P o šfniii e plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto.
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Štev. 11
Sreda, 5, februarja 1936
Leto Xf!
Učiteljske premestitve
V	božičnih počitnicah so bile objavljene prve številne premestitve učiteljev in učiteljic, pozneje pa so bile objavljene še nove in menda bodo sledile še nadaljnje. »Slovenec« pravi, da so s temi premestitvami popravili krivice, ki so zadele nekatere učitelje v prejšnjih režimih.
Zato bo zvozil ta ali oni učitelj svoje skrinje in svojo revščino v hrib, drugi pa pripeljal svoje v dolino k cesti, tudi k železni cesti.
Krivice je treba reparirati — to je izven diskusije in prav stori oni, ki to izvede. Vendar pa: kedaj začenja in kedaj neha krivica, to je pa stvar, to je zavesa, ki zahteva izredne prevdarnosti, stroge, po ničemer vplivane in motene objektivnosti in opreznosti.
Ko smo v prejšnjih režimih slišali, da so premestili tega in onega učitelja, ki ni imel nobenega greha, da je ostal le pristaš nekega svetovnega naziranja, smo — to se mora brezpogojno povdariti — slišali tudi, da je učiteljska stanovska strokovna organizacija branila svojega člana, ga varovala in torej — vršila svojo dolžnost.
Zato je tudi evidentno, da ravno stanovska učiteljska organizacija najbolje ve, kateri učiteljev, katera učiteljic je bila brez stvarnih razlogov premeščena.
Kakor pa vemo, strokovna organizacija za te reparacije sedaj ni bila vprašana. Nasprotno, Z očitkom jo obtožujejo, da v prejšnjem režimu ni vršila svoje dolžnosti. Naj dotični ne prezro, da so bile tudi učiteljski organizaciji postavljene meje in, da pač ni mogla doseči stoodstotnih uspehov.
Naj pa sedaj nihče ne pride, češ, poglejte, tako učiteljsko organizacijo zagovarjajo socialisti. Nam gre za to, da si učiteljstvo ohrani svojo strokovno organizacijo in da je ne razbijajo oni, ki jim to narekujejo kratkovidni politični računi.
Eno pa je pogrešila učiteljska organizacija. V konkretnih primerih ni posegla vmes tam, kjer so posamezni učitelji — zlorabljajoč politični vpliv — uganjali nad političnimi nasprotniki hudobije, ki morajo izzvati maščevalnost v najdostojnejšem in najkrot-kejšem človeku.
Samo en primer: starega našega Čohala si je predrznil vreči iz volilnega lokala mlad učitelj, ki je ravno dobro zlezel iz šolske klopi. Samo Čobal je bil tak, da je to pozabil in to postopanje z mladostjo in neizkušenostjo opravičil.
Pa drugod. Zakaj je bilo ravno nekaterim učiteljem treba s svojim nastopanjem buditi odpor v svoji okolici.
Dobro bi bila storila učiteljska' organizacijo, če bi bila takrat vsakogar opozorila, da pravilno ne ravna. Z dolžnostjo volilnega komisarja še ni bila vezana dolžnost izvajati ali pa podpirati nasilja.	'
Da omenimo samo en vzgled.
Tako pa so taki individuji, ki v učiteljske vrste ne spadajo, zelo malo koristili političnemu režimu, ki se je hote! uveljaviti, veliko, brezmejno pa so škodovali šoli.
Mi dvigamo glas, naj nihče ne skuša pod videzom reparacij krivic ustrezati zahtevam zlobnežev, podeželskih magnatov, ki zgolj iz hudobije zahtevajo, da se ta ali oni premesti in tako gospodarsko uniči.
Naj se povsod in v vsakem primeru vnrašajo: so-li za premestitev Podani zadostni razlogi, U-k > M » n >
Rudarji delajo samo tri šilita tedensko
To, kar se letos dogaja v revirjih, se doslej še ni dogajalo. Kljub velikemu praznovanju šihtov skozi vsa leta sem, se še vendar nobeno zimo ni toliko praznovalo, kakor se letos. Če rudarji že v januarju delajo samo po tri šihte tedensko, potem si lahko predstavljamo, kaj čaka naše revne rudarje šele na spomlad in poletje. Trboveljska premogokopna družba je že večkrat dala nedvoumno razumeti, da ako pri spomladanskih pogajanjih za nabavo premoga državnim železnicam ne bo dobila svoje prejšnje višine naročil, bo spomladi temu primerno število delavstva reducirala.
Če se sedaj zamislimo v to tragično življenje naših rudarjev, potem moramo priznati, da to ni nobeno
Pred sklenitvijo irozveze!
Anglija — Francija — Rusija
Zadnje dni minulega tedna in prve dni tega tedna smo opažali izredno delovanje mednarodne diplomacije. Najprej se je zglasil ruski komisar za zunanje zadeve Litvinov pri angleškem kralju takoj po -pogrebnih slavnostih. Vršile so sc še druge konference v Londonu, Parizu in Ženevi, ki se jih udeležujejo tudi politiki male antante. V splošnem se sodi. da so te konference posledica izpremembe francoske vlade, ki omogoča kombi-
Francoska vlada Je dobila
večino
Volilna vlada
Po padcu Lavala je prevzel francosko vlado Sarraut. Minuli teden je v zbornici razvil svoj vladni program. Vlada hoče ostati zvesta Društvu narodov in je odločno za vpcstavitev varnosti miru. Ob vprašanju zaupanja, je glasovalo za Sarrautovo vlado 361 poslancev, proti pa 196 skrajne reakcije. Za vlado so glasovali vsi levičarji.
Socialisti.
Francoski socialisti so imeli v nedeljo in pondeljek širšo konferenco, na kateri so govorili o novi vladi in bližnjih volitvah.
Za vlado so glasovali, ker je vlada dala zagotovilo, da bo ščitila na-
Z bojišč v Afriki
Po veliki italijanski reklami z zmagami je nastalo vsaj za zunanji svet zatišje pred nevihto. Na severnem bojišču v Tigre so Abesinci nedvomno dosegli vojni uspeh. Makale še niso zavzeli in tudi zveze z zaledje mesta še niso pretrgali. Po bitkah je na obeh straneh potreben odmor. Zato utegne priti do novih bitk šele v enem ali dveh tednih.
Dejstvo je, da so Abesinci zaplenili vojni materijal in živila v veliki množini. Italijani o takih zaplembah
ne poročajo.
Na južnem bojišču ras Desta ni odstavljen. Abesinci se proti tankom, aeroplanom in artileriji na planem niso mogli braniti, zato so se umaknili v gorovje ter zbirajo tam tri večje
življenje več, temveč še samo počasno odmiranje. Kaj se to pravi, dnevno gledati svojo lačno družino in ji ne dati najpotrebnejšega? Na drugi strani pa vedno strah pred redukcijami, a še pri tisti mali zaposlitvi večen ! strah za življenje pri delu.
Ne, v tem obupnem položaju ne : sme naša javnost rudarjev prepustiti | njih usodi! Zakaj, rudarji s svojimi družinami so kri našega naroda in obenem tudi državljani naše države. Zato je največja moralna dolžnost vse naše javnosti, vsega časopisja, vseh merodajnih krogov, narodnih poslancev, senatorjev, do ministrov v kr. vladi, da ukrenejo vse potrebno, da se prepreči katastrofa, ki grozi našim rudarjem.
nacije, kakor domnevajo v diplomatskih krogih, oživitev predvojne tro-zvez-e Anglija, Francija in Rus;ja.
Po vsej verjetnosti gre tu za akcijo proti nemškemu in italijanskemu I fašizmu v srednji Evropi in japon-j skemu imperializmu v Aziji, v Evro-j pi zlasti, ker Italija grozi, da se ho-• če mednarodnopolitično preorienti-rati, pri čemer je mogoče misliti le na zvezo z Nemčijo, Poljsko in nekaterimi podonavskimi deželami.
čela Društva narodov, se zavzela za utrditev svetovnega miru ter dovolila najširšo svobodo ob volitvah. Dovolila bo (kakor Anglija) vsem strankam, da sorazmerno vrše volilno agitacijo tudi po radiju.
Iz discipline je glasovalo za vlado 25 socialistov iz severne Francije, ker je en minister industrijalec od tam, načelen nasprotnik socialistov in so to v debati povedali.
Socialisti bodo v prvih volitvah nastopili samostojno. Pri drugih ali ožjih volitvah pa bodo sklepali dogovore z levičarskimi kandidati, ter podpirali levičarji med seboj one levičarske kandidate, ki dobe največ glasov.
vojske, ki bodo preprečile prodiranje Italijanov proti železnici in glavnemu mestu Addis-Abebi.
Dravski banovinski svet ima sejo
Proračun in izprememba občinskega volilnega reda
Dne 17. t. m. se sestane dravski banovinski svet, da sprejme proračun za 1936-37, novelo k naredbi o občinskih uslužbencih z dne 12. marca 1934 ter sklepa o izpopolnitvi in izpremembi občinskega volilnega reda z dne 5. septembra 1933.
O	izpremembah in dopolnitvah bomo kaj rekli potem, ko nam bodo znani predlogi.
Iz notranje politike
Beograd, 2. 2. 1936.
