/O ljubljanska banka nadaljuje tradicijo GORENJSKE KREDITNE BANKE LETO XXVI. — številka 9 ■ '*- . ; Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk.Loka « Trži« - izdaja CP Gorenjski tisk ltrai»J. Glavni urednik Anton Miklavčifc ■* Odgovorni urednik Albin Učakar GLAS KRANJ, sobota, 3. 2. 1973 Cena 70 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik Od 1. januarja 1958 kot poltednlk. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko; Od 1. januarja 1964 kot pot tednik, ln sicer ob sredah in s o b o t a U. SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Ob leto šnjem kulturnem prazniku ( slovenskega naroda se bodo na območju občine Kranj zvrstile naslednje prireditve: februar, petek: ob 18.30 otvoritev grških slikarjev v Mest Delavci pomagajo podjetju 4; ob 19. Lni galeriji razstave prek-na Titovem trgu «* m! iy' Uri za^etc^ koncerta v renesančni dvorani sta-"Kestne hiše, Titov trg št. 4, I. nadstropje; •februar, sobota: kulturni večer na Jezerskem; Hrfhfebruar' torek: OD 19. uri literarni večer dr. Ivana 'Vznika; sodelujejo člani Slovenskega narodnega dvo3 • iz Ljubljane; literarni večer bo v renesančni ani stare Mestne hiše, Titov trg št. 4, I. nadstropje; «Porn^ebrUar' sreda: OD 18'uri Počastitev pesnikovega »k. lna °b grobu v Prešernovem gaju; sodeluje pevski uor »France Prešeren«; jje£k*9. uri otvoritev razstave »Prešernoslovci, njihova m podobe«; razstava bo v galerijskih prostorih Pesnikove smrti, Prešernova ulica št. 7; *uhurni večer v Predosljah; » °d 7. do 16. februarja: teden slovenske drame v Pretio pi^1"- gledališču. Gostovali bodo: Slovensko narod- gledališče, Mestno gledališče in Ekspeiimentalno gle-^ nsee »Glej« iz Ljubljane, Slovensko ljudsko gledališče Pri Slovensko narodno gledališče iz Maribora, *lom.°rska drarnsko gledališče i/ Nove Gorice, Stalno j)0^er!sko gledališče i/. Trsta, Jugoslovansko narodno In -0nštc « Beograda, gledališče Tone Čutar z J'*8raiska druž CUstave se bodo začenjale ob 19.30; Naklem-11181' četrlek: ku,turni večer Na referendumu, ki je bil v sredo, 31. januarja, se je kar 72,41 odstotka zaposlenih delavcev v kranjski tovarni Sava odločilo, da bo v letošnjih desetih mesecih prispevalo 10 odstotkov od osebnih dohodkov za premagovanje finančnih težav podjetja. V Savi so se dogovorili, da bodo 50 odstotkov tako posojenega denarja delavcem vrnili takoj po kolektivnem dopustu, ostalo polovico pa na koncu leta. J. Odziv na pobudo Gorenjske Jesenic iz Kranja; a Prešernovega gledališča v Cerkljah in v V torek popoldne se Je v Radovljici sestalo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta in razpravljalo med drugim tudi o pobudi kolektiva Gorenjska predilnica v škofji Loki o zbiranju sredstev za pomoč in obnovo Vietnama. Na seji so sklenili, da bodo v občini predlagali vsem sindikalnim, organizacijam oziroma zaposlenim v delovnih organizacijah, da bi vsak zaposlen prispeval 0,5 odstotka čistega mesečnega osebnega dohodka za pomoč Vietnamu. A. 2. Prešernovi nagrajenci za leto 1972 ^bfuar, sobota: koncert pevskih zborov iz Želez-Pri k^r--' 'Z Kontovclja pri Trstu, iz Brc/.ie in Stražišča Ue -—>"", »uouia: Pri k •iz Kont°velj£ . d0r_^ranJu; koncert bo v gledališki dvorani delavskega >em rni večer na Visokem pri Kranju, na Primsko-jj na Mokrici, na Zg. Beli in v Šenčurju; Sn ftfebruar» nedelja: kulturni večer v Bcsnici in na Vt °'niku. fcsta, 'm° vse občane, da se navedenih kulturnih mani-^la<-iJ udeleže. CZ. V četrtek popoldne bodo v škofji Loki podelili Prešernove nagrade za leto 1972. žirija za podelitev je občinskim skupščinam predložila naslednje predloge: iz Jesenic književnika Miha Klinar-ja za življenjsko delo, iz Kranja skladatelja in dirigenta Petra Liparja za življenjsko delo ob 60-letnici in akademskega slikarja Vinka Tuška za razstave v letu 1972, iz Radovljice akademskega kiparja Staneta Dremlja za življenjsko delo ln iz škofje Loke Muzejsko društvo za zbornik Loški razgledi. Nekatere občinske skupščine so predloge žirije že potrdile, nekatere pa bodo še razpravljale. A. 2. 5. STRAN : Narobe svet v slovenskem gradbeništvu 7. STRAM: E. Kardelj: »Sami sebi postajamo sovražnik« SL^TRAM^ Nova cesta obeta lepo i m i VNUmj m Vietnamu »Kam naj nakažem prispevek za Vietnam?« se glasi po. gosto vprašanje naših organizacij in posameznikov, ki ho, čejo pomagati junaškemu ljudstvu, ki praznuje svojo veliko zmago. Ob zgodovinskem podpisu sporazuma o premirju se republiški koordinacijski odbor za pomoć žrtvam imperialistične agresije pridružuje čestitkam vsega naprednega človeštva in hkrati obljublja, da se bo trudil seznanjati naše državljane z razvojem dogodkov v Vietna-mu In z obnovo porušenega, opustošenega Vietnama, >.a-kor tudi zbirati sredstva za nabavo tistega, kar je junaškemu ljudstvu najbolj potrebno. Pot za to je že pokazala Gorenjska predilnica, ko je podarila 50.000 novih din in pozvala druge delovne kolek, tive, naj prispevajo po svojih močeh. Priznanja vreden Zgled prav gotovo ne bo ostaj osamljen. Trenutno še nimamo podatkov, koliko delovnih kolektivov se je tej humani pobudi odzvalo. Znano je, da je tovarna Lek namenila za 10.000 N din svojih izdelkov za Vietnam. Tudi sicer se je nabralo na tekočem računu RKO 50103-746-183-51579 že nekaj sredstev. Zlasti aktivni so bili pio. nirji in dijaki raznih šol, Id so v solidarnostni akciji * svojimi vietnamskimi vrstniki zbrali že čez 20 milijonov starih dinarjev. Seveda pa so potrebe velike in pomoč nujna. Zato RKO prosi vse delovne kolektive in posameznike, da po svojih močeh prispevajo k blažitvi ran neuklonljivega vietnamskega ljudstva. Njihova zmaga je tudi naša zmaga, njihov boj za obstanek je tudi boj našega in drugih malih narodov. Republiški koordinacijski odbor za pomoč žrtvam imncri;ili«sličn» naraclle UGODNI NAKUPI v Lescah, na Bledu, v Radovljici in na Jesenicah GLAS * 2. STRAN SOBOTA — 3. februarja tfjj Odbor za zaposlovanje pri podjetju Puškama Kranj razglaša prosta delovna mesta: 1. materialnega knjigovodje 2. ostrobrusilca 3. več rezkalcev 4. več strugarjev 5. NK delavk Pogoji: pod L: dokončana ekonomska srednja šola z 1-letno praksa ali dokončana dveletna administrativna šola in 3 leta prakse, /nanje strojepisja in upravljanje z računskim strojem; pod 2.: industrijska kovinarska šola ali poklicna Šola kovinske stroke; pod 3.: VK delavec kovinske stroke ali poklicna šola kovinske stroke in 3 leta prakse; pod 4.: industrijska kovinska šola ali poklicna šola kovinske stroke; pod 5.: osnovna šola ali nedokončana osnovna šola z 1 letom delovnega staža. Posebni pogoji: da je kandidat zdrav, da ima stanovanje v Kranju ali bližnji okolici (podjetje nima stanovanj). OD po pravilniku! Prijave sprejema uprava podjetja do zasedbe delovnega mesta. Na zadnji seji komisije za idejno delo pri občinski konferenci ZMS Jesenice so poleg razprave o programu dela komisije govorili tudi o nedavni anketi, ki so jo izvedli na osnovnih šolah. Rezultati ankete o iz.venšolskih dejavnostih na osnovnih šolah kažejo, da je ta dejavnost dovolj pestra, da pa primanjkuje mentorjev, maloštevilni sedanji mentorji pa so za svoje delo premalo stimulirani. Prav zaradi tega so se odločili, da bodo sklicali poseben posvet z ravnatelji in sedanjimi mentorji na osnovnih šolah in poiskali možnosti za vključevanje mladih v izvenšolsko dejavnost. Podobno anketo pa bodo izvedli tudi na jeseniških srednjih šolah. D. S. krainj Za začetek napovedana razširjena seja izvršnega odbora občinske konference socialistične zveze je bila preložena na ponedeljek, 5. februarja, popoldne. Na seji, ki se je bodo udeležili tudi delegati za prvi zbor samoupravljavccv kranjske občine in člani sekretariata sekcije za gospodarstvo, bodo razpravljali o ključnih problemih gospodarskega in družbenega razvoja kranjske občine in o osnutku bilance sredstev občine. 0 V četrtek popoldne se bosta sestala oba zbora kranjske občinske skupščine in sklepala o predlogu žirije za podelitev Prešernovih nagrad za leto 1972. Na dnevnem redu seje pa je tudi sprememba zazidalnega načrta za Planino. Po seji skupščine bo seja kluba odbornikov, kjer bodo razpravljali o bilanci sredstev občine in o predlogu letošnjega proračuna. A. 2. radovljica Radovljica, 2. februarja — Popoldne je bil posvet za predsednike in sekretarje mladinskih aktivov iz radovljiške občine. Razpravljali so o izobraževalnem programu za mladinske aktive oziroma o predavanjih, ki jih bo pripravila delavska univerza. Pogovorili pa so se tudi o volilnih konferencah, ki bodo ta in prihodnji mesce. % Jutri bo volilna konferenca v mladinskem aktivu v Podnartu. Ta mladinski aktiv je med najboljšimi v občini. V nedeljo pa bo volilna konferenca v mladinskem aktivu v Ljubnem. A. Z. V ponedeljek se bo v T/ržiču ponovno sestala konferenca občinske organizacije SZDL. Člani konference bodo izvolili novega predsednika in sekretarja, sprejeli letošnji program dela ter fipančni načrt organizacije. -jk trzio ->•;... 1 "^Tp?*™*1 Mozaik uspehov in teža** Škofjeloškim vzgojno-izobraževalnim ustanovam primanjkuje predvsem kadrov in ustreznih učnih prostorov zadnjem času znatno dvigaj učni uspeh, saj je izflelaj: nič več in nič manj kot 96™ odstotka učencev. SkofJ' Stanje v .škofjeloškem šolstvu se je zadnja leta precej izboljšalo, vendar pa kljub precejšnjim sredstvom, ki jih družba vlaga vanj, problemov ne zmanjka. To so najsplošnejše ugotovitve, vzete iz poročila o delu in učnih uspehih vzgojno-izobra-ževalnih zavodov v občini. Poročilo so pred kratkim posredovali tudj skupščinskim odbornikom. Če najprej pogledamo vzgojno-varstvene ustanove, moramo zapisati, da je med prebivalstvom čutiti čedalje močnejše te/nje po oddelku otroškega varstva, ki bi deloval v popoldanskem času, in po uvedbi varstva dojenčkov. Za zdaj imajo namreč v komuni 5 vrtcev s skupno 21 razredi in 435 varovanci. Več je malih šol (27 oddelkov), priključenih osemletkam. Vanje je bilo lani vpisanih 569 malčkov. Novincev, ki bodo v kratkem prestopili prag hiše učenosti in ki se poprej načrtno pripravljajo na veliki dogodek, je sploh zmeraj več. Na Trati, v Železnikih in v Zireh so preteklo leto zabeležiti 100-odstoten, v škofji Loki 91,7-odstoten, v Gorenji vasi pa 86,3-odstoten obisk. Glavna ovira za še intenzivnejši razmah malih šol tiči predvsem v primanjkljaju učilnic, v prezaposlenosti učiteljev in v pomanjkanju ustreznih pripomočkov. Velja omeniti, da specializiranega kadra zanje ne pripravlja niti učiteljišče niti vzgojiteljska šola. V loški komuni mladež trenutno nabira znanje v petih centralnih in 18 podružničnih osnovnih šolah. Vseh šolarjev je 4264 (podatki za obdobje 1971/72 — op. p.). Mnogi so iz razmeroma oddaljenih krajev: kar 126S ali 29,7 odstotka jih sleherni dan prepotuje najmanj 8 kilometrov v obe smeri. Skupnost mora začeti razmišljati, kako bo tem fantom in dekletom omogočila čim primernejši režim pouka ter omilila razliko med »mestno« mlade/jo in »vozači«, ki jim relativna oddaljenost stalnih bivališč otežuje učne pogoje. Zanimivo je, da so v Poleg osemletk so v Loki še Posebna osnovna sCr. la (107 učencev, 97-odstotJj učnj uspeh), gimnazija (*■* dijakov), Poklicna šola za k0* vinarsko in avtomehansk" stroko (382 gojencev), P°klJ5 na lesna šola (477 učencev, ™ oddelkov) in Poklicna če* ska šola v Žireh (65 učencev/-Razen naštetih ne gre V°tV biti Delavske univerze, ki P0* spešeno razvija družben"' splošno in strokovno izobi* zevanje občanov ter dislocilj ne oddelke rednih šol za rasle. Lani je opravila 12-'1 izobraževalnih ur. I. G. Delovna skupnost podjetja Gorenjski sejem Kranj razpisuje prosto delovno mesto računovodje (honorarna zaposlitev} Kandidat mora imeti večletno prakso na takem delovnem mestu, ostalo po dogovoru. Prijave sprejema uprava Gorenjskega sejma do zasedbe delovnega mesta. Tržiški odborniki sprejeli novo stanovanjsko politiko Prispevek za stanovanjsko gradnjo bo zna/šal 6 odstotkov od bruto osebnih dohodkov, od toga bo šlo 30 odstotkov talko zbranega denarja v solidarnostni sklad, 10 odstotkov bodo delovne organizacije vročale banlki za kreditiranje usmerjene stanovanjske gradnje, 60 odstotkov denarja pa bo ostalo delovnim organizacijam in drugim podpisnicam sporazuma o izločanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo za uresničovanije lastnih programov stanovanjske gradnje. Omenjeni tržiški sporazum je rezultat dogovarjanj med dolovniimi organizacijami, občinskim sindikalnim svetom in skupščino občine. Z njegovim sprejetjem bo lahko začela delovati skupščina solidarnostnega sklada, ki se bo sestala februarja in sprejela svoj statut. Razen toga sporazuma so sprejeto odborniki tržiške občinske Skupščine na seji, ki je bila v torek, 30. janaurja, še nekatere odloke s področja stanovanj sikcga gospodarstva, ki se nanašajo predvsem na tiste delovne organizacije in ustanove, ki sporazuma ne bi podpisaile. Ker vel[ja pri sporazumu solidarnostno načelo, morajo po omenjenih odlokih nepodpismice sporazuma izločati 4 odstotke od bruto osebnih dohodkov, in to za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Prispevki za te namene (solidarnostni sklad, usmerjena stanovanjska gradnja) morajo biti za vse enaki. Odborniki so na torkovi seja sprejeli tudi odlok o delni nadomestitvi stanarin in o drugih oblikah pomoči v st** novanjskem gospodarstvu. S tem so tudi v tržiški čini končane razprave o noV^ stanovanjski politiki, kate*] »- z odloki dana P1"3^ osnova in o kate" začeli razpravljati ™ ,, novembra pa izdelali P vi osnutek sporazuma. Ker nekateri odloki, posebno z» nji o nadomestitvi stana**? in dodeljevanju stanovaf"' precej strogi, so tr/.iški °? borniiki sprejeli predlog, fj se potem, ko bo stvar s*0^ in ko bodo znane prve izik11 nje, nekatere postavke P. možnosti spremene. Skup* . na solidarnostnega sklada, naj bi biila tvorec stanovanj ske politike, bo imela pri največ besed. J. Košnje«' je na so ni Bilten Mladinec V začetku tedna je izšlla naslovom Miadinec. Vseb^ šesta številka informativnega sko zanimiv bilten i2*iaL biltena občinske konference vsak drugi mesec, ureja P zveze mladine Radovljica z ga šestčlanski odbor. ^222IA - 3. februarja 1973 Tudi V sredo popoldne Je bila obeh KVlJlc| skuP"a *čin rov občinske skupne. Na dnevnem redu je klepanje o ak-sk em Programu stanovanj-« gradnje v občini do 1976. dei,fram Je »U v razpravi v SS* organizacijah in ifUt skupnostih v občini aJ njesecev. Odborniki so v Radovljici odstotkov Ugodna sja ga na sredini seji sprejeli brez razprave. Takoj za tem so razpravljali o sredstvih za bodočo stanovanjsko gradnjo. Ker je 93 odstotkov vseh delovnih organizacij podpisalo sporazum, da bodo v prihodnje odvajali od bruto osebnih dohodkov za stanovanjsko gradnjo Sest odstotkov, so sprejeli o tem tudi odlok. Od sprejc ih Šestih odstotkov bodo 2,2 odstotka namenili za solidarnostni sklad, v banko bodo za usmerjeno stanovanjsko gradnjo oročali en odstotek, delovnim organizacjiam pa bo ostalo 2.8 odstotka sredstev od brtito osebnih dohodkov. A. Ž. Komunalni servis Kranj razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. več steklarjev, parketarjev (polagalcev tlakov), tapetnikov, zidarjev in pleskarjev 2. čistilko upravnih prostorov 3. administrativno moč v gramoznici 4. večje število delavcev v komunalni in gradbeni dejavnosti Pogoji: P°d 1.: kvalificirani ali priučeni delavci navedenih strok; Pod 2.: NK delavka; P°d 3.: dveletna administrativna šola ali opravljen administrativni tečaj z administrativno delovno prakso; P°d 4.: NK delavci. Prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba poslati na naslov Komunalni servis Kranj, Mladinska 1. Projektivno podjetje Kranj razpisuje prosta delovna mesta: 1. vodje arhitektonske skupine Pogoj: dipl. II. stopnje, 5 let prakse, strokovni izpit; 2. diplomiranega inženirja arhitekture Pogoj: dipl. II. stopnje, lahko pripravnik; 3. diplomiranega inženirja gradbeništva nizke gradnje Pogoj: dipl. II. stopnje, zaželena 1- do 2-letna praksa; 4. gradbenega tehnika nizke gradnje Pogoj: dipl. tehn. šole, praksa zaželena, lahko tudi pripravnik. Nastop službe takoj aH po dogovoru. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Pismene Ponudbe pošljite na: Projektivno podjetje, Kranj, Cesta JLA 6/1. V tovarni barv in lakov Color Medvode so lani izdelali in prodali nad 16.«00 ton barv in lakov v vrednosti 155 milijonov dinarjev, na tuja tržišča pa so prodali za več kot dva milijona dolarjev izdelkov. Letošnji gospodarski načrt predvideva povečano proizvodnjo 19 tisoč ton premaz-nih sredstev v vrednosti 194 milijonov dinarjev ter izvoz v vrednosti skoraj 3 milijone dolarjev. —fr Ustanovljen Energetika Zaradi vse večjih potreb pri gradnji energetskih proizvodnih in razdelilnih sistemov so ustanovila podjetja Gradiš, Industrijsko montažno podjetje, Iskra in Litostroj iz Ljubljane ter Hidro-tnontaža in Metalna iz Maribora poslovno interesno skupnost Energetika. Ta konzorcij se bo v prihodnje potegoval za celotno ali delno izgradnjo energetskih objektov doma in v tujini. Konzorcij bo kos vsem nalogam, tako na področju hidro- in termo-central, razdelilnih postaj, naftovodov, plinovodov in drugih vrst energije. Zanimivo je tudi, da bo konzorcij prevzemal vsa dela s tako imenovano' predajo na ključ. Konzorcij je odprt in se bodo vanj v prihodnje lahko vključila tudi druga podjetja in tudi banke. M. K. Dve TOZD Člani delovne skupnosti Viator — hotela Bled so v sredo popoldne sprejeti i sklep o formiranju temeljne organizacije združenoga dola. Obravnavali so tudi osnutek samoupravnega sporazuma. Sklop o formiranju temeljne organizacije združenega dola pa so decembra lani sprejeli tudi zaposleni v podjetju Transturist. — hoteli Bohinj. V obeh delovnih kolek tiivih v radovljiški občini bodo podpisali samoupravne sporazume še ta mesec. A. 2. V sredini števiKkii, 31. januarja, se nam je na 5. strani v reportažo o ISO-SPANU vrinila neljuba pomota. Debelina zidu, ki znaša pri ISO-SPANU 24 cm, ustreza 52 cm opečnega zidu in ne ie 30 cm kot smo napisali. Pomanjkanje mesa Povsod po Sloveniji je primanjkovalo mesa, pred vsem svinjskega in telečjega. Tako imenovana mesna kriza se je deloma izognila le Gorenjski. Pravijo, da bi bilo mesa spet več, če bi bilo dražje. Prekrški zaradi cen V zadnjih treh mesecih minulega leta so močno narasli prekrški zaradi neupravičenega dvigan ja cen, je izjavil glavni zvezni tržni inšpektor. Lani je bilo odvzetih v državi več kot 80 milijonov dinarjev, ki so jih podjetja dobila zaradi neupravičenih razlik v ceni. Manj posojil Jugoslovanska kmetij ska banka bo najbrž zmanjšala turistične kredite v Hrvatski, ker na primer v tej republiki ne morejo plačati antietpa-tivnih obresti za bankine kredite. Republike Slovenije niso omenili, kar pomeni, da bodo v Sloveniji še naprej odobravali posojila za nove turistične objekte. Četrtina že vpisana Občani in delovne organizacije so v sklad stabilizacijskega varčevanja mesta Beograda že vplačali približno 148 milijonov dinarjev. To je skoraj četrtina od 600 milijonov, kolikor potrebujejo za stabilizacijo gospodarstva v mestu. Uvoz bombaža Letos bomo uvozili 96 tisoč ton bombaža, koli. kor znašajo potrebe naše tekstilne industrije. Prek Zvezne direkcije za rezer-ve bodo uvozili 66 tisoč ton, 10 tisoč ton pa bodo dobavile predilnice in zunanjetrgovinske organizacije. Uvoz fiata 127 V predstavništvu Crvene zastave v Beogradu so povedali, da bodo uvažali italijanski fiat 127, ki nai bi bil zamena za fiat 850. Vplačila so že začeli sprejemati, prvi kupci pa ga bodo dobili aprila. Avto bo menda stal 734 tisoč lir in 16.500 dinarjev. Vozilo je 900 kubično, ima 46 KM in pri 70 kilometrih na uro porabi manj kot 6 litrov bencina. Največja hitrost znaša 140 kilometrov na uro. Nič več šolnin | V začetku letošnjega januarja je vse srednje šole ln domove za učence srednjih šol obšla okrožnica republiškega sekretariata za prosveto in kulturo, s katero sekretariat opozarja šole in domove, da pobiranje kavcij, Obrabnln, vpisnin, odškodnin za izpite itd. od učencev ni zakonito, V okrožnici je med drugim tudi navedeno, da pobiranje kavelj ob začetku šolskega leta ne more imeti vzgojnega učinka, ker da učenci pri odločanju o uporabi teh sredstev navadno ne sodelujejo. če pogledamo najprej en vidik pobiranja denarja od učencev. Gre pravzaprav za povračilo škode, ki Jo učenci napravijo med letom na šolskem inventarju in n:i stavbi, šole seveda dobivajo sredstva za vzdrževanje stavb in šolskega inventarja, jasno pa je, da enoletna obraba nikakor ni »normalna«, pač pa gre tu za večjo ali manjšo namerno ali nenamerno povzročeno škodo. Šolniki nikakor ne bi bili v zadregi pokazati izrezljane, prebarvane klopi, razbita okna in sanitarije, popackan zid in še marsikaj. Krivcev navadno ni tako lahko najti, da bi sami poravnali škodo. Zato se plačilo škode, tako je že dolgo v navadi, razdeli med vse učence. Govorimo o »solidarnostnem faktorju« med učenci. Lepo in prav. Vprašanje pa je, če sploh vse skupaj ima vzgojni smisel, saj povračilo škode ne gre iz žepov učencev, pač pa škodo plačajo starši in mnogi brez besed odštejejo denar, drugi spet z nejevoljo. Vprašanje je, kolikšen vzgojni pomen ima ta denar za učenca, saj zaradi nekaj starih dinarjev družinski standard ni prizadet. Še manjši vzgojni pomen ima plačevanje kavcije za morebitno Škodo že v začetku leta, če učenec ve, da njegova žepnina pri tem ne bo utrpela izgube. Bistvo problema je vsekakor v odnosu učencev do družbene lastnine. Da vsa dosedanja prizadevanja za boljši odnos do vsega, kar je »nase«, torej »moje in tvoje« in ne »nikogaršnje«, niso v celoti uspela, jc jasno. Rešitev problema se nakazuje sama po sebi — učenci naj sami prevzamejo upravljanje šolskega inventarja, učilnic in delavnic. Ko so to novost hoteli uvesti pred kratkim na neki kranjski srednji šoli, so učenci takšno odgovornost odklonili. Vse pa kaže, da bo v bodoče treba takšno odgovornost deliti tudi med učence, o tem govore med drugim tudi teze za novo ustavo. Drugi vidik pobiranja »šolnine«, kot so nekateri že preimenovati vse te prispevke, pa je tale: na nekaterih poklicnih šolah so učenci z denarnimi prispevki, ponekod tudi z mesečnimi, pravzaprav prispevali k financiranju učne dejavnosti. Kot so povedali na Zavodu za šolstvo SRS, organizacijska enota Kranj, so take prispevke učencev imeli na Gostinski šoli na Bledu. Učenci so prispevali k materialnim stroškom praktičnega pouka. RIS sicer zatrjuje, da je dovolj denarja za osnovno dejavnost šol. Vsekakor bi bilo treba to vpra-Šanje, ali je s tem denarjem že zagotovljeno brezplačno šolanje aH nI, dokončno rešiti, ne le s prepovedjo oziroma z opozarjanjem na nezakonitost. L. Mencinger Verifikacija DU Radovljica ica Seminar SZDL na Republiška konferenca so-jfcnalistične zveze je v torek in jaredo pripravila na Bledu seminar za predsednifke in sekretarje občinskih, obalne in mestne konference socialistične zveze. Seminar je sodil v okvir priprav na peto sejo republiške konference socialistične zveze, ki bo 1. marca, na njej pa bo glavna točka dnevnega reda kadrovska politika. Na seminarju so se med drugim dogovorili, da Na nedavnem posvetu predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine in temeljne izobraževalne skupnosti so razpravljali o dejavnosti delavske univerze v Radovljici. Razpravljavci so ugodno ocenili dejavnost te izobraževalne ustanove za odrasle in sklenili, da predložijo pristojnim republiškim organom verifikacijo delavske univerze kot ustanove za izobraževanje odraslih. Sklenili so, da je treba čimprej podpisati družbeni dogovor o družbenem izobraževanju, da bi se tako povečalo usposabljanje občanov, članov organizacij in samoupravnih teles. Radovljiška delavska univerza je v zadnjih treh letih roganizirala pouk na 24 oddelkih za odrasle. Letos obiskuje te oddelke 212 slušateljev. 51 jezikovnih tečajev je v zadnjih treh letih obiskovalo okrog 900 slušateljev. Razen tega je delavska univerza organizirala tudi 21 tečajev za strokovno usposabljanje. Na tečajih je opravilo Lepite 415 slušateljev. Skupščina Prejšnjo soboto je bila v Radovljici redna skupščina občinske organizacije zveze borcev NOV. Na skupščini so ponovno izvolili za predsednika občinskega odbora ZZB NOV Janeza Strgovška. Soglasno so tudi podprli predlog, da se za predsednika republiškega odbora ZZB NOV Slovenije izvodi Janka Rudolfa. Na skupščini so ugolo\i'i, da so borčevske organizacije. Bledu morajo organizacije sociali* stične zveze pred konferenco ovrednotiti nekatera temeljna vprašanja kadrovske politike in dosedanjo prakso na tem področju. A. ž. Posebno bogata je bila izobraževalna dejavnost s starši v šolah za starše in v šolah za življenje. Takšnih predavanj je bilo prek 60, obisko. valo pa jih je prek 3000 občanov. Poleg tega je ta delavska univerza tudi ena redkih v Sloveniji, ki sama izvaja in organizira kulturno-estetsko vzgojo z raznimi koncertnimi, literarnimi in razslavnimi prireditvami. V zadnjem obdobju je bilo v Radovljici 11 literarnih večerov, na katerih so nastopili člani recitatorske skupine delavske univerze, 21 komornih koncertov in 24 likovnih razstav. Vseh priredite« se je udeležilo okrog 15 tisoč obiskovalcev. Čeprav so tudi na področju družbenopolitičnega izobraževanja dosegli lepe rezultate, vseeno menijo, da bi se le to moralo v prihodnje še bolj uveljaviti. V treh letih je na petih oddelkih politične šole sodelovalo 164 slušateljev, na 17 seminarjih okrog 700, na 85 predavanjih pa okrog 1500 obiskovalcev, predvsem članov ZK. JR ZZB NOV na terenu dosledno in enotno sprejemale in izvajale smernice in naloge iz pisma predsednika Tita ter podprle stališča in sklepe izvršnega biroja predsedstva CK ZKJ. Razveseljiva je bila tudi ugotovitev, da SO v zadnjem obdobju napravili precej za razreševanje stanovanjskih in socialnih problemov borcev. V zrdnjih treh letih SO prejeli člani ZZB NOV s področja Bohinja 1,199.500 dinarjev posojil za novogradnjo in obnovo stanovanj, z blejskega področja 935 tisoč dinarjev in z radovljiškega 1,907.000 dinarjev. V Bohinjski Bistrici je dobik> nova stanovanja 12 borcev, na Bledu 9 in v Radovljici ter v Lescah 22. Razen tega vsako leto prejema redno mesečno priznavalnino od 200 do 300 dinarjev 35 članov, 155 članov zveze borcev je dobilo enkratno priznavalnino v znesku 43.700 dinarjev, 10 borcev pa jc dobilo enkratno pomoč za zdravljenje. Na seji skupščine so ocenili, da so v zadnjem obdobju dobro delale vse komisiijc pri občinskem odboru ZZB NOV. Poudarili pa so tudi, da so borci v vseh krajih v občini odločno obsodili protislovensko in protijugoslovansko gonjo na Koroškem in s protestnimi pismi zahtevali izpolnjevanje obveznosti Avstrije do naše manjšine. JR Ignianski pohod Večja skupina srednje' šolcev delavcev, planincev in članov zveze borcev Sarajeva se je v snežnem vremenu odpravila- na tradicionalni ignianski marš, v spomin na legendarni pohod borcev 1. proletat-ske brigade. Sprememba statuta Statutarna komisija ZKJ je na prvi seji sklenila, da je v statutu ZKJ treba spremeniti le tisto, kar jc preživeto. V javni razpravi o spremembah statuta bodo sodelovali vsi člani zveze komunistov. 400 let punta Pod pokroviteljstvom predsednika Tita je bilo. v Stubiških toplicah proslava ob 400-letnici kmečkega punta. Proslave 400-letniee velikega kmečkega punta bodo trajale vse do jeseni, ko bodo v Stubici odkrili spontenik vodji upora Matiji Gubcu — delo kiparja Antona Avgti-st'uičića. Ponovna ocena Idejne načrte za obalno cesto je treba ponovno oceniti in do 1- juniju predložiti primernejšo rešitev. To je sklenila komi. sija za varstvo okolja republiške skupščine. Ne davek na higieno Poslanci so.cialno-zdrav-stvenega zbora srbske f skupščine SO zahtevali, da je treba ukiniti ali zmanjšati prometni davek za izdelke namenjene osebni higieni (milo, zobne paste, detergenli in podobno). V Sloveniji tega davka še nI Teze za ustavo Koordinacijska komisija skupne komisije vseh zborov zvezne skupščine za ustavna vprašanja je pod predsedstvom Edvarda Kardelja izoblikovala predloge vseh tez i spremembah ustave SFRJ. Sprejem Predsednik komisije SR Slovenije za verska vprašanja Pavle Boje je priredil tradicionalni novoletni sprejem za predstavnike verskih skupnosti, ki delujejo v Sloveniji. Povabljenih je bilo 130. Odsev dela ZKS Na seji sekretariata CK ZK Slovenije so poudarili, naj bodo priprave na VII. kongres ZK Slovenije del priprav na X. kongres ZK Jugoslavije, hkrati pa odsev cUla zveze komunistov v republiki Sloveniji. Odbor za delovna razmerja pri Zavarovalnici Sava — PE Kranj objavlja prosto delovno mesto terenskega inštruktorja za organizacijsko enoto Kranj Pogoji: srednja ekonomska šola, srednja upravno administrativna šola ali gimnazija z zaključnim izpitom ter 4 leta delovnih izkušenj. Prednost imajo kandidati z delovnimi izkušnjami v zavarovalstvu. Poskusna doba traja tri mesece. Prošnje za sprejem z dokumentacijo o strokovnosti sprejema tajništvo do vključno 10. februarja. usčobna sivina in uniformiranost sta glavni značilnosti mnogih na hitro in s čim manjšimi stroški zgrajenih stanovanjskih trti. Opevamo gručasta nasleja, kakršne so postavljali naši dedje, hkrati pa mirno gledamo nastajanje »taborišč«. — Foto: r> ^erdan v slovenskom eništvu Iz Jugoslavije smo napravili evropski fenomen: kar velja v tujini za luksuz, je pri nas privilegij plitkih žepov — in obratno ti. . so Pr°blemi, o katerih bi bilo v zadnjem času toliko nUhISane*'a *n P°vedanega kot ravno o stanovanjskih vpraša- Jtn ln o urbanizmu. Intenzivna populacijska gibanja, nastanek obsežnih industrijskih bazenov in preseljevanje ljudi iz si v mesta povzročajo zaplete, ki jim ni videti konca. Po ^Popolnih ocenah ima najmanj vsak dvanajsti Slovenec tcža- * 2 Iskanjem spodobnega bivališča, za vsakega dvajsetega pa da Strena na<* glavo postala osnovni življenjski cilj. Ni čudno, turi'S° m'st°Jne službe pri posameznih občinskih skupščinah, Do ' *°renJsklhl tem zadevam posvetile nenavadno veliko 2, °rnosti. Bistveno in precej obetavno novost predstavlja ns s.samoupravni sporazum med delovnimi in drugimi orga-jjQfC^am'' k' določa najnižji odstotek sredstev, namenjenih no .am razširjene reprodukcije in družbene pomoči v sta-0 ^"jskem gospodarstvu. Del omenjenih sredstev naj bi Bal na ra2P°la80 podjetjem (z njimi bodo namensko poma-0_5. članom kolektiva), del naj se odvaja v solidarnostni sklad me, določen (minimalni) odstotek pa v denarne zavode. 