PTUJ, 19. februarja 1970 LETO XXm., št. 7 CEHA 0,60 DiN GLASILO SOOIALISTICNB ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Zvezni poslanci in naše šolstvo Franjo Rebernak, predsednik SO Ptuj in zvezni posla- nec Vlado Ožbolt, predsednik OK SZDL Ormož sta sezna- nila zvezne poslance s težkim položajem šolstva v manj razvitih občinah Ptuja in Ormoža. Preteklo soboto je obiskala Ptuj in šoli v Gorišnici in Dornavi skupina poslancev zbora narodov in prosvelno- : kultui'nega zbora zvezne skupščine. Namen obiska je bil pobliže se seznaniti s problemi vzgoje in izobraže- vanja v gospodarsko manj razvitih regionalnih območ- jih SR Slovenije. Poslanci so predhodno obiskali drugo re- publike in nekatere kraje v Sloveniji. Sobotnega razgo- vora so se udeležili tudi ne- kateri predstavniki republi- ške izobraževalne skupnosti, republiškega izvršnega sveta, predstavniki družbenopoli- tičnih organizacij iz Ptuja in ! Ormoža. Franjo Rebernak, predscd- , nik SO Ptuj, je po pozdrav- nem nagovoru s številnimi primerj;itlnimi podatki opisal manj razvito ptujsko območ- je in težaven položaj vzgoje in izobraževanja. Glede na slab družbenoekonomski po- ložaj v ptujski občini je otežkočeno financiranje šol- stva, ki dela v nezadovolji- vih pogojih. Podrobno je opi- > sal med drugim šolsko mre- I žo v občini, ki vzgaja 10.157 šoloobveznih otrok. Značilno ! je, da je šolska mreža zelo I gosta in razvita. Ima staro tradicijo. Šole so stare tudi 400 let. Opisal je slabo stanje šolskih poslopij. V petih kra- jih je treba zgraditi nove šole, 19 šolskih poslopij pa adaptirati. Idealnega progra- ma ureditve šolskih prosto- vov ne bo mogoče uresničili brez izdatne pomoči družbe. Novogradnje so drage, do- trajana šolska poslopja pa zahtevajo adaptacijo od te- meljev do strehe. Za realiza- I cijo ureditvenega programa šolskih poslopij bi potrebo- vali dve milijardi 387 mili- jonov starih dinarjev. Po- trebna sredstva naj bi zbrali: TIS, proračun, organizacije, samoprispevek, kredit in re- publiška sredstva. Občina že daje 48,5 % proračuna za šolstvo. Zmanjšano financi- i-anje drugih dejavnosti že kaže negativne posledice. Omenil je tudi prevelik de- lež federacijo in republike; občini ostane le 31,1 % bruto proračunskega dohodka. Za- radi slabih stanovanjskih razmer je nad 30 delovnih mest prostih. Doslej so zgra- dili 13 stanovanjskih blokov v vaseh. Najslabše so razme- re na območju Haloz. Velik odstotek je honorarno zapo- slenih. Glede na omenjene in druge neurejene stvari je slabši učni uspeh. Velik je osip učencev. Okoli 50 % učencev ne konča osemletke. Slabe razmere v ptujskem šolstvu so prisilile ptujske prosvetne delavce, da so lani prekinili delo in zahtevali intervencijo skupnosti, dolgo- ročni razvoj šolstva, višje osebne dohodke in drugo. O stanju šolstva v manj razviti in izrazito agrarni ormoški občini je govoril Vlado Ožbolt, predsednik OK SZDL Ormož. Le 10 % prebi- valcev je redno zaposlenih. Enak odstotek prebivalcev pa nima zagotovljenih živ- ljenjskih razmer. Naštel je še več podatkov, ki pričajo o nerazvitosti občine in o težkih razmerah, v katerih se nahaja šolstvo in njegov razvoj. Zavedajo se, da je šolstvo v nerazvitih prede- lih še bolj potrebno, zato so mu posvetili vso pozornost in mu dali kar je bilo v nji- hovih močeh, je poudaril Vlado Ožbolt. Zavzel se je za kredite z ugodnimi pogo- ji, predvsem za manj razvita območja, in za razumne od- nose med republiko in ob- čino. ZR Poslanci v zasilni učilnici dornavske šole VREME DO NEDELJE, 1. MARCA Polna luna bo v soboto, 21. februarja, ob 9.19. Napoved: Padavine v pre- sledkih, držale bodo še čez nedeljo, 22. februarja. Vmes bodo tudi kratki presledki sončnega vremena. Prihodnji teden bo lepo in mrzlo vre- me. Mrzlo bo predvsem v ju- »tianjih urah. Alojz Cestnik Cesla Zagreb-Macelj-Ptuj RAZLASTITEV ZEMLJIŠČ ZA TRASO CESTIŠČA Na minuli seji občinske skupščine Ptuj so med dru- gim sprejeli odlok, da je gradnja avtomobilske ceste Macelj—Ptuj po zemljiščih zasebne in družbene lasti po že določeni trasi v splošnem interesu. Cestni sklad SRS bo namreč predlagal razla- stitev vseh zasebnih zemljišč za potrebe gradnje omenjene ceste oziroma prenos pravice uporabe zemljišča, ki so družbena last. Za gradnjo odseka Macelj—Ptuj je re- publiški sekretariat za urba- nizem že izdal lokacijsko dovoljenje, izdelana je teh- nična dokumentacija, ki ob- sega tudi katastrsko situa- cijo. Stroške razlastitvenega postopka in odškodnine za razlaščene nepremičnine bo kril pixdlagatelj razlastitve, to je cestni sklad SRS. Cesta prvega reda Zagreb —Macelj je že zgrajena. Sko- zi Macelj je že zgrajenih več tunelov. Kot že rečeno, je že znana trasa cestišča po ozemlju ptujske občine vse do priključka na Mariborsko cesto v bližini hajdinske šo- le. Od tod naj bi potekala tostran kanala do ljubljanske ceste. Od omenjene ceste si veliko obetamo, saj je znano izredno slabo stanje cest v ptujski občini, ki je vsa po- vojna leta dobila le okoli (Konec na 2. strani) Titovo poslanstvo v Afriki Predsednik republike Josip Broz Tito je petindvajsetega januarja s spremstvom odpo- toval v daljne prijateljske države Afrike. Na poti ga spremljajo: Krste Crvenkov- ski, Mirko Tepavac, Miljen- ko Bojanič, Dragutin Hara- mija, Miran Mejak, Ali Su- krija in Janko Smole. Pred odhodom je tovariš Tito dejal: «-Na povabilo še- fov prijateljskih držav odha- jam skupaj z ženo in sode- lavci na uradni obisk v Tan- zanijo in Kenijo, obiskal pa bom tudi Etiopijo, Sudan, ZAR in Libijo. Jugoslavija z vsemi temi državami uspeš- no sodeluje na političnem, gospodarskem in drugih ood- ročjih. Srečal se bom z vo- ditelji, ki jih večinoma že več let poznam kot svoje do- bro prijatelje, in to nam bo omogočilo koristno in vse- stransko izmenjavo mnenj o mnogih vprašanjih današnje- ga mednarodnega življenja.« Prva država, ki jo je pred- sednik Tito s spremstvom obiskal, je bila Tanzanija, kjer ga je sprejel predsednik Nierere. V uradnih razgovo- rih sta oba predsednika iz- menjala mnenji o sedanji politični situaciji v svetu, spregovorili pa so tudi o možnosti ustanovitve mešane družbe in organizacije plov- be na jezeru Njasa. Jugoslovanski gostje so si ogledali tudi zanimivosti Zanzibara, kjer so tamkajšnji prebivalci pripravili pred- sedniku Titu svečan .sprejem. Iz glavnega mesta Tanzani- je Dar Es Salama je pred- sednik Tito odpotoval k je- zeru Manjara, kjer si je ogle- dal tudi zanimivosti tamkaj- šnjega nacionalnega parka. Ker bo v kratkem v glav- nem mestu Tanzanije sesta- nek predstavnikov neuvršče- nih držav, sta predsednika Julius Njerere in Tito spre- govorila tudi o politiki ne- uvrščenih. Po osemdnevnem obisku se je predsednik Tito s spremstvom odpravil v Zambijo, deželo čigar naj- večje bogastvo predstavlja baker. Na letališču glavnega me- sta Lu.sake mu je dobrodoš- lico izrekel zambijski pred- sednik Kenet Kaunda. Po pr- vih uradnih razgovorih sta oba predsednika obiskala grad b išče h i d roelek t ra r ne Kafue, kjer izvaja dela tudi beograjsko podjetje Energo- projekt. Po obisku Viktorijinih sla- pov na reki Zambezi. se je Tito v družbi z zambijskim predsednikom napotil z leta- lom v bakreni pas. V mestu Kitve na severu Ziambije pa je naš predsednik sprejel jugoslovanske iz.seljence, ki so bili tako kot domačini, navdušeni s prihodom viso- kih gostov. Naslednja postaja pred.sed- nika Tita je bila Etiopija. S cesarjem Haile Selasiem je spregovoril o politiki neuvr- ščenosti, o položaju v Afriki, posebej pa še o krizi na Bliž- njem vzhodu. Oba voditelja držav sta se pogovarjala tudi o odnosih med obema drža- vama. ki jih bodo zlasti o- krepiii na gospodarskem pod- ročju z ustanovitvijo .skupne- ga ckonomsk<'gii komiteja. V Adis Abebi se je jugo- slovanski predsednik se.stui tudi z ameriškim zunanjim ministrom Rogersom. Rar^- pravljala sta o ameriško-iu- goslovanskih odnosih, o od- nosih med Vzhodom in Za- hodom. o .sporazumu ne.sirjc- nja jedrskega orožja ter o mnogih drugih perečih vpra- šanjih svetovno politike. Predsednik Tito je tudi zah- teval, da naj ZDA ludi pri- tisnejo na Izrael du bi le-ta spoštoval re.solucijo varnost- nega sveta. Pred odhodom iz Etiopije se je sestal z delegacijo or- ganizacije arri.ške enotnosti. Dvanajstega februarja so jugoslovanski gostje prispe- li v Kenijo, kjer jih je v glavnem mestu Nalrobiju pri- srčno pozdravil predsednik Džomo Kenijata. Kenija seje otresla britanskega kolonial- nega jarma 1963, leto dni po- zneje pa je postala republi- ka. Njen predsednik Kenijata je eden od največjih borcev za osvoboditev Afrike, zaradi česar je bil dolga leta zaprt v Veliki Britaniji. Pod nje- govim vodstvom je Kenija postala ena najbolj razvitih afriških držav. Stopa po last,- ni poti socializma, .saj je njen predsednik menil, da evrop- ske metode ne odgovarjajo afriški stvarnosti. Predsedni- ka Tita so seznanili z veliki- mi uspehi, ki so jih dosegli v industriji, kmetij.stvu, zdravstvu in šolstvu. Po obisku v Keniji bo to- variš Tito s spremslvdiji o- biskal še Sudan, ZAR in Li- bijo. STRAN 2 TEDNIK — ČETRTEK, 19. FEBRUARJA Te dni po svetu in doma NAPAD IZRAELA Pozornost in ogorčenje vse «v«tovne javnosti so spet po- vzročili Izraelci, ki so miniili teden v zločinskem zračnem napadu z bombami zasuli me- talurško tovarno v bližini e- giptovskega glavnega mesta Kaira. Življenja je izgubilo 70 mladih delavcev, prav to- liko pa jih je bilo težko ra- njenih. Napad na civilni cilj so po vsem svetu ostro ob- sodili, izraelska vlada pa je sporočila, da je do njega pri- šlo zaradi »^tehnične-« napake. Ob tej priložnosti je pred- sednik Tito, ki je na obisku v Keniji, poslal predsedniku 21AR N^^erju brzojavko, v kateri izraža veliko ogorče- nje spričo barbarskega na- pada izraelskega letalstva. Odstopila je ita;Ii,}anska vlada, ki jo je vodil Mariano Humor. Sestavljena je bila iz samih poslancev krščansko- demokratske stranke, ki niso uspeli »^umiriti-"- težavno po- litično situacijo na Apenin- skem polotoku. Sedanja vlada je bila že trideseta po vrsti, od kar je Italija postala re- publika, Predsednik repu- blike Saragat je mandat za sestavo nove vlade zaupal do- sedanjemu ministrskemu predsedniku Rumorju. POLAJNAR V AVSTRALIJI Predsednik sveta za delo ZIS Anton Polajnar je na .u- radnem obisku v Avstraliji, kjer je podpisal sporazum o bivanju in zaposlov>anju ju- goslovanskih delavcev v tej oddaljeni državi. Sporazum ureja vprašanje preselitve ju- goslovanskih državljanov ter njihove pravice med biva- njem v Avstraliji. AMERICATŠTI BOMBART^IRALI LAOS Več kot 400 ameriških bombnikov je sodelovalo v zračnem na,padu na Laos. Tu- ji opazovalci menijo, da gre za novo ofenzivo ameriškega letalstva v Laosu, predvsem v Dolini vrčev,, v osrednjem delu države in na vzhodnih območjih Laosa. ARGENTINA JE ZA VECJE BODELOVANJE Jugoslovansko industrijsko cazstavo v glavnem mestu Argentine Buenos Airesu je obiskal tudi argentinski zu- nanji minister Juan Martin, ki je jugoslovanskim novi- narjem dejal, da si želijo tes- nejše gospodarske in druge stike z JugofilaAnjo. Pogovar- jali so se tudi o politiki ne- sngažiranosti, kjer je Martin poudaril, da vodi njegova dr- žava povsem neodvisno zu- nanjo politiko, v kateri pa podpira neuvrščene države. POVABILO RIBlClCU Sovjetski veleposlanik v Beogradu Ivan Benediktov jc obiskal predsednika ZIS Mit- jo Ribičiča in mu izročil po- vabilo sovjetskega predsedni- ka ministrskega sveta Ale- kseja Kcmigina, da naj lelos uradno obišče Sovjetsko zve- zo. Predsednik Ribičič je po- vab"lo sprejel, datum obisl^a pa bodo določili kasneje. SPORAZUM O CENI KOKSA PredstaA^iki jugoslovan- skih železarn in koksarne iz Lukavca so se naposled le sporazumeli o novi ceai ko- ksa. Železarne so privolile na sedemnajst odstotno podra- žitev. Kak^arna v Lukavcu zaradi bolj ugodne cene na tujem tržišču ni več hotela oskrbovati naših železarn, med ka^terimi je največ ško- de utrpela jeseniška, saj so ocenili, da imaio zaradi eno- teden.ske prekinitve dela v enem od dveh plavžev okoli 1,5 milijona dinarjev izgube. Jeseniška železarna je podpi- sala novi sporazum o cenah, predstavniki delovnega ko- lektiva pa so povedali, da bo- do še naprej terjali odškod- nino za nadomestitev izgu- be. ODPUSTILI BODO 260 ZAPOSLENIH V Mariboru sta se sestala na skupni seji upravni odbor in delavski svet Mariborske tekstilne tovarne. Znano je, da se je omenjeni delovni ko- lektiv znašel v velikih teža- vah zaradi neurejenih odno- sov v' vsej jugoslovanski tekstilni industriji. Zaradi zmanjšanja obsega pi'oizvod- nje je delavski svet sklenil, da bodo morali odpustiti 260 zaposlenih. Vodstvo podjetja bo poskušalo, ob sodelovanju z vsemi občinskimi organi pri- zadete