Seje v narodni skupščini so odgo-dene, v finančnem odboru pa zagotavlja minister Letica nasajeno opozicijo, kako bi rad stalno obveščal parlament o vprašanjih in problemih svojega resora.
Pričakovali so vsi, obetali so si vsi novih političnih zakonov. In — menda — ravno, ko je nastopila primerna prilika, da se ti zakoni predlo-že skupščini, pa ti parlament odpove. Zato govore sedaj, da pripravljajo zanj nov pravilnik. Pravilnik, ki bo zajamčil nemoteno funkcijo te korporacije, ki bo zavrl kričanje, razbijanje, osebna pojasnila in pripombe v zapisniku prejšnjega dnevnega razgrajanja. Pred zakoni bo torej še morda poizkus s pravilnikom.
! .«>v -	s .*	..	d.
Tudi o novih volitvah govore, govorice pa še niso take in niso v taki obliki, da bi bil kak demanti potreben. Zdi se le, da bi bilo Mačku bolj prav, če se izvedejo nove volitve, četudi po starem, kakor pa, da bi dobili situacijo v roke — tako se oblast v strokovnem žargonu označuje — Jevtič, Uzuinovič in tovariši.
Vsi ti pa sedaj — in to je značilno — na hitro konferirajo. Uzunovič je tudi voljan, da se znova postavi na čelo. Posredniki med Jevtičem in Uzunovičem so v formi, so na delu in sicer zelo aktivno na delu. Tudi dr. Kramerja pričakujejo v Beograd. Pravijo, da so tudi ti pripravljeni na dosedanji demokratični osnovi nuditi svoje sile na razpolago. O diktatorskih poželjenjih sedaj ne govore. Organizirali bi pa kar stranko znova in še poslanski klub posebej.
Enkrat pa tudi nekaj o slovenskih poslancih: Ljubljančan bi rekel, da se ne znajdejo. Oni, ki niso v JRZ niti kot člani, niti kot hospitanti, ki jim tudi ni do tega, da bi bili njeni podporni člani, čakajo, da se bo zjasnilo nebo in da jim bo solnce zasijalo. —• Politične ideologije, politične linije, pa si še niso izbrali. — Če bo porasla akcija Kramer, bo vsaj za nekatere odločitev malo lažja.
Policija na vseuCiliSCu
Na beograjskem vseučilišču ustanove vseučiliščno policijo. Nje naloga bo, da vzdržuje red v univerzitetnih poslopjih in čuva imovino univerze. Rektor vseučilišča g. Djorovič je podal izjavo, da se ta policija ustanavlja zaradi tega, ker so dijaki uni-! čevali pisarne in opremo učilnic in j ker je tudi sicer zaradi dijaških iz-j gredov vedno morala biti pozvana državna policija. Ta posebna univerzitetna policija bo podrejena univerzitetni oblasti. Policijci bodo sprejeti iz vrst dosluženih podčastnikov ter bodo imeli plače uradnikov njihove stopnje. Nepokornost njihovim odredbam ima za dijake najmanj kazen izgubo enega semestra. Gospod rektor je dalje izjavil, da bodo, če se na kaki fakulteti pojavijo dijaški izgredi, vsi dijaki tiste fakultete izgubili semester. Gospod rektor Djorovič je dalje dejal, da taka policija obstoja >.	1 k , k.. . >. ».i i na univer-
zah v Cambridgu in Oxfordu na Angleškem.
Šolsko obveznost podaljšajo v An-! gliji od 14. na 15. leto starosti. Zakon
1 stopi v veljavo šele 1. avgusta 1939, ! če bo sprejet v zbornici.
S. dr. Živko Topaiovič o svoji! Socialisti In vojni krediti v
demisiji	stari	Avstriji
S. dr. 2. Topaiovič jc podal de-misijo kot centralni tajnik delavskih zbornic. Objasnil je že sam ta svoj korak. Te dni ga je pa vprašal dopisnik »Politike« o vzroku dernisije in njegovi nameri za bodočnost.
Podajamo samo krajši posnetek njegove izjave, ki jo je podal sicer nerad, vendarle, da se njegova de-rnisija ne bo tolmačila v javnosti napačno.
S. Topaiovič se je posvetil prvotno odvetništvu in je bila njegova pisarna prva v Beogradu. Tako mu je uspevala. Opustil je odvetništvo, ker je uvidel potrebo, da se posveti socialnim institucijam. Tako so tudi zahtevali njegovi prijatelji. Z najsposobnejšimi sodrugi iz strokovnih organizacij je potem organiziral delavske zbornice. Zbornice so se takoj uveljavile v javnem življenju, kar je napravilo ugoden utisk v inozemstvu. Tako je prišlo, da me jc prvi tajnik mednarodne strokovne zveze, holandski s. Udest, predlagal za voditelja mednarodne borze dela, ki naj bi bila v zvezi z delavskimi gibanji vseh dežel. S. Albert Thomas (direktor mednarodnega urada dela) je predlog zagovarjal in jaz sem ponudbo sprejel s pridržkom, da smem ostati v stalni zvezi z gibanjem v Jugoslaviji. Sijajna karijera je to bila in z velikimi prejemki. Za časa svojega bivanja v Ženevi sem spoznal socialne, politične in gospodarske prilike posameznih dežel ter vodilne politične osebnosti. Seznanil sem se s predstavniki delavskih gibanj vseh struj, obhodil večino evropskih držav, da proučim njih socialne institucije.
V	Ženevi sem ostal le dve leti. V tem času sem bil osemkrat v Jugoslaviji ter vsakokrat obiskal delavske centre, da ohranim1 zvezo z našim gibanjem. Leta 1928. tik pred polomom demokratskega režima v Jugoslaviji, so moji sodrugi zahtevali, da se vrnem domov. Takoj sem zapustil odlično mesto v Ženevi ter se vrnil v Beograd v službo, ki jo sedaj imam. Za časa diktature so ščitile le delavske zbornice socialnopolitične ustanove in strokovne delavske organizacije. Zbornica je postala bojni organ. Vse mednarodne zveze smo izkoristili, da smo ohranili gospodarsko-kulturno obliko delavskega gibanja tudi pa razpustu socialistične stranke. Celo vrsto sodrugov smo privedli v državo (Thomas, Vandervelde. de Brockere, Mertens, Jcuhaux). Vse sile smo vpregli, da preprečimo preganjanje. Mnogo so se trudili režimi, da osnujejo sami oficieluo stranko. Taka »delavska gibanja« ustvarjajo diktatorski režimi po drugih deželah. Pri nas poizkus ni uspel; da ni uspel, je vzrok žilavi odpor., izhajajoč iz skupin okoli delavskih zbornic. Tako smo mogli obvarovati ljudi in gibanje pred demoralizacijo, in v omeje-
ni meji, pod kontrolo in cenzuro, ohraniti kadre in nekoliko dvigniti mlajšo generacijo. Kadarkoli se je pa pokazala možnost, četudi najmanjša, za razvoj strokovnih ali političnih bojnih organizacij, smo izrabili priliko. Sedaj je izgled za razvitek bojnih organizacij mnogo boljši. To priča večja aktivnost strokovnih organizacij; mislimo pa, da ni več daleč čas, ko ustanovimo tudi politično organizacijo.
Posebno pomembna je sedanja možnost osnovanja velikega delavskega in socialističnega gibanja, ker smo premagali razkol, ki so ga povzročile pred petnajstimi leti zablode duhovnih in taktičnih razlik in na katerem je gibanje pešalo. Jako mnogo ljudi pa smo pridobili, ki so prav sposobni in pošteni, pa jih je bil ne-povoljni veter razgnal na mnoge strani.
V taki situaciji smatra, da je njegova dolžnost, da je aktiven in svoboden. Uradniško mesto pa moti. Na-meščenje z dolžnostmi sili k kom-promisomi. Dolžnost kot taka je tudi vezana z mnogimi administrativnimi zadevami, ki zahtevajo mnogo časa Njegovi sodrugi, pravi, so istega mnenja, da je sedaj potreba, da posveti svoje sile izgradnji bojnih organizacij. Ne misli prenehati delati v socialni politiki, toda to karijero mora sedaj izpremeniti. Ne misli, da si ustvari politično karijero. Njegova ambicija je: storiti vse. kar more, da se spravi na noge čvrst in močan socialistični pokret. ki služi poleg delavcu še širšim plastem kmetiških množic.
Želi, da vzgoji teoretsko in živ-ljensko praktični naraščaj s svojim vzgojevanjem poznejšim generacijami. da se s tem oddolži svojim učiteljem.
Izprememba njegovega položaja nima demonstrativnega značaja niti ne pomeni, da odneha v svoji aktivnosti. To je normalna izprememba službe, ki jo zahteva razvoj gibanja.
Glede ustanovitve stranke, pravi, čakamo zakona... *	«.,<	i,-
1 ,	.	.	Mi	smo
zlasti jaki v Sloveniji... Sodrugi z vseh strani zahtevajo, da se tudi po sedanjem zakonu predlaga odobritev stranke. Definitivno to še ni sklenjeno, toda, če ne bo prav kmalu novih političnih zakonov, bomo morali prijaviti stranko po veljavnem zakonu.