30.759 oseb, je zgrajenih pred zadnjo vojno. Večinoma so brez kopalnic in lastnih stranišč ter ne ustrezajo niti najosnovnejšim standardom (do preloma stoletja jih bo treba obnoviti najmanj 1500). Čeprav v obdobju 1972—1976 nameravajo postaviti 750 dodatnih stanovanj, je jasno, da ob sedanjem hudem primanjkljaju in ob nenehnem večanju števila gospodinjstev ponudba ne more »dohiteti« povpraševanja. Razlika utegne izginiti šele okrog leta 1936, ko bodo dokončali nadaljnjih 1750 objektov. K sreči financiranje ni sporno, saj so se gospodarstveniki sporazumeli, da naj sleherna organizacija izloča v fond gradnje 6 odstotkov od bruto osebnih dohodkov. Ta postavka bo v prihodnje postopoma rastla ter leta 1976 dosegla 7,5 odstotka, kar je domala enako kot pri sosedih. Levji delež, šest desetin celotne vsote, naj bi obdržali sami Kaj prinaša zgoraj omenjena novost? Kaj bo izboljšala m kakšne posledice, pozitivne in negativne, utegne povzročiti? Ker spričo pomanjkanja podatkov posploševanje ni mogoče, je nujno, da skušamo iz konkretnega primera potegniti sklepe, ki najbrž ne odstopajo dosti od stvarnih razmer na Gorenjskem. Kot vzorec smo izbrali Skofjo Loko. Dileme tamkaj s? namreč ravno prav raznose, da lahko rabijo za vsaj Približon model širšega, ves severozahodni kos Slovenije °bscgajočega prostora. NEIZPROSNA GOVORICA ŠTEVILK Obrazložitev srednjeroČne-1 Programa stanovanjske Politikc v loški komuni vsebuje kup podatkov, ki pričajo o kroničnem pomanjkanju ^treznih bivalnih površin in W ne dovoljujejo niti naj-man:y Ka -Jsega optimizma. •. l,'"'"*'! Polovica od skupno stjmovi nj, v katerih živi kolektivi, ki so že izoblikovali interne programe reševanja stanovanjske zagate, medtem ko je prebitek predviden za družbeno pomoč mladim družinam in socialno šibkim prosilcem (tri desetine) ter za oročanje banki (ena desetina). Lepo in prav. A poglejmo, česa suhoparna statistika ne razkriva. HIŠICE ALI BLOKI? številka, ki pravi, da so stavbe v družbeni lasti v manjšini, da nanje odpade komaj 15,7 odstotka vseh obstoječih kapacitet, ni ravno spodbudna. Njega dni, dokler ustrezni sklad nI prešel iz občinskih v podjetniške roke (1964), je poprečni letni prirastek znašal 148, lani pa samo 60 blokovnih stanovanj. Obenem je silovito poskočila individualna gradnja, ki že dobiva razsežnosti epidemije. Strokovnjaki pravijo, da bi jo kazalo nemudoma zavreti. Zakaj? Slovenija ni Avstralija, kjer parcele merijo v tisočih kvadratnih kilometrov, temveč razmeroma tesen košček zemlje, ki razpolaga z zelo omejeno količino neproduktivnih tal. Ugotovitev, da moramo vsako ped sveta izkoristiti čim bolj umno, je torej na dlani. In vendar ravnamo kakor slepci. Namesto stolpnic postavljamo obsežna naselja vrstnih, atrijskih in montažnih hišic, ki niso niti najmanj ekonomične. Nemara bo kdo rekel, da naš tip pokrajine, naše zelene, razgibane doline in gozdnata pobočja ne prenesejo nebotičnikov. Morda. Ampak kaj potem prenesejo? Kvadratastih četrti z uravnilovsko tipiziranimi poslopji, postrojenimi v kolone, s položnimi sivimi strehami, ki jim dajejo videz le-penkastih škatel, gotovo ne. Okoliški prebivalci so zanje našli najrazličnejše pikre vzdevke, katerih poreklo nazorno izraža občutke, porojene ob pogledu na te mojstrovine neokusa. Hkrati pa sem ter tja zasledimo estetsko čisto sprejemljive komplekse blokov, zraslih sredi prejšnjega desetletja. Kaj potemtakem storiti? URBANISTI BIJEJO PLAT ZVONA Odgovorili bomo z besedami urbanista Lada Bernarda, ki v razpravi med zadnjo sejo škofjeloške skupščine ni okleval odbornikom naliti čistega vina. »V gradbeni sklad se bo prihodnjih pet let nakopalo najmanj dvanajst starih milijard dinarjev. Zakon ne določa točno, kako in kam preliti denar: ali v individualno ali v skupinsko gradnjo. Vzemimo, da bi ga največ prišlo v roke zasebnikom. Urbanisti ne bi znali dolgo zdržati pritiska sto ln sto interesentov, že zdaj so po mnenju mnogih pretirano nepopustljivi, pikolovski in birokratski. Hočeš nočeš bodo prisiljeni iskati dodatne lokacije — ne glede na značaj in pomen zemljišč ... Pred kratkim smo premlevali pereč problem ogroženosti polj in poudarili, da zazidalnih con ne smemo raztegovati v nedogled, da velja rodovitne predele očuvat] nedotaknjene. Sklepa sta si'očitno v diametralnem nasprotju. Rešitev tiči v strogem omejevanja individualnih ter v pospeševanju blokovnih gradenj ...« Vprašanje je, če administrativno brzdanje »egoističnih« teženj ni v nasprotja z ustavo, z najosnovnejšimi pravicami človeka. Popolna zapora bi pač bolj škodila kot koristila. Treznejše zvenijo predlogi tistih, ki zagovarjajo misel, da bi veljalo najprej korenito poseči v razmere znotraj jugoslovanskega gradbeništva. Jugoslovani smo namreč kričeč fenomen in menda edina dežela Evrope, kjer kvadratni meter stanovanja v, recimo, stolpiču stane več kakor kvadratni meter površine v zasebni iiiši. Povsod je razmerje obrnjeno (ZRN, Francija in Italija — 2:1 v korist orjaških »sa-tovnic«). Tri-, štirisobna gnezdeča v betonskem nebotičniku so zato postala luksus to privilegij premožnejših slojev. Državljani plitkejših žepov, a krepkih rok si raje omislijo ar ali dva travnika ter jame* jo zidati. Ceneje pride — zlasti če upoštevamo, da ni nikakršnih omejitev in da v primeru, ko zmanjka »cven-ka«, počakajo pet, šest mesecev ter nato nadaljujejo. Pomagajo tudi sorodniki, znanci in prijatelji, kar spet bistveno zniža stroške. Noben zidak, noben kilogram apna ne gre v nič. In čez osem, deset let je domek gotov. Le kdo bi rinil v »čebelnjake«? LABIRINT NASPROTIJ Gornja spoznanja kajpak niso vezana zgolj na škofjeloško občino, marveč na republiko kot celoto. In presneto slabo kaže, da bo v -kratkem kaj bolje. Cementa ni, betonsko železo je umet* nost dobiti, z lesom skoparimo, pomanjkanje delovne sile in slaba kontrola sta iz težakov naredila gospodo, ki dopoldan, v rednem delovnem času, štedi moči, da bi popoldan zmogla mastno plačano vdinjanje privatniku. Navaden prinašalec malte zasluži dvakrat več kakor priznan pisatelj. Toda navzlic vsemu je pametneje začeti na SVOJI kot pa štediti in hraniti za stanovanje, ki ga sleherni inflacijski sunek pomakne bliže meji, kjer realnost preide v nedosegljivo fatamorgano. Loški župan ni zaman pota: nal, da debate v potrošniških krogih ne bodo ničesar rešile in da so potrebne revolucionarne spremembe v industriji gradbenega materiala. Pri kraju smo. Dasi je sklepni odstavek običajno optimističen, b] to pot ne izzvenel posebno prepričljivo. Bolj umestno bo končati s pripombo predsednika škofjeloškega sveta za stanovanjsko gospodarstvo Franca Urevca, ki sicer ne oporeka umestnosti preusmeritve v blokovno zidavo, vendar se čudi, »... zakaj prav novopečeni .lastniki h;-3 najglasneje krič'jo, kako škodljivo je nada!j°vati z ncrac!ona!nlmi individualnimi gradnjami.« L Guzelj Gozdovi, naše o) bogastvo ikofja Loka spet praznuje. Tokrat 31-letnico bitke r Dražgošah in na partizanski Jelovici. Ob tej priliki ram predstavljamo gozdni obrat škofja Loka, njih delo in težave. NAJVEČJI IN NAJBOLJ RAZDROBLJEN Gozdno gospodarstvo Kranj je razdeljeno na tri obrate: tržiški, kranjski in škofjeloški. Škofjeloški je največji, saj zavzema kar polovico vseh gozdnih površin GG Kranj ali skoraj 29.000 ha. Večina jih je v zasebni lasti, le 18 % je družbenih. Polovica teh družbenih gozdov pa je razdrobljenih in leže med prav tako razdrobljenimi gozdovi kmetov. Kar 4500 zasebnih lastnikov gozda'ima Škofja Loka s Selško in Poljansko dolino, razen Žirov, ki spadajo v ljubljansko gozdno gospodarsko področje. MAJHNA LESNA ZALOGA NA HEKTAR Stanje gozdov, tako v privatni kot v družbeni lasti, ni najboljše. Pravzaprav lepi gozdovi so to, pa tudi slabi: od podivjanih bivših pašnikov in steljnikov, kjer lesne zaloge skoraj ni, pa do dobro zaraščenih, negovanih in dobro očuvanih gozdov, kjer se lesna zaloga povzpne tudi do 600 nv na ha. Poprečje pa'je komaj 165 m' na ha. V GG si prizadevajo, da bi v 40—50 letih s primernimi gospodarskimi ukrepi to zalogo popravili na 200 m' na ha. Da bo to doseženo, bodo potrebna velika vlaganja, t.«v ko biološka kot tehnična. Potrebna je pogozditev opuščenih pašnikov, panjevce in gr-mišča pa zamenjati z boljšimi lesnimi vrstami. Problematično je tudi vzdrževanje novih nasadov, kot je npr. letev plevela, saj srobot, robide, maline in druge ovijal-ke hitro preraščajo mlade smrekice in duše njihovo rast. Potem pa so tu 'še lu-badar in razne glivične bolezni, divjad, ki povzroča škodo predvsem na mladih kulturah. In ne nazadnje človek s požari in z zastrupljanjem ozračja. To sicer v škofjeloškem koncu niti ni tako hudo, ker ni take industrije. Sploh pa je dobro to, da je ta spodnji del Gorenjske na široko posejan s kmetijskimi zemljišči in skoraj v sleherni kot še seže kmetija. Dosti je še gozdov v celkih, to je pri takih kmetijah, kjer ima kmet vse njive skupaj ob hiši, obroblja pa jih gozd in tako tvori celoto. s VEC KOT 1000 HA OPUŠČENIH KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ Letno vloži Gozdni obrat fikofja Loka v obnovo in ne- go gozdov poprečno 100 milijonov starih din. Najhujša obremenitev pa so opuščena kmetijska zemljišča. Teh je več kot 1000 ha. Letno obnove in posade na novo okrog 80 hektarjev, stroški za 1 ha take obnove manjvrednih ali podivjanih tal pa znašajo od 600.000 do 2 milijonov starih din. Veliko je zelo slabih zemljišč in sedaj izbirajo za obnovo le najboljše. Dolgoročne investicije so to in sadove današnjega dela bodo uživale šele naslednje generacije. Predstavlja pa to prav gotovo preveliko breme za samo gozdarstvo. Za to bi morala skrbeti vsa naša družba, saj postaja to opuščanje in novo kultiviranje zemljišč splošni družbeni problem. GOLCAR NOČEM BITI... Ne smemo dopustiti opuščanje kmetij na Gorenjskem, poudarjamo povsod. Toda nezadržno vse odhaja v dolino in se zaposluje v industriji. Delavca za v gozd sploh ne dobiš več. Doma že ne. Le nekaj starih »golcar-jev« je šc ostalo; to so tisti, ki so pač že celo življenje tu, od malega in bodo do pokojnine. Ostali pa so mladi iz drugih republik. Težave so s priučitvijo, stanovanji itd. POVEZAVA KMETIJ S CESTO Takoj po letu 1962, ko je GG prevzelo skrb tudi nad privatnimi gozdovi, so sklenili kmetom, ki so šc hoteli ostati, na vse načine pomagati. Prvo in najvažnejše je bilo, povezati kmeta s potrošnikom, kulturnimi in industrijskimi centri. V zadnjih 10 letih je GG zgradilo ali pomagallo zgraditi na škofjeloškem področju več kot 200 kilometrov cest, tako da je danes redko katera večja kmetija, ki ni povezana z dolino. Tako je Gbzdni obrat škofja Lolu leta 1972 sodeloval pri izgradnji in vzdrževanju cest na 155 lokacijah. To pomeni, da pomagajo vzdržali 350 km cest v škofjeloški občini, ki so večinoma nekategorizirane, so pa življenjskega pomena za kmetije in njihovo povezavo z dolino. ' Gozdni obrat opravi celotno delo od planiranja do končne izgradnje in kmet odstopi le zemljo. Velikokrat pa se s krajevnimi skupnostmi, kot zastopniki interesnih področij, domenijo, da GG opravi projektiranje, dobi potrebna dovoljenja ali pa sodeluje tudi s težko mehanizacijo in z minerskimi deli. Pa tudi s finančnim prispevkom, če ne gre drugače. Ostanek pa prispevajo v delu aH denarju kmetje ah pa krajevna skupnost. Letno gre za ceste in pota okrog 80—90 milijonov starih dinarjev samo na tem obratu. OBNAVLJANJE IN PREUSMERJANJE KMETIJ Leta 1971 je bila pri GG Kranj ustanovljena lastna hranilna služba z namenom, da bi pomagali kmetu. Z občinsko skupščino in kmetijsko zadrugo so se dogovorili o skupnem delu na tem področju, in sicer tako, da najprej učvrstijo te kmetije po kmetijski plati. Kmetom so dovolili večji etat in odobrili so jim kredite. Kredite je do sedaj dobilo 41 kmetov v višini 102 starih milijonov, da so si lahko kupili kmetijske stroje, zgradili hleve ali jih napolnili z živino. Letos pa ima GG pripravljeno kreditiranje do višine 100 starih milijonov in upajo, da bodo rešili okrog 20 vlog. Seveda imajo prednost kmetije večjimi površinami gozda. Najvišji izplačani kredit jc znašal 7,5 milijona starih dinarjev. GG pa jc šlo še dalje. Kmetije hočejo napraviti tudi turistično privlačne in so s pr> močjo DU škofja Loka organizirali predavanje o preusmerjanju kmetij in »sofinancirali tečaj za kmečke gospodinje, da bi le-te znale postreči turistom, ki se bodo iz sajastih mest vse bolj zatekali na deželo in seveda radi segli po dobri in zdravi domači kmečki hrani. Prav tako hočejo pritegniti kmečko mladino in jo navezati na zemljo. Do sedaj so podelili 14 štipendij za študij na kmetijski šoli v Šentjurju pri Celju. Letos so pridobili tudi prvo dekle. PRENIZKE CENE LESA! Obsežno in pomembno delo opravlja GG. Tarejo pa jih družbene omejitve, ki jih mora izvajati s svojo strokovno službo, to je pri poseki in prodaji lesa. To mora financirati kmet sam, brez družbene pomoči. Še posebno kritično pa je to prav sedaj, ko so tako zelo nizke cene lesa doma. Dosegajo le 60% cene na zunanjih tržiščih. Zato so tudi naši samoupravni organi kmetov bili pobudniki akcij za primerno ceno lesa, ki je globoko deficitna doma pa tudi v inozemstvu, kot ugotavljajo. Za- to je toliko manj razumljivo, da imamo tako politiko, ko pa ne krijemo več niti proizvodnih stroškov, kmet pa nima prav nobene akumulacije in je povsem nemogoče, da bi vlagal v lasten napredek. Celo tako daleč je danes, da kmet sploh ni več zainteresiran, da bi sekal les, še manj pa, da bi ga prodajal GG, ker ga dokupu je po tako zelo nizki' ceni. GG ne dobi lesa in tako se mu-tudi vedno bolj zmanjšuje, fond biološke amortizacije in fond za kritje poslovnih stroškov. Na drugi strani pa bi naša lesna industrija lahko predelala s svojimi zmogljivostmi dvakrat več lesa. PRODAJA NE03DELANEGA LESA ZA DEVIZE — GREH Da GG pride vsaj do nekaj deviz, ki jih nujno potrebuje za nabavo in vzdrževanje gozdne mehanizacije, izvaža les. Naša lesna industrija pa uvaža rezan les. Dobro se zavedamo, kakšna velika gospodarska škoda je to. Toda tujec plača 40 °/o—50 %, in to v devizah. Doma ni moč dobiti kompletne mehanizacije brez deviz. Niti kamionov nimamo primernih. Potem pa še hitra obraba strojev; traktor se obrabi v dveh, tovornjak pa v 4 letih. Samo za popravilo žag so v preteklem letu dali 14 starih milijonov deviznih dinarjev. Predpisi so obveljali v preteklem letu še prelivanje deviz, tako da je GG dobil od lesno predelovalnih podjetij nekaj deviz od njihovega iz-, voza, sedaj pa je to ukinjeno. Tako bo sedaj GG sam izvažal neobdelan les, dobil zanj več in imel še devize, čeprav vsi vemo, da je to velik, neodpustljiv gospodarski greh. Tudi posek na črno narašča, še hujša je pa odtujitev legalno posekanega lesa in žaganje na črno. Tako GG dobi manjši odstotek biološke amortizacije. Nekaj 1000 m3 lesa na leto gre na Gorenjskem po tej poti. NE, TUDI LES NE ZRASTE KAR TAKO! Sedaj primanjkuje gozdnih delavcev, zaradi slabih OD pa bo začelo tudi tehnikov in inženirjev. Lani se na vse razpise GG ni javil niti eden. Družba bi morala postaviti predpise in s svojim ukrepanjem, ki bi moralo biti dolgoročno, dati gozdnim gospodarstvenikom mesto, ki mu v družbenem gospodarstvu gre. Šc vedno prevladuje mnenje oz. miselnost, da les sam zraste. Zgodilo pa se je, da moramo danes