delavce prekvalifici- rati in jih zaposliti na nova delovna mesta. imBovm POPEVKO POff SItŠ&l v soboto zvečer je bila te- levizijska odda.ja, v kateri so nastopali jugoslovanski pev- ci, ki so jih posamezni štu- diji izbrali za interpretacije popevk, ki so se potegovale za nastop na prireditvi evro- vizije za popevko Evrope. Pevci so zapeli petnajst po- pevk, žirija iz \f:eh TV štu- dijev pa je prvo mesto pri- sodila pesmi Pridi, dala ti bom cvet. Avtor melodije je Mojmir Sepe. besedilo je na- pisal Dušan Velkavrh, odlič- no pa jo je zapela mlada, mnogo obetajoča slovenska pevka Eva Sršen. S popevko Pridi, dala ti bom cvet bo Eva Sršen na- stopila na evrovizijskem fe- sti\'alu, ki bo marca v Am- sterdamu. -d KoiruRisfi KK Ptuj Za finaiizacijo živinorejske in vinogradniške proizvodnje Te dni je bila konferenca zveze komunistov KK Ptuj. O razpravi in sklepih kon- ference nas je seznanil se- kretar inž. Janko Mlakar. Na konferenci smo največ razpravljali o organizaciji kombinata v novih pogojih gospodarjenja. Obravnavali smo tudi sodelovanje kombi- nata z drugimi sorodnint podjetji. Reševali smo stv.ari ki vplivajo na slabše pogoji in rezultate poslovanja. Skle, pali smo tudi o poslovniku organizacije ZK na kombi. natu. Razpravljali smo o re. soluciji prve seje koruEerence ZK Slovenije. Franc Tetif. kovic, sekretar OK ZKS Ptu; je seznanil navzoče s polj. tičnim položajem v svetu ii doma. V sklepih, ki smo jih spre jeli, smo se zavzeli za do. sledno samoupravljanje. Tre. ba je preprečevati napačne informiranje in demagoške nastope nekaterih na sestan. kih. O načelnih vprašanjili razvoja kombinata in eno ter skupnih interesov zapo. slanih naj odloča celoten ko lektiv kombinata. Preprečit je treba ozke interese eno in posameznikov. Podpreti ji treba interese, ki vplivajo i končni fazi tudi na krepitei kombinata kot celote. Krat kovidne interese posamezni kov je treba v samoupravnil akrtih onemogočiti. Pri spre^ jemanju le teh je treba po speševati široko demokratič no^t. Poostriti je treba odgo vornost vseh zaposlenili Predloge in sklepe je trebi uresničiti. Na konferenci smo ugoto vili, da ni nobene ovire pr vključevanju kmetov koope- rantov v samoupravne orga ne kombinata. Pospeševati ji treba vse oblike sodelovanj! — kooperacije, ki zagotavlji ekonomski interes sodelujo- čih. Pravice in dolžnosti kmetov naj najdejo ustrezne mesto v statutu in drugil samoupravnih aktih. Glede nadaljnjega gospo- darjenja kombinata smo ugo- tovili, da je mogoč razvoj ii poslovanje samo ob pravo- časnem in pravilnem vklju- čevanju v tržno gospodar- stvo. Razvojna pot kombi na; ta mora voditi k finalizaciji živinorejske in -vinogradniške proizvodnje. Glede na to bo treba premagati težave, po- iskati boljše oblike organiza- cije poslovanja, poslovno teh- nično sodelovati z drugi; mi delovnimi organizacijami podpreti ekonomsko utemc; Ijeno integracijo, se vključiti v delitev dela doma in v tu; jini in tako doseči že prd omenjene cilje. Predvse^ moramo povezati proizvodnje od surovine do finalizaciji in prodaje. Vse to bo vodil" k uspešnemu poslovanjih podjetja. Ob tem moram pO' udariti, da je družba že ne' koliko spremenila stališče d" kmetijstva. Moramo pa dO' seči, da bo postalo kmetijst^" enakovredna panoga, «aj j' vir lirane in surovin. ZR pli^fsko gospcdcirstvo PRODAJAMO SUiOVfNE, KATERIH PREDELAVA JE AKUMULATIVNA Pred nedavnim je izšla knjiga — Zbornik razprav ob 1900 letnici Ptuja. Med šte- vilnimi razpravami je tudi razpiTEva o kmetijstvu dana- šnjega Ptuja m okolice. Raz- pravo sta napisala Ivan Šmalj- celj in Jože Butinar. Med dru- gim so posebno zanimive ugo- tovitve, kaj mora zasledovati ptujsko kmetijstvo in gospo- darstvo če hoče doseči pravi- len razvoj, da ne bo ostalo sa- mo proizvajalec, ampak prede- lovalec surovin. V poglavju »Kmetijstvo Ptuja kot del na- rodnega gospodarstva« med drugim piše: NobenJo razviitijše narodno gospodarstvo, ki je dokončno izšlo iz naturalnega gospodar- stva oziroma iz zaprtega go- spodarskega kroga, ni ostalo na ravni prometa blaga s pri- marnim kmetjjekim prof.zvo- dom. Z razvojem kmetijstva, ■ee je le to preseglo potrebe lokalnega tržišča, je šel vzpo- redno ravoj kmetijske prede- lovalne industrije... Koliko je lahko predelovalna industrija na temelju domače kmetijske surovine donosna za narodno gospodarstvo, najbolje prika- zujejo sladkorne tovarne,^ol- jarne, tovarne škroba, indu- strijski obrati za predelavo krompirja do neposrene kuli- narične uporabe... Če Ptuju ne bo uspelo v kratkem času zgraditi kapaci- tet za predelavo presežkov kmetijskih proizvodov in če ne bo znal organizirati tržišča z ustreznimi kapacitetami skladišč, ki bi mu omogočila terminsko prodajo, mora ra- čunati s tem, da se bo njegov vpliv zmanjšal v njegovem tra- dicionalnem gospodarskem kro- gu. Ne bo se razvil na raven podcentra mariborskega kro- ga, ampak bo ostal njegovo na- selbinsko območje, verjetno ekonomsko pasivno, ker nima drugih surovin, na katerih bi lahko gradil industrijo, razen kmetijskih... Za vključevanje Ptuja v na- rodno gospodarstvo in prek njega v evropsko tržišče, so potrebne zmogljivosti za pre- delavo krompirja in vrtnin in za predelavo živine do trajne- ga mesnega proizvoda. Naše celotno tržišče je že dane mo- čno vključeno v evropsko, trend tega vključevanja pa je zelo pozitiven. ZR Cesfia Zcgreto-Mocetj- Pktj (Nadaljevanje s 1. strani) 15 km asfalta. Znan je mače- hovski odnos republiškega cestnega sklada do naših cest. Vsa povojna leta ni poskrbel niti za ustrezno ureditev ce- ste Mai-ibor—Ptuj—Zagreb, ki jo vsaka zima hudo raz- deja. Vsako pomlad jo le za silo zakrpa in nesmotrno Vlaga družbena sredstva. Tu- di letošnja zima je omenjeno cesto uničila. V dobrem sta- nju je ostalo le nekaj kilo- metrov asfalta, ki so ga ob- novili lani. Omenjeno pove- zavo Evrope z Balkanom bo treba ustrezno urediti. Zad- nji čas -je tudi, da naši kraji dobijo ustrezno cestno pove- zavo s širšim svetom. ZR Tako s« lani krpali Mariborsko cesto. K.er ni prave pod- lage in zadovoljivega popravila kof pa zahteva zelo pio- inetiia cesla, je lani zakrpano cestišče Mariborske ceste zopet polno jam i« r^azpok. STRAN 3 Predstavljamo vam Impolov obrat Montal Se ne dolgo tega smo govo- rili, da je aluminij Icovina prihodnosti, danes pa že z gotovostjo lahko trdimo, da ni le prihodnost, temveč da ga je svetovna industrija že priznala ^>za svojega«. To pot sem se namenil pi- sati o obratu bistrišl^ega Im- pola Montalu, ki v zadnjih letih dosega vse bolj po- membne rezultate.. iMoj sobe- sednik je bil vodja obrata Franc Bera, ki mi je pripove- doval o uspehih njihovih montažnih del. Zgradba ljubljanske iVTe- talke, kateri so bistriški^ mon- terji dali zunanjo podobo, je že prava zgodovina. Od ta- krat naprej so svojo d'ejav- nost razširili po vsej^ Jugo- slaviji in v inozemstvu', kjer so največja dela opravili v Si.ivjetski zvezi. Lansko leto so v Mtjskvi e- pravili dela na obličjM zdrav- s^tvenega: senatorija. v vredno- sti 65^ob- dali« hotel. Sodelovali so pri izgradnji na Dunaju ter še pri mnogih drugih objektih v tujini. Prav tako uspešni kot so v tujini:, pa so tudi doma. Težko bi bilo našteti, kje vse so sodelovali, zato naj ome- nim le' neicatere najbolj po- membne objekte. Izdelali so kabine za^ sarajevsko vzpe- njaeo' na Trebevič, velika de- la pa trenutno opra;titev 10Q-letn!ce gasilstva na Sloven- skem. Gasilce, predvsem mlajŠe, je pozval k strokovnemu izpo- polnjevanju I-ranc Cestnik je poroča! o delu sanitarne službe, ki na sre- čo ni posredovala, sa; je vse minilo bre/ nesreč fvan Ogrl/ek je poroč.il o kulturnoprosvetnem delu v ga- silskem društvu. Zabavali so se na prireditvah ob pustovanju, ob izročitvi avtomobilov name- nu in /a Sllve.strovo Tekmova- nje v Laškem so izkoristili tudi za lep Izlet. Cvetka Iirodnjak. tajnica, je prebrala poročilo. V društvu je 24 članov, 9 članic. 9 mladin- cev, 9 starejših In 10 mlajših pi- onirjev In en ustanovni član. V' društvu so 3 častni člani, častni predsednik In 47 podpor- nih članov. Štefan Mlinaric je poročal o delu pionirske skupine (15), ki šteje 9 članov in o uspelih tek- movanjih. Ivan Sagadin pa je poročal o delu In uspehih pi- onirske desetine A. Med dru- gim pa je pozval k pravičnemu ocenjevanju na tekmovanjih. Edi Koscr je poročal o delu mladinske desetine, Ludvik Ku- reš pa o delu mladincev. O žen-skl desetini je poročalj Anica Marušek Udeležila sc Je več proslav, na katerih je na- stopila (v Ptuju, v Metliki). Ponirjem skupine P>, ki so do- segli drugo mesto v Sloveniji na republiškem tekmovanju ▼ Laškem, so podelili posebno pri- znanje. Za desetletno delo v društvu je prejel priznanje Ivan Ogri- zek, za 20-lctno požrtvovalno delo pa Mirko Sagadin. ZR. V slovo Angelci Furman Globoko v naših srcih je odjeknila žalostna vest, da je kruta usoda pokosila tvo- je mlado življenje, komaj v 3f) letih starosti. Za vedno je prenehalo biti tvoje plemenito srce — mož in otroci so izgubili dobro že- no in mater, mi pa nad vse priljubljeno sorodnico. sose- do in prijateljico. Zahrbtna bolezen je bila močnejša od požrt vo\'al n i h zdravstven i h delavcev. . Z veli.kim! težavami sta si zgradila z mo/en lep. topel dom, z veliko željo, da živi- ta v njem z otroci .srečno živ- ljenje. ta želja pa se ni izpol- nila, ker si ga morala mno- go prerano zapustiti. Tvoja velika želja je b"la živeti. — živeti še v.saj toli- ko časa, da dorasteta tvoja otroka. Drap:a Angelca, v lepem in ncDozabnem .spominu ostaneš tudi meni in moji družini. Prihajala si vedno v naš dom, vesela, razpoložena in dobre volje, lopo pesmico sva si zapela tudi na trgatvi, tvoj mili obraz je bil vedno na- smejan, poln humorja, čerav- no si vedela, da je tvoje zdravje že zelo zrahljano. Rekla si: -^saj jaz še ne smem umreti, imam še premajhno otroke, da bi jih lahko zapu- stila.- Prepričani .-^mo. da tiho, nemo odme\-fl tvoj klic iz hladnega groba z željo na- menjeno možu in otrokom, ki so izgubili dobro ženo in zla- to maniico. ki je morala leči v mnogo prorani grob, po- slednji naš dom. kjer ni gor- ja. krivice in sovraštva, kjer ni bogatih in revnih, le tu smo vsi enaki. "Predraga mo- ja ljubljena otroka spoštujta in ubo,gajta .■^vojeaa nesreč- ne.aa očeta, ki bo odslej imel veliko nalogo.' prevzeti bo moral ludi moje skrbi, za va- jino srečo in blaginjo. Dragi mo/ obljubi mi liho iz srca, da ne boš zapustil in pozabil otrok, izkazrdi jim boš mo- i-al v naprej dvojno ljubezen, ker le tako bom iTiirno poči- vala. Moji najdražji potolaži- te svoja čustva, ne zavidajte mi prestanega trpljenja, saj je moje nadaljnje življenje bilo v teh mukah nemogoče. Dotrpela sem, čeprav nisem zaslužila te kazni, ker .sem ži- vela v miru in slogi le za sre- čo svoje družine ...-<< Draga Angelca, da si bila spoštovana in priljubljena je tudi dokaz številne udeležbe na tvojem pogrebu, več sto ljudi je počastilo tvoj spomin in ti izkazalo poslednjo čast na tvoji zadnji poli. Preljuba žena in naša nad- vse draga mamica svojci, so- sedje in znanci se za vedno poslavljamo od tebe, z oblju- bo da bo tvojj» poslednja že- lja izpolnjena. Obiskovali bo- mo tvoj temni dom, prižigali svečke v spomin in ga krasili s cvetjem. Sprejmi še zadnjič naš po- zdrav, v mislih te vroče po- ljubljamo, gledamo nemo z objokanim obrazom in nepo- pisno ž.alostjo v tvoj poslednji dom, kjer sladko in mirno počivaš v lepi slovenski zem- lji, tvoje nadvse izmučeno in dragoceno telo. Angelca sprejmi zadnji po- zdrav tudi od družine Sne- berger. Počivaj mirno in sladko! Neutolažljivemu možu. o- trokoma Darinki. Petru ter sorodnikom pa izrekamo iskreno sož.alje. Hugo Sneberger Angelca Furman Zastrupil se je v sredo, 11. februarja le- tos se je zastrupil Ivan Sven- šek iz Podlehnika i5. Slovanska Bistrica: Študentje pri tajniku SO p reds t a n i k i si o venskob i - .striškega študentskega klubci v Ljubljani so obiskali t;ii- nika skupščine občine Slo- ven.ska Bistrica Steva Eber- la in se z njim pogovarjali o nekaterih najbolj perečih vprašanjih študentov. Sezna- nili so ga tudi z delom klu- ba ter o sklepih, ki so jih sprejeli na zadnji skupščini. Tajnik občin.ske skupščine je predlagal, da b! pripravili natančen seznam vseh tistih, ki študirajo v Ljubljani in Mariboru in si tako ustvarili podobo, ki b; služila pri usta- novitvi sklada za štipendira- nje pri skupščini občine. Dogovorili ^o .se tudi. da se bodo sestali predsta\niki bi- st r išk i h dr užben opol i t ič n i h organizacij in študentskega kluba, .saj bi le na ta način uspeli z reševanjem študent- ske problematike. Študentje so tudi predlaga- li, da bi pri delavski univer- zi ustanovili poseben aktiv predavateljev, v katerem bi lahko sodelovali tudi štu- dentje višjih letnikov visokih .