GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRA. tAl: ' IN KOČEVJE Lastnika ln Izdajatelja: Okrajna odbora SZDL Noto mesto ln Kočevje. — Izhaja vsak petek. Posamezna Številka II din. Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 900 din ali S ameriške dolarje, — TekočI račun pri Mestni hranilnici ▼ Novem mestu, štev. 616-H-T-24. Štev. 51 (302) Leto VL NOVO MESTO, 23. DECEMBRA 1955 Urejuje are _ „„«ur. odgovorni urednik Tone Gošnik. Naslov uredništva ln oprave: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. Poštni predal: Novo mesto 33. Telefon uredništva in uprave št. 127. Rokopisov ne vračamo. Tiska Časopisno-založniško podjetje »Slov. poročevalec« v Ljubljani. Za tisk odgovarja Franc Plevel. MMMMMMMMMMBMMMIJBtJaillll —■ ti Iti I i lliHBI il ■ I lOHIMI Z OBČINSKE KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV V NOVEM MESTU Za družbeni razvoj so odgovorni komunisti OB DNEVU JLA Poročali smo Se o poteka občinske konference ZK8 v Novem mestu, ki je bila 4. decembra, danes pa objavljamo nekaj zapiskov in misli iz poročila sekretarja iniciativnega občinskega komiteja Ludvika Goloba in iz razprave na konferenci. Po pregledu zunanjepolitičnega položaja in obrisu novih smernic nadaljnje gospodarske politike je tovariš Golob govoril predvsem o ureditvi nove občine po 1. septembru, ko je začel veljati komunami sistem. Družbeno samoupravljanje je dobilo z uveljavljanjem novih občin še večjo podlago. Zdaj je državljanom zares omogočeno najširše sodelovanje pri reševanju vseh bistvenih vprašanj v občine, odprta pa so tudi vsa pota zvi nekaterih naših pokrajin vojskovati na tuji zemlji, se niso vojskovali za koristi naših narodov, vojskovali so se za tuje koristi, kot sinovi zasušnjenih narodov, ki so bili prisiljeni k temu. Danes smo mi svobodna država sami odločamo o sebi in se ne bomo vojskovali za nobene tuje koristi, ampak se bomo vojskovali samo tedaj, če bi bil naš obstanek postavljen na kocko. Zvesti izročilom naših prednikov ne bomo nikoli osvajali tujih držav, drugih narodov ali pa posegali v njihovo svobodo. Naš cilj je naša država, socializem in dajanje zgleda drugim narodom, kako se gradi socializem klj-ub vsem oviram, kako je treba iti dosledno proti tistemu cilju, ki so ga zastavili naši veliki učitelji Marx, Engels in Lenin. To je naš cilj in ta cilj mora naša armada branit\, da bi na lahko dosegli...« MARŠAL TITO Ljudski poslanec Avgust Jazblnšek o letošnjih zborih sindikalnih podružnic Večih letošnjih občnih zborov sindikalnih podružnic v novomeškem okraju se je udeležil tudi ljudski poslanec Zveznega zbora proizvajalcev Avgust Jazbinšek. Naprosili smo ga za nekaj njegovih mnenj o poteku teh zborov. Takole jih je ocenil: »Na splošno lahko rečem, da so zbori potekali mnogo bolje kot lani. Bili so dobro pripravljeni in zato je bila tudi razprava širša in je zajela v glavnem vse družbene probleme. Tudi udeležba je bila na splošno letos večja, bila pa je odvisna od delavnosti upravnega odbora sindikalne podružnice in priprav občnega zbora. Udeležba in razprava sta bili v celoti odraz dela sindikalne po« Seja okrajnega komiteja ZKS v Novem mestu V soboto, 17. decembra, je bila v Novem mestu seja OK ZKS, na kateri je poročal o delu komunistov v izgradnji ljudske oblasti in o komunalni ureditvi v okraju član OK Franc Pirkovič-Cort. družnice v preteklem letu. Bistvo razprav članov na občnih zborih je bilo živo zanimanje za gospodarska vprašanja. Marsikje so spet ponovno načeli vprašanje toplega obroka hrane za delavce med delovnim časom in prehrane delavcev in uslužbencev v delavskih restavracijah sploh. Veliko je bilo razprav o delavskem samoupravljanju. Očito je bilo, da je spoznanje smisla delavskega samoupravljanja mnogo globje prodrlo tam, kjer v kolektivu prevladujejo delavci in uslužbenci, M so odvisni samo od svojega zaslužka v podjetju. V takih kolektivih je bilo mnogo več koristne razprave o storilnosti, o plačilnem sistemu, ni pa manjkalo tudi odkritih besed o nepravilnostih ln o ljudeh, ki jim prizadevanje za dvig storilnosti ni pri srcu. Veliko je bilo razprave o novi gospodarski politiki ln povsod, kjer so bili člani podružnic o njej pravilno seznanjeni, so jo tudi v celoti odobravali. Med vsebinsko in organizacijsko dobro pripravljene občne zbore sindikalnih podružnic lahko štejem občni zbor v »NO • VOLESU«, v rudniku Kanižarl- ca, v Kurilnici v Novem mestu, v podjetju za vzdrževanje proge v Novem mestu in še nekaterih drugih. O poteku občnega zbora v rudniku Kanižardca je Dolenjski list že pisal. V Kurilnici so razpravljali, kako bi izpopolnili delavnico, da bi lahko vse manjše ' okvare strojev popravili doma in s tem prihranili pri stroških in času. Govorili so tudi, kako še povečati varčevanje z mazivom in gorivom. Delovna disciplina je že sedaj dobra, menili pa so, da jo je mogoče še izboljšati. Ker je večina strojevodij starejših, so resno razpravljali, kako vzgojiti mlade kadre, ki bodo nadomestili starejše. Pohvalno za to podružnico je tudi, da imajo svojo samopomoč, v katero vplačujejo prispevke vsi člani. Iz te samopomoči dajejo denarno podporo članom, kadar so bolni ali drugače potrebni pomoči. Na občnem zboru podjetja za vzdrževanje proge so prav tako veliko govorili zlasti o varčevanju kritičnega materiala. Razpravljali so tudi, kako bi Naše gospodarsko sodelovanje z Etiopijo Obisk maršala Tita prijateljski Etiopiji bo prav gotovo pripomogel tudi k še večjemu gospodarskemu sodelovanju med obema državama. To sodelovanje je že sedaj precej razvito. }d meseca avgusta 1953, ko je bil sklenjen sporazum o trgovini ln gospodarskem sodelovanju, so Znižane cene mesa v Novem mestu Spričo večje ponudbe klavnt živine, zaradi katere je cena živini nekoliko padla, so tudi mesarije v Novem mesto zniža-1« cene presnemu mesu in svinjski masti. Podjetje Mesarija Je znižalo cene svežemu govejemu mesu na 240 din za prvovrstno 1n 220 din za drugovrstno meso, ceno teletini na 240 din za kilogram, svinjini pa na 280 din kilogram. Ceno svinjski masti so znižali na 350 dinarjev za kilogram. Zadružna mesarija pa 3« znižala ceno govejemu mesu na 230 din, teletini na 240 din, svinjini na 260 dinarjev in sveži slanini ter salu na 200 din za kilogram. bili že doseženi zelo lepi uspehi. Naši odnošaji z Etiopiji se ne nanašajo samo na blagovno zamenjavo. Blagovna zamenjava sicer še ni na zadostni višini, ker se mora proizvodnja šele privajati na zahteve trga. Zelo močno pa je napredovalo tehnično sodelovanje. Naši strokovnjaki, na primer agronomi, geologi, planerji ln drugi so ie opravili veliko delo pri ugotavljanju pogojev za gospodarski razvoj Etiopije. Podjetje »JUGO-ETIOPIJA*, ki ima svoje trgovinske hiše v Adis Abebi, Asmari in Džigi, Je razširilo letos poslovanje na odkup in prodajo etiopske kave. To je glavni izvozni predmet Etiopije in dosega letno do 50 odstotkov vrednosti vsega izvoza. Etiopska kava Je boljša kot braziljska, ker vsebuje 25 odstotkov več kofeina. Sklenjena je pogodba za Izvoz kave v našo državo. So tudi dobri pogoji za naš odkup oljaric in kož. S tem bo našim tovarnam za predelavo olja omogočena večja proizvodnja, z nakupom kož pa bomo prihranili devize za nakup teh surovin na drugih tržiščih. Podjetje »JUGODRVO« je skupno z nekaterimi drugimi jugoslovanskimi podjetji že pričelo z izkoriščanjem 110.000 kubičnih metrov hlodovine v bližini Adis Abebe. Vse to dokazuje, da je naše gospodarsko sodelovanje z Etiopijo na dobrem tiru in v korist obeh držav. Zaradi koordinacije dela in boljšega poznavanja tržišča v Etiopiji je bil v Zvezni trgovinski zbornici ustanovljen posebni odbor za razvoj odnosov z Etiopijo. Zbori volivcev v Ribnici Na terenu Občinskega ljudskega odbora Ribnica so v tem mesecu zbori volivcev, na katerih obravnavajo predvsem problematiko vasi, komunalno dejavnost ln pa volitve krajevnih odborov. Zanimanje je zelo veliko ln tudi obisk zborov je zadovoljiv, kar kaže na zainteresiranost volivcev prt upravljanju v raznih odborih. Zborov volivcev je bilo do sedaj 11. Tudi sveti pri občinskem ljudskem odboru so sredi največje dejavnosti in rešujejo vso tekočo problematiko občine. usposobili progo na slabših krajih spričo pomanjkanja pragov. Bilo je tudi nekaj prav slabo pripravljenih občnih zborov. Najslabši pa je bil gotovo občni zbor sindikalne podružnice na državnem posestvu Klevevž. Občni zbor je bil sklican Ob 15. uri, člani upravnega odbora pa so prišli šele po 17. uri, prav tako ostali Člani. Upravni odbor ni pripravil nikakršnega poročila, niti poročila predsednika, tajnika ln blagajnika. To so skušali sestaviti kar na občnem zboru. Ta občni zbor je pokazal, da vladajo med upravo posestva, kolektivom in sindikalno organizacijo nezdravi odnosi, ki hromijo vsako napredno delo. Tu je bilo potrebno celotno delo samo kritizirati, ker nim* nič skupnega z našo napredno socialistično stvarnostjo. 