dati 2 milijona za obnovo 1 ha, ker smo dopustili, da je gozd podivjal. Sedaj se obnavlja v majhnih jedrih. Ne prihaja do velikih golosečenj kot nekoč. ŽaJ ne morejo uporabiti velike mehanizacije, očuvajo pa trajno splošno koristnost funkcije gozda: zastor tal, preprečitev vodne erozije, vzdrževanje klime. Končno pa tudi videz pokrajine! Kakšna pa bi bila gola Gorenjska? Danes vsi v Evropi kadar govore o varstvu okolja, poudarjajo: čuvati gozdove. In drugod daje za obnovo in čuvanje gozdov vsa družba, ne samo gozdarstvo. KJE JE REŠITEV? Cena lesa se mora dvigniti vsaj na današnjo mednarodno raven in lesno industrijo bi morali oprostiti raznih prometnih davkov. Danes se jih nabere kar na 28 °/o in več. Potem pa še ti neurejeni finančni odnosi; manj administracije, da ne rečemo birokracije, pa bo bolje. Tako pa se bo lahko zgodilo, da bo naša lesna industrija naenkrat odala brez lesa. Takrat bodo zagotovo hiteli reševati problem gozdarstva, samo malo pozno bo. os Gostovanje tržiških upokojencev Igralska skupina društva Upokojencev Tržič, bo jutri (nedelja) ob 15. uri v kulturnem domu v bohinjski Češ-njici gostovala z veseloigro Presenečenja. Ob 20. uri pa bodo gostovali v kulturnem domu v Bohinjski Bistrici. To vedro igro so tržiški upokojenci predstavili že na devetih gorenjskih odrih. JR V Beogradu je bila v četrtek ustanovna skupščina sveta za varstvo in življenje človeškega okolja E. Kardelj: »Sami sebi postajamo sovražnik« Z vprašanji varstva narave in človekovega okolja se bomo poslej ukvarjali tudi na zvezni ravni. V Beogradu so namreč pretekli četrtek ustanovili svet za zaščito in izboljšanje našega okolja. Pokrovitelj skupščine je bil predsednik republike Josip Broz-Tlto. V njegovem imenu je delegate pozdravil član federacije Edvard Kardelj, katerega uvodne besede nedvomno pomenijo izredno čvrst temelj nadaljnjih ukrepov. Kardelj meni, da so ustanovitev novega organa narekovali številni znaki, ki nedvoumno pričajo o vsesplošni ogroženosti prirode. Znan- stveniki in ekologi tor prek njih vsa svetovna javnost spoznavajo, da smo zelo blizu maje, čez katero ne smemo stopili. Treba je zavreti brez- ^cr včasih na pločnikih nI pešcev, nekateri vozniki uporabljajo pločnik kar za parkiranje. — Foto: F. Perdan Vsak dan ju vidim: postarano, sivolaso Zcuo v oguljenem zimskem plašen in majhne' Mi drobnega fantiča treh let v hlačkah, ki jih '£ zdavnaj prerasel, v plaščku s prekrat-""i rokavi, a z lepo moderno kučmo na Slavi. Vsak dan ju vidim, ko že v ranem lutrit počasi, z negotovimi koraki stopata P'<>ii trgovini po svet kruh in mleko ter *ftnljo, ki jo nudi grizlja na poti proti domu. Nič nenavadnega ni ta vsakdanja slika. ta>'(i mama s svojim vntiekom pač, ki ga Vgruje dopoldne, ko sta starša v službi. Star- ša s'o res v službi, a ne v dopoldanski izmeni, tc»iveč daleč nekje v Nemčiji. Že dve leti Prihajata domov le ob novem letu, le dve J*« prinašata darila za sina, ki odrašča ob *v"ii stari mami. Z novim lepim avtomobi-'°'» se pripeljeta, posadita sina vanj in se odpeljejo na krajši izlet. Pmvita, da ju vsaj *e nekaj let ne bo, da bosta prihranila za ttadnjo hiše. Sin jc vesel daril, ki mu jih prinašata, V(""'l je tudi, ko jih zagleda. A najraje ima Vt"''daiic le staro mamo, saj nikakor ne more Zaspati tedaj, če ga v posteljo ob svojih tako ,(-' "e bo doma. Najina namaCI? Je splahnela, ko se Jane? F og,asil s podstrehe. letni' borc i« km«t, d«'so-sk(,rn Predsednik krajevne nem , i' Lom- Je v krajcv- ^aciT»tvu SZDL- ^ orga" I*eds.n ,VcZe borcev Pa Je Raciji 1 Na njcgovi do~ ^nilia«-^^ radi ustavljajo din „?"'■ DoWer niso zgra. UU tir. ~»'»« »ino« organv 'L*8a doma družbenih •e&SS0^' so "« Pfi Anži<-"u j« ;n c »rajevne organizacija' .V Pur°slarai »hiši« spre-'c skupnc odločitve, ka- terim gre zahvala, da je Lom pod Storžičem zaradi sloge prebivalcev toliko napredoval. Dobil je nov dom družbenih organizacij, televizijski pretvornik, gasilsko brizgaf-no, itd. To je za krajevno skupnost s 500 prebivalci, 83 hišnimi številkami, ki so medsebojno precej oddaljene, nedvomno veliko. ® V Lomu, Grahovšah in v Potarjih je 36 čistih kmetij, ki se brez dohodka od gozda in delno živinoreje ne bi mogle obdržati, Vendar kmete moti, da so cene lesa že dobri dve leti zamrznjene, dajatve in stroški za preživljanje pa so z leta v leto večji. Lom brez gozda ne bi mogel živeti. Ne samo kmetje, temveč tudj precej drugih Lom-1 janov, ki s sekiro in cepinom služijo vsakdanji kruh v gozdovih Gozdnega gospodarstva, kjer so zaposleni. % Da so bili Lomljani med zadnjo- vojno naklonjeni partizanom, ni treba posebej pisati. Partizanske enote, posebno pa kurirji, dobro poznajo gostoljubnost domačinov. Da se vez med Lomljani in partizanskimi kurirji, skovana med vojno, ne bi pretrgala, imajo slovenski partizanski kurirji in vezi si i vsako leto v Lomu srečanje. Organizacija kurirjev in ve-zi&tov ima tudi pokroviteljstvo nad tamkajšnjo osnovno šolo. Letos bodo srečanje kurirjev s prebivalci še popestrili. Združili ga bodo s praznikom krajevne skupnosti Lom pod Storžičem! O Lom je dolga vas. Začne se kmalu za Tržičem, konča pa precej gioboko za Storžičem. Pred leti smo v Glasu zapisali (tet^a se domačini dobro spomnijo), da v Lomu cveto nageljni. Vsak, ki je med letom zašel v Lom, bo to potrdili. Gospodinje se ko- sajo, na katere oknih bo več rož in zelenja. Zato so le redke gospodinje, ki še niso dobile priznanja turističnega ali hort i kult urnega društva .. . CESTA, DOLGA DESETLETJE Janez Gaberc je pripovedoval o težavah, ki jih imajo Lomljani s krajevnimi cestami, predvsem s cesto proti Tržiču. Le redke krajevne skupnosti v tržiški občini imajo na skrbi več kilometrov cest kot lomska. Pozimi jih orje Gaberc s traktorjem. Vzdržuje jih, kolikor jih le more. Lansko zimo je krajCV-na skupnost potrošila /.a vzdrževanje cest 13.000 dinarjev. Planirali so polovico manj. Seveda so bile zaradi tega prizadele druge dejavnosti krajevne skupnosti. Tudi letno vzdrževanje ni poceni. Ker je cesta v Lom izredno strma (nekje dosega naklon 20 odstotkov), so posledice vsakega večjega naliva precejšnje. Lomljani morajo letno navoziti na svoje ceste 300 do 400.kubikov gramoza, kubik velja okrog 50 dinarjev, seveda starih. Drobilec za gramoz, ki so ga dobili od tržgkega komunalnega podjetja, stvar nekoliko poceni. Teh težav verjetno kmalu ne bo več. V strmino nad Slapom nad Tržičem se že za. jeda trasa nove ceste v Lom! »Nanjo smo začeli misliti pred desetimi leti, vendar je zamisel do leta 1970 počivala,« se spominja Janez Gaberc. »Leta 1971 smo dobili prvi načrt, vendar nam ni bil všeč. Potem smo vaščanl Izbrali novo traso in naročili načrt po naši zamisli. Potrdili i so nam ga lani. Cesto gradimo v dveh etapah. Prva, od Slapa do začetka Loma, je dolga 1060 metrov. Lani nam je uspelo traso prebiti Kamor voz ne more, gredo sani. Miha Kralj iz Grahov! je pripeljal s samotežnimi sanmi s senožeti pod Konjščico okrog 150 kilogramov sena. Mllan , nav " A,cS Rozman ter Janko Kavčič se pozimi vozijo v šolo s sanmi. Navzdol gre hitro, g°r Pa je seveda treba sani vleči. In okrog 330 metrov dolg cestni odsek utrditi ter na grobo nasuti. Gradnja ni bila enostavna. Letos bomu •morali presekati 120 metrov dolg skalna*i hrib. Strokovnjaki Geodetskega instituta iz Ljubljane priporočajo raz-slreljevanje. Gradnja prvega dela ceste bo stala 52 milijonov dinarjev, za drugi del, ki bo segal do Grahovš, pa iz-mere še niso opravljene. Upam, da bo cesta do leta 1976 zgrajena. Denar zbiramo s samoprispevkom, za katerega smo se odločili na referendumu maja lani, pomaga nam tržiška občina in seveda vaščanl z delom ter drugimi opravili. Nova cesta bo asfaltirana, saj bo njen največji naklon le 12-odsloten. Delavcem in šolarjem ne bo treba več pešačiti do Tržiča . .. « LUC IZ AN2ICEVIH ELEKTRARN Nenavadno, toda resnično! Lom ima čisto svojo elektriko, ki jo proizvajajo Anž.'ee-ve turbine in generatorji na potoku Lomščica. Tako je bilo pred vojno in se do danes ni spremenilo. Energija iz Anžicevih elektrarn napaja skoraj 10 kilometrov omrežja v Lomu, Grahovšah in Potarjih, ki so ga postavili va-šeani. Janez Gaberc ali Anžic po domače, ki smo ga že omenili, je zaradi slabe elektrike leta 1947 postavil ob Lomšči-cj novo turbino in generator. Leta 1961 je zaradi večje porabe elektrike postavil še eno turbino, ki daje W0 kilovatov na uro. Ce pa to ni dovolj, vključi ditesel motor Ln Lom je razsvetljen ter preskrbljen z elektriko. Ker tudi taka proizvodnja ne bo voč zadostovala, je Gabre že izposlo-val dovoljenje za postavitev še ene turbine na Lomščici, in sicer pri prvih Hišah, kjer ima potok največji padec. »Elektriko, ki jo proizvaja, jo moje turbine na Lomšč'cl, uporablja kar 90 potrošnikov. Vsi imajo vgrajene števce. Denar pobiram vsak drugI mesec. Tarife so enake kot drugje, le da imajo večji potrošniki popust. Seveda moram vodili popolno knjigo- vodstvo o proizvodnji in potrošnji elektrike,« pravi verjel no edini zasebni -proizvajalec elektrike na Gorenjskem. CE LJUDJE SODELUJEJO Tako kot številni drugi dnevi je bila tudi pretekla sreda, ko sva s fotoreporter« jem obiskala Lom, prekratka. Svinčnik in fotografski aparat sta zabeležila le najzanimivejše. Morala sva se posloviti od zgovornega Janeza Gaberca, od pismonoše Toneta Remškarja, od poveljnika gasilske in tehnične enote Lom Jožeta Kavčiča, od Miha Kralja iz Grahovš, od Kristine in Franca Meglica in drugih, ki so nama povedali veliko zanimivega. Nihče od omenjenih ni jadi-koval in tarnal. Vsi po vrsti so zatrjevali, da se obeta Lomu lepa prihodnost, ki jo lahko zagotovijo le ljudje, složni, razumevajoči, pridni in pošteni. Takšni so Lomljani. Pismonoša prihaja v Lom vsak drugi dan. Tone Remš-kar zahaja.v Lom že od vojne dalje. Takrat se je preselil v Tržič. Doma je namreč Iz Ko-zarjj pri Viču. Pravi, da je V Lomu lepo in da živijo tod disciplinirani ljudje. Tako trdijo poštarji, miličniki, učitelji itd. V Lomu je tudi okrog 70 naročnikov Glasa. Besedilo: J. Košnjek Fotografije: F. Perdan Gevijarka V sredo se je na parkirnem prostoru pri postaji žičnice na Krvavec nabralo prek 200 avtomobilov različnih oznak. Največ je bilo seveda Ljubljančanov in Kranjčanov, srečalj, pa srna tudi Celjane, Mariborčane ter Novogoričane. Razen tega pripelje vsak dan pod Krvavec tudi nekaj avtobusov, namenjenih smučarjem, (jk) — Foto: F. Perdan »Smučarji me kar ubogajo« Na parkirnem prostoru pri spodnji postaji žičnice na Krvavec ne manjka avtomobilov. Kadar je motoriziranih smučarjev največ, je prostor kar premajhen. Med množico avtomobilov različnih registrskih oznak smo srečali prijaznega fantiča s kapo na glavi in sprevodniško torbico prek ramen. Piše se Tine. MOČNIK, star je 15 let, doma pa je z Ambroža pod Krvavcem. »Moram reči, da me ubogajo in ne povzročajo preglavic. Nihče me ne zmerja in se razburja.« Ali prihaja letos na Krvavec veliko motoriziranih smučarjev? »Na Krvavec prihaja največ Ljubljančanov. Med tednom je na parkirnem prostoru okrog 200 avtomobilov, v ne- deljah in praznikih pa tudi 400. Kadar je več dela, mi pomaga še brat in sosed.« Delaš ves dan. Koliko zaslužiš? »Začnem ob šestih zjutraj in delam do pol sedmih zvečer. Od vsakega avtomobila dobim 1,20 dinarja.« -jk Posebna značka za najaktivnejše »Ker sem še premlad, da bi se zaposli v kranjski Iskri, pobiram letošnjo zimo parkirnino pri spodnji postaji krvavške žičnice. Razen tega moram tudi usmerjati vozni-ke, da pravilno parkirajo in da spravim na ta prostor čimveč osebnih avtomobilov.« Te vozniki ubogajo, smo vprašali Tine ta. Tako kot v drugih deželah sorodne organizacije je sprejel tudi naš republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu skilepo o •pripravi simbola — emblema sveta. Glede na to, da je že v navadi, da simbolizira emblem takšne organizacije najprimernejši prometni znaik v celoLi ali pa samo simbol takega znaka, je sprejel republiški svet za simbod svojega emblema „prometni znaik arvto ceste. To tudi zato, ker pri nas v tem času gradimo prvo avto cesto. Emblem sveta bo kot samolepilna na&apika, ki naj bi jo lepili z notranje strani avto-lopilii z notranje strani avto-mobiila v zgornjem desnem kolu vetrobranskega slekla. Emblem bo izdelan tudi kot značka v raznih variantah. Na pn'mer preproste izdelave Za razdeljevanje ob raznih P rum et n o vzgojni h tek m o va-njih in podobnih priMikahj barvna in emajlirana značka z zlntim, srebrnim in bronastim vencem, ki pa jo bo svet podeljeval aktivnim sodelavcem na pcJročju prometne preventive in vzgo-Je s pismen/um priznanjem pO posebnem pravilniku. Emblem sveta je v osnovi svetlejše modre barve. Simbol ceste je bele barve črke SPV, ki pomenijo: Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, rumene barve. Vozniki motornih vozil bodo za svoja vozila lahko dobili samolepilno nalepko prek občinskih svetov in komisij /a preventivo in vzgojo v cestnem prometu ali prek organizacij avto-molo zveze Slovenije, zveze druženj šoferjev in avtomehaniikov in drugih. D. Suhi Ko boste stopili v njeno delavnico in jo ugledali pred seboj, se vam utegne zgoditi, da jo boste dvakrat vprašali za Mihaelo Kapus. Drugič boste vprašali zato, ker nikakor ne boste verjeli, da to svetlolaso dekle že celih dvajset let opravlja svoj poklic. Tudi ko se vam bo približala, vsa nasmejana in prijazna, ko bo. ste še enkrat ugibali med leti službovanja in njenim videzom, ji ne boste prisodili več kot nekaj čez dvajset. Iz zadrege vas bo spravila s svojim vljudnim sprejemom, besedami dobrodošlice. In ponovno se boste hoteli prepričati, s pogledom na njene roke, ki vas bodo razočarale v vašem pričakovanju, saj niso ne grobe ne žgarane. »Ja, kar cel orjak sem,« pravi smeje in pri tem seveda ne misli na svojo postavo, ki ji je 10-letno udejstvovanje in aktivno sodelovanje v sankaš kem športu na Jesenicah ohranilo gibčnost in lahkotnost. Pri tem misli na moč v rekah, na vzdržljivost in neutrudno delo, ki ga je vajena od mladih nog, ko je morala pomagati v številni družini doma, v Jeseniških rovtih. »Kdo bi si le mislil, da sem že dvajset let v tem poklicu in da sem si celo omislila lastno delavnico!« pravi in se prijazno smehlja, daleč od tega, da bi tarnala, naveličano vzdihovala ali se pritoževala, »šivilja sem hotela postati, pa sem se tedaj zaposlila v mestni čevljarni in se nekega dne meni nič tebi nič prijavila za vajenko in zdaj sem tu,« pripoveduje med smehom in prav nič ni čudno, zakaj jo imajo Jeseničan-ke rade. »Veste, delo pa je kar naporno in težko, včasih se mi zdi da mi bodo od nenehnega tolčenja s kladivom odpadle roke. Pa imam to presneto sankanje tako neumno rada, da pozabim na utrujenost in sem minulo soboto pomagala pri urejanju naše nove proge pod Mežakljo in kar spet bi se vpisala nazaj v svoj klub. Ob prostem času moram ven, na sneg in na led, na mojo progo ln še pri gradnji naše hiše, da se malo pohvalim, kar precej zale-žem,« pripoveduje, medtem pa prihajajo stranke, ki jim je kar nrjbo'lj pripravljena pomagati. Pa ne zaradi skrbi da bi ostala brez dola, kaj še! Njene police so prepolne, preluknjan'h, počenih, izrabljenih [podplatov, da bi' zaradi posla sploh belila glavo. »Vzamem vse, resnično prav vse! Kolikokrat so ml že rekli, ti si neumna, ko spre- jemaš v popravilo čevelj, ^ niti za odpad nI več. AmPaK stranka prosi, jaz pa pop*3 vim, bom že popravila. ?° tem pa tuhtam, še zvečer, *° ležem v posteljo, kaj bi i6 dalo storiti in kaj bi bil° najbolje. V današnjih čevU"1 je vse premalo usnja, IcpM" ne drži itd. Pa kaj bi vi sto* rili, ko bi vam kaka upe*0-jenka prinesla pred leto'*' dni kupljene Škornje, vse od" lepljene in preluknjane, za tere je ob skromni pokojih dala precej denarja?« Taka je Mihaela Kapus, J* seniška čevljarka, ki se ne** ko grenko nasmehne le tedaj' ko pravi, da se še vedno n^" de kdo, ki zaničuje ni1-'11 poklic predvsem zato, ker i* opravlja kot ženska. In v to* lažbo jd je, da je takih banov malo, da jc vse V 19.30 (radijski dnevnik), **» 23 bi 24. 3. FEBRUARJA Gl u Dobro Jutro — 8.10 lasbena matineja — 9.05 Pio-^i tednik — 9.35 Glasovi mrnu — 10.20 Pri vas doma .2.10 Naši priznani umet- niki »grajo Mozarta — 12.30 Julijski nasveti — 12.40 Po ^°mače — 13.30 Priporočajo b^\~ 1410 S P^mijo in p^edo po Jugoslaviji — 15.40 l*rv\ na^' °Perni pevci — *D>U0 Vrtiljak — 16.40 S knjižna trga — 17.10 Z ansam-,'0rn Laurindo Almeida — J-JO Gremo v kino — 18.15 Mob,mo se ob isti uri — 18.45 gost _ 19 oo Lahko noč, "troci 19.15 Minute s Sti-^ kovači — 20.00 Spo/.na-2i^° Svet in domovino —■ . *i Za prijetno razvedrilo 20 Oddaja za naše i/se-Jcnce — 23.05 S pesmijo in Pit>som v novi teden program 8/>5 Uvodni akordi — 8.40 p0bota na valu 202 — 12.40 j£no>;uma zvokov — 14.00 }J!{?sl» tako, kako pa mi — j^20 2 ansamblom The Rob °eke Boggie \voogie quartet ^14.35 Glasbeni variete — Zabavni zbori, lilmska *»asba in še kaj — 16.05 Da-|*es smo izbrali — 16.40 Rad r^arn glasbo — 17.40 Instru- pnti v ritmu — 18.00 Oddaja nrn......:------1040 00 j* Progresivne glasbe — 18. pazz na II. programu — 19.1 7et minut humorja — 19.05 * eden glavnih igralcev v »Mestecu Pevton«, ftU°n)! 19 fevero?tlw»t*kl pakt (Nort Atlantic Treaty Organi-P* r?s'tlina ,tal'.ianske književnice Ncgri, tudi rečni otok, rast- trni 5xVetrnica' kosmatinec, 23. konica, ostina, 26. črn bleska i -n° drev°. ki ima dragocen, zelo trd črn les, 27. instnin ndgeu Podobna igra s kartami (vvhist), 31. vokalni 'ePotn"enta,ni zl,or iz štiv'n članov, 33. sredozemski zim/.e-^^odnin1 8rm' snnDo1 ljubezni, 34. povrnitev stroškov ali h°te't> »"a*6' ,nazadovanJc; 35. sodni postopek, procedura, tok, črvi,, ' 36, Prebivalka Aten, 37. zdravilna travniška rast-brdnja. »i!jsk^ofNO: !' krajSi izraz 23 Prfecei' tak°J' brž- k°i' 2-,a" S fi,0»sk ' t0varne Tomos, 3. rimski bog ljubezni, 4. a meri bi °8ebnl a,'^ra,kai borka za svobodo, Jane; igralska družina, r Potisk mek* 6" znak za kemlc"° Prvino natrij, 7. beljena l ^t©n van? bombažna tkanina v platneni vezavi (po vasi **0,1 g0X(I:OrrnandUi), 8. ameriški pi~ i0tudi l?1*^! 12. poškodba, posledica ranltve, 16. um, ra 22. letalo, 23. rumeno-i ^fcdslr ' ^mija; nasvet; ijuujc, svojska skupina, 25. vIH 29 ,pga Potika in predsednika Erlandra, 28. prebivalci »t ' 32 R k rek' stekališče, 30. pladenj ali podoben podsta-°*naka »arti>R- Neumann< 33- Max R- Re8er. *5. avtomobilski sec, Ernest Tompson lesreče, 10. bajeslovno ahoiT^',..<,.Yoreci boljša lilša z vrtom, 11. kraj na severu L .t* g« • --■•»••ulji;, o. cinici mi [iiml, tim.il * Hapm 0k}C' tuoj -Vnik,<)' 9- £r§ka b°g,nJa nesreče, 10. bajeslovno batiaJ' parat,i*. 21. nenasitnost, 2 > Sved^' 24- zemlja; nasvet; ljudje, (% b.JT *a Pančevo. "Sit • slov. Cp Pošljite do četrtka, 8. februarja na na-r 6rad ' Moše Pijadeja 1, Kranj, z oznako Na-una križanka. Nagrade: 1.: 50, 2.: 40, 3.: 30 din. Občinski sindikalni svet škofja Loka izpisuje prosto delovno mesto tajnice ^OgOji. 1 ' srednja ekonomska šola, srednja administrativna ali dveletna administrativna šola, potrebno znanje strojepisja, stenografije in administrativnih del, kandidat mora biti popi litično neoporečen in aktiven. ^žnCne ponudbe 1e treba poslati do 12. februarja. °st soudeležbe v stanovanjskem posojilu. loterija Neuradno poročilo srečk 5. kola, k 1.2.1973 0 žrebanju 1 je bilo Srečke s so za dole končnicami din 0 10 04170 1.010 06680 810 33730 610 93600 810 407210 150.010 495500 5.010 31 40 481 100 0371 200 13021 600 139951 5.000 230581 10.000 32 20 252 60 382 60 34762 600 62732 1.020 98932 1.020 312372 5.000 23 50 43 30 38473 600 76023 850 79113 1.000 016423 10.050 361253 5.0! X) 94 20 874 80 56564 800 92164 6t0 55o964 10.000 578434 5.000 5 10 01472 11.010 01475 1.010 49045 610 54665 810 94045 810 594245 10.010 26 20 76 30 11386 800 73116 600 092636 5.000 47 40 3487 500 10127 800 60887 600 63867 1.000 565867 10.000 68 20 88 20 5178 300 01498 1.000 62078 600 96568 820 590678 5.000 59 30 339 80 59219 600 97189 1.000 99889 800 075729 5.000 NA JESENICAH Dominko Matija in Juko Mira V KRANJU Pograjec Albert in Dežman Ljudmila, Lončarič Stanislav in Skrjanec Ana, Kern Raj ko in Urbanec Marija, Bečan Alojz in Langus Angela, Jo-vanovič Milorad in Casar Ma-ritja V ŠKOFJI LOKI Žakelj Bojan in Ravnikar Tatjana NA JESENICAH Vozel Marija, roj. 1893, Aman Antonija, roj. 1897, Šte-fe Angela, roj. 1889, Tomažič Marija, roj. 1898, Ravhekar Avguštin, roi. 1900, Polak Apoloni ja, roj. 1914, Brejc Vladimir, roj. 1917, Midžan Mcri-ma, roj. 1973 V KRANJU Kozjek Ivana, roj; 1897, Zupančič Frane.ška, roj. 1925, Ažbe Franc, roj. 1397, Ulčar Janez, roj. 1896, Kimstelj Anton roj. 1894, Jeglič Andrej, roj. 1901 V ŠKOFJI LOKI Kolendo Viktor, roj. 1892 V TRŽIČU žepič Katarina, roj. 1892, Jane Marija, roj. 1891, Štele Angela, roj. 1889 SETU JESENICE Solata 5,50 din, špinača 8,50 din, korenček 3,50 din, slive 7,35 in 9 din, jabolka 5,40 din, pomaranče 6 din, limon. 9 din, česen 19 din, čebula 4.50 din, fižol 7,50 do 15 din, pesa 2,50 din, kaša 5,44 din, ajdova moka 6,70 din, koruzna moka 2,47 din, jajčka 1,10 do 1,25 din, surovo maslo 28 do 35 din, suv-tana 15,50 din, orehi 66,50 din, klobase 5,20 din, skuta 9,10 din, sladko zelje 2,70 din kislo zelje 4,20 din, kisla repa 3,20 din, eve-tača 6,20 din, krompir 2,20 din TRžIC Solata 7 din, korenček 6 din. slive 8 din, jabolka 7 din, kimone 9 din česen 20 din, čebula 6 din fižol 13 din, p©, sa 5 din, kaša 9 din, peterSHJ 8 din, zelena 8 din, ajdova moka 8 din, jajčka 1,20 din, surovo maslo 35 din, smetana 18 din, krvavice 16 din, skuta 9 din. sladko zelje S din kislo zelje 6 din, kisla repa 5 din, krompir 2 din Komunalni servis Kranj razpisuje naslednja prosta delovna mesta 1. vodje komercialnega sektorja 2. diplomiranega pravnika 3. referenta za investicije in kalkulacije Poleg splošnih pogojev, ki jih določajo zakoniti predpisi, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod L: da ima višjo komercialno šolo in najmanj 2 leti delovnih izkušenj v komercialni stroki da ima srednjo komercialno šolo in najmanj 5 let delovnih izkušenj v komercialni stroki; pod 2.: da jc diplomirani pravnik z dveletno prakso da je diplomirani pravnik brez prakse z nastopom dela kot pripravnik; pod 3.: da ima višjo izobrazbo gradbene smeri in najmanj 2 leti delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih ali srednjo izobrazbo gradbene smeri in najmanj 4 leta delovnih izkušenj na področju gradbeništva. Kandidati morajo k prijavi priložiti dokazila o Izpolnjevali ju pogojev razpisa. Ponudbe morajo kandidati predložiti v 15 dneh po objavi na naslov Komunalni servis Kranj — TOZD skupne službe. Ponatis triloniie Ukana Zavod Borec v Ljubljani pripravlja ponatis znanega Svetinovega dela UKANA. Cena za vse tri v platno vezane dele bo za predrta- ročnike 350 dinarjev. Vse tri knjige bodo predvidoma izšle proti koncu letošnjega leta. Naročila sprejemajo področni poverjeniki ali p« knjigotrški oddelek zavoda, 61000 Ljubljana, Beethovnova 10. Še na leta, zlatoporočenci! Ta teden so slavili 50. obletnico skupnega življenja in zlato poroko trije zakonski pari iz kranjske občine: Jože in Marija Ažman s Suhe pri Predosljah, Anton in Marija Peternel iz Čirč ln Anton ter Ivana Demšar iz Zgornjega Zabukovja pod Joštom. Vse tri »zlate« zakonske pare smo obiskali. Na lepo urejeni kmetiji na Suhi pri Predosljah slavita zlatoporočenca Jože in Marija AŽMAN. Čeprav sla dočakala visoko starost, ata ima 79, mama pa 73 let, ne moreta mirovati. Mama gospodinji, krmi prašiče, opravi to in ono, zadnjič, ko sva s foto-repoT t e r j em zlat oporoče nca obiskala, pa je celo meslla kruh. Ata je krhke j šega zdravja, vendar poleti še vseeno pomaga na kmetiji. Najraje okopava, pravi. Ažmanova mama jc povila 12 otrok. Dva sta umrla, deseterica pa je rasla in so tako danes vsi preskrbljeni. Večina jih živi na Suhi in v bližnji okolici, eno od hčera pa je pot zanesla v daljnji Beograd. Vendar se tako kot vsi ostali rada vrača pod rodni krov k staršem, ki so takšnih obiskov najbolj veseli. Hitro je minilo teh pet desetletij skupnega življenja, pravita Ažmanova s Suhe. Takrat, ko sta se vzela, na to še pomisliti nista upala. Veliko sta morala prestati, vendar jc ob takem prazniku slabo hitro pozabljeno. Tisto, kar je bilo najlepše, pa ne zbledi... 73-letni Anton in 79-1 t na Marija PETERNEL i/. C :rč 8 sta se pred petimi desetletji poročili a v Ljubljani. Tjakaj sta se skupaj s pričami odpeljala z vlakom. Vrnili so se zvečer in na maminem domu v Cirčah se je začela olrcet, ki bi se kmalu ne- srečno končala. Ženin Anton in nevesta Marija sta za hip skočila na Antonov dom. Iz hiše se je že valil dim. Ženin je s težavo zadušil ogenj, nevesta pa mu je prinašala vodo. Pokojnino sta dočakala v Inteksu, kjer je bil Anton mojster v oplemeni tU niči. Tudi po upokojitvi ni miroval in je delal v IBI, pri Živilih, v Senožečah itd. Skupaj s honorarno zaposlitvijo ima 62 let delovne dobe. Leta 1952 sta Peternelova zgradila v Cirčah novo hišo, v kateri živita danes. Najina ljube/en, sta dejala, po petih desetletjih skupnega življenja ni nič manjša, kot je bila takrat, ko sva bila fant in dekle in ko sva se vzela. V Clrčah so zlato poroko slavili v soboto. Slavje je trajalo do nedelje zvečer. Ce ljudje ne bi imeli v ponedeljek službe, bi zanesljivo »zdržali« še en dan! Tretji par pa je bilo treba poiskali pod Joštom, v Zgornjem Zabukovja l. Ta častitljiv jubilej sta dočakala Anton (75 let) in Ivana (72 let) DEMŠAR. Slavi jenca nista domačina. Mama Ivana se je rodila v Podlubenem pri Polja ni, ata Anton pa v Za-prevaljah pod Starim vrhom v Poljans-ki dolini. Njegov brat, Žgajnar po domače, se je med pivi mi lotili kmečkega turizma. V torek, 6. februarja, bo natanko 50 let, odkar sla prišla v Zabukovje, kjer je bilo treba popraviti razmajano hišo. Anton je »fural« in kuhal žganje za trg ter s tem zasiu/.;i nekaj denarja, mama pa je prinesla s seboj nekaj dote. Mladi gospodar se je tudi zaiposHl in s tem prislužil pokojnino. Med I. svetovno vo'jno !e bil 4 leta vojak, med NOB pa je od leta 1941 dalj« pomagat) pari /a-nom. Na skritih sestankih in vezah je srečaval brai'.a B:č-ka, Žagarja in druge gorenjske revoluc:onarje. Mama je imela dovolj dela doma. Rodila je 5 otrok, od katerih je eden kmalu umrl, sin pa je padel v partizanih . .. Na stara leta m je njuno življenje umirilo. Le zdravja si želita. Besedilo: J. Košnjek Jrotogratije: F. Perdan Ivana in Anton Demšar PG0VORI O STRAŽIŠČU DELO ; c Se o Smartnem, Gašteju, Laborah, Šmarjetni gori in Gorenji Savi tako Se je pripoved gaštejskem rojaku :dar mo,,Cn° »»Mla, a ven, h iz£S 1Sa zidova dela srečnemayanja po »nem ne- b1 **STi-to je zveded' Nj nlm? OŽja domovina : 2J »»ma ne dela, ne kruha. m VP ,Sl'lzeilost.io učenjaka, iti ceno svoje osebho-Posve+ii ?osleJ (Po letu 1909) ta 25 aše z v'ečj°si- bil Dri,'allko rečemo, da je .»Bodnje 1 8arač od i do teles Kot in svoje moške dobe pa vse ^"e starosti ne moč ko so mu ■ že jele pešali. Pisa nnCUtmdL'n V UradU ncuSnan miZO doma-tako ^renu. Tu -biI ?ri delih "a tra do n*U 10 °d rane-"a ' najet« t nega Vecera ravnad »H?rii , ,Pače, sam brskal, firai 'terelcZl,> risal, fotogra-c'&tH in naJdene predmete «Voje "javljal v škatle. V Via S6010^0 deie le bil j€ raje c«,°, zaver°van, da se ko,W, kot da bi se vdal S^ido n'm 'rcšitvam-sedati ,S0('le!avci vedo še J?2e L' da J« bil mož nagle T0 V^PUlziven in vzkipljiv. Spr°to Pa mu je rodilo na-anJa in nasprotnik Glavno tori'šče Šmidovega znanstvenega dela je bila po 1. 1909 štajerska. Tam je najprej ugotovil položaj rimske Flavie Sol ve pri Lipnici, potem je raziskoval staro No-rejo na Zg. štajerskem pri Ncumarktu in pisal je obsežne študije o noriškem železarstvu. Občasno pa je Valtcr Šmid še prihajal v domačo Kranjsko. Tu je izkopaval na tleh starodavne Emone, Naupor-tusa (Vrhnike), na Vačah in drugje. Če prištejemo še šmidova izkopavanja v Hajdini pri Ptuju jn v Poštcli na Pohorju, lahko rečemo, da je dr. Šmid v toku malone 45 let arheološko preiskal dobršne tlele stare Panonije in Norika. Če še to povemo, da so hl-tlerjanci ob zasedbi Aystrijc dr. šmida na hitro odstranili z graške univerze in kot »odsluženega« upokojili, smemo zapis o našem rojaku dr. Valterju šmidu skleniti. Spripovedjo o Valterju Šmidu smo končali — a le za zdaj. Naši dosedanji zapisi so spodbudili nekatere Kranjce, ki so učenega moža osebno poznali in prijateljevali z njim, da so mi sporočili prav zanimive vesti o prijaznem arheologu. Posebno iz Bohinja imam dosti simpatičnih novic o človeku, ki je s tako vnemo razkopaval na Ajdovskem Gradcu. Najbrž ga delovna vnema ni gnala le kot arheologa, pač pa tudi kot Gorenjca — mar je bila na tem, kakih 200 m visokem kopastem griču, res kdaj trdnjava naših starih poganskih prednikov? Šmida je očitno spodbudila vrsta trditev starih zgodovinarjev: da je Ajdovski Gradec bila vedno naravna straža, ki nadzoruje vstop v zaprto bohinjsko dolino. 2e L 1821 je prof. Richter v Ilirskem listu trdil, da »kdorkoli je bil gospodar Bohinja, ni mogel Ajdovskega Gradca kot prvovrstne vojaške točke pustiti neizrabljenega«. Taisti znanstvenik je še trdil, da na Ajdovskem Gradcu ni »treba globoko kopali in že naletiš na sledove zidov j a, razbito opeko, obsekan kamen — skratka, na ostanke pied-srednjeveškega gradišča«: Sicer se je pozneje izkazalo, da je šlo najbrž za ostanke fužin, a kljub temu nam ne gredo iz spomina vrstice iz Prešernovega Uvoda h Krstu pri Savici: On z njimi, ki še trd'jo vero krivo, beli t je v Bohinj, v Bistriško dolino, v trdnjavo, zidano na skalo sivo. Še dandanašnji vidiš razvalino, ki Ajdovski se Gradec imenuje, v nji gledaš Črtomirovo lastnino. Tako smo se spet srečali s Prešernom! Prav zato bomo še kdaj prihodnjič spregovorili o Šmidovem raziskovalnem delu v Bohinju. Da pa ne bo zamere med Strašani, ker mi misel tolikokrat uide drugam, se moram brž lotiti pisanja o njihovem rojaku, zanimivem - možu, menihu, šaljivcu in pesniku — patru Benvenutu Crobathu. Tem raje to storim, ker je bil B. Crobalh vse svoje življenje ponosen na svoj stra-žiški rod in svoje gorenjstvo. PREŠERNOV SOGOVOREC a j brž pa mi bo vodila pero, ko bom pisal o tem zanimivem Straša-nu, misel na tradicijo, ki pravi, da je bil frančiškanski pater Benvenut poslednji ljubljanski sogovorec našemu Prešernu. In da je bilo celo nekaj pesnitev našega prvega poeta-umetnika, napisanih ob spodbudah nenavadnega prijateljstva med utrujenim, zagrenjenim pesnikom in radoživim, šegavim frančiškanom. Seveda, če smo Val terja Šmida ocenili kot najbolj učenega stražiškega domačina, potlej bomo patra Be-nvenuta gledali bolj kot na posredovalca vaške šegavo-sti, tu in tam celo duhovite ostrine in — nebogljene zamerljivosti. Nekaj pa moramo takoj na glas povedati: bil je iskren častilec našega Prešerna. Svojega peresa, ki ga je tako rad namakal v strup posmehl jivosti (trpki značajski posebnosti zgaranih stražiških sitarjev ...), ni nikoli usmeril v svojega velikega vzornika. Prav zato se bomo o patru Benvenutu malo bolj na široko razgovorih. Tem laže, ker sem se že pred leti poglobil v samose-bi nasprotujoče si življenje nenavadnega Strašana. Pa še zato, ker mi je vsled prijaznosti pok. dr. A. L. prišlo v last več originalnih rokopisov s pesnitvami in pesniškimi šalami patra Bcnvenuta Crobatha. A o tem kdaj po* zneje. C. Zoreč gorenjski kraji in ljudje ROJSTVO Od* nc8a, naaVka do sklvka se Je čutil bolj utruje-d°bro zn Znolra' utrujenega, tisti topi, njemu tok misp.1 pritisk v lobanji, ki mu je zaviral JJekajj Je od vrstice do vrstice naraščal. Pa eriJe fmir' nckak trepet, nekakšno zoprno dr-8lavi. v ?ačutil nekje globoko v sebi — v. *Uriai to i an' v vscm telesu — čeprav se na v^tu tu .drritenje ni kazalo in bi ga komu dru-hote]/! \Q'^° opisal. Mogoče mu ta niti ne Se je šc VcrJ°1'. le domišljaš si, bi rekel. A naj ** r^spr t trudil, ni in ni ga mogel umiriti V° drhte ■' VS0 bolJ ga 'c to nevidno, a bolest-nčal Q ^delovalo. I'1 ko Je po dolgem času 2 k ° strah, je docela obnemogel. njem 5ezuPno kretnjo je odrinil pručico s pisala tr'dot -1 na hrbet na klop' s tczko glavo M"ni Str bico P1'1 steni, in se zagledal v leseni, P- Kakor da bi zažvečil grenak list pe- lina ' Sa ^Jač, „ Jc. obšlo bridko spoznanje: Oh, jaz, sa-es'ne adovc sem si zidal v oblake — ne le Pr, Jeval tudi aob, ^ta- ko Svoje duševne zmožnosti sem pre- sem rinil iz bolnice! Resnica pa je eno za nobeno rabo nisem več, prav za Jse i^o'- S temi svojimi navrtanimi možgani — *lo pQ šole, vse partizanske izkušnje, vse ie ^°dročjV°d'' ' *' *n *e ka' me Je £na'° scm na ?a dan v~"3vk'er Je *>e brana zanič '— enkrat JUh.e ^ *Ošček žilave govedine v litru neslane j^edaj, ko imam tak tek, da bi vola po-r nii ce bi bil pameten in bi bil poslušal, °krevap\le svetoval skrbni Felicijan — tam v Ta bču vsaj stradal najbrž ne bi! . . . ■kakor' ? še ves naslednji dan je Aleš, kisel naokron°Vernbrsko vreme, postopal brez cilja ni na^ PQ k^andi Ni vedel, kam naj se dene, r^no y b°čne, kako zabije čas. Tretjega dne, "Podni aJ» Je pravkar končava] umivanje na koncu d\orišča zraven lesenega korita, v katerega je iz navpičnega, votlega hlodca, pokritega s strešico, skozi štrlečo železno cev v debelem curku tekel studenček. Že si je obrisal lice, ne kakor nekoč okroglo, in kratki vrat, počasi odvihal in zapel rokave, zapel tudi ovratnik svilene srajce, počasi oblekel vojaški suknjič, ki ga je snel s plota pod izvirom, se opasal in si ■ razmišljeno česal mehke lase — ko je uzrl kurirja Bliska, prihajajočega kakor menda vsako jutro k sanitetnemu referentu področja; tokrat je imel titovko okičeno s šopkom cvetoče pomladanske rese ter vijoličastega in belega žafrana v popkih., Svidenje s starim znancem je čemerneža vendarle udobrovoljilo. Brž je spravil škrbasti glavnik v žep in se pokril, kurir ga je že pozdravil po vseh pravilih vojaške discipline, pa sta si spet tovariško podala roke, spregovorila sta par prijaznih besedi, nato pa mu jc Aleš iz srca naročil, naj pozdravi vse ranjence in osebje bolnice, predvsem Felicijana, Ido, Darka, tudi na komisarja Knapa ni pozabil — le imen se je domišljal počasi, s presledki. Ko je Blisk zaslišal, naj pozdravi tudi komisarja, se je najprej oprezno ozrl okoli sebe, kakor bi se hotel prepričati, da ja ni nepokli-canca, ki bi nastavljal uho, v bližini, nato pa je čisto na tihem zaupal nekdanjemu negovancu: — Ja, Aleš, tebi, ki si toliko prestal, pač smem povedati: komisarja zdaj pravzaprav nimamo — je Knapu predvčerajšnjim spodrsnilo na mokri skali na stezi iz bolnice, malo nižje doli, kjer ograje ni — ti ne veš, si imel tam oči zavezane — je padel v potok, omedlel je, pa nogo si je zlomil pa rebra natrl — ja, ne bo, ne bo se kmalu izlizal — najmanj dva, tri mesece! je zaskrbljeno odkimal fantič — a njegov glas je razodeval, kako se mu kljub usmiljenju do poškodovanca le imenitno zdi, da se že toliko spozna na medicino, da lahko iz tu pa tam ujetih besedi zdravnika, bolničarke napove, kako se bo nekomu bolezen razvijala. Ko sta se potlej s kurirjem poslovila, je Aleš postal še pri koritu in za čas nekaj napeto pre- mišljeval, s palcem se gladeč po licu in hkrati z drugimi prsti po nagubanem Čelu — zatem pa se je odločil, zložil brisačko in jo stlačil v žep, snel svojo novo brzostrelko, ki je tudi za minuto ni pustil same, s plotu in si jo obesil čez ramo, si naravnal gube suknjiča pod usnjenim pasom ter stopil v hišo do komandanta. Našel ga je samega v sobi. Sedel je v kotu za našai jeno javorjevo mizo, pred njim jc ležala razgrnjena speeialka, zeleno črno pisana, pozorno jo je proučeval: z močnim kazalcem je nekaj počasi sledil ter obenem bral na njej, nemo gibajo z ustnicami. Ko je obrnil oči na prišleca, mu jc napetost v obrazu popustila, prijazno je pogledal in povprašal s spodbudnim glasom: — No, kaj bo dobrega Aleš? O neuspehu poskusa pri propagandistu jc bil že obveščen — tudi Alešu je bilo znano — vendar mu iz obzirnosti tega ni nič omenil. Došlcc jc prisedel, ne da bi vprašal za dovoljenje, saj za kaj takega sploh ni čutil potrebe pred Vanjo, ki je bil zanj že zdavnaj mnogo več kakor le komandant, ter odgovoril: — Veš kaj, tovariš Vanja, slišal sem, da se je Knap, komisar bolnice, hudo ponsereeil, da potrebujejo drugega — kaj misliš, če bi jaz šel namesto njega? Saj tam bi mi pa vendar šlo... Menda bi šlo, seveda bi mi šlo, do takšnega zaključka je prišel po kratkem preudarjanju pri studenčku, saj v bolnici bi mi ne bilo treba veliko hoditi, duševni napor pa bi tudi ne bil tolikšen kot na propagandi — osebja je tam komaj za pičel vod, ranjencev z dolgoveznimi političnimi urami tako ne smeš moriti, le novice jim na kratko poveš — zares, te ne številne, nadvse dobre tovariše, bolničarje, stražarje, kuharja, perice bi že mogel in znal prepričevati, kar pa je glavna naloga komisarja — bi znal, saj sem bil poleti nekaj časa polil delovat, a so me potem postavili za hrig.u!nega sekretarja Skoja, da je to zahtevnejše delo, so rekli... ema govorica stolov V razstavnih prostorih Narodnega muzeja Ljubljana so odprli zanimivo razstavo »Stol skozi pet tisočletij« Zbiranje ln analiziranje materialne zapuščine naših *Prera')" *s je. Ne morem se nameti, da bi šla v šolo n^aj minut prej. TuU1 a sem hitela, kar so me noge. Vso pot sem \ saj jc bila se debela » Pred šolo pa sem PaU" »adnjico in se pridrsala £0 šolskih vrat. Tovan-M je ravno prihajala v i ni za vse šolo in nesrečni prizor videla, je rekla: »Le bolj počasi!« Jaz pa sem odšepala v učilnico. Če kdo misli, da sem si vse skupaj izmislila, ker je take in podobne spise prijetno pisati, se je pošteno zmotil. Za dokaz lahko pokažem nogo polno modric. Majda Lušina, osn. šola Cvetka Golarja, Škofja Loka Črni deček se pod sne-Piast snega. Deček črnskega rodu Butu-Butu je moral kmalu spoznati življenje. Nič ni imel prav neskrbnih, otroških dni. Zgodaj so ga belci ločili od staršev in ga prodali. Ker je bil neveden in ni poznal civilizacije, se mu je vse zdelo čarovnija. Težko se je znašel ln se je moral veliko učiti. BH je plemenit, dobrega srca in je pomagal, kjer Je videl, da ga potrebujejo. Rešil je deč- ima v gozdu se - * zimskem časti ■ v svečano zimsko ob" vse drevje je ogrnjeno 1 °grinjak>. Stoletna drese sVbiijo pod tezo kn-► snežink. Tako je Pravljici, če to opazu-toPle sobe. la v gozdu jc mnogo »" jvm tama prinaša s težav. Zajček je v gl°-i snegu kaj lahek Pu-n "sici. Prav tako hudo I mWle srne, ki se jnn ookem snegu močno udi- V'Hitrejši med štiri-Wlnw sesalci ni pes hrt ul^ela, ampak gepard. Ib°i- pIen- se ^kaie kot 9 tekač na kratke '?e- Doseže od 110 do ra in ne morejo zbežali zasledovalcem. Gamsi, ki so prebivalci visokih gora, pridejo v nižine na sončna pobočja, da si tam uleše lakoto. Mnogo jih ne preživi. Pobere jih lakota in snežne lavine. Gozdne ptičke prisili mraz in lakota, da se zatečejo v blizino naselij, kjer jim dobni ljudje dajo hrano. Sredi zime se tudi v gozdu rodi novo življenje. Ko je mraz, tedaj mati krivokljunka vaili mlade, oče krlvokljun pa pridno nabira hrano. Njihova hrana je seme iglavcev, zato jo imata v izobilju. Smilijo se mi vsi gozdni prebivalci, še lisica, pa čeprav nam je izropala kakošnjaik. V tem mrazu je prišla po kokoš, gotovo le zaractt lakote in ne iz krvoločnosti, zato ji ne zamerim. Lilljana Hlebanja, osn. šola Mojstrana ka, ki se je utapljal, pomagal je slepcu. Njega pa so povsod le izkoriščali in sramotili. Zašel je v druščino samih linn-pov, a se je pravočasno umaknil, da ni zabredel. Na pravo pot je spravil tudi prijatelja. Veliko je. pretrpel, a njegova želja je bila, da se čimveč nauči, se vrne med svoje in jim s svojim znanjem pomaga iz nevednosti in bede. Bil Je reven, črn deček, a bil je hraber In plemenit. Njegov lik me je posebno prevzel, smilil se mi Je, ker je toliko pretrpel, a občudoval sem ga, ker jc kljub zankam in nevarnostim ostal pošten. Sergej Rus, 5. c r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič srna pa Letošnja zima nam ni prinesla veliko snega, ampak samo dež, meglo in druge nevšečnosti. Namesto da bi se otroci sankali in smučali, moramo tičati doma in gledam ez Strmim skozi zaprto veliko okno, skozi katerega se mi pogled odpre na pokrajino, ki mirno počiva. Pobočja pokriva tenka plast shojenega ali pa nedotaknjenega snega. Iz belega snega pa se vzpenjajo drevesa, katerim komaj vidimo konec. Njihove veje so razpotegnjene na vse strani. Precej dolgo je že, odkar so odvrgle svoje težke pisane plašče. Le smreke so pokrite z majhnimi zelenimi iglicami. Smrekove veje žalostno poveš;', jo svoje bogastvo, kot bi za nekom žalovale. Okoli vej so razmetane temno zelene iglice, ki pa se le bolj ponosno drŽe. Velike veje pokrivajo kepice snega. Tako je, kot bi nanje nekdo nametal smetano. Pokrajino ovija pretkana, siva preproga. Nad tem pa se pasejo otožni obla. ki, ki že na zemljo pošiljajo prve deževne kaplje. Te se veselo lovijo in so srečne v svoji igri, padajo na tla in počasi topijo sneg, ki žalostno poje pesem. Nekje med vsem tem pa se po gričih smučajo otroci. Na obrazih se jim pozna žalost, saj jim bo nagajivi dežok uničil njihovo največje veselje. Smučarjev je le malo, saj gre v takem vremenu slabo, zato se gotovo jezijo doma. Kapljice pa ne da bi se zmenile za njihovo razočaranje, veselo poskakujejo. Tam, kjer pade dežna kaplja, pusti madež, katerega bi le sneg lahko pokrili. Vsaka kapljica povzroči novo žalost, ki se kmalu ne izbriše. Sneg pa šumi, joka, kot bi ga nekdo poteptal. Dežuje, dežuje, kap. \]e se mi zdijo vedno večje. Otrokom se v srce naseli bridka žalost. Vendar bodo vse to izbrisaile drobne bele zvezdice. Ani Leban, 6. b r. osn. šole kokrškega odreda, Križe Najlepša urica predstavili alla. Naše življenje je prepleteno z veselimi in žalostnimi dogodki. Najbolj pri srcu mi je biila urica, pri kateri sem dobila pivo oceno. Bila je ura slovenščine. To-varišica nam je razdediilla lističe, na katerih je pisalo »NAREK«. Povedala nam je, da bomo pisali samostojno in za to delo dobili ocene. Narekovala je približno pot stavkov. Doma sem mamico spraševala, kaj je to ocena in koliko jih je. Po mamič-nem razlaganju sem si šele kalkšna je sploh ocena. Drugi dan nam je tovarišdca razdelila lističe. Nekatere je pohvalila, druge spet pokarala. Na mojem listu je biila naj>isana prva ocena — bila je petica. Zelo sem bila vesela. Tudi doma so me pohvalili i. Ta najlepša urica mi je prinesla toliko lepega, novega, da se jo bom spominjala vse živi jenje. Aljana Joclf, 5. a r. osn. šole Matije Valjavca, Preddvor :a čemerne oblake na nebu. Vse ceste so gladke kot steklo. Če nisi previden, lahko padeš in se pošteno udariš. Čeprav nisem nerodna, se je I udi meni pripetila podobna nezgoda. Mirno in brezskrbno sem se dišala po pločniku. Nenadoma sem stopila na kamen in že sem ležala na tleh. Močno sem se udarila v koleno in komaj sem se skobacala na noge, že je za menoj stal neki moški in jezno rekel: »No, vidiš, kar si iskala, to sj dobila!« Po teh besedah je odšel. Stekla sem domov in premlevala besede, ki mi jih je zabrusil. Ko sem dodobra premislila, sem spoznala, da je imel moški prav. Od takrat se nič več ne drsam po cesti* saj vem, da ima lahko to drsanje tudi precej hujše posledice. Mojca Česnlk, 4. a r. osn. šole Lucijana Seljaka, Kranj Bela polja so, gozdovi, bela cesta je in gaz Zunaj je sneiilo. Stal sem pri oknu in gledal v začarani ples snežink. Vleklo me je ven na sneg. Moral bi se učiti, a ni šlo. Zaprl sem knjigo, oblekel vetrovko in obut škornje. »Saj je tako ali tako že pozno za učenje,« sem si mislil. Na cesti je bilo te malo ljudi, pa še tem se je mudilo domov, na toplo. Skozi gosto kopreno, ki so jo tkale snežinke, se ni ničesar videlo. Zazdelo se mi je, da sem sam, daleč od ljudi in da tavam po samotni pustinji, ki ji ni konca. Po vrtovih so pod te-io snega stokala gola drevesa. Zazdela so se mi kot orjaki, ki pa so se zaman up+ rali in sedaj brezmočno kru vijo stotere roke pod težo bremena. Zagazil sem v cel sneg, da bi bil le prej doma, kajti sredi te bele opojnosti mi je bilo kar tesno pri srcu. Sneg pa je še kar naprej naletaval, tiho in grozeče, kot da bi hotel prekriti vso zemljo. Janez Stembergar, 7. b r. osn. šole Simona šolskih klopi 'TA Darilo za 8. marec Marina U. iz Kranja — Iz blaga, katerega vzorec prilagam, bi rada imela krilo. Vsa dosedanja imam precej kratka, zato naj bo tudj novo krilo mini dolžine. — Stara sem 15 k-l, visoka 160 cm in tehtam 45 kg. Marta — Krilo je zvončasto krojeno in kot sle želeli mini dolžine. Zapenja sc zadaj z zadrgo. Prednji del krila je presit z grobimi šivi v svetlejšem tonu iste barve. V šivih sta skrita tudi dva žepa. Za vsak primer, če še ne veste: le murni (samci) cvrčijo, le kresnice (samci) svetijo in le komarji (samice) usekajo. Navada je, da ob svetovnem dnevu žena in mater obdarimo svoje lene in matere s cvetjem in darili. Včasih pa so moški v zadregi, kaj naj kupijo svojim »boljšim polovicam« ob tem dnevu. Letos vam bo pri izbiri da. rila pomagala turistična poslovalnica CREINA iz Kranja, ki se je odločila ob tem prazniku pripraviti dvodnevni izlet v Budimpešto. Možje, verjemite mi, da bo taka oblika darila prijetno presenečenje za vašo leno, saj jo boste za dva dni razbremenili vsakodnevnih go. spodtnjskih del, obenem pa ji boste omogočili, da bo svoj praznik praznovala v glavnem mestu sosednje dežele — v Budimpešti. Cena za dvodnevni izlet je 440 din. Vendar smo tudi pri ceni mislili na vas. Da vam ne bo treba kar naenkrat seči tako globoko v lep, lahko plačate v dveh obrokih. Prvo polovico ob prijavi ht drugo polovico v naslednjem mesecu. Izlet bo 9. in 10. marca Z odhodom avtobusa ob 5. uri zjutraj izpred hotela Crei- na, povratek pa naslednji dan v poznih večernih urah. Prijavite se lahko v Turistični poslovalnici Creina (v hotelu Creina) do 20. februarja. Ob prijavi je treba, kot smo le povedali, plačati polovico ce. ne. Vsaka udeleženka izleta mora imeti veljaven potni list. Vse informacije lahko dobite po telefonu 21-022 ali 23-883. Upamo, da boste s takim darilom presenetili vašo leno, nam pa zaupali, da za dva dni prevzamemo skrb zanjo in ji pripravili dva prijetna brezskrbna dneva na izletu. Sicer pa, zakaj bi se izletu ne pridružili tudi vi? J. K. družinski pomenki Ure pred televizorjem £90 -seo — Pozimi vsekakor prebijemo več časa pred televizijskim sprejemnikom, zato Je posebno važno, da je pravilno po- stavljen. Običajna oddaljenost od sprejemnika je 2,5 metra do 3 metre, /.računamo pa jo tudi tako, da dolžino diagonale ekrana pomnožimo s 5. Pri manjšem ekranu bomo seveda lahko sedeli bližje. Tudi višina, v kateri je postavljen televizijski spre. jemnik, je važna: naj ne bi bila nižja od 80 cm in ne višja od 100 cm. Kadar si kako posebno zanimivo oddajo hoče ogledati več družinskih članov, naj bi se zvrstili v krogu pred televizorjem. Ven. dar pa bodo tisti na skrajnih sedežih imeli neizkrivljcno sliko, če med skrajnima sedežema in televizijskim sprejemnikom ne bo večji od 90 stopinj. Znano je, da naj bo v sobi, kadar gledamo oddajo, prižgana tudi luč, tako da oči ne trpe preveč, ko so dolge ure usmerjene v svetleči ekran. Trg herojev s spomeniki madžarskih narodnih illti^ Enolončnica s test"' Potrebujemo za testo: 17 dkg moke, 11 dkg masti, sol, 4 žlice mrzle vode in moko. Za nadev: 12 dkg prek i-jene hamburške slairne. 