Oče išce sina na bojišcu. Iz BudimpeŠfe se poroča: V tukaljSnjein Jklubu ustavne stranke ie pripovedovajl neki odiični poslanec sledečo zanimivo vojno prigodbo:. V moji soseščini, gori v Gomorerskem komttatn, živi tetar kmet, ki ga poznaro Sn penim že celih 40 let.i Mož dela neumorno in si prizaideva ustvariti boljše življenjske pogoje. Sčasoma si je pridobil mani&e premoženje: živino in polje. Pred približno &tirimi tedni je prišel k meni in rekel: ,,Gospod! Moj sln je ^adel na bojišču. Grem tja in ga pripeljem domov, da jga pokopIjem v domaičem kraju," ' Te besede so me |jretresle in globoko ganile. Bile so izrefien^ tako mirno in skronino, Ja kljub temu v tonu, iz lčaterega je jodmeval trdien, resen sklep. iTrudil sem se, da mu dopovem, da bi bdlo njegovo potovanje nai vsalil nažin — brezuspešno. Vo(na še ni končana in le voj<a&i $mejo biti na bojišču, sem mu rekel in še marisllkaj drugega, sploh vge, kar bi moglo potolažiti gl&boko potrtega o6eta. iKmet me je gledal osupnjeno in mi odgovoril: ,,Toda, gospod, delal sem le za svojega ginai. Hotel sem mu izročiti polje in žfvino. 1A sedaj ga ni in zato ne potrebujem nobene stvari ,ve6. Prodal sem yso živino in siedaj grem, da spravim svojega sina domov!" |In odšel je. Bil je dva do tri tedne v Galiciji in je poizvedoval o svojem padlem sinu, seveda. brezuspešnot Te dni se je vrnil in je pif šel zopet k mei\i ,,Bilo je, kabor jmi je pripovedovala Va^ ša railost. Niso me spusfili na bojiišfie. !Toda |az ne odneham. Kakor bitro bo končana vojna, grem zopet tja, ker sem prepriCan, da najdem svojegai mrtvega sina, nakar (ga spravim k večnemu pofiitku v doma6o zemljo." Ne sramujem se povedhfl', je rekel imenovani odlični politik, da so imli solze zalale oči, ko sera segel siv,emu starčku, kjajkor da bi onemel, v roko.