0 nalogah novih upravnih odborov Razen v večjih podjetjih je bilo na splošno mnogo premalo razprav o higiensko tehnični zaščiti dela, o plačilnem sistemu, o izobraževanju kadra, o prehrani in potrošniških svetih in podobnih vprašanjih. Bilo je tudi očito, da člani sindikalnih podružnic premalo sodelujejo z ljudskimi odbori ln njihovimi organi. Mnogi člani sploh no čutijo dolžnosti, da bi šli na zbore volivcev, kar je nepravilno. Se vedno je čutiti v kolektivih nekako podcenjevanj« mladine, odnosno mladih proizvajalcev. Premalo je še v sindikatih zanimanja za kulturno-prosvetno delo kot važnega pripomočka za ideološko izobraževanje ljudi, za lažie spoznavanje vloge delavskega samoupravljanja in pravilne vloge njegovih organov. Premalo je bilo tudi razprav o gospodarskem kriminalu in odločnejši borbi proti njemu ter o razsip-ništvu na splošno, ki je dokaj razširjeno. Splošno varčevanje je potrebno povsod in prav tako tudi kontrola članov nad Izdatki, pa naj gre za investicijo ali druge Izdatke. Sindikalne podružnice so ponekod preveč prepustile skrb za upravljanje podjetja samo organom delavskega samoupravljanja in zato jim niso nudile potrebne pomoči. Več skrbi bi morale posvečati izobraževalnim tečajem. Vse to pa pomeni, da se morajo pri svojem delu bolj držati napotil III. kongresa sindikatov. Vse te nakazane pomanjkljivosti, skupno z dosedanjim koristnim delom, pa so hkrati tudi najboljše napotilo za delo novim upravnim odborom sindikalnih podružnic«. SO Za družbeni razvoj odgovorni komunisti (Nadaljevanje s prve strani) tZDL Je ena temed najvažnej-lih nalog osnovnih organizacij ZKS, pri čemer je treba zlasti na vaseh posvetiti pritegovaniu lena veliko več pažnje kakor doslej. Vloga žena se Se vedno podcenjuje. V vseh odborih sindikalnih podružnic Je komaj 68 lena, v odborih SZDL pa le 20 odstotkov, kar je odločno premalo. •.. In v društvih ter organizacijah Nič manjše niso naloge komunistov v sindikalnih in mladinskih organizacijah. Zlasti za vzgojo delavcev ln za večjo proizvodnjo, brez katere ne bo boljšega življenja, morajo sindikati na Dolenjskem v miselnosti naših delavcev z nizko družbeno zavestjo še marsikaj narediti. — V mladinskih organizacijah Je približno 40 odstotkov vse mladine s področja občine. Mladinska organizacij« v občini ne zavzema mesta, kd bi ga morala imeti. Izkušeni kadri odhajajo, mlajši kadri pa v organizacijah največkrat niso pokazali potrebne požrtvovalnosti pri delu. Komunisti na drugi strani za ta vprašanja niso načrtno skrbeli ln zato ugotavljamo danes vrsto resnih pomanjkljivosti, ki Jih bo treba rešiti. Uspehi ln neuspehi ostalih organizacij in društev so dostikrat slika dela oziroma nedela posameznih komunistov ln organizacij, ki bi morale včasih bolj kakor so, spremljata delo teh društev in pomagati s svojimi kadri. Zlasti velja to ta KD Dušan Jereb. Mar za Invalida in borca NOB res ni drv? V uredništvo hita je prišel Janez Banovec, rezervni oficir, nosilec Spomenice iz 1941 in 100-odstotni invalid iz NOB. Čeprav je skromen in ga kot takega poznajo mnogi borci in prijatelji, ga krivica, ki mu jo dela komercialni oddelek podjetja »NOVOLES«, le preveč boli. Takole je povedal: »Letos sem že neštetokrat prosil za lesne odpadke na žagah Novolesa, ki jih podjetje prodaja raznim prosilcem. Vem, da Je takih veliko in sem rad po-trpel do zime. Ne razumem pa, da je n. pr. »Novoles« oz. njegov uslužbenec Šuštar že dvakrat nakazal take odpadke dru-f■'ni domobranskega oficirja na Grmu, ki je dobila letos na tak način že 12 metrov drv, jaz pa niti trščice, čeprav drva nujno potrebujem. AH delajo to pri Novolesu posamezniki nalašč? Ali velja za domobranskega oficirja tu kakšna postbna prednost?« To se s tovariSem Banovcem vred sprašujemo tudi ml, podjetje pa prosimo za odgovor v naSnm listu. Zlasti pri teh ugotovitvah Je treba poudarit!, da sklepi VI. kongresa ZKJ še vedno v polni meri veljajo ln da jih je treba dosledno uresničevati. * Se vedno je zapostavljeno ideološko dviganje članov Z združitvijo prej 3n jih občin se je število komunistov nove novomeške občine znatno povečalo. Organizacije imajo zdaj 872 članov, od teh 270 delavcev, 64 kmetov, 391 uslužbencev, 7 dijakov In 140 ostalih. Organizacije so zanemarile sprejemanje delavcev ln kmetov, kar slabi socialni sestav organizacij v občini. Lani ln letos je bilo sprejetih v članstvo ZK 47 članov. Pregled izključenih članov pove, da je bilo na primer za- radi nerazčiščenih vprašanj Izključenih ZKS v občini odstotkov od religioznih iz *rrst 15 članov ali 20 števila izključe- nih. OPO so na splošno vse preslabo skrbele za Ideološki dv;g posebno tistih članov, ki jim je pomoč organizacije potrebna. 59 odstotkov izmed izključenih je moralo iz vrst ZK v občini zato, ker se niso poglobili v sklepe VI. kongresa, niti jih niso uresničevali z lastnim vzgledom In delom med množicama, v vrstah drugih organizacil, društev itd. Se ss pojavi, da nekateri komunisti pravijo, da »ns vedo, kaj bi delali«, da »so prišli ob besedo in vpliv«. To potrjuje, da organizacije zapostavljajo izobraževanje svojih članov ln Jim ne pomagajo pri širjenju obzorja. Sekretar je kritično ocenil tudi dosedanje slabo delo aktivov komunistov, ki niso odigrali svoje vloge v posameznih podjetjih ln ustanovah. Politično delo komunistov v občini je pokazalo veliko uspehov, odkrilo pa tudi razne slabosti, ki Jih bo treba odpraviti. Napotki iz razpravljanja delegatov V strnjeni obliki bi lahko zapisali glavne misli delegatov in udeležencev razpravljanja takole: V delu komunistov je treba imeti enoten jezik; nezdrava trenja okoli vprašanj kot Je n« primer enotnost kulturno-pro-svetnega dela v bršljinski Svobodi oziroma cepljenje tega dela na Novoteks, Pionir oziroma železnico, je treba odpraviti. — Problemu gradnje stanovanj je treba v mestu zagotoviti prednost, ker je dejansko osrednji problem dviganja ravni prebivalcev. Podobno je z gradnjo skladišč za trgovino, medtem ko bi morali vsi skupaj bolj skrbeti ca kakovost v proizvodnji, tako v kmečki kot indu-■trijsko-obrtniški. — Osebni spori nimajo prostora v organizaciji. Tam, kjer Imajo stari člani ZK nepravilne odnose do mlajših tovarišev, se je treba s sektaštvom spopasti, mladim ljudem pa več zaupati ln jih kaliti v ognju preizkušenj in nalog, ki jih kot komunisti morajo Izvrševati. — Prelom v dosedanjem gledanju na Investicije, na dajanje pomoči skupnosti za okraj, za občino ne bo lahek. Treba bo znatnih naporov v političnem delu, da bu bistvo smernic nadaljnjega gospodarskega razvoja jasno predvsem komunistom ln vsem delovnim ljudem. S številnimi pojavi zastonjkarstva pa se bo treba odločno spopadati na vsakem kor;iku. — Pri vzgoji kadrov moramo gledati na daljši rok in posvetiti naše delo zlasti vzgoji mladine v šolah, na učiteljišču, vajenskih šolah itd,, kjer raste mladi rod, ki bo za nami prevzel graditev države. — Pri metodi dela v OPO bo treba iti za tem, da uvajamo sestanke aktivov po strokah. Na sestankih OPO razpravljajmo bolj o duhu kot o materiji; prednost naj ima graditev socialistične zavesti pri naših ljudeh. Konferenca Je potrdila, da naši ljudje ogromno delajo, da so komunisti veliko ln požrtvovalno delali ln v veliki mer razumeli VI. kongres ZKJ. Zdi se, da pa se včasih ustavljajo ob vprašanju, kje dobiti odgovor na stvari, ki jih v posameznih primerih ne vedo. Tu b>i se morali bolj kakor doslej obračati na vodstva — občinska in okrajna — Zveze komunistov, da bo rte*" doseženem moč še uspešneje graditi naprej. 2.216 dolarjev Crni bankir]) pred sodiščem — Dolarji pod brazdo ln brezami — Izseljenec v mreži prekupčevalcev Svaku je ukradel Sodna razprava v Novem mestu, 9. decembra, proti glavnemu obtožencu Jožetu Stegnetu iz Učakovcev pri Vinici in drugim prekupčevalcem z dolarji je znova pokazala neverjetno zaostalost nekaterih ln pohlep po lahkem zaslužku, ki jih spravlja v razne špekulacije in kriminal, kakor smo videli že na prvi razpravi proti glavnemu črnemu bankirju v tamošnjih krajih, Ivanu Stegnetu z Goleka. To so ljudje brez značajev, brez vere v naš socialistični razvoj, ki ga vendar lahko spoznavajo in ugotavljajo na vsakem koraku, pa se vendar spuščajo v stvari, ki jih pripeljejo v zapor, kot je pokazala ta razprava, špekulirajo s svojimi prihranki ali nepošteno pridobljenim denarjem, ga menjajo v tuje valute ln podobno. Pa ne samo to — v svojem nezaupanju do naše družbene ureditve in njenih ustanov nekateri svoj. pošten ali nepošten denar zakopavajo v zemljo, v kleti, pod brazde, ga skrivajo ,ROQ" TRGOVSKO PODJETJE EN GR0S N0V0MEST0 obvešča vse svoje cenjene odjemalce, DA IMA LETNI POPIS BLAGA OD 26. D0 31. DECEMBRA 1955 in med tem časom SKLADIŠČE PRI POŠTI ne bo poslovalo za stranke. — Skladišče osnovne prehrane »SILOS« ne bo poslovalo 30. In 31. dec. v razne skale 1n prenašajo iz kraja v kraj, namesto da bi ga nesli v banko ali hranilnico, kar bi bilo koristno zanje In skupnost. Ta skrivani denar navadno ne prinese sreče in propade. Janko Drakulič iz Peru-dine trdi, da je na neki njivi zakopal 200 dolarjev, sedaj pa Jih ne more najti. Prenašanje in zakopavanje tega denarja je tolikšno, da o njem govori že vsa Bela krajina. Vinica Je bila nekoč močno gospodarsko središče, sedaj pa propada. Kmetijske zadruge in druga podjetja hirajo, kar je nemajhna zasluga prav teh skrivačev ali špekulantov, ki krepijo le lastne gospodarske pozicije ter si kopičijo kapital na račun skupnosti ali raznih naivnih ljudi. 