2 dkg margarine, 1/2 kg korenčka, 1/4 kg šalotke ali drobne čebule, 1/4 kg mlete« ga mesa, žemljico, mleko, čebulo, zelen peteršilj, sol, poper, muškatni orešek, pol Litra paradižnikov omake. Iz moke, raztopljene masti in šoli umešamo testo, ki mu počasi dodajamo še mrzlo vodo. Ugneteno testo pokrijemo, da nekaj časa počiva. Nato ga razvaljamo pol centimetra na debelo v okroglo obliko. Denemo ga v nepo-maščeno okroglo jensko ali drugo posodo, tako da sega kake tri cm čez rob. Tesi > nato zavijemo, da dobimo dvojni rob. Na dnu in po obodu testo nekajkrat pre-bodemo z vilicami. Nadev pripravimo takole: tanko narezano slanino in margarino zarumenimo, nato slanino poberemo na krožnik. Na maščobi pa dušimo na kocke narezano korenje in šalotko. Medlem u-netemo meso, namočeno *■il sckljano čebulo, PgjJ poper, nariban r'111". M šček ter vse sknP^J J mo v krog!'ce. ▼ testom na'"ž'm > ^..A šeno ze'cnjavo, SA mesne kroglice, Pr 1 gosto paradižnikov0 J in pečemo v sredtU* čici tri četrt ure. Iz stard nov Kadar si razbU' kako bi kar najhlt|Jj( ceneje i premih ku'|jji'i^, čitniškj hiši ali v * k\ bo na pravo nekaj časa počakaj pomagamo drugace> v kleti stara omS^'J] nismo dokončno . $0 preglejmo. Predah ^ gotovo še dobri. 1 m jih z lakom v veS^jj privi J mo na stcflO V i tu omarice. Na s.p^( ni lahko v les zavij*1 « kaj vijakov za obe^ j v otroško sobo ali I denta bo takle Prcbawl. t dal kar lepo Pr!st°,V s predali lahko ko-n9 j rabite tudi v kleten- ^ cah in morda Se H ' M mer v kopalnici. ! . Redkokatero sezono Je bil pulover tako cenjen kot prav sedaj. Nosimo jih k hlačam in krilom, za službo, za dom, za boljše priložnosti, skratka povsod. Enako cenjeni in lepi so taki, ki jih spletcmo doma, ali pa jih kupimo v trgovini. Zelo cenjen material sta angora ln pa moher volna. Za zvečer so puloverji pleteni iz svetlečih niti. Značilno za puloverje so široka rokava, vstavljena kimono, visok patent ln pa svetle, nežne barve. 1000 m* prodajnega prostora-1000 artiklov W*2?Va prodajaln«! pohištva ****ANj, Pnmskovo - komunalna cona NEVNE SOBE, SPALNICE, KOMBINIRANE SOBE, KUHINJE, JEDILNICE, SAMSKE SOBE, RUSTIKALNO POHIŠTVO, OTROŠKE SOBE, REGALI, KLUBSKE GARNITURE. KOMADNO POHIŠTVO, BLAZINE AJAM, VZMETNICE JOGI. PREPROGE, TALNE OBLOGE, SVETILA, PREDSOBNE GARNITURE, GOSPODINJSKI APARATI IN VELIKO DROBNIH ARTIKLOV ZA OPREMO STANOVANJ graditelji "> kmetovalci! živilski kombinat Kranj V n vnudi po konkurenčnih cenah fa^Sem skladišču v Hrast ju (bivša ritla bekonov): gradbeni material stavbno pohištvo , umetna gnojila JU^J^Je daje K2K — Komercialni servis, Cesta l*260. 2 ip7C možnosti dalgodlaik) ,|r^-pim moške ŠKORNJA £e št. 43, še dobro ohrk.r( Jakob Poternel, HoH*^! p. Poljane Prodam brejo bo kmalu teletila, & . 1500-litrski SOD za ^ ^ Cahovče 42, Cerklje . L ( Prodam dobro ^tisl 130-1 Mrski HLADlLN'jJGR TELEVIZOR. Telefon Kranj [P0 Prodam skoraj n0^ 'o 9» verigo, S MOREZNICO tempo s!t AR Sl$rai hrastove klane »KL^ *V Lahovče 13, Cerklje , red Prodam trajno za emo 5. Skaručna 28, Prodam SEMENSKI1 PIR cvet ni k, suhe ,r' PLOHE in nemško * JI REZNICO s puhalni^1 P* lesovsika 6, Cerklje j *■ Prodam TOČILN^, t (šank), MIZE in mene ponudbe posifejj? Golnik 23 Prodam smrekove *W 25—80mm. Ponudbe ^ Pa c L[W,t; ST^jL K, tel i *\ na podružnico Glasa jo Loko Prodam SLAMORy »Kremžar«. Bogataj, Ijek 4, Poljane Prodam PRAŠIČA * Polica 1, Naklo Jf\ Poceni prodam J HLADILNIK, POL^Jlr dva NASLANJAČA. * K. oglasnem oddelku Prodam MAGNEj^^ kasetami. Šenčur, ^ t\\ 48 k k K Razpisna komisija pri Veterinarski postaji na Jesenicah razpisuje delovno mesto direktorja p Veterinarske postaje Jesenic^ (reelekcija) ^ Poleg spletnih pogojev morajo kandidati izpoloJe . < ti še naslednje pogoje: L 1. da so diplomirali na veterinarski fakulteti; -jfi* 2. da imajo najmanj 5 let izkušenj na ustrez j delovnem mestu. ^ Pismene prošnje z dokazili o izpolnjevanju. P°^^M naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi tega pisa na naslov Veterinarska postaja Jesenice. J :CAda^P\5^g težkega PRA-^ vefn M^NSKI KROM-LCeSE m REP0' Grad gjam ELEKTROMOTOR ^ Pšata 17, Cerklje %»vopreddru! *2Nlcr\ mot°r«o SLAMO-ifkmC°. Stiska vas 1, Cer-4pfodam ? 589 ^TaSICK:p ^dnov stare jtrkije C" Vopovlje 15, ^r°dam * * 590 Jlirlaj. r razzagana DRVA. ioi c, Kranf' Jczcrska cesta J^ke %gfet) in 27 m sta- JG*AJE c*°Zne balkonske • ^trahinj 12, Naklo I Lpo u„ . 592 V° ohr,-qeni Prodam do Jjfanj N1Ko- Tomšičeva 3, Nam ŽArn . 593 K Belf^/p"0- ^-O, ki bo^ bičeva 29 i UC0- Strahinj 7, Na-Eji 597 f0 Had, ° raWJ«no Iuba -h^at °NlKO- FlL,nc f\ ob Zakojca 9, Graho. SkaT, ZARSKI STROJ ^ j^^binSran s clrku-*rO TVRTALNT STROJ Jože' Do^ra' tf^a yK,0NjA, tudi sta-V1 CiW kmečka dala. Ko-JJ"«?*' Kranj 553 N°MARn • n'eno KNJIZ" -• ijl tr£,ino žarečo tli ^»v v oglasnem od- i°lniCo Jeno ČRPALKO /a }kn 22-502eŠCVa 3' KranJ' lv" |KuPim o 560 ost žaganega LESA * ni Krw" Mira Govekar, kanova 5 598 J?» MOPED za molo-17M spccdway, Gregori-1 anJ osebni av- $} 1963 *AUNUS 17 M, let-r^J ' Lesta na Brdo 55, frr(fc KOMBI fiat 850 * P 2fiS* Poizve se na tc- feSim ' Kra"i 562 i ■ Hak-n°v VW 1200 aIi »b 30 &W n Franc- K°PaIi- P" CFIAT 850< lctnik ^kof: °k Jože, Mestni trg k ka 564 L (%£ ,štiTi zavorne bob-[Si ^elnc) komp)et z gu. >^8. r tlata 750. Podhom fcNn^ 565 foi 1967 tlam VW 1200lct" J5'ca i Ccna 21.500 dih. • Podnart 513 Prodam Ikairarnlboliiran RENAULT R-8. Kavčič, Ručaga-jeva 26, Kranj, telefon 21-921 (dopoldne) 599 Prodam VW. V račun vzamem FIAT 750. GaJotova 5, Kokrica 600 Prodam PEUGEOT 204. Meglic Stanislav, Sebenjc 21 a, Tržič 601 Garažo prodam v kleti garažne hiše, /.grajene 1969. leta, v naselju vodovodni stolp II. Ponudbe poslati pod »Najboljši ponudnik« 606 stanovanja Oddam opremljeno SOBO dvema poštenima dekletoma aH upokojenki. Naslov v oglasnem oddelku 566 Prodam novo dvosobno komfortno STANOVANJE v stolpnici v Škofji Loki. Navedite, kolikšna je zmogljivost takojšnjega plačila v gotovini. Ponudbe poslati pod »vseljivo septembra 1973« 567 V Kranju prodam dvosobno STANOVANJE (lastni vhod) z nekaj vrta: Naslov v oglasnem oddelku 568 Iščem SOBO v škofji Loki ali okolici. V prostem času pomagam v gospodinjstvu. Naslov v podružnici Glasa v škofji Loki 569 posesti Prodam stanovanjsko HIŠO v Šenčurju, zgrajena, do 3 faze, Olševok 33, Šenčur V Oiševku prodam GOSPODARSKO POSLOPJE primerno za obrtnike (zgoraj je dvo. sobno stanovanje). Poizve na Visakem 29 570 Prodam KMEČKO POSESTVO z gospodarskim poslopje in hišo pod Krvavcem. Naslov v oglasnem oddelku 571 Predam zaraščen GOZD ali zamenjam za traktor. Kokri-ca, Dolžanova 2 572 Zamenjam starejšo HIšO, primerno za vikend, blizu Preddvora za enosobnd STANOVANJE v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 573 Prodam starejšo HIŠO z veliko garažo in vrtom. Jen-.šUtIc Marija, Ljubno 39, Podnart 574 Kupim enostanovanjsko HIŠO (visoko pritlična) v okolici Kranja. Plačam od 18 do 23 milijonov v gotovini, lahko tudi v devizah. Smido-va 1, Cirče, Kranj 575 Kupim HIŠO z malo vrta do 15 km iz Kranja. Makuc, Levstikova 8, Kranj 576 zaposlitve Takoj sprejmem v službo stavbnega KLEPARJA — pomočnika. Bohinc Janez, Radovljica, Šercerjeva 1 577 Sprejmem DEKLE, ki bi se rada zaposlila v Ljubljani in ji pomagam. Kaplan, Ljubljana, Galjevica 14 578 Instruiram matematiko. Ponudbe poslati pod »februar« 579 Iščem FANTA za pomoč pri mesariji. Mesarija Marinšek Naklo 601 Iščem ŽENSKO za varstvo dveh otrok. Dvorje 87, Cerklje 602 Za delo v računovodstvu in prodajalni strojev sprejmemo za sodelavca tovarišico in tovariša s srednješolsko izobrazbo. Poskusni rok 2 meseca. Zglasite se do 15. februarja v Kmetijski zadrugi Sloga Kranj (Straži šcc), Gasilska ul. 5. čestitke Marija in Feliks Tavčar iz Vodic praznujeta ZLATO POROKO — 50' let skupnega življenja. K temu prazniku jima prisrčno čestitajo hčerka Slavka z družino ter sinovi Ciril, Janez in Srečko t družinami 580 V teh dneh praznuje 60-1 ct-nico rojstva znana prosvetna delavka SLAPAR IVA. Iskrene čestitke in še na mnoga leta ji želijo domači, znanci in prijatelji 60-1 ostalo V najem vzamem GOSTILNO z inventarjem v okolici Kranja. Ponudbe poslati pod »gostilna« 581 Prosim tiste kupce, ki so si ogledali bika v Lahovčah št. 52 28. in 29. 10. 1972, da oddajo svoj naslov v oglasni oddelek pod »1972« 582 Jagodic Marija iz Voklega št. 10 preklicujem in obžalujem žaljive besede, ki sem jih rekla Stefe ivani prav tako i/. Voklega 605 obvesti laf ROLETE, lesene, plastične z zimskim popustom, žaiuz.i-je jn PARKET naročite zastopniku ŠPILERJU, Gradni-kova 9; Radovljica, telefon 75-610 ali pišite, pridem na dom 454 Vse tapetniške storitve, šivanje zaves ter montaža kar-nis. Se priporoča Grilc Vinko, Kranj, Mlaka 78 583 prireditve KUD KOKRICA prireja vsako nedeljo od 17. do 22. ure PLES. Igrajo TURISTI. Vljudno vabljeni! 456 MLADINSKI AKTIV TR-BOJE priredi vsako soboto ob 19. uri MLADINSKI PLES. Igra ansambel TURISTI! Vabljeni! 95 A ŽIVIL./\ MLADINSKI AKTIV MAVČIČE priredi v nedeljo ob 18. uri MLADINSKI PLES. Igra ansambel TIGER. Vljudno vabljeni % Mladinska dramska sekcija BRITOF priredi v PODBREZ-JAH v nedeljo, 4. februarja, ob 15. uri in v NAKLEM ob 19. uri veseloigro »GEORCJE DANDIN — JURČEK TEPČEK«. Prijatelji- smeha vabljeni. Pridite, ne bo vam žal. ' 584 Aktiv ZMS DUPLJE prireja V nedeljo, 4. januarja, ob 17. uri MLADINSKI PLES v dvorani gasilskega doma. Igra ansambel ALBATROS. Avtobusne zveze ugodne 585 izgubljeno Prosim najditelja vozniškega dovoljenja in osebne izkaznice na ime Fiieder Božidar, da mi dokumente proti nagradi vrne 603 V globoki žalosti sporočamo, da nas je prerano zapustila naša dobra mama Justina Jeraj Pogreb drage pokojnice bo v soboto, 3. februarja 1973, ob 16. uri izpred hiše žalosti Zadraga 6 na pokopališče v Duplje. Žalujoči: mož . Ciril, sinovi Ciril, Rudi in Marjan z družinami Zadraga, 2. februarja 1973 Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi naše ljubljene mame, stare mame, sestre in tete Ivane KOZJek roj. Trpine Jurjeve mame iz Čirč se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih dneh pomagali, sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, počastili njen spomin, ji darovali cvetje in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Hvala mali Andrejki šink in vsem, ki so jo med boleznijo obiskovali in tolažili. Zahvalo smo dolžni zdravnikom in strežnemu osebju gin. oddelka bolnice Kranj in onkološkega inštituta v Ljubljani, dr. Mavcrju za ves trud in lajšanje bolečin, g. župniku za spremstvo in poslovilne besede ob odprtem grobu ter pevcem za odpete žalostinke. Posebna hvala tudi Jernc\jcvčevi Francki in Francu, Tršanovi Tončki ter Stritarjevim za nesebično pomoč v času njene težke bolezni. Vsem šc enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hčerki Pavla in Marija z družinama, sestre ter drugo sorodstvo Kranj, 27. januarja 1973 Zaneslo tovornjak V sredo, 31. januarja, popoldne se je na cesti tretjega reda v Podjelovem brdu pri Gorenji vasi pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Stanislav Čebulj -z Brega pri Kamniku je v nepreglednem ovinku pred srečanjem z osebnim avtomobilom zaviral. Na spolzki cesti pa je njegovo vozilo zaneslo v levo s ceste, kjer se je prevrnilo po nasipu 10 m globoko in obstalo na kolesih. Voznik ni bil ranjen, škode pa je za 15.000 din. Avtomobil zgorel V sredo, 31. januarja, ob 18JO je voznik osebnega avtomobila Miroslav Bajt iz Križev pri Tržiču peljal po kolovozni poti iz Seničnega proti domu, Pred ostrim ovinkom je nameraval pritisniti na nožno zavoro, ker pa je bil obut v blatne gumijaste škornje, mu jc noga zdrsnila, tako da je pritisnil na pedal za plin. Zaradi tega je avtomobil zaneslo s kolovoza čez kamenje po obrežju, nato pa se je vnel. Vzrok požara na avtomobilu še ni ugotovljen. Škode je za 30.000 din. Neprimerna hitrost V četrtek, 1. februarja, dopoldne se je na cesti prvega reda med Mejo in Jeprco pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik kombija Pero Jovanovič iz Ljubljane je vozil z neprimerno hitrostjo po zasneženi cesti proti Kranju. Zato ga je zaneslo nekoliko v levo prek sredine cestišča. V tem trenutku je iz nasprotne smeri pripeljal pravilno po desni kombi, ki ga je vozil vojak Slavko Vučinič in vozili sta trčili. V nesreči so bili oba voznika in sopotnik v Jovanovičevem avtomobilu Janko Fink iz Ljubljane hudo ranjeni. V vojaškem kombiju pa je bilo lažje ranjenih pet vojakov, ki so jih prepeljali v vojaško bolnišnico. Škode na vozilih je za 16.000 dinarjev. L. M. Odbor za delovna razmerja ZTP ABC TOZD LOKA Škofja Loka objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. vzdrževalca hladilnih naprav Pogoj: KV monter hladilnih naprav; 2. električarja Pogoj: KV električar Prljave z dokazili o Izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi. Poskusno delo traja 60 koledarskih dni. Franc Prdan -Golob Po hudi in zahrbtni bolezni je v starosti 56 let umrl Franc Prdan iz Srednje vasi pri Šenčurju. Med gasilci je s tvojo smrtjo nastala vrzel, saj si bil pobudnik, da se je tako hitro zgradil gasilski dom v Srednji vasi. Vseskozi si bil v upravnem odboru im kjer je bdo treba prijeti za delo, nisi nikoli manjkal. Pred dvema letoma ste ustanovili gasilski pevski zbor in velika zasluga za njegov obstoj gre prav tebi. Bil si član KUD Svoboda Šenčur. Prav tako pa si bili vseskozi aktiven pri avlo-moto društvu. Tvoje delo pa je najbolj prišlo do iizraza na delovnem mestu mojstra v Tekstilindu-su. Ob novici, da te ni več, so tvoje delavke v predilnici za trenutek prenehale misliti na stroje. Bi! si jim dober in odličen vodja. Kako so te spoštovale, so pokazale s tem, da so te tatko številno spre-mille na tvoji zadnji poti. Dragi Franc! Tvoj grob je sedaj zasut s cvetjem, z rdečimi nageljni. Izgubili smo te in r/guhila te je tvoja družina. Naj ti bodo vrstice v slovo im zahvalo za vse, kar si storiti za skupnost, za nas vaščane, saj smo te tako spo. štovali in imeli radi v svoji sredi. V našem spominu boš živel kot dober tovariš in prijatelj. Vaščanl Zahvala Ob nenadni in težki izgubi naše ljube mame Marije Vidmar se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo spremili v tako velikem številu na njeni zadnji poli, ji podarili vence in cvetje, nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam izrazili pismeno ali ustno sožalje. Prisrčna hvala dr. Hriberniku, ki jo je ob njeni bolezni obiskoval na domu. Posebna zahvala častiti duhovščini za obred. Žalujoči: sinovi Jernej z družino, Stane, Janez, Franc, Jože in Anton, hčerke Marija z družino, Francka s hčerko in Tončka Voklo, 26. januarja 1973 Gorski reševalci so v četrtek, 1. februarja, začeli iskati znanega pianista Marjana Lipo vSka iz Ljubljane. Dan prej je Marjan Lipovšek odšel iz Stare Fužine v Bohinju na Vogel. Dopoldne okoli 10. ure je s smučmi na nogah in z nahrbtnikom odšel v smeri Rodic, domov pa se tega dne ni vrnil. Zato so ga začeli gorski reševalci iz Ljubljane, Bohinja in Radovljice iskati. I m' Iščejo planinca Pri iskanju sodeluj*** službeni miiičniški P** p staje milice Radovlj'«* j vinski pes z vodnlk01^)]!!