njegovi pio¬ nirji v deželo. Poleg njih pa ima kapitalizem tudi trgovske agen¬ te, pa diplomate, in vrhu vsega še vojake. In vsi so mu krčili pot v obljubljeno deželo. Japonska pa je to gledala z ljubosumnimi očmi. Iz vseh da¬ ljav prihajajo profitarji in ropar¬ ji; Japonci, ki so najbližji, naj pa mirno gledajo, da jim drugi po¬ grabijo najmastnejše grižljaje iz¬ pred nosa? Videli so, da so to no¬ ve sili, proti katerim nič ne opra¬ vijo s svojimi starimi močmi; pa so se šli učit — zapadne kulture, kulture modernega ropa, lcapita- tistične diplomacije in kapitali- lističnega militarizma. Bili so dobri učenci. Občudova¬ li so Evropo in Ameriko, njiju civilizacijo, industrijo, učenost njiju naprave. Kar sc jim je zde¬ lo koristno, so vpeljali v svoj dom. Evropeizirali so državo; u- stanovili so parlament, razglasili konstitucijo — saj so na zapadli spoznali, kako se napravi, da o stanejo, take reči na papirju. Predvsem pa so posnemali zapad- ni militarizem in marinizem. Evropski učitelji so bili ponos¬ ni na svoje učence. Danes trepe¬ čejo pred njimi. Ko se je Japon¬ ska dovolj navzela moderne kul ture, jo je hotela vsiliti Kitajski. V Tokiju so dobro videli, da pre¬ že kapitalistične države na ogrom¬ no nebeško državo srede kakor psi na medveda. Zato so se ho¬ teli podvizati, da ne pridejo ka¬ kor čižek pred Boga, ko je imel že vse barve razdeljene. Na vojni s Kitajsko so premagali Goliata. Ali evropsko ameriški tekmeci so za trenotek pozabili na svoje lju¬ bosumnosti. pa so pograbili zma¬ govalca za roko tisti hip, ko je hotel spraviti svoj plen na varno Japonsko zmago pa so porabili, da so si sami “najeli” vsak po kos kitajske zemlje. Japonska uljudnost zahteva, da se človek smehlja, kadar mu je najhujše pri srcu. Smehljali so se, ko so se jim naselili in utrdi¬ li Rusi, Angleži, Nemci pred no¬ som. Ali mislili so si: “Kar ni danes, bo jutri ali pojutršnjem.” In pripravljali so se. Tudi nemški kajzer je nekoč s teatralnimi gestami govoril o ‘ru¬ meni nevarnosti.’ Njegova fan¬ tazija je videla Evropo kakor ob času Hunov in Avarov poplav¬ ljeno od azijskih barbarov in vlo¬ go Atile in Džingis kana je imel sedaj mikado. če ima strah ve- Jike oči, je bil Viljemov, strah že več kakor strah. Iz Tokija v Berlin in Pariz je daleč. Ali v Port Artur, v Cingtav in v Pe¬ king je bliže. Kakor mačka na mišjo luknjo je Japonska pazila na politično situacijo. To paznost je morala Rusija poplačati s Port Arturjem. Japonska je dobila trdna tla v Mandžuriji in komaj da je svet videl, kako se je to zgodilo, je pogoltnila Korejo. Vojna v Ev¬ ropi pa ji je prišla prav, kakor da je bila naročena. Kaj so bili Japonski mar angle¬ ški interesi! Njena zveza z Angli¬ jo ji je le dala krasno priliko, da je izruvala Nemčiji Kjavcav iz ok in stopila na Kitajska tla. Še ugodnejše pa je zanjo* to, da so evropske države tako zapletene v svoj pretep, da ji ne morejo v A- ziji stopiti na kurja očesa. Japonska ne z ahteva od Kitaj¬ ske “nič druzega” kakor nekoli¬ ko političnega in militarističnega vpliva ter raznovrstne gospodar¬ ske privilegije. Konkurenco moč¬ nejših kapitalističnih držav hoče paralizirati s tem, da ji zagotovi Kitajska prednost pri kupčijah in podjetjih. Prizadeta je kitajska država in njena vlada. Predsednik kitajske republike naj bi poslal po tokij¬ skih načrtih faktično japonskemu cesarju podrejen guverner; pekin¬ ški parlament bi iniel približno to¬ liko moči kolikor kakšen avstrij¬ ski deželni zbor. Kakor komandi¬ rajo nemški cgnerali — von der Goltz, Liman itd. turško armado, tako bi prišla Kitajska pod japon¬ sko povelje. Ali prizadet je tudi zapadni ka¬ pitalizem. Ce ima Japonska pri vsaki železniški zgradbi, v vsakem rudniku, v oboroževalni industriji prednost — kaj ostane tedaj še evropskemu in ameriškemu profi- tarstvu ? To je “japonska nevarnost.” Japonska je napravila vprašan¬ je akutno, ko so Evropi z njeni¬ mi lastnimi konkurenčnimi zade¬ vami zvezane roke. Ce je sedaj iz kateregakoli vzroka nekoliko od¬ nehala, zato vendar ni pokopala svojih načrtov. Toliko obsegajo njene znižane zahteve še vedno, da io imela nekoliko več pravic na Kitajskem kakor njeni današnji ‘prijatelji” in sovražniki. In iz¬ rabljala jih bo dosledno z name¬ nom, da jih razširi in da oslabi tu¬ jo konkurenco. V tem je snov bodočih sporov in nevarnost novih krvavih, mor¬ da še strašnejših zapletljajev od sedanjega v Evropi. Ta nevarnost bi le tedaj izginila, če bi se Japon¬ ska kar svoje volje zadovoljila z vlogo male nevtralne države, kar je popolnoma izključeno, ali pa če bi se socializem na Japonskem in Kitajskem tako okrepil, da bi mogel izbiti svojemu militarizmu meč iz rok. Pogoj za to pa je, da se razvije in okrepča socializem v Evropi in v Ameriki. pa še naglasa, kako rdeč socialist da je, pride prihodnjič gotovo s trditvijo, da gre kredit Glasu Svo¬ bode tudi za to, da se je ustanovi¬ la in spojila s stranko finska, če¬ ška, židovska, poljska, italijanska, slovaška, ogrska in skandinavska socialistična federacija. V luči zdravega razuma bi vpra¬ šali dienega Skubica, naj nam raz¬ tolmači tole: Kako je to, da je “Glas Svobo¬ de”, ki je v njegovih očeh kreator vsega napredka med Slovenci v Ameriki, dobil brco, z njegovim gospodarjem vred, ravno od ti¬ stih, ki so omogočili “Glasu Svo¬ bode” ekzistenco? Fakt je, da so dotični ljudje, ki so dali “Glasu Svobode” in njegovemu gospo¬ darju brco, še vedno na delu v J. S. Z. in S. N. P. J. in da oboje prav lepo napreduje, vzlic temu, da je po brci teh ljudi začel napa¬ dati J. S. Z. in S. N. P. J. ravno ‘Glas Svobode’” z namenom, da se maščuje, kar je pa seveda spod¬ letelo. Ali ne govori to jasno, da so imeli socialisti, ki so še danes okoli J. S. Z. in S. N. P. J. vzroke, dati gospodarju “Glas Svobode” brco? če bi Mr. Konda imel v sebi kot gospodar “Glasa Svobode”, za katerega so delali socialisti —brez katerih bi bil list propadel— več družabnega, a manj sebičnega in- štinkta, bi bil še danes v družbi tistih, ki so zanj delali, bil bi lah¬ ko še danes član J. S. Z. in član S. N. P. J. in dičnemu Skubicu ne bi bilo treba lomiti zanj kopja. Ali Mr. Kondov instinkt ni druža- 3en, ampak prav primitivno egoi¬ stičen je — privaten; in zato je čisto logično, da se ne more stri¬ njati z načeli, ki jih zastopajo so¬ cialisti. Kdor zagovarja tak in¬ stinkt, samo pokazuje, da je vre¬ den bratec tistega, ki ga zagovar¬ ja, pa naj bo zagovor s “komiš- nom” ali pa brez “komična”. $ $ •}* Papeževih slik ni nihče proda¬ jal z namenom da obogati samega sebe, ampak da pridobi za tedanji — socialistom naklonjeni list “G. S.” naročnike med tisto maso, do katere je drugače najtežji pri¬ stop. Toliko v informacijo tistim, ki ne vedo, kam pes taco moli. trcinHja | M..;..;..:. POZIV. Pittsburg-Dunkirk, Kans. Pozivajo se sodrugi in sodruži- ce iz okrajev Craivford in Chero- kee County. država Kansas, da se polnoštevilno vdeleže skupne konference Jugoslovanskih socia¬ lističnih klubov, katera se bo vr¬ šila dne 23. maja t. 1. ob 2. po¬ poldan v Franklin, Kans., v oni dvorani, kjer je bila proslava pr¬ vega maja. Obenem se tudi u- ljudno vabi zastavni odbor zdru¬ ženih društev S. N. P. J. v drž. Kans. Torej na svidenje, sodru¬ gi in sodružice, bratje in sosestre S. N. P. J. dne 23. maja. Odbor konference. RESNICI NA LJUBO. Neki agent z zemljišči, ki sliši na ime A. H. Skubic, si je poleg prodajanja zemljišč vzel tudi na¬ logo, zagovarjati “Glas Svobode” in njega gospodarja. Koliko je v tem interesa zanj, je težko reči bo že kakšen “komišn”. Bodi ka¬ kor hoče. S svojim prizadevanjem se tru¬ di dokazati, da gi’e edina zasluga da imamo J. S. Z. in S. N. P. J. “Glasu Svobode”. Tudi to krediti ra “G. S.”, da se je J. S. Z. spojila s skupno socialistično stranko. Dični Skubic, ki tako rad zago¬ varja privatne interese — poleg NAZNANILO. Dunlo, Pa. Članstvu J. S. Soc. Kluba št. 17 v Dunlo, Pa., se tem potom uljudno naiznanja, da se je prelo¬ žila seja kluba, katera se je do sedaj vršila vsako četrto nedeljo v mesecu. -Seja se vrši za naprej vsako tretjo nedeljo v mesecu, v navadnem prostoru ob 10. dopol¬ dne. Torej sodrugi, vpoštevajte to, ter se bolj redno udeležujte sej! Odbor. VABILO. na piknik, katerega priredi slov. soc. klub št. 27, Cleveland, O. v nedelju dne 23. maja ob 2 uri po¬ poldan. Piknik se vrši na Louis Rehar je- vem posestvu v Nottingam. Od Car stop 125M> je še kakih 10 mi¬ nut hoda na desno. Pričakujemo, da nas posetijo vsi tisti, kateri si žele prave za¬ bave in razvedrila na ta dan. Na dnevnem redu je: Godba, govori in petje. Za dobro postrežbo jamči od¬ bor. 850.000 angleških radarjev, poštnih uslužbencev in dragih organiziranih delavcev se pri¬ pravlja na splošno stavko, če ne dobe zahtevanega 20% priboljška na mezdi. proletarec PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDfl TVA. IZHAJA VS.l KI TOREK* - Lastnik in izdajatelj: - Jugoslovanska delavtka tiskovna diužba v Chicago, Illinois. Naročnina: Za Arr. ,riko $2.00 za celo leto, $1.00 za pol leta. Za Evropo $2.60 za celo leto, $1.26 za pol leta. Oglasi po dogovoru. Pri spremembi bivališča je poleg novega naznaniti tudi stari naslov. Glasilo slovenske organizacije Jugosl. — socialistične zveze v Ameriki. — Vse pritožbe glede nerednega pošiljanja lista in drugih nerednosti, je pošiljati predsedniku družbe fr. Podlipcu, 5009 W. 25. Pl, Cicero, 111. PROLETARIAN Owned and published every Tuesday by South Slavic Wor!:men's Pubishing Company Chicago, Illinois. Subseription raies: United States and Canada, $2.00 n year, $1.00 for half year. Foreign countries $2.60 a year : $1.25 for half year. Advertising raies on agreement. NASLOV (ADDRESS); “PROLETAREC” * 4008 W. 31. STREET, CHICAGO. ILLINOIS Vojna ali nevtralnost? Zedinjene države so v sedanji vojni nevtralne. Kako naj bi se tudi postavile na drugačno stali¬ šče? Preveč bi bilo, če bi kdo dok¬ trinarno trdil, da so neprizadete, V naših časih se ne more zgoditi nič važnejšega na zemlji, ne da bi ves svet na kakršenkoli način občutil posledice. Ali Amerika je prizadeta od vojne sploh; v ev¬ ropskem konfliktu niso njeni in¬ teresi vezani ne na eni ne drugi strani. Njena naravna nevtral¬ nost je taka, da bi bila pri skle panju miru v prvi vrsti poklicana za posredovalko. Zadnji čas se je to nekoliko iz- premenilo. Zedinjene države so prišle v konflikt z Nemčijo. Vzro¬ kov je bilo več; zadnji povod je dal potop Lusitanije. Zedinjene države so imele sit¬ nosti tudi 'z drugimi vojskujoči¬ mi se silami. Anglija n pr. je pri¬ zadela ameriški trgovini dosti ne¬ rodnosti. Ali potop Lusitanije je bil nedvomno najresnejši slučaj. Način nemškega pomorskega voj¬ skovanja spravi lahko najnevtra"’- nejše in najnedolžnejše ljudi v nevarnost. Tudi potniki na Lu- sitaniji so bili nevtralni — in vsaj kar se tiče vojne — nedolž¬ ni. Razburjenost. Ker je bilo med njimi dosti A- merikancev, ie naravno, da je povzročila vest o katastrofi veli¬ kansko razburjenost v deželic In ker v razburjenosti srce rado u- ide razumu, se ni preveč čuditi, da je marsikje zadonel klic, ki ni zahteval nič več in nič manj ka¬ kor vojno z Nemčijo. Na srečo še ne odločajo o usodi dežele ljudje, ki imajo pravico, da se privatno razburjajo, koli¬ kor jih je volja. Jingovsko kri¬ čanje je neprijetno, ali dokler i- majo odgovorni faktorji svoj raz¬ um v oblasti, ni treba, da bi po¬ stalo resno nevarno. pirja, so pa dokazali, ko so bili ogrski liferanti v tej umetnosti menda še popolnoma neizurjeni. Najlepše prilike ima seveda ob¬ oroževalna industrija. Bombe in šrapneli se izdelujejo za to, da pokajo in kadar je'taka igračka počila, je pri kraju, pa je treba druge. In če je vojni sekretar že v mirnem času tožil, da odirajo podjetniki vlado, se je v času v'oj- ne še manj mogoče pogajati. Industrijam, ki se bavijo s ta¬ kimi rečmi, je prinesla evropska vojna marsikatero naročilo. Kljub temu gledajo člani ameriškega oboroževalnega trusta z veliko zavistjo, kako rastejo profiti Kruppovega podjetja, Škodovke in Putilovovih tovarn. Taki do¬ bički bi se jim prilegli. In smart kakor so, bi znali nemara v svojem patriotizmu še bolj o- skubsti strica Sama kakor Krupp Nemčijo. To je tisti kot, iz katerega pri¬ haja najgorečnejše navdušenje za vojno. Ima li pa ameriško ljudstvo kaj vzroka, da bi se ogrevalo za tako pustolovščino ? Zločin. Pustimo za nekaj časa sociali zem in njegova načela na strani, pa premotrimo vprašanje s sploš¬ nega stališča. Potop Lusitanije se ne da opra¬ vičiti. Tudi druge reči, ki se go¬ de na bojiščih in na morju, so grozne, ali oficielhe države jih o- pravičujejo z vojno, ki je po nji¬ hovih nazorih neizogibna šega. Za potop trgovske, osebnemu pro¬ metu služeče ladje brez svarila, ne da bi se dala potnikom prili¬ ka za rešitev, se ne da opravičiti po tistih pravilih in pogodbah, ki so jih sprejele “civilizirane” dr¬ žave. Zgodilo se je torej barbar¬ stvo ne le s človeškega, temveč tudi z zakonitega stališča. Med potopljenimi ljudmi so bi¬ li tudi Amerikanci. Izgovor, da jih je nemško poslaništvo z ogla¬ si v časopisih svarilo, naj ne po¬ tujejo z Lusitanijo, ne velja prav nič; zločin ostane zločin, tudi če je v inseratih napovedan. In če moram potovati v Evropo, še ne sledi iz tega, da moram zato pre¬ gledovati oglase po kapitalistič¬ nih listih. Zadoščenje. Amerika ima nedvomno pravi¬ co zahtevati odškodnino za Ame- kanee, ki so bili umorjeni. Ali voj" na ni ne odškodnina, ne zadošče¬ nje. Nekaj čez tisoč ljudi je u- tonilo; nekaj čez sto jih je bilo med njimi Amerikancev. Oživi le eden izmed njih, ako se jih po¬ grezne še nekoliko tisoč v moi’je? Vojna zaradi Lusitanije hi bila enako “kavalirstvo” kakor dvo¬ boj, v katerem dobi užaljeni del lahko tako zadoščenje, da ga ti¬ sti ubije, ki ga je žalil. POGLAVJE O NARODNOSTI. Časopisje. Večjega pomisleka je vredno dejstvo, da je zapelo vojno melo¬ dijo tudi kapitalistično časopisje. Daši ima ameriška žurnalistika kljub množini papirja, ki se na¬ tisne, razmeroma malo ceno, če se primerja z evropskim, bodisi tudi le buržvaznim tislkom, ven¬ dar njen vpliv ni majhen. Zlasti kadar apelira na instinkte, lahko postane nevarna. Medtem ko nima večina ameri¬ ških listov nobenih trdnih poli¬ tičnih načel in sučejo plašče, ka¬ kor piha dolarski veter, so še ve¬ liko bolj kakor evropski odvisni od privatnega kapitala, ki vpliva nanje zlasti potom drago plačanih oglasov, izhajajočih pogostoma v obliki navidezno popolnoma ne¬ dolžnih člankov. Da bi se vele¬ kapital v Ameriki kmalu vrgel za vojno, je pa precej razumljivo. Kakšna vojna? Ne glede na to in brez obzira na protivojna načela je pa še mi¬ litaristično vprašanje: Kako naj se Amerika vojskuje z Nemčijo? Če bi kajzer Viljem poslal svoje armadne zbore čez ocean, bi bila to nekoliko druga reč. Ali kaj naj bi v sedanjem položaju Ame- Sege in navade. Narodne šege so zanimiv pred¬ met proueavanja. Nastale so iz različnih razmer in okolščin v raz¬ nih časih in krajih, ter so se tudi razvijale in izpreminjale po raz¬ merah in okolščinah. Tiste, kate¬ rih niso porodile naravnost mate¬ rij alne potrebe, imajo vsaj mate¬ rialistično ozadje. V mnogih slu¬ čajih je sčasoma prvotna materi- jalna potreba odpadla, ali šega se je vdomačila in je ostala. Ta in ona šega je bila nekdaj razširje¬ na mnogih krajih, pa je sčaso¬ ma v enih izumrla, medtem ko se je ohranila v drugih; tako se je včasi zgodilo, da je izginila tam, kjer je bila prvotno doma, obve¬ ljala je pa nadalje tam, kjer so jo bili le sprejeli od sosedov ali slu¬ čajnih potnikov. Nekatere so izgu¬ bile svoj stari pomen, pa so dobile novega. Po krščanskih cerkvah gori več¬ na luč. Ta svetil j čica simbolizira krščanske ideje. Ali večna luč je mnogo tisoč let starejša od krščan¬ stva. Grška Hestia, hči Saturno¬ va, pri Rimljanih Vesta imenova- na, je bila boginja blagodejnega ognja, zaščitnica plamena na do¬ mačem ognjišču; v njenem hramu pa je na oltarju gorel večni ogenj in čiste device Vestalke so mora¬ le skrbeti zanj in so bile odgovoi*- ne, da nikdar ne ugasne. Grška mitologija ima svoj vir v starej¬ ših azijskih verah, ki so se razvi¬ jale in izpreminjale s selitvami plemeh proti zapadu. V teh sta¬ rih verah srečavamo povsod češ- čenje ognja. Najstarejše indske “vede” sporočajo, da se je bog Agni rodil iz čiste device Maje in ko je duhovnik umetno naredil o- genj, si je vsak član občine ob njem prižgal svoje trske, jih od¬ nesel domu in zapalil na svojem ognjišču ogenj, ki je potem gorel nepretrgoma do prihodnjega praz¬ nika božjega rojstva. Večni pla¬ men je nedvomno tako star kakor iznajdba umetnega ognja in krš¬ čanska večiTa luč je le spomin na tisto davno, davno dobo, ko je člo¬ vek sprejel vžiganje ognja kot “najdragocenejši dar bogov.” Ogenj je podal človeštvu ne¬ izmerno materijalno korist. Vži¬ ganje ognja pa je bila umetnost, spojena z naporom; bilo je eno¬ stavneje prilagati drva, da ne u- gasne, kakor izdelavati ga. Zato je iz utilitarnih razlogov trajno gorel. Ko so se ljudje seznanili z- lažjimi metodami vžiganja, so se pa že posamezniki polastili te u- metnosti in napravili iz nje privi¬ legij. Ogenj je bil svet, v njem je bilo božanstvo in vidni ogenj je gorel nevidnemu bogu v čast. Ko ni bilo več materijalne potrebe za večni plamen, je bila to že šega in se je ohranila, četudi v izpreme- njeni obliki, do naših dni. Ljudje se niso naučili odevati iz moralnih razlogov, temveč ker jih je zeblo. V podnebju, kjer ni nikdar zime, hodijo še dandanes nagi okrog. Ali davno preden je začel človek obešati kože ubitih živali nase, je občutil v sebi na¬ gon, da si “okrasi” telo. Marsika¬ tero tako okraševanje bi bilo za naš estetični okus odurno; ali es¬ tetični nazori so skrajno relativni, odvisni od časa in razmer. Našim starim materam so se zdele krinoli¬ ne imenitne in čim širši je bil o- broč v krilu, tem bolj se je dama postavila. Nam se zdi tista moda nadvse smešna. Ce je divjak pred stotisoč leti našel rdečkasto glino in z njo po¬ barval svoje telo, je bil prepričan, da je to nekaj posebnega. Najbržc je tudi tukaj prvi začetek iskati v razlogih koristi; s to glino se je branil pikov vsakovrstnih malih sovražnikov, ki so ljubili njegovo kri. Ali navada je ostala tudi te¬ daj, ko ni bilo nujne potrebe. Po¬ tem se je razvila v tetoviranje. Ko je že začel krasiti svoje telo, mu je njegova iznajdljivost pokazala vsakovrstne lišpe. Volčji in med¬ vedji zobje okrog vratu in rok so ga tudi dičili; staroslonova in ma¬ mutova kost mu je dajala še ime- nitnejše toaletne predmete. Ko se je naučil odevati in obla¬ čiti, je bil neygov prvi namen, da se varuje neugodnih vremenskih učinkov. Ali kakor je prej lišpal svoje telo, tako je potem tudi od svoje obleke zahteval ne le, da ga greje, ampak da tudi poveča nje¬ govo lepoto. Pobrigal se je za kroj, za razne okraske, za orna¬ mente. Uvedel je 'modo” za oble¬ ko. Dokler je nialo znal, je mo¬ ral rabiti tiste snovi, ki jih je mo¬ gel doseči; začetkoma ni bilo nič druzega kakor živalske kože. Ko pa se je več naučil, je izbiral, kar mu je bilo najprimerneje; v mrz¬ lih krajih se je posluževal gorke, v toplejših bolj lahke odeje. Sča¬ soma je pozabil na prvo potrebo; oblačenje, pa tudi način oblačenja je postal navada. V krajih, kjer je vedno toplo, se človek ni naučil oblačiti, zato pa je iz tetoviranje in iz raznih okra¬ skov nastala trajna šega. Še vedno se v nekaterih krajih mažejo z barvasto zemljo; v drugih si zati¬ kajo vsakovrstno perje v lase, o- krog vratu, rok, ramen in nog si obešajo, živalsko zobolje, školjke, polžje hišice itd.; drugod si pre¬ badajo nos in vtikajo obroče vanj, ali pa si zabadajo palčice v ustni¬ ce. Tudi v ušesa si obešajo naj- raznovrstnejše uhane — ne le a friški črnci, temveč tudi naše ele¬ gantne dame, le da najde zamorec kmalu predmet, ki je dostojen njegovega ušesa, za miljonarjevo ženo ali hčerko so pa le čisti bri¬ ljanti dobri. mejo, da jim vidni duhovi Prade d J"%ii jih čimbolj sebi nakloni’,- 111 4 jo daljšo dobo, preden boj. Tako so delali tudi ^ mani, nekdanji gospodi m trepet vseh obipi dov; tako so delali sta? 4 d Spl0h A In le ncka drug a briši, Z vsako šego je tako: Najprej je posameznik kaj storil. Morda je bilo treba za to posebnega du¬ ševnega napora ali pa posebne na¬ darjenosti; drugi so ga hoteli po¬ snemati in so se trudili, da se jim je to posrečilo; kadar se je posre¬ čilo večjemu številu, je izurjenost zmanjšala in sčasoma odpravila trud in postala je navada. Te so sc tudi podedovale in krajevno razširjale, dokler so bile na kakr¬ šenkoli način koristne ali pa do¬ kler jih niso druge, iz močnejših razlogov nastale šege premagale,- izpodrinile ali preobrazile. Tako imajo nekatere šege sko¬ raj nesmrtno življenje. Nekatere so se ohranile iz najstarejših dob človeškega divjaštva in žive trdo¬ vratno še v naj kulturne j ših deže¬ lah ; ali že davno so izgubile svoj prvotni pomen in če ga hočemo najti, moramo iti tja, kjer je člo¬ veštvo do današnjega dneva obti¬ čalo v lcamnitni dobi, tja kjer smo vajeni človeka imenovati div¬ jaka. Ako se človeku zazeha, si zakri¬ je usta z roko. To zahteva uljud- nost; kdor zanemarja to navado, to ponavlja; tiste živali, s ]yt» je neotesanec, ki ne ve, kaj se spo ,rT ” razvoja je to, če so k atnl -. . sijo pred obhajilom, ®at latoriji l° pj ejo a isti. 'odi ozjed manj j re.il aeii 'li-l ruiso ali Slezak, nobena Destinova ali Fararjeva, S pariško opero Kulturo je človeštvo gradilo,'ali z milansko Scalo se ni mogla odkar živi. V teh dolgih tisoč-1 primerjati. Bil je pa resen po¬ letjih je že moralo nekaj nastati, j izkus, da se položi temelj ameri- Ali človeštvo ni le gradilo, tem- ški operi, repertoar je bil dober več je tudi rušilo, ni le delalo, j in je pričal o umetniških name- ampak tudi oviralo, in zato ni'nih, z ozirom na začetništvo je kultura niti oddaleč tako velika- bilo tudi muzikalno in pevsko iz- kakor bi lahko bila, če bi živela, vajanje zadostno. Ali gledališče v človeku res tista čista božanska! Auditorium je bilo štirikrat do desetkrat preveliko in zlasti loZe, prostori bogatinov, so zijale v brezupni praznoti. Medtem so bila večer za veče¬ rom razprodana gledališča, v ka¬ terih so se predstavljale neverjet¬ ne neumnosti in kjer se komični igralci valjajo po tleh in preku- cujejo kakor klovni v cirkusa. Pred vaudevilli, ki niso niti toliko vredni kolikor evropski varieteji so pa stale ob nedeljah in prazni¬ kih armade, čakajoče po cele ure na vstop. Kinematografi ne zaslužijo principielne obsodbe. Zlasti za po¬ pulariziranje znanosti bi lahko ve¬ liko koristili, gledalce bi lahko seznanjali s tujimi deželami. Člo¬ vek bi nič ne dejal, če bi včasi tudi malo pošegetali občinstvo s kakšno komično sceno. Toda o- gromna večina teh zavodov kaže dramatizirane indijanske štorije, zlagane sentimentalnosti in ne¬ mogoče izrodke bolnih fantazij. Pa so vedno tako prenapolnjeni kakor da v njih plačujejo obisko¬ valcem izgubljeni čas. Ko so pred kratkim v gledali¬ šču Garrick igrali Shakespearove drame, je bilo včasi na odru več ljudi kakor v parterju . . . Arhitektura dvajsetega stoletja je čudovito razvita. Hiše s šest¬ desetimi nadstropji znajo zidati; vsaka taka stavba je opremljena kakor posebno mesto, ima svoje požarne hrambe, svoje železnice, v najvišjem nadstropju teče voda kakor v prvem, in zdaj so se tudi izvežbali, da grade take kolose v slogu, ki je tudi očem prijeten. Poleg tega znajo uporabljati vse, kar so nam podedovale minule dobe, in preteklost znajo sprav¬ ljati v sklad z modernimi prido¬ bitvami sedanjosti. Poleg tega imamo v velikih mestih zatohle, smrdljive luknje, ki jih človek! ne bi porabil za hlev za svojo ži¬ vino, pa prebivajo v njih ljudje —- v celih gručah, tako natlačeni, da komaj dihajo, v vlagi in ne¬ snagi, v družbi bacilov in vsako¬ vrstnega mrčesa. Naša visoka kultura! Ni dolgo, kar so nekateri chi caški umetniki izdali proglas, da ne bodo' več razstavljali del, čo bodo še nadalje -o cenah in nagradah odločevale vsako¬ vrstne dame, ki imajo z umetnost- iskra, ki jo je baje stvarnik sam vdihnil Adamu. Kulturo nam predstavljajo člo¬ veška dela. Vpričo njih bi bilo nezmiselno, če bi jo tajili ali pa le omalovaževali Človeštvo je imelo že velike duhove in dajali so mu najbolje, kar so imeli, po gostoma ne le brez hvaležnosti, temveč so dobivali še celo muke in sramoto za povračilo. Včasi so jim potem pozni rodovi postav¬ ljali spomenike, vzidavali plošče v njih rojstne ali smrtne domove in — bogateli od njihovih del. Dokler so živeli, so jih pustili stradati, so jih zmerjali, včasi so jih celo trpinčili, zapirali in seži¬ gali. Kar se tiče sadov, se ne more nič reči: Mnogo jih je bilo, m tudi dokaj lepih in žlahtnih. Bilo bi jih pa lahko več in še lepših, če bi bile razmere gladile kulturi pot, namesto da so jo posipavale z žeblji in črepinjami ter ji na¬ stavljale zanke in pasti. Toda kulture ne izpričavajo le dela posameznih velikih duhov; ona ni doma le v knjižnicah, mu¬ zejih, galerijah, ženialnih stav¬ bah. Glavna priča kulture je življenje. No — jeli kultura življenja v naših dneh res tako visoka, veli¬ ka in dragocena, da jo je treba z najbesnejšimi psovkami, s policijo ječo, vislicami in strojnimi puška¬ mi braniti proti barbarskim so¬ cialistom ? Ej, če bi kultura mogla, bi naj- brže s korobači pognala svoje brambovce do vseh vragov. Kajti oni, ki se postavljajo za kapitali¬ stično družbo, so vedoma ali ne- vedoma največji sovražniki prave kulture. Pravzaprav ne bi bilo treba nič druzega kakor pogledati v našo ljubo Evropo. Kdor more vpričo ondotnega bestialnega divjanja še oboževati praktično kulturo kapitalizma, je pač neozdravljivo slep ali pa ima kaos v svoji glavi. Toda pustimo evropsko vojno, ker bi se lahko reklo, da je ta argument že preveč obrabljen. Zato sicer ni izgubil svoje doka- zilne moče; ampak treba ga ni, dokler je na kupe drugih. Sijajno literaturo imajo vsi na¬ rodi, pri katerih se je vdomačila umetnost pisanja. To ne velja le Romane, Germane, Slovane, Hele¬ ne in Britance; vzhodni narodi, Tndi, Perzijci, Kitajci i. t. d. ima¬ jo prekrasna književna dela, le da je prevzetnost Evropo-Ameri- čanov — poleg materijalnih raz¬ logov — največ zakrivila, da so ostala neznana izven svojih naro¬ dov. Ali v dobi, ko imajo velike knjižnice polne resnično dragoce¬ nih del, imamo sredi Evrope in Amerike, v najponosnejših, naj- kultumejših deželah še ljudi, ki — ne znajo podpisati svojega imena in prečitati formularja vo¬ lilne glasovnice. Naše občudovanje sodobne kulture se znatno krči vpričo te resnice. Toda ostanimo pri lju¬ deh, ki so hodili v šolo. Vprašajte knjigotržce: Kakšne knjige se najbolje prodajajo? Čitajo li se največ dragoceni spisi velikih duhov preteklosti in sedanjosti? Kaj še! Lahkega čtiva zahtevajo čitatelji, takega, tla ni treba mi¬ sliti ob njem, ampak da napenja pričakovanje od poglavja do po¬ glavja, da vzbuja senzacijo. Ce je “pikantno”, ni prav nič treba, da bi imelo kakšno resnično literarno ceno. S problemi in takimi reč¬ mi naj ostanejo pisatelji doma, če nočejo, da bodo njihove spise glodale miši, sami pa suhe skorje. Drama velja že od starih Grkov Kapitalisti sprejemajo napitnino. [ Srbeči opahki, Nekdanji plemenitaši so bili po¬ nosni ljudje. Sicer se pove lahko marsikaj slabega o njih, ali ponos se jim ni mogel odrekati. Danes so degenerirani. Na njihovo mesto v družbi je stopila denarna aristo¬ kracija, ki se sicer rfe more ba¬ hati s starimi grbi, pač pa z de¬ belimi mošnjami zlata. Kapitalistično plemstvo je pač ošabno in prevzetno, toda ponosa ni podedovalo od svojih fevdalnih prednikov. Dolarski baroni se ne sramujejo sprejemati napitnino. Zavedni delavci ne marajo “dis¬ krecij.” Oni dajejo svoje delo, pa zahtevajo zanj svojo plačo. V na¬ pitnini je vedno nekaj poniževali nega. Sprejemnik nima nikdar ja¬ sne zavesti: To sem zaslužil; in da - rovalec si ne misli: Plačal sem tvoje delo . . . Njemu se zdi, da je opazoval posel teh ljudi, so se mu lahko smilili. Večinoma oprav¬ ljajo to službo črnci. Te dni je zvezna industrijska komisija preiskovala razmere pri Pullman Co. Družba ima danes 120 miljonov dolarjev temeljne¬ ga kapitala. Celo vrsto let plačuje svojim akcionarjem po osem pro¬ centov dividende, razdaje torej mednje po 9.600.000 dolarjev na leto. V resnici znaša čisti dobiček najmanje 17 odstotkov; večina 120 miljonskega kapitala namreč ne predstavlja od delničarjev vlo ženega denarja, temveč dobiček, ki so ga izvlekli iz podjetja. Po Lincolnovem pričanju je i- mela družba leta 1898. le 36 mi¬ ljonov kapitala, in leta 1899. je odkupila Wagnerjevo družbo spalnih vozov za 20 miljonov do- je nekaj dal, kar je podobno mi- larjev. To je bilo skupaj 56 miljo- loščini. Lahko bi bil dal več ali | nov. Niti s tem ni rečeno, da so ak- manj, kakor bi ga bila volja; in če ne bi bil dal nič, bi bil služab¬ nik lahko grdo gledal in dejal, da je to umazanec, tožiti pa ne bi mogel pri nobenem sodniku. V Evropi je napitnina v raznih poklicih vdomačena. Ali zavedni delavci se povsod bojujejo proti takim navadam. V Trstu so pred leti natakarji štrajkali, ker so ho¬ teli, da se otpravi ponižujoča na¬ pitnina. Zavedni delavci imajo svoj ponos. Kapitalisti ga nimajo. Oni ima¬ jo le svojo prevzetnost in nevto- lažljivo lakoto po denarju. Vir, iz katerega teče, jih ne briga. Koli¬ ko jih je obogatelo z goljufijo. Miljoni enih so se nakupičili, mno¬ žice drugih so bile pognane v be¬ do, pogin in samomor. Denar ne smrdi. In če bi smrdel kakor amo¬ niak, ima vendar svojo ceno. Zbi¬ rati ga je poklic kapitalistov. Za¬ to sprejemajo tudi napitnino. Abraham Lincoln je bil velik državnik. Četudi ni sam odpravil suženjstva, ker ne more noben posameznik storiti takega dela, je imel. vendar največje zasluge, da se je osvobodilo črno pleme v A- meriki in da so Zedinjene države — zedinjene. Pravijo, da ne pade sad daleč od drevesa. V pregovorih tiči na¬ vadno kakšno zrnce resnice ali modrosti; ali življenje se ne ravna po pregovorih. Robert Todd je Lincolnov sin; ali ta sad je padel precej daleč od debla. Abraham je bil predsednik Ze¬ dinjenih držav. Njegov sin je predsednik ravnateljev Pullman Car Co. Ime te družbe je dobro znano — oziroma zelo znano; * ‘ do¬ bro” pomeni nekaj družega. V A- meriki ima ta kompanija monopol za spalne in salonske vozove na že¬ leznicah. Za drag denar dobi pot¬ nik, ki se mora voziti po noči, skrajno nerodno posteljo, na kate¬ ri komaj sede, ne da bi butnil z glavo ob strop; druzega prostora za slačenje in oblačenje sploh ni¬ ma. Potniki celega vagona se mo¬ rajo umivati v mali izbici, kjer • •i stopajo drug drugemu na kurje SV O ] 1 ll, v . , , oči. Parlori, ki so za delavca prav¬ ljica, so pač udobnejši: tam sede [človek lahko v fotelj, kjer mu ni jo toliko stika kolikor njihovi treba krčiti nog, da mu odrevene, * fr I ^ kakor srbečica, kraste, lišaj, oblotočnik, •» brsljansko zastrupljerije, srab, slani tok, Jfc luskine, prišč in mozolji zahtevajo nade¬ ja vanje tešilnega mazila. * Ji Ji Ji Ji Ji Ji Ji Ji Ji Severa’s Skin Ointment Ji Ji Ji Ji (Severovo Mazilo zoper kožne bolezni) prežene bolečine in odpravi opahke. V nekaterih slučajih bi SEVERA’S MED- ICATED SKIN SOAP (Severovo Zdra¬ vilno milo) okrajšalo čas zdravljenja s tem, da bi vzdrževalo bolng dele v čis¬ tem stanu. Čitajte višo naznanjeno pismo in se prepričujte. Cena Severovega Mazila zoper kožne bolezni je 60c Cena Severovega Zdravilnega mila je 25c cionarji res vložili celih 56 miljo¬ nov v podjetje; ostalih 64 miljo¬ nov kapitala je pa kapitaliziran dobiček, ki je bil razdeljen med delničarje v podobi novih delnic. Leta 1898 je bilo razdeljeno med akcionarje 18 milijonov, ali 50 procentov tedanjega kapitala; leta 1906 nadaljnih 26 miljonov in leta 1910 še 20 miljonov. V di¬ videndah so dobili družabniki od ustanovitve družbe 159,116.775 dolarjev gotovega denarja. Z ozirom na kapital in na. do¬ biček ne more biti dvoma, da se mora ta družba imenovati bogata. Kar je bogato, je dandanes “no- bel. ” Nekdaj je veljalo načelo: Noblesse oblige — plemenitost zavezuje. Kako razume plemenita Pullmanova družba dolžnosti nob¬ lesse, je povedal Robert Lincoln, ko je pred komisijo pričal, da pla¬ čuje porterjem po 27.50 dol. na mesec. Kako naj živi človek s tako pla¬ čo, zlasti če je takorekoč neprene¬ homa na potovanju? Družba od¬ govarja zelo hladnokrvno: Por- terji dobivajo napitnino. Tako je izjavil tudi Robert Lincoln pred komisijo. ( Predsednik Walsh je nato ze- (kapitaliste, ki odkazujejo svoje fr fr fr fr fr fr fr fr fr večji toda, nič mu ni poma- ^0 Čital sem v časopisu Opahki so izginili. “Naznanjam Vam, daje Severovo Mazilo zoper kož¬ ne bolezni izborni pripra¬ vek zoper razne kožne o- pahke. To govorim po o- sebnem opazovanju. Moj sin je imel opahke več kot eno leto. Zdravnikovi ra¬ čuni so postajali vedno galo, o Se kožne bolezni ter sem ga poskusil in jo dobro učin¬ kovalo. Ko smo porabili tri o Severovem Mazilu, zoper poskusil in jo dobro učln- lončke, so opahki izginili.** Albert Skrabalak, 141 \Valnut St., Binghamton, N. Y. Severa’s Tab-Lax bi morali rabiti vsi. ki tr¬ pijo vsled zapeke ali ena¬ kih neprilik. So prijetno sladkorno odvajalo za otro¬ ke in odrasle. Cena 10 in 25 centov. Kadar kupujete zdravila, vprašajte lekarnarja za Se- verova in ne vzemite na¬ domestitev, Dobito pristne. Ako jih ne morete dobiti v .Vaši okoliščini, naroČijto jih od nas. s fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr t W. F- Severa Co., Cedar Rapids, lowa. ^ 14444444444444444444444444 444444444444440444444444444944444444444444444444 00494 Edini slovenski pogrebnik MARTIN BARETINČIC 324 BROAD STREET TEL. 1475 JOHNSTOIVN, PA. 044444444444444444444444444444444444444444444444 44444 lOO Kron $16 .55 VI SE TEMU ČUDITE? Vendar pa je z obzirom na sedanje razmere v Evropi r a zumljivo, da cene denarju padaju v starem kraju torej to je; povod, da lahko pošiljamo denar v domovino po gornjih cenah. POPOLNO JAMSTVO. Slučajno, da ni bil denar bodisi iz katerega koli razloga izplačan v stari domovini, ga vam povrnemo. Za to vam jamči ta najstarejša in največja Slovanska Banka v Ameriki Glavnica in prebitek $600.000.00 — Hranilne uloge $4,614,984.66 KASPAR STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVE. Ako nam pišite, pišite slovensko. CHICAGO, ILLINOIS. Ako pridete osebno, govorite slovensko. klobuki, pa potem presojajo sli-i lahko ka; > . Clt v a ltcL Ah to ^ ^ ke in kipe s stališča neke zlagane L } va *°’ da ^ z0 s sv0 -l° ceno lzkl - lu ' morale ali pa po kvadratnem in cno rezervirano izvoljencem, kubičnem metru. | V teh vagonih služijo takozva- Astronomija je razgrnila neiz-,™ porterji. Oni napravljajo^ in merne čudeže nebes; prodrla je v razpravljajo postelje, snažijo eev- neskončne globočine vesoljnosti, | bie, pomagajo kondukterju, skrbe izmerila je pota. nepremičnic, pla netov, kometov, pokazala je, da je vesoljnost dom neštetih in raz¬ novrstnih svetov; vse naše življe¬ nje pa je še vedno tako urejeno, kakor da je zemlja vse za dobo izmed rojstva in smrti , potem pa da pridejo nebesa, pekel ali pa vice. Medicina je napredovala. Se za čiste ročnike itd. Kdor se je kdaj peljal v spalnem vagonu in ki jo morajo braniti, da je ne po¬ konča rdeči socializem.. Toda če je kultura le last male privilegirane skupine, ki mora sčasoma izgubiti sposobnost, da bi jo uživala, kakor degenerirajo rodbine, ki ise može in ženijo le ne zna premagati vsega, kar ngro-i med seboj, tedaj res ni vredna, žava človeško življenje, ali njen boj z boleznijo je dosegel že ču¬ dovite uspehe. Kirurgija skrpa človeka, ki je že takorekoč na kosce sesekan; mikroskop je na¬ šel bacile in dognali so, kako je mogoče pokončavati te male be- stije. Spoznali so, da se v nešte¬ tih slučajih organizem sam reši zavratnih napadalcev, če se mu le toliko pomaga, da se okrepča s primerno hrano, z zrakom in solncem. A leto za letom umre na miljone ljudi za jetiko, ker nimajo denai'ja, da bi se mogli za da bi jo branili tisti, ki so itak iz‘kljueeni iz njenih hranov. Socializem zahteva kulturo člo¬ veštva. Največi duhovi vseh ča¬ sov niso ustvarjali za to, da bi si sadove njihove ženialnosti prila¬ stila. peščica denarnih knezov, ki jih ne razume in ne zna ceniti. Producirali so za človeštvo. In socializem hoče dati človeštvu moč in sredstva, da si bo moglo izkrčiti pot do vseh duševnih bo¬ gastev ter jih pomnoževati od rodu do rodu. Socializem ne uničuje nobene nekaj časa oteti delu in si poiska- resnične kulture ,ampak obogatiti ti razmere, ki bi jih ozdravile. l j 0 hoče in z njo oploditi njivo Taka je tista slavna kultura, * vsega človeštva, lo logično, ampak za Pulim anovo družbo nekoliko nepričakovano vprašal: “če ne bi dobivali napitnine, bi jim morala družba pač več plača¬ ti?” Ravnatelj Lincoln je pritrdil, da bi najbrže moralo biti tako. Tedaj je dejal Walsh: “Torej jemlje pravzaprav Puli mannova družba napitnine, ki jih dajejo potniki njenim porter- jem.” Robert Lincoln ga je pogledal, pa je hladnokrvno odgovoril: “Kot matematičen stavek je to nedvomno resnično.” Da, nedvomno je to resnično. Robert Todd Lincoln je pred ko¬ misijo trdil, da je Pullmannova družbe velika dobrodelnica za¬ morcev, ker jim daje priliko, da se morajo pošteno preživeti. Pull¬ manova družba je pa le dobrodol- nica same sebe. Svet bi moral biti že strahovito slaboumen, čo bi ver¬ jel, da namešča črnce iz ljubezni do njih. Porterji so potrebni; kdo pa naj bi opravljal njihovo delo, če jih ne bi bilo? Torej jih na¬ stavljajo Pullmanovci zato, ker jih morajo imeti. Saj si ne morejo potniki sami napravljati postelje, In če jih potrebuje Pullmannova kompanija zaradi svojega sijajne¬ ga biznisa, bi bila njena naravna dolžnost, da bi jim dajala plačo, ne pa da jih prepušča napitninam potnikov. Na ta način dajejo pasa- žirji res napitnino Pullmanovim delničarjem. Če je ne bi dajali, bi bilo delničarske dividende manjše. Potniki plačajo Pullmanovi kom- paniji poprečno 2,340.000 dolarjev napitnine na leto. Walsh je vprašal Lincolna, če se mu ne zdi, da bi bilo poštenejše plačati porterjem po 60 dolarjev na mesec, pa naznaniti občinstvu, da ni treba dajati napitnine. Rav¬ nateljski predsednik ni odgovoril na to. Saj sc noče zameriti svoji družbi. Rajši je dejal, da je Pull¬ mannova kompanija dobrotvomi- ca črncev. Dobrotvornost na tuj račun je ena najimenitnejših iz najdb kapitalizma. Če gre ameriški bogatin v kak¬ šno restavracijo v Downtown pa pusti natakarju nar centov za na pitnino na krožniku, natakne na svoj obraz kavalirski izraz pomi¬ lovalne prevzetnosti. Tako bi ob činstvo lahko z višave gledalo na uslužbence na napitnino. Kapitalizem nima ponosa. De¬ nar mu je všeč, naj prihaja iz ka¬ teregakoli vira. Ošabni kapitali¬ zem si da tudi napitnino stisniti v roko. KDO JE USTANOVIL SLOV. LIGO? V Pueblu je podpisalo 19 kleri¬ kalcev prvi poziv za ustanovitev lige. Drugi poziv so podpisali tri¬ je klerikalci: cn katoliški duho¬ ven, Gram, brat frančiškanskega fajmoštra na Brezjah na Gorenj¬ skem in en praktičen katoličan. Vrabci čivkajo na strehah, da se pod imenom Blatnik skriva ka¬ toliški duhoven, rojen v Ljublja¬ ni. V Ameriki je med duhovni en sam, ki se je rodil v Ljubljani. Ta duhoven je nekoč povzročil prepir v Clevelandu in ko ga je škof pre¬ mestil na slabšo faro kot zgagar¬ ja, je odšel s svoje fare. Ta far je nekoč preložil brošuro v angleški jezik, radi katere je bil Konda ob¬ sojen v ječo. Danes Konda in Blatnik, nekda¬ nji far, složno udrihata po socia¬ lizmu in socialistični stranki. Kon- datu je vsako prijateljstvo dobro¬ došlo, da hi uničil socialistično or- anizacijo. Med Angleži pobija socializem krščeni Žid Goldstein, ki stisne vedno rep med noge, če ima res¬ nega nasprotnika na javnem sho¬ du. Kdo je najel slovenska sociali- stožera, ki sta svojemu krščansko- židovskemu tovarišu toliko podob¬ na, da se ne upata na javnem sho¬ du, na katerega ju povabijo socia¬ listi, kljub garantirani svobodi go¬ vora zagovarjati svojih socialisto- žerskih neumnosti, je uganka. skih ljudi pod težke obtožbe. “Dopey Benney” pravi, da je imel pogodbe z linijskimi vodi¬ telji, s katerimi se je baje zave¬ zal, da poskrbi v gotovih sluča¬ jih bandite, ki so imeli nalogo pretepati od podjetnikov najete profesionelne stavkokaze. Feino- ve izjave so baje take, da bo ve- leporota dolgo vrsto znanih unio¬ nistov iz vzhodnega Neiv Yorka obtožila. Osem oseb bo baje tože¬ nih zaradi umora, šestindvajset drugih, med njimi dve ženski, pa zaradi drugih zločinov in pre¬ stopkov. “Dopey Benney” trdi, da je imel pravo knjigovodstvo o svo¬ jih lopovščinah in je povedal po¬ liciji imena mnogih unionistov. Tudi si je zapisal, koliko da je dobil za vsak nalog in koliko je plačeval svojim banditom, kate¬ rih glavar je baje bil. Poleg tega, kar je delal ob času štrajkov, pravi Dopey Benney. da so njegovi banditi tudi stre¬ ljali na tovarne, pretili podjetni¬ kom in neunijskim delavcem, na¬ padali ljudi, ropali in ubijali. Po¬ licijski komisar pravi, da so iz¬ vršili ti ljudje razun požiga in še kakšnih dveh zločinov, vsako hu¬ dodelstvo, ki se more najti v ka¬ zenskem zakoniku. “Dopey Ben- ney” pravi, da je imel po 10.000 dolarjev letnih dohodkov, da jo dobival po 12 dol., njegovi ban¬ diti pa po 3 do 10 dolarjev na dan. TO DIŠI PO INTRIGI. V New Yorku je policija pre¬ senetila javnost s čudno povestjo, ob kateri bi človeka lahko obli¬ vala kurja polt, če ne bi bila vsa, reč podobna igri, ki ima namen nastaviti past drugim, zato da bi eden ušel iz nje. Lani meseca septembra je bil aretiran “gangster” Dopev Ben- ny Fein zaradi izsiljevanja. Ta zanimivi mož pripoveduje sedaj policiji zamotano istorijo, s kate¬ ro hoče ^praviti celo vrsto unij STAVKA V OHIO KONČANA. Iz Glencoe, O., nam poročajo: Po tritedenskem pogajanju je bi¬ la dne 12. maja stavka v vzhod¬ nem Ohio končana. Delavci so le deloma zmagali. Zahtevanih 47 centov od tone jim je priznano; v nekaterih točkah so morali od¬ nehati. Premogarske družbe ni¬ majo naročil in trajalo bo gotovo še dva meseca, preden se vrne vseh 15 tisoč štrajkarjev na delo. ZA STRAJKARJE V OHIO. Slov. soc. klub št. 118 v Canons- burg, Pa. $10.00 — Slov. soc. klub vt. 1 v Chicago, 111. $5.00—Slov. soc. klub v Pueblo, Colo. $2.55 — Slov. soc. klub v Lorain, O. $2.00 — Slov. soc. klub v Nokomis. 111. $6.30 — Društvo št. 7 S. D. P. J. v Livingston, 111. $5.00 — Primož Sever, Lorain, O. 50c. Denar prerjel Ignac Zlemberger, Glencoe, O. / 6 PROLETAREC ADVERTISEMENT Sedež: Conemaugh, Pa. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: FRAN PAVLOV&C, boi 705, Conemaugh, Pa Podpredsednik: JOSIP ZORKO, R. F. D. 3, boi 50, West Newton, Pa. Tajnik- ALOJZIJ BAVDEK, boi 187, Conemaugh, Pa. Pomoini tajnik: IVAN PROSTOR, boi 120, Eiport, Pa Blagajnik: JOSIP ŽELE, 6108 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pomoini blagajnik: JOSIP MARINČIČ, 5409 St. Clair Ave., Cleveland, O. ZAUPNIK: ANDREJ VIDRIH, boi 523, Conemaugh, Pa. NADZORNIKI: VILJEM SITTER, 1. nadzornik, Lock boi 57, Conemaugh, Pa. FRAN TOMAŽIČ, 2. nadzornik, Gary, Ind., Toleston, Sta., boi 73. NIKOLAJ POVŠE, 3. oadz., 1 Craib st., Numrey Hill. N. S. Pittsburg, Pa. POROTNIKI: IVAN' GORŠEK, 1. porotnik, Box 195, Radley, Kansas. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 274 Lunnen Street, Johnstown, Pa. ALJOZIJ KARLINGER, 3. porotnik, Girard, Kansas, R. F. D. 4. boi 88. VRHOVNI ZDRAVNIK. F. J. Kern, M. D., 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. GLAVNI URAD v hi£i št. 46 Main Street, Conemaugh, Pa. POMOŽNI ODBOR. Spendal Ivan, Conemaugh, Pa., boi 273. Gačnik Ivan, 425 Coleman Ave., Johnstown, Pa. Gabrenaja Jakob, boi 422, Conemaugh, Pa. Bovc Frank, R. F. D. 5, bot’ 111, Johnstown, Pa. Suhodolnik Ivan, boi 781, South Fork, Pa. Zoler Alojzij, boi 514, Conemaugh, Pa. PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA ZDRUŠTEV SLOVENSKIH PODPORNIH NAPREDNIH ORGANIZACIJ. Predsednik: Viljem Sitar, boi 57, Conemaugh, Pa., član S. D. P. Z. Savertnik Jožef, 2821 Crawford Ave., Chicago, 111., član S. N. P. J. Martin Konda, 2656 So. Crawford Ave., Chicago, 111., član S. S. P. Z. Hrast Anton, P. O. New Duluth, Minn., član S. N. P. J. žtefančič Martin, boi 78, Franklin, Kans., član dr. sv. Barbare. Frank J. Aleš, 4008 \V. 31st St., Chicago, 111., član S. D. P. & P. D. Goršek Ivan, boi 211, West Mineral, Kans., član A. S. B. P. D. Uradno Glasilo t^P ROLET AR EC, 4008 W, 31st St., Chicago, HI. Cenjena društva, oziroma njih uradniki, go uljudno prošeni, pošiljati vse tepiBe in denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj m pošilja glasom pravil, edino potom Poštnih; Eipresnih; ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da se v pri¬ hodnje popravi. Chicago, 111. ..JV. nedeljo je bil v spodnji dvo- Tani Hoerber’s Hall javen shod. katerega je sklical Jugoslovanski ‘Socialistični klub št. 1 z dnevnim redom ‘‘Jugoslavija, socializem in liga.” Shod je bil kljub škandalozne¬ mu vremenu jako dobro obiskan. Udeležba je bila tako velika, da je bila dvorana do zadnjega ko¬ tička napolnjena in veliko več ka¬ kor polovica udeležencev je mora¬ la stati, ker niso zadostovali se¬ deži. Le tistih ni bilo, katerim je hotel sklicujoči klub najbolj ustreči: Izmed glavnih besedni¬ kov Slovenske Lige ni prišel ne eden, dasi je bil shod napovedan štiri tedne prej, dasi jim je bilo razloženo, kako se bo predmet dnevnega reda obravnaval, dasi jim je bila zagotovljena svobodna beseda. Čudni so ti -voditelji lige! Z ■glasom teatralnega prepričanja trdijo, da prihaja vsa nebeška luč iz lige; patriotično deklamirajo, da ni narodu rešitve in izveliča- nja brez lige; pridušujejo se, da prinese liga tako gotovo osvobo¬ ditev kakor prihaja gotovo za majem juni. Če se jim da prilika, da bi podkrepili svoje trditve in in pridušanja iz argumenti, pred narodom, ki jih sicer ne sliši, pred nasprotnikom, katerega bi lahko s silo svojih dokazov izpreobrnili. pa beže od prilike, kakor da je peklenska nevarnost v njej. Lah¬ ka bi opravili izvrstno agitacijo za svojo ligo, pa nočejo! Tako delajo ljudje, ki sami ne zaupajo v svojo stvar. Ali kdo naj jim verjame, če si sami ne verjamejo ? Shod je otvoril tajnik kluba, sodrug Filip Godina. Zapisnik je vodil sodrug Kaštrun. Pred¬ sednik je obljubil, da dobi vsakdo prosto besedo po vrsti, kakor se oglase govorniki. Potem je dal besedo poročeval¬ cu sodr. E. Kristanu. Ta je v ob¬ širnem govoru analiziral položaj, ki je nastal vsled evropske vojne In vsestransko razmotril vpraša¬ nje, zakaj se vodi vojna. Ligaški voditelji trdijo, da prinese ta voj- i"i Jugoslovanom svobodo; sred¬ stvo za osvoboditev pa je Sloven¬ ska Liga. Vprašati se je treba, kaj hoče Liga in kako hoče. Njen program iščemo zaman. Vse kar imamo, je resolucija, ki je bila sklenjena v Little Bohemia, pa resolucija iz hotela La Salle. Obe sta obvezni za Ligo, kajti v ‘‘Ju¬ goslovanski Narodni Odbor”, ki je bil izvoljen v hotelu La Salle, so se dali izvoliti tudi ligaši. Obe omenjeni i-esoluciji si pa naspro¬ tujeta in če ju član Lige prispo¬ dobi, ne bo nikakor mogel vedeti, kakšen je njegov cilj. Sloven¬ ska resolucija govori megleno o samoobrambnem delu, s čimer ni nič povedano in o osamosvojitvi, ki ni na noben način definirana; a če se more z napeljem vseh sil kaj stvarnega iztlačiti iz te roso lucije, najdemo v njej narodno avtonomijo. V skupni jugoslovan¬ ski resoluciji se zahteva Velika Srbija brez Črne Gore in Bolgar¬ sko, in sicor izrecno kot kralje¬ vina. O jugoslovanski republiki ali sploh o Jugoslaviji ni govora. če se ponuja narodu tako na¬ sprotje in se kljub neštetim po¬ zivom noče pojasniti, moramo pri¬ ti do prepričanja, da imamo o. praviti s slepilom. Voditelji no¬ čejo z barvo na dan; torej ne za¬ služi taka organizacija zaupanja: Govornik se je potem bavil a trditvijo, da hočejo 'zavezniki o svoboditi podjarmljene narode in da prineso svobodo Jugoslova¬ nom. Razume se samo ,ob sebi, da ni bilo težko raztrgati to baj¬ ko. Potem se je bavil s stali¬ ščem socialistične stranke in Ju¬ goslovanske socialistične zveze ter je pokazal, da je edina moč, v katero moremo zaupati, sociali¬ stična Internacionala. tudi o tem niso hoteli nič slišat, ker bi prišli socialisti tudi na tak shod in kdo naj bi se potem ko¬ sal z njimi? Nazadnje so ostali pri tem, da naj se le na tihem agi¬ tira, ker se na ta način vendar lože vjame kakšen član. To mu je — govorniku —- odprlo oči. Ko je pa še prišel dr. Goričar in go¬ voril, da bodo združeni Jugoslo¬ vani dobili Carigrad v oblast, je spoznal, da gre tu za fantazije, in prepričan je, da so z njim tudi drugi člani spoznali, da so bili nafarbani. Sodrug Zavrtnik je s plamteči mi besedami opisal položaj jugo slovanskega delavstva v starem in novem kraju ter primerja je ce sarsko Avstrijo in republičansko Ameriko dokazal, da za delavca ni osvoboditve, dokler ne pade kapitalizem. Za združitev Jugo slovanov je tudi on iz enakih raz logov kakor referent; za združi tev so jugoslovanski socialisti praktično storili, kolikor je bilo v njihovih močeh; nasprotno pa je buržvazija popolnoma zane marila svojo nalogo. Ljudje, ki so vedno zatirali in izkoriščali svoj narod, nimajo pravice govo riti o njegovi osvoboditvi. Ako bi se v resnici ustanovila Jugo sla vi ja, česar pa ne bo izvršila nobena Liga, ker nima za to ni kakršnih sredstev, bi bil delavec tudi tam zatiran, kakor je zati ran povsod, kjer vlada ka pitalizem. In ta bi moral vladati tudi v Jugoslaviji. V nobenem narodu ni enakosti, tudi med Slo venci in Jugoslovani ne. Gorju pi, Kalistri, Hribarji i. t. d. so i meli v Avstriji drugačno živi je nje kakor delavec, in ga bodo meli tudi v Jugoslaviji. Dokler pa delavstvo ni svobodno, se ne družijo organizaciji. Z zahvalo za obilno udeležbo je zaključil shod, ki je trajal čez tri ure. more govoriti o svobodi naroda Za osvoboditev nam je treba med narodne sloge, kajti proti svobo di delavstva vstaja ves mednarod ni kapitalistični svet; če pa pri borimo z mednarodno solidarnost jo osvoboditev delavskega razre da, bodo svobodni vsi narodi. Govornikove ognjevite besede so bile sprejete z gromovitim dobravanjem. Predsednik je na¬ to ponovno vprašal, če želi še kdo besedo. Ker pa le ni nihče vstal, da bi se postavil za ligo, je dal zaključno besedo sodr. Kristanu ki je v kratkem govoru resumi ral potek in pomen shoda in po tem predložil sledečo Predsednik sodr. Godina je po¬ zval zborovalce, ki žele govoriti, naj se oglasijo za besedo in jim je še enkrat zagotovil popolno svobodo govora. Oglasil se je neki član Lige, ki pa ne bi bil voditeljev ligaške¬ ga gibanja najbrže nič razveselil. Dejal je namreč, da ga je Liga popolnoma razočarala. Odkar se je ustanovila, vidi, da nič ne dela, da pa tudi njeni voditelji ne vedo, kaj naj bi delali. Na ne¬ ki seji se je razpravljalo o shodu, ki ga sklicujejo socialisti in o tem, da bi se poslal govornik na ta shod. Ali voditelji so se bra¬ nili z vsemi štirimi, češ da ne mo¬ rejo na takom shodu nič opraviti. Potem je nekdo sprožil misel, da bi sami sklicali javen shod; ali RESOLUCIJO: ‘‘Javni shod v Hoerber’s Hall v Chicago dne 16. maja 1915 iz reka: Po primerjanju resolucij Slo venske Lige in zbora v hotelu La 'Salle prihaja shod do sklepa, da si izjave v eni in v drugi naspro¬ tujejo, dasi pripada Liga tud narodnemu odboru. Torej se mo¬ ra konstatirati. da nima Liga no¬ benega jasnega programa in da si v svojih izjavah sama naspro¬ tuje. Od take Lige ni na noben način mogoče pričakovati, da bo z nejasnimi nameni kaj jasnega storila ali dosegla. Shod spoznava, da cilj ligaškega gibanja ni združitev ali celo o svoboditev Jugoslovanov, temveč povišanje srbskega monarhičnega prestola. Jugoslovanski sociali¬ sti so zagovorniki jugoslovanske združitve, zanašajo se pa na svojo stranko, ki je po svojem progra mu bojevnica za svobodo vseh na rodov, pa ima tudi več realne mo¬ či kakor ad hoc zbobnana orga¬ nizacija. Shod odobrava slovanske socialistične zveze in njenega časopisja ter izreka, da .je boj proti kapitalizmu prva na¬ loga zavednega delavstva in pr¬ vi pogoj za dosego svobode de¬ lavskega razreda in svobode na¬ rodov.” Sodr. Barbič je želel, da bi se v resoluciji izrekel tudi protest proti surovosti ligaškega časo¬ pisja, ki dela s svojo podlo pisa¬ vo sramoto slovenskemu narodu. Poročevalec je omenil, da gotovo ves shod obsoja brutalno nedo¬ stojni način take pisave; toda ča¬ sopisom, katerih se to tiče, ne ma¬ ramo dati prilike, da bi tarnali o konkurenčni gonji; s svojo su¬ rovostjo si bodo itak sami več škodovali kakor vsak protest. Na¬ to je sodr. Barbič umaknil svoj predlog. Predsednik je dal resolucijo na glasovanje in bila je soglasno sprejeta. Nato je upozoril na klub, na njegove seje, na klu- bovo knjižnico in pozval so¬ mišljenike, naj postanejo aktiv¬ ni sobojevniki s tem, da se pri- taktiko Jugo- Springfield, 111. Poročati moram žalostno novico iz naše naselbine. — Pred štirimi tedni se je ponesrečil rojak Anton Potočnik. Sodi se, da je bil napa¬ den in vržen na tir, na kar mu je poulična železnica tako pošliodo vala nogo, da so mu jo morali bolnišnici odrezati pod kolenom Ker pa je dobil pri napadu močne poškodbe na glavi, je to povzroči¬ lo, da je dne 7. maja za vedno za tisnil oči. Pogreb se je vršil v ne¬ deljo 9. maja. Društvo ‘‘Illinois št. 47 S. N. P. J., h kateremu je pokojni pripadal, se je korpora tivn udeležilo sprevoda, kakor tudi klub št. 67 J. S. Z., katerega je bil tudi član. Društvo in klub kakor tudi sestrsko dr. ‘‘Zmago nosna Krona” št. 184 so mu polo žili krasne vence s primernim na pisom na krsto, na grobu pa mu je S. Pevsko dr. “Naprej” zapelo žalostinko v zadnji pozdrav. Pokojni je bil mirnega značaja star 33 let. V Ameriki je bival let. Doma je bil iz Javorja, vas Gorenja Rova nad Škofjo Loko V starem kraju zapušča očeta in tri sestre; tukaj enega brata in več sorodnikov. — Lahka mu bo di tuja gruda, njegovim sorodn kom pa naše iskreno sožalje. Frank Bregar San Francisco, Cal Dolgočasna zima je minula in nastopil je zopet oznanjevalec prvega letnega časa—krasni maj — S 3. majnikom smo zopet za e no leto bližje tistemu prazniku ki oznani odrešenje vesoljnega, delavstva. Kakor po vsem svetu, tako bil tudi tukaj v San Franciscu najkrasnejši praznik proletarcev sijajno praznovan. Veliki paradi, katere so se u deležih razni narodi, Nemci, Rusi Japonci in druga plemena, ki majo tukaj soc. klube, je sledil krasen govor soc. govornice Ma ry R. 'Schivab; za tem veselica, na kateri smo se izvrstno zabava li, neoziraje se na en ali drug na rod, ne vprašaje ali je kdo Slo van ali Nemec; saj je to praznik splošnega delavstva, Internacio nale. Samo ob sebi je umevno, da moramo delavski sloji, ki smo primorani živeti med tujimi na¬ rodi, in ki potrebujemo združe nost vesoljnega delavstva za naš skupni 'boj proti splošnemu naše mu sovražniku, simpatizirati mednarodnostjo. — .Mi moramo biti mednarodni, saj so naši na sprotniki lastitelji naših produk tov. internacionalni, ker jim do naša to ogromne dobičke. In do kler se bo delavstvo enega naro da odtujevalo delavstvu druzega naroda, bomo vedno v posmeh ka pitalistom in njihovim fanatič nim zaveznikom. Internacionala je nedvomno najvažnejši faktor za splošno de lavstvo, ker je ključ, ki nam od¬ pre vrata v boljšo bodočnost in s tem osvobodi vse narode na sve¬ tu. Kdor je prijatelj le enega naroda, je ljudski sovražnik, in kot tak ne bo osvobodil ne ljud stva ne posamezen narod. V vrsto ljudskih sovražnikov spadamo večinoma Slovenci, vzlic temu, da vedno pisarimo o brat stvu, slogi, združenju, o teh le¬ pih lastnostih; katere pa žal da ravno med slov. narodom niso v dejstvu, temveč vedno le opeva ne na papirju. Našemu narodu je že menda tako prirojeno, da ne more živeti s sporazumom med seboj, in naj si bo v kateremkoli oziru, ne v stari domovini, ne tu¬ kaj ; zato ni nikako čudo, da smo prezirani od drugih narodov, ker j j ni dajemo sami povod za to. Zakaj da smo preziram, m tež¬ ko razložiti onim, ki so prehodili nekaj sveta in primerjajo na pri¬ mer življenje v Nemčiji ali na Kranjskem; tam se najde izob- ■azba, naprednost, tukaj medse¬ bojno sovraštvo, pretepi i. t. d. Poglejmo tam kakor tukaj: Pri prvih organiziranje raznih na¬ prednih društev in klubov kar znaei slojno, pri nas pa nazadnja¬ ško, zavist in sama kritika in o- sebni napadi po listih. Kaj take¬ ga še nisem videl v listih druge narodnosti. Po taki poti ne bomo prišli nikdar do sloge. ■Sloga in zopet sloga! Kako vendar naj bomo složni? Ako e- na stranka komaj črhne o svojih principih in idejah, kakor je to kot svojo dolžnost storila J. S. Z., kot mednarodna stranka, že jo začno druge obmetavati s kame¬ njem, najgršimi neotesanostmi in nesramnimi napadi na posamezne osebe, če kdo mirno izrazi svo je mnenje, da po tem ali onem načrtu narod ne bo osvobojen, že žanje prekletstvo in je izdajica naroda. — Kakšna je to svoboda? Napadati po listih osebe pod iz mišljenimi imeni je infamnost ker to je naravno, da osebe, kate re pišejo pod krinko, niso odkri tosrčne in kot take ne mislijo svo bodno. In od takih naj nared pričakuje osvoboditve? Namesto za podučljive stvari in izobrazbo imajo listi vedno do volj prostora za razne kritične članke, očitanja in otroška vpra šanja, po čemu je ta ali oni pri šel v Ameriko, v svobodno drža¬ vo. Po takem bi morali vprašati vse narode, po čemu so prišli oni sem. Prvotni narod v Ameriki je Indijanec, vsi drugi narodi iz vseh delov sveta in brez izjeme pa smo prišli za boljši živi jenski obstanek. — Morda so bili Ročke fellerji, Astorji in še razni nem ški in drugi kapitalisti odposla nci Rima že od nekdaj tu? Vpra¬ šajte jih, po kaj so oni priromali v Ameriko!— Ker smo že ravno pri tako važ nem vprašanju, pa še jaz vpra¬ šam, s kakšnim pogojem in na menam pa je pribežal v Združe ne države gotovo splošni javnosti znani pok. ljubljanski pol komi¬ sar J. Porlgoi-šek ? Zatekel se je v New York in v varstvo ga j vzela tvrdka G. N., kateri je po magal petolizati našo “preljubo’ Avstrijo. Danes je pa veter za nesel principale omenjene tvrdke na stran Srbije in kozaške Rusi je, katera niti svojemu narodu ne da kulture in svobode. — Iz kazov zato imamo dovolj ; vzemi mo samo enega: pri revizijah no vincev v armado se je izkazalo da je v Rusiji 616 izmed tisoč, ki ne znajo brati ne pisati, v Av striji 2.16 izmed tisoč, v-“bar barski” Nemčiji le 5 izmed tisoč in v Švici samo 0 izmed tisoč. — Torej Slovenci, odkorakajmo Rusijo, v državo svobode in kul¬ ture; svoboda nam je zasigurana v — Sibiriji in kulturo nam bodo dali Miklavževi kozaki. Republika “Jugoslavija” se res mikavno sliši, ali kdo in kje so oni, da rešijo težko nalogo osvo¬ boditi Jugoslavijo od petih kro banih aristokratov? Pribito je, da bo vse narode, vštevši Jugoslavijo rešila in o- svobodila le Internacionala. Anton Serjak. PROTEST! Glencoe, O. Jugoslovanski socialistični klub št. 2 v Glencoe, O. sklepa na svoji redni seji dne 11. maja t. 1. po¬ poldan ob 2.: I. Najostreje protestiramo proti ‘Slovenski ligi” in njenim vodi¬ teljem oziramo njih listom, ker napadajo Jugoslovansko sociali¬ stično zvezo. 2. “Slovenska liga” napada Internacionalo; v vzhodnem Ohio smo pa premogarji že 14 mesecev na štrajku za boljši košček kru¬ ha iii nas podpira Internacionala, o je premogarska unija. “Slo- enska liga” nam nič ne pomaga; naj nas vsaj pusti v miru. •1. Protestiramo, da bi bili izda-, jalci naroda, ker nič ne damo za ligo. 4. Protestiramo vsem takim li stom, ki so odprli duševnim re am svoje predale, da blatijo sodr. Etbin Kristana in Joe. Kopača ’ 1 sta neustrašena boritelja za zboljšanje položaja slovenskega proletariata. 5. Protestiramo proti Glasu Svobode in Glasu Naroda, ki sumničita, da je sodr. E. Kristan avstrijski vohun j,i 0 d Avstrije plačan; ta dva omenjena lista napravita zmerom kompromis ka¬ dar je kaj nepoštenega napisati, sicer sta si pa v laseh. 5. Ker smo vsi člani S. N. P J protestiramo, da nečlani hujska¬ te « a ne S. N. P. J., i e ker bi radi prepir napravili pri organizaciji, Mi priznamo, da je S. N P J ena najboljših podpornih orga¬ nizacij, ker ima zanesljiv Havni odbor. Nečlani držite reke° preč od reci, ki vam nič mar ni. 7. Protestiramo proti vsem ta¬ kim postenjakovičem, ki obreku¬ jejo m lažejo o poštenih ljudeh in skrivajo svojo kosmato vest pod RESOLUCIJA Slovenski delavci v Apeliramo n a vas, ki ■*' svojega obraza služite ‘ V kruh ;pod zemljo in Uad Ne verjemite likarjem L f*® glavnim poveljnikom L hlinijo, da vam bodo 1 Se hi. T • - Potna. Liga nima nobenega rešitev slovenskega narod resolucija kaže, da skim narodom igrajo hi b* 10 '-' nor -ce delajo, kajti s tak 0 cijo se narod še v peha. Slovenski delavci v a ako hočete slovenskemu pomagati, organizirajte ^ mednarodni socialistični j,, ’ vanski stranki, ker le ta organizacija ima j aS e n Pro „ - in kaže pot do cilje in SVob :f 4 Jugoslovanska soc. d ' v _ «a soc. stranka a J združenja z drugimi narodi !jS bojuje skupno proti mter napi „ nalnemu kapitalizmu, ki j e vzročil sedanje evropsko kb? Zato, slovenski delavci in tr D v bodimo za socialistično I nt( T/ cionalo in ne proti njej a ' Soglasno sklenjeno, da se pošte & v Proletarca in v Glasilo g v ' p J. Vse članstvo kluba št 2 Ignac Zlemberger, tajnik. PROTEST. Reading, Pa kjo Članstvo tukajšnjega kluba št 155 je na svoji redni seji dne 9 Spl kan n maja sklenilo, da ostro protestira '- J proti vsemu slovenskemu časopis. e ® 1 ju, ki napada Jugoslov. Soc. Zvezo zaradi nekakšne Slovenske Lige Vi uredniki takozvanih delavski listov, zakaj ste prelomili načela! Ali niste poprej izjavljali, da pisov z osebnimi napadi ne spre- jemate ? Zdaj pa ravno narobe. V vsa¬ kem vašem članku je napad proti kateremu našemu sodrugu. Poseb¬ no sodrug Kristan vam je trn v peti, njega bi najrajši na živem o- drli. Listi, ki o volitvah pripo¬ ročajo kapitalistične kandidate, so vsega zmožni, ter jim ni mar, kaj bo z nami delavci; oni le gle¬ dajo za svoj lastni žep. Napredek delavstva jim je deveta briga, ako jim ne kaže nikakršnega profita. Od članov J. S. Z. jim ne kaj v žep, zato bi tudi radi zase¬ jali sovraštvo med nami, ali strašno motijo. Člani J. S. Z. jimo trdno kakor skala, ter smo prepričani, da je edina pot iz da¬ našnjega suženstva k svobodi le socialistična stranka. V njej vi¬ dimo svojega rešitelja, ki bo zdro¬ bil okove, v katerih smo dana vklenjeni. Socializem bo prinesel ljubezen in prijateljstvo med nas. Socializem je angelj delavca, ki ga vodi po poti iz te sužnosti k svobodi. Zato je pa naša dolž¬ nost, da ga podpiramo ter z listi, ki ga napadajo, obračunamo s tem, da jim pokažemo hrbet ter a- gitiranro le za liste kakor je Pro¬ letarec. Apeliramo tudi na vse danstvo J. S. Z., da pokaže svo¬ jo moč nam nasprotnemu časopis¬ ju, s tem da mu pokažemo hrbet ter sežemo po Proletarcu. Pokaži¬ mo svojo moč etr pridobimo vsak po enega novega naročnika, da po¬ stane naš list Proletarec čimprej dnevnik. Klub št. 155 Peter Kočevar, tajnik. PONESREČENA LAZ. Vsestransko zanikani Kondež ■fr Glas Svobode poživlja članstvo S- N. P. J. da naj se zanima za moj dolg. Prvič naj bode povedano, da mi je sploh vseeno, ako me v G. S. še fotografirajo, drugič P a to, da Konda S. N. P. J. sploh m c ne briga, ker smo ga zavoljo nje¬ govih nerednih dejanj že davno brcnili iz te Jednote. Dotični dolg pri S. N. P. J. ni bil kot piše G- od izvanredne, pač pa od cleve¬ landske konvencije. Na konvenci- ji v Mihvaukee sem se zavezal, ( 8 dolg plačam do prihodnje (to F do letošnje konvencije). Da P a J' ne bode ciganski Konda bahal, d* me je on 'prisilil, da sem plmm ■ zato naj pazno čita sledeče: S, N. P. J. že tri mesece nič ne do - CTjem, ker sem dne 20. februarja t. 1. pri gl. tajniku vse plačal K h % izmišljenimi imeni. Čudno se mi vidi, zakaj Konda roče tako po očetovsko vse skrbe¬ ti pri S. N. P. J. Morda mu zopet diše knofi! Poglejte najprvo P rl ‘‘Zvezi” da bode vse O. K. Kje P 8 je bivši gl. tajnik Benko? AH ®° bili vsi njegovi računi pravilni, ko je zapustil urad! Na upravni^ 0 Proletarca je prišlo več pisem, v bi v proletarec Ltcrili so se rojaki pritoževali, da it j e Renko osleparil pri oblekah i popraševali za njegov naslov. I gonda me poprašuje, zakaj že , i. iopre.l nisem plačal svojih dol- Veste kaj. Moji dolgovi Vas L ne brigajo, ravnotako kakor •ov. K ¥ V 6 |di mene nič ne briga, koliko dol- I imate Vi na tistih škatlah, fea- s r e imenujete tiskarske stroje! 1 $ tlSlloh pa Konda, ne bodite vendar v \fko otročje naivni. Časi so slabi. v "i| sa j veste; segel sem v žep in v C j L vlekel iz ričeta, katerega Vam 3 skuhal rev. Francis N. Krže. Blatnik). Torej vleči cigane iz !isf -*• flietske kaznilnice, povrh pa še i' ij ^ jffcti denar, to je nemogoče. % .Agent Skubic, majhen po posta- l jn pameti, velik pa v ustih in ,„* e h, piše v G. S. da smo morda •-mS kradli naslove S. N. P. J. Go- tukaj neki “Ivan Blatnik” exi- stira in to ime si je gotovo bivši župnik Francis Krže izposodil, o- zirorna mu je delavec Blatnik do¬ volil, da se Blatnik podpisuje. Slog Blatnika je povsem Kržetov, in kar je še najbolj sumljivo je to, da si “glavni tajnik” Slov. li¬ ge da pošiljati vse dopise na “Ge¬ neral Delivery ”!!! Kajne delavci večkrat ste že čuli, da ene vrste ptiči radi skupaj lete! Zato sc ni potreba prav nič čuditi, ako se bi¬ vši župnik in .bivši mežnarji drže v prijateljskem objemu! * So c 'otj l1, X :j da naslovi niso cigare. . i: f * ‘Uti iod Skubic naj si zapiše za uše- la v • II s ‘.^ i c . gkubic tudi piše, da ga je nekdo ['tožil pri kompaniji, da je on so- !lJe i |list. Ako je kdo to v resnici ‘°’ da i tedil, (kar pa ne verjamemo ker i.) iiojpiiamo njegove laži) se je zla- Mož ni socialist, k večjemu , gCt . IfF Slovenske delavce opozarjamo, Rew; i naj bodejo previdni, kadar io» a i fdcjo kupovali zemljo od agen- nj s . v. Naselbine, kot so Ladysmith, st ro Jl leldon itd. so za poljedelstvo že krhJfHevisoko na severu. Ne verjamiti tulom kateri imajo pocuker- na usta, da se ne boste kesa- Vaš denar jim diši. Vaša bo- r-nost jih pa prokleto malo bri- i V r'r i Sploh pa nas nič ne briga ako 1 l! fentje vsakemu Slovencu pošlje- [po en bušelj prsti, listja ali kamenja. SREČALI SO SE. lr obe, [j ■ na Pad f| M - a ®,ictKdo? Stari župniki in stari ; i Ba ž n J cfo rji I Vsi starejši slovenski ^vahpifavci so vsaj po imenu poznali kamglnika Francis N. Krže, kateri je jim ul J več'krajih in naposled tudi v idrargu pri Clevelandu ovčice jel. To je tisti rev. Francis ;e, kateri je prestavljal iz slo- ščine na angleški jezik Konclo- gnojnico in poleg rev. Kranj- največ pripomogel, da je bil Irtin obsojen. Svoj čas smo čita- i 1 'jr eevclandski “Novi Domovi- |’ da je mož hudo norel in stre¬ li na svojo sestro. In sedaj se J lnp bolj utrjuje mnenje, da se fcivši rev. Francis Krže prelevil V nji Blatnika. f)a imamo pravo sled, nam potr¬ le tudi poročilo, katerega smo 1,1 p ; jbili z zapada in ki se glasi: '" 1111 Itnik — rev. Francis Krže 1 Dej- delavtifa j c sledeče: Bred nedolgim ča- sužn' la imela je podružnica “Lige v naša attle, AVash. svoje zborovanje, ter i Išf “Blatnika” — glavnega taj- bilo blizu. Dejstvo je, da Tistim, kateri se zanimajo za Ligo. Slovenska liga je danes že v tretjem stadiju jetike. Propadla bo sama na sebi. Kadar pa lige ne bode več, takrat bo Konda rekel; a kaj pa hočete, jaz nisem imel z ligo nič opraviti. To je delo mojih šribarjev. Upam, da bodo slovenski delavci potem že vendar enkrat spoznali mežnarja. Spak liga bode seveda pokopan po katoliškem obredu. Spredaj bo Sakser pel “Miserere” — za njim pa — fajmošter s kadilnico mežnar pa s kropilnico! Najbolj prismuknjene dopisni¬ ke imajo vsekakor pri Glasu Svobode. \V zadnji štev. tega li¬ sta je eden izmed njih pisal, da so imeli nemški socialisti pred vojno večino v nemškem držav¬ nem zboru. In Konda, ki tudi ne ve, koliko je bilo socialističnih poslancev v nemškem parlamen tu, seveda ni mogel dopisniku po, praviti pomote. — Zopet drugi očita, da je nekdo preprogo one¬ snažil. Upam, da nam Lipovšek v prihodnji izdaji G. Sv. pove, kolikokrat je on onesnažil roko svoji materi. — Ahasver nam po¬ roča, da zna igrati na harmoniko. To ni nič. Mi pa vemo, da zna Ahasver nedosežno igrati na fra- kelj. _ Konda in Skubic sta oba organi¬ zirana pri eni uniji in socialistični organizaciji. Na članskih knjiži¬ cah pri prvemu je utisnjen “knof’ S. N. P. J., pri drugem pa “knof” S. S. P. Z. Konda and Skubic shake hands! Šavs. :<:owA: 34. 80. 81. S2. 91. POZOR. Naznanjam, da sem dne 9. maja t. 1. zjutraj našel žepno uro na 0 - krajni cesti proti McCormicku. Lastnik izgubljene ure naj se zglasi pri: Joseph Seme, Moon Run, Pa. POPRAVEK. V zadnjih dveh številkah se nam je v oglasu za veselico društva “Bratstvo” štv. 6 S. N. P. J. uri- nila neljuba pomota. Veselica se vrši v pondeljek dne 31. (enoin- tridesetega) maja — in ne dne 30. maja, kakor je bilo pomotoma po- ročano. KOI J* v*. udi na 11 lokale s® mi« ženio ,,,1. m EKSEKUTIVA: • 10 Belamarich, Pilit) Godina, V. Suša, P. Kokotovich, Fr. Aleš, M. Polovina, ' ' t jjfl J. Krpan, ž. Bajskič, Alex Dubravac, Frank Hren, B. žikič in Fr. šaus. frank Petrich, gl. tajnik, 803 W. Madison Street, 4th Floor, Chicago, 111. Seje eksekutive so vsako prvo soboto v mesecu ob 8. zvečer na 1944 So. Racine Ave. NADZORNI ODBOR: . lajni! I Mike Mavrich, Chicago, 111., And. Trstenjak, Chicago, 111., Nick Hinicli, iwaukee, Wis, Demeter Ekonomoff, Gary, Ind., I. Celieh, Mest Allis, Wis. ODBOR ZA TISKARNO. JAŽ, I Frank Zajc predsednik, Alex Dnbravac blagajnik, Pet. Kokotovich tajnik, Ink Mrgole in Jos. Steiner odborniki. JvOll^J Klubi, ki žele govornike, naj se obrnejo do gl. tajnika. 3 - Fort Smith, Ark.—Jugosl. soc. klub, taj. Ant. Pečar, B. F. D. 3, bos 149. ,■! /il 1,11 1 Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu, v Jen/ny Lind, Ark. '* * _ !>( „iel Hutiagton, Ark.—Jugosl. soc. klub, taj. Jno. Jarnav^h, R. F. D. Box 167. l)l ;l .,j|l Hartford, Ark. — Tajnik Louis Slamnik, box 36, Hartford Ark. [ i*iip k 'pLX!FORi!WT A * Oakland—San Francisco, Cal.—Jugosl. Soc. Udruž., tajnik Leo Volenik, .V^JlSan Francisco, Cal. — Tajnik Adolf B- Božich, 530 Vermont St., San O®' I Francisco, Cal. i ILORADO•_ '"'..(Upueblo, Colo, — Jugosl. soc. klub, tajnik Chas. Pogorelec, 508 Moffat ave. 'fVpNOIS: — , |H ‘ -*■ Chicago, 111,—Jugosl. soc. klub, tajnik Filip Godina, 2806 So. Karlov ave. [.•»'Salle, 111,—Jugoslovanski socialistični klub, tajnik John Rogel, 42, Ster- ^ftStreet. Chicago, ii,—Jugosl. Soc. Udruženje, tajnik Jos. Horvat, 1944 So. Racine ^enue. B . Chicago, Ul,—Jugoslavensko soc. udruženje, tajnik Jovan Bench, 2306 Uj- bourn Avenue. vtv Hanama, 111. — Jugosl. soc. klub, tajnik Andrlleršič, Box 831. Arden, Ul. — J ug0 sL soc. klub, tajnik Sim. Kaučič, Box 195. Sej« a. vsak. 2. i! 4. nedelj, v mesecu .b *smi uri zjutraj v Uni.n Hah. East St. Louis, 111—Jugosl. socialistično udruženje, tajnik F. Franjich, 1328 dC p ijir hektar Ave. . I 25 1 pj 80 ’ In - — Jugosl. socialistično udruženje, tajnik M. Smoje, 330 W. I bivingst.n, 111. — Jugosl. socialističen klub, tajnik Frank Krek, F. O. i |P r ‘ngfield, 111,—Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Bregar, R. R. 8, e. o. 1 -Kaytna. toiF fi' 1 (t« J 'O d et ’°. |ol' Ju I 031 - soc - klub - tajnik John Milosich, Box 102. i«. - Jugosh s^c nSuže^e, tajnik Geo. Karlovieh, Box 6 ' U ^ St? 1 *! City ’ IH.—Jugosl. soc. klub, tajnik S. G l ur b s [ lic , h ’ b ' } 6 ^’ ™' P 1^ to n, Hi. — Jugosk soc. klub, tajnik Jos. Mostar, box 351, organi- , !! ai ^ okomis , 111. — V Jugosl. soc. klub, tajnik John Mekinda, box 607. Seje » \l''' I Vsak ° Jrugo nedeljo v mesecu. °M\ 153. Woodward, Ioiva—Jugosl. soc. klub, tajnik Jak Bergant, R. 4, Box 87. 154. Sesser, 111,—Jugosl. soc. udruženje, tajnik iomo Grdich, Box 348. INDIANA:— t . 41. Clinton, Ind. — Jugosl. soc. klub, tajnik Jgn. Musar, L. Bx 449; organiza¬ tor Ant. Ladiha, 824 N. 9th St. Seje so vsako prvo in tretjo soboto v me¬ secu ob 7. uri zvečer. 53 Gary, Ind.—Jugosl. soc. udruženje, tajnik D. Jelavich, 1613 Washington St. KANSAS: — 31. West Mineral, Kans. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Frank Speiser, box 293, Radley Sta., Kans.—Seje so vsako 2. in 4. nedeljo v mesecu ob 2 uri popol¬ dne v E. Mineral, dvorani št. 6. Frontenac, Kans. —• Jugosl. soc. skupina, tajnik Jos. Umek, box 7. Franklin, Kans. — • Jugosl. soc. klub, tajnik Louis Karlinger, R. F. D. 4 Box 86, Girard, Kans. . , Skidmore, Kans.—Jugosl. soc. klub, tajnik Frank čemažar, R. F. D. 3, box 261, Columbus, Kans. Carona, Kans.—Jugosl. soc. klub, tajnik Blaž Mezsri, Box 162. Stone City, Kans.—Jugosl. soc. klub, tajnik Jak Rutar, Box 506. 133. Dunkirk, Kans. — Jugosl. soc. klub, tajnik Jos. Snoj, R. R. 1, Box 167. Pittsburg, Kans. 150. Ringo,'Kans. — Jugosl. soc. klub, tajnica Mary Skubic, R. 4, Girard, Kans. MICHIGAN: — 61. Detroit, Mick.—Jugosl. soc. udruž., tajnik M. Kirin, 387 Ferry Ave. 114. Detroit, Mich.—Jugosl. soc. klub, tajnik Mart. Mantony, 1116 Russell St. MINNESOTA: — 148. Ely, Minm. — - Jugosl. soc. udruženje, tajnik M. Maurin, box 62. 152. Virginia, Minn.—Jugosl. soc. udruženje, organizator Mike Biandich, 104 S. Mesaba Avenue. MISSOURI: — 14. St. Louis, Mo. — Jugosl. soc. udruž., tajnik F. Ferenčevich, 1858 S. 9th St 129. St. Louis, Mo.—Jugosl. soc. klub, tajnik Vinc. Cajnkar, 2213 Graveis Ave. MONTANA: — 73. Red Lodge, Mont. — Jugosl. soc. klub, tajnik John Gerkman, box 44. 96. Bear Creek, Mont. —- Jugosl. soc. klub, tajnik Tony Miller, Washoe, Mnt. 101. E. Helena, Mont.—Jugosl. soc. klub, tajnik J. B. Mihalich. Seje so vsako prvo nedeljo v mescu v Jos. Lazarja dvorani. 134. Klein, Mont. — M. Meznarich, box 127. NEBRASKA:— 149. So. Omaha, Nebr. — Jugosl. soc. udruž., tajnik M. Sokolovich, 2925 Q St. OHIO: — 2. Glencoe, O. — Jugosl. soc. skupina, tajnik I. žlembergar, L. Box 12. — Redne mesečne seje so vsako 2. nedeljo popi. pri sodr. N. žlembergerju. E. Youngstown, O. —■ Jugosl. soc. udruženje, taj. Joe Baglama, box 108, East Youngstown, Ohio. Neffs, O. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Karl Dernač, box 26. Cleveland, O. — Jugosl. soc. skupina, tanjik Andr. Bogataj, 6906 St. Clair Av. Al. Stegovee, organizator. — Seje vsak 2. četrtek in četrto soboto ob 8. uri zvečer v mesecu na 1107 E. 61. St. Collinwood, O. — Jugosl. soc. klub, tajnik Gus. Kabaj, 446 E. 156th St. Cleveland, O. Youngstown. O. — Jugosl. soc. klub, tajnik Matk Urbas, 12% Oak Park Youngstown, O., organizator Alois Zupanc. Cleveland, O.—Jugosl. soc. udruženje, tajnik M. Fučec, 1126 E. 61 St. Euclid, Ohio — Jugosl. soc. klub, tajnik John Ulaga, Cul Rd. Akron, O.— Jugosl. soc. udruž. taj. B. Bošnjakovieh, 124 E. Chestnut Alley. Lorain, O. — Jugosl. soc. klub, tajnik Geo. Petkovšek, 1794 E. 29th tst 141. Steubenville, O. — Jugosl. soc. udruženje, tajnica Jelena Radovich, 222 So. 5th St. 147. Barberton, O. -—• Jugoslov. soc. udruženje, Karl Besermenji, 308 E. Brady Avenue. 18. 26. 27. Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Podboj, box 862, So. PENNSYLVANIA: — 3. N. S. Pittsburg, Pa.—Jugosl. soc. skupina, tajnik John Bestich, 1040 E. Ohio St. 5. Conemaugh, Pa. Fork, Pa. 10. Forest City, Pa. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Frank Ratais, box 685. 12. E. Pittsburgh, Pa. ■— Jugosl. soc. udruženje, tajnik J. Busija, box 266; John Gračanin, organizator. Sygan, Pa.—Jugosl. soc. klub, tajnik Andr. Dermota, Box 427.Morgan, Pa. 16. Clairton, Pa.—Jugosl. soc. udr., taj. John Apfelthaler, Box 128 Elizabeth, Pa. 19. Farrell, Pa. — Jugosl. soc. udruž., tajnik Geo. Popovich, 1016 Hamilton Ave. 32. West Nevvton, Pa.—Jugosl. soc. skupina, tajnik Jos. Zorko, R. F. D. 3, bx 50 51. Monessea, Pa.—Jugosl. soc. udruženje, tajnik Stef. Pogledič, bex 329. 57. So. Side Pittsburg, Pa. — Jugosl. soe. udruženje, tajnik Geo. Puškarich, 2832 Sarah St. 9. New Brighton, Pa.-—Jugosl. soc. udr., tajnik John Matan, 904 — 9fh Ave. 63. Herminie, Pa; — Jugosl. socialistični klub, tajnik Louis Bric, R F D 3, box 106, Irwin, Pa. 70. Large, Pa. - — ■ Jugosl. soc. udruženje, tajnik Milan Stakič, box 24. 77. McKess Rocks, Pa.—Jugoslaven. soc. udruženje, tajnik Anton Radanovieh, 105 Ella Street. 78. Ambridge, Pa.—Jugosl. soc. udruženje, tajnik Vid Habitov, Box 552. Seje vsake tretje nedelje v mes. ob 9. dopoldne u prostorih Soc. Ed. Bureau. 87. Fayette City, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik John Gartnar, b. 378. —- Organizator John Baraga. Seje so vsako zadnjo nedelje r mesecu. 90. Primrose, Pa.—Jugosl. soe. udruženje, tajnik Nikola Vilenica, Box 746. 93. Browndale, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik F. Verbajs, RFD. 2. Forest City. 97. Homer City, Pa. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik Stevo Janič, Box 421. 99. McKees Port, Pa. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik J. Bošnjak, 606 Maning ave. 100. Ellsworth, Pa. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik Mile Dotlieh, box 350, Bentleyville, Pa. 104. Woddlawn. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik M. Premuzich, Box 770. 105. Marianna, Pa. — Jugosl. soe. klub, tajnik Joe Milanieh, Box 251. 117. Lloydell, Pa. — Anton Zalar, Box 127, Beaversdale. 118. Canonsburg, Pa.—Jugosl. soc. klub, tajnik Paul Posega, box 365, Canons- burg, Pa. 127. Dunlo, Pa,-—Jugosl. soc. ■ klub, tajnik Louis Gomizel, Box 252. 131. Pittsburg, Pa.—Jugosl. soc. club, tajnik B. Novak, 6568 Rowan Ave. 144. Fitz Henry, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Indof, box 113. 151. Bentleyville, Pa.—Jugosl. soc, udruž., tajnik Sam šiprak, Box 151. 155. Reading, Pa.— Jugosl. soc. klub, tajnik Peter Kočevar, 143 River St. 156. Beadling, Pa.— Jugosl. soc. klub, tajnik Mart. Letinski, Box 93. WASHINGTON: — 28. Roslyn, \Vash. —Jugosl. soc. udruženje, tajnik Vinko šolič, Box 93. 102. Buekley, Wash. — Jugosl. soc. udruž., tajnik Nik. Perkovieh, P. O. Spike- ton, 'VVash. WISCONSIN: — 9. Mihvaukee, Wis.—Jugosl. soc. udruž., tajnik Geo. Selakovich, 335 — 3rd St. 11. Kenosha, Wis.—Jugosl. soc. udruženje, tajnik Mato Mladjan, Box 55. Orga¬ nizator Paul Jurca. — Seje so vsako zadnjo nedeljo v mesecu v na Socia¬ list gl. stanu. 35. \Vest Allis, Wis.—Jugosl. soc. udruženje, tajnik S. Dardich, 46.1 — 54.th Ave 122. Racine, Wis.—Jugosl. soc. udruženje, tajnik Duš. Pongačev, 947 Geneva St. 137. Kenosha, Wis, — Tajnik John Kastelic, 18 Howland Ave. WYOMING: — Cumberland, \Vyo.—Jugosl. soc. klub, tajnik Ant. Šifrar, Box 64. 44. Superior, Wyo. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Lukas Groser, box 341. An¬ drej Kržišnik, box 103, organizator. S«j» s« vsak# druge nedeljo v mesecu popoldne #b 2. -uri v Hali K. Peruška 108. Cambria, Wyo. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik Nik Pražetina, Box 25- 136. Rock Springs, Wyo. — Jugosl. soc. klub, tajnik M. Miklaučich, Box 243. KONFERENČNI ODBORI. St. 1. Zapadna Pennsylvanija. Tajnik Paul šafar, 622 Panama Avenue, Pittsburgh, Pa. št. 2. Ohio. Tajnik Sp. Markovich, 356 Emerson Pl., Youngstown, O. St. 3. Chicago. Tajnik Pet. Kokotovich, 2306 Clybourn ave., Chicago, 111. št. 4. Wisconsin. Tajnik I. Celieh, 461 — 54. ave., W. Allis, Wis. št. 5. Misouri in južni 111. Tajnik Jos. Mostar, Box 351, Stanton, 111. št. 6. Kansas. Tajnik John Goršek, Box 195 Radley, Kans. Splošno navodilo. Zelo smo hvaležni za pisma, ki jih dobivamo od rojakov glede li¬ činka nekterih od naših zdravil. Gosp. Jos. Pokorny pisal nam je sledeče pismo: “Prosim, sprejmi te mojo najboljo zahvalo za vaše izvrstno sredstvo, ki sc zove Tri- nerjevo ameriško zdravilno gren¬ ko vino. Mene ie zelo mučila za peka s svojimi komplikacijami, ko sem pa začel rabiti vaše zdravil¬ no grenko vino, se zopet povse do¬ bro počutim. Jos. Pokorny, Chica¬ go Heights, 111.” — Jaz se nade jam, da se izkušnja gospoda Po korny zamore smatrati kot sploš no navodilo za one tisoče ljudi, ki trpe na zapeki in takih boleznih prebavnih organov. Cena $1.00. V lekarnah. Jos. Triner, izdelo¬ valec, 1333—39 So. Ashland Ave., Chicago, 111. * Bolečine v hrbtu ali v vratu, bo¬ disi revmatične ali neuralgične bode kmalu pregnal Trillerjev li- niment. Cena 25 ali 50c, po posti 35 ali 50c. VABILO NA VESELICO, kateri priredi Društvo “Bratstvo” štv. 6 S. N. P. J. v ponedeljek dne 3t. maja v društveni dvorani na Sygan,Pa. Začetek točno ob drugi uri popoldan. Svirala hode izvrstna godba (Orchestra). Ob tej priliki uljudno vabimo vsa sosedna društva, kakor tudi vse cenjeno občinstvo, da se polnoštevilno blagovolijo udeležiti naše veselice. Vedeli bodemo ceniti Vašo naklonjenost in Vam ob priliki povrniti. Na veselo svidenje na Sygan dne tridesetega maja! Za najboljšo zabavo in postrežbo poskrbi 2x Veselični odbor. Nizke denarne cene. 1.75 3.40 5.05 6.70 8.25 9.90 Pošiljam denar v staro domo¬ vino, popolnoma zanesljivo in za¬ jamčeno, po sledečih kurznih ce¬ nah: 10 K.$ 20 K.$ 30 K.$ 40 K.$ 50 K..$ 60 K.$ 70. K.$ 11.55 80 K.$ 13.20 90 K.$ 14.85 100 K..$ 16.50 300 K.$ 49.50 500 K ..$ 82.50 700 K.$115.50 1000 K .$163.00 Poštnina je pri teh svotah že všteta, in je torej izplačan v sta¬ rem kraju polni znesek. Izven Mihvaukee bivajoči roja¬ ki pošljejo denar name ali po Mo- ney Ordru ali pa v registrova- nem pismu, z natančno navedbo poleg svojega tudi naslova one o- sebe, katerej se naj denar v sta¬ rem kraju izplača. (2x) LOUIS BEWITZ, 198 — lst Ave., Milvvankee, Wis. Visoke obresti. kom, ki se bodo še to leto tam naselili. Tudi Vam se nudi sedaj prili¬ ka, da si postavite svoji ognjišče v kraju, ki ima po svojih vredno¬ stih ne le lepo bodočnost pred seboj, marveč tudi že ‘sedanjost. Vašega truda sad ne bodo uživali šele Vaši potomci, uživate ga lahko že Vi sami. — Aker neob delane zemlje $15—$20; obdela¬ na pa $50—$150 aker. Prodaja¬ mo tucji cele kmetije s hišo, go¬ spodarskimi poslopji, stroji, živi¬ no itd., ako koga veseli. Zdaj je najprimernejši čas, da si naš svet ogledate. Pišite nam takoj po natančnejši popis zemlje z zemljevidom, ki ga pošljemo brezplačno. Slovenska Naselbinska Družba, 198—lst Ave., Mihvaukee, Wis. 4-x (Advertisement.) Pazite na ta ovitek! Ničvredne ponared¬ be slavnega Pain- Expeller-ja dobite cesto, ako niste pa- zni. Pazite na sidro in ime Richter 25c in 50c pri vseh do¬ brih lekarnarjih. F. Ad. Richter & Go. 74-80 WashlngtonSI. NEW YORK, N. Y, ANTON MLADIČ moderna gostilna. Toči pilsensko pivo in vina. Kegljišče. Tel. Canal 4134 2348 Blue Islnad Ave. Chicago, Ul. CARL STROVER Attorney at Law Zastopa aa vseh sodiščih, specialist za tožbe v odškodnins¬ kih zadevah. Št. sobe 1009 133 IV. VVASHINGTON STREET CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989 Vam bo nosil denar, ako ste ga naložili v nakupu farme v takem kraji, kjer so dani vsi predpo¬ goji za uspešno kmetovanje in dobičkanosno živinorejo v zvezi z mlekarstvom in sirarstvom. Ti predpogoji so: DOBRA ZEMLJA, ki bogato rodi naj razno vrst n s j še poljske pridelke; PRAVO PODNEBJE, to je, da ni ne pre¬ mrzlo in ne prevroče; DOVOLJ VODE za ljudi, živali in rastlin¬ stvo ; in kar je skoro glavno, U- GODNE PROMETNE ZVEZE in BLIŽINA TRGOV, da lahko svo¬ je farmarske pridelke hitro in drago prodate. — Ako le enega teh predpogojev ni, potem bo ves Vaš trud zaman, in denar, ki ste ga naložili v farmo, mrtev, a~- ko ne izgubljen. Naša farmarska naselbina, ki se je po komaj dveletnem obstan¬ ku začela jako lepo razvijati, i- ma vse te pogoje, za kar jamči¬ mo ; kdor si pride ogledat in ne najde vsega tako, mu drage volje povrnemo denar za vožnjo. Naša naselbina leži v enem najkrasnejših in najrodovitnej- ših krajev države AVisconsin, ki je že gosto naseljen. Ne pridete torej v kako divjo, od vsega-sve¬ ta zapuščeno pustinjo, marveč v obljuden kraj. kjer boste imeli za sosede že dalj časa naseljene, izkušene in premožne farmarje, ki Vam bodo, kot začetniku, radi šli na roko v vseh ozirih. Zemlja, ki jo prodajamo, leži v osrčju in¬ dustrijskega okraja in v nepo¬ sredni bližini hitro se razvijajo¬ čih mest: Cornell z 2000 prebi¬ valci, Ladysmith s 6000 in Chip- pewa Pal Is z 12,000 prebivalci. Tu so razne tovarne, kakor: pa¬ pirnice, tovarne za čevlje, sirar¬ ne itd., kjer se lahko dobi delo čez zimo. ‘Vsak kupec dobi na svo¬ jem mestu toliko lesa, kar ga po¬ trebuje za gradnjo poslopij; tudi bruna za žago se lahko drago prodajo; ostane še lahko dovolj drv za kurjavo. V tem kraju se nahajajo še obsežni gozdovi z raz¬ novrstno, lovcem dobrodošlo div¬ jačino; bistre reke in potoki pa so polni slastnih rib. — Prodane je že mnogo zemlje našim roja- Dr. W. C. Ohlendorf, M. D. Zdravnik za notranje bolezni ln ranocelnik. izdravniika preiskava brezplačno—pla¬ čati je le zdravila. 1924 Blue Izlan* Ave., Chicago. Ureduje od 1 do 3 pi»- pol.; ed 7 de 9 zvečer. Izven Chicago liveči bolniki naj pišeje slovensko. ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovice, mineralne vode in raz¬ nih neopojnih pijač. 1837 So. Fisk St. Tel. Canal 1M>Ž LOUIS RABSEL moderno urejen salun NA 460 GRAND AVE., KENOSHA, Wl S Telefon 11991 J. A. FISCHER Buffet ima na razpolago vsakovrstno fi« vino, smodke, i. t. d. Izvrstna pro»tor za okrepčilo. S760 W. 2etn St., Chicago, m. Tei. Liawndale 1761 Socialistične slike in kart«. “Piramida kapitalizma”, s slo¬ venskim, hrvatskim in angleškim, napisom. “Drevo vsega hudega” s slo¬ venskim napisom. “Zadnji štrajk” s hrvatskim napisom. “Prohibition Dope” z angleš¬ kim napisom. Cene slikam so 1 komad 15e; 1 tucat $1; 100 komadov $7.00. Cene kartam: 1 komad 2c! 1 tucat 15c, 100 komadov 70o. Poštnino plačamo mi za vzs kraje sveta. .INTERNATIONAL PUB. CO. 1311 E. 6th St., Cleveland, Ohio. MODERNA KNIGOVEZNICA. Okusno, hitro in trpežno delo za privatnike in društva. Spreje¬ mamo.naročila tudi izven mesta. Imamo modeme stroje. Nizke cene in poštena postrežba. BRATJE HOLAN, 1633 Blue Island Ave., (Adver.) Chicago, JJl 8 PROLETAREC Ivan Lah: Na cesti. Na popelnično jutro okoli petih senr ga videl, ko se je vračal s predmestne maškerade. Oblečen je bil kot pajac. Opotekal se je po cesti in se stresal od mraza. Naenkrat se je pajac čudno opo¬ tekel, dvignil je roko, nekaj je počilo in padel je ob cesti v sneg Pristopil sem k njemu: pajac je ležal na snegu in samokres poleg njega. “Kaj ste storili?” sem vzklik¬ nil. On me je pogledal z nezaupm- mi očmi in je rekel: “Kaj vam mar. Zgodilo se je kar se je moralo zgoditi. Ne moti te me, gospod! Ako me ne puste živeti, pustite me vsaj umreti.” “Ampak, saj vi ste se obstre lili!” “Zdi se mi, da sem se. Veste, človek hodi s takimi sanjami po svetu. Pomislite, če ni to nekaj lepega: greš na maškerado, na- divjaš se in ko se vračaš, se ustre liš kakor za kratek čas. Človek ima toliko sanj in tako malo se jih izpolni; zakaj bi si ne izpolnil vsaj tistih, ki si jih more izpol niti?” “Ne govorite ... jaz vam pri vedem zdravnika.” “Prosim vas, čemu? Kaj je ko mu na tem, ali živim ali ne! Kaj je n. pr. Vam na tem? Kaj je lju dem za enega človeka, ko jih je na svetu toliko preveč? Najbolj ne umni so tisti, ki skačejo v vodo za onimi, ki se hočejo utopiti. Pu¬ stite jih ...” “Hočem vam pomagati.” “čemu? Slučajno sem slabo za del. Nekateri ljudje imajo trdo življenje. Poznal sem človeka, ki se je trikrat ustrelil za mizo, in je ljudem govoril o ničvrednosti živ Ijenja — in še danes hodi ta člo vek po svetu. Ako bi se mi ljubilo bi se še enkrat, ampak, ker je vse tako zanimivo, počakam ...” “Saj ste vendar človek . . .’ “Kakor vidite: pajac, Vi ste slučajno brez maske, pa kdo ve kaj ste! Človek se v človeku tako redko pokaže. Ali se vam ne zdi da nosijo vsi ljudje krinke? Same maske so . . .” “To se vam zdi.” “Bili so časi, ko sem delil ljud na stroje in na žive mrliče, zdaj sem našel novo razdelitev: na opi ce, hlapce in pse.” “Kaj pa govorite?” “Da vidite, to je resnica. In če nazadnje človek nastopi svojo pot da izpolni svoje lepe sanje, ga hočejo ljudje motiti; živeti ti niso dali, umreti ti ne puste.” “Vi ste — čudak.” “Čudak! Le pomislite: jaz sem hlapec. Služil sem pri gospodarju ki je obdeloval polje s koruzo.” “To je zanimivo.” “Čista resnica. Imel sem sicer postati vzgojitelj — ampak če ne postaneš vzgojitelj, zakaj bi ne postal hlapec za koruzno polje" Vzgojiteljev je mnogo, dragi go spod, zato je mnogo slabih. Tu di hlapcev je mnogo, ampak vestnih malo. Toda vestnost je stvar, ki se pri hlapcu ni koli ne izplača, zato je tako. Vi dite, moj gospodar je bil mogočen in bogat: kamor so nesle oči, po vsod se je svetilo njegovo koruzno polje. Koruza sicer ni najboljše žito — ampak če je je mnogo, :ma svojo ceno. Pitajo se z njo sicer svinje, ampak svinjami se goste ljudje. Nikar mi ne zamerite, ako rabim navadne besede! Moj gospo¬ dar je torej obdeloval ' koruzno polje. On je bil gospodar in jaz sem bil njegov hlapec. In govoril je, kakor se spodobi gospodarju: “Glej, da bo polje lepo rodilo, če ne . . .” Ta “če ne”, gospod, je postal zame usoden. Koruzno po¬ je vzrastla koruza kakor znorela. Visoko so segali njeni listi, ošabno je šumela — • a sok je bil slab. Raz¬ togotil se je gospodar: “Čemu si toliko gnojil, a? Ljudje se zgra¬ žajo. Celo pri sosedu si kradel...” Tako je bilo moje življenje. Zgo¬ dilo se je, da je njiva na južnem koncu bolje rodila, nego na sever¬ nem. Zato sem šel in sem sadil na severnem delu, da bi se seme pri¬ jelo. In je prišel gospodar in re¬ kel : “Čemu seješ na severnem de¬ lu, kjer ne raste? Seja j na južnem, če ne .. ” In se je zgodilo, gospod, da je pridrvela nevihta in je uni¬ čila najlepši del njive. Takrat je prišel gospodar in rekel: ‘ ‘ čemu seješ po krajih, kjer pobije ne¬ vihta? Zakaj seješ najlepše zrno tam, kjer je največja nevarnost?” To je bilo življenje hlapca. Zju¬ traj, ko se posveti solnce, je bil prvi pogled na koruzno polje, ves dan ni bilo drugega pred očmi, kakor koruzno polje — zvečer zadnja misel — koruzno polje. Ves svet se je počasi izpremenil v koruzno polje, in jaz sem bil velik hlapec na njem. Ali je to življenje, gospod? In preko polja doni ves dan preteči glas: “če ne . . .” Solnce je otemnelo pod to veliko skrbjo, jasni dan se je zamračil pod veliao bolestjo, pesem širokih polj je izginila v onih pretečih glasovih. Sedaj ste slišali, gospod, mojo povest. Kaj je njim bilo na mojem življenju? Hlapcev je mno¬ go: če ne rodi polje, ali če udari vihar —■ kaj je potem hlapec in njegovo delo? — Ko je prišel predpust, sem se spomnil življe¬ nja. V tistih tužnih dneh je ena sama lepa sanja polnila mojo dušo: iti na ples, povedati svetu resnico o maskah in potem ustre¬ liti se na poti domov, kakor da bi zaplesal polko ... To so sanje, ki vabijo za seboj. Sam ne veš, kdaj se izpolnijo. In koliko resni¬ ce je v njih? Več, nego v vsej ko¬ mediji, ki se vrši vsak dan okoli nas. Tam so same maske in krinke. Tudi jaz sem bil maska. Hlapec, pes ...” Opotekel se je in krenil na stran¬ sko pot proti mestu ... Za njim je po beli sneženi cesti ostajala krvava sled iz njegove rane . . . Ena najboljših socialističnih revii v angleškem jeziku v Ameri¬ ki je: “INTERNATIONAL SO¬ CIALIST REVIEW.” — Izhaja mesečno in stane $1.00 na leto. — Naslov: Int. Soc. Review, 341 E. Ohio St., Chicago, 111. lje je bilo moje življenje, “če ne je bila moja smrt.” “Ali nečete pospešiti korakov, da vam ne bo hladno?” “Mesto je pred nama in treba je, da vam povem do konca. To¬ rej, moj gospodar je hotel imeti lepo koruzno polje, ki bi mnogo neslo. Dolžnost hlapca je, da ustvari tako polje. Če ne ... In hodil sem na delo noč in dan. Re¬ kel sem vam, da je vestnost čed¬ nost, ki se slabo izplača. Po dnevi delaš, po noči misliš. In je govo¬ ril gospodar: “Moje polje mora biti najlepše. Mora biti, če ne . . .” 7 n dobro polje je treba mnogo gnoja. Zato, gospod, sem ga na¬ peljal od vseh vetrov. Celo k so¬ sedu sem ga šel krast. Nazadnje Poročilo o razpečanih znamkah J. S. Z. v mesecu aprilu 1915. Razdeljeno: Država Mesto o> x K Ark. Cal. Colo. Indiana Gary . ‘ ‘ Clinton Iowa Illinois Kans. Mo. Mich. Huntington . 12 Hardford . 11 Fort Smith . 45 San Francisco 138 . 25 Pueblo . 40 .100 .17 Woodward . 15 Virden . 10 Chicago 60 . 15 La Salle. 14 Nokomis . 40 Chicago 6 .100 E. St. Louis . 40 Chicago 1 . 25 Panama . „ . 2 Staunton . 13 Springfield . 40 Stone City. 32 Skidmore. 14 Frontenac . 31 Carona . 16 W. Mineral . 6 Dunkirk . 15 Ringo . 33 Franklin . 20 St. Loutg~I4-rrrrrrrrr . - . - .-.-. V?^0- 1.20 1.10 4.50 2.50 4.00 10.00 1.70 1.50 1.00 1.50 1.40 4.00 10.00 4.00 2.50 .20 1.30 4.00 3.20 1.40 3.10 1.60 .60 1.50 3.80 2.00 C o 3.40 1.25 2.00 3.40 1.25 2.00 20 5.85 .75 5.85 .75 15 14.95 14.95 8.60 -L5d- 8.60 1.50' Minn. Mont. Ohio Detroit 61 .100 Detroit 114. 25 Virginia . 45 Klein . 38 Bear Creek . 24 Red Lodge . 20 Collinwood. 41 “ Youngstown 62 . 11 ‘ ‘ Barberton . 15 “ Youngstown 13 . 35 “ Cleveland 27. 20 “ Neffs . 3 “ Akron. 10 Penn’a. Primrose . 7 “ Ellsworth . 10 “ Lloydell. 13 “ So. S. Pittsburgh. 40 “ N. S. Pittsburgh .200 14 7 13 21 10 20 15 30 20 40 20 15 40 W. Newton . Bentlevville . McKees Rocks . Reading . Large . Clairton . Sygan . Sliaron . N. Pittsburgh . Pittsburgh . New Brighton . WoodIawn . McKees Port . Dunlo . Forest City. Ilerminie 63 . Kenosha 11. W. Allis . Racine . Milrvaukee . 06 Cumberland . 9 Rock Springs . 28 Superior.'.. 29 Scandinavian Seetion . Finnish Seetion . D. Ignatz . Gunn, Wyo Local . N. Hribarsich . 8 Wis. 20 20 Wyo. 10.00 2.50 4.50 3.30 2.40 2.00 4.10 1.10 1.50 3.50 2.00 .30 1.00 .70 1.00 1.30 4.00 20.00 1.40 .70 2.50 1.30 2.10 1.00 2.00 1.50 3.00 2.00 4.00 2.00 1.50 4.00 .30 .80 2.50 2.00 2.00 5.60 .90 2.80 2.90 6.25 2.25 6.25 2.25 4.10 4.10 6.75 6.75 10 15 20 5 28.55 28.55 10 3 10 6.05 6.05 3.30 3.30 N 1.20 1.10 4.53 2.35 4.00 12.00 1.70 1.60 1.00 1.50 1.40 4.00 11.00 4.00 2.50 .20 1.30 4.00 3.20 1.40 3.10 1.60 .60 1.50 3.80 2.00 - 3.OT 10.00 2.50 5.37 3.30 3.40 2.00 5.35 1.10 1.59 4.70 2.00 .30 1.01 .77 1.00 1.70 4.00 20.00 1.40 .70 2.50 2.21 2.10 1.00 2.00 1.50 3.00 2.00 4.00 2.00 1.50 4.00 .30 .35 5.50 2.00 2.00 5.60 .90 2.80 2.90 .25 .35 .10 7.37 5.70 Skupaj.1911 $191.10 113 $95.55 $95.55 $218.35 Znamk na roki dne 1. aprila. 395 Dobljenih od gl. stana.,2000 2395 Razpečanih v aprilu.1911 Na roki dne 30. aprila. 484 Zgubljenih . 54 Na roki . . .... 430 Izjemnih znamk na roki 1. aprila. 58 Dobljenih od gl. stana. 100 Skupaj . 158 Dano klubom. 118 Na roki dne 30. aprila. 40 Dualnih znamk na roki dne 1. aprila. 70 Dano klubom. 18 Na roki dne 30. aprila. Tajništvo . 52 J. S. Z. To the Stockholders of South Slavic Cooperative Printing:— Please^ take notice, that the Board of Directors of South Slavic Cooperative Printing has decided to submit the question of disolution of said cooperation to a vote of the stockholders thereof at a meeting- of said stockholeds to be held at 10 A.M. on May 24. 1915 at 1830 South Racine Avenue, Chicago, 111. You are hereby notified of said meeting and inyited to attend the same! Joseph Zavertnik, Frank Petrich, Milan Polovina, Directors of South Slavic Cooperative Printing V Važno uprašanje! mi opravi Mšf U najbolje in najceneje Konzularne s taro k raj s sodnijske vojaške*o7 J ’AVAV.V.V.W.V.u‘{ AMERICAN STATE 1825-27 Blue Island Avenue, blizo 18-ste ulj, CHICAGO, ILL. * ra »kj> Jamesi Glavnica in prebitek . . . $500,000,00 nnDOTfl- Pondeljek in v četrtek do 8i J UUrnIU. vse druge dneve pa do 5^ p opo f 1 'Prejemamo hranilne d i Vloge in dajemo . . .%jyO obresti letno. Pošiljamo denar v stari kraj in jamčimo, d a pošteno izplača ali pa Vam vrne. * POŠILJAMO: 10 kron za.$ 1.75 20 kron za. 3.40 25 kron za. 4.25 50 kron za. 8.25 100 kron za. 16.50 200 kron za 300 kron za 400 kron za. 500 kron za 1000 kron za Govorimo vse slovanske jezike. Največja slovanska tiskarna v Ameriki je = Narodna Tiskarna 2146-50 Blue Island Avenue, Chicago, Il„. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Ji posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. “PROLETAREC” se tiska v naši tiskarni » ila fistoP 11 ' m» r avii ( i ja se ' !l ' gto® 01 ^veliko 11 fl še » eka ,nako e? E kajti « yri,še ir. A vs *k Itali jto morje- • ^eniška 1 P imeli sv ,„i šla Ita ravnovesj frozvezi je; ulični!) h; Vižje” lju jrzavniške instinktih Kajti cii Italia ii 3 pristne pijače, 2 zdravilne. POZOR SLOVENSKI GOSTILNIČARJI! Tukaj se Vam nudi prilika, da si prihranite ds ta cilj ako kupite od tvrdke A. HORWAT. To pa radi tegij ; jaz ne plačujem dragih agentov ali ' ‘ managerjet' opravljam sam vse posle. Moje tvrdka je prva in edina samostojna v Ams ki impor a iz Kranjskega: brinjevec, tropinovec): vovko. Pomnite, da so v resnici samo one pijače prij ki nosijo na steklenici napis: “IMPORTED”. Tudi ii lujem iz kranjskih zelišč Grenko Vino in Kranjski ft čec (Bitters), te vrste pijače so najbolj zdravilne, M E jih je bilo še kedaj na trgu. Prodajam samo na Pišite po cenik. A. H O R W A T, 600 N. Chicago, St., JOIffiF, J^ADAR potrebujete društvene po¬ trebščine kot zastave, kape, re- galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka F. KERŽE CO., 2711 South Millard Avenue. CHICAGO, ILL. Cenike prejmete zastonj. Vse delo garantirano Splošna napaka. Na tisoče ameriškega ljudstva trpi j* teškočah v drobu in najnavadnejša ffl*“ temi je konstipacija ali zapeka iu n i e ” komplikacije. Večina teh trpečih ljudi de enoinisto napako, to je da se poslužuje k r> glic in razne čistilne medicine, ne da bi # prej prepričali, dali so taka sredstva šk Ijiva ali ne. Vsako drastično čistilno sr stvo, katero povzroča telesno slabost in človeka navadi na neprestano vživanj® vrste medicine, je škodljivo. Ako trpite v zapeki ali na kaki komplikaciji te tes' 0 ^ vzemite sredstvo, katero vam bo ne pomagalo temveč bo obenem tudi P° r čalo prebavne organe. To sredstvo je trinerjevo AMERIŠK 0 ZDRAVILNO GRENKO VINO- Izdelano je iz rdečega vina in nih zelišč — laksativno, okrepčujoče in ^ prijeten duh — ter je namenjeno v P° zoper sledeče teškoče: ZAPEKA, IN NJENE KOMPLIKACIJE' NEPREBAVNOST. VETROVI, BOLEČINE V DROBU, ŽELODČNE BOLEZNI, NERVOZNOST IN SLABOST. Deluje dobro zoper vse bolezni, ki izvirajo ali s0 '. ^ z zapeko in slabostjo. Vsledtega bi se moralo rabiti takoj' se opazijo prva znamenja. Cena $1.00. V lekarnah “ .)e j lu', ,lo e z .^ni i iat >sk ! °le; triners *S£K* e UTER-WINE (P* / '•‘Uer vviN® TRINEROVO horke VINO » -h/JOSEPH TRINER '622 S.Ashland Ave JOS. TRINER Chicaga 4 ona 4 „„„ izdelovalec, 1333-1339 So. Ashland Ave. ____ ,„^ ko m vas muSi revmatizem ali neuralgič^eTole« 116 ’,’;;, skusite I rmerjev liniment. To sredstvo takoj pomaga- 45 m 50 centov. Po pošti 35 in 60 centov. Kazun tc ja spomin (d italija i»ra vlogo, bilo absu je bila na »telj Gar Bicciotti starim G: v kate živi v I še vedno Efsta so la je bil v Avst drugim r avlo bolje lovski pro ^rinu, Rj Avstriji s p «amezni v Italijo V rin istori %ez a n Zveznik rJ e Pamn J 1 ' Avst V < C tr °av ez; %e sje 2av 'iti i ta. Polic T ak, trd, 1 bi U; r 'S ta 1 ' 2; «t 0 s* i jSd i ta^to- s? ■ h °ra % i 5 S >