2rtve teh špekulantov so često prav naši izseljenci. Po dolgih, težkih letih garanja se vrnejo v domovino, da bi v miru preživeli jesen svojega življenja. Okrog teh povratnikov, ki često ne upoštevajo navodil oblasti in Izseljenske matice, se zbirajo prekupčevalci z dolarji kot jate požrešnih Jastrebov, dokler jih do kosti ne oglodajo. Izrazita žrtev teh prekupčevalcev je postal Mitja Hudaik Iz Učakovcev. Trideset let je garal v Ameriki ln Je sedaj, ko se je vrnil na domačo grudo ln padel v mreže prekupčevalcem, zgubil vse prihranke, ki jih je »na črno« menjal celo po nižji ceni, kakor bi zanje dobil v banki, 2.216 dolarjev mu pa je ukradel njegov zet Jože Stegne, ki je sodeloval v tej prekupčevalski bratovščini. Ti prekupčevalci se zbirajo na sejmih, hodijo po vaseh, s pretvezo, da nakupujejo živino, največkrat pa so gosti raznih črnih točilnic, ki Jih zaradi pomanjkljive kontrole ne manjka. Svojo mrežo so široko razpre-dll In med ljudmi napravljajo vtis, kakor da so pooblaščeni ukvarjati se s tem poslom. L3h-koverneži jim pa nasedajo. Pri presoji sodišče loči naivne za-peljance od organizatorjev in temu primerno izreka tudi kazni, ki pa so še vedno nizke in Imajo predvsem vzgojni namen. Tako je sodišče v Novem me-s'u na tej razpravi obsodilo Jožeta Stegneta, na 18 mesecev strogega zapjra, Janka Drakuli?« na 6 mesecev zapora in Širna Vrliniča na 3 mesece. Matijo Hudaka in Rozalijo Sutej je pa oprostilo. Pripomniti moramo, da je napačno mnenje nekaiterih, češ da to črno borzo pospešuje to, ker banka plača dolarje samo po 300 dinarjev. V resnici pa banka vso dolarsko valuto, ki je redno poslana preko nje, plačuje po 600 dinarjev, kar zavedni ln pošteni Izseljenci dobro vedo, nočejo pa vedeti razni špekulanti in sovražniki naše socialistične ureditve, ki bi s temi svojimi nečednimi In protizakonitimi posli radi zavirali nal gospodarski razvoj. T y SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 2ELI SPLOŠNO TRGOVSKO PODJETJE SEVNICA Začasno flnanslranje proračunskih potreb 0L0 Novo mesto Na podlagi 17., 19. ln $4. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Vradru Ust L RS štev. 19— 89-52), ter na podle«: t. in 29. člena Temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ štev. 13-84) Je Okrajni ljudski odbor Novo mesto na skupni seji obeh zborov, ki se le vršila dne 9 decembra 1-935 Izdal ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb okrajnega ljudskega odbora Novo mesto 1. Do izdaje proračuna Okrajnega ljudskega odbora v Novem mestu za leto lP'S se bodo proraeunske potreb« Okralnega ljudskega odbora v Novem mestu začasno financiral* na podlagi tromesfene. ga naftrta. 2. Zneski dohodkov rn Izdatkov, prihrani oziroma porabljeni na podlagi tega odloka, so sestavni de! proračunskih dohodkov m Izdatkov po proračunu Okrajnega ljudskpsra odbora Novo mesto 7.» leto 195«. S Ta odlok velja od L januarja 1958. Del- štev. T—9A2-1-55. Novo mesto, dne 9. 15. 1068. Predsednik OLO: Frane PiTkovič, 1 t. ODLOK O I7FNAČEVANJU PREDPISOV PREfŠNUH OLO Na Osnovi 18. čl mi a 1, točke nančič iz Žabje vasi. Poslovilnega večera so s« udeležili skoraj v$i člani podružnice, direktor podjetja za vzdrževanje proge Novo mesto Anton Kolih in ljudski poslanec Avgust Jazbinšek. Z udeležbo so člani pokazali, da znajo ceniti napore in iiu-Ijenjske sile, ki so jih vsi trije tovariši vložili v korist podjetja. Vodja delat-niče tovari J Pretnar se je v imenu vsega kolektiva zahvalil upokojenim tovarišem za njihov doprinos in še posebej orisal zasluge vsakega posameznika, prav tako se je predsednik sindikalne podružnice Franc Ma-zovec zahvalil usem trem za njihovo nesebično delo v podjetju in v sindikatu, se posebej pa Janezu Zupančiču za njegovo strokovno in politično delo v kolektivu. Janez Zupančič je namreč tudv nosilec partizanske spomenice iz leta 1941. Tudi Anton Rolih in Avgust Jazbinšek sta govorila o delu odhajajočih tovarišev in jima želela dolgoletno uživanje zasluženega pokoja. Tej želji se pridružujemo tudi mi, hkrati pa pripominjamo, da je taka toranška poteza" kolektiva in sindikalne podružnice do tovarišev, ki odhajnjo v zasluženi pokoj, res lepa in vredna posnemanja. Sindikalna podružnica je vse tri tovariše tudi obdarila. 314 novih naročnikov v enem tednu — to Je žetev Dolenjskega lista od 13. do 19. decembra. Precej Je bilo posameznih naročil, znova pa so se postavile posamezne osnovne šole, nižje gimnazije ter dve sindikalni podružnici. Novih naročnikov so pridobili v tem tednu: Sindikalna podružnica lesno Industrijskega obrata Ribnica —-11, osnovna šola Laze, pošta Stani trg ob Kolpi — 13, Vinko Mate, Ribnica — Je 6, Zorn Ot-mar, šolski upravitelj Iz Podzemlja, p. Gradac — 21, Osnovna šola Kočevska Reka — 2 ln 10 izvodov kolportaže, Metod Plut, gol. upravitelj Semič — B, Osnovna iola Karteljevo, pošta Mirna peč — 4, Osnovna sol« Trška gora — U, Niko Valja-vec, Sol. upravitelj Vel. Lašče — še 5, Osnovna lota Brusnice — 7, Nižja gimnazija Sentru-pert — 9 novih naročnikov ln 11 Izvodov kolporlaže, Plonlr.il niije gimnazije v Stoplčftb — 24, Nlija gimnazija Kostanjevica — 22, Nižja almna/ij« 8o-dražica — 10, Sever Vera. učiteljica. Šentjernej — 5e 3, Sin* dlkalna podružnic« opekarne Ribnica — 14, Rihar Filip, šolski upravitelj Gor. Sušice — Se 5, Anica Podržaj, učiteljica, Dol. Toplice — Še 8, Osnovn« iola Črnomelj — S, Nižja gimnazija Mokronog — 9 novih naročnikov in 10 izvodov kolpor-taže. Prosimo tudi ostale gole In sindikalne podružnice, ki so dobile našo okrožnico, da pošljejo izpolnjene naročilnice za nov« naročnike. Prosimo vsa šolska vodsitva in sindikate, društva ln ostale organizacije, zlastd pa odbore Socialistične zveze, da pohitijo t zbiranjem novih naročnikov predvsem do konca decembra, da bodo novi naročniki lahko dobili vse številke od 1. januarja 1956 dalje. Uredništvo in uprava DOLENJSKEGA LISTA »Od 19 gospodarstev jih ima 15 že Dolenjski list...a Tz osnovne šol« ▼ Lazah, po- *ta Stari trg ob Kolpi, nam je tovariš Mirko Rauh. šol. upravitelj, poslal tole pismo: »Priloženo vam pošiljamo 13 naročilnic novih naročnikov za Dolenjski list. Naš šolski okolii obsega 19 gospodarstev, Izmed katerih je naročeno na list že 15 družin ali 78,9%. Ostale družine bomo v tem tednu skušali še enkrat pridobiti za naročnike Dolenlskega Usta ...« Kaj naj rečemo k taki prizadevnosti učitelja In šolskih otrok prt razširjanju našega domaČega lista? Iskrena hvala za skrb ln pomoč, tovariš Rauh Ln zavedni prebivalci Lazi zije le 4 o&Lnice, kar zadostuje za pouk 8 oddelkov, ostalHh 6 oddelkov pa mora uporabljati zasilne učilnice v treh različnih poslopjih, raztresenih po Trebnjem. Razen tega, da prosrorninsko ne zadošča več sedanjim .potrebam, je stavba v zelo slabem stanju, kar so komisije ugotavljale že vse od konca prve svetovne vojne. Po zadnjem komisijskem ogledu 30. marca^ 1954 je bil storjen korak naprej. Odobrena Je bab ožja lokacija za novogradnjo, priprav] jen Je idejni načrt z vsemi prilogami, ki so potrebne za o-dobritev gradbenega programa, gradbenemu odboru pa je ljudstvo _ obljubilo pomoč z delom, vožnjami, materialom in denarjem v pribtfžni vrednosti 6 milijonov «Hin.( Vprašanje je, kako bi si zagotovili potrebne investicije in vso stvar pospešil?. Druga pereča zadeva, s katero so zborovaloi seznanili svojega ljudskega poslanca, je poslopje železniške postaje v Trebnjem, ki Dobil |e nezgodno zavarovalnino 14. oktobra se je pri spajanju desk za avtomobile ponesrečil naš naročnik Anton Markovi £ Iz Dol. Polja 9 pri Straži. Izgubil Je nohtni člen kazalca na desni roki, zadnji sklep na mezincu desne roke pa mu je otrdel. Po pravilniku DOZ, pri katerem so vsi naročniki Dolenjskega lista brezplačno nezgodno zavarovani, mu Je bila priznana invalidnost v višini 8.3 odstotkov. Zato je dobil izplačano odškodnino 8.3 odstotkov od 40.000 din, za kolikor j? zavarovan, to je 3.320 dinarjev Ne pozabite: poravnana naročnina — zajamčeno brezplačno nezgodno zavarovanjel je bilo med vojno uničeno. Vsa služba osebnega tin "tovornega pro* meta poteka v majhni leseni zgradbi, ki so jo prej uporabljali le za skladišče, sedaj pa so razen skladišča v nji tudi ptsarne in čakalnica s površino 12 m2, k*i lahko obenem serejme' 15 do 23 ljudi. Na vlak vstopa dnevno 183 do 200 potnikov, približno toliko jih -tudi izstopa; ob sobotah, ne-deljah 'in ob raznih praznikih pa naraste število potnikov na 300. Kako naj majhna čakalnica zadosti tolikem številu potnikov? Kam naj gredo na vlak čakajoči bolniki, kam matere z majhnimi otroki? Pri tem je treba pomisliti, da je Trebnje železniško križišče in se čakaijočim potnikom pridružijo še oni, ki prestopajo z enega vlaka na drugega termp-rajo tudi v dežju in mrazu ob pogostih zamudah vlakov rudi po 1 uro čakati na prostem ali pa so prisiljeni zateči se v gosti'— ne. Nerazumljivo je. da tako prometno postajo in križišče še sedatj ni na vrsti za obnovo pomainega poslopja, medtem ko so druga manj prometne postaje na progi Grosuplje — Novo mesto in Trebnje — Sevnica, ki so bele med vojno uničene, že vse obnovljene odn. na novo zgrajene. Gradbeni načrt je že izdelan, tudJ potrebne investicije so na razpolago, le o pnčetku gradnje Še nI ničesar slišati. Kje so torej ovire? 