V	gibanju se prav sedaj vrši obsežna debata, ki pripravlja ta korak.
Če sl z naročnino v zaostanku, jo poravnaj takoj 1 Pomisli, da se morajo delavski listi vzdrževati izključno z lastnimi sredstvi« ...
Naši nasprotniki, kadar hočejo kriti svojo, danes nerazumljivo politiko v stari Avstriji, vedno skušajo pokazati na avstrijske socialiste, češ. da so glasovali za vojne kredite in oboroževanje Avstrije, kar absolutno ni točno.
Poslanci vseh socialno-demokra-tičnih strank v Avstriji niso nikdar do izbruha vojne glasovali za katerekoli vojne kredite, temveč so kon-sekventno glasovali proti in se proti oboroževanju z vsemi močmi borili. Z eno besedo socialisti niso v stari Avstriji dovolili niti
enega vinarja za vojne potrebe.
Tudi po izbruhu vojne niso za te kredite glasovali niti mogli glasovati, ker avstrijski parlament ni bil več sklican tja do leta 1917. Res pa je, da so naše meščanske stranke, ne samo glasovale, temveč se za vojaško moč in veličino Avstrije z vsemi močmi navduševale. O taktiki, ki so jo zavzeli nemški sodrugi v svojem tisku po izbruhu vojne, so že odgo-
Doma in
Novi železniški direktor v Ljubljani, Dosedanji direktor železnic v Ljubljani, dr. Josip Cugmus, je bil razrešen in premeščen v Beograd. Novi ravnatelj v Ljubljani je dr. Aleksander Fatur.
Prvi razred v državnih bolnicah s 1- marcem 1936 odpravljen. Minister socialne politke in narodnega zdravja je izdal to naredbo, da s tem
pridobi prostora v itak prenapolnjenih bolnicah. Za bolnice za živčne in duhovne bolnike ta naredba ne velja.
Stavka v tovarni nogavic d, d. v Petrcvgradu (pri novem Sadu), ki je
trajala deset dni, je končala z zmago delavcev. Stavkalo je 120 delavcev. Do stavke je prišlo radi tega, ker so delavci zahtevali zboljšanje delovnih pogojev, priznanje delavskih zaupnikov in strokovne organizacije, do česar imajo delavci že po zakonu pravico, a podjetje jih je radi te zahteve izprlo. S solidarnim nastopom so si priborili priznanje svojih pravic.
General Kondvlis je umrl. Generala Kondylisa, kj je imel močno zaslombo v vojaštvu, je zadela kap do smrti. V parlamentu ima njegova koalicija 60 poslancev. V splošnem menijo, da bo razplet političnih dogodkov mirnejši, ker je ta bojeviti in iz-premenljivi general umrl.
Dva komunista obsojena na pet
let ječe. Porotno sodišče v Salzburgu je obsodilo dva komunista zaradi »veleizdaje« na pet let ječe, ker sta skušala v delavskem taborišču ustanoviti organizacijo.
vorjali oni sami; najhujše je pa odgovoril s. Fric Adler.
Smešno pa je, da naši domači nasprotniki (da svoje postopanje zakrijejo), hočejo prikazati tudi nas, jugoslovanske socialiste, da smo se navduševali za vojno, medtem ko smo takoj po izbruhu vojne ostali brez stranke. Naše politično glasilo »Zarja« je izšla samo enkrat in še takrat vsa bela in nato je bila oblastno ustavljena (morda ne zato, ker se je navduševala za vojno in Avstrijo). Ustavljeni so bili tudi vsi slovenski delavski strokovni listi.
Naše politično gibanje in tisk nam je bilo onemogočeno vse do umora grofa Stiirgkha.
Naše delo in zadržanje za časa vojne smo napram vsem vedno in lahko zagovarjali in nam ni bilo treba prav ničesar skrivati, kakor so to takoj po spremenjeni politični situaciji delali drugi in delajo še danes.
To naj bo odgovor vsem onim, ki se jih tiče.	j.	P.
po svetu
Mučenje po ječah. Neki filozof je rekel, da je kaznovanje ljudi, če je kazen »pravična ali ne«, vendarle maščevanje družbe nad državljani. Seveda ima tu deset in sto nijans vzrokov, zaradi katerih družba vtakne svojega državljana v ječo. V diktatorskih državah, ki pravijo, da so avtoritativne, preganjajo najbolj politične nasprotnike, druge zločince, ki so, recimo, nevarni človeški družbi, sodijo in kaznujejo po kapitalističnem pravnem duhu v zmislu dotič-nih zakonov. Vse hujše se godi političnim »grešnikom«. V Italiji, Nemčiji
itd. so jih --'r'	....po cestah
in v ječah namenoma ali s trpinčenjem. Opravičevali so se navadno, češ, da oblast nič ne ve o tem. Vršilo se je pa to maščevanje, ki je po diktatorskih državah še vedno v navadi vendarle, in oblasti teh grozodejstev kljub pritožbam in objavljanju neštetih dejstev, niso surovosti preprečile. In gode se še danes, kar znači nizko kulturno stopnjo, ki bi se dala primerjati kvečjemu s krvno osveto, toda — v političnih zadevah. Zadnji čas bi že bil, da se v tem oziru civilizacija dvigne nad moralo roparjev, povsod, kjer je običaj mučenja in moritve jetnikov še v navadi. Politično maščevanje je sploh krivično. Politično udejstvovanje bi moralo biti šele takrat kaznjivo, kadar povzroča socialne ali politične krivice sodržavljanom, sicer spadajo med konstruk-cijskoevclucijskc sile naroda, ki morejo splošnosti le koristiti.
Ramsay Macdonald je bil vendar izvoljen za poslanca pri naknadnih volitvah na škotski univerzi.
B. Traven, Bombaž
Prevaja Talpa II. Knjiga	50
In sedaj,« mu je ugovarjala, »ali jc sedaj kaj drugače? Zmeraj mole ljudje roke. Najprej kuhinja, sedaj natakarji, in videl boš, da bo tudi pekarna še prišla na vrsto. Potem pa se lahko odpeljeva kar domov in sicer kot berača.«
»Daj mi sedaj mir. za hudiča,« je jezno zakričal. »Ti vse pokvariš s svojo lakomnostjo in prekleto skopostjo.«
»Jaz — pa lakomna? Lakomna - jaz? Ko moram vendar paziti na denar, ker bi ga sicer z ženščinami zakurbal. In temu praviš ti lakomnost? Ti se seveda ne brigaš za otroke in kaj bo iz njih. Ti se greš kurbat, jaz ima ni pa otroke na vratu.«
Tako smo izvedeli za vse imenitne družinske tajnosti. Težko verjamem, da bi imela senjora prav; kajti ne vem, kako bi njen mož prav utegnil, delati stranske skoke. Toda vse to razpravljanje je bilo tisto, kar se imenuje »zakonski pogovor«. Kajti oba sta živela v povsem srečnem zakonu in soglasju. Ta srečni zakon je motilo pač samo, da so se začeli dt lavci zbujati in preračunavati dobičke tistih, za katere so delali. Taka preračunavanja pa zmotijo 'časih celo vladarje in države. In zakaj bi potem ne zmotila zakonskega soglasja?
Taki zakonski pogovori pa v naslednjih dnevih niso postajali samo vse ogorčenejši, nego tudi ;
češči. Izpolnjevali so vse dnevno življenje Douxa in Douxovke in so se vlekli še vso noč. medtem ko sta drug poleg drugega ležala v postelji. Tako smo spoznali celotno življenje obeh in sicer od dneva, ko sta se rodila, pa do ure, ko sta se tepla v postelji in razbijala svetilke in umivalnike in nočne posode. Vse to je povzročil njun prijatelj, policijski inšpektor. Oba sta pa trdila, da je kriva vsega mlada organizacija, namreč »Sindikat hotelskih in restavracijskih nameščencev«. Namreč ne kriva zakonskih pogovorov, nego izpremierijenih razmer v državi.
Ko pa sta oba dosegla tisto stopnjo, na kateri ji' ona že premišljevala, ali bi mu ne primešala v kavo podganjega strupa, d očim je on vso noč mislil na britev, s katero ji je nameraval prerezati grlo, tedaj se je pokazalo, da je mož prekašal ženo.
Odšel je k policijskemu direktorju in ga povprašal, kaj naj napravi, da se povelje o dvomesečni zapori lokala prekliče. Policijski direktor mu je povedal, da se ne da tu nič napraviti; zapor je določen za dva meseca, guverner je to potrdil, in preden dva meseca ne mineta, sc lokal ne sme odpreti.
»Potem bom propadel,« je rekel senjor Doux.
In potem natakarji in peki ne bodo imeli več dela.«
»Le nikar si ne belita glave, senjor,« mu je j i odvrnil direktor, dokler bodo ljudje jedli kruh, ;
bodo tisti, ki ga peko, dobili delo, in dokler bo kdo sedel '• kavarni in jedel jagodni sladoled, tako dolgo bodo tudi natakarji, ki prinašajo sladoled na mizo. Le poglejte ,La Moderno*, kako je sedaj polna. Vsi vaši gostje so odšli tja. Toda jaz vam ne morem pomagati. Lokal je zaprt in ostane dva meseca zaprt.