šol in fakultet. -d UREJEVANJE KANALIZACIJE Nekaj prvih lepih februar- fjvih dni so delav ci, ki ureja- jo Vošnjakovo ulico naspro- ti skupščine občine v Sloven- ski Bistrici, izkoristili in ure- ^Uli kanalizacijo. Kljub lepe- mu vrcmenti v lanski jeseni, se je gradbena sezona zelo podaljšala, niso mogli ure- sničiti načrta, da bi ulico aslaltirali. Te/.ave so nastale zaradi neurejene kanalizaci- je. Z deli bodo pričeli takoj, ko se bo zima poslovila. Slo- ven.ska Bistrica pa bo tako imela spet eden komunalni problem manj. Istoc-asno bo- do uredili ludi okolico zgrad- be skupščine občine. -d Urejevanje kunali/acije STRAN « TEDNIK — ČETRTEK, 19. FEBRUARJA 1974 Urbanistični načrt za trgovski center Potreba po novih trgov- skih in drugih lokalih je na- rekovala urbanistični načrt za vireditev trgovskega cen- tra v Ptuju. Predvideli so ga v predelu med Lackovo in Vodnikovo ulico ter ob novi cesti v Ptuju. Dokumentacijo urbanistič- nega načrta, sprejeto na seji občinske skupščine 1965. le- ta je bilo treba izboljšati. Ni temeljila na realnih pro- gramskih osnovah bodoče za- zidave omenjenega predela. Izboljšati ga je bilo treba tudi zaradi ohranitve kleti, ki so še v dobrem stanju. Po prejšnjem načrtu kleti ne bi več služile v celoti namenu. Da bi ohranili okvirni gradbeni program, ohranili obstoječe kleti in upoštevali interese spomeniškega var- stva (zaščito starega mesta) je oisčina naročila izdelavo urbanistične rešitve omenje- nega predela. Po izdelavi ga je obravnaval svet za urbani- zem in komunalne zadeve na seji novembra lani. Ugotovili so, da novi načrt ne spremi- nja namena omenjenega pre- dela mesta. Bolj podrobno določa velikost in namen po- sameznih novih objektov in zagotavlja nadaljnjo uporabo kletnih prostorov. Načrt je bil razgrnjen lani novembra in decembra brez pripomb. Svet za urbanizem in komu- nalne zadeve je izdelano ur- banistično rešitev sprejel prav tako pa tudi odborniki na minuli seji SO Ptuj s pri- pombo, da ne bi smeli poza- biti na ureditev trgovin v podeželskih krajih, predvsem pa tam, kjer trgovin kljub potrebam še ni in morajo prebivalci po najnujnejše stvari po osem ali več kilo- metrov daleč. Pripombe so bile tudi na razdrobljenost in neenotnost v Ptuju in ptujskem gospo- darstvu. Za novogradnje je potreben enoten nastop in fi- nančna sredstva. ZR Kadrovske izt^oljšove v bistriški Steklarni v obratu steklarne »Boris Kidrič-"-« Slovenska Bistrica je po zadnjih podatkih kad- rovska struktura precej pod poprečjem, ki je zabeležen v industriji bistriške občine ter pod dejanskimi potrebami, ki jih narekuje tržišče, S smotrnim poslovanjem v preteklem letu je kolektiv zbral potrebna sredstva za obnovo obrata, predvsem do- delave, kjer so se v pretek- losti največkrat pojavljali zastoji. Z dokončano obnovo dodelave in izgradnjo novih skladišč, pričakujejo, da se bo proizvodnja povečala za 30 odstotkov. Ob tem pa je pomemben dejavnik skrb za strokovno izpopolnjevanje vseh članov kolektiva. V ta namen so sprejeli obširen program izobraževanja, ki vsebuje tudi skrb za vklju- čevanje novih strokovnjakov steklarske industrije. Uvod v izvajanje spreje- tega izobraževalnega pro- grama je seminar za pridobi- tev kvalifikacij pihalcev in brusilcev stekla. Udeležuje se ga 35 članov kolektiva. V. H. Venec na grob skludotelja Bloža Amiča Vso slovensko javnost je pred nedavnim pretresla vest o tragični nesreči skladatelja Blaža ARNICA, ki so ga po- kopali na Žalah v Ljubljani. Od pokojnika so se poslovili tudi predstavniki glasbenega življenja iz Ormoške občine. Alojz KRAJNCAN, ravnatelj nižje glasbene šole, ki je bil tudi pokojnikov osebni pri- jatelj, je položil na njegov grob venec. Skladatelj Blaž Amič je bil med drugimi tudi prvi pobudnik za ustanovitev nižje glasbene šole v Ormožu in je od ustanovitve šole dalje najmanj enkrat ali dvakrat na leto prišel v Ormož. Z biv- lim ravnateljem Avgustom Loparnikom sta snovala mnoge načrte, kako poživeti glasbeno dejavnost v ormoški občini. Z njim je tudi ormoška ob- čina izgubila glasbenega mentorja, vsa slovenska in jugoslovanska javrrost pa od- ličnega in priznanega sklada- telja. J. S. Člani ZRVS so oktivni Člani Združenja rezervnih vojaških starešin Slovenska Bistrica so si zadali obširen program dela. Poleg obvez- nega programa, v katerem prehajajo v drugo polovico, so aktivni tudi na drugih področjih. Priredili so skupni ogled filma Bitka na Neretvi, ki si ga je ogledalo 55 čla- nov. Izven obveznega pro- grama so planirali tudi orga- nizacijo tradicionalnega ori- entacijskega pohoda, ki bo 24. maja. Na tem tekmova- nju bodo sodelovale ekipe iz vseh organizacij. Petčlanske ekipe bodo morale premagati najrazličnejše ovire. Tekmo- valci bodo morali pokazati osnovno znanje topografije, preizkusili se bodo v strelja- nju z malokalibrsko puško, spoprijeti pa se bodo morali še z nekaterimi drugimi na- logami. Predvidevajo, da bodo v drugi polovici leta pripravili tehnični zbor, ki naj bi ga vodila komanda bistriške vo- jašnice. -d Konferenca SZI^L Zg. Bistrica Jutri bo v sindikalnem do- mu na Zgornji Bistrici kon- ferenca krajevne organizaci- je Socialistične zveze. To bo ena izmed zadnjih krajevnih konferenc, ki bi morale biti izvedene v vsej slovenskobi- striški občini že lansko leto. Zaradi neresnega dela neka- terih, je prišlo tudi do zavla- čevanja občinske konference, ki bo tako šele marca. -d Sindikalne novice Minuli teden so se sestali člani predsedstva sindikata bistriške občine. Na sestanku so izvolili razne komisije ter določili njihove predsednike. Spregovorili so tudi o pravil- niku nagrajevanja vodstva in članov komisij. Z nekaterimi dopolnitvami so sedanji pra- vilnik sprejeli ponovno. -d DIVJI LOVEC NA SODIŠČU V januarju so lovci lovske družine iz iuršinc na rednem obhodu po lovišču odkrili dve pasti v bližini gospodar- skega poslopja Janeza Maho- riča iz Drbetinc 7, pri Vito- marcih. V prvi (železni po- klopec) je bila ujeta fazanka. V drugi, leseni, za lovljenje dihurjev je bila za vabo ko- ruza in pšenica kar priča, da je bila prav tako nastavljena fazanom. O odkritju so lovci sporočili postaji milice na Destemiku, ki je oddala o- vadbo javnemu tožilcu v Ptu- ju. Pretekli ponedeljek je bila glavna obravnava zoper ob- dolženega Janeza Mohoričana na ptujskem sodišču. Krivo- lovstva ni priznal. Izgovar- jal se je, da je bil bolan in da so pasti nastavljali mla- doletni otroci. Sodišče mu ni verjelo, saj je nemogoče spe- či fazana v kuhinji brez ved- nosti domačih, oziroma star- šev. Obdolženca so spoznali za krivega. Ker doslej ni bil kaznovan so ga obsodili le na 30.000 starih dinarjev de- narne kazni, plačati bo mo- ral še 15.000 starih dinarjev sodnega pavšala, 15.000 sta- rih dinarjev pa bo moral pla- čati lovski družini. Povrniti bn moral tudi stroške pričam na sodišču. Uiet fazan ga bo sta: okoi: 65.000 starih di- narjev. Za omenieno vsoto bi lahko kupil že dokaj težko svinjo, katere meso bi lahko jedel celo zimo namesto da lovi pslabljene fazane. V kratkem bo z omenjenega ob- močja prišel na sodišče še en krivolovec. Uspeia prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku v soboto je bilo v ptujskem gledališču srečanje mladih li- teratov, ki so v počastitev obletnice Prešernove smrti čitali svoja dela. Pred polno dvorano je na- stopilo 15 učencev-nk iz os- novnih šol Cirkulane, Mar- kovci, Gorišnica, Dornava, Juršinci, Vitomarci, Kidriče- co, Ciricovci, Majšperk, Vi- dem, Leskovec, Desternik, F. Osojnik, T. Žnidarig in I. Spolenjak iz Ptuja, ki so se predstavili s svojimi spisi in pesmicami. Te prireditve se je udele- žila tudi mladinska pesnica in pi.sateljica Ela Peroci, Ičj je ob koncu spregovorila! mladim poslušalcem. ' Občinska zveza prijateljem; mladine, ki je pripravila to nadvse uspelo prireditev j€ ob koncu mlade literate na- gradila s knjigo, trgovsko podjetje Panonija pa je pri- spevalo za vsakega čokolado. Vsa zahvala gre tudi Ra- dio Ptuj ter napovedovalce- ma Marjanu Snebergerju in Nevenki Poljanšek, kakor tu-l d i vsem preda vatel j em-šla-_ vistom, ki so učence priprav-i Ijali za nastop. ZM Mladi literati med nastopom. Foto: S Kosi MORNARJI CAVTATA V DOMOVINI Vsa jugoslovanska javnost je prav gotovo z velikim za- nimanjem spremljala dogod- ke okoli naše ladje Cavtat, ki so jo italijanske oblasti zaplenile, pod motivacijo, da so mornarji z ladje tihotapili cigarete. Lov na jugoslovansko lad- jo se je pričel okoli 75 milj od italijanske obale. Po pri- čanju italijanske obalne stra- že so od Cavtata zahtevali, da'naj prižge signalne luči in sporoči pozicijo svoje poti. Namesto tega pa je baje Cavtat povečal hitrost, posad- ka pa se je predala šele po- tem, ko je bila obkoljena od vseh strani. Na ladji pa se je razširil požar, ki je povzročil veliko zmešnjavo in deljena mne- nja. Nekateri menijo, pred- vsem cariniki, da je pož^r nastal, ko so mornarji hoteli zažgati tovor cigaret, drugi, da se je vnel zaradi pregre- tih ladijskih strojev, potem ko je ladja bežala pred za- sledovalci, jugoslovanski mor- narji pa so povedali svojo verzijo. Po njej naj bi požar nastal od strojničnih rafalov italijanskih financarjev, ki so z orožjem napadli ladjo. Naj bo kakor koli že, tri- deset mornarjev z ladje so zaprli skupaj s kapitanom Petrom Morettijem v Paler- mu, jugoslovanski predstav- niki pa dolgo niso mogli priti v stik z njimi. Jugoslovanski konzul je posredoval pri ita- lijanskih oblasteh in zahte- val, da ravnajo s priprtimi mornarji po mednarodnih določilih. Po nekajdnevnih mrzličnih preiskovanjih in zasliševanjih so vso našo po- sadko izpustili, ker niso mo- gli najti dovolj močnih argu- mentov, kateri bi pričali o ti- hotapljenju posadke Cavtaia. Še pred izpustitvijo na svo- bodo se je jugoslovanski kon- zul Slavko Aleksič pogovar- jal s kapetanom ladje, ki j« zagotavljal, da italijanski ca- riniki niso imeli vzroka streljanje, zaradi katerega j€ pri.šlo do požara. Mornarji Cavtata so že pri*' speli v domovino, potem ko je Atlantska plovba zanje po- ložila kavcijo. Na sodišču s« bodo branili na svobodi. Ce so pričanja članov na- še posadke resnična, italijan' ske oblasti v nobenem pri' meru niso uporabile medna- rodnih pravnih norm, gotov" pa je, da je prišlo do spora, ki ne bo tako hitro končafl. -d fEBNIK — ČETRTEK, 19. FEBRUARJA 1»70 STRAN 7 (HKiiHi Slovenska Bistrica Uspešno delovanje sekcije za zdravstvo Zaradi sistematičnega ob- ravnavanja problemov na področju zdravstva in social- nega varstva je občinska konferenca SZDL Slovenska Bistrica oblikovala posebno sekcijo, katere naloga je, po- leg spremljanja problemov z njenega delovnega območja, sistematično sodelovanje pri oblikovanju sistema zdrav- stvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva prebi- valcev, kot tudi novega in- validsko-pokojninskega zava- rovanja. SZDL je kot glavni nosilec družbenopolitičnih pobud ob skupščinskih razpravah pri oblikovanju novega sistema, združila stališča in mnenja občanov, ki so se v javnih razpravah zavzemali za siste- matično rešitev na področju zdravstvenega varstva in za- varovanja, medtem ko se bo- do sistemske rešitve na pod- ročju invalidsko-pokojnin- fikega zavarovanja najbolj verjetno odrazile šele ka- sneje. Sekcija za zdravstvo in so- cialno varstvo pri občinski konferenci je izvajanju svo- jih programskih nalog po- svetila veliko pozornost. Spričo pretežno kmetijske- ga značaja občine so seveda izstopali v ospredje problemi zdravstvenega zavarovanja km«fyHr, feprav so bila ob tem iznešena tudi mnenja, da morda ne bi bilo nujno ra- dikalneje spreminjati zdrav- stvenega zavarovanja delav- cev. Veljavni sistem zdrav- stvenega zavarovanja delav- cev ureja namreč to področ- je več ali manj enotno na vsem jugoslovanskem prosto- ru, ker se pač izvaja po te- meljnem zakonu. S posebnim poudarkom na kmetijstvu je bilo organizi- rano tudi regionalno posve- tovanje, ki so se ga udeležili tudi Bistričani. Začetki prizadevanj sekci- ji pa področju invalidsko-po- kojninskega zavarovanja se- pjo v leto 1968. Razprav- ljanje pa je takrat bilo bolj informativnega značaja s pri- kazom dejanskega stanja Področja pri nas, ob primer- javi nekaterih rešitev, ki jih Poznajo sistemi pokojninske- zavarovanja v zamejstvu. Posebno zavzeto so o teh J^Prašanjih razpravljali kme- za katere predstavlja po- buda za njihovo vključitev ^ starostno zavarovanje kva- 1ta .se bo- do o dokončnem programu nrireditev. -d LETOS DVE POMEMBNI OBLETNICI V POlJČANAH v 7-aclniih mcsccili ie čutiti, da kraicvn,! organizaciia SZDI v Poličan.^h vse boli siri krog svoje dei.ivnosti. 2e na konfe- renci so se dn<;ov(>ri1i, da bodo veliko pozornost posvetili vkliučev.iniu novih članov, le- tu pa so se uspehi že poka/ali. Pričakuicio da bodo v letoš- njem letu vkliučili okoli 250 občanov, ki doslej niso bili čla- ni organizacije V prihodnjih nicsecih bodo priredili kar dve pomembni slovesnosti Kulturno-umerniško društvo proslavlja .SC-letnico obstoja, ob izvedbi programa praznovanja pa bo od;s;rala po- membno vloj^o SZDf.. Tudi te- lovadno društvo bo prosl.ivilo 40-Ietnico obstoja, to p.i bosta seveda doj^oJka, ki sta vredna večje pozornosti. Letos bodo v Poljčanah pri- čeli z gradnio nove osnovne šo- le, s tem pa bodo reŠeni r.udi ne- kateri problemi, ki so jili ime- li sedaj zavoljo prostorov. Svoj »prostor pod soncem« bodo verjetno lahko dobili tudi mla- dinci, poleg tega pa še nekatere druge organizacije. -d UČENCI SO POKAZALI VELIKO ZNANJA V nedeljo je bila v osnovni šoli Pohorskega odreda v Slo- venski Bistrici prireditev ob slo- venskem kulturnem prazniku. L'čcnci osnovnih Šol iz Sloven- ske Bistrice, Poljčan, Oplotni- ce. Spodnje Polskave, Makol, Črešnjcvca In Laporja, so se v prvem delu oddaje predstavili kot recitatorji. Izvajanja učen- cev so ocenjevale tri komisije, in sicer komisija strašev, učen- cev in strokovna komisija. Naj- bolje je bila za recitiranje oce- njena jelka Mesaric iz Poljčan, ki je zbrala 43 točk, dru^a pa je bila Marjeta Krajcer iz Sloven- ske Bistrice s 40 točkami. Ko- misije so ocenjevale posamezne predstavnike šol — recitatorje in zborne recitatorje, v skup- nem seštevku pa so se najbolje odrezali učenci poljčanske os- novne šole, ki so zbrali 81 točk. druga je bila Spodnja Poiskava. ki je z^brala 79 točk, tretja pa Slovenska Bistrica z 78 točka- mi. V drugem delu oddaje pa so se tričlanske ekipe šol pomerile v znanju o Prc.šerr,u. Za ta del tekmovanja moramo poudariti, da so bili vsi učenci odlično pri- pravljeni, zmag-ile pa so kar tri osnovne šole, saj tudi po do-l datnih vprašanjih ni bilo ene^^ samega zmagovalca. V znanju "if' sti spremeniti. -d Šolarji so si ogledali Desetega Brata Učenci osmih razredov vseh osnovnih šol iz bistriške ob- čine so si v nedeljo ogledali v celj.skcm gledališču pred- stavo Jurčičevega Desetega brata. Z učenci so bili v Ce- lju tudi njihovi razredniki in učitelji slovenskega jezika. Prihodnjo nedeljo pa si bo- do šolarji ogledali v Maribo- ru predstavo Bitka na Ne- retvi. Obisk obeh prireditev je pripravila Temeljna izo- braževalna skupnost Sloven- ska Bistrica, -d tednik — Četrtek, i9. februarja 1970 stran 9 Vtasta Žunko, dijakinjo ptujske gtmnozije o detu dijaške skupnosti ter o svoji vsakdanjosti in načrtih: Prešerna mladost v dijaških klopeh Na slovesnosti, ki je bila minuli petek v gimnaziji «-Du.šana Kvedra-< v Ptuju, na kateri je ravnatelj gimnazije Rudolf Ceh svečano predal namenu prenovljene prostore gimnazijske knjižnice, sem izkoristil priložnost in pova- bil na kratek klepet Vlasto Žunko, predsednico gimnazij- ske dijaške skupnosti ter Li- dijo Pešec, predsednico mla- dinskega aktiva na gimnaziji Dušana Kvedra v Ptuju. Obe sta bili ta dan, kot predstav- nici dijakov po svoji funkciji navzoči ob otvoritvi ter po- zneje tudi na prijetni otvo- ritveni 7.akuski. Vlasta Žunko. ki je kot predsednica dijaške skupno- sti na čelu okrog 300 članske dijaške >'družine<^ mi je po- vedala, da je težišče njihove dejavnosti usmerjeno pred- vsem na področje učnih us- pehov, Šolske in izvenšolske discipline tei-, seveda, na dru- ge probleme, s katerimi so srečujejo mladi gimnazijci pri svojem vsakodnevnem šolskem delu. Porajajočo se probleme i'ešujcjo z razume- vajoče pomočjo svojih nrufe- sorjev. ki mladim nikoli ne odrečejo svoje pomoči. Se po- sebej takrat ne. ko so želje in zahteve mladih utemeljene s sam.oiniciativo in .samokri- tično ugotovitvijo, da je tre- ba slabosti, ki se pojavljajo, odpraviti ter zagotovili u- spošno nadaljnje delo. Mlada predsednica jo še posebej poudarila zelo dobro razvilo obliko dijašl;ega sa- moupravljanja, v kateri se <^ijaki ne pojavljajo samo kot ^'čenci, ki si polnijo svojo nio/gane s snovjo iz najraz- ličnejših učnih predmetov, ampak se pojavljajo tudi kot samoupravljale). Tnko imajo dijaki .^vojo besedo tudi nn redovolnih konferencah, ki se jih udeležuje po on pred- stavnik iz vsakega razreda. Seveda pa ni pomembna .sa- mo dijakova navzočnost na i-edovalni konferenci, saj se samoupravnost odraža pred- vsem v lom, da profesorji pripombe predstavnikov raz- rednih skupnosti v realnih okvirih ludi upoštevajo. Ko je stekla be.seda o di- sciplini, je Vlasta, ki obisku- je 3. razred gimnazije in se še ni povsem gotovo odločila za svoj poklic, odgovorila, da sc večji disciplinski prekrški ne pojavljajo, da pa so mla- di. vendarle mladi v pravem pomenu besede, z vsemi mla- dost nimi norčijami in prc- šornostjo, ki pa jih ne mo- remo žigosati kot disciplin- ske prestopke. Pa še nekaj iz Vlastine v.-^ak- danjosti in načrtov v bodoče: šo!ske obveznosti ji ne po- vzročajo pi-eglavic. Kot smo že omenili, .se za poklic še ni povsem odločila. Vsi poklici jo po svoje privlačijo in vsa- ko delo je častno. Trenutno jo najbolj privlači študij ke- mije. Sicer pa, želje je včasih težko vskladiti z možnostmi, ki jih nudi življenje. Vlasta je tudi aktivna na športnem podi'Očju, rada bere, pleše, še posebej pa ji je pri srcu gle- dališče. Sicer pa. kdo bi lah- ko razkill vse ti.sle skj'ite de- kliške želje, upe in načrte, ki so lastni njej in njenim vrst- nicam? J. S. Vlasta Žunko, prctlscdnica dijaške skupnosti na gimna- ziji »Dušana Kvedra « v Ptu- ju. YU 3 FOB sporoča: imamo pogoje za delo... Bistriškim radioamaterjem smo na naših straneh Že" po- svetili pozornost. Takrat smo lahko ugotavljali, da je bilo delo težavno prcdv.sem zara- di nemogočih prosto)'ov, bo- lje pcncdano, zaradi pod- strešne sobice. v kateri so se stiskali. Tokrat pa z' zado- voljstvom lahko napišomo. da je te težave naposled k nec. Radioamaterji so dobil' prostore, ki »i m bodo omogo- čili najbolj 1-aznovi'stno de- lo. Preselili so .se v stavbo komunalnega podjetja, od kodei" se je izselilo stano- vanj.sko podjetje. Dobili so tri zares primerne sobe, v ka- terih bodo lahko namestili vso oiircmo, poleg tega po bodo prirejali tudi tečaje. I5islriški amaterji so več lel. poskušali uspeti .s pi'oš- njami. v lan.-krm lotu pa so le naleteli na rnzuinevanje. Skupščina občine jim je do- delila sredstva, s katerimi so lahko kupili novo tehniko, saj so bile =edanie aparaturo povsem dotrajane.j^V nasled- njih dneh pričakuieio še eno s p! e j e m n o - o d d a j n o p o stajo Heatthkit, s katero bo mo- goče vzpostaviti zvezo na od- daljenosti do 1000 kilome- trov. Tehniko, ki ^o jo dobili pred nekaj meseci, so že or'- čoii uporabljati, zvezo lahko vzpostavijo na neome- jeno daljavo. Potem, ko .so Bistričani re- šili največji problem, so da- ne v.se možnosti za uspešno delo. Zato so že pričeli ''az- mišljati o vključevanju več- jf^ga števila mladih. Posebno pozoi-nost bodo v prihodno.sti posvetili tudi dekletom. Ne- koč so že poskušali, da bi iih vključili v svoje vrsto, ven- dar niso imeli kdove kakšne- ga uspeha. Dekleta, ki so obi- skovala tečaj, so vso snov obvladale zelo dobro, zatak- nilo pa se je pri pi-aktičnem delu. pri telegrafiji. Zavoljo tega so pričeli razmišljali, da bi jih v ?.ačetku tega del.i -oprostili- in bi jih uvajali samo v delo govornih spve- jemno-oddajnih postaj. Ti- stim. ki bi pokazale več za- nimanja, pa bi .seveda o.-^io- gočili tudi telegrafijo. Radioamaterji vsako 'elo poskrbijo za to, da mcd.se privabijo več pionirjev in mladincev. Težava je !e v tem, da .mora biti oseba, ki dela na --zvezah« stara naj- manj 16 let. tako da je ve- likemu delu najbolj privlač- na dejavnost nedostopna Za najmlajše člane bodo v o- tošnjem lotu posku.šali ori- pravit-i več oblik dela. Meti ncijbolj zanimivimi bi bil prav gotovo lov na lisico, ki ne bi 7. Andrej Kodrič, šofar, Stranske Makole io Ljudmila Lederer, delav- ka, Lovnik; Jožef Berglez. kmeto- valec, Loinica in Julijana Znidar, kmetovalka. Ložnic«) Ožbolt Zdol- šek, strugal, Poljčane in Marija Go- dec, kmetovalka, Brezje pri Polj- čanah; Kari Tancei, rudar, Trbovlje in Anica Skušek, delavka, Trbovlje. Zlata poroka: Uršula in Filip Onič, Laporje. Umrli; Ivao Pirš, rojen 1918, Lušečka vas; Franc Korošec, rojen 1895, Modraže; Majjeta Strujnbl, ^ena 1895. Zgor- nje Poljčane; Marija Vodenik, roje- na 1683, Spodnje Poljčane; Terezija Horvat, rojema 1886, Zgornje Poljča- ne; Marija Subernik. rojena 1890, Zgornje Poljčane; Štefan Leskovar, rojen 1904, Zabljek; Terezija Skrbeč, rojena 1892, Zgornje Poljčane; Ivana Esterajhei .rojena 1901, Zgornje Poljčane; Neža Velkavrh, rojena 1922. Zgornje Poljčane; Neža Po- vrič, rojena 1913, Lušečka vas. Rodile »o: Majda Fišer, Levič. sina Marka; Roža JurSič, Zabljek ,sina Miadena; Iren Gornik, Stanovsko, hčerko Bo- jano; Frančiška Stih. Ljubično. sina Romana; Jožica Pirš, Poljfane. sina Antona; Marija Babšek, Globoko, sina BIjž; Angela LenoSek. Laporje, sina Damjana, nAica Kovač. Vrhole pri Laporju, sina Antona. Priprave za letne skupščine Po vsej bistriški občini so pričeli s pripravami na let- ne skupščine ZB NOV, ki bodo trajale od dvajsetega februarja do dvajsetega mar- ca. Predvidevajo, da bo ob- činska skupščina v mesecu maju. Na skupščinah bodo člani ZB obravnavali nekatere sprem.embe v statutu in o notranji problematiki orga- nizacije. Spregovorili bodo o materialnih problemih bor- cev. njihovem zdravljenju, o reševanju stanovanjskih te- žav, posebno pozornost pa bodo posvetili tudi temi o razvijanju zgodovinskih tra- dicij in spomeniškem var- stvu. Na pobudo borcev in ne- katerih organizacij so usta- novili tudi dispanzer za bor- ce s sedežem v Mariboru. Zdravnik prihaja dvakrat mesečno v Slovensko Bistri- co, člani organizacije pa so s to novostjo zelo zadovoljni. Uspešnost posebnega borčev- skega dispanzerja se je po- kazala kaj hitro, saj so mno- ge probleme lahko rešili brez večjih finančnih sredstev in kar je najbolj važno, prax^o- časno. -d Naša pisma o JEŽEVI K02l i ] Poskrbel sem si kurentovo ] opremo. Vse mi je šlo po sre- či, tudi debelo palico — ježev- ] ko sem imel, le ježeve kože ne. \ Spomnil sem se, da sem jo vi- del na podstrešju. Zjutraj sem ] jo našel za tramom. Ovil sem ] jo okrog ježevke. ; Franc Hrnčič, Markove! i Ježa sem dobil že jeseni, ko 1 je prikobacal na naše dvorišče. ' Pes ga je opazil in začel laja- . ti nad njim. Z gobcem ga je »kotal« po tleh in se ranil z ježevimi bodicami, da ma je tekla kri. Oče, ki je prišel na dvorišče, je z dvema palicama ^ zgrabil jeza in ga vrgel v mlako. Jež se je stegnil in oče ' mu je porinil nož med rebra. ^ Slekel mu je kožo in jo odne- sel na podstrešje sušit. Tako sem bil letos preskrbljen z je- : ževo kožo. Stanko Kukovec, Markovci ; Ježevko sem pisano pobarval, ; a to ni nič pomagalo« skrbelo me je. kje naj dobim ježevo kožo. Šel sem v listnjak in me- šal listje, a ježa ni bilo v nJem. Žalosten sem bil. Prijatelj mi je posodil košček ježeve ko- že. Franc Janžekovič, Markorci Ježevko sem imel, a brez je- ževe kože. Pretaknil sem vse luknje in iskal ježa. V nede- ljo zjutraj me je mama zbudila in velela: »Kravam nastelji, preden greš od hišef« Žalos- ten sem šel preti listnjaku. Z vilami sem zagrabil kup list- ja, da ga odnesem v hlev. Od začudenja so mi padle vile iz rok. pomislite, ježa sem na- šel. Niefirova koža je bila brž na ježevki. Ivan Kekec, Markovci Alenka! Prvič se ti oglašam. Pošiljam ti pesmico o škratu. Upam. da jo boš objavila. Ob- ljubljam ti, da se bora še več- krat oglasila. Te pozdravlja Zlatka Veronek, Sp. Hajdina 148 ŠKRAT Nekoč je živel škrat, ljudje so mu rekli, da je copat, ker ni bil možat tako, kot štajerski fant. Ljubil je cvetice, poslušal rad je ptice, za zajci se podil in mlade srnice plašil. Pa ljudje so rekli; »Kaj nam bo tak škrat? Za hrano sezida naj nam grad zlat!« Ubogi škrat pa tega ni znal, zato brez jedi tisti dan je ostal. Iz štefkine zbirke objavljam sledečo pesmico: GOS K A Naša goska mala, v ribniku se je skopala, tam se je zmočila in se ni še posušila. Po prašni cesti je hodila in se močno utrudila, zato v prah je počepnila in se malo odpočila. Ker goska mokra je bila, vsa se je umazala in blatna je domov prišla. VSI ŠTIRJE IZ MARKOVEC To ste res pogodili, ko ste opisali, kako dobite ježevo ko- žo za našo kurentijo. Ne čudi- te se mi, če vam povem, da se mi smilijo ubogi ježki, ki morajo umreti zaradi tega. Na svetu je res vse tako ču4no. Seveda vam lerlede uboi^ih je- žev nič ne zamerim. Saj je vse- ga kriv edino le tisti prastari KURENT, ki si Je že v sin davnini to izmislil. ZLATKA! Tvojega prvega pisemca In prijetne pesmice sem nadvse vesela. Tudi tvojo lepo pisa- vo občudujem in s! mislim; »Zlatka mora biti zares dotor« deklica . . .