7borovaloi so vpraševali, ali se mora res vsaka izvedba takfih ;n podobnih načrtov prav tw»d Trebn ;em in samo Trebnjem u-staviti. Ko so se zborovala; pojro^orili s svojim ljudskim poslancem še o gradnji vodovoda in ceste in sklenili, da se bodo v bodoče za vse te zadeve tudi sami še bo1 j zavzeli, je bilo dobro uspelo zborovanje zaključeno. -e Izžrebanci nagradne križanke Bratu za novoletno darilo »Smo naročniki Dolenjskega lista, ki se nam Je zelo priljubil. Zato sva s sestro sklenili, da ga naročiva tudi najinemu RUDARJI PREMOGOVNIKA Kanižarica Čestitajo vsem delovnim ljudem k doseženim uspehom v tekočem letu ter jim Zele v novem letu 1956 mnogo uspešnih podvigov pri nadaljnji gradnji naSe socialistične domovinel NAS KOLEKTIV SE BO TUDI V BODOČE TRUDIL NUDITI SVOJIM POTROŠNIKOM KAR NAJVEČ KVALITETNEGA RJAVEGA PREMOGA V VSEH ASORTIMENTIHI bratu kot novoletno darilo Prav gotovo mu bo list všeč in novice lz domaČih krajev ga bodo seznanjale z vsem, kar je tu novega Prilagava 120 dfh za četrtletno naročnino. Ce mu be Ust ugajal, ga bova naročili še dalje. Pošljite mu prvo številko za novo leto na naslov: Vojnik, SkedelJ Joško, V. p. 2890-24'S. Knin, Dalmacija. Uredništvu ln upravi želiva uspehov In sreče polno novo leto 19561 Mlmtca ln Tončka SkedelJ, Jelša 4 — p. Šentjernej« Pristavimo lahko samo tole: »estri prav gotovo nista mogli izbrati primernejšega darila bratu. Pisati mu vsak teden ne morejo od doma, Dolenjski list pa ga bo obiskal redno vsak »eden In g« sproti seznanjal z vsemi novicami lz domačih krajev. Tako tudi pri vojakih ne V nedeljo 18. decembra Je komisija, v kateri so bili novomeški naročniki Dolenjskega lista Ivan Brumat, Mihaela Savrlč ln Joža Šali, v uredništvu našega Usta pregledala 1B9. poslanih nagradnih križank ln izžrebala tele reševalce: 1. Gruden Marija, Ljubljana, Blok 2-II ob Celovški cestd — dobi Balzacovo knjigo Okrogl« povesti (vezeno v usnje); 2. Novak Reza, Gor. vrh 5 pri vo mesto, GerdešlČeva ul. — dobi Trdinove Rože ln trnje; 4. Strah Tllka, Ljubljana, Mestni trg 11 — dobi Potrčev roman Na kmetih; 5 Glmpelj Berto,, Soteska 1. pošta Straža — dobi knjigo A. Gramsci, Pisma lz ječe; 6. Skala lika, Zagreb VI, Vinogradska 59 — dobi knjigo M. Pljade, Izbrani govori in članki; 7. KapS Jože, Ljubljana, Na- PobrniPu — dobi knjigo Tito, zorjeva 5-II dobi knjigo Pleha- Graditev nove Jugoslavije; nov, Prispevki k zgodovini ma- 8. Cerček Jure, študent, No- teriallzma; Drobne vesti iz Trebnje. Igralska skupina kulturno-pro- veČ korisffi. Ob tem dejstvu, ki svetnega društva v Trebnjem je prizadeva tudfc večino ostalih po daljišem odmoru zopet oživela, društev in organizacij bo treba Vzrok daljšega zastoja v delu i« ob priliki več razmisliti, bil predvsem odhod nekaterih iz- kušenih tgraicev. Zato je režiser tov. Gartnar ob pričetku nove sezone poiskal novih, mladih sodelavcev, i katerimi redno Studira Medvedovo dramo »Za prav- Lepo poteka letos tečaj Rdečega križa, ki ga vodi tov, Marin-čeva. Redno ima po 25 do 30 obiskovalk, ki niso le iz vrst kmečkih deklet, temveč so med do in srce«. Prve uprizoritve se njimi tudi obrtne vajenke, usiluž- nadejamo sredi januarja. benke in druge. Nedavno je imeilo Turistično društvo redni občni zbor, ki pa ni bili najbolje obiskan. Lepe načrte bo težko ures-ničiri brez večjega sodelovania domačinov, če-bo odrezan od dogodkov in do- ^ bi imali prav oni od u*peJne- kratkem tudii pionirji pričali z lanjskih novic ___ga dela Turisoičnega društva na«)- redniani strelskimi vaijamd. Znano je, da društvo brez naraščaja ne more umaci na dober razvoj. Tega se dobro zaveda Strelska družina * Trebnjem in ie zato poskrbela, da bodo 8. Levstek Miro, Dijaški dom Smihel pri Novem mestu — dobi Pirkovičevo knjigo Po sledovih rimske volkulje; 9. Podgoršek Vlado, đ'jak, Šmihel pri Novem mestu — dobi Koblarjevo Šesto velesilo; 10. Turk Peter, Dijaški dom Črnomelj — dobi knjfgo Magaj-na-Mevlja, Samo za objokan« ljudi. Vsem Izžrebancem smo knjige poslali po pošti, ostalim reševalcem pa želimo več sreč* pri novoletni nagradni križanki, ki bo precej lažja od sedanje. Rešitev nagradne križanke: Vodoravno: t. Dunav, 6. kramp, 11. omele, 12. Luter, 13. Lamut, 14. imati, 15. Eidvard) G(rieg), 16. Dolenjske novice, 23 I(van) M(estrovič), 29. St, 50. protestiram, 81 Np, 33, Jutro, 36. At, 37. Tal, 38 d3 (Dom ln svet), 39. porog, «. atrani, (2 O(ton) £(upanclc), 44. voli, 45. soline, 46. kruta, 47. predel. 49 Nu. M, Katon, 52. Inki, 33 priporočati, 56. seli, 58. let, 58. pričam, 59. gurati, 80. kit, 61. imun. 63, iterattvt, 65. Baku, 56. troo, 68. on 69. lajajo. 71. pat, 71. Travn k. 73 nakar, 74. slatina. Navpično: 1 Dolenjski list. 1 Umag, 3. nem. 4 aludirati, 5. veto, 6. klic, t mmenolas. 8. ata, 9. meti, 10. primogenltura, 17. UJudska) P(ravlca), 18. era, 19. notoričen, 20 J(anez) T(rdlna), 21. set. 22 Ksaver. 23. etnolog j a. 24j NI. 25 ordinarij. 26. vas. 27. IM, 20. struktura, 30., pritekati, 34, utrnem. 35. ona, 39. pok, 40. onolik, 43 Separ, 47 pr'»olt, 48. domala, 50 uta, 53. ori. 54. čuvar, 55. Iti, 62 nov, 64. tak, 65. ba.t, «7. p(rejme) n(aj). TO. os, 71. p«« / Sestrica ln bratec pišeta Dedku Mrazu Dedek ljubi, jai bi rada, vei kaj: kuhinjsko pohištvo, in posode — punčka strada. Ljubi dedek, jaz pa prosim tank in puško in letalo pa pištolo in ostalo kar je dobro za vojaka. Čoln, ki na motorček plava; ne pozabi avta, vlaka, in če najdeš helikopter, da me v sobi prepeijava. Knjigo slik rad ogledujem, čokolado oblizujem. Skorenjčke si dal mi lani, ampak veš, so res že stari, bolje, da prineseš nove; mlinček se že tudi kvari. saj ni loncev, da jI skuham dobro juho in obaro. Ker obleke kam nimam dati mi prinesi še omaro, notri naj bo obešalnik; ne pozabi na likalnik, da oblekce punčki zlikam. Tudi kako lepo knjigo, pomaranče in piškote, barvice, ker rada slikam; lešnikovo čokolado — joj, strašansko mi ugajal -in pajacka t dolgo brado, domine in računalo; oh, prinesi vse od kraja, saj se ti ne bo poznalo! Veš, sem pridna, ubogljiva, rada mamici pomagam ... Joj, triciklje imajo lepe; novih smučk se tudi spomni, saj lahko boš vse naložil: koš imaš tako ogromni, in ne bo veliko stalo — nekaj jaz imam v hranilčku, piši, če imaš premalo ... Bere Dedek, z glavo kima, brado zaskrbljeno gladi, žep obrača: »Oh, otročki, vse preveč je .kar bi radi.,.« Dedek Mraz bo obiskal Kanižarico 2e lani je bi1!a novoletna jelka v Kanižar.oi edinstvena v Beh Krajiimi, Kot! ek ti v rudarjev se tudi letos vneto pripravlja na to praznovanje in bodo marsikaj iz lani še dopolnili. Pred upravnim poslopjem bo zgrajen pravljični gozdiček, kjer bodo nameščena različna igrišča, namenjena za nagradna tekmovanja našim malčkom. Ker se bo vse godilo na prostem, bodo za ogrevanje pripravljene posebne pečice v obliki past tiskih ognjev, poleg tega pa bo sleherni malček po-strežen tud\ s toplim čajem. Dedek Mraiz bo obiskal Kanižarico zaporedoma tri dni pred novim letom, kajti želel bo videti poleg domače mlade V še mladiimo ftz Črnomlja, Doblič in DragaituSa. Upravni odbor rudnika je Dedku Mraau že naročil, naij prinese rudarski šolski mladini zvezke, svinčnike in copate, predšolski mladini pa zavojčke slaščic. Če bodo šolske uprave pravočasno sporočile število otrok, ki se bodo ogledali novoletno jelko v Kani-žarici, ne bo noben malček odšel praznih rok. Pe. Tudi v Brslfin bo prišel Dedek Mraz k cidbančkom Dalavsko prosvetno druŠtvv Svoboda v Bršljinu bo pripravilo v sodelovanju z Društvom žena, s Socialistično zvezo ter z društvom prijateljev mladine novoletno veselje za cicibančke. 30. decembra ob 15. uri bo Dedek Mraz obdaril vso predšolsko mladino terena Rršljin, Cegelnice in Bučne vasi v sindikalni dvoran: nove železniške stavbe, požrtvovalne žene pa bodo pripravile lep spored. 31. decembra bodo v Bršljinu brezplačno vrteli otroški filim »Bagdadska roža« v dvorani zadružnega doma. Otroci, pridite in se poveselite! Tudi ostali si ogilejte film! Pijanci porajajo nesposobne potomce, božjastnike in idiote, često pa vzgajajo tudi zločince. Tako potomstvo je v breme celi družbi. Kovlcs m Kostanjevice PROSVETNI DELAVCI SO ZBOROVALI V Četrtek, 13. decembra so se zbrali na ustanovni: občni zbor prosvetni delavci, ki delajo na področju občine Kostanjevica — Podboe-je. Zborovanje so imeli razdeljeno v dva dela. V prvem so obravnaval, pedagoške probleme, v drugem pa organizacijske. V prvem delu je bil nastop v elementarnem razredu in predavanje o pouku petja in glasbe na naš h Šolah V ored3vanju je bilo poudarjeno, da je treba prt pouku petja nekaj več — namreč pevske kulture. Predavatelj tov. Jankovič je seznanil prosvetne delavce s tehniko pridobivanja osnovnega znanja glasbene teorije. Tud] s preprostimi sredstvi se da marsikaj doseči, kar je na praktičnem prrneru dokazal nastopajoča tov. Gajškova. V drugem delu zborovanja so si prosvetni delavci izbrali sindikalni odbor in Izvolili delegate 7a občinsko konferenco. Prav tako Je b'J SDrejet predlog, da bodo sindikalni sestank; na razn-Lh Šolah tega sektorja, tako da se bodo prosvetni delavci seznanili z raznimi te?a.vam' in nadrobnostml posameznih sol. TEČAJ NEMŠČINE SE JE ZAČEL, V torek 13. decembra le L,1ud-Ska univerza v Koštanievie ori-čela s tečajem nemSfine. Prila vilo se je 30 ljudi, ki so v raznih službah in bi radi ob večerih izpooolnievah. svojo Izobrazbo. Tudi nekaj kmečkih fantov in der lavcev je med njimi. Leno Je bilo videti kupček p'smenih prijav, v katerih so tečajniki naoi-sali. da bi radi in redno obiskovali tečaj za tuje jezike, da si bodo nabavMi učno knjigo tn da se bodo prlza-devno učili. Veliko ?tevil0 priiavljencev kaže zdrav odnos do znanja j.n Izobrazbe, kakor tudi, da Je referat za tuje Jezike pri Ljudski univerz! v Ko-stanjevic' Imel popolnoma orav, da je začel tudi s te plati širiti ljudsko izobrazbo, CELJSKO GLEDALIŠČE PRIDE IME D NAS . Med zadnjimi dogodki v kosta-njeviški kulturno-prosvetni dejavnosti je nedvomno najvažnejši, da pride v Kostanjevico Celjsko gledališče. Gostovalo bo 10. januarja s Shakespearovo žaloigro Othelo. Gostovanje bo pravzaprav vključeno v naš dramaturški tečaj, ki ga bo Ljudska univerza začela v .januarju. Knjige za tečsjnike so že nabavljene in predavatelji preskrbljeni. V tečaju bomo imeli tudi ma.em«tofon, na katerega bomo posneli govor slehernega tečajnika in potem analiziral: njegov glas, modulacijo itd. V tečaju bodo poleg režiserja Smrekarja predavali še Hin. ko Nušlč, ustanoviteU osrednjega slovenskega gledališča v LJublja- Dragi novomeški pionirji in cicibani! Dr. Ivanišević-80-letnik Ko ob večerih hodim mimo vaših oken in pobiram vaša pisemca, slišim kako se pogovarjate o meni. Težko me že pri-Čaki^ete! Pripovedujete mamicam svoje želje in obljubljate, da boste pridni. Vsi bi me že radi videli. Da pa vam ne bo treba toliko ugibati vam povem, da sem naročil Društvu prijateljev mladine, naj pripravi vse potrebno za moj prihod. Le poslušajte kaj sem vam namenil: 29. in 30. decembra bo pripovedovala v osnovni šoli pravljice Manica Romanova. Slišali ste Priprave za novoletno jelko v Ribnici Na pobudo Socialistične zveze delovnih ljudi bo tudi letos v Ribnici obdarovanje otrok za Novoletno jelko. V ta namen so sindikalne podružnice na območju ribniške občine zbrale že večje denarne zneske, da bo tako dedek Mraz ime] poln koš raznih dobrot za pridne cicibane in pionirje. -er- jo že v radiu ln njene pravljice so vam bile gotovo všeč. 30. decembra Počakali me boste kar na terenih. Tam vas bom obiskal s svojim spremstvom. I. in 2. januarja pa vam bodo v kino dvorani zavrteli film »Bagdadska pravljica«. Pa še nekaj: Prosite vaše mamice naj se v vami nikar ne prerivajo, vsi me boste videli in vsi boste deležni mojih dobrot, do takrat pa bodite še prav posebno pridni. Vas" dedek M ras. SUHOKRANJSKA ^7iktorček pride v trgovino, da bi kupil novo srajco. S trgovcem premečeta pol trgovine, toda zahtevane srajce ne najdeta. Trgovec pa le vpraša, čemu bi rad Viktorček srajco s tako velikim ovratnikom, le-ta pa z muko iztisne: »I nit, klobuk mam Številko 58. Koku pa nej spravim srajco čez glavo, če ne bmej-la vsaj številke 59?« 25. decembra bo praznoval 80-lefcnico svojega življenja zdravnik dr. Ivan Ivaniševič iz Kostanjevice na Krki. Kdo ga pozna? Vsakdo, ki pozno Kostanjevico. Koliko ljudem je bil priča, ko so zagledali luč sveta ali pa jim je natisnil oči. Bil je dober in vesten zdravnik, pripravljen vsak čas in povsod. Kolika skrb je bila v njem za svoje paciente in zato, da jim je dal najboljše kar je vedel in znal. V tej skrbi se je marsikdaj zgodilo, da so ga srečali ljudje, ko je šel v lekarno z besedami: »Moram v lekarno! Včeraj sem napisal recept pa se bojim, da ni bilo kaj prav. Vso noč nisem spal, tako me je skrbelo.* In mislite, da je bilo v receptu res kaj ndpak? Kaj še, čisto prav je bil napisan. V starem doktorju je bila le živa skrb in ljubezen do poklica. In kolika je bila v njem skrb za mladino! Med starimi Šolskimi akti se razodeva ta skrb in vestnost, saj je doma- la za vse učence natpisal diagnoze in to skozi tri desetletja. Bil je namreč prvovrsten diagnostik, kar trdijo tudi njegovi stanovski kolegi in DPD SVOBODA gs*aiii v širino in jjSoS&ino m Delavsko prosvetno društvo Svoboda Bršljin je od ustanovitve leta 1952 že dobro napredovalo. Posebno lepe uspehe je doseglo letos. Do leta 1955 sta delovali samo tamburaška ln dramatska sekcija. Z izvolitvijo novega upravnega odbora, katerega predsednik je Janez Udo-vič, pa so kmalu začele aktivno delovati tudi ostale sekcije. Požrtvovalni predsednik je vložil v napredek Svobode vse sile in pritegnil še ostale Člane, da so se aktivno vključili v delo. Pevci, tamburaši. Igralci Najprej je začel ženski pevski tbor, ki je uspešno nastopil za Dan žena, 8. marca in za Dan železničarjev, 15. aprila, v Bršljinu, 1. maja pa je nastopil na proslavi v Stopičah. Kmalu je račel delati tudi mešani zbor, pred nekaj meseci pa še moški. V teh zborih sodelujejo predvsem žene, dekleta in moški iz Eršljina, Cegelnice in okolice. Vse zbore vodii požrtvovalni pevovodja Ernest Jazbec, ki je poleg tega pred kratkim začel uspešno poučevati tudi pionir-»ki pevski zbor. Ženski ln mešani! pevski zbor sta nastopila na dolenjskem festivalu 3. julija letos in pri otvoritvi železnic arskega gasilskega doma v Bršljinu 7. avgusta. Med prvimi sekcijami v Svo-bodi je tudi tamburaški zbor, ki ga že ves čas vudi priznani tamburaš Franc Vovk, sekretar PVP Novo mesto. Med svojim obstojem Je zbor imel že vrsto uspešnih nastopov, čeprav ao težave, ker ima le enkratno aasedbo. Z«*to «e večkrat zgodi ffi posameznih instrumentih, da je godbenik premeščen v drug kraj aLi pa gre na odsluženje vojaškega roka. Tako je treba novega igralca spet od začetka poučevati, pri čemer trpi celoten zbor. V letu 1956 se bo ta zbor instrumentalno po-dvojiil, Nekaj tamburašev »No-volesa« se Je že vključilo v ta zbor. Dramatska sekcija Je do nedavna počivala, ker ni imela potrebnega režiserskega kadra. Njen vodja Dominik Bratoš je sicer zelo požrtvovalen, vendar mu služba pri železnici ne dopušča, da bi se bolj aktivno ukvarjal s tem delom. Navzlic temu je v začetku letošnje sezone zrežiral komedijo »Kam lz zadreg«, s katero je dramatska sekcija nastopila 19. in 20. novembra v zadružnem domu v Bršljinu. Igra Je uspela nad vsa pričakovanja, za kar so biLi igralci od hvaležnega občinstva nagrajeni z navdušenim ploskanjem. Takih prireditev si v Bršljinu želimo še več. Dramatska sekcija ima težave tudi z zasilnim odrom v tej dvorani, ki res ne ustreza za večje ln kvalitetnejše prireditve. Igralot sedaj spet pripravljajo novo igro — dramo. Veliko zanimanja za dramatiko in glasbo so pokazala tudi podjetja v Bršljinu. V to dejavnost so se vključili člani kolektivov »Novo-teksa«, »Pionirja« in »Keramike«, ki Ima največ svojih ljudi v pevskem zboru. Največ aktivnih članov pa jt dala žele-inica. Knjige, loti, tftotnka Ze od ziCetka se je Svoboda borua za kttjuk^u. £o to^ejn in napornem delu JI Je leto« januarja vendarle uspelo, da je v zadružnem domu dobila prostor, v katerega je za začetek postavila omaro s 140 knjigami. Danes ima knjižnica že nad 1.100 knjig. Nekaj si jih Je Svoboda kupila sama, precej pa so jiih ji podarila podjetja iz Bršljina in Novega mesta. Delo knjižnice vzorno vodi Bojan Vovk. V prostorih knjižnice je tudi čitalnica, ki je odprta vsak torek. V njej se nahaja predvsem mladina, ki ima tu na razpolago razne časopise ln revije, za zabavo pa tudi radio. Šahovska sekcija je bila ustanovljena januarja 1953. V nje) so po večiinl mladi ljudje. Mlada sekcija se je udeležila že več medkrajevnih turnirjev. Na tekmovanju okrajnega merila pa so dvakrat zasedli celo drugo mesto. Najbolj agilni šahisti so Dušan Zupančič, Stane Zupančič, Karel Vitanc, Jože Mo-honič in še več drugih. Nadvse lepe uspehe dosega Svoboda z bršl|lnsko mladino Se pred dobrim letom ni bilo o delu mladine v Bršljinu ničesar slišati. Svoboda pa si Je zadala nalogo, da zajame v svoje vrste vso mladino, ki je bila po osvoboditvi zelo agilna, a Je kasneje v svojem delu popustila. Svoboda je sklicala sestanek, na katerega je povabila vbo mladino 1« Bršljina in okolice in Jo tainte resi rala za kul-turno-ptrosvetrvo dejo. Na njeno željo je organizirala plesne va- znanili tudi z lepim vedenjem. Te vaje so mladino odvrnile od slabih navad, od pohajanja v gostilne in od drugih škodljivih potov. S pričetkom plesnih vaj se je mladina vključila v razne sekcije Svobode ln danes z veseljem ugotavljamo, da je mladina vključena v kulturno dejavnost vseh sekcij. S tem je tudi Svoboda dosegla zaželeni uspeh — mladino je pritegnila v delo, svoje vrste pa razširila in poživila z mladimi, dela voljnimi ljudmi. V kratkr-m nameravajo uvesti še delavsko univerzo, ki bo Imela poljudna predavanja po Želji članov. Lep rezultat dela Svobode je bil prikazan tudi nn proslavi Dneva republike. Na slavnostni akademiji je sodelovala s pestrim sporedom izključno Svoboda s svojimi sekcijami. Nastopili so ženski, mešani in moški pevski zbor z vrsto partizanskih, narodnih in umetnih pesmi. Tudi pionirski zbor, ki je tokrat nastopil prvič, je za svoja Izvajanja žel zasluženo priznanje. Tamburaši so skupno z mešanim pevskim zborom izvajali Internacionalo, nastopili pa so tudi s samostojnim programom. Kot dobra recitatori a sta ponovno osvojila simpatije občinstva mladinca Ra-čičeva in Bratoš. • Takih prireditev si prebivalci Bršljina in okolice še žele. Svoboda, ki si je pni ljudstvu pridobila že velike simpatije in naklonjenost, se bo trudila, da Jim bo to željo izpolnila, saj ima za to vse pogoje in veliko volje. Vse priznanje za uspešno kulturno delo na tem področju pa moramo izreči neutrudnemu in delovnemu upravnemu odboru in predsedniku Janezu Udovlčul n! ln Mariboru, Ante Cecič in drugi. Na gostovanje Celjanov že zdaj opozarjamo občinstvo in želimo, da pokaže, da je v našem predelu mnogo ljubiteljev gledališke kulture, ki bodo z veseljem sprejeli gostovanje tako renomirane gledal ške hiše kot je celjska. VOLITVE V ZBOR PROIZVAJALCEV SO KONČANE V nedeljo, n. decembra, so bile v občini Kostanjevica-Podbočje dodatne volitve v zbor proizvajalcev. Kandidiralo je pet tovarišev. Izvoljen je bil Lojze Mlakar, krojaški mojster iz Kostanjevice na Krk-, Volilna udeležba sicer ni bila zadovoliiva. drugače pa so volitve potekale v redu. Pred nedavnim Je bilo v Kostanjevici ustanovljeno Društvo prijateljev mladine. Novouslanov-Ijeno društvo Je takoj začelo delati in s polno paro pripravlja Novoletno jelko. Med ljudmi je naletelo društvo na veliko razumevanje, kar se kaže v dvigu članstva. V nekaj dneh je društvo dobilo nad sto članov, vendar sprejemanje še vedno ni zaključeno. Pokazala se je potreba, da tako društvo nastane tudi v Pod-bočju, medtem ko bosta imeli šoli na Gradcu in v Črneči vasi pododbor. Prvi pododbor bo spadal v Podbočje, drugi pa v Kostanjevico. Tako bo celotno področja nove obč ne zajeto v Društvo prijateljev mladine. O delu ln uspehih teh društev bomo še poročali. animivosti specialisti, katerim je pošiljal svoje paciente. Dr. Ivaniševič je doma v Dalmaciji. Rodil se je v neposredni bližini Splita. Po študiju v Nemčiji je nekaj časa tudi služboval tam, dokler ga ni dr. Oraien napotil v Kostanjevico. Tega je Že več kot 35 let. V Kostanjevici se je udomačil, si spletel svoje gnezdo in dočakal častitljivo starost 80 let in, kar je važnejše — spoštovanje in ugled. Vsakdo se zaveda, da je dr. Ivaniševič dal kar je največ mogel, da je svoj poklic opravljal z vestnostjo in ljubeznijo tudi v najtežjih dneh, to je v času, ko so goreli slovenski domovi in je bil on že v visoki starosti. Tudi parti-zane je obvezoval in jim tako dajal nujno potrebno prvo pomoč. Ko te dni dr. Ivaniševič pregleduje osem decenijev svojega plodnega življenja, mn vsi od srca Čestitamo in želimo, da bi bil med nami Še dolgo let zdrav, vesel in nasmejan! L. Smrekar Pojasnilo poŠte Rob na Dol. V Dolenjskem listu je bil objavljen 9. decembra članek, v katerem se pisec med drugim pritožuje, da ljudje v Krvavi peči ne dobivajo redno pošte z Roba. Pošta Rob pojasnjuje, de v Krvavo peč ni vpeljana dostava pošte, ker ima pošta samo enega pismonošo, ki je zaradi ohširnostl področja precej obremenjen z delom. Navzlic temu, da nI dostave, pa pošta vseeno ne zaostaja, ker pride vsak dan kak vaščan v Rob ln dvigne pošto. Pošta Rob svetuje prebivalcem, naj s? obrnejo na občinski ljudski odbor Velike Lašče, v kolikor želijo dnevno dostavo po*te. da bi se nastavil še en pismonoša. PRIHODNJIČ: za vse naročnike STEi*3SKI KOLEDAR za 1956 in položnica za naročnino. NENAVADEN ZAVAROVANEC DOZ Delavci tovarne »Neretva* v Opuzenu so pri Državnem zavarovalnem zavodu zavarovali za 20.000 din osla »Džimija«, ki so ga bil kupili za 2000 din. Dolgouhi Džimi je vsekakor najbolj čuden zavarovanec, kar jih ima DOZ. SLEPI PROFESOR študenti beograjske univerze imajo od vseh profesorjev najrajši profesorja Milana Budi-mira, ki predava na filozofski fakulteti. Prof. Budimir je popolnoma slep že 35 let. Oslepel je takoj po prvi svetovni vojni, ko je bil komaj nastavljen na Pridobili so 24 novih članov V nedeljo 11. decembra je imelo kulturno-umetniško društvo »Dr. Ivan Prijatelj« v Suš-jah občni zbor. Udeležba je bila lepa, z izjemo članic iz vrst deklet. Predsednik društva Jože lic je poročal o delu društva v preteklem letu. Društvo ima sedaj 78 članov — 24 več od lanskega občnega zbora. Poleg dramatske družine, ki je dala v sezoni na oder več iger (naj omenimo samo Finžgarje-vo »Verigo«) deluje sedaj tudi moški pevski zbor, knjižnico pa bodo odprli nemara še ta mesec, fizkulturna sekcija je začela uspešno delovati v poletnih mesecih. Zaenkrat goje samo nogomet, drugo leto bodo začeli tudi z odbojko in drugimi športnimi panogami. Upravni odbor je bil delaven in je društvo vodil po pravi poti. V dvorani je društvo postavilo nove klopi. Občni zbor je izvolil nov u-pravni in nadzorni odbor ter delegata za okrajno skupščino v Kočevju. Za predsednika društva je bil ponovno izvoljen Jože lic, ki je najmočnejši steber društva. Na občnem zboru so se pogovorili tudi o nadaljnem delu. Za Silvestrovo bodo priredili zanimiv kulturni večer, v začetku februarja prihodnjega leta pa bo uprizorilo Lipahovo veseloigro »Glavni dobitek«. univerzi. Z Izredno voljo J* premagal svojo slepoto in nI znan samo kot dober predavatelj, temveč tudi kot znanstveni delavec. Vedno je obdan od kroga študentov, ki ga spremljajo domov ter mu bero fcnji-* ge in znanstvene razprave. NAJMLAJŠI BRIVEC V JUGOSLAVIJI Prebivalci otoka Hvara se lahko pohvalijo, da jih brije in striže najmlajši brivec v naSl državi — Desanka Natalič. Se nima 12 let pa že malone dva leti samostojno brije in striže in vsi obiskovalci brivnice mojstra Nataliča (Desanka je njegova hči) so z njenim delom izredno zadovoljni. Brivec Natalič je znan mojster, toda Hvarčani pravijo, da ga bo hči, ki kaže aa brivski poklic resnično veselje in sposobnost, še prekosila. POLZ JE MOČAN Francoski učenjak Cadart se ukvarja posebno s polži. S številnimi poskusa s tem lazilcem je dognal mnogo zanimivosti, med njimi tudi izredno moč, ki jo ima polž, saj z lahkoto vleče breme, ki je 200 krat težja od njega (človek, težak 70 kg, bi zlahka vlekel 1400 kg, če bi imel moč, sorazmerno polževi). Polž mirno nese četrt kg težko utež, ki mu jo postavimo na hišico, čeprav sam tehta komaj 20 gramov. Polž tudi lahko mirno leze po ostrini britve, na da bi se količkaj urezal. MLEKO JE DRAŽJE KOT VINO Ne pri nas, ampak na otoku Susaku (v Kvarneru), blizu Lošinja. Ta otok nima ne voza ne avtomobila, ne konj ne oslov, ne psov, pa tudi ne ovc in koz. Krav pa še manj. Lani so pa le dobili eno; kupil jo je Anton Matešič pa poklical kmete: »Poglejte jo, je dobra mleka-rica, za otroke, bolnike in starce bo dovolj mleka.« Matešić mora donašati hrano za kravo z oddaljenega otoka Unije. Zato je tudi liter mleka te edine krave na otoku po 100 din liter. Vino je na Susaku pa po 80 din liter. Izid velikega GOSAD-ovega nagradnega žrebanja Dne 15. t. m. Je bilo nagradno žrebanje za nabiralce zdravilnih zelišč v prostorih »Gosada«, Ljubljana, Prečna ulica štev. 4, pod vodstvom komisije, ki so jo sestavljali: 1. Dr. Ples Ivan, predstavnik Trgovinske zbornice LR Slovenije. 2. Skofljanc Martin, predstavnik MLO Ljubljana. 3. Smukavec Frenc, predstavnik nabiralcev tdrevll- nlh zelišč. 5. Kloboves Maks, predstavnik LJ, direkcija ta LR Slovenijo, Ljubljana. Lističe sta vlekla mali Marko te Bohinja to Anloa ia Z&gradoa. Izžrebani *o bili naslednji kuponi: L srečka Stev. 7630, Balažlc Irena, VeržeJ, šivalni stroj; 2. srečka štev. 30.415 RakuSčck Milena, DreŽniea It, 13. radijski aparat; 8. srečka štev. 38.245 Koželj Jožefa, Golusnik, kuhinjska oprava; 4. srečka Stev. 63.008, Hvala Pavla, Spodnji Lokovec 7, moško kolo; 5. srečka št. 62.133, Požun Nande, Kočevje, žensko kolo; 6. srečka štev. 51.944, Gorjanc Dolores, Opatje se to, blago za moško obleko s podlogo; 7. srečka štev. 46.499, Sirca Ančka, Podkraj 96, blago za žensko obleko; 8. srečka štev. 88.142, Skočir Pavla, Mafiosd, dve fini volneni odeji. Ostalih 334 dobitkov v vrednosti od 1000 do 10.000 din »o zadeli imetniki kuponov s naslednjimi številkami: 761, 1473, 152.1, 155«. 1667. 183«. liil, 2538, 28», M72, 3478, 3721, ♦015. 4149, 453i, ?571, 4575, 4645, 4SS«, 4833. 304«, 5Z7S, 5412. 5131, 6012, 6Mfl, 7630, MO«, 1056J, 10580, 10594, 101U9. 10873. 109»!», 11410, U436, 11458, 11701, 11717. 12228, 12V.21. 12809, 13428, 1398S. 1 »023, 14071. 14186, Ui\9, 14307, 146U, HR33, 15311, 13528. 15603 lllllo, 17035. 173«», 17fi'l2, 1H11Z, 18314, 18333. 19366. 19382. 19730, 20^6, 20SS2, 21219 21604, 220'«). 22313. 22860, 22870. 241U. 2'»33, 25618, 25804, 25893, 26390. 27171 273i:3, 27781. 28037, 28051, ZH?5?, 2811«, 28718 28825, 28895. 29054, 290H7, 2921». i»60«, 29733, 2iiH07, 298B3, 29870J 30353, 30409. 30115, $062», 3UH89. 11076. $1426, 5149-1, 31792, 31793. 32387. 32641, 33024, S347J, 33540. 31797, 34112. 31206, 31424, 31447, 344S0. 31555. 34826. 3479«. 35232. 35499. 35635, 3.»738, 36335, 36437 37095 37111. 37420. 37474. 37647 37709, 37906 379%, 38039, 3S210, 38.^30, 38245, $8415. 18803, 1932». 38395, 39546, XI5»4, 39601. 39795. 39923, 40160, «0448, «0461. «0465. 4O70V, 4«774, 40932, 41110, 41733, 4I9J3, 4269S, «2818. 43201, 4423«. 44764, 44809. «5127, 45119, 45622 13701. 15R95. «617«, «6221. «8382. «6400, «6419. 46«86, 46R72. 4723«! 47S68. 47899, 47908, 4S079. 48686. 48997. 49325, 49382, 49391, 4*567. 49879, 50151, »0319, 50423. 50540. 507G1, 50736, 51169, 51227. 51684, 51944, 5Jfi82, 52869. 53988, 51162. »4167, 51180, 54290, 55215. 5522«. 5551». 55587, 55708, 55807. 56019, 56062, 56238, 56456. 56191, MCSt, 566K0. 57115. 57206, 57321. 5733«. 57575, 57958, 57962, 58105 S*:,21, 5H700, 58823, 58904. W8«8. 59993, 6M31, 60513, 60664, 60S82, KII966. 61021, 61106. «123«, 61743. «2133, «2162 63008. G2137, 63203, 63354 61?65 647G7. 64804. 65137. «554«, «5383, eKOS«, 6565». 65671, 6sn9$i 66361. ««824. «6919. «*"«. «7183, «718», 69134, 8823« RRJ-n. *xn?, «85->7, «8610. «9422. «»«20. «9872, «997», 70103, 701761 70559, TI»«HS. 733S8. 71708. 73949. »4117. 71308, '«33«. T43;S. 74420. 74458. 74463, 74MH. 74730, 75268, T5303, 7531«. TSST2. T57HS 75853, 76011, 7S114, 76787, 76815. 77280, 7728«, 775«». 77618, ??611\ 78317 78918, 71174, 78214. 79185, t»*95. 79657. 79687, 79780, 71868, 808631 «1148, 83002. «301«, 83288. 8340», 8333». 835««. 83652, «3780, 84493. 84571, 845T3, 81S1R. 8576«. 8S204, 8«252. 88284, 8«793, 87292, 8770». 88138. 88142, RS 129, NIN, 88167, 88378, S»?78, »O640. »0708. Dobitki so na razpolago prj trgovskem podjetju Onnad. Ljubljana, Prečna ulica itev. 4, proti predložitvi izžrebanega kupona in osebne izkaznice. — Ostalim dobitnikom pa bomo razposlali dobitke neposredno ali po njihovi kmetijski zadrugi do dne 15. Januarja 1956. Saši Sel v Btli ctffcvt M dobIH novo notorno brizga Ino Staro se umika novemu V nedeljo 11. diecembra je bila v Bela cerkvfi lopa svečanost. Prostovoljno gasilsko društvo si je s pomočjo Okrajne gasilske zveze nabaviilo novo motorno b.rizga.lno. Svečanosti so se kot gosr.je ude'ezUi tudJi pokrovitelj proslave predsednik okraja tov. Franc Pirkovič-Čort, predsednik občine Šentjernej tov, Dodo Maj-zeij, gostje OGZ, sosednjih gasi i vkiiih čet in dru^. Svečanost je načel načelnik Prostovoljnega gasilskega društva v Beli cerkvii Tone Jordan. Pozdravil je goste, gasilce «n domaČe prebivalce, ki so se v velikem številu udeležili proslave, zavedajoč se važnosti dogodka, V tgošČenun besedah je orisal razvoj gasilstva v Beli cerkvi. Pri tem se je spomnil vseh domačinov, ki so za to nesebično organizacijo žrtvovali mnogo truda. 2e pred vojno so z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom sezidala gasilski dom. Velika zelja vseh, da bi vanj pripeljali tudi motorno brizgalno, pa se jim takrat ni uresničila. To se je zgodilo šele sedaj. Zal mnogi organizatorji gasilstva v Beli cerkvi tega niso doživeli. Med NOB so žrtvovali svoja življenja za boljšo bodočnost delovnih ljudi. Predsednik OGZ tov Miirtič je govoril najprej o naši notranjti in lunanji politiki nato pa o pome-tiu gasilske organizacije za očuvanje ljudskega premoženja. Povedal je, da je gasilska organiza-Ciia ti'ita, ki bo čuvala pred ogljem in elementarnimi nesrečami vse, kar si je delovno ljudstvo Jugoslavije v desetih letih zgra-d-,o. Gasilci se zavedajo te naloge in jo bodo tudi častno izpolni »evailiL Nato je rovari? M.rtiČ izroči? društvu motorno brizgalno z željo, da bj nova motorka bila vedno pripravljena za očuvanje ljudskega imetja, zato pa manj-krat rafcljena. V imenu gasilcev in prebivalstva jo je sprejel načelnik tovariš Jordan, se zanjo lahvalliill in obljubil, da bo vedno pripravljena za službo ljudstvu. Ob koncu sta spregovorila le predsednik okraja Franc Pirko-vič lin pred i.'.li lk šent^erni I ske občine Dodo Majvelj. Predsednik Pirkovič je izročal načelniku društva denarji znesek za potrebe društva. Govoril je tudi o tem, kako prodira napredek v nalo vas. »Poglejte«, je dejal, »staro in novo briizgalno! Stara ie služiila petdeset let in bo Še služila. To- 80DI PREVIDEN! Tak je bil naslov predavanja, ki ga je v nedeljo poslušalo nad štiri sto Kostanjčanov — mladih in starih. Predavanje je bilo v okviru tukajšnje Ljudske univerze in ga je pripravilo Tajništvo za notranje zadeve iz Novega mesta. Predavatelj seje zmail pribiliižatl poslušalstvu z izbrano in prisrčno besedo. Njegovo predavanje je podčrtal Ša slovenski film z istim naslovom. Poslušalstvo je bilo zelo zadovoljno in si tako lepo pripravljenih predavanj še želi. Popoldne je bila ponovitev filma pri običajni filmski predstavi, tako da so si ogledali ln se seznanili s tem perečim vprašn.iem tudi stalni obiskovalci kina, ki Jih dopoldne nI bilo na predavanju. da današnji čas zahteva tudi modernejših sredstev za gašenje požarov. Na isti način prodira napredek povsod in bo prodiral kijub temu, da se mu nekateri u-piirajo. Napredek bo prodrl tudi preko starih in okorelih možganov«. Tovarii predsednik je nadalje dejal, da ni prav, ko danes pozabljamo na premnoge težave, ki sirio Jih morali preživeti. Celo borci pozabljajo, kako težko je bilo včasih med NOB in se danes spominjajo samo še svetilih trenutkov. Vsi tako radi hvalimo »dobre stare čase«. Če b? pa bo!j natanko premislili, za kako be- ra&ke pare smo prodajala delo in trud enega leta, bi znali današnji čas bolj cen in. Predsednik šmejemejske občine, h katera pripada po novi n-pravni razdelitvi tudi Bela cerkev, je na>to čestital gasilcem ob novi pridobitvi in jam želel, da bi z novo brizgalno uspešno posredovali pri obrambi ljudske imovine pred požari. Po končani proslavi in gasilskih vajah s staro in novo brizgalno, ko so gasilci preizkusili svoje sposobnosti, so se gostje, gasilci in prebivalstvo udeležili gasilske zabave. Jože Blažič Tri leta strogega zapora zaradi širjenja verske nestrpnosti 15. decembra je bila pred novomeškim okrožnim sodiščem javna razprava proti duhovniku Alojzu Turku, doma iz Bršljina pri Novem mestu. Turk, ki je bil letos zaradi strupena verske nestrpnosti ln širjenja verske mržnje izgnan iz Makedonije, kjer je bil namestnik katoliškega škofa, se je moral zagovarjati zaradi vrste kaznivih dejanj. Obtožena dejanja so mu bila dokazana in je bil zaradi njih obsojen na 3 leta strogega zapora, plačilo stroškov postopka in 2.000 din povprečnine. Več bomo o tem poročali v prihodnji številki. To in ono Iz Dolenjskih Toplic Iz kočevskega okraja Predpreteklo nedeljo so se zbrali na konferenci komunisti < območja občine Straža — Toplice v Zadružnem domu v Dolenjskih Toplicah. Konferen-oi je predsedoval sekretar občinskega komiteja Stane Kulo ve c ki je podal gospodarsko poročilo. Viktor Zupančič, član okrajnega komiteja, nam je med ostalim govoril o gospodarski poln'i ki države in lepo razložL nove gospodarske predpise in svetovni politični pregled. Razgovor je potekal zelo živahno in se je lahko ugotovila delavnost članov ZK. Izvoljen Je bil novi občinski komite tk najboljših ljudi, ki naj bodo porok za bodoče ««•«*«, «. ■ • . . - uspešno politično delo tega v Podfaocju je bil roditeljski sestanek socialistična trgovina, ki p*av lepo uspeva. Ne moremo pa trditi, da je socialistično tudi to, da se uslužbenci te trgovine nazivajo med seboj e gospodično, gosopdom in podobno ter uporabljajo v slovenščini še 4. osebo »oni«. Primer: gospodična, gospod so rekli to in to. Ljudje, ki imajo količki j socialističnega duha, takega početja ne odobravajo in pozivajo te ljudi, da se zavedajo življenja v naši novi družbi 1 * Čevljarsko podjetje »Bor« se zelo lepo razvija. Po svojih izdelkih slovi že daleč naokrog. Ko si bo zgradilo bo-jše prostore, bo proizvodnjo lahko še povečalo. Tu rej velja pravilo: dober sporazum v podjetju, lep napredek. Toplice imajo javno pralnico — »podžleben« z dotokom tople vode. Tu perejo malone vse Topličanke svoje bo-jse ln slabše perilo. Gostje iz okolice jim tudi niso odveč, saj je za vse dovolj prostora. Nič kaj za-zetjen pa ni topltškl mesar r tem bazenu z živalskim črevesjem, pa če gledamo to iz zdravstvenih ali higienskih razlogov, fn — 11. decembra so člani dramske sekcije DPD Svoboda Kočevje — rudnik uprizorili zabavno komedijo »Za stanovanje«. V splošnem je bila izvedba dobra in Igralci zaslužijo vse priznanje. 12. decembra 1955 ob četrt na devet zvečer se je pripetila težja prometna nesreča na cesti Banja loka—Kočevje. Tovorni avtomobil, last OZZ Kočevje, je zdrknil okoli 30 metrov v dolino in se popolnoma razbil. Nesreče je kriv voznik avtomobila Mirko Debeljak, k: je vozil v močni vinjenosti. Po ugotovitvi komisije bo vozilo sploh za vselej izločeno iz prometa. Debeljak je v letu 1954 povzročil prometno nesrečo v bližini Dolenje vasi, drugo je povzročil avgusta letos v bližini vasi Knežja Lipa, tretjo pa sedaj. Čudno, da ima trgovsko podjetje OZZ Kočevje v službi Ni ji uspelo Podpisani sem si, ko sem gradil hišo, izposodil od pokojnega Lukaniča Ivana s Sinjega vrha 510 kg medu, katerega sem prodal, da sem dobil denar za nakup materiala ter plačilo delavcem. Od te količine sem mu, dokler je še živel, vrnil v dveh obrokih 397 kg, ter ostal dolžan Še 113 kg. Po njegovi smrti pa me je njegova žena Marija tožila po advokatu za 263 kg medu, torej za 150 kg več kot sem bil stvarno dolžan. Ker sem imel priče, da sem v resnici vrnil 397 kg, ji je tožba gladko spod-letala. Omenjena Lukanič Marija Je zelo pobožna, kar je pa niti najmanj nI oviralo, da je hotela na goljufiv in krivičen način dobiti od mene 150 kg medu. Zlonar Franc Da.melJ pri Vinici takega Šoferja, ki je vdan alkoholu. • Pred okrajnim sodiščem v Kočevju je bil obsojen na 14 mesecev zaposa Viktor Cimprič, doma iz Stare cerkve pri Kočevju, ker je vlomil v gostilno »Pugled« v Kočevju. Cimprič je vlomil 30. novembra, po storjenem vlomu pa je nameraval preko državne meje skupno z Ivanom Staričem iz Livolda. Čeprav je bil že kaznovan, ga še ni spametovalo. • V področje Rut spada več vasi in zaselkov velikolaške občine. Prebivalci teh vasi niso imeli električne napeljave. To leto so v glavnem vse pripravili, manjkala jim le žica za napeljavo. Tudi to so sedaj dobili in zato upajo, da bodo ti kraji kmalu elektrificirani. Z. D. Nesreče v Ribnici in okolici V nedeljo, 4. decembra, so se Igral! otroci iz Grčaric s staro italijansko bombo, ki Jim je ob premetavanju eksplodirala. Ranjeni so bli štirje otroci, so pa k sreč! dobfli le lažje poškodbe. Krivi so starejši ljudje, ki v navzočnosti svojih otrok odlagajo staro orožje na neprimerna mesta. * 10. decembra se Je pr! razkladanju kamiona ponesrečil Matija Nuč č, pomočnik šoferja podjetja Avto Kočevje, doma iz Velikih Lašč. Hlod mu je poškodoval levo nogo. V ponedeljek, 12. decembra, Je delal na poravnalnem stroju mizarski pomočnik Alojzij Bencina lz Zapotoka, ker pa Je letva spodletela, mu le poravnalnlk zgrabil desno roko in mu močno poškodoval prste. Istega dne okrog 9. zvečer Je pričel goreti skedenj Jožeta Pe-terlina iz Zleblča pri Ribnici. Hitra pomoč domačinov in gasilcev Tečaj esperantskega jezika v Kanižarici V Kanižarici poteka v sklopu DPD Svobode že mesec dni tečaj esperantskega Jezika. Tečaj je dvakrat tedensko ln ga vodi agilni kultumo-prosvetni delavec, upokojeni rudar Franc Klevisar. Rednih obiskovalcev je deset in vsi so Iz vrst rudarjev. Pe. Suhorska mladina sredi izobraževalnega dela Mladina na Suhorju je skoraj vsa kje zaposlena — na polju, na žagi ali kje drugje, tako da ji prostega časa ostaja le malo. Kako ga preživi? Gledališča tu ni, pa tudi kino predstav ne, zato si išče zabave drugje. Na šolskem Igrišču igramo odbojko, v šoli Igramo šah ln poslušamo radio; posebno nas zanimajo »četrtkovi ve- ******************************************* ODKUPUJE SVINJSKE K02E in plačnje nepoškodovane po 200 din sa kilogram no vseh odkupnih postajah. čer:«. Za novo leto bo mladina priredila dve veseloigri. Poleg tega obiskujejo mladinke tečaj Rdečega križa. Sedaj je šele začetek, vendar lahko z gotovostjo rečemo, da bo tečaj uspel, ker kažejo tečajnice zanj veliko zanimanja. Obiskujejo ga redno ln učni snovi z zanimanjem sledijo. Posebno presenečenje je bilo predavanje dr. Borisa Motškona v nedeljo 10. decembra. Čeprav je z delom preobložen v ambulantah v Metliki in na Suhorju itd., J« vendar žrtvoval svoj prosti čas in v nedeljo že ob 8. url pričel s predavanjem. Prišle so tudi starejše žene. Predavanje je bilo zelo zanimivo. Ne samo dekleta, tudi starejše žene so izvedele marsikaj novega. Tiste pa, ki niso utegnile priti, so zvedele od drugih, ker so se povsod o tem pogovariall. Ta'.:!1 predavanj si še žellmol Marjeta Rogelj Telovadna akademija novomeškega Partizana v nizu Itavilnih proslav ob 10. letiu o»vobocHitve Je priredil Partizan v Novem mestu 17. decembra telovadno akademijo v ih.p. Predsednik društva dr, Golez Je v uvodnem nagovoru poudaril, da telovadb« ln Sport n sta nekaj nepotrebnega, kot mislijo se vedno nekateri ljudje zastarelih nazorov. Denar m delo, vložena v ■radnjo »portn h igrišč na Loki, boata zanesljivo obrestovana v Zdravem mladem rodu, ki si kre-p telo in tudi unu>ita tako zaradi vsebine kakor dobre zasedbe lep užitek. Dopisujte v »Dolenjski list«* krrik. Zato naj ga množične organizacije vzgajajo k samostojnemu zdravemu in krtričnemu u- dejsrvovanju in reševanju vseh problemov svojega kraja. Pravilni ukrepi organov ljudske oblasti in goapodarsikih organizacij pa naj mu pokažejo pravo in uspešno pot Vz zaostalosti in gospodarske pasivno sta. F. R. naj bi bila proslava tega praznika revija vsega kulturno-prosvetnega udejstvovanja v letošnji sezoni na področju cele občine. Izdelan Je bil program, po katerem bodo dramatske skupine, pevski in vokalni zbori ter lutkarji prosvetnih društev, Svobod in pa iz posameznih delovnih kolektivov priredile vrsto nastopov v sklopu 14-dnevnega slavja. Posamezna skupine bodo v tem času nastopile na svojem odru ter gostovale po Bell krajini, ki jo zajema črnomaljska občina. Tako ne bo slavil praznika samo Črnomelj kot mesto, ampak vsa prebivalstvo cele občin*. Upamo, da bo ta akcija močno poživila kulturno-prosvetno delovanje vseh kolektivov tn skupini »METALNA« ftvarna konstrukcij in strojnih naprav MARIBOR Projektiramo, izdelujemo, montiramo vse vrste jeklenih konstrukcij ter razno opremo za industrije in rudnike. V V DOLENJSKI OBVEŠČEVALEC KINO i S LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE SLOVENJGRflDEC Izdeluje: mehek les v vseh dimenzijah !n kvalitetah, zaboje za domači trg ln izvoz, mehke embalažne sode, stavbno ln sobno pohištvo, ladijski pod, sredice za panel plošče ln lesno volno. IBBaasaSBBSSSRSSCBBBl ZAHTEVAJTE POVSOD PRVOVRSTNE IZDELKE ZNANE MARIBORSKE TOVARNE »ZLATOROGu S0LEA KREMA PERI0N F0X K0L0NSKE VODb K0R05K0 GOZDARSKO PODJETJE S SL0VENJGRADEC : ■ vrši vsa gozdno kulturna ■ dela, eksploatacijo gozdov ■ in prodajo gozdnih pro- a izvodov strokovno pravil- i no, točno in solidno. ■ iBBBBBBBBlBBBltSBBSBBBBBBBBB »KRKA« — NOVO MESTO". 22. do 26. decembra: francoski barvni film »Grof Monte Cristo« II. del. 27. do 29. decembra: ameriški film »Kapetan Keri«. DOM JLA — NOVO MESTO: 23. do 25. decembra: amerišk- barvni film »Ljubimec lz New Orleansa«. Od 26. do 29. decembra: ameriški film »Sužnji preteklostic. TOPLICE: 24 in 25. decembra: francoski film »Oven s petimi nogami«. RENTJERNFJ! 24. 1n 21 decembra: ameriški barvni film »Dvoboj pri Srebrnem potoku«. 20. ln 29. decembra: »Gospodična Casa-nova«. TltKRN-JK: ?4. In 25. decembra: meh Skl film »Rlo Escondido«. — Predstava v nedello ob 13.30. ŽUŽEMBERK: 25. decembra: ameriški f!'m »Preobrat«. KOSTANJEVICA: 25. decembra: ameriški barvni film »Onstran M!s-o'irl la«. CRNOMri,.?? rt. do V) decembra: »Rdeči mi=ar«. 27 In 28^ decembra: »Ali baba in 40 razboj-n;kov«. SFMIC: '24. In 0. rfor-ombrv Ameriški film .Pohlenrežl«. 2B. decembra: Jugoslovanski fMm »Stolan MuMkaša«. DUAGATUS: 25. decembra: bv-itrllskl film »Trma v 7adreel« ».JADRAN« — KOPKV.TE: 23 do 25 decembra: anpleSkl Mm »Mladi' ljubimci«, 25. In 2 Homa pri Sevnici — dečka, Povso Olga lz Prečne — dečka, OvničeJ* Marija z Smiheia pri Novem me-sHi - dekMco. Grabnar Tončka 11 Podhoete — deklico, DamJanoviO Justl t Ragovega — deftka, Gl» randon Angela iz Semiča — deč-brja — dečka, umlhw rdg n dgo — deklico, Koren Frančiška ia Gabrja — dečka, Blatnik Slavka z Vel. Poljan — deklico. Panajoto Ruža Iz Novega mesta — deklico, