DECEMBER IG S JCv. - Evzebij + 17 C Flori jan 18 P Kv.-Gracijan + 18 S Kv.-NemezU + 20 N 4. Advent na 21 P Tomaž g 22 T Servnl 23 S Viktorija 24 Č Adam in Eva + 25 P Božični dan 26 S Stefan 27 N Ned. po Božiču 2R P Nedolžni otroci 29 T Tofraž Kaut. 30 S Kolumba, dev. VENEC PRVI SLOVENSKI LIST Vi AMERIKI Geslo: vero »» narod — ea pravico i* resnico — od boja do imagei GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V\ CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) stev. (NO.) 249. chicago, ill., SOBOTA, 19. DECEMBRA — SATURDAY, december 19, 1936 LETNIK (VOL.) XLV i Operatorji skušajo zvišati število tedenskih ur premogar-jem od sedanjih 35 na 40 brez povišanja plač. — Pre-mogarska unija bo nasprotno zahtevala znižanje delovnih ur na 30. — Priporočilo, naj kongres uredi' zadevo glede cen premogu. Washington, D. C. — Premolar jem se obeta, da bodo prisiljeni začetkom prihodnjega leta stopiti v novo borbo z lastniki premogovnikov, kateri jim skušajo vzeti njih pravice, ki so si jih doslej priborili. Razvidi se to iz pisma, ki ga je poslala zadnjo sredo zveza operatorjev na premogarsko unijo in v katerem se povdar-ja, da se bo delovni teden zopet podaljšal od sedanjih 35 ur na 40 ur brez poviška plač. Sedanja pogodba med operatorji in premogarji poteče z 31. marcem in pogajanja za novo pogodbo se nameravajo otvoriti 27. februarja v New Yorku; ob teh pogajanjih bodo operatorji izrazili zahtevo. Pričakovati je, da bo vsled te zahteve operatorjev prišlo do ostrega spora med njimi in premogarji, ki bo utegnil končno voditi celo do stavke. Verjetno pa je tudi, da ope- NASVET RE POGAJANJA ZA KA1-ŠEKA Neznano, kako daleč namerava vlada popustiti. Nanking, Kitajska. — Nika- njinj F If A VfEM'^ točnih P°ročil ni £lede sta" rUBLlKAllLLlVl |nja upornikov v Šensi provin- --Iciji, ki imajo še vedno ujete- Priporočilo iz lastnih vrst, naj |ga načelnika kitajske vlade izpremene politiko. jčiang Kai-šeka. Ve se le toli- —o— jko, da se vodijo med vlado in Chicago, 111. — V četrtek se j uporniki pogajanja, da se je otvorilo v' tukajšnjem me- .ujetnik izpuhti. Kako daleč stu zborovanje republikanske- Ije vlada pripravljena popusti- ga narodnega odbora, na ka-'ti, ni znano; vendar pa je go- terem se imajo določiti na- .tovo, da ne bo pristala na dve daljnje smernice stranke po glavni zahtevi upornikov, njenem silovitem porazu, ki jo namreč, da se preneha notra- je zadel ob zadnjih volitvah, nja vojna proti komunistom in Med prvimi govorniki, ki so se istočasno napove vojna Ja- nastopili, je bil kongresnilc H. ,'ponski. Fish iz New Yorka, kateri je | -o- zbranim voditeljem nujno pri- inavguracija bo ČIM odpočitek okrepil papeža Vatikan. — Zdravnikom se je posrečilo pregovoriti papeža Pija, da je ostai v sredo celi dan v postelji in se ni bavil z nobenim delom. To je imelo na pacijenta blagodejen učinek, kajti njegove moči, ki so na večer prejšnjega dne nevarno opešale, so se po tem odpočitku oči vi dno okrepile. Zdravniki upajo, ako bo sv. Oče vzdržal še nekaj dni mirno v postelji, se utegne do božiča toliko' okrepli, da bo lahko osebno sprejel božična voščila od kardinalov. poročal, naj dosedanjo politiko stranke temeljito izpremene, ako hočejo dobiti nazaj zaupanje ljudstva. Predvsem je zahteval, da se odstavi dosedanji načelnik stranke, John Hamilton, ki se je zameril farmarjev in ljudi liberalne ga mišljenja. Kljub temu je bil Hamilton ponovno izvoljen. --o- tragedija z aeropla-• nom Salt Lake City, Utah.— Sko raj nikakega upanja ni več, da bi mogli žive rešiti pet moških in dve ženski, ki so se vozili V velikem potniškem aeroplanu,last dr. Western Air Express, kateri je izginil v torek zjutraj na svojem poletu iz Kalifornije nekje v gorah, južno od tukaj. Močne skupine, broječe več sto oseb, ki so sestavljene po večini iz fantov CCC taborišč, so pre- množice v svoji hiši ratoi-ji niso resno mislili, ko |jn se iZVoli na njegovo mesto so izrazili omenjeno zahtevo, i drug mož, ki bo odgovarjal marveč so nameravali z njo zahtevam mladine, delavstva, postaviti le nekak protiutež proti morebitnim zahtevam premogarjev za nadaljno znižanje števila delovnih ur. Unija namreč trdi, da bo pri pogajanjih zahtevala 30 urni teden, in tako operatorji morda upajo, da bodo s svojo zahtevo dosegli, da bo ostalo pri "zlati sredi," namreč pri dosedanjih 35 urah. Voditelji premogarjev so takoj po objavi zahteve operatorjev podali izjave, da so pripravljeni na borbo do skrajnosti, ne samo, da pobijejo omenjeno zahtevo, marveč, da uveljavijo svojo, namreč dosego 30 urnega tedna. Načelnik pittsburškega distrikta, Pat Fagan, je povdarjal, da je 30 urni teden nekaj popolnoma opravičljivega in da ne bo v nobenem oziru postavil obratovanja v finančno nevarnost. Ako pa operatorji ne morejo dobiti pravih cen za svoj premog, je dejal, je krivda njih samih in ne delavcev, Češ, naj se med seboj zedinijo In pritisnejo na kongres, da bo uveljavil zakon, s katerim se bo določila cena premogu. Svoječasno je bil sprejet od kongresa takozvani Guffeyev Zakon, ki je urejeval ne samo odnošaje med premogarji in operatorji, marveč je določal tudj glede cen premogu, toda ta zakon je po zaslugi operatorjev vrhovno sodišče razveljavilo. Fagan je izrazil upanje, da bo prihodnji kongres sprejel novi" Guffeyev zakon in tako operatorji ne bodo imeli več vzroka za pritožbe Slede cen. Dalje tudi ni upravičena njih pritožba glede te-Ea, da se morajo boriti v ostri konkurenci s plinskimi in pe-frolejskimi družbami, kajti tudi v tem oziru lahko zahtevajo od kongresa, da napravi red, in unija je svoječasno že davila predlog kongresu. NAJBOLJ PREPROSTA Washington, D. C. — Med prvimi zadevami, s katerimi sc ie bavil predsednik Roosevelt, ko je prišel v sredo nazaj na svoje delo po enomesečni odsotnosti, so -bili na-erti, ki so mu jih predložili za njegovo inavguracijo, ko bo 20. januarja nastopil svoj drugi predsedniški termin. Predsednik je odredil, naj bodo KRIŽEMJVETA — London, Anglija, -- Zunanji minister Eden je preteklo sredo odkrito ini brez olep-šavanja povdaril, da nima Anglija nobenega namena., da bi Italiji priznala Abesinijo kot njeno last. Doslej ste Italiji priznali to pravico uradno samo Nemčija in Japonska. _Amsterdam. Nizozemska. — Iz Berlina govori zanesljivo poročilo, da se je načelnik Hitlerjevih napadalnih čet, Victor Lutze, javno odpovedal katoličanstvu in je gladko odklonil povabilo župnika .svoje fare, naj bi dal krstiti svojega novorojenega sina. Sov EDINSTVO AMEFLDRŽAV V slučaju, da ho ogrožen mir, se bo sklicalo posvetovanje vseh ameriških držav. Buenos Aires, Argentina. — Po odobritvi važnega sporazuma, po katerem bi vse ameriške države enotno nastopile ob kaki nevarnosti za mir, se je v četrtek tukajšnja vse-ameriška konferenca pričela baviti z ekonomskimi in trgovskimi problemi. Omenjeni sporazum, ki je bilo odobren od delegatov v'. Is Jugoslavije Usodna posledica gostilniškega prepira v Legnu pri Slovenj egradcu, katerega žrtev je postal še mlad posestniški sin. — Spor zaradi dediščine mu je pomagal v bolnišnico. — Smrtna kosa in drugo. Eden v grob, drugi v ječo Maribor, 27. nov. — Prijazna okolica Legna pri Slovenj-gradcu je pod težkim vtisom uboja, ki je terjal življenje 32 letnega posestniškega sina Maksa Cestnika. V neki ta-mošnji gostilni so bili namreč zbrani domači fantje ter se veselo in prijetno zabavali Dobra volja pa je minila, ko , , v . , ... . se ie med Maksom Cestnikom sredo, določa, da se sklicejo. , . ^ . ,, , ' .