« Sedaj si dobila pogum. Se piši! ŠTEFAN! V tvojem zvezka z naslovom PESMI je mnogo odlifnih in prelepih pesmic. Veseli se. ker jih bo še več natiskanih! Moje štiri Markovčane. Zlat- ko in Štefko prisrčno pozdrav- ljam. ALENKA Predstavniki lU iz Ptuja in Liutomera so si ogledaH rodijsko pDSla]o v Ormožu v nedeljo dopoldne so bili v Ormožu predstavniki ob- činskih konferenc ZMS iz Ptuja in Ljutomera. Ogledali so si prostore ormoškega ra- dia ter se s predstavniki or- moške mladine pogovarjali o nekaterih nadaljnjih oblikah že ustaljenega medobčinske- ga sodelovanja, ki je postalo čvrsta vez med mladimi iz omenjenih občin. Predsednik obcmske kon- ference ZM Ptuj, prof. Alojz GOJCiC, sekretar Zvonko MASTEN ter predstavnika ZM iz Ljutomera Vera STAJNKO in Srečko CEN- TRIH so ormoški mladini čestitali ob doseženem uspehu ter jim zaželeli, da bi radij- ska postaja prispevala svoj delež tudi k pospešeni aktiv- nosti mladih. J. S. Šah Na petkovem brzoturnirju je v odsotnosti dveh najmoč- nejših igralcev Podkrajška in Bohaka med 8 sodelujoči- mi šahisti osvojil prvo mesto inž. Milan KNEZEVIC z 11 točkami pred Fijanom 10,5 in Majcenovičem 10 točk idr. Zanimivo je tudi, da je kot gost Maribora, ki j« znaago- valec šahovske interlige kot okrepitev nastopal Janez Podkrajšek, ki je nedvomno s .svojim uspešnim nastopom pripomogel k uspehu Mari- bora. V prihodnje nameravajo interligo povečati; nastopilo bi naj šahovsko društvo Ptuj, kar je za njihovo požrtvo- valno delo nedvomno lepo priznanje. tednik — Četrtek, 19. februarja 1970 STRAN 11 POLOVIČEN USPEH V BEOGRADU V soboto je bilo v Beogra- du v Domu pionirjev tradi- cionalno tekmovanje judoi- stov za pokal šampionov. U- deležila sta se ga tudi zastop- nika slovenskobistriškega Impola Stanko Topolčnik in Milan Prelog. To .tekmovanje je letos že tretjič zapored pripravila Judo zveza Jugo- slavije, na njem pa bi mora- li državni prvaki vseh kate- gorij braniti naslove v bojih z izzivalci, ki jih določi zvez- ni kapetan. Letos je prišlo do neprijetnega zapetljaja, potem ko so zagrebški judo- isti bojkotirali nastop naj- boljših. Listo udeležencev so zato morali v zadnjem tre- nutku spremeniti. Stanko Topolčnik bi se v lahki kategoriji med člani moral spoprijeti z Zagrebča- nom Kaičem, namesto njega pa je nastopil Novosadčan Cihi. Topolčnik je dobro pi*i- čel, kmalu pa se je pokazalo, da je edini cilj njegovega na- sprotnika, izgubiti s čim tes- nejšim rezultatom. Ubral je obrambno taktiko in moramo reči, da je uspel. Topolčnik ga je v vsem boju le enkrat pre- magal s končnim prijemom, to pa je bilo dovolj, da je u- branil naslov prvaka. Impo- lov mladinec Prelog je v pol- težki kategoriji nastopil pro- ti državnemu prvaku Vuko- tiču iz Beograda in srečanje izgubil. Poleg bistriških ju- doistov sta na pokalu šampi- onov nastopila tudi Ljub- ljančana Smolnikar in Fra- njič. Oba sta zmagala, Fra- njiča pa je posebna žirija razglasila za najboljšega mla- dinca III. pokala. Za najbolj- šega tekmovalca dneva so razglasili večkratnega držav- nega prvaka in reprezentanta Kraljeviča (JLA). Ob prihodu iz Beograda sta nam bistriška judoista pove- dala: Stanko Topolčnik: »Ni mi šlo najbolje. Na I. pokalu šampionov (takrat je bil naj- boljši tekmovalec in je prejel pokal japonske ambasade) sem Cihija premagal z lah- koto. To pot je ubral povsem obrambno taktiko, takšen boj Pa je vedno najbolj težak. Zadovoljen sem, da sem u- branil naslov prvaka, nika- 'tor pa ne s prikazanim bo- jem.-« Milan Prelog: >vVeč sem pričakoval od tega srečanja, saj sva se z Vukotičem po- merila že lani na državnem prvenstvu v finalu, ko me je premagal samo s tehnično premočjo. To pot mi ni šlo. Upam, da se mu bom lahko oddolžil prihodnjo nedeljo na mladinskem prvenstvu Ju- goslavije v Sarajevu. Rezultati III. pokala šam- pionov: ČLANI lahka kategorija: Topolčnik (Impol) — Cihi (Novi Sad) 1:0, polsrednja kategorija: Obadov (Novi Sad) — Savič (Beograd) 2:0,5, srednja kategorija: Kralje- vič (JLA) — Rašovič (Beo- grad) 3:0, poltežka kategori- ja: Smolnikar (Ljubljana) — P. Pantič 1:0,5 in Bajčetič (Novi Sad) — S. Pantič 3,5:0. MLADINCI: lahka katego- rija: Franjič (Ljubljana) — Bojbič (Beograd) 4,5:0, pol- težka: Vukotič (Beograd) — Prelog (Impol) 3:0 itd. -d Milna Prelog in Stanko Topolčnik sta tekmovala v Beo- gradu PREDAVANJA DELAVSKE UNIVERZE PTUJ Ponedeljek, 23. februarja 1970 MAJSPERK Organizacija in naloge ci- vilne zaščite v vojni in miru; predava Martin Učakar ob 18. uri v šoli; MARKOVCI Temelji prve pomoči; predava Janko Korpar ob 18. uri v šo- li; GRAJENA Temelji prve pomoči; preda- va Majda Sabeder ob 18. uri v šoli; CIRKULANE Temelji prve pomoči; predava Boža Horvat ob 18. uri v šoli; STOPERCE Protipožarna zaščita predava Anton Dvoršak ob 18. uri v šo- li; MALA VAS Protipožarna zaščita, predava Ivan Vojsk ob 18. uri v gasil- skem domu; ZAGOJICI Protipožarna služba; predava Alojz Korošec ob 18. uri v ga- silskem domu; TRNOVSKA VAS Pridelovanje krme, siliranje, sušenje sena; predava dipl. ing. Vlado Tumpej ob 18. uri v šo- li; DESTERNIK Zajedavske in kužne bolezni pri domačih živalih; predava dipl. vet. Boris Gerl ob 18. uri v šoli; Torek, 24. februarja 1970 VIDEM Klasična napadalna sredstva in zaščita; predava Martin U- čakar ob 18. uri v šoli; MEDVED CI Temelji prve pomoči; preda- va Janko Korpar ob 18. uri v gasilskem domu; NARAPLJE Protipožarna zaščita, predava Anton Dvoršak ob 18. uri v šo- li; LOVRENC Protipožarna zaščita, preda- va Alojz Korošec ob 18. uri v šoli; CIRKOVCE Protipožarna zaščita, predava Ivan Grahl ob 18. uri v šoli; Sreda, 25. februarja 1970 KIDRIČEVO Protipožarna zaščita; preda- va Alojz Korošec ob 18. uri v šoli; SELA Protipožarna zaščita; preda- va Edi Kozel ob 18. uri v šoli; HAJDINA Protipožarna zaščita, predava Ivan Grahl ob 18. uri v gasil- skem domu; JURSINCI Pridelovanje krme, silira- nje in sušenje sena; predava dipl. ing. Vlado Tumpej ob 18. uri v šoli; POLENŠAK Higiena pridobivanja mle- ka; predava dipl. vet. Boris Gerl ob 18. uri v šoli; Četrtek, 26. februarja 1970 ZAVRC Temelji prve pomoči; preda- va Janko Korpar ob 18. uri v gasilskem domu; PODLEHNIK Temelji prve pomoči; preda- va Majda Sabeder ob 18. uri v šoli; JUROVCI Protipožarna zaščita; preda- va Edi Kozel ob 18. uri v ga- silskem domu; HAJDOSE Protipožarna zaščita; preda- va Alojz Korošec ob 18. uri v gasilskem domu; GERECJA VAS Protipožarna služba; predava Ivan Grahl ob 18. uri v gasil- skem domu; STOPERCE Proizvodnja mleka in pitanje goved; predava dipl. vet. Mi- hael Ledinek ob 18. uri v šo- li; MAJSPERK Higiena pridobivanja mleka; predava dipl. vet. Boris Gerl ob 18. uri v šoli; videm Zajedavske in kužne bolezni pri domačih živalih; predava dipl. vet. Boris Gerl ob 18. uri v šoli; Petek, 27. februarja 1970 LESKOVEC Temelji prve pomoči; preda- va Boža Horvat ob 18. uri v šo- li; TRNOVSKA VAS Proizvodnja mleka in pitanje goved: predava dipl. vet. Mi- hael Ledinek ob 18. uri v šoli; JURSTNCI Zajedavske in kužne bolezni pri domačih živalih; predava dipl. vet. Boris Gerl ob 18. uri v šoli; Nedelja, 1. marca 1970 Zetale Temelji prve pomoči; preda- va Janko Korpar ob 7. uri zjutraj v šoli. MALI OGLAS V najem vzamem ene ali dvosobno stanovanje t Pt«j«. Po mežnosti neopremljen«. Najemnino plačam za en« lelo vnaprej. Naslov v upravi. Tobak lahko povzroči srčne bolezni Trije danski znanstveniki dr. Paul Astrup, Knud Kjel- sen in John Wanstrup z uni- verze v Kopenhagnu so obja- vili podatke, ki potrjujejo, da ogljikov monoksid, ki nasta- ja pri gorenju tobaka, lahko prispeva k razvoju bolezni arterij kadilcev. Svoje ugoto- vitve so iznesli na medna- rodnem simpoziju o arterio- sklerozi. Danski znanstveniki poseb- no naglašajo zvezo med oglji- kovim monoksidom in arte- riosklerozo — boleznijo arte- rij, ki jo označuje maščobna plast na notranji strani več- jih arterij. Ogljikov monoksid je plin, ki nastaja pri nepopolnem iz- gorevanju motornih goriv. Dr. Astrup je postavil spr- va hipotezo, da bi lahko bilo pomanjkanje kisiVia kot po- sledica vpliva ogljikovega monoksida pomemben dejav- nik v razvoju obolenj arte- rioskJerotične narave. V poročilu omenjenih ireh znanstvenikov so navedeni rezultati poskusov s kunci. Nekaterim živalim so dajali mastno hrano z velikimi ko- ličinami * holesterola, druge so hranili z navadno hrano, vendar v prostoru, kjer je bilo v zraku mnogo ogljiko- vega monoksida. Po navedbah danskih znanstvenikov je bilo v tki- vu srca in aort kuncev, ki so bili v monoksidovi atmo- sferi dva in pol krat več ho- lesterola, kakor v tkivih istih organov one skupine živali, ki so bile krmljene s hole- sterola, pa so živele v či- stem zraku. Dr. Kjelsen je na simpozi- ju predložil tudi podatke in rezultate svojega raziskova- nja pri okrog 1000 industrij- skih delavcih, katerih polo- vica je delala v tobačni in- dustriji. Na podlagi teh raz- iskav je sklepal, da »je po- membna povezava med čez- mernim kajenjem in prisot- nostjo kliničnih simptomov arterioskleroze«. IMATE TELEVIZOR? Prav poceni televizijski sprejemniki niso, toda tako je povsod v svetu, pa jih le pov- sod kupujejo. Menda zato, ker je televizija več kot ra- dio, saj prenaša zvok in sliko. Radio lahko poslušamo mi- mogrede, televiziji pa mo- ramo posvetiti vso pozornost. Na to mislimo, ko odločamo, kam bomo postavili televizor. Ker gledamo oddaje največ- krat sede, naj bo zaslon spre- jemnika v višini oči in ker so oddaje mnogokrat dolge, poskrbimo tudi za udobne stole. Slike na ekranu ne smemo gledati od blizu. Najbolj prav je, če je razdalja med tele- vizorjem in nami približno šestkrat večja kot premer e- krana. Slika na zaslonu je ravna, zato jo glejmo čimbolj od spredaj, sicer je popačena kot slika v kinu, če sedimo ob strani dvorane. Ker je slika svetlejša od one na filmskem platnu, televizijskega progra- ma ne glejmo v popolni te- mi; podnevi nekoliko zastre^ mo okna, ponoči pa ugasni- mo močne luči. V obeh pri- merih pazimo, da svetloba ne pada naravnost na zaslon. K televizijskemu sprejem- niku skoraj brezpogojno spa- da tudi antena. Kakšna naj bo, odloči strokovnjak ki naj jo tudi montira. Za to delo ]e potrebno precej izkušenj — pol metra levo ali desno pomeni mnogokrat velijco raz- liko. Antena mora biti zava- rovana pred strelo, zlasti če je postavljena in na izpostav- ljenem kraju. Televizija ni nadomestilo za gledališče. Slika na televi- ziji ni nikdar enakovredna tistemu, kar vidimo na last- ne oči, v naravi. Prav goto- vo pa nam omogoča, da vidi- mo več in ceneje, poleg tega pa prav gotovo močno krepi življenje okrog domačega og- njišča. To pa so prednosti, ki prav gotovo odtehtajo dokaj vi.soko ceno sprejemnika. -i SIRAII 12 tednik — Četrtek, io. februarja 19?o Ali jc jok »prvi ;;ovor« clo- jcnčkj?' '1'cinu lahku pritrdijo vse mlade materi.' Od vsc^.i za- četka vedo. kako jiik.a njihov dojenček, kadar ]c lačen. kako. kadar ^a kaj boli, in kako. ka- d,ir zebe Po prvem mesecu življenja govori dojenček z »gu- gutanjein« laku izraža svoje zadovoljstvo, ker se poČuti pri- jetno Gugii;4U . . . lakšno izra- žanje se piičasi spreminja v sa- m;.»siasnikc in soi;lasnike in končno v najbol: pogostni zlog »nia». ki se bo spremenil v ne- skončno izg<"ivarjanje »ma-ma- nia-nva- . . .« Mati dokazuje, da je zadovoljna > tem otrokovim podvigom, ponavlja ta zlog. hrabri otroka, smehlja sc mu . . . lako se prične magična igra enakih zlogov. Mnogo kasneje dojenček do- jame da dva zloga »ma-ma« vscbuieta ogromno pozitivnih elementov varnosti, nagrado, blaginjo v zibki, ki je njegov svet, ->.Ma-ma« se -preminja po- časi v .-inania«, v prvi precizni zvok preeizfiim pomenom — nekje pod konec prvega leta otrokovega življenja. Otrok je odkril ključ govora! Zvoki, ki jih !Zgovar;a otrok, so vedno bolj organizirani in otrok jih izgovarja z .določenim name- nom: tioscajajo sporočila. Igra se spreminja v učenje )ezika — tisti tCcnutek. ko dojenček do- jame konstrukcijo tehnike be- sed. V tem razvojnem obdobju jc menda največje otrokovo od- kritje, da reče »ne«, da se če- mu upre. da kaj odbije, da po- trdi svojo osebnost, da naspro- tuje svetu velikih in tnočnejsih od sebe. da "^prejme tveganje in zaplete. V' obdobju drugega življenj- skega leta ie za otroka iczik sc vedno igra in on se ne crudi prav preveč, da bi ga okolica razumela. V tretjem življenjskem letu čuti otrok potrebo, da svoj go- vor prilagodi govoru odraslih: to dejanje je utrudljivo in tež- ko in besede niso več zabava. Otrok ve. da mora govoriti za- to, ker je to koristno predvsem zanj. Nadaljnje napredovanje je odvisno od mnogih okoliščin. Opaziti je, da cdinci govore prej, ker bolj prisluškujejo po- govoru odraslih, dvojčki počas- neje. ker se zadovolje s tem. da poslušajo drug drugega. Včasih zavre pogovor bolezen ali rast zob. Razumljivo je, da veliko vpliva na otrokov govor njego- va okolica. Mestni otrok bo na primer veliko hirreje razpozna- val avtomobilske znamke kot vaški, ne bo pa tako hitro ločil koze od osla. »Mi.« pravi v svoji kniigi Ti- soč dni besed profesor Bernard, »se inorda niti ne zavedamo, kako velika ie naša odgovornost do naših otrok. Nalpogosteje tnlslimo. da smo storili vse. ko jih negujemo, ljubimo In bra- nimo. Otroka oa je treba tudi razumeti. Prodreti moramo v njegov svet. od blizu ga je tre- ba opazovati .., Če hočemo, da bodo naši otroci srečnejši od nas. če jim hočemo ustvariti boljši svet. je nujno, da jliT' Še bol; pomagamo pri tem. kot smo to storili doslej. In da bi to zmogli, moramo otroke ra- zumerl. Po prvih otrokovih besedah se poraja nov človek, postala navaden aH genialen. Jooov ali Doštenjak, strahopetec aH heroj. Kakšen človek bo dc^končno po- stal iz tega zarodka, je odvisno od tega, kako ga bomo dojeli — in razumeli.« Živinorejsko veterinarski zavod Piuj V kratkem več osemenjevalnih postaj Kmetovalci pluj.ske občine so podprli predlog živinorej- sko veterinarskega zavoda, ko je na minuli seji občinske skupščine predlagal tipravi- čeno povišanje pavšahie od- škodnine za oplojevanje ple- menic na 45 dinarjev po ple- menici, V raznravi so odo- bravali pomembno vlogo, ki jo ima zavod pii pospeševa- nju živinorejo na ptujskem območju. Predlog o upravi- čenem povišanju odškodnine so podprli predvsem po raz- lagi direktorja zavoda dipl. vet. Vladimirja Vrečka, ki je med drugim dejal, da bo za- vod ustanovil še več novih osemenjevalnic. S (em bodo skrajšali po! dogona mnogim kmetovalcem. Odbornilvl so med drugim ludi omenili za- hrbtne namene od drugod, ko so hoteli izpodkopati živino- rejski veterinarski zavod v Ptuju. Zahtevali so, da naj prenehajo s takimi načrti ker je zavod v živinorejskem ob- močju občine nujno potreben za pospeševanje živine, O omenjeni podražitvi jc predhodno razi^ravljal tudi svet za kmetijstvo, ki je gle- de na predložene kalkulacije in razpravo ter nastalo fi- nančno sittiacijo živinorejsko veterinarskega zavoda Ptuj dal soglasje k zahtevani vi- šini pavšalne odškodnine. Na kmeti.jski razstavi v Ptuju smo- občudovali tudi lepe bike Živinorejsko veterinarskega /a\otla i/ IMnja. BISTRIŠKA JUDOiSTA V SARAJEVU V nedeljo bo v Sarajevu državno prvenstvo za n^laj- še in starejše mladince v ju- du. Udeleži ki se ga bosta ludi člana Impola Prelog in Tiamšak. Prelog bo nasto- pil kot slovenski prvak v poUežki kategoriji, kjer je bil lani drugi v državi. Prvič pa bo na državnem prvenstvu sodeloval Tramšak. ki je na slovenskem prvenstvu prese- netljivo osvojil prvo mesto in si tako pridobil pravico nastopa med najboljšimi. -d RANILI SO ME ... Cepci sem v kotu čisto sam in jokal. Takrat mi je bilo šest let. Pri nas je bil že sivolasi sosed. Pravkar je odšel. Pred tem pa me jc pozorno ogledoval in se ni mogel načuditl mojemu, pre- dolgemu nosu. — Le kakšen boš, ko boš velik! mi jc dejal. — Pravi pravcati svečnik! Povesil .sem oči In se tiho umaknil. Nekje v srcu me je ostro zapeklo. Solze so ml sa- me silile v oči In sam ne vem. kako dolgo sem v tistem tem- nem kotu jokal. Nato sem za- spal. Tako je zapisal v dnevnik To- ne. ki je danes zrel mož. Tone se je tudi pozneje umi- kal ljudem, da ga ne bi ranili. Kadar je nanesel pogovor na prehlad in na nos. je vedno po- skušal neopazno zapusthl druž- bo. V njem je počasi, roda ne- vzdržno rasel občutek manj- vrednosti, občutek zapostavlje- nosti. Zaprl se je vase in samota mu je bila ljubša kot družba. liili so trenutki, ko sem se ho- tel utrgati samemu sebi In ži- veti, bolj živeti z ljudmi. Toda vedno znova se je v meni po- rajal strah, da ne bom vzdržal pogledov in besed .. . piše dnev- nik dalje. Zunaj je kraljevala pomlad, v razredu pa ie bil odmor. IMed učenci jc bil štirinajstletni Vin- ko, ki so ga klicali kar debelin- ko. Nekega dne je do krvi pre- tepel soseda, ker mu je ponovno zabrusil: V^inko. debelinko. Atmosfera v razredu jc po- stala še bolj napeta, ko je vsto- pil učitelj in so učenci izjavili, da je Vinko pretepel soseda. Pravi vzrok pa so zamolčali. Vinko jih je mora! dobiti še en- krat .. . Kdo vc. kaj vse sc jc dogajalo v psihi tega mladostni- ka, katerega osebna čast je bi!.i razžaljena dvakrat in pozneje še večkrat. Kako kruto, morda bolj nepremišljeno, so ravnali učenci v razredu. Mogoče tudi sami mnogokrat ravnamo tako. Otroke imenujemo po njihovih posebnih znakih, odrasle si prav tako privoščimo zaradi nesreč- nih znamenj, ki jih bodo sprem- ljala celo življenje, In niČ nismo ob tem poml.slili. kako nepri- merno In skoraj hudobno smo napadli človekovo dostojanstvo. Tako nastajajo kompleksi, pravijo. Ljudje z manjvrednost- nimi kompleksi so izredno ob- čutljivi In zato poskušajo v živ- ljenju vsako žalitev dvakrat po- vrniti. Gotovo nismo zainteresirani, da bi vzgajali take člane naše družbe. Odnosi, ki jih povzročamo z nepremišljenim ali celo zlobnim govorjenjem, so vse prej kot hu- mani. Zdi se. da bi s prav ta- kimi ljudmi, ki jih ie življenje že samo zaznamovalo, morali ravnati še lepše. Vedno sc rad spominjam uči- teljice. ki je v drugem razredu osnovne šole Imela najrajši Lud- vika. Ta je bil drobceno bitje, z živahnimi rjavimi očmi. Če je le mogla, ga jc pobožala in med odmorom mu je privošči- la tudi kako iabolko. Še danes v duhu vidim uČite- Ijlčine oči, ki so vedno spodbu- jale in božale bolj slabotne In zapostavljene učence. Njen primer je naš primer in naša naloga. Kaj nismo tudi mi vsi dolžni, enako aH celo bolje ravnati z zaznamovanimi? Ali ne ustvarjamo prav s takšnim ravnanjem plemenitih odnosov in zato plemenitih ljudi? Pred - r KINO Gorišnica 22. februari<-s — ruski film VOJNA IN MIR: Ljutomer If). februarja — mehiški film PESEM JE LJUBEZEN MEHIKE; 21. in 22. februarja — ame- riški film V NOČNI VROČI- NI; 2,'j. februarja — nemški film SEDMA ŽRTEV; Ptuj 20. februarja — španski film BALKON NA MESEČI- NI; 21. in 22. februarja — ame- riški film NOV OBRAZ V PEKLU; 23. in 24. februarja — fran- coski film UMOR V BAZE- NU; 25. februarja — francoski film ŽIVETI ZAH^\DI ŽIV- LJENJA; Slovenska Bistrica 20.. 21. in 22. februarja — ameriški film NENAVADNA KRAJA; 24., 23. in 20. februarja — ameriški film DIVJI SAM; Tomaž pri Ormožu 22. februarja — nemški fihn ČRNA PANTERJA: Za vrč 22. februarja — franco.ski filn-i ČLOVEK IZ MARAKE- ŠA. ATLETSKO PRVENSTVO SLOVENIJE v soboto in nedeljo je bilo v Celju V. republiško atlet- sko prvenstvo v dvoranah, ki so se ga udeležili tudi tek- movalci Partizana Ptuj in Markovci. Kot je bilo priča- kovati, so pobrali največ pr- vih mest domačini. Maribor- čanka Breda Babošek je po- stavila nov rekord v pokritih prostorih v višino s 168 cm. Ptujčan Carli, ki tekmuje za ljubljansko Olimpijo, je bil v telcu na 60 m s časom 6,8 drugi. Boris Žohar (Partizan Ptuj) je tekmoval med mla- dinci v skoku v višino in s 155 cm zasedel osmo mesto v Sloveniji. V teku na 000 m pri člani- cah jo zmagala Danica Uran- kar iz Celja. Markovčanke pa so osvojile naslednja mesta: Zala Strelec je bila s časom 2,10 peta, Marija Meznarič šesta, Ivanka Obran pa je pristala na sedmem mestu. Ekipo je vodil Jože STRA- FELA, predstavnik Partizana Ptuj. OP OBRTNO GRADBENO PODJETJE »ORADNJE« Ptuj Ormoška cesia 2? razpisuje naslednja prosta delovna mc.?ta: 1. 10 KV ZIDARJEV 2. 25 NKV GPvADBENIII DELAVCEV 3. 5 VAJENCEV ZIDARSKE STROKE 4. 2 VAJENCA TESARSKE STROKE Pogoj pod 1: kandidati morajo imeti od.služcn Ica- dro\'ski rok Pogoj pod 2: kandidati morajo bili stari najmanj 18 let Pogoj pod 3 in 4: uspešno končana o-letka. Prošnje vložite na gornji naslov. Nastop službe L 3. 1970, za vajence i. 7. 1970. tednik — Četrtek, 19. februarja 1970 stran 13 Klinika prihodnosti Kdor pride IJa, ne bi smel zamudili priložnosti in obi- skali bi moral kliniko PSS, to je klinika »Postrezi si sam^". Sme vstopiti brez po- sebnega dovoljenja. Ni vide- ti ne vratarja ne sestre ne strežnika ne zdravnika. Po hoilnikih in dvorih, v sqbah za samopostrežne preiskave in v bolniških kotičkih so zgolj pacienti. Nahajamo se v bolnici prihodnosti, v kli- niki za vse bolezni. Že dav- no so zaprli vse klinike sta- rih oblik, spomin nanje .spa- da le še v zgodovino samari- taastva. Samopostrežna kli- nika pa je otrok nove, zdaj- šnje dobe. Gremo mimo operacijske d\^orane. Pravkar se tja od- pravlja neka mlada ženska, ki se je bila že preoblekla za operacijo. V košarici ima s .seboj pribor. Odstranila si bo žrelnico. »Se nič ne bojite, mlada že- na vprašamo naivno. »Bala bi se v starih časih, ko so operirali zdravniki. Zdaj operiramo sami. Ne, se- bi res ne bom prizadela bo- lečine ali da bi pozabila kak instrument v grlu.« Na hodniku čaka tudi sta- rejši gospod. Na vrsti bo ta- koj mlado ženo. V koša- rici ima pribor. Zdaj skrbno prelistava knjižico z navodi- li »NAŠI PRIJATELJI OR- GANI v dobrih in hudih dneh'<. Mimo natančnih na- vodil vsebuje tudi prikroje- valne vzorce, ki tudi najbolj neveščemu samopostrežniku natanko pokažejo najbolj primerno pot do organov. Obiščemo sestro Ano, ki je odgovorna za materialno skladišče. Prodaja zdravila in na reverz izposoja pribor. Ana je pomočnica direktorja uprave PSS, to pa sta tudi edina nameščenca tega za- voda. »Vsi moji pacienti,« pripo- veduje, »so zelo potrpežljivi. Ne pritožujejo se nad niko- saj je vsak sebi ljub. prijazen in prizanesljiv ope- rater, ki .s.i je pripravljen po- magati, Berem, da je bilo nc- koc vse drugače: nepi'ijazni in klepetavi strežniki jn strežnice, robati zdravniki, ^ vse to pa je moral bolnik Se plačevati presneto bridko. Dandanes plačajo moji pa- ttenU samo neznatno izpo- sojnino za orodje in zmerno najemnino za posteljo. Upo- raba operacijske sobe pa je brezplačna, Izposojujem tu- ® Knjige, Vsak novinec prej- me razpoznavno knjigo ,Tvo- J« telo \'prašujo — nii odgo- varjamo. Iz nje si vsak bol- nik poišče, kaj mu je, in po- Jpm mu za določeni opera- fjvni poseg prodam zdravila m posodim oTOdje, ki ga bo Poh-eooval. Ce smatra, da mora na operacijo, dobi še Jfnik operacijske dvorane, je vedno zasedena.^« Vstopi gospa Boom. Na ise- w 3ma prikupno, .skoro ko- J^^tno bolniško srajco. V ro- drži knjižico »Rezanje — igrača«. »No, ljuba gospa, s čim pa smem postreči danes?« Gospa Boom ima za seboj že skoro vse operacije: na slepiču, želodcu, srcu, nosu, ledvicah in vranici — vse že preiskano, popravljeno, iz- menjano, zašito in zaceljeno. Ustavi se pri sestri Ani in je nenadoma zelo navdu.šena. »Joj, kakšna ljubka zrcal- ca? Cemu služijo?« »Da, gospa Boom, to so zr- calca za ušesa. Zraven spada- jo še srčkane kleščice in no- žički.« Pacientka je navdušena. Kajpak, ušes se je že dalj časa kanila lotiti. Hitro pod- piše potrdilo in dobi Se knji- žico »Mali vodič skozi uho« — kratki tečaj za neučaka- nega. Obiščimo še upravnika kh- nike PSS. Sedi za ogromno kartoteko-robotom. Da, veli- ko opravila ima, saj lahko vidite. Vnesti kartončke, luk- njati in imeti pregled nad v.sako blazino, srajco, nad vsakim orodjem. Obračunati vse izposojnine in opraviti še vrsto drugih pomembnih drobnarij. Kljub vsemu pa si vzame čas, da se poslo^ii od sleheinega pacienia in mu izroči potrdilo o uspešno o- pravljeni samopostrežni ope- raciji, ki jo je pregledal po- sebni poopei-acijski stroj-ro- bot. »Večino pacientov moram pohvaliti. Operirajo se odlič- no. Vse operacije so strokov- no pravilne, včasih celo ge- nialne. Takim spretnim pa- cientom izročimo ob slovesu tudi majhen obesek ali pa značko v obliki obravnava- nega organa in glede na opravljeno delo, iz brona, srebra ali rumenega zlata.« Medtem se približa stara mama Leather\vorm. Poslo- vila se bo. Vsa žari. »Pet- najst kamnov sem si izrezida in brez komplikacij, le po- glejte!« V srebrni skrinjici se ru- menkasto blesti petnajst za velik lešnik debelih žolčnih kamnov. Zares vzorno delo, vrhunski poseg, kvalitetna operacija. Stara mama Lea- lher\vorm je pacientka že tri- de.set let. Na prsih nosi odli- kovanja: vranico iz brona, srebrni želodec, zlato S]-ce, ledvica, aluminijast nos in žrelnico iz platine. Upravnik ji pri priči obesi na pr.si še žolč iz zlata. »To je dan ponosa v mo- jem življenju,« pravi mami s solzami navdušenja v očeh. »In slaven list za našo kli- niko,« odgovori upravnik. Oddelek za upravno pravne zadeve Skupščine občine Ptuj razpisuje po 11. in 12. čletin zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zeniljišea (Uradni list SRS, št. 42'66) Javni natečaj za odchijo v uporabo: I. Stavbnega zemljišča na Vičavi za zgraditev trgov- sko-poslovnc stavbe, 1. Predmet natečaja je oddaja zemljišča druž- bene lastnine, ki ga tvori del pare. številka 63() k. o. novi Ptuj s površino ca. 2300 m' za zgradi- tev f rgoTsko-poslovne stav])e na Vičavi. 2. ]/ivlicna cena za m' poniidencga zemljišča znaša 50 din ter so v njej zajeti odškodnina za pravico uporabe tega zemljišča in stro.ški priprave in dosedanje komunalne ureditve zemljišča. 5. Natečaja so lahko udeležijo trgovske gospo- darske organizacije s sedežem v SFRJ- 4. Javni natečaj je ustni in bo v ponedeljek, 9. nuirca 1970. ob 9. uri v sejni sobi skup.ščine ol)- čine Ptuj, Srl)ski trg 1, soba št, 2V1, Interesenti morajo eno uro pred pričetkoin javnega natečaja predložili pismeno izjavo, da se z razpisnimi po- goji strinjajo, pismeno pooblastilo delavskega sve- Ka gospodarske organizacije za zastopanje brez omejitve ali pismeno pooblastilo upravnega odbora oz, dirokiorja za zastopanje do višine, ki je dolo- čena v sfatulii gospodarske organizacije in pisme- no potrdilo o vplačilu var.ščine v višini 15.000 din, ki jo jo treba nakazali na iekoči račun (?estiio- komnnalnega sklada občine Ptuj, številka 254-052-9-041. 5. Zemljišče bo v smislu 1". člena zakona o nrcjanju in oddajanju slav1)nega zemljišča odda- no najboljšemu ponudniku, kateri mora izlicitlra- no odškodnino plačali v rokn 30 dni po pravno- inočnosii odločbe o dodelitvi na iekoči račun Cestno-komnnalnega sklada o])eine Ptuj, številka 524-652-9-041. 6. Najugodnejši ponudnik mora zgradiii objekt po pogojih lokacijske dokumentacije Zavoda za url)anizeni Maribor številka 167-4']V-70 z dne 10, 2. 1970 in ol) pogojili, ki bodo določeni s poscl)- nim lokacijskim dovoljenjem, ?. za pričctek gradnje je julij 1970, rok za dokončanje pa julij 1971. 8. Pravico uporabe na ponudenem zem!ji.ščii pritIo]>i najugodnej.ši ponudnik s pravnomočno od- ločbo o dodelitvi zemljišča. Pred vroči i vi jo od- ločbe o dodelitvi pa mora najugodneiši ponudnik z občino Ptuj skloniii posebno pogodbo glede iz- polnjevanja obveznosti iz natecajnih pogojev, II, Stavbnega zemljišča v Ptuju ob Raičevi nlici za zgraditev družinskih stanovanjskih hiš 1. Predmet oddaje so slavhnc parcele z začas- nimi zaporednimi številkami: parcela številka i v izmeri cca 1070 m' parcela številka 2 v izmeri cca 915 m' parcela številka "5 v izmeri cca 640 m® 2. Izklicna cona za ni' ponudenecra zemljišča znaša 10 din ter so v njej zajeti odškodnina za pravico uporabe zemljišča in stro.ški priprave in dosodiinje komuiuilne ureditve toga zemljišča. 5. Javni natečaj je ustni in bo v ponedeljek, 9. marca 1970 ob 11. uri v sejni sobi Skupščine ol)- činc Ptuj, Srbski trg I soba št. 25/1. Interesenti mo- rajo ono uro pred pričetkom predložiti potrdilo o vplačilu varščine v višini 1500 din, ki jo je tre- 1)0 nakazati na tekoči račun ccstno-komunalnega sklada skupščine občine Ptuj št. 524-652-9-041. 4. OdŠkodniim za uporabo zemljišča je treba [)li!Čati v 50 dneh i)o pravnomočnosti odločbe o do- delitvi zemljišča. 5. Najugodnejši ponmlniki morajo parcele, ki so predmet natečaja dokončno komunalno opremi- ti po izvedbenem načrtu, ki ga morajo skupaj na- ročiti, K izvedbenemu načrtu za cesto, ki bo spa- jala gradbene parcele z llaičcvo ulico in za osta- le komuiuilne naprave mora dati soglasje Zavod za urbanizem Maribor in odobriti svet za urbani- zem in komnnalne zadeve skupščine občine Ptuj. 6. Na parcelah, ki po predmet natečaja je do- voljena gradnja visokopritličnih družinskih stano- vanjskih hiš ob pogojih lokacijske dokumentaci- je Zavoda za urbanizem Maribor št. 95-4'IV-70 z «lne 28. januarja 10~0 in posebnega lokacijskega dovoljenja, ki so i/du na zahtevo ponudjvika v po- sebnem postopku. ?. Pok za pričctek gradnje je šest moseccv po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi zemljišča. Prod nričctkom gradnje morajo najugoilnejši po- niidniki zemljišče komunalno urediti ob {)0g<)jih iz 3. ločke/ll tega razpisa. 111. Stavbnega zemljišča na ce.sti vzhodno od Panon- ske ulice za zgraditev enonadstropnc družinske stajjovanisko hiše 1. Predmet oddaje je komunalno popolnoma urejeno zemljišče družbene lastnine, ki ga tvori ]);!rcela št. 595/2 v i/meri 420 m' nove k. o. Ptuj. 2. Izklicna ccnn za uporabo tega zemljišča zna- ša 25 (lin za m® s tem. orfib(^ tega zemljišča 15 din. na račun prispevka zn komunalno ureditev tega zemljišča pa 10 din. 3. Javni natečaj je usten in bo v ponedt^ljek. 9. marca 1970 s pričetkom ob 12. nri v sejni sobi Skupščine občine Ptuj. Srbski trg t, soba 231. In- teresenti morajo ono uro pred pričetkom predlo- žiti potrdilo o vplačilu varščine v višini 1500 din. ki jo je frebn nakazati na tekoči račun Ostno- -komitnnlueffo sklada občino Ptuj št. 524-652-9-041. 4. Odškodnino za uporabo zemljišča mora naj- ugodneiši nonudnik plačati v 30 dneh po pravno- močnosti odločbo o dodelitvi zemljišča. 5. Na naredi, ki je predmet razpisa ie dovo- ljena gradnja enonaclsiropno vrstne družinske stanovaniske hiše ob pogojih lokacijske dokumen- lacije Zavoda za urbanizem Maribor in posebnega lok oci Tskega tlovol fenja. A. pok za pričetek eradnjo ?e O mesecev po iz- daji odločbo o dodelitvi zemliišča. Ce invesiilor v tem roku ne nričnc z gradnjo, izgubi pravico do "uorabe zemljišča, ki jo predmet nalečaia. Vsa notasniln v zvezi z razpisanim nafečaiem dobite na oddelku r.n nnravno pravne zadeve Skupščino občine Ptuj. Srbski trg 1, soba št. 29'll. Oddelek za npravno-pravne zatI«n'P STRAil 14 TEDNTEC — CETRTEPT, FEBRUARJA 1370 Popis nekdanjih aktivistovOF Odbor za proslave pri re- publiški konferenci SZDL Slovenije je pri odločanju o letošnjem zboru aktivistov, ki bo v Dolenjskih Toplicah 26. aprila, po.sebej poudaril po- trebo, da bi vsaj zdaj. 25 let po osvoboditvi organizacije SZDL končno evi^i.entirale vse nekdanje aktiviste OF. Zaradi velilcih preseljevanj po vojni se je mnogo nekda- njih aktivistov izgubilo in so tako ostali pozabljeni. Ljudje so se selili z dežele v mesta in tako izgubili stike z nekdanjimi aktivisti OF, zlasti pa so ostali pozabljeni nešteti tihi in požrtvovalni sodelavci OF,. ki po »tevobo- ditvi niso prišli do političnih in drugih funkcij. Večidel so organizirani v organizaciji Zveze borcev, toda ne vsi. Ostali so pozabljeni in dosti- krat zagrenjeni. Socialistična zveza, nasled- nica Osvobodilne fronta slo- venskega naroda, je dolžna zamujeno popra^^lti. Zaradi tega naj- vse občinske konfe- rence SZDL takoj sedaj ure- dijo in izpopolnijo sezname aktivi.- dajalke, saj j;0 marsikateri! kupec pog^Jedal v prodajalno in seveda tudi kaj, kupil — prav iz radovednosti,, ki je tokrat prešla twevnin pes- jin živlejon. Vete, za mene je prafzaprav pesjo, saj man od ti- stega fašenkovega karambola, ki sma ga mela r. Mico — kvantir pri sosidoven Hektori. To en- krot sen hteja malo domu po- luknoti pa mi je začela ta štora že od daleč z biirkloj mohati no se dreti kak lintvort: »Samo pri- koži se mi, če se vujpleš, — tak mo ti frštantkeslc sfaširala, ke ti driigo leto za fašenk sploh ne- de trebalo lorfe kiipiti.« Kaj sen si hteja driiga, kak da sen se obrna na levo krug no zaj čo- kan, gdo ma mirovno pogodbo podpisala. Ce smo glih že pri fašenki, te še si malo pogle»lnimo, kak je bilo na pustnen karamboli v Ormoži. Tak kak na Ptuju smo tiirti v Ormoži lehko vidli naj- različnejše korante, tiste ta ma- skirane no tiste, ki so prišli na karnevol v civili. Karnevalska povorka bla joko teresantna najboj pa se mi je dopola tista krava, ki so jo gospo«J.ie iz Lub- lane dojili. J^^bal ga ali m«>tkin stil, kaj fse lidje fkiip ne spro- vijo. po domovini spet ceste cvetijo, oja cvetijo . . . Tak kak to sami vidite no pre- štimate, se zima tak po malen poslovla od nos. Zimskega vese- lja no razočoraja je kunec, no že tak pomalen prta pomlodl plavlemo. Negda v štorih cajtib smo pravli, da so zvunčki no trobentrce prvi znanilci ponilo- di, zaj v moderncn sveti pa so prvi znanilci pomlodi naše ce- ste, ki vsoko pomlod skipijo no hitro zaten zacvetejo s taužnt liikjami. »To je ja čista naroven pojav«, te rekli tisti, ki se boj na prirodoznanstvo spoznate, cvetje spomlodi to je ja n^kaj najlepšega. Resen je tak, samo kruci pakel, naše ceste pa deno malo prepogosto cvetejo. Ce se tote dni prta Marprogi ali pa prta Ormoži pelate s svo.iin fJ- čon, vas že napre opozorjan. ke si želodec duma na klin obesite saj te ga drgačik čista t viSno zgubili. fiCo pa de tiidi tJik r.gled- na kak da bi «e žjin najmr.je le- to dni na mesci po kraterih vo- zili. Hvala bogeci, da se zaj bo začela sezona cestnega flikaja. Žmetne milijune mo naklačli v cestne liikje ki mo jih na vrhi zaleli z dvo centimetra debelo as- faltno prevleko. No ja, do druge pomlodi de že držalo, te pa de se štora pesen drgoč ponovila. To pač gre iz leta v leto. saj dr- gačik vena cestna podjetja ne bi mela dela. Nič drgačik pa neje tiidi na makadamskih cestah. Pozimi so bile v odličnen stanji, saj je sneg no led zadela fse liikje, zaj pa nan je tota odjiiga po fse pokvorila. Sneg se je stalija. na cestah pa kak nenasitna žrela zijajo prove kraške jame. To en- krat sen se pela po eni toki ce- sti, pa sen začiija kak neše na pomoč zove. Poglednen okoli se- be no nikoga nigi ne vidin. Gren malo dale napre, te pa sen re- sen meja kaj za viditi. Cestar ali bekmohar, kak mo pač boj po domače rečemo, je z lopato vred padna v eno lukjo no sen ga z vejkimi mukami na svetlo potegna. Ves zajokani mi je po- veda, k« je pozimi lehko lukje fsaj s snegon doj zadelova, zaj pa nema več ne snega no ne sodra. V tisten cajti se mujmo noji pripela en žmeten tovorni aAto, ki je pela jajca z odkupne postoje. Za jin se je čiilo samo — štrbunk — štrbunk, — 6tr- bunk, skos kripo pa so «e mo potrta jaj.ca cedila. Tejko te naj bo o cestah. Zaj te vete, ke si letos nemo peli tis£e p«smi ».Bo polju že rožice cvetijo«, pač (pa «Po polju »e ste cvetijo«. PRITOŽNO PISMO N-A. ORMOŠKO OBČINSKO SKUPŠČINO Precik dugo ^ že od t<^a. ke je en prizadeti državlon iz ■or- moške občine Kteja naše cajtnge no posluša ormoški radio. To blo glih te gdo blo v mojen reaer- viranen koti neke guča o nezo- konskita fačokih. Prizadeti se Je tak raskurija, ke Je predsedniki občine v Ormoži precik diigo pi- smo napisa. Največ se Je mota okoli izroza »Nezakonski fačohl«. Jas ali ne ven, ke ga je tak pri- zadelo, saj niso bla nezakonska deca v tisten sestofki čista nI« žaljena, pač pa smo bili ven« resen malo žaljeni tisti, ki Jih na svet sprovlamo. Tisti pame- ten dopisnik tudi piše, ke hi me zlo rad spozna. Oh to se pač leh- ko zgodi. Te mo se fsaj lehko prepriča, ke ga je tak prizadelo. Se nekrat pa mo priporočan, ke si tisti sestavek še enkrat lepo pomalen prešteje, pa de vida, ke mu niše neje dece žola no da to neje hija niti namen. Pri- poročan pa mo tiidi, ke se v bo- doče obrne na naše uredništvo, no da naj predsednika ormoške občine pri miri pusti, saj ma un zadosti drugih problemof za re- šovati. Te.iko naj bo v vednost. Dru- gič pa bi bilo lepo, ke hi se ti- sti prizadeti lepo podpisa, saj a.nonimno pismo lehko fsokl troti napiše. Srečno te no hote lepo po- zdrovleni. PiSte wii na moj an- tres: UM-dniStvo Tednika Herc»- ja Lacka 2, Ptuj. Smučanje Prvič po nekaj letih lahko zabeležimo, da so na smu- čarskem tekmovanju nasto- pali Ptujčani. V soboto je bi- lo na Pohorju področno smu- čarsko tekmovanje v velesla- lomu, na katerem so nasto- pili tudi štirje učenci iz os- novne šole Franca Osojnika ter mied 48 tekmovalci zased- li 12. mesto Beno Janžeko- vič 68 sekund, sledijo 13. me- sto Ljubo Korpar, 14. Marjan Segula in 15. Kajzersberger Iztok. Kljub možnosti žal ostale šole niso poslale svojih naj- boljših smučarjev. Koštrrka v soboto in nedeljo je bilo v telovadnici osnovne šole F. Osojnika nadaljevanje občin- skega prvenstva. I. in II. sku- pina sta prikazali borbeno in požrtvovalno ter k\'alitetno košarko. V prvi skupini je vprašanje prvaka verjetno že rešeno, saj sta se v odlo- čilni tekmi srečali ekipi Pro- svete in TGA in je zmagala Prosveta, dočim bo odločilno srečanje v drugi skupini šele v zadnjem kolu, kj^ ge bo- sta pomerili ekipi JNA in Gimnazija I. Preložena je bila tekma med Prosveto in TVI Majš- perk, ki zaradi vremenskih neprilik v nedeljo ni prispe- la v Ptuj. Zal pa moramo grajati sin- dikalno ekipo Elektrokovi- narja — lanskoletnega zma- govalca delavsko^portnih iger, ki tekmoi^anje ni vzela resno — izostaja od tekmo- vanja kljub temu, da se je v tekmovanje prijavila. Doseženi so bili naslednji re- zultati: I. skupina — JNA: Gimn. II 64:19 (29:3), ESS: KSC 29:25 (10:9), Gimn. I: Gimn. II 58:22 (20:10), JNA: ESS 45:26 (21:11), v II. skupi- ni: TGA:TAP 47:26 (30:1.3), Prosveta :TG A 44:24 (16:16), TAP:EKO 94:49 (42:16) in Pro.sveta:TVI preloženo. V ženski košarkarski tek- mi je ekipa Gimnazije moč- no porazila svoje sovrstnice ESS z rezultatom 37:T (16:3). STRA^ 10 tednik — četrtek, 10. februarja 1970 RADIJSKI PROGRAM M:I)J"1..I.\. 22. tfbriiaria C OU—8.J0 fJobto — vme = ob G.05 Poročila G ;!0 Informutiv- n;, oddaja f> SO Za vas 7 OU Vre- menska napoved, poročila in prireditve dneva 7.20 Vremen- ska napoved — Informativna od- daja 7 SO /.a kmetijske pioizva- jalee lnformntivn.'i oddaia ii 00 Poročila - Radijski in TV .'ioored 8.U5 Veseli toboj^an 9 00 Poročila n.0.i Iz naših krajev 10 oo Poročila 10.05 Se pomnile, tova- riSi ... 10 Fes.mi borbe in de- la 10.40 EP 10 45—13.00 Poslušalci čestitajo — vmes ob 11.00—11.15 Poročila 11 50-Vi OU Pogovor s poslušalci 12.00—12.10 Poročila 13 00 Poročila 13.15 Obvestila in zabavna slasba 13.30 Fieportaža 13.5» S pianistom Silvom St;n- glom H 00 Poročila H 05 Sloven- ska zemlja v pesmi in besedi I.IOO Poročila 15 05 Športno po- poldne 16,55 KP 17 00 Poročila 17 05 Operni stereo 17 30 Radij- ska isra 18,30 P^ranz Llszt: Sona- ta za klavir v h-molu 19.00 L.ah- ko noč otroci! 19 10 Obvestila 19,15 GUfsbene razglednice 19,;iO Rariiiski dnevnik 20.00 »V nede- ljo zvečer« 25,00 Poročila 22 15 Plesna slasba 22 40 Zabavni zvo- ki 23 00 Poročila 23 05 l.iterarni nokturno 23,15 Jazz 24,00 Poro- čila. VsaU dan razfii v nedeljo: 4.30—8 00 Dobro jutro! — vmes oh 5.00 Poročila 5.30 Za vas 5 45 Informativna oddaja 6 00 .Jutra- nja kronika 6.30 Vremenska na- poved — Informativna odda.ia 6.50 Rekreacija 7.00 Po.-očila 7.15 Informativna oddaja 7.25 Ra- dijski in TV spored 7 45 Infor- mativna oddaia 8.00 Poročila. PONEDEl.JEK. 23. fetoruarja 14.00 Poročila 14.05 Lahka glas- ba 14.30 EP 14.35 Poslušalci če- stitajo 14.55 Kreditna ban'ia I.jubliana 15.00 Do.godki iu od- mevi 15 30 Glasbeni intermezzo 15 40 Mali koncert Ifi.oo Za vas 17.00 Poročila 17.05 ODerni kon- cert 18.00 Poročila 18.15 »Signali-,« 18.35 »interna 4C9;< 19,00 LahkO noč. otroci! 19.10 Obvestila 13.15 Ansambel Mihe Dovžana 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.i!i) Koncert orkestra Slovenske fil- harmonije — v odmoru: »Kultur- na kronika« 22.00 Poročila 22.15 Jazz 23.00 Poročila 23.05 Literar- ni nokturno 23.15 Zabavni zvoki 23,40 Z orkestrom Paul Mauriat 24.00 Poročila. TOltr.K. 24. februarja 14.00 Poročila 14.05 Glasba mla- dih 14.25 Igra plesni orkester 14 40 »Na poti s kitaro--! 14,55 Zdru/enie kreditnih bank Slo- venije 15.00 Dogodki in odmevi 15.30 Glasbeni Intermezzo 15.40 Iz Dvofakove »Rusalke« 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Popoldan- ski koncert 18.00 Poročila 18,15 V torek na svidenje! 18.45 Druž- ba in čas 19.00 Lahko noč. otro- ci 19.10 Obvestila 19.15 Ansam- bel Dorka Skoberneta 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Pro- dajalna nielodij 20.30 Od premi- ere do premiere 21.25 l.ahka glas- ba 22.00 Poročila 22.15 Jugoslo- vanska glasba 23.00 Poročila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Zabavni zvoki 23.40 Za lahko noč 24.09 Poročila. SREDA, 25. fel)ruarja 14.00 Poročila 14.05 Za oddih 14.30 EP 14.35 Poslušalci čestita- jo 14.55 Kreditna banka l.jublja- na 15.00 Dogodki in odmevi 15.30 Glastoeni intermezzo 15.40 Pia- nist Leon Engelman IC.OO Za vas 17.00 Poročila 17.05 Mladina .sebi in vam 18.00 Poročila 18.15 Rad imam glasbo 18.40 Naš razgovor 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Ob- vestila 19.15 Gla.sbcne razgledni- ce 19.30 Radijski dnevnik 20.00 »Ti in opcrai 22.00 Poročila 22.15 Jazz 23.00 Poročila 23.05 Literar- ni nokturno 23.15 Zabavni zvo- ki 23,40 Zaplešimo 24.00 Poročila. Četrtek, 2C. februarja 14,00 Poročila 14,05 »Pesem Iz mladih grl« 14,25 Plesni orkester 14,40 Knaihla šola 14,55 /druže- nje kreditnih bank Slovenije 1,1,00 Dogodki in odmevi 15.30 Glasbeni intermezzo 15.40 Kon- cert komornega zbora 16.00 Za vas 17 00 Poročila 17.05 Glasbeno popoldne 13.00 Poročila 18.15 »Morda vam bo všeč« 18.45 Kul- turni globus 19.00 Lahko noč o- troeil 19.10 Obvestila 19.15 An- sambel Mojmira Šepeta 19.25 KP 10,30 Radijski dnevnik 20.00 Domačo pesmi 21.00 Literarni ve- čer 21.40 Glasbeni nokturno 22,00 Poročila 22.15 Renesančna glas- ba 23.00 Poročila 23,05 Literarni noiiturno 23.15 Ja/.z 23,40 Lepe melodije 24.00 Poročila. PETEK, 27. februarja 14.00 Poročila 14.05 Skladbe za mladino 14.30 EP 14.35 Poslušalci čestitajo 14,55 Kreditna banka l.jubljana 15 00 Dogodki in od- mevi 15.30 Napotki za turiste 15.35 Glasbeni intermezzo 15.40 Simtonični orkester 10,00 Za vas 17 00 Poročila 17,05 Človek in zdr.avje 17.15 Koncert po željah 18.00 Poročila 18,15 Rad imam glasbo 18,50 Ogledalo 19,00 Lahko noč. otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Ansambel Ilenčka Burkata 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Poje zbor Roger Wagner 20.30 »Top-pops 13«( 21,15 Oddaja o po- morščakih 22.00 Poročila 22.15 Iz domačih logov 23.00 Poročila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Jazz 24,00 Poročila. SOIIOTA, 28. februarja 14.00 Poročila 14.05 Glasbena pravljica 14.25 Lahka glasba 14.55 Združenje kreditnih bank Slo- venije 15.00 Dogodki in odmevi 15.30 Glasbeni intermezzo 15.40 Poje sopranistka Božena Ruk- Fočič 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Gremo v kino 17.35 Filmska glasba 17.45 Jezikovni pogovori 18.00 Poročila 18.15 Dobimo se ob isti uri 18.45 S knjižnega trga 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Ob- vestila 19.15 Ansambel Borisa Kovačiča 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Spoznavajmo svet in domovino 21.15 Glasba ne po- zna meja 22.00 Poročila 22.15 Od- daja za izseljence 23.00 Poročila 23.05—01,00 S pesmijo v novi te- den — vmes ob 24.00—24.05 Po- ročila 01.00 Poročila. Tovarna glinice in iilumiiiija »IJoris Kidrič« Kidri- čevo, objavlja naslednje prosto delovno mesto: KLEPAR POGOJ: KV klepar s 5-lcino prakso rOSEBNl rOGOJ: poskusno delo. s Razpis velja 13 dni po objavi. Pismeno ponudbe pošljite na naslov; Tovarna glinice in aluminija >Boris Kidričt Kidričevo ~ kadrovsko socialna služba. V ponudbah morajo kandidati navesti osc}»ne podatke, prakso na delovnem mestu in po- datke o dosedanji zaposlitvi. TV spored NEDEI.JA 9.30 Po domače 10.00 Kmetij- .ska oddaja 10.50 Mozaik 10.55 Otroška matineja 11.35 TV kaži- pot 15.45 Nogomet. Vardar — Radnički 17.30 Festival mladih, IS.15 Mož s polciltndrom — celo- večerni iilm. 19.50 Cikcak 20.00 TV dnevnik 20.30 3-2-1 20.35 Mo- je malo misto 21.20 Videofon 21 35 Športni pregled 22.05 Propa- gandna oddaia 22.10 Blede senca 23.10 TV dnevnik. PONEOET.JEK 9.35 TV v šoli 10.30 Nemščina 10,45 Angleščina 11,00 Osnove splošne izobrazbe 14,45 T'? v šo- li 15,40 Nemščina 15.55 Anglešči- na 16.10 Francoščina 16.45 Ma- džarski TV pregled 17.50 Snežne džarskl TV pregled 17.50 Snežna kraljica 18.05 Herman Sitofič: Zlepljena basen 13.15 Obzornik 18.30 Znanost in mi 19.00 Moza- ik 19.05 Maksimeter 19.50 Cikcak 20.00 TV dnevnik 20.30 3-2-1 20.35 Veličastni rogonosec — TV dra- ma 22.00 ZAR — oddaja ob obis- ku predsednika TITA 22.15 Člo- vek s kamero 22.55 Poročila, TOltEK 9.35 TV v šoli 10.30 Ruščina 11.00 Osnove splošne izobrazbe 14.45 TV v šoli 15.40 Ruščina 16.19 Angleščina 17.15 Veselje v glas- bi 18.15 Obzornik 18.30 Torkov večer 19.00 Mozaik 19.05 Sodob- no poslovanje 19.30 Cesta in mi 19,,>0 Cikcak 20.00 TV dnevnik 20.30 3-2-1 20.35 Velika imena so- dobnega filma 22.10 Veselje v glasbi 23.00 Poročila. SREDA 9.35 TV v šoli 11.00 Osnove splošne izobrazbe 14.45 Oddaja za prosvetne delavce 16,15 Ma- džarski TV pregled 17.20 Oddaja za otroke 13.00 Rezerviran čas 18.30 Obzornik 18.35 Na sedmi stezi 19.00 Mozaik 19.05 Prvi ko- raki 19.20 Naša soseska 19.50 Cik- cak 20.00 TV dnevnik 20.30 3-2-1 20.35 Dominik Smole: Krst pri Savici 22,40 Libija 22,55 Poročila. Cetiitek 9.35 TV v šoli 10,30 Nemščina 10.45 Angleščina 11.00 Francošči- na 14.45 TV v šoli 15.40 Nemšči- na 15.55 Angleščina 16.00 Osnove splošne izobrazbe 16.35 Madžar- ski TV pregled 17.45 Zapojte z nami 18.00 Risanka 18.15 Obzor- nik 18.30 Zgodbe s potovanj 19.00 Mozaik 19.05 Enkrat v tednu 19.20 Zabava vas Jerry I,ewis 19..50 Cikcak 20.00 TV dnevnik 20,30 3-2-1 20,35 Vladimir Neff; Poroča iz računa 22.05 Športni dogodek 23.00 Poročila. PETEK 9.35 TV všoli 11.00 Angleščina 14.45 TV v šoli 16.10 Osnove splo- šne izobrazbe 16.45 Madžarski TV pregled 17.45 David Copper- tana: Moja domovina 19.00 Mo- field 18.15 Obzornik 18.30 B. Sme- zaik 19.05 Svet na zaslonu 19.50 Cikcak 20.00 TV dnevnik 20.30 3-2-1 20.35 Ure groze — ameriški film 22.30 Malo jaz, malo ti — kviz TV Beograd 23.45 Poročila. SOBOT.V 9.35 TV v šoli 11.00 Oddaja za prosvetne delavce 16.10 Osnove splošne izobrazbe 17.30 Obzornik 17.45 Po domače z ansamblom Znideršič in Snajder 18.05 Ivan Tavčar: »4000« — TV Igra 19.15 Mozaik 19.20 S kamero po sve- tu 19,45 Cikcak 20.00 TV dnev- nik 20.30 3-2-1 20.35 Zabavna od- daja 21.05 Sanremo: Festival za- bavnih melodij 22.05 Rezervirano za smeh 22.20 Destry — serijski film 23.10 TV kažipot 23.30 Poro- čila. Ptujska osebna kronika RODILE SO; Vera Kele, StaroSinee 1 a — Dragico; Marija Kralj, Pavlove! 28 — Ludvika; Kata Borak, Ra- dovec Polje 22 — Marjana; Pav- la Kovačec, Podgorci 68 — Mar- to; Gera Šprah. Podlehnik 89 — Janeza; Darinka Gornik, Cojzo- va pot n. h. — Evo; Anica Po- vodnik, Stojnci 46 — Suzano: Slava Veršič, Moškanjci 92 — deklico; Marija Vogrinee, Ccr možiše 44 — Marijo: Jožica Go- lob, Bratonečice 18 — Janeza. Terezija Cebek. Podvinci 17 a — Jožeta; Matilda Segula. Mez- govci 61 — Majdo: Roza Saga- din, Mihovce 3 — Jožico, Bogo- mila Erhatič. Formin 2 — Zlat- ka; Marija Kovačec, Zgoša 46 — Jolando; Marija Lesjak, Grad.l- šče 29 — Ireno; Marija Sek, Za- savci 18 — Marjano; Adela Vi- dic. Bistrica 15 b — Spelo; Ma- rija Menoni. Nova vas — dečka; Marija Hebar. Sardinje 25 — de- klico; Dragica Šoštarič, Slomi 6 ~ Alojza: Marija Mlakar, Spuh- Ija 35 — dečka; Hedvika Mislo- vič, Belski vrh 13 — deklico; Angela Cajnko, Podgorci 45 b — Jasno; Angela Mlinaric, Cven 76, Ljutomer — Ireno. UMKLA JE: Angela Furman. Rogaška cesta 11 a, roj. 1931, umrla 11. 2. 1970. Davčna uprava občine v T U J razpisu,ie prodajo naslednjih predmetov: 1. motorno kolo znamke PRETIŠ; 2. 1001 mešalec z elektro- motorjem; 3. televizijski sprejemnik; 4. moško dvokolo; f), nragnctofon SONET B3; G. radio aparat RIZ 604 UKV; 7. radio aparat znamke R 2 135; 8. radio aparat SLAVI- CA 05; 9. radio aparat — transis- tor; 10. radio aparat NIKOLA TESLA; 11. moped COLIBRI; 12. razna oblačila. Javna prodaja bo v četrtek, 20. februarja 1970, ob 8. uri v Ptuju na dvorišču Trga mladinsldh delovnih brigad 1. Interesenti morajo položiti 10 odstotkov varščine od iz- klicne cene. Po končani pro- daji pa mora kupec plačati kupnino v celoti. SKliPŠClNA ORCINE PTUJ davčna uprava MALI OGLASI INSTKUIKAM anglc.ščino za os- novno šolo. Naslov v upravi. ODD.\M opremljeno in ogreva- no sobo. Naslov v upravi. TU\KTOU IS KS »STAJERk S plugom in kosilnico prodam. Pobrežje 6, Videm. IZGUBII.A .se je bela psiCka »PIKA«. Javite proti nagradi. Miklie, Dražeiiska cesta 8, Ptuj. GOSPODINJSKO POMOČNICO za 4 ure dnevno sprejmem. Na- slov v upravi. MOTORNO KOLO MZ 175 kuTi. cm, generalno popravljeno prodam. Frane Fistrovič, Le- vajnei 17 p. Desternik. OPREMI,JENO sobo za dve ose- bi oddam. Naslov v upravi. PROD.AM sladko seno. Urek, Mestni vrh S«. 1,14 ha TR.\VNIKA v Mestnem logu (Stodbold) blizu PinCeve- ga mliua prodam. Naslov v upravi. DVOSOBNO STANOVANJE, go- spodarsko poslopje in zemlji- šče dam v najem v Zg. Velo- vlaku 8. Oglasite se v Podvin- cih 5$. PnODAM večjo KoliCino dobr« krme. Naslov v upravi. DOBRO OHRANJENO ŠVED- SKO KUHINJO in šivalni stroj »singer« prodam, RajSpova It Ptuj. ISCEM GARAŽO V Ptuju, ce- njene ponudbe na naslov Bo- židar Pajenk, Občinsko sodi- šče, Ptuj. PRODAM GRADBENO PARC«' I,0 V ZAZIDALNEM POD- ROČJU PRI IIAJDINSKI PO- ST.\JI OB POLJSKI CESTI. KARli VAUPOTIC, PTUJ, MA- RIBORSKA C. 8. DOBRO OHRANJEN dvosedežni moped prodam. Naslov v upra- vi. ' ZASTAVO 7.>0 (okt. 1967) za n.5W din prodam. Stanko Toplafc Elektro Ptuj (tel. 77-ir.§), ^ V PETEK, 29. februarja 1979. o»| 12. uri je javna dražba \toW' skega orodja na Zagtebsk' cesti 6, PROD.\M gradbeno parcelo * bližini Ptuja, desni breg Dr»- ve. Naslov v oprjivi. i Tednik izdaja časopisni /avod Ptujski tednik. Ptuj, Heroja Lacka 2. Urejuje uredniški odbor Anton Bauman glavni in odgovorni urednik- Jože Slodnjak in inž. Roman Zavcc. Izhaja vsak četrtek. Tekoči račun pri SDK Ptuj, It. 524-3-77. Tiska časopisno podjetje Mariborski tisfo Maribor, Svetozarevska 14. Rokopisov ne vračamo.