Tisti dan popoldne je srečal senjor Doux Mo-ralesa.
»Čujte, Morales, na vse pristanem,« ga je Doux ponižno ogovoril. »Ali mi ne morete pomagati, da bomo smeli lokal zopet odpreti?«
Morales ga je pogledal od glave do pet in mu odgovoril; »Kdo pa ste? A tako, vi ste vendar Doux iz kavarne La Aurora. Z vami nimamo več opravka. Naše vezi so pretrgane. Če želite kaj, pojdite k strokovni organizaciji. Toda nas ta stvar nič več ne briga. Adios.«
Senjor Doux je napisal strokovni organizaciji pismo, da bi žele! govoriti z gospodom tajnikom, in ga zato najvljudneje naproša, naj pride k njemu, da se bosta pogovorila o stavki natakarjev. Naslednji dan je senjor Doux sprejel od strokovne organizacije odgovor. Pismo ni vsebovalo nikakršnih vljudnih besed, nego je bilo samo v kratkem in jasnem stavku rečeno: »Če od strokovne organizacije kaj želite, je njena pisarna: Calle Madero Nr. 18. Drugo nadstropje. Tajnik.«
(Dalje prihodnjič.)
Ste v. 11
»DELAVSKA POLITIKA*
Delavske irtve bencolskega zastrupljanja in OUZD
Mi smo bili prvi list, ki je opozori! javnost na strahotne posledice za-strupljenja z bencolom v krojaški delavnici Vinikota Ignaca zaposlenih pomočnikov. Šele skoro štirinajst dni potem so tudi ostali listi »odkrili« to. tragedijo in se razpisali o nji.
Nam je sedaj mnogo do tega, da ; se vsestransko ugotovita krivda in j sokrivda, pa tudi vse pomanjkljivosti j naše obrtne higijenske službe, da l nam: bodo vsaj v bodoče slične kata- ■ strofe ostale prihranjene.	j
Glavni krivec je nesporno mojster j Vinko Ignac sam, sokrivci pa so ti- ! sti, po katerih naročilu in navodilu je on izvrševal posel z uporabo za človeško življenje tako nevarnega sredstva kot je bencol. Preiskavo je treba na vsak način voditi v tem praven.
Od odgovornosti pa ne izvzemamo niti obrtnih nadzornih oblasti. Ako bi postojalo tudi najmanjše nadzorstvo, bi mogoče trem: mladim ljudem ne bilo treba umreti.
Tako pa se je v delavnici, ki je bila prava grobnica za žive ljudi, moglo dogajati, da so pomočniki morali delati ne samo normalen delovni čas, ampak tudi pozno v noč in s tem pospešili svoj konec.
Ostane pa še eno vprašanje, ki se tiče OUZD. urada, kateremu je tako rekoč poverjena skrb za čuvanje in ohranitev delavčevega zdravja, in ki ga je treba razčistiti.
Ali je kateri izmed pomočnikov v delavnici Vinkota Ignaca že kdaj poprej. preden mu je zastrupljenje uničilo notranje organe, iskal zdravniške pomoči? Če jo je iskal, potem je važno ugotoviti (na podlagi ordi-nacijske knjige je to kaj lahko), kdo je to bil, kaj je ugotovila zdravniška preiskava, ali je bil dbtičnik sprejet v bolniški stalež, za koliko časa in pa kako je izpadel nadpregled.
Nočemo, da bi govorili o stvari, preden OUZD ne odgovori na stavbena vprašanja in jih pojasni ne s-nno nam. ampak tudi širši javnosti. Do-
mnevamo, da na tako pojasnilo ne bomo čakali zaman.
2e danes pa lahko rečemo, da bo OUZD moral skrbeti za to, da bodo vsaj nekateri zdravniki v resnici specialisti za poklicne bolezni obrtnega in industrijskega delavstva. Uporaba vedno novih kemičnih preparatov, kislin, strupov itd. v obrtnih delavnicah, povzroča vedno več svojevrstnih obolenj, s katerimi se zdravnik stare šole mora pravzaprav šele seznaniti v svoji praksi. Šele kadar bo temu zadoščeno, bomo lahko rekli, da je za čuvanje zdravja našega delavstva potom OUZD v res
nici boljše preskrbljeno.
*
V gornji zadevi smo prejeli tudi ta-le dopis:
Zastrupljenje je pripisovati nevednosti i pomočnikov i mojstra, ki je tudi sam obolel. Obrtnik in delavci niso vedeli, kako nevarno je zastrupljenje z bencolom za človeško življenje, ki so ga rabili ob izdelovanju gumijevih dežnih plaščev. Ob tej priliki snuo tudi čitali, da zdravniki niso mogli ugotoviti vzrokov bolezni, dasi so bolezen ugotovili. Vzrok je v temi, da ni nihče pričakoval, da bi v krojaški delavnici rabili kakšno snov s tako strupenimi učinkom. Zdravstvo je toliko napredovalo, da zdravnik lahko ugotovi učinek vseh snovi na človeški organizem. Zato je tudi potrebno, da bolniki natančno povedo okoliščine, ob katerih so oboleli in če se porabljajo kemikalije, ali sicer strupene snovi pri fabrikaciji v njihovi obrti. Potrebno pa ni le to. Potrebna bi tudi bila predavanja o higi-jeni, o nevarnostih v obrtih in industrijah. ker je silne važnosti, da se delavstvo kakor tudi zdravniki na vse to opozarjajo. Lahko se reče. da je to grozovito nesrečo povzročila predvsem nevednost in v drugi vrsti deloma premalo kritičnosti, da bi bili ob ponavljanju bolezni poiskali pravi vzroki.
IZ NAŠIH KRAJEV
Ljubljana
Seja ljubljanskega mestnega sveta
Za izboljšanje poloiaja upokojencev
Pretekli teden, ob priliki kongresa delavskih zbornic, je akcijski odbor organizacij železniških upokojencev poslal svojega tajnika s. Orilla Viktorja, da s s. Petejanom intervenirata pri merodajnih činiteljih ter jim pojasnita obupen položaj, v katerem žive naši upokojenci, zlasti pa staroupokojenci, rentniki in provizi-jonisti.
Izmenoma sta se najprej oglasila pri ministru brez portfelja g. dr. Kreku. nato sta bila pri poslevodečem predsedniku poslanskega kluba JRZ. g. dr. Miletiču, predsedniku narodnega delovnega kluba g. dr. Lovrenčiču, v predsedništvu nacijonalnega kluba in končno sta bila pri predsed-
niku finančnega odbora g. M. D>mi-trijeviču. Vsem navedenim1 gospodom sta obrazložila želje in zahteve sta-roupokojencev, upokojencev, rentni-kov in provizijonistov ter izročila tozadevne spomenice in predloge za izenačenje upokojencev, popravo zadnje naredbe o dokladah, po kateri dobe upokojenci s polno službeno dobo manj pokojnine kakor mlajši z 10 do 20 let službe.
Reputacija je bila od vseh navedenih gospodov lepo sprejeta, vsi so obljubili uvaževati zahteve uookojcn-cev ter izjavili, da se bodo za ta vprašanja zanimali in skušali potom amandmanov v finančnem zakonu za leto 1936-37 vsaj del krivic popraviti.
Zadnja seja mestnega sveta je imela prav skromen dnevni red. O pasji taksi za dva mesarjeva psa so poročali, o kazni za vtihotapljeno čokolado so razpravljali, neizterljive terjatve prodanih posestnikov so odpisali in občinskega davka za vozilo so razpečevalca ponarejenega denarja oprostili.
So pa še Zagato, to je slepo ulico pri Erjavčevi cesti zaprli, in pravilnik za hodnike radi nadaljnjega boljšega študija odložili. Ce še omenimo, da so prevdarne može v posredovalni urad, ki naj čast in užaljenost ljubljanskih občanov ravnajo, poslali, ter tujsko-prometni svet mesta Ljubljane imenovali, lahko ta dnevni red za končan proglasimo.
Nato pa pričela je tekma iniciativ. Mlada energija večine in profesorja Jarca kot starešine se je sprostila, poplava predlogov je nastopila in bo magistratni arhiv do vrha napolnila.
Ti predlogi pa so segali in objeli prav vsa področja mestne uprave in mestnih podjetij. Lotili so se gasilskih naprav, cestnih kotanj, železnega mostu na Dunajski cesti preko železniškega tira, privlekli so Dimnikov projekt o poglobitvi ljubljanskega kolodvora in zabrneti smo že skoro slišali Jarčeve alarmne zvonce po beli Ljubljani, ki bi klicali Ljubljano: les si pridi smrekov mah odpret!. Seveda pa tudi na bolnico niso pozabili.
Dobro uro in pol je čital podžupan dr.
Ravnihar samostojne predloge in nujne predloge in interpelacije posameznih občinskih odbornikov in njihovih tovarišev, ter jih zlagal na kup za mestnega slugo, da jih bo raznesel po odsekih, sosvetih in upravnih odborih.
K temu pa nekaj pripomb: zadeva kluba in stranke JRZ je to delo. — Vendar pa, ker postopanje jemlje mestnemu zastopstvu resnost, se mestna posvetovalnica s tem smeši, ali pa, da bo javnost imela občutek, da jo nekdo vleče. Radi ustanove same je treba reči: jok, tako pa ne gre!
Ljubljančani pazno zasledujejo mestni občinski odhor in mestno gospodarstvo.
Ljubljančani prav dobro vedo, tako kot bi morali to vedeti tudi občinski odborniki, da
•
Knjižnica Delavske zbornice je v januarju 2.667 obiskovalcem izposodila 5.773 knjig, 165 več kakor lani v istem mesecu.
Opaža se rahlo napredovanje slovenskih in francoskih knjig in nazadovanje srbohrvat-skih in nemških. Izposodilo se je 2.877 slovenskih, 147 srbohrvatskih, 2.706 nemških in 43 drugojezičnih knjig. Znanstvenih del je izposodila knjižnica 510.
Odvetnik dr. Milan Lemež je bil izpuščen iz zapora. — Pretekli teden sta bila aretirana priv. nameščenca Štefanija Zbaš-nik in Stane Krašovec. Vzrok ni znan. |
Maribor
Resnica o turneji mariborskih harmonikarjev po ČSR.
K svoječasnim poročilom o nastopih mariborskih harmonikarjev v češkoslovaški republiki izjavlja izvršilni odbor Jugoslovan-sko-češkoslovaških lig za Dravsko banovino, da je glede koncertnih nastopov, ki so se. vršili v Pragi, osrednji odbor Čehoslo-vaško-jugoslovenskih lig v Pragi poslal sedaj točen obračun.
Iz njega je razvidno, da so voditelji imenovanega zbora prejeli kot čisti dobiček ves prebitek od teh nastopov izplačan v gotovini in sicer znesek Kč 21.000.—, to je skoro Din 40.000.—. Stroški koncerta so znašali Kč 29.225, dohodek za prodane vstopni-
manjka za redni proračun približno 10 milijonov dinarjev kritja.
1 orej: proračun neuravnovešen, globoko, katastrofalno pasiven, na drugi strani pa prehaja »iniciativis« že v Stadij akutne bolezenske oblike.
Dalje: taka poplava predlogov pride iz vrst večine, ki ima pri proračunu priliko, da svoj načrt realizira. — Parlamentarni običaji se postavljajo tako na glavo! — Nam ne gre za to, da nam je za proračunsko razpravo ta grasirajoča iniciativis bistveno olajšala stališče. Ker smo morda prepričani-da bo večina — samo en primer! — Smersujev predlog o izdatnejšem podpiranju brezposelnih v proračunu res izvedla, efek-tuirala.
Nam gre za to, da ohrani mestna hiša svojo resnost, svoj ugled, ne pa, da je prav večina kriva, če zbijajo Ljubljančani šale na račun občinskega odbora, ali pa se razburjajo, ker se vzbuja dejansko vtis, da uganja nekdo neslane šale in vice na račun Ljubljančanov.
Za večino pride proračunska debata: takrat bo pa hic Rhodus...
Tako nastopanje bi mogel človek razumeti le, če bi večina to delala v prepričanju, da je ob proračunu že davno ne bo večna ljubljanskem magistratu, pa bi rekli: vidite, mi bi pa vse, kar smo takrat predlagali, izvršili. Taka kalkulacija bi bila morda razumljiva, je pa brezpogojno neresna in resne stranke — nevredna.
1 a seja je bila v popolnem nasprotju-z nastopno izjavo gospoda predsednika dr Adlešiča. “	:	-	-	•	...
' ti*. 4.►... ■ '	«	'	n	,	n	,	.<» r. *, r
Zadnja seja Ljubljani ni pokazala resnosti, vsaj so Ljubljančani že do grla siti predlogov in nasvetov, oni hočejo dejanj in stvarnega dela.
Morda bo opozicija prihodnjič pokazala neumestnost, da ne rečemo absurdnost take seje s tem, da bo z vozičkom pripeljala na magistrat predlogov, ki bi jih naj občina rešila in sprejela. — Takrat pa bi — zdi se vsaj — vendar kdo videl, da za take potegavščine ni časa.
V kavarni se je zastrupil 28 letni brezposelni mizarski pomočnik Ivan Jerom. V kozarec tople vode si je dal strup in ko so prišli poklicani reševalci, je že umrl. V smrt ga je gnala beda.
Društvo »Šola in dom« v Ljubljani bo imelo dne 5. t. m. (v sredo) ob 8. uri zvečer svoj redni občni zbor v risalnici državnega učiteljišča na Resljevi cesti, II. nadstropje. Vabimo starše, da se v čim večjem številu udeleže občnega zbora.
V ogleda
Književnost
»Slovencu« je kri zavrela v sveti jezi ker je »Delavska Politika« objavila sestavke, ki jih je on pisal pred 20. leti. (»Slovenec« previdno pogreva samo ono, kar je pisal pred 60. leti.) In v tej sveti jezi je naperil proti »Delavski Politiki« svojo najtežjo baterijo debelih Bert. Ampak streljal je mimo cilja in nekateri streli so Padli celo nazaj v njegove vrste. Naši delavci so se od srca smejali besnim kloba-sarijam Slovenca«. Socialni demokrati so vpili lieil« rrancu Jožefu in mu peli »Gott erhalte...« Ali misli »Slovenec«, da v Sloveniji ni starejših ljudi od 20 let? Mogoče te s. Adler bil pristaš ministrskega predsednika in največjega sovražnika Jugoslovanov, Stiirgkha? Ali ne- bi hotel povedati »Slovenec« svojim čitateljem, da socialni demokrati od izbruha vojne in še po usmrtitvi tirana Stiirgkha niso smeli izdajati nobenega svojega glasila? Tako zelo so na avstrijskem dvoru »ljubili« socialne demokrate in socialni demokrati Habsburžane! G vsenemškem duhu v slovenski so-C|alni demokraciji je menda zvedel od tistega bivšega slovenskega socialnega demokrata (prav anarhista), ki sedaj na stara ;eta širi čast in slavo božjo v mariborski jrančiškanski cerkvi. Glede prostozidarskih I?1'- hi ga pa prosili, da nam sporoči njen ljubljanski naslov, da si gremo enkrat ogle-ut to čudo, ki »Slovencu« ne da spati.
..tem, kdo se bolj drenja pri jaslih aziicpih vlad, mi ali borci iz Kopitarjeve 'ee. bi bilo pa odveč izgubljati besede.
Ivan Prijatelj: Duševni profili slovenskih preporoditeijev. To Prijateljevo najboljše življenjsko delo so za njegovo 60 letnico izdali njegovi učenci. To delo je izšlo že leta 1921. v »Ljubljanskem Zvonu«, vendar je sedanja knjižna izdaja precej razširjena, popravljena in izpopolnjena z novimi dognanji. Opisuje nam prvo dobo slovenske narodne zavesti in njene utemeljitelje v jožefinski in predmarčni dobi od Linharta in Vodnika v Zoisovem krogu, preko Kopitarja, Zupana, Ravniharja in čopa do Prešerna in Bieiwei-sa, dobo janzenistov in vpliv francoske okupacije v načili krajih. Zlasti Prešerna in njegovo delo nam .ie pisatelj predstavil izčrpno, kakor še nihče doslej in nihče ne bo mogel mimo te knjige, kdor bo hotel proučevati slovensko kulturo in literaturo. Knjiga obsega 170 strani velikega formata in 16 strani predgovora nepodpisanega avtoria: »Življenje m delo Ivana Prijatelja.« Dodan je kronološki pregled vseh spisov Ivana Prijatelja, ki bo marsikomu dobro služil. Knjigo krasi reprodukcija jubilantove slike nd Božidarja Jakca. Odličen tisk na finem papirju je oskrbela tiskarna »Merkur« v Ljubliani
Zanimiva knjiga. Na podlagi Freudovih psihoanalističkih dognanj je dr. ^aja I. Bajič v Beogradu napisal ze-o zanimivo psihološko študijo z naslovom: »Logična cenzura«.
Sirite
,,Delavsko Politiko" I
ce je znašal Kč 16.830.—, ostali dohodki izvirajo iz velikodušnih daril raznih odličnih osebnosti, katera darila je z vso požrtvovalnostjo nabrala za harmonikarje praška čsl.-jugosl. liga.
Zborovanje zaupnikov.
V	nedeljo, dne 9. t. m. se bo vršilo ob 9. uri dopoldne v Delavski zbornici, II. nadstropje
zborovanje obratnih zaupnikov in organizacijskih funkcionarjev.
Dnevni red je važen! Udeležba je obvezna!	Kraj.	inedstrokovni	odbor.
Zaupniški tečaj. V sredo, dne 5. t. m. predavata s. Petejau o socialnem zavarovanju in s. Karner o poedinih funkcijah v strokovni organizaciji.
Družabni večer pekovskih pomočnikov, ki se je vršil minulo soboto v Gambrinovi dvorani, je prav lepo uspel. Prireditev so posedli tudi celjski sodrugi-tamburaši, ki so izmenoma z domačim tamburaškim odsekom pridno igrali na prireditvi. Pevski odsek pekov je pod vodstvom pevovodje g. Cibica zapel več delavskih in narodnih pesmi in žel obilo zasluženega priznanja. Posrečeno | prednašanih je bilo tudi več šaljivih točk. |
Smrtna kosa. Ob veliki udeležbi občinstva se je minulo nedeljo vršil pogreb Marije Korenove, žene vodje pekarne Franca Korena, ki .ie po večmesečni težki bolezni preminula. Pred mrtvašnico in na grobu so odpeli pekovski mojstri in pevski odsek pekov globoko občutene žaiostinke. Naj ji bo zemlja lahka! Težko prizadetim izrekamo naše iskreno sožalje!