„, v , m 34 letnim Žagarjem Maksom vs? ameriške države k posve- v .. , Potočnikom vnel prepir. Celo uro sta se pričkala, dokler se ni Potočnik odločil da se poda domov. Tedaj pa tovanju v slučaju, ako bi bil ameriški mir ogrožen bodisi od zunaj, bodisi v notranjosti. Ta predlog ki ga je stavila ^^ „A1. „rem v ameriška delegacije, bo mora« |bo,nišni ali v aH pa biti še potrjen od zakonodaj , , t,..^ *„_.,_ ... posameznih držav, predno bo končno stopil v veljavo. Dodatek k paktu omenja, da lahko od njega odstopi vsaka država, kadar želi, vendar pa mora to namero objaviti leto dni prej. Med gospodarskimi proble mi, ki jih ima konferenca urediti, bo najbolj važna revizija carin in olajšanje trgovanja med posameznimi državami, češ, da je to neobhodno potrebno za zdrževanje miru. -o-- slovesnosti ob tej priliki čim najbolj preproste in da naj j — Moskva, Rusija, tudi izostane običajna večer- jetske oblasti hočejo pokaza-na plesna zabava. jti, da nameravajo v celem r>b- -o--segu uveljaviti novo ustavo, in zA izpremf.MPO VOLILN SMRT ČUDAŠKEGA UČE- |je v to svrho izšla od vlade) gA ZAKONA NJAKA odredba, naj državno uradni- Oxford, Anglija. — V vito- j&tvo ne dela več nobene raz-ki starosti 83 let je preminul like med prebivalstvom z ozi-v sredo znani učenjak Lance- rom na socijalne razrede. lot Phelps, ki je bil svoj eč as- j -0-- no dolga leta načelnik tukaj- PREDSEDNIKOV SIN V šnje univerze. Posebnost pri OKREVANJU njem je bila to, da je imel po- j Boston, Mass. — Zdravniki šebno veselje zbirati — plju- upajo, da se jim je posrečilo valnike, katerih je imel cele rešiti življenje predšednikove- iskovale okolico, toda do srede večera niso mogle nič določnega izslediti; siloviti sne že rti viharji, ki so divjali v tukajšnjem pogorju, so namreč izbrisali vsako sled. Domneva se tudi, ako bi potniki pri nesreči sami ne bili ubiti, bi mrzlo vreme v snegu povzročilo njih konec. nemški pacifist izginil Berlin, Nemčija. — Iz tukajšnje mestne bolnice je v sredo nenadno izginil Kari von Ossietzky, znani nemški pacifist, ki mu je bila zadnji mesec podeljena Noblova nagrada $39,000 kot priznanje za njegovo delo za mir. Proti tej nagradi so naziji protestirali, češ, da se Noblova komisija'norčuje iz njih: Ossietzky je bil v namreč v nazijskih zaporih kot nevaren državi, ker se ni strinjal z oboroževanjem Nemčije in je to mnenje tudi izrazil v posebni knjigi. Zaradi njegove bolezni se mu je pozneje dovolilo, da se je preselil v mestno bolnico. Kam je zdaj izginil, se je moglo šele pozneje ugotoviti: imaknil se je namreč v neki privatni sanatorij. mu sinu, Franklinu D. Roose-veltu. Jr., ki ga je napadla nikakih novih davkov neka nevarna bolezen v gla-Washington, D. C. — V kon- vi in v grlu. Uporabili so nad ferenci, ki so jo imeli voditelji njim v sredo neko novo zdra-demokratske stranke s pred- vilo, imenovano "prcntylin," sednikorn v četrtek, se je ugo- ki je imelo tak ugodni učinek, tovilo da se ne nameravajo da se Upa, da bo pacijent zahtevati nikaki novi davki lahko praznoval božič v Beli prihodnje leto. hiši. bom mrtev." Potočnik se je brž odpravil domov. Ko pa je bil zunaj pred gostilno, je videl, da mu Cestnik sledi. Zato se je Potočnik skril v neko shrambo za orodje. Za njim se je spustil Cestnik, pograbil neko lato ter začel iskati Potočnika tako dolgo, dokler ga ini izsledil v oni shrambi. Potočnik je zgrabil cepin, ki je ležal v shrambi, in udaril z njim Cestnika po glavi. Cestnik je pod udarcem omahnil na tla. Nezavestnega Cestnika j so iz gostilne poklicani gostje j našli na tleh v mlaki krvi in J ga odpremili v bolnišnico, kjer POGLED NA GLAVNO ULICO V MADRIDU Washington, D. C. — Senat- j je kmalu zatem podlegel ski odbor za preiskavo o kam- smrtonosnim poškodbam. panjskih izdatkih namerava -0- predložiti prihodnjemu kon- Za dediščino so se step!', gresu nov zakonski načrt, po Ljubljana, 26. nov. — Vče-katerem bi se izpremenili se- raj so jz Želimelj pripeljali daj veljavni volilni zakoni. ;na kirurgični oddelek težko Predvsem se bo v predlogu poškodov'anega 24 letnega po zahtevalo, da se določijo bolj ?estnik'ovega sina Ivana Pi-stroge omejitve, koliko sme 'gkurja. Doma sc že dalje ča-posameznik prispevati h kam- La viadali med sinovi in oče-panjskemu skladu svoje stran-!toin sporj glede tega, kdo bo ke, in da se ukrenejo določila, ^obil dediščino. Precej sitnosti kako sme stranke svoj sklad lje domačim prizadeval zaradi uporabljati. tega sin Ivan, in ko so se vče- --o--raj Spet razvneli prepiri zaradi Katoliška društva, navo- tega, so ga oče in dva brata čajte svoje tiskovin? od !ra- napadli in pošteno pretepli, tako da je fant odnesel nekaj hudih poškodb po glavi. toliške tiskarne "A. S.' Del glavne ulice v Madridu, takozvana Puerto del Sol, ki teče sko zi sredino mesta. Kakor drugim delom mesta vojna tudi tukaj ni prizanašala in na sliki vidimo razvaline, ki jih je povzročila bomba, vržena iz uporniškega aeroplana. Potres v Eosr»i V Bosanskem Brcdu so 24. novembra čutili močan potresni sunek, ki je trajal skoraj celo minuto. V samem Brodu je potres povzročil veliko strahu in tudi škode. Tako močnega potresnega sunka tudi stari prebivalci ne pomnijo. Na nekaterih stavbah so se porušili dimniki, 'večje škode pa ni bilo. Še močnejši .je bil potresni sunek v Derventi, kjer je poškodovanih tudi nekaj hiš. -o—— Smrtna kosa V Santa Maria, v provinciji Potenza v Italiji, kjer .ie bil interniran, je umrl Mihael Er-žan, doma z Bukovega pri Cerknem. Na 5 let konfinacije je bil obsojen lansko leto. — V Mariboru je umrl Franc Wistan, upokojeni magistrat- ni oficijal star 79 let. — V Strugah je umrl Jože Grego-rič, posestnik iz Potiskovca star 73 let. -o- Cerkveni koncert. V Novem mestu so v stolnici pred kratkim imeli lep cerkveni koncert, katerega je vodil kapiteljski organist Anton Marke!j. Koncert je bil nad vse dobro obiskan in uspeh prekrasen. -o- Nesrečni padec Ko so na postaji v štorah pri Mariboru premikali tovorni vlak je zavirač Ivanovič iz Maribora sklopil dva vagona. Pri tem mu je na mokri tračnici spodrsnilo, da je padel na tračnico in sicer tako nesrečno, da je zadel z glavo na rob tračnice, pri čemer mu .je počila senčnica. Prepeljan je bil v bolnico. -o- Z brvi je padla v vodo Ko je dninarica Mari.ja Tanjškova od Sv. Lovrenca pocl Prožinim gradom šla čez neko brv s svojimi kozami, jo je ena koz sunila s tako močjo, da je Tanjškova padla z brvi v potok, da si1 je na mestu zlomila tilnik. V brezupnem stanju je bila pripeljana celjsko bolnico. Noge mu je odtrgalo Na progi blizu Mariboru so našli ljudje povoženega mladega človeka in poklicali reševalce iz mesta, ki so nesrečneža spravili v bolnico. Je to 19 letni slikarski pomočnik Franc Šumer. Ko so ga reševalci med potjo spraševali, kako je prišlo do nesreče, jim je, dasi v silnih mukah, odgovarjal, da jih to prav nič ne briga. Še isti dan je izdihnil. Sumijo, da je šel prostovoljno pod Vlak. Konj ga je brcnil V ljubljansko bolnico je bil pripeljal 42 letni kmetski posestnik Janez Pristavec iz Pi-jave gorice, kateremu se je pripetila huda nesreča. Janez je imel opravka s svojimi konji, katerih eden ga je močno brcnil v trebuh, da se je Pristavec zgrudil na tla. Dobil je hude notranje poškodbe in je malo upanja, da bo okreval. ...... ,,,,,ll,,,r.......imi»iHit»M»»»"M"«immn';_ STENSKIH KOLEDARJEV N! VEČ! Vsem onim, ki bi še radi naročili stenski koledar s tem naznanjamo, da s stenskimi koledarji letos ne moremo po-streči več, ker je ves odvisek, kolikor smo jih tiskali več, kakor za naročnike, razprodan. Torej stenskih koledarjev za letos ne naročajte več. Uprava "Am. Slovenca" ".rcmintlmMiiiiimmumiiiiiinmimmHii^ 'AMERIKANSKI SLOVENEC rzrr. Sobota, 19. decembra 1936 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849. W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina; ..