^ senic. Iskanje so "^^tc U tudi v petek, 2. ic* Jt* P. S. Ob zaključka. clje pa nas je UJV vestila, da so dane*- . bruarja, ob 12.30 reševat šli nepoškodovanega, 8jj^J no izčrpanega Marjafl* ška na Suhi nad Strel preveč Okrožno sodišče v Kranju je obsodila na štiri leta zapora Milenkovskega Dojčina, starega 20 iet, iz vasi N v Makedoniji. Sodišče ga je spoznalo za krivega k»*H dejanja uboja. Dogodek se je pripetil 12. decembra 1971 okoli 20.45 v( ni vojaških objektov pri Kranju. Obtoženec je vojak v sestavi vojaške patrulje imel nalogo zadržati _ avtomobil z registrsko številko OF-JP 71 (D) zaradi »a J kacije oseb. Avtomobil je pripeljal v gozdiček z glaV'fln po kolovozni poti okoli 20. ure. Stražarji so avtomobil in o tem obvestili komandirja straže, ta pa dežurnega 0 A Dežurni oficir je ukazal naj podvojena straža odide " 1 mobilu in ga zadrži do njegovega prihoda, ni pa ukaza' pri tem uporabili orožje. Vojaki so v bližini avtomOb"* bližno uro dolgo čakali oficirja, še pred prihodom de oficirja pa je komandir straže ukazal vsem trem vojak^ i | gredo k avtomobilu, da vidijo, če je kdo v njem. ^0,L|r\ straže Aleksa Simeunovič je potrkal na steklo avtofl10 V zahteval, naj potniki izstopijo. Tedaj se je z desnega s J kjer je bil s sopotnico, dvignil voznik Bojan Plevnik ^fo\t} za volan ter prižgal motor. Avtomobil se je začel poča3' , r\. kati nazaj, vojak] pa so začeli vpiti: »Stoj! Stoj, PuCt/[tt Stoj, pucam!« Prvi je ustrelil v prednjo desno gumo *v„i» bila vojak Božo Stakič, čez nekaj sekund, ko je vozli0 V stalo, pa je v smeri proti vozniku ustrelil ludi obtoži'«1' ,|(y kovski Dojčin. Krogla jc zadela Bojana Plevnika v lev°tf/ hrbta, tako da je ta kratek čas po strelu umrl zaradi 1,0 krvavitve. JI Po oceni sodišča ni bilo nobene potrebe, da bi ob' A streljal, kar izhaja tudi iz izpovedi vseh prič in da se J^J ženec neupravičeno skliceval, da je bil upravičen do s1'6^«* in na pravila službe. Ni dvoma, da se je zavedal, sr*1! ^ zaradi strela iz neposredne bližine v voznika pride do J zato sodišče ocenjuje, da je bilo dejanje storjeno z eV nim naklepom. Sodišče je pri odmeri kazni upošteva kaznivega dejanja, da je bilo dejanje glede na okoliši rtl jeno po m v zmanjšano prištevnein stanju in z eventualni«1" Med olajševalnimi okoliščinami je sodišče uP^-M obtoženčevo dosedanjo nekaznovanost, mladost, neopor\j, j «— ji~ — — j-i-ii— —i— L ■ ] ln da gre za težje debilno osebo. Ni prijavil delavcev Okrožno sodišče v Kranju je spoznalo za krivega it1 Ri^ lo na tri leta in dva meseca strogega zapora Marjana starega 43 let, iz Poijčan; po poklicu jc gradbeni Okrožno sodišče v Kranju je že lani 10. janua.j-Marjana Ritonjo zaradi kaznivih dejanj davčne zataj1'.«. upravičene zaposlitve tuje delovne sile in kršitve PraVlCiif. cialnega zavarovanja na enotno kazen pet let strogega * A Sodišče je obtožencu tudi naložilo, da mora vrniti nemu zavodu za socialno zavarovanje v Kranju 48.638» ^ii Vrhovno sodišče SRS je pritožbi obtoženčevega zagov g] na sodbo delno ugodilo in zadevo vrnilo sodišču prve s v ponovno sojenje. Obtoženi Marjan Ritonja jc bil pred dvema letoma * f obrtnik gradbene stroke v Škofji Loki. Za čas od 1113 .ju \ konca septembra 1970 ni prijavil komunalnemu z»v eyj socialno zavarovanje v Kranju vseh zaposlenih dela*' | tem času jim je izplačal 165.719,70 din osebnega dohod^ izplačilu pa ni plačal prispevkov za socialno zavarov f znesku 48.638,70 din, od izplačanega zneska 150.754,00 ^1 ne prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega raz"* L znesku 26.909,60 din. /\ Okrožno sodišče je po ponovni obravnavi tega Pr*n.0/i'1'' upoštevanju pravomočno izrečenih kazni, ki so bile on j|U izrečene s sodbo okrožnega sodišča 10. januarja l*7 'e(A zvezi s sodbo vrhovnega sodišča SRS izreklo obtožene11 i/ kazen 3 let in 2 mesecev strogega zapora. Med olajš* ^ okoliščinami Je sodišče predvsem upoštevalo razmere, rih obtoženec sedaj živi. Sodišče mu Je tudi naložilo, o y\ KZSZ Kranj 48.638,50 din prispevkov. ^Pet veliki derbi Jesenice : Olimpija '^orda ze i »i ( >'^e »v*1!? dv°rana pod Mežakljo bo drevi spet prizo-"^toinje ega hokejskega derbija.« V drugi polovici rt^^la 83 državnega prvenstva se bosta ob 19. uri Ik ^did8tara zr>anca Jesenice in Olimpija. Moštvi sta i ' so rf1 kolu uspešno premagala prvo oviro. Jeseničani , ma natresli kopico golov Partizanu (rezultat T^PrJ?. 23;3), Olimpija pa je v hali Tivoli brez težav r>edr' MedveŠčaka (12:3). pfji j y ^"evlšnjem srečanjem na lestvici vodijo želeji tok točkami prednosti. Če domačini zmagajo **st rat' ^odo 'etos po enoletnem premoru osvojili je x.a*s'° zvezdico. Jeseničani bi z zmago v nadalje-Jo Ce)arta'i lahko bolj sproščeno, saj si lahko privo-l8orli? ^Va P°raza — P° vseJ verjetnosti pa se to ne tai,^ . — a kljub temu bo naslov ostal njihov. Vorirl so Npra"',111 so vsekakor Vodeči na lestvici. So dobro lK>kai ,ka ^ *ttav Med tednom so v povratnem srečanju brez enL kar dokazuje tudi uvrstitev v finale alpske- ^"tolet I*118'! švicarsko moštvo Lugano (12:5). Tudi lan-jiiMcaj, Prvaki niso držali križem rok. Zmaga na Jese-ias|0vii' Ura prinesla realne možnosti k ponovnemu * ^ ** n ^ 23 zma8° DO sPet lrd i" zagrizen. Upamo, ^rj,*., 6 ^° sPet izjalovil in spremenil v medsebojna 'd bvo ava"Ja. «0 gr,fna P°d Mežakljo bo kot kaže spet nabita. Kar-!t j,!^°ral že razprodane. Vsi ljubitelji hokeja bodo t«i ' na svol račun. Vsekakor bo polni avditorij BEj f^?' «aj ago sv°J,h ljubljencev. Navijanje naj bo šport-jC*Vn0 letanje petard in steklenic na jeseniški led ni J °dsev visoke kulture navzočih obiskovalcev. «8 -dh ■ Hokej JHtri Mladost : Triglav Bava lJ1Sti kranjskega Tri-'Mi T.b°do jutri ob 17.30 v ^teWVOli odi6ra,i odločilno Za prvo mesto v L—B zvezni ligi. Pomerili se bodo z zagrebško Mladostjo. Ce ■ bodo zmagali, bodo zanesljivo osvojili prvo mesto. J. J. In d u stro montaža A to V M^va^^^'i' kranjskega Tri-I vHet0 Se že skoraj mesec dni in^vi Aprii>ravljajo na start v t« ligi. 21 slovcnski košarkarski «5^47* Poživitev treninga so ?ranc 11 v te,ovadnici os l5teii„, ^rešeren odigrali pri- %jl tckmo s košarkarji Si ip / Srečanje i e" srečanje so Vrhniki]; C s košem prednosti od-srC{av. svojo korist. Rezultat fy(j9 nJa Triglav : Vrhnika je Pa bodo ljubitelji ko- šarke v Kranju prav gotovo prišli na svoj račun. Trigla-vani so v goste namreč povabili vodeče v drugi zvezni ligi — zagrebško Industromon-tažo. To je odlična ekipa, ki ima v svojih vrstah Bassina, Valeka, Kovačiča in Kavedji-jo. Že ti so dobro jamstvo za kvalitetno košarko. Tekma bo drevi ob 18.30 v telovadnici OS France Prešeren v Kranju. —dh Gorenjska košarkarska liga Triglav v vodstvu ^silo °VanJe v zimski gorenjski košarkarski ligi se je pre-*Sej vv drugi del. Brez poraza je še vedno Triglav A, ki bo po '&o s erictnosti prvo mesto obdržal vse prvenstvo. Dobro 0 Pokazali tudi mladinci Triglava in ekipa Medvod. i ^div 6:102: 6. kolo: Medvode : Trhle veje 74:53, Triglav B Gav ;ar ?0:68, Kropa : Sava 71:78; 7. kolo: Trhle veje : Tri- «av ^Hati — 5. kolo: Sava : Triglav B 73:86, Kladi var : Tri-livj ^:o'b\38:68' korenja vas : Medvode 39:74, KladivarKropa LEsTVlCA: J/lglav A Odvode Sava J[rhle veje gorenja vas j^ladivar 424:271 402:269 361:295 396:426 219:261 18?-»34 310:375 257:371 10 10 10 4 4 4 2 —1 J. Ažman Ljubljanska Olimpsja ni uspela Po drugem srečanju letošnjega hokejskega prvenstva med večnima rivaloma Jesenic in Olimpije se je slednja po porazu na Jesenicah pritožila na registracijo tekme. Tekmovalna komisija ZDKSJ s sedežem v Zagrebu pa je njenu pritožbo zavrnila. V razpravi je tekmovalna komisija ugotovila, da se vodstvo Olimpije ni držalo točke 9/a v propozicijah tekmovanja in pritožb. Leta pravi, da mora klub, ki vloži pritožbo, to najaviti kapetan moštva takoj po končani tekmi v zapisnik. Kot vse kaže so Ljubljančani na to pozabili, saj so se pritožili šele naknadno, pa Še to jc najavil nekdo od vodstva. —dh Kalan spet prvi Gdrjan Filip Kalan je zmagovalec meddruštvenega smučarskega teka — le-ta je veljal tudi za kategorizacijo — ki ga je organiziral smučarski klub Kamnik. V vseh kategorijah je nastopilo okrog 90 tekmovalcev in tekmovalk iz dvanajstih slovenskih klubov. Na startu je bila spet skoraj vsa »smetana« jugoslovanskega teka. Lepe tekmovalne uspehe so na tem tekmovanju poželi tudi člani prireditelja. Vrstni red: starejši pionirji (4 km): 1. Mandeijc (Gorje), 2. Podgornik (Kamnik), 3. Po-gačar (Jesenice); mlajše mladinke (4 km): 1. M. I i ur (Triglav), 2. Dovžan (Jesenice), 3. S. Fister (Triglav); starejše mladinke (5 km): 1. Bizant (Olimpija), 2. Lotrič (Triglav); starejši mladinci (7 km): 1. E. Grad (Dol), ... 3. Kavčič (Triglav); mlajši mladinci (5 km): 1. Cvaj nar (Olimpija), 2. Nastran (Alp-les); članice (7 km): 1. Kor-dež (Triglav), ... 3. Bešter (Triglav); mlajši člani (10 km): 1. Trpin, ... 3. Mohorič (oba Jesenice); člani (15 km): 1. Kalan (Gorje), 2. Jelene (Triglav), 3. Grašič (Alplcs). —dh Krasna prvi Na kegljišču KK Hidro in KK Sora jc bilo v organizaciji podjetja GRADLES sindikalno prvenstvo Medvod v kegljanju. V disciplini 6x100 lučajev je zmagala ekipa Gradlesa pred Soro in Hidrom, v borbenih igrah pa Sora pred Medvodami in Grad-lesom. Med posamezniki je na 200 lučajev zmagal Krasna (Donit) z 872 keglji pred Su-šteršičom (Gradles) z 865 in Ješetom (Donit) z 848 podrtimi keglji. —fr Smučarski skoki Danes pokal Kranja Na 25-metrski skakalnici v Zgornji Bcsnici pri Kranju bo danes ob 14.30 V. mednarodno tekmovanje za pokal Kranja v smučarskih skokih za starejše in mlajše pionirje. Organizator SK Triglav priča- kuje, da bo na tem tradicionalnem tekmovanju mladih skakalcev nastopilo blizu sto tekmovalcev. Za tekmovanje so se prijavili tudi mladi skakalci iz Zahomca v Avstriji. ' J. J. Danes in jutri na naš Ji smučiščih Medtem ko so se smučarji skoraj mesec dni na raznih tekmovanjih borili za kategorizacijo, bodo danes in jutri že imeli prvi Obračun na državnem in republiškem prvenstvu. Starejši in mlajši mladinci ter mladinke se bodo v alpskih disciplinah borili za državne naslove na Ravnah oziroma na Spano-vem vrhu. Tekači bodo nasto-piili na državnem in republiškem prvenstvu v Dražgošab v biatlonu. Najboljši jugoslovanski skakalci bodo merili svoje moči za pokal Kongs-berg v Murauu (Avstrija), pionirji pa v Bcsnici za pokal Kranja. SOBOTA — ŠPANOV VRH — ob 9. uri start cicibanov in cicibank na republiškem prvenstvu v veleslalomu. BESNICA — Na 20-n;ctrskl skakalnici tekmovanje pionirjev za pokal Kranja. Start ob 13.30. BEGUNJE — Ob 9.30 sindikalno prv.nstvo V veleslalomu delavcev Iskre Elektromehanike Kranj. STARI VRH — Na tekmovanju v veleslalomu in sankanju se bodo pomerili delavci gorenjskih občinskih skupščin. Start veleslaJoma ie ob 11. uri, sankanja pa ob 13. uri. —dh Slovenska moška kegljaška liga Triglav že v vodstvu V drugem kolu moške slovenske kegl jaške lige je republiški prvak kranjski Triglav gostoval v Ljubljani. Na kegljišču Maksa Perca se je pomeril s kegljači Ljubljane Center. Triglavani so se tudi to pot dobro odrezali, saj so podili kar 7897 kegljev. Za uspeh je treba pohvaliti vso osnierieo, ki je po drugem kolu že prevzela vodstvo na lestvici. Ljubljana Center : Triglav 7678 : 1897 — Triglav (Mar-tclanc 1006, Ambrožič 1039, Jenkole 993, Cvirn 931, Prion 967, Vehovcc 966, Jereb 956, Turk 1039). Drugi gorenjski predstav- nik Jesenice je razočaral. Nekdaj odlična ekipa v letošnjem prvenstvu kaže kaj slabo formo. Njihovi kegliači podirajo komaj nad 800 kegljev. V zadnjem srečanju jih je premagala ekipa Slovenija-ceste s 712 podrtimi keglji. Slovenija-ceste : Jesenice 7672 : 6960 — Jesenice (Lan-gus 841, Smid 831, Slibar 989, J. Hafner 864, Campa 859, Oblak 937, Zcleznikar 836, M. Hafner 803). V tretjem kolu se bodo danes Kranjčani doma pomerili s Konstruktorjem, Jeseničani pa bodo jutri gostili Celjane. —dh Z občnega zbora Partizan Gorenja vas Letos večja aktivnost Letošnji redni letni občni zbor TVD Partizan Gorenja vas jc potekal v iskanju poti in načinov za večjo aktivnost in popestritev telesne vzgoje v tem predelu Poljanske doline. V minulem letu sta bili namreč aktivni le dve sekciji — košarkarska in nogometna. Članska košarkarska ekipa je zasedla v gorenjski ligi šesto mesto. V društvu primanjkuje vaditeljev za posamezne sekcije in bodo zato napori društva v prihodnje usmerjeni predvsem na usposobitev mlajših članov za nove strokovne ka- dre. Prav tako bodo oživeli tudi sekcijo za smučarske skoke, kateri člani so že pred leti dosegali lepe uspehe. Pozi \ iti pa nameravajo tudi alpsko smučanje. Za aktivnost sekcij bo skrbel novoizvoljeni izvršni odbor, predvsem pa tehnični odbor, v katerem so predstavniki vseh sekcij. Pričakovati je, da bodo prav ti oživili delo društva in da bo de-ja\ nost TVD Partizan Gorenja vas postalo osnovno gibalo razvoja v središču Poljanske doline. J. Cadež G LAS SOBOTA — 3. februar^ Smučanje Jima v Slovenija vedno več privržencev. Včasih so bila smučišča polna le ob sobotah in nedeljah, zadnja leta, posebno letos, pa tudi v delavnikih, čeprav je snežna odeja pičla. Zato smo v sredo poiskali tri smučarje in jih vprašali, kako da so se sredi tedna odločili za smuko. 0 Jože SAJOVIC, sobo-•Uikar'in pleskar iz Bri-tofa« »Smučam že precej dolgo. Ponavadi smo hodili na Krvavec ali ▼ Kranjsko goro, danes grem pa na Vogel, kjer še nikdar nisem bil. Tudi •nega je na Voglu največ ... Ker ni pravega dela imam dopust in zaradi tega grem lahko sredi tedna na smučanje. Drugač* •i tega ne bi mogel privoščiti. Računam, da ni* bo današnji izlet na Vogel •tai med 100 in 150 dinarji« O Dairko KOVAČIČ, zo-botchniik iz Kranja: »Ker Ima hčerka počitnice, sem vzel ta teden dopust. V ponedeljek in torek sva bila na Zatrniku, danes tem se pa odločil za Krvavec, kj