Umrl je šolski upravitelj g. Ione Hren v Studencih. Žalni sprevod se je vršil iz Studencev v Maribor, na Zrinjskega trg, kjer s,o krsto položili na avtofurgon, ki ,ie truplo prepeljal v graški krematorij.
Razen tega so vsi udeleženci ekskurzije, to je 29 sodelujočih in 17 odraslih spremljevalcev uživali v Pragi po zaslugi :ste lige razne ugodnosti, zlasti ves čas bivanja v Pragi brezplačno stanovanje in hrano: bili so tudi deležni največjega možnega popust« na čsl. železmcah ter so imeli na razpolago tudi brezplačen avtocar za ogledovanje Prage.
Iz tega izhaja, da je češkoslovensko-ji, goslovanska liga v Pragi pri tej priliki pokazala nenavadno požrtvovalnost in vsestransko pozornost napram svojim gostom.
Ljubljana, dne 1. februarja 1936.
Izvršilni odbor iugosiov.-češkoslov. lig za Dravsko banovino.
Nov odrešenik delavstva se je pojavil.
Odkar strelja s težkimi kanoni klerikalna fronta, je naenkrat začutil tudi »Mariborski Večernik« potrebo, da spregovori nekaj o delavstvu. Pod naslovom »S stanovske fronte« (zopet fronta, kopija avstrijske stanov-ščine?), na dolgo in široko razmotriva o nezavednosti delavstva v Mariboru in okolici. Kakopak, so te nezavednosti krivi delavski voditelji. V članku navaja, da je v marksistični organizaciji včlanjenih okrog 800, pri Narodno-strokovni zvezi 200, pri krščanskih socialcih pa okrog 100 delavcev. Dalje pravi, da voditelji zahtevajo, da mora biti delavstvo tudi politično opredeljeno. Kdor je rdeč, je socialdemokrat, kdor je plav, je narodni socialist ali fašist, kdor je bel, ta je klerikalec. Bavi se nadalje z volitvami obratnih zaupnikov in pravi, da so plavi dobili 22 obratnih zaupnikov, rdeči 36 (?!), beli pa enega samega. Rdeči imajo kar imajo že iz vsega početka. Napredovati ne morejo, toda kolikor jih je, so marksistično zavedni. H koncu članka pa navaja, da se rdeči držijo le s terorjem in pa radi zaslepljenosti. Edina zveličavna organizacija bi lahko bila po mnenju »Večernika« narodno-strokovna zveza. Število organiziranih pa je pri tei organizaciji od 2000 zdrknilo na 200 in še nižje, f ako je torej razčlenil nov odrešenik delavstva »stanovski« pokret in zavest maribor-skega delavstva. Mi bi k temu pripomnili le eno, da je glede padca članstva pri »plavih« Plankar pozabil navesti glavni vzrok, ki tiči v tem, da JNS-arji niso več na krmilu. Dokler so oborožene tolpe z grožnjami priganjale nezavedno delavstvo v vrste »plavih«, s®, Je _š(eyilo članstva seveda rapidno dvigalo. 1 isti. ki so upali, da bodo s pomočjo od zgoraj ustrahovali marksistično usmerjeno delavstvo, pa so postali za eno izkušnjo bogatejši. V dobi diktature so naciji marksi-
Stran 4
»DELAVSKA POLITIKA«
Štev. 1
NaSa akcija
za svobodno strokovno organizacijo in ..Delavsko Politiko"
Zelo dobro uspelo predavanje
stično usmerjeni pokret v svojem časopisju najmanj enkrat dnevno pokopali. Danes priznavajo marksističnim organizacijam 800 organiziranih članov in 36 obratnih zaupnikov. Ne moremo pričakovati, da bo člankar v JNS-arskem časopisju poročal resnično število organiziranih delavcev v rdečih organizacijah. kakor tudi o številu obratnih zaupnikov, saj bi potem ne mogel priporočati ilavih in samega sebe za odrešenika, ki se ponuja delavstvu.
Pevski odsek glasbenega društva »Zarje« bo obdržal v soboto, dne 8. t. m. ob 8. uri zvečer v Delavski zbornici, Sodna ulica 9-11, svoj I. redni občni zbor. Vabimo vse člane in članice, da se tega občnega zbora polnoštevilno udeleže.
Radi ponarejevanja poštnih nakaznic je policija aretirala agronoma Bena Alterja iz Ptuja, ki je osumljen, da je dvignil pri mariborski pošti 15.000 Din.
Davčna uprava za mesto Maribor in Davčna uprava za okolico Maribor sta dva urada, ki sta bila poprej združena, sedaj pa strogo ločena. Prvi ima ček. račun št. 10.017, drug pa št. 10.039.
Odvetnikov ničkoliko. V Dravski banovini imamo 249 odvetnikov: od teh jili je 83 v Ljubljani, 41 v /Mariboru in 24 v Celju. Pri nas mora pač stati pravica na zelo šibkih nogah, da rabi toliko podpiračev.
Mariborsko gledališče. V torek, dne 4. februarja ob 20. uri: Koncerino-recitacijski večer Milana Skrbinška iz Ljubljane. Četrtek, 6. februarja ob 20. uri: Karijera kanc-lista \Vinziga«, red B.
Hrastnik
Poznamo jih vse! Prebivalci hrastniške kotline smo preizkusili gospodarstvo raznih režimov te ali one gospode. Zato poznamo črno, rjavo in plavo gospodo, (iospodje so imeli vedno srce za ubogo ljudstvo, samo od tega ni ljudstvo nikoli ničesar imelo. Minulo je že 17 let, odkar so nam prvič obljubljali nebesa na zemlji, ako jih bomo podprli v boju za njihov obstoj, ker pa so na obljube pozabili, so tudi izgubili vsako zaupanje med delovnim ljudstvom. Narobe, ljudstvo je danes razkačeno, ker se ga zopet skuša pitati z obljubami, čijih »vrednost vsak pozna. Nič ne de, ako bleste obljube pod naslovom »Delavska fronta«. Gospoda ima gotovo milijone na razpolago, da lahko toliko žrtvuje za svoj novi časopis, ki ga pri nas imamo po vseh straniščih polno, zdajajte rajši gosposko fronto«. Namestu, da žrtvujete des?t-tisoče za tiskanje obljub, jih kot krščanski ljudje rajši žrtvujte za lačne otroke in matere ter tuberkulozne. Boste vsaj eno dobro delo storili. Ne poznamo druge fronte kakor marksistično oz. socialistično organizacijo, katera edina je rešiteljica delovnega ljudstva, da si bomo priborili ne samo poltično, ampak gospodarsko, socialno demokracijo. Gospodje »črnofrontarji« se pa borijo za svetost zasebne lastnine, neoziraje se na to, da delovno ljudstvo pri tem propada. Le blatite marksiste, tem hujši bo naš boj. Gospodje znajo tudi denuncirati in pišejo, da mi psujemo boga, - • in državo. Vedo. da to ni res. ker kaj takega sploh ni mogoče natisniti. Ali kaj jih to briga. Ena laž manj ali več. Mi državi dajemo zdravje in življenje, okoli njih pa se zbirajo tisti, ki so bili plačani iz državne blagajne v Avstriji,
•	Borimo	se	in	zahtevamo le
pravico, pošteno plačilo, zaščito in sigur.uo bodočnost. Zato pa so nas vzeli za tarčo. Brezposelni delavci v hrastniški dolini fmo prav zadovoljni z našim socialističnim županom, ker skrbi za delo in podpore, kolikor ie v njegovi moči in kolikor ima občina sredstev na razpolago. Gotovo bi ne bil noben tako črn ali plav župan tako socialen. Saj ;maino izkušnje. Dolski občani-trpini vemo, da naša občina še ni imela takih gospodarjev, kot jih imamo sedaj. Delavci, strnimo svoje vrste! Organizirajmo se strokovno, kulturno in kadar ho mogoče tudi politično. Naročajmo »Delavsko Politiko« in »Ljudski Glas«. Ako bomo to orožje dobro rabili, nam .ie zagotovljena zmaga. Naj živi marksistični socializem, vse drugo naj izgine iz naših vrst!	Brezposelni delavec.
Zagorje ob Savi
Kastelic Ignac
V	četrtek, dne 30. januarja smo v Zagorju spremili k zadnjemu počitku enega izmed že redkih starih sodrugov našega gibanja s. Kastelica Ignaca. Pokojni nas je zapustil v 73. letu svoje starosti in je bil član nyše rudarske organizacije od leta 1903. neprenehoma. Pokojni, ki je prestal vse viharje, ki so šli preko našega gibanja, ni nikdar klonil ali omahoval, temveč vedno trdno veroval v zmago naše ideje. Ni sicer dočakal tega, ali spremstvo, ki so mu ga napravili ostali sodrugi na njegovi zadnji poti, je dokaz, da je njegova ideja kljub vsemu na pohodu. Dragi Ignac! V zadnji pozdrav se Ti je poklonila zastave Tvoje ideje in sodrugi pevci so Ti zapeli »Sodrug, mirno spavaj«. Tvoji družini naše sožalje!
Tudi pri našem rudniku se letos pra- j znuje kot še nikoli. Rudarji so že čisto ob- j upani. Tri šilite na teden in to sedaj v zim- j skem času! Kaj bo še le na spomlad? Po- j leg tega pa po Zagorju strašijo govorice, da je na spomlad pričakovati velikih re- ' dukcij. Vse to draži že itak razbičane živce naših rudarjev do skrajnosti. Zato bi bilo jako dobro za pomirjenie te nervoznosti med rudarskimi družinami, če bi tisti krščanski socialist, o katerem pravijo, da ie baje prejel pismo od aktivnega ministra z
V	gornjem delu Dravske doline, j stisnjena med železniško progo in j strmo padajoče pobočje Pohorja, leži J mala vas Vuzenica. Povečini prebiva- j jo tod lesni delavci. Tamošnji sodru- j gi so izrazili željo, da bi se naj tudi tu vršilo predavanje o socialni zakonodaji, delavskih strokovnih organizacijah in o pomenu delavskega tiska.
Kakšno zanimanje je vladalo za predavanje, ki se je vršilo dne 2. februarja, sledi najbolje iz tega, da so se ga udeležili poleg domačinov, kovinarji iz Mute, delavci iz Vuhreda in
obljubo, da redukcij v Zagorju ne bo, to javno ljudem povedal. Istotako bi bilo dobro. če bi sedaj gospod dušni pastir, ki je pred volitvami agitiral in ki ima, kakor se je zatrjevalo, velik vpliv, ki seže od TPD v Zagorju pa do Beograda, svoj vpliv tudi sedaj tako uporabil, da bi PTD dobila svoja naročila nazaj in s tem preprečil redukcije delavstva. Gospodje, večino glasov ste dobili, ker so se rudarji bali redukcij, zato je sedaj vaša dolžnost, da jim pomagate!
Delavsko zborovanje. V nedeljo, dne 9. t. m. s pričetkom ob 9. uri dopoldne se bo vršilo v Kino-dvorani važno zborovanje, na katerem bosta poročala govornika iz Maribora. Sodrugi in sodružice, pridite vsi!
Trbovlje
Društvo .Jugoslov. obrtnikov bo priredilo dne 8. februarja ob 8. uri zvečer v Delavskem domu predpustno veselico pod geslom:	»Na sejmu zamorčkov«. Pester
spored. Nagrade. Prireditev je izrecno propagandnega značaja. Prijatelji obrtništva vabljeni!
Hrani
Izid volitev obratnih zaupnikov
iz vseh večjih tekstilnih podjetij, ki so se vršile 25. januarja, je ta-le:
V Jugobruni je bilo volilnih upravičencev 1092. Volilo jih je 900 ali 82.4 odst. Neveljavnih glasov je bilo 60. Količnik je znašal 52.5. SDSZj je dobila 506 glasov in id zaupnikov, .ISZ 255 glasov in 5 zaupnikov, NSŽ 79 glasov i,i 1 zaupnika.
V Jugočeški je bilo volilnih upravičencev 806. Volilo jih je 642 ali 79.6 odst. Neveljavnih glasov je bilo 21. Količnik je znašal 38.8 odstotkov. SDSZJ je dobila 362 glasov in 9 zaupnikov, JSZ 216 glasov in 6 zaupnikov, NSŽ 43 glasov in 1 zaupniku.
Pri lanskih volitvah v Jugobruni je bilo 1008 volilnih upravičencev. Volilo jih je 658 ali 65.2 odst. Neveljavnih glasov je bilo 154. Količnik je znašal 31.5. SDSZJ je dobila 404 glasove in 13 zaupnikov. NSŽ 100 glasov in 3 zaupnike. Lista JSZ je bila razveljavljena.
V Jugočeški je bilo lansko leto volilnih upravičencev 816. Volilo jih je 375 ali 45.9 odst. Neveljavnih glasov je bilo 27. Količnik je znašal 23.2 odst. SDSŽJ je dobila 140 glasov in 6 zaupnikov. JSZ 138 glasov in 6 zaupnikov. NSŽ 70 glasov in 3 zaupnike.
Volitve obratnih zaupnikov so pokazale v sorazmerju z lanskimi volitvami velik porast glasov list SDSZJ. Da je bila volilna udeležba v sorazmerju z lanskim letom toliko večja, je vzrok ta, da je bila v Jugobruni lansko leto bela lista razveljavljena: v Jugočeški pa izredno slabo vreme iia do-tično nedeljo, ko so se volitve vršile: deloma pa tudi v tem, da delavci volitvam obratnih zaupnikov posvečajo vedno več pozornosti. In vsled tega, da ni v Jugobruni lista belih ustrezala določbam zakona in da so se vršile v Jugočeški volitve na nedeljo, so morali naši zaupniki skozi vse leto preslišati s strani belih mnogo nezasluženih in grdih očitkov. Domnevali so, da bodo s to gonjo in pa z zahrbtnim obrekovanjem naših zaupnikov, češ, da nepošteno in sebično delajo, pri letošnjih volitvah dosegli veliko zmago in absolutno večino. Tudi »Gorenjca« so se ponovno posluževali za agitacijo, čeprav vlada tako »nasprotje« med njim in »belimi«. Zadnji »Gorenjec« pa je tudi sam posvetil članek volitvam obratnih zaupnikov v prepričanju, da bo beli listi v Jugobruni in Jugočeški zapisal vsaj takšno slavnostno zmago, kakršno je zapisal beli listi v tovarni Inteks. Tudi o »humanitarnem« delu kranjskih radikalov, ki ga vrše za de-lastvo, se je »Gorenjec« razpisal v zadnji številki .pred volitvami. Ali kljub temu je bil -Gorenjec« nad izidom volitev gotovo razočaran, ker zlasti v tem času ni pričakoval takega rezultata. Morda bi zaznamoval lahko večji uspeh, če bi se ne vtikal v stvari, za katere delavstvo ve, da ni poklican. O vlogi »plavili« pa sploh ne govorimo. Demagoški letaki, ki so jih izdali na konto zavednega delavstva, so jim prinesli »sijajno« zmago. Taka .ie situacija s tajnimi volitvami, ko vsak voli po svojem svobodnem prepričanju. In ker nasprotniki slikajo našo svobodno strokovno organizacijo. da stoji strogo na marksističnih načelih, jim je danes morda že žal, da so jo za takšno proglasili, kajti strah jih bo zapisati, da v Kranju marksizem tako napreduje.
v Vuzenici. — 17 novih naročnikov
iz Marenberga. Govorila sta ss. dr. Reisman in Eržen. Njuna izvajanja so bila sprejta z velikim odobravanjem.
Uspeh predavanja pa leži v tem, da se je takoj priglasilo 17 novih naročnikov za »Delavsko Politiko«. Delavci izven Vuzenice, ki so prisostvovali predavanju so pa izjavili željo, da naj se slična predavanja vrše tudi v sosednjih občinah. (Poskrbeli bomo, da se bo to čimprej zgodilo. Op. ur.)
Zanimivo je tudi, da so za to predavanje izvršili sodrugi samo ustno agitacijo, ki je imela popolen uspeh.
Vsa čast in hvala kranjskemu delavstvu za njegovo zavednost! Ni nasedlo demagoškim intrigam naših nasprotnikov, ampak je po svoji razsodnosti in prevdarnosti volilo svoje zastopnike. Delavstvo delo večine zaupnikov že pozna, zato od njih ne bo- pričakovalo čudežev, saj se vedno bolj zaveda, da brez skupnosti, je zaupnikom težko doseči pozitivne uspehe. Vedno bolj pa se delavstvo tudi zaveda, da bo prava enotnost med njim le tedaj, kadar bo v enotni strokovni organizaciji organizirano.
Zabukovca
Ker se redko oglašamo v naši »Delavski Politiki«, hočemo poročati, Kaj se je tekom meseca januarja dogodilo v našem kraju.
Silvestrovanje. Lansko leto smo . aklju-, čili v veselem razpoloženju v nadi, da je stare skrbi konec in da bo novo 'ieto prineslo tudi lepšo bodočnost za nas, ki sc | nadejamo boljših časov. Društvo »Zarja« ie ! priredilo silvestrovanje s koncertom in giu-| ijivo polnočno sliko. Udeležba .ie bila si-| jajua. Občinstvo je napolnilo vsak pro-
•	storček društvenega lokala pri Iv. Zupanu ! v Megojnicah. Medtem, ko nasprotna dru-
I	štva niso mogla privabiti ljudi v svojo j sredo.
jeruzalemci med nami. Ker ta deiavskr. skupnost strašno boli nasprotnike, so po- j klicali na pomoč v nedeljo, dne 12. januarja ; glavne vodje JRZ iz Celja, v nameri, usta- I noviti tudi pri nas JRZ. Zbralo se je res ' nekaj ajmohtarjev, ki se odlikujejo s svo- j jimi mavričnimi naziranji, največ pa ter- j cijalk, ki so poslušale fraze o marksistih. Zelo smešno je bilo čuti, kakšni kapitalisti j so marksisti in kakšna ovira v izvrševanju državnih poslov itd. Torej oni, ki imajo v rokah vso oblast in ki nas po svojih časopisih žigosajo za brezdomce in nemaniče, farbajo na svojih zborovanjih nared, da so socialisti kapitalisti, ovira v odpravi krize in v izboljšanju kmetsko-delavskega položaja. Ali ni to največja demagogija? Ker pa demagogija nima bodočnosti, tudi za JRZ ne bo trdnih tal. Mi zahtevamo le resnično demokracijo in sigurnost eksistence, to naj dajo gospodje, pa bo prav.
Žrtev obupa. Savinja je naplavila v Tremarju pri Celju truplo mladega rudarja A. Kelnerja iz Zabukovce, ki je bil odpu- i ščen pri rudniku keramične industrije v j Petrovčah, in je iz obupa skočil v Savinjo, j
Umor. V sredo, dne 29. januarja zjutraj so našli umorjenega 82 let starega prevžit- j karja Avgusta Golovšeka v njegovem po- [ slopju pri vinogradu v Megojnicah. Zloči- | nec ga je ponoči napadel, udari! po glavi, j mu zamašil usta in mu z žico zvezal roke : na hrbtu. Ker ni bilo stanovanje izropano, i je težko reči, kaj je bilo povod umora. Mož i je bil liberalec, pa nikakor ne slab človek, j ter dober gospodar.
Povračilo 1 odst. dodatka na uslužben- J ski davek. Rudarji so dobili vrnjen I odst. i dodatek na uslužbenski davek, pa samo za I 3 mesece nazaj. >	.	!
Za pravice rudarjev. Močno se giblje j tudi akcija za uveljavljenje pravic po obrt- I nem zakonu za naše rudarje. Ker so ru- j darji enakovredni državljani, pač ne bi j smelo biti, da se morajo za to boriti in i celo tožiti. Ker pa ne gre drugače, je treba i pač z vsemi sredstvi uveljaviti zakon. Zato i je edina rešitev kmeta kot delavca, da se i skupno organizirata proti izkoriščanju, za j svojo pravico in eksistenco.
Družnost!	Rudar.
Soitanl
Regulacija Pake. Zadnje deževje je povzročilo, da je Paka zo.pet narasla, prestopila bregove in zalila rodovitno ipolje. S te.m je mnogim posestnikom napravila znatno škodo. Imeli smo že javne shode o regulaciji Pake. Bil je tudi izvoljen odbor za pospeševanje dela na regulaciji Pake. Tudi hudournike so že slikali v ta namen. Naime-stu regulacije so začeli pri železniškem m*>-stif, kjer je še edini iztok, strugo zasipati. Radi zasipanja je bilo že poslano opozorilo občine in tovarne Woschnagg, ukrenilo se pa ni proti temu še iprav ničesar. Je že tako dandanes, da je narobe prav. Za pametne stvari ni smisla. Prizadeti prosimo mestno občino, naj 'bo toliko jividevna, da nam bo v slučaju povodnji pustila luč goreti, a ne,
| da nam jo ugasne, kadar jo najbolj potre-I bujemo, ko teče Paka po šoštanjskih ulicah
in cestah. Torej 'delavci in vsi prizadeti, čas je že, da se zdramite iz spanja in se zaveste, da ibomo pri 'prihodnjih občinskih volitvah šli skupno v boj za naše pravice, 'za res dobro občinsko gospodarstvo. Toliko za enkrat, drugič več. — Eden izmed prizadetih.
Ptuj
Proračunska seja občinskega sveta.
Dne 30. januarja se je vršila proračunska seja. Uvodoma je g. predsednik poročal o uspehu svoje intervencije pri banski upravi v Ljubljani glede subvencije požarni četi, za brezposelne, o vzdrževanju gimnazije in razširitvi ptujske bolnice. Dobil je ugodna zagotovila. —
O proračunu je dejal, da je sestavljen v pravcu slednje, in vsled tega za Din 191.000 manjši od sedanjega. — Naglašal je tudi, da je znižan najemninski vinar.
Po čitanju tarife in pravilnika o pobiranju uvoznine, je poročevalec upravnega odseka navaja! zneske glavnih postavk glede izdatkov in dohodkov, ki so v proračunu uravnovešeni.
Sledila je debata, v kateri so se slišale razne zanimive stvari. Odklonjen je bi! predlog po zvišanju trošarine na meso, ker bi s tem bili prizadeti konzumenti. Predlog glede znižanja trošarine na vino je bil odklonjen, kajti s tem res nič ne bi bilo po-magano ne producentu in ne konsumentu, za izpadek Din 65.000 pa ni nadomestila.
Pri splošni debati se je oglasil tudi mestni svetnik Koren, ki je obžaloval, da se namerava zdaj obdavčiti tudi blago, ki | ga dobivajo železniški uslužbenci iz Mari-j bora, kar je bilo dozdaj prosto in se tudi j drugod zato ne plačuje. (O prošnji bo raz-I pravljal odsek.)
Kritiziral je mestno gospodarstvo :n proračun, ki da ne zadovoljuje delovnih slojev, zato ne bo glasoval zanj. Povdarjal je mizerno stanje občinskih hiš, cest itd. Ni se upošteval njegov predlog po zvišanju postavke za brezposelne, kljub temu, da je Pokazal, kje dobiti potrebno kritje. Načelo, vzeti, kjer je in dati tam, kjer je pomoč potrebna, se ne izvaja. Ponovno je navajal, da je potrebno progresivno obdavčenje visokih dohodkov, n. pr. pri onih, ki izkazujejo letno nad Din 80.000 čistega dobička: to bi vrglo lep znesek za reve ie.
Nato je odgovoril župan, da kakor je predlog simpatičen, ni izvedljiv, ker finančni minister ne dovoli uvedbe novega davka	.....	.	,*
P«1-';	....	.........
Loklada na neposredne davke znaša 50 odstotkov.
Neumestna opazka m. s. Pinterja, češ, da govori Koren za galerijo, da povdarja-nje socialnosti pomeni demagogijo, ker mestna občina ni »preskrbovalni urad«, je vzbudila ogorčenje. Dotični gospod bržčas ne pozna nalog občine.
Uverjeni smo. da je Koren ime! v mislih interese splošnosti. Čudimo se le, da ga niso podprli zastopniki malih obrtnikov, ki imajo brez dvoma iste težnje kakor delavci in nižji nastavljenci.
Pozdraviti je sklep o nameravanem čiščenju in popravljanju mestnih hiš ter znižanju najemnin. Želeti bi bilo. da bi se opustilo pobiranje prispevka za izvoz fekalij. Vsak dinar revna družina težko pogreša.
Umesten je tudi sklep o znižanju cen v kopališču. Žal le, da se nikdo ni spomni! brezposelnih, da bi se tudi njim. ki sicer zaenkrat niso še zaposleni pri delu. dala pravica do enkratne brezplačne kopeli na mesec.
Delavstvo povsem soglaša z izvajanji gg. m. s. B. in dr. K. glede potrebe modernizacije kopališča in razširitve Dravske ulice, nujne napeljave potrebnega vodovoda, kanalizacije in tlakovanja ulic in bi se moralo storiti vse, da bi se dobila sredstva v svrho realizacije teh načrtov.
M. s. S. je sicer mnenja, da to ne bo šlo brez državne in banovinske pomoči. O visokih zneskih za javna dela da se je mnogo pisalo, pa ker ne pride denar, se z nujno potrebnim' delom ne more pričeti. Brezposelni, pravi, da imajo pravico do dela. S tem se tudi vse delavstvo strinja, nikakor pa se ne strinja z uvedbo prisilnih bataljonov, katere je imenovani priporočal.
Smrtna kosa. Umrl je v sredo, dne 29. januarja v ptujski bolnici Kuhar Marko, srednješolec, doma iz Borovcev, kot žrtev jetike. Ko bi mu bilo še mogoče pomagati, ni imel nikdo razumevanja za njegovo bo-ezen. Naj bo idealnemu mladeniču zemljica lahka, preostalim pa naše iskreno sožalje.
Vabilo
na tretji redni občni zbor Konzumne zadruge za Ljubljano in okolico r. z.
z o. z, Ljubljana, Sv. Jerneja cesta št. 39a, ki se bo vršil v sredo, dne 19. februarja 1936 ob pol 8. uri zvečer v gostilni Franc Pogačar, Sv. Jerneja c. 24, nasproti zadr. prodajalne, s sledečim dnevnim redom:
1. Čitanje zapisnika, 2. poročilo načelstva, 3. predložitev bilance, 4. poročilo nadzorstva in čitanje revizijskega poročila zveze gospodarskih zadrug, 5. volitev načelstva, 6, volitev nadzorstva, 7. razno.
Dolžnost vsakega člana je, da se občnega zbora udeleži.
Nadzorstvo,	Načelstvo.
I
Zahtevajte omiki in povsod H In pečine iz Delnnske peknrne v Harlbora. KI?;
Za konzorcij izdaja In urejuje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. ▼ Mariboru, predstavite!! Josip Ošlak ▼ Mariboru.