$5.00 _ 2.50 . 1.50 Za celo leto Za pol leta Za četrt leta___ Za Chicago. Kanado in Evropo: Za celo leto______$6 00 Za pol leta______3.00 Za četrt leta-----------1.75 Posamezna številka_________ 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 PISMO IZ JOMOVINE, NEKAJ POSEBNEGA... Brežice, Jugoslavija je že to, da je dopis priromai čez široko morje. Zanimiv bo dopis tudi zato, ker bo bravce A. Slov. seznanil, kako trezno Subscription: For one year ------- For half a year___ For three months___ ___$5.00 __2.50 _ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year________.$6.00 For half a year____3.00 For three months_____1-75 Single copy_____________ 3c Entered as second class matter November 10, 1925. at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. K desetletnici SŽZ Danes je deset let, odkar se je ustanovila v Chicagi Slovenska Ženska Zveza. Tekom deset let obstanka se je razvila v lepo ugledno in močno organizacijo, ki uživa spoštovanje med nami ameriškimi Slovenci. "Amerikanski Slovenec" izreka ob tej priliki svoje iskrene častitke Slovenski Ženski Zvezi. Čestita ji na krasnem razmahu, ki ga je dosegla tekom svojega prvega desetletja. Čestita vsem njenim voditeljicam, ki so jo gradile in zidale, da je SŽZ. postala to, kar je, dika in ponos med nami v Ameriki. Čestita njenim duhovnim voditeljem, ki so jo vodili po varnih in previdnih potih, da je ta naša edina te vrste slovenska organizacija ostala na pravih potih slovenskega naroda, katerega cilj ni samo materializem in uživanje tega sveta — marveč tudi blagobit naših duš ono stran tega življenja, ki ga živimo tu na zemlji. Ne radi kake samohvale, marveč radi dejstev naj pov-darimo ob tej priliki še to: "Amei'ikanski Slovenec" je dolgo vrsto let propagiral misel o potrebi podobne ženske organizacije med nami. V starih letnikih še prejšnje "Edinosti", kakor tudi v "Am. Slovencu" pozneje, ko se je preselil v Chicago, se najde celo vrsto člankov, ki propagirajo to misel. Saj menda ne bo samohvala, če rečemo, da je najbrže ravno "Amer. Slovenec" zanetil misel za tako organizacijo v srcih našega ženstva. In "Am. Slov." je le samo ponosen na to. Saj je baš on tudi začetnik marsikaterih drugih ustanov, katere vse so služile v veliki dobrobit našega naroda v Ameriki. Zato čutimo, da so take častne obletnice in jubileji, kakor bi bili naši lastni jubileji. Veseli smo ob njih — prav za res! Slovenska Ženska Zveza, pa naj nadaljuje svoje plemenito misijo med slovenskim ženstvom v Ameriki še mnogo, mnogo let! ki so si nasprotni v temeljnih naziranjih o svetovnem redu in miru; in še v tabor nevtralnih držav, ki proglašajo demokracijo za edino jamstvo mirne bodočnosti. Danes še je tabor nevtralnih držav, ki ga tvorijo predvsem Anglija, Francija, Poljska in Mala antanta, vsaj po svoji oboroženi sili v stanu, da obvaruje Evropo pred novimi vojnimi zapletljaji. A kot včeraj Abesinija, bo jutri nacionalna Španija povzročila motnjo trenutnega evropskega ravnotežja. Za Španijo se nato znajo potresni sunki po- in modro kritizira priprost javiti na površju še drugih držav. Razvoj torej, čigar človGk" Slišalfem Pyed nedav-; . , , . i . i. .. mm časom zdravo kritiko na- konca si ne moremo brez strahu predstavljati. vadnega delavca Tako je 'modroval: Današnja mladina | ima navado veliko govoriti, a Iveže otrobe. Napišejo velike besed a vredna vsebina je pa pika. Vkljub tako strogi in trdi pa resnični besedi bom vendar še kaj napisal za cenjene brav- Pridite po nje. Ob tej priliki Ce A- Slov' 0trobe in pleve j pri sebi imeti?! I Se se spominjam iz So. Chi-jeage, da so Korošci veseli in jdovtipni ljudje. Zato n»j sle-,di ena od Korošcev za Koroš- ;ce. Ko neki Korošec zgubi v : bitki pri Kustoci obe nogi, reče mirno: Prav se mi godi! Kolikokrat, sem ljubemu Bogu priporočal f/vojo dušo ,in telo; a na te proklete noge sem bil pa vselej pozabil. Njegov privatni kotiček. — Rogovilasti Jontez, kakor se sliši, dobiva ukor od lastnikov lista, ki ga urejuje, da naj SPOMINI IN NOVICE IZ PUEBLE Pueblo, Colo. Najprej naj napišem nekaj vrstic v spomin mojemu sosedu. — Bilo je leta 1914, ko se je bil ponesrečil v "šmelci," kjer mu je zmečkalo levo nogo, da so mu jo morali odrezati nad kolenom. Ko se je rana zacelila in zarasti a, so mu dali leseno nogo in tako je vstrajal tri leta, dokler ga ni povrh vsega zadel še mrtvoud. Sedaj je postal zares pravi mučenik, ko ni mogel niti hoditi, ampak se je vlačil po tleh, kot mali otrok, ki pleza po vseh štirih, predno se nauči hoditi. Koliko je ta moj sosed trpel, pa je bil vseeno vedno vesel. Večkrat je pripomnil: Le boli, saj v zemlji ne boš več bolelo. Dostikrat je lahko kateri hoče, obnovi svojo naročnino. Ker sem rahlega zdravja, mi je nemogoče oko-lu hoditi, dasi bi rada. kakor sem poprej. Ce premislim, koliko sem prehodila, mi je kar težko, da mi sedaj ni več mogoče vršiti dano mi nalogo, katero bom pa z veseljem zopet nadaljevala, če mi Bog da zdravje. Vesele in blagoslovljene bo- naj čitatelji A. Slov. pustijo, vržejo proč, kleno jedro naj pa shranijo, naj si zapomnijo. Nekaj o smehu in za smeh hočem povedati. Pravijo, da je smeh zdravilo za telo in dušo. Ker bi pa rad videl, da bi bravci A. Slov. imeli zdravo dušo v zdravem telesu, zato bom o rmehu ktero povedal. Smeh je dokaz, da je duša v blagodej- Pa tudi stari ljudje znajo . nikar tako oštarijsko ne rogo-povedati kakšen dovtip.Le po-j vili in ne strelja takih kozlov, slušajte, cenjeni bravci A. Slo- ifcakoršne je v družbi pametnih Xfcnca- in dostojnih ljudi prepoveda- li s* morda ne veste, kdolno streljati. Na prošnjo, da vas .,e ustvaril," reče nevoljno nekak kotiček mora na vsak g. župnik nekemu staremu nažin imeti, so mu gospodje kmetu, ki se je hotel v drugič mn0stno dovolili privatni koti-oženiti, pa še krščanskega ček, kakoršnega so naši očan-nauka m znal. Ko kmet na to ci imenovali za cesarsko kam-vprašanje ne ve odgovora, rico — kamor je še celo stari vpraša župnik mimo letečega j p^c jožef peš hodil. V tem dečka: "Kdo te je ustvaril? :njegovem privatnem kotičku — "Bog," — odgovori deček, lse rogovilasti Janez kar dobro ter leti naprej. j domačega počuti. Kakor na- No, pravi župnik, tako sta- lagg je to za njegov poklic. Mnogo sreče in pazi naj, da mu ga na Halloween večer in prijateljem širom Amerike in stare domovine. Josephine Meglen, zastop. -o- RAZNE VESTI IZ CLEVE-LANDA Cleveland, O. Cenjeno uredništvo. — Do-jvolite mi, ker se še nisem ogla-meni rekel in me blagroval, da sil, da v naš cenjeni list nekaj ahko hodim; meni se je pa malega napišem. Oprostite pa ?rce krčilo, ko sem gledala dan na dan njegovo .gorje in trpljenje toliko let. Toda, prišla je božja dekla smrt in ga rešila tega trpljenja in sicer je umrl dne 8. decembra, ravno na Marijin praznik ter V Španiji je nevarnost za Evropo Žaloigra na španskih tleh dosega svoj višek in svoj konec. Odpor rdečih čet vzdržuje samo še pomoč sovjetske Rusije. Ta mora biti izdatna, če ne, bi se morala španska prestolica že davno predati na milost in nemilost generala Franca. Boji pa se nadaljujejo danes v osrčju Španije in se bodo nadaljevali še na katalonskih tleh. Danes je očito, koliko je sovjetom na tem, da si na skrajnem evropskem jugozahodu ustvarijo oporišče za nadaljno ogrožanje evropskih držav. Očividno je sovjetska vlada prvotno omahovala, ali naj se vmešava neposredno v španski notranji spor. Vznemirilo jo je šele naglo prodiranje nacionalnih čet, priskočila je ogroženim rdečim četam na pomoč, s tem pa povzročila, da je postala zadeva Španije mahoma evropskega značaja. Italija in Nemčija zastavljata svoje sile, da omogočita Francovo zmago. Priznali sta pred nedolgim njegovo vlado in ne štedita tudi ne z dejansko pomočjo. Oja-čeni Franco je takoj nato razglasil, da bo zaprl sleherni pomorski dostop do pristanišča glavnega katalonskega mesta Barcelone in tako preprečil sovjetsko pomoč. Njegov razglas le vzbudil nevoljo Velike Britanije, ki je zahtevala za svoje ladje poseben varnostni pas v barcelonskem pristanišču. Spor okoli blokade še trenutno ni razrešen. Boji okoli Madrida in v Madridu samem se — ko to pišemo — z izredno srditostjo nadaljujejo. Izgleda, da bodo od mogočne prestolice ostale po bojih samo še ruševine. Po Franeovih poročilih prehajajo rdeče čete v vedno večjem številu v nacionalni tabor in se mora nacionalna armada boriti proti sovjetskim vojakom, letalom in tankom. Po vsej verjetnosti bo,kljub sovjetskemu vmešavanju Španija prej ali slej v rokah generala Franca. Včerajšnja Abesinija in današnja Španija pričata, kako se cepi povojna Evropa, nekoč udružena v enotno Zvezo narodov. Če se ie sovjetska Rusija včeraj še varovala neposrednega vmešavanja v abesinski spor, je v španski meščanski vojni pokazala svoje prave .lice. Evropa je danes že razdeljena: najprej v tabora fašistov in sovjetov, „ . „ nem ravnotežji. Tvarina za zicne praznike m srečno novo. J , 1 , , v „ ., »smeh je vec vredna kot kak- leto želim vsem naročnikom „ . šen dar. Svet bi bil grobišče. življenje bi bilo prava muka brez dovtipa, brez smeha. K. Biihler pravi: Dovtip (humor) zgubljen, zgubljeno življenje. Kar je sol za jedila, to je dovtip (humor) družbi, življenju Ako hočemo še in še živeti, tedaj skrbimo za smeh. Imejmo vedno nekaj smešnie pripravljenih s katerimi bomo svoj govor in pogovor osolili z dovtipi ali s šalo, pa ne z ono za kavo. Večkrat se je treba zasme-jati gluhemu človeku, ki vse napak razume. Tovariš je gluhemu človeku dopovedoval o pergament-papirju. Gluhec je pa v enomer ponavljal: da, da regiment-papir; regiment-pa-pir. Otroci dostikrat dajo povod za smeh. Oče je peljal na sprehod v naravo svojega sinčka. Jurček je bilo ime dečku. Nenadoma zakliče Jurček: Oče, oče! Poglejte na nebo i Kakšna reklama pa je na nebu. vpraša deček. Oče se od srca zasmeji in pouči Jurčku, da vidi mavrico na nebu. Otroška logika je včasih tudi dovolj smešna. Evo vam dokaza: Katehet vpraša v šoli: Anica, kaj moramo predvsem storiti, če hočemo dobiti odpuišlčanje svojih grehov? Anica se krepko odreže: Grešiti moramo. Naj povem eno o velikem Jurju. Jurij je pokopal svojo jri ste že, pa vas mali deček : prekosi, ali se nič ne sramujete? — Da, časti vredni župnik, ta fantiček lahko ve. kdo ga je ustvaril, ker še ni dolgo na svetu. Kadar bo tako star kot sem jaz, stavim, da tudi že ne bo več vedel. Ali ni dobro pogodil stari kmet? Pa še eno pametnico ame-rikanskim ženam, kakšen bo- moji slabi pisavi kakor tudi dopisnikarski nerodnosti, mogoče se v doglednem času izboljšam. V naši slovenski Metropoli je vse polno novic, cla pa tega na dolgo in široko ne razvle-se preselil v boljšo domovino, 'čem, bom samo nekaj teh previden s sv. zakramenti. — omenil. ■— Mnogo naš;'h ce-Bog naj mu poplača, saj je bil .njenih naročnikov je težko velik trpin na zemlji. — Doma ;bolnih, pa upajmo v božjo je bil iz vasi Jurjavec iz rib- J previdnost, da se njih stanje niške fare, po domače Kme- {kmalu izboljša. — Po dolgi in tovec. Imel je tri sinove, eno j mučni bolezni se je preselil v hčer in dva brata. V betežnih večnost naš dobri prijatelj in dneh svojega življenja mu je marljiv delavec Frank Sajovic, stregla bratova žena Mrs. stanujoč na 1568 Ej. 45th st. Louis Lesar. Tudi na smrtni ikjer zapulšča žalujočo mater, postelji mu je bila edina po- ^ ki je sirota že 88 let stara in moč. — Blagor tistim, ki so tudi bolehna. — Razen žalo-usmiljeni, ker usmiljenje bodo Rti je v naši naselbini pa tudi dosegli. — Pokopan je bil izjveseija. Pri tem omenim da so cerkve Marije Pomagaj ob ve-|se delavske razmere precej izlila udeležbi sorodnikov in j boljšale, zato vse drugačno prijateljev. — Počivaj Mike j življenje veje od vsepovsod, Lesar v božjem miru in sveti kot je pa leta nazaj, ti naj večna luč. j Kdo se sedaj ne spominja Naši bolniki so ti le: Mrs. prelepega časa, namreč, spo-Mary Anzik je bila operirana :m,n rojstva našega Zveličarja. in je operacije srečno presta- jRes> blagoslovljen in vesel bo. la. Operirana, je bila tudi Mrs. jžič za te, ki so blage volje. Objženo in se je močno jokal. So-Mary Prijatelj, ki. je tudi sreč-j tem času je pa tudi primerno, sed pride Jurija tolažit in mu no prestala operacijo in se ji da drug drugemu želimo vse;pravi: Jurij, kaj se boš toli-zdravje polagoma vrača. V najboljše za prihodnje leto. ko žalostil in jokal, vsaj nisi kam predaleč ne prestavijo... * # X Logika, k; še pasja ni,.. — Pamet in inteligenca vsakega človeka odseva iz njegovega lastnega obnašanja. Lawndal-ski Molek, o katerem pravijo, da je od sile hudo sam vase zaverovan, je te dni pokazal, žičen dar naj dajo drugo leto 'kako mogočno zna polemizira-svojim dragim možičkom. — jti z svojimi nasprotniki. Me-"Kaj ste vi, mamica, svojemu |st0) da bi navedel kake "fak-možu dala za božične prazni- te" — dokaze, itd. ter skušal s temi ovreči prciidokaze se je zatekel v žargon pocestnih fa-kinov. Najbolj inteligentnega Slovenca v Ameriki, nažene s "čikar-fijakarjem". No, ja, ka-koršen mož — taka njegova "špraha"... Kakoršna njegova "špraha" — taka njegova izobrazba in njegova pamet... Boljšega portreta o sebi, bi ne mogel podati. * * * Iznajdljiv. — "Dve sliki lahko obesim na ta žebelj tu," S^tfejž?- hišni~čoštfoa'ar. • - A "Kako, drugo na drugo?" je vprašal gost. "Ne tako, eno tu eno v sosedni sobi." ke v dar, ako smem vprašati?" rekla je na trgu branjevka Bogatajka postarani gospej, vprašajoče. "E, nekaj jako primernega. Moj mož, pristavi gospa zaupno in malo bolj primakne usta k ušesom radovedne ženice," je ves zaljubljen v smodke, kterih vsak dan nakupi po več ... in jaz, ki sem dobra gospodinja, jemala, sem mu skrivaj dan za dnem po eno ter sem jih skrbne spravljala. Tako se jih je nabralo 100 in te sem leno povezala in mu dala ... in moj mož je bil mojega daru neizrečeno vesel. Za nameček zakonskim, ki ibodo brali moje vrstice, sledeče vprašanje. Kakšen je razlo- sporazumeta in potem skupno ček med možem, ki ima hudo | prodata celo posestvo. — Gle- ženo in med zvon.!'om?. . No beden; vsak nosi svoj — križ. Cenjeni bravci A. Slovenca, živite v zlati Ameriki. Gotovo boste vedeli najbolje kakšni so vspehi denarja. Zato vam stavim vprašanje. Kakšen razloček je med mitnico (staro de državljanstva, če ni dotič-iia oseba še naturalizirana spada še vedno v domovinsko občino, kjer se je oseba rodila, neglede koliko let je z doma-Domovinsko pristojnost ne izbrišejo nikomur, razven če je taka oseba sprejela državljan- šrango) in človekom? Človek stvo kake druge države, ter se pripogne pred denarjem, mitnica pa se vzdigne po konici. Pa naj bo konec za danes. Pozdravlja P. B. V/. -o- bolnišnici se nahaja tudi Mrs. Sprejmite torej vsi moje častit-Frances Prijatel in sicer že ke. eno leto. Je hudo bolna in ji iz srca želim, da ji ljubi Bog podeli zdravje. Veseli božični prazniki so blizu. — Cenjeni naročniki, stenske koledarje Amerikan- John Prišel, zastopnik --o- Roka roko umiva, pravi pregovor1. Katoliški Slovenci naj pa podpirajo tiste, ki podpira jo njihov katoliški list "Am skega Slovenca rem dobila.'Slovenec!" imel nikoli dobre ure pri rajni Urši. Vesel bodi, da jo je Bog vzel. Jurij odgovori: Ravno zato se jočem, da jo je Bog k sebi vzel; kajti jaz sem se je po 13ih letih trpljenja srečno znebil, toda kaj bo šele r.icgi Bog mor ; prestati, ki ho na vso ve'ne čase moral se uradno odpove s posebno izjavo državljanstvu svoje rojstvene dežele. — P. L. — Milwaukee, Wis. — Zadevo se lahko reši, ako je vloga na posojilnici prosta, to je, da daste isto lahko dvi- UREDNIKOVA POSTA: — S. A. F. — Fairmont C?tys jgniti po svojem pooblaščencu. 111. — Odgovor glede zadeve I Pooblastite v ta namen lahko jo kateri želite pojasnila je ta: jDejansko lastujeta vsak polovico posestva. Vsak lahko svo-Ijo polovico proda, če ni vknji jženih zraven kakih posebnih .pogojev in pa seveda če more za svojo polovico dobiti kup- kako privatno osebo, ali pa zavod, na katerega želite vlogo prenesti. — Vsi oni, ki želijo razne informacije od. urednika pismenim potom, naj blagovolijo v vsakem takem slučaju ca. Najlažje pa je, če se obfpriložiti znamko za odgovor. "TARZANOVA DVOJNIKA" (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs S trudom in nekoliko vaje, se jima je vendarle po rečilo, da sta preskočila .s prvega drevesa na drugega in tako naprej. Toda nevajena kraja in poleg tega še prestrašena, sta šla ravno v nasprotno smer in se tako vedno bolj oddaljevala od cilja. Kar iznenada se jc strnila noč nad njima. Nekje je bito čuti leva. Tako sta bila prisiljena ostati eno noč v džungli, sama in brez vsakega varstva. Ni bilo to nič romantičnega, kakor je menil Doc, bilo jc to nekaj groznega. Komaj se jc zgrnila tema nad džunglo, se je začelo razlegati čod-no prestrašljivo rjovenje divjih zverin. Od nekod ie je priplazila hijena, tekajoča svoj plen . . . . . . Daleč stran od tega prostora, kjer jc fanta zalotila noč, jc stal iztirjeni vlak. katerega sta tako lahkomiselno zapustila Ic nekaj ur poprej. Sedaj je bil vlak že zopet na mestu: kolesa so stala na tirih in stražnik jc močno zažvižgal ter mahal s svetilko, da jc s tem opomnil potnike, naj se pripravijo. Nihče, tudi še tako srčen, bi nc ostal sam na tem mestu v temni noči, zato so se potniki podvizali, da so zopet zasedli svoje kabine. Ko je bilo to vre-jeno, jc lokomotiva še enkrat ostro zažvižgala m z močnim šumom spustila paro. To jc bil zadnji znak izgubljenima, ki sta se tako nepremišljeno prodala divjini« Sobota, 19. decembra 1936 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 8 N as g i a s DUHOVNIK-MOLČI! Rev. M. Jager. Molči vendar, sicer si "srbo-ritež", kalilec miru med slovenskim narodom! Tako zahtevajo rdečkarji in — marsikateri, ki hočejo veljati za katoličane! Ko rdečkarji, ki se ponašajo z sijajnimi, toda zanje neresničnimi naslovi: "naprednjaki", "svo-bodomiselci", "prosvetarji", "narodnjaki", ko ti rdečkarji blatijo vrhovnega poglavarja katoliške Cerkve, kjer le morejo, ti duhovnik taiste katoliške Cerkve: molči k vsemu temu blatenju! Ako zagovarjaš svojega vrhovnega poglavarja, ki ga smatraš za namestnika Kristusovega na zemlji, si "srboritež", kališ mir v naselbini! Ko vedo povedati in poročati rdečkarji o "Vatikanu" in "vatikanski vladi" vse najslabše, da bralec dobi vtis, kakor da je ta vlada najbolj perfidna, najbolj zahrbtna in podla vlada na svetu, potem ti duhovnik k vsemu temu molči! Ako braniš vrhovno vlado katoliške Cerkve, si "srboritež", kališ ljubi mir! Ko rdečkarji krivično dolže katoliške škofe, morda tvojega „ , . „ , lastnega škofa, da so podporniki, ~_«^LftJ?1 propagator j i fašizma, da so proti ljudstvu, tedaj ti duhovnik, ki si slovesno obljubil svojemu Ško- ti katoliško stran, molči, pa si daj še usta zavezati s častno besedo, ko prihaja naprednjaška sramota na dan! Molči, sicer si "srboritež"! Ko se ti duhovnik ubijaš po raznih društvih, ki služijo ljudstvu v izobrazbo ali v kako drugo korist, pa razni "naprednja-karji" in "narodnjakarji" tebe in tvoje sodelavce proglašajo kot nazadnjake, kot sploh nekulturne ljudi, ker da gre vsa izobrazba med narod samo z njihove strani, ko tako pritiskajo na vse katoličane in sploh na katoliško Cerkev pečat kulturne lenobe, nazadnjaštva, ti duhovnik: molči, ne ugovarjaj! Ako ne, si "srboritež" ! Molčimo torej, gospodje Trunk in dr. Hugo in Bernard in Slaje in vsi gospodje duhovniki, ki se drznete postaviti se po robu rdečim narodnim "voditeljem", rdečim "velmožem", čeprav so samo zamaški za silo, molčimo, da ne bomo kalili ljubega miru med narodom, po naselbinah! Molčimo, da ne bomo — kakor nas dol- NOVA BOJNA LADJA fu spoštovanje in pokorščino, molči! Ako braniš svojega škofa, si "srboritež", kališ sladki mir med narodom! Ko rdečkarji ustanavljajo "svobodomiselne" šole, da bi v njih zastrupljali mladino katoliških staršev s svojimi brezbožnimi idejami in nauki, ti duhovnik, namestnik velikega Prijatelja mladine, molči, nikar ne opo- . , . . v zarja j staršev na nevarnost, ki i^^T- z4?pmkl ^ Sfb°" grozi' njihovi mladini, molči, daH^^ ne boš kalil "ljubega miru" med hujska'^ ,ln Metkanjo", sovraštva med ameriškimi Slovenci" ! Molčimo, da nas bodo rdečkarji — kakor nam obljubljajo — pustili pri miru, to se pravi: da nas ne bodo obmetavali z blatom in se otročje pobalinsko norčevali iz nas. Saj sami dobesedno takole pravijo: "V A-meriki je čez sto slovenskih župnikov, toda ogromna večina teh se javno ne briga za nas — in mi se ne brigamo za njih, kar nam lahko-sami potrdijo." Samo "pol tucata" da je med temi sto Nova bojna križarka mornarice Zed. držav, Philadelphia, ko skoraj do-gotovljena čaka na tp, da ob spuščena v morje iz del&vnice v Philadelphiji, Pennsylvania. 'ED SOCIALISTOM IN KATOLIČANOM Andrej Tomec. (Konec) Za takega ravno ne, da bi katoličane preganjal in'pobijal, če bi tega ne zaslužili, odvrne Jože. Če kdo, potem so baš katoličani oni, ki tega ne zaslužijo. Kaj pa je katoličanom treba drugega zagrešiti, kakor to, da se zbirajo v svojih cerkvah k službi božji in da spolnujejo svoje verske dolžnosti, da podivjane tol- sem pred teboj katoličanov, svojih somišljenikov, samo branil in zagovarjal, temveč tudi grajal in obsojal, ravnal nepristransko in na vse strani pravično govoril in trdil o vsem tako, kakor je resnica in nič drugače. Ali moreš, Jože, reči, da ni res tako? Jože, ko je videl, da Janez katoličanov samo ne zagovarja, temveč tudi sam vdari po njih, oziroma po njih napakah, in da noče, da bi o njih dobro govoril tudi nasprotnik, če ni to resnično, ni hotel nobene več reči zoper katoličane, boječ se, da jo ne bi zopet Janez smatral za prilog katoličanov, česar pa Jože posebno ni hotel, zato se je raje previdno izognil vsakemu odgovoru in je le Janezu priznal, da je res nepristranski in da mu mora tudi v drugih rečeh dati prav. Na to je pa rekel Janezu: Naj bo vse tako, ali tako, tega si pa ti Janez, nikar ne domišljaj, da si me morda spreobrnil, j Janez pa mu na to odgovori, 'da je zadovoljen, če mu je vsaj i nekoliko pripomogel do spoznanja resnice in da njemu prizna nepristranost in cla nima namena ga izpreobrniti, temveč da želi, j da bi se on sam o vsem prepričal I tako, kakor je resnica, da bi imel svoje lastno prepričanje, svoje [lastno samostojno mišljenje, da bi mislil s svojo glavo, a ne s kako drugo. Na to sta se prijateljsko ločila, h katerim se žal, tudi ti Jože Pfej pa si še obljubila enak raz-prištevaš, mar napredek, zna- govor ob priliki, nost, umetnost in svoboda? Kdo! Upajmo, da bosta Jože in Ja-pa ruši in požiga krasne cerkve nez kmalu oba eno. in katedrale, dragocene in zgodo vinske stavbe in spomenike, ka- j tere je cel svet občudoval? Kdo dragocene knjige in spise, ki so jih skozi stoletja spisovali in zbirali v knjižnicah, katoliški učenjaki in redovniki, trga, sežiga Slovenska Ženska Zveza Ustanovljena 19. dec. 1926. inkorporirana 14. dec. 1927. GLAVNI IZVRŠEVALNI ODBOR: Predsednica: Mrs. Marie Prisland, 1034 Dillingham Ave., Sheboygan, Wisconsin. Tajnica: Mrs. Josephine Račič, 2054 W. Coulter St., Chicago, 111. Blagajničarka: Mrs. Mary Tomazin, 1903 W. Cermak Rd., Chicago, 111. Urednica: Mrs. Albina Novak, 1135 E. 71st St., Cleveland, Ohio. Slovenska Ženska Zveza je edina Slovenska ženska organizacija v Ameriki. Pod njeno okrilje bi morala spadati vsaka zavedna katoliška Slovenka v Ameriki. Članarina je samo 25c mesečno. Naselbine., ki še nimate podružnice Slovenske Ženske Zveze, ustanovite jo. Za pojasnila pišite glavni tajnici. Organizacija izdaja svoje lastno glasilo 'ZARJA' ki je prvi in edini slovenski ženski list v Ameriki. Izhaja v obliki Ma-gazina in prinaša le to, kar je v korist in izobrazbo žen in deklet. Naročnina za članice je že uračunjena pri članarini, za nečlanice pa stane $2.00 letno. Ako še nimate tega lista v Vaši hiši, pošljite naročnino še danes na naslov: "ZARJA", 6036 St. Clair ave., Cleveland, Ohio. tako pravijo. Zakaj vendar še tega pol tucata "srboritežev" ne molči? In zavladal bi ljubi mir med ameriškimi Slovenci, zavladal bi sladki mir po naselbinah! Kaj zato, da bo ljudstvo vedno bolj zastrupljeno od socialističnih naukov! Kaj.zato, ako bo ljudstvo vedno bolj dobivalo mržnjo do katoliške Cerkve in njenega vodstva! Kaj zato, ako bo ljudstvo vedno bolj smatralo, da je edina rešitev vsega socialnega zla, vseh socialnih krivic, v tem, da se postavi "proletarsko", "delavsko" vlado, pravilno: vlado nekaterih zagrizenih brezbožne-žev, ki bodo potem po mili volji divjali proti vsemu, kar je kato-lo, ko bi zavladali rdečkarji, da jliško! Kaj zato, da se vedno bolj širi med ljudstvom prepričanje, Slovenci! Ko rdečkarji neprestano hvalijo in zagovarjajo razne socialistične -Vlade, — oni pravijo: "delavske" vlade! — in tako u-stvarjajo med ljudstvom navdušenje za "proletarsko", "delavsko" vlado, v resnici za vlado nekaj brezvernih zagrizencev, ti duhovnik molči! Molči in mirno čakaj, da te bo zadela ista usoda, ki je zadela tvoje tovariše v Rusiji, v Mehiki, v Španiji, povsod, kjer je zagospodovala "proletar-ska", "delavska" vlada, ki je seveda vsaka skrajno svobodoljubna .. . Toda to, kar bi zadelo osebno nas duhovnike, še ne bi bilo najhujše! Neprimerno hujše bi bi- pe krvoločnih zverin v človeški podobi v komunističnih državah' čekoristne naprave, planejo nad nje in jih na tako'stane, bolnišnice barbarski in ostuden način žive Kdo ne prizanaša tudi mesarijo in žgejo in da izvršujejo nad njimi taka grozodejstva, da jih nobeno pero popisati ne more. In kaj neki zakrivijo in zagrešijo duhovniki, redovniki in redovnice, s katerimi še posebno nečloveško in zverinsko postopajo? Kaj drugega, kakor to, da o-pravljajo svojo službo v blagor človeštva, v blagor bližnjega in v blagor domovine, v blagor države, da so prvi in največji prijatelji in pospeševalci napredka, 1 znanosti, prosvete, umetnosti in vsega, kar je pravo, lepo, dobro in koristno. FRANCIJA SE ZAVZAME ZA ŠPANSKE OTROKE Pariz, Francija. — Tekom prihodnjih štirih do pet mesecev se bo priselilo v Franci-. . 0 Tr, , je do 20,000 otrok iz Šoanije, in vmeuje? Kdo podira razne ob- ki s0 tam izgubili svoje "domo- šole, samo- Ve in starfe. Nekateri od teh m sirotišnice? bodo vzeti v privatne domove in okrog pet tisoč družin se je že za nje priglasilo, drugim pa bo dano zavetišče v sirotišnicah. Danes deset let, je bila v Chicagu ustanovljena SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA Zapisnik prvega sestanka slovenskih žena in deklet, ki se je vršil v nedeljo, 19. decembra 1926 v šolski dvorani sv. Štefana v Chicago, 111. Mrs. Marie Prisland iz Sheboygan, Wisconsin, otvori sejo z molitvijo točno ob 4. uri popoldne s sledečim nagovorom: "Cenjene žene in dekleta:— Dovolite mi, da vas kot sklica-teljica tega sestanka najprisrč-neje pozdravim. Nisem pričako- zanimal za našo stvar, lipam, da se mu bodo ženske izkazale hvaležne s pridobivanjem novih na-ročnikov. Sedaj pa, žene in dekleta, na nege za našo Zvezo! Kakor jaz nisem od kraja dosti pričakovala, tudi morda ve ne pričakujete danes. A zagotavljam vam, da če bomo složne in skupaj držale, da bo naša Zveza enkrat mogočna stvar. Samo korajže ne izgubiti in nasprotnikov ne poslušati! Visoko dvignimo bandero ženske ala tako obilne udeležbe, zato zavednosti! Pod Žensko Zvezo se je moja radost tem večja. Namen, v katerem smo se tukaj zbrale, je znan menda vsem. Da si ustanovimo našo Žensko Zvezo, potom katere bi se zdru- združimo vse brez izjeme, za geslo si vzemimo "V slogi je moč" in uspeh nam je zagotovljen." Po končanem govoru vpraša navzoče, ako so za to, da se usta- žile, zbližale in spoznale, je vzrok novi Slovenska Ženska Zveza, današnjega sestanka. Potreba ^oglasno in z velikim navduše-nam je take zveze, ki nas to dru- njem in je bil sprejet predlog, največjim umetnijam, temveč jih uničuje? Kdo izvršuje najstrahovi-tejše zločine, najkrvoločnejša dejanja in največja grozodejstva? Kdo izvaja najhujši teror in nasilje? Kdo? Kdo? Ali duhovniki, redovniki, redovnice, katoličani ?! Le čudno, čudno, da se dobijo ljudje, ki imajo vse za ravno nasprotno, kakor pa je resnica. Janezu se je zdaj za enkrat VOJNE ZADNJIH 300 LET Zločini duhovnikov, redovni- Evropske države, ki so se v zadnjih 300 letih zapletle v naj-iveč vojn, so Francija, stara Avstrija in Anglija, sledijo Rusija, Pruska, Španija, Turčija, Ho-iandska in Švedska. Prvenstvo zdelo zadosti apologetike in raz- jima tedaj Francija. V medseboj-lage, češ, Jože, ki sicer ni bil jiie vojne pa so bile najbolj zaple-avno napačen človek, temveč ,tene Francija, Avstrija, Anglija, samo zapeljan po brezverskem Španija, Portugalska in Pruska, časopisju, bo imel zadosti za ;Med Avstrijo in Francijo je bilo razmišljati; naj pa ostane še kaj !v 76 letih nič manj nego 14 bi udirali v tabernaklje, počenjali najhujša bogoskrunstva, rušili cerkve ali jih spreminjali v da vera samo ovira "osvoboje-nje" delavskega stanu iz kapita- skladišča in gledišča. In ko pri- lističnih okov! Kaj zato, da se pravljajo med ljudstvom pot do tega s svojim neprestanim hujskanjem proti vsemu, kar je katoliškega, ti duhovnik, varuh najsvetejšega Zakramenta, molči, sicer si "srboritež", sicer kališ mir, ki ga je vendar Kristus učil in oznanjal . . . Ko se rdečkarji na vse prete- ustvarja med narodom skrajno neprijazno razpoloženje proti vsemu, kar je verskega, ustvarja verska mlačnost in brezbrižnost, kaj zato! Mir bo pa le med narodom, sladki mir po naselbinah L. Kaj zato! Če se ljudstvo da zastrupljati, pustimo mu vendar to veselje! Kaj nam duhovnikom za kako drugo priliko. Zato mu; vojn, med Anglijo in Francijo v kov in redovnic, so, da narod uče| je samo še to govoril: Veš, Jože,j 73 letih 10, med Francijo in in vodijo, da mladino vzgajajo precej časa sva se razgovar j ala, i Portugalsko v 44 letih 6, med v pravem krščanskem duhu, da ipa jaz nimam tega najinega raz- Prusijo in Francijo v 80 letih 14 vse svoje moči posvečajo v bla-'govora za kakšen neprijateljski |Vojn. Proti koncu 18. stoletja je gor bližnjega, da vzdržujejo raz- prepir, temveč za prijateljski .bila Francija za kratek čas v ne učne, vzgojne in dobrodelne stvaren pogovor, v katerem sem jvojnem stanju tudi z Zedinjeni- bil jaz popolnoma nepristranski, mi državami, kar si lahko razvidel, to je nama ) SOletno vojno smatramo sploš-obema lahko v pouk, ker sva si no za najdaljšo vojno novega ča-v njem izmenjavala vsak svoje Jsa. To ni točno, kajti med bene-misli, kajti jaz nisem prej mi- ,ško ljudovlado in Turčijo je tra-slil, da imaš ti tako zmotne in jala vojna od leta 1644 do 1690, napačne pojme o vsem, posebno j to je neprekinjeno 55 let. zavode, šole, bolnišnice, sirotišnice. Zato morajo, rekel bi, ti angeli v človeških podobah, umirati in kri prelivati in to od strani najslabših elementov, največjih izvržkov in najokrutnejših zverin v človeških podobah. Pa tem človeškim hijenam niso tako na poti samo duhovniki, redovniki in redovnice, temveč tudi vsi tisti, za katere se ti žrtvujejo, to so otroci, sirote in u- ge trudijo, da bi ljudi prepriča- to mar! Da bo le mir med nami! |bogi bolniki; tudi tem ne priza-li, da so edino ali vsaj najbolj I Da bodo le nas pustili pri miru! katoličani — oni pravijo: "kle-,Ce ne znajo ovce oklofutati sa-rikalci" — krivi vseh grozot v me volka, ki vanje sili, če se sa- tanski državljanski vojni, potem ti duhovnik molči! Sicer si me ne znajo braniti pred njim, pa naj jih trga! Da bo le mir tudi ti pri tem obrekovanju na- med narodom, mir po naselbinah, sProtnikov prizadet, ker oni niir> mir> mir vedno povdarjajo, da so "klerikalci" vsi enaki, vendar kljub temu ti duhovnik: molči! Molči 2aradi "ljubega miru"! Ako ljudem pojasniš, kako je položaj v desnici, si "srboritež", brž rdečkarji vpijejo, da "klerikalna pro-l^Hganda besni" in podobno. t> Ko "naprednjaki" ali rdečkarji —- sami dobro ne vedo, kaj so! zagreše narodno sramoto, narodni škandal, in ga vrh vsega hočejo naprtiti še nam katoličanom, ' potem ti duhovnik, ki si *ttenda ja najbolj poklican brani- Torej še tega pol tucata med "čez sto slovenskimi župniki" v Ameriki, še tega pol tucata "srboritežev": molči vendar! Pusti vendar raznim protiverskim elementom "svobodno udejstvova-nje" med narodom, pusti jim to zaradi ljubega miru' . . . List "Am. Slovenec" je lasi nina katoliških Slovencev \meriki. Kdor podpira katoliški list "Am. Slovenca," pod sira katoliške Slovence v Ameriki. o duhovnikih in katoličanih, ti pa tudi gotovo nisi mislil, da ti bom jaz kazal vse v drugačni luči, kakor pa bi ti pričakoval. Jaz se tebi nič ne čudim,- da imaš take pojme o vsem, ker čitaš le našajo, temveč jih z drugimi Iprotiverske liste, ki namenoma vred morijo ali mečejo na cesto. Vidiš torej kako je, pa si re- samo tako pišejo, da oni, ki jih čitajo, imajo vse, kar se vere in kel, da bi po tvojem mnenju bi- katoličanstva tiče, drugače za lo najbolje, ko bi duhovnike iztrebili iz sveta, to se pravi, ko bi resnico, kakor pa v resnici je. Ravno tako ti tudi ne zame- casopisje. v pri- s katoličanstvom popolnoma po- rim, ker drugače s teboj ne mo-medli, ker če bi duhovnikov več re biti, kakor je in da ne moreš ne bilo, bi tudi o kakem katoli- pravilno in pravično soditi, dok-čanstvu ne moglo biti govora, jler čitaš protiversko Rekel si, da bi naj zato duhovni- (Zameril ti pa bom, če se ke iztrebili iz sveta, ker da so hodnje ne boš potrudil resnico proti napredku, proti znanosti,'spoznati in začel citati resne, za-proti umetnosti in proti svobodi, nesljive in nepristranske liste. Toda ali ne trpi napredek, zna-!Ob tej priliki ti kar takoj in na-nost, umetnost in svoboda naj- ravnost in brez vseh ovinkov bolj od strani podivjanih in fa- [ priporočam 'Amerikanskega Slo- natičnih komunistov? Poglej kako glasne in žalostne venca', da ga naročiš vsaj za po-sk ušli j o za nekaj časa. Da sem priče tega so Rusija, Mehika in;ti o vsem govori v tem najinem sedanja Španija. Kaj je komuni-! pogovoru tako, kakor je v resni-stom in njim podobnim bratcem, !ci, si se lahko prepričal, ker ni- Najkrajše vojne izkazuje prejšnje stoletje. Šestnajst izmed teh vojn je trajalo po eno leto, ena (med Avstrijo in Piemontom) je končala I. 1849 že po 12 dneh z zmago Avstrije. Turško-grška vojna 1. 1897 je trajala 36 dni. Najdaljši obleganji zadnjih 300 let sta bili obleganje Gibraltarja po Špancih od 9. avgusta 1779 do 21. oktobra 1782, torej 1167 dni in obleganje Cadiza od februarja 1810 do avgusta 1812, 903 dni. Znano je, da vojske "v prejšnjih časih, če jih primerjamo z današnjimi po številu mož niso bile posebno močne. Prve velikanske armade so si stale nasproti šele v rusk o-japonski vojni, ko se je bitke pri Mukdenu udeležilo 624.000 mož. Številčna premoč nikakor ni vedno odločala izida vojn. Napoleon I. in Evgen Savojski sta svoje bitke dobojevala skoraj vedno proti številčno močnejšim nasprotnikom. žila in zedinila, da ne bomo kot razkropljena piščeta vsaka sama zase. Potreba nam je neke j skupno ženskega, da se predstavimo ameriški javnosti kot hčerke slovenskih mater, razkropljene med tujimi narodi po širni Ameriki. Vsak napreden narod se organizira, ženske drugih narodnosti niso pri tem zadnje. Prednja-či jim Slovaška Ženska Unija, ki ima nad tri milijone premoženja. Tudi Poljska Ženska Zveza premore $1,500,000. — Koliko imajo članic, ne vem. Ameriška ženska organizacija Catholic Daughters of America jih ima 135,000, ali toliko kot naše tri največje podporne jednote v obeh oddelkih. Council of Catholic Women šteje 80,000 članic. Še več drugih ženskih organizacij je, katerih pa ne bom tukaj navajala. To omenjam zato, da vidimo, da smo ravno me Slovenke zadnje, zato je skrajni čas, da stopimo na plan. Sicer se ne moremo primerjati tem močnim organizacijam, a vse so začele z malim, kot me začenjamo danes. Da imajo amerikanske in druge take mogočne organizacije, je to priča ženske zmožnosti in delavnosti. Če druge ženske zmorejo toliko, ali res ne bi mogle vsaj malo pokazati, da imamo smisel za žensko naprednost? Začenjamo že itak pozno, a boljše pozno kot nikoli. Naj še povem, da ko sem pisala prvi članek in omenila o nekaki Ženski Zvezi, si nisem mislila, da bo iz te moke kaj kruha. Že več dobrih in boljših idej je bilo poslanih v svet, ki pa niso našle nikjer odmeva. Tako tudi jaz nisem dosti upala. Ko pa so se oglasile Mrs. Gottlieb, Mrs. Jazbec, Mrs. Žagar in še druge zavedne žene, sem pa mislila: menda bo res nekaj. Zato iskreno zahvaljujem vse žene, ki so se zavzele za mojo idejo in jo uresničile. Brez vaše pomoči bi iz [moje misli ne bilo nič. In le vam, 'ki ste pogumno stopile na plan, gre čast in priznanje, da icnamo začetek Ženske Zveze in to sta društvi tukaj v Chicago in pri nas v Sheboyganu. Hvala tudi listu Amer. Slovenec, ki nam je dal svoje kolone na razpolago ter se vsestransko da se Slovenska Ženska Zveza ustanovi. Za predsednico shoda je bila soglasno izvoljena Mrs. Marie Prisland, za zapisnikarico pa Mrs. Magda Brišar. Na dnevni red pridejo pravila nove ženske organizacije. Mrs. Prisland je točko za točko preči-tala provizorično sestavljena pravila, ki so se z nekoliko izboljšanimi dodatki soglasno sprejela, nakar je bil izvoljen prvi glavni odbor. Sledeč je kratek pregled napredka v desetih letih: Premoženje $ 577.50 1,279.75 5,194.97 11,154.48 17,325.83 23,083.70 Podr. Članic 30. jun. 1927.... 31. dec. 1927.... 31. dec. 1928.... 31. dec. 1929.... 31. dec. 1930.... 31. dec. 1931.... 31. dec. 1932.... 31. dec. 1933.... 31. dec. 1934.... 31. dec. 1935.... 30. okt. 1936.... 11 15 26 37 46 51 54 56 59 66 79 357 729 2038 3148 3395 4046 4474 4767 5821 6905 8134 28 039.10 35',334.43 42,862.32 54,146.68 62,045.34 Pripomba: Številke za 30. junija 1927 kažejo stanje SŽZ šest mesecev po ustanovitvi. Slovenska Ženska Zveza je članica National Council of Catholic Women in Nat'l League of Women Voters. IZ URADA PODRUŽNICE ŠT. 1, S. Z. Z. Sheboygan, Wis. Duhovni vodja naše podružnice, Rev. Rudolph Potočnik, bo daroval prvo sv. mašo v nedeljo 20. decembra, za vse žive in mrtve članice podružnice št. 1, S.Ž.Z. v namen desetletne proslave podružnice in Zveze, ki se ta mesec obhaja. Pričakujemo, da se bodo vse članice naše podružnice tega cerkvenega opravila udeležile, da se skupno v molitvi spomnimo naših umrlih sose-ster, ter se Bogu zahvalimo za uspehe naše podružnice. Odbor Katoliški Slovenci, podpirajte svoj iist "Amcrikanski Slovenec"'! 1 Stkali '4 'SMERIKAsNSKI SLOVENEC I I 'i'"'- " — ' Peter Pavel Glavar LANŠPRBŠKI GOSPOD. Zgodovinska povest spisal DR. IVAN PREGELJ. Prišla je in pristopila bleda. Oče jo je prijel za roko in dejal: "Ana Marija,moja dobra hči. Po svoji materi si podedovala kri slavnih junakov, ki so s smehom na listnicah mrli pod turškimi meči. Tvoj ded je bil slavni škof Peršič. Moja ljuba hčerka, kaj ne, da čutiš tudi ti to kri junaka Peršiča in boš vse prenesla, kar pošlje Bog?" "Bom, oče!" je rekla deklica tiho. Tedaj je oče rekel, združivši njeno roko s Petrovo: "Tako torej! Glej, zdaj si segla gospodu Petru Pavlu v roko. Peter Pavel jutri odpotuje. Ne zameri mu, on je zvest svojemu Bogu in hoče ostati Zvest." "Spoštujem ga!" je zašepetala deklica in solzna pogledala mladeniču v obraz. Njena roka je drhtela v njegovi. "Svet mi bo spomin na Vas!" je rekel Peter in ji poljubil roko. Bila je Ana Marija edina ženska, kateri je kdaj poljubil roko ... Drago jutro se je ukrcal s priporočilnim Zandonattijevim pismom. Isti dan je poslal Zandonatti svojo hčer na Reko, da bo laže pozabila britkosti svoje lepe mladosti. . . Peter je srečno priplul na Malto in izstopil. Prenočil je v nekem hospicu blizu samostana malteških vitezov. Vstal je rano in šel k maši. Molil je vneto, poln nestrpnosti in strahu. Nato se je zglasil, da bi rad h komendatorju Petru Jakobu. Nič kaj sitnosti mu niso delali; samo čakati je moral dolgo. Ko so mu odprli za sprejem, je začutil, da se mu tresejo noge in je mislil: "Moj Bog! Zdaj me vodi in čuvaj! Daj mi, da bo gospod milostijiv Z menoj in se mu ne zamerim s svojo nerodnostjo." Blesk sijajne sobane je bogoslovca popolnoma oslepil. Težka preproga, ki je ležala na mramornatem tlaku, je dušila njegove korake. Obstal je sredi sobe. Droban, hudo star redovnik se je dvignil nekod izza zavese pri oknu in mu stopil naproti. "Bogoslovec Peter Pavel Glaver išče presvetlega gospoda komendatorja Petra Jakoba Testaferrato," je dejal Peter in se sklonil k roki starega redovnika, da bi mu poljubil dragoceni prstan na pr-stancu. Oni je blagohotno prikimal in dejal nato vprašujoče: "Kako ste rekli, kaj želite?" "Imam prošnjo in pisma za presvetlega gospoda komendatorja Petra Jakoba—" Tedaj je onemu preletela obličje nekaka senca in je vzkliknil: "Pa zakaj so vas privedli meni? Jaz vendar nisem komen-dator Peter Jakob Testaferrata." ^ "Presvetli," je dejal Peter Pavel, "sreča mojega življenja je v rokah gospoda komendatorja. O, blagovolite ga poklicati, da bom govoril ž njim." Stari dostojanstvenik je nekako nevolj-no zamahnil z roko in dejal: "Kaj pa zahtevate od mene? To je vendar nemogoče. Komendator Peter Jakob Testaferrata se.mudi v Ascoliju. Da, v Ascoliju, kjer ima družinske posle. Kaj nič ne veste, da je odpotoval od tu že pred štirimi tedni?" "Pa kdaj se vrne?" je vprašal ledeno ^eter P.veJ. "Peter Jakob se na Malto morda ne vrne nekaj let nič več," je odvrnil stari redovnik in se obrnil kakor vznevoljen vstran. "Ascoli!" je zastokal Peter in se opotekal iz sobe . . . ! X. V ASCOLI. Peter Pavel je bil prešel hospic, kjer je bil prenočil, ne da bi vedel kdaj. Šel je v smeri proti morju; topo je mislil sam vase, tako, kakor da tone v nekakem žalostnem snu. Vse je videl in se vendar ni zavedal poedinega. Malta — Ascoli! Strašna pot. Pa kako priti z otoka ? Kje in kdaj odpluje ladja? In če odpluje, kje vzeti denar za pot? O, o, o! To je strašna skala, kdo jo bo odvalil? To mi jo je sam hudič navalil na pot. Polagoma se je mu začelo daniti v glavi in se je ozrl okrog sebe. Za njim je bilo ostalo mogočno zidovje viteške naselbine, pred njim je ležala morska ravan. Obala je bila pusta in prazna, samo nekaj ribiških čolnov se je zibalo na morju zunaj ob bregu. Peter je dvignil glavo. Trije galebi so se podili na sever. "O, da imam peroti!" je pomislil bogoslovec. Obenem se je domislil vse tiste sladke sreče, ki jo je bil doživel v Seniu m so mu hotele solze zaliti grlo. Glas poldanskega zvona je jeknil od mesta. Bogoslovec je snel pokrivalo in molil golo-glav v žarkem južnem solncu. In ko je molil, je hotelo vzrasti kakor novo upanje - niem in nova moč. S krčevitostjo vse-vernega je ponavljal stavek, ki ga je bil že tolikrat obodril: "Fiat voluntas Tua — Dein Wille gescheha!" Šel je ob obali navzdol in prišel pred nekako kolibo, iz katere je zaudarjalo po pečenih ribah, kisu in vinu. Šum človeških glasov je udarjal iz notranjosti. Peter Pavel je razumel, da so notri ljudje, ki igrajo staro igro "moro". Jasno je slišal udarce na mizo in glasne vzklike: "Sei, otto, sink! Tre, nuff, vott! Die-ci, sink, sei!" (Šest osem pet! Tri, devet, osem! Deset, pet, šest!) Ne da bi se pomišljal je vstopil Peter v kolibo in sedel za mizo. Zagorel človek je postavil predenj vina in rib. Možje, ki so igrali "moro", se niso menili za novega gosta, ki jih je spoznal za mornarje. Nagnil je in pil. Vino je bilo težko, a ga je poživilo. Tisti trenotek je viknil najstarejši med onimi: "Dovolj sinčki, saj me boste slekli!" Pristavil je še sončno kletev v sveti dalmatinski hrvaščini. Domača beseda v tako tujem kraju je vzdramila bogoslov-. ca iz omrtvelosti. Živahno se je ozrl po mornarjih. Krčmar je bil postavil posodo z vinom pred nje. Romala je od ust do ust. Oni, ki prej ni hotel več igrati, je rekel vedro: "Pijete, prešiči, na moj'ra-nm! Le čakajte. Boste jutri plačali do zadnjega solda. Danes je danes, jutri bo trud." "Padrone," je menil nekdo med dražbo, "brez pijače ne pojde. m> ymrumrymrym'm* <♦>.<♦> CERKVENIM PEVSKIM ZBOROM IN DRUGIM priporočamo, da si nabavijo novo zbirko lepih slovenskih cerkvenih pesmi, ki jih je založil te dni č. g. župnik Vik l ir Cadež. Ta zbirka cerkvenih pesmi nosi naslov: "Po Mariji k Jezusu** Vsak slovenski cerkveni pevski zbor si naj omisli to no-V vo lepo in zanimivo zbirko. Razdeljena je: 2 božični pes- ^ | mi; 2 obhajilni; 1 postna; 2 šmarnični in 2 splošni Marijini, i S|5 1 JJ5 1 v if ■ 4 s i I' 1 s5 S poštnino vred stane posamezna partitura ..................................... 40c Kdor naroči ducat partitur skupaj, 20% popusta. Naročila pošljite s potrebnim zneskom na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, $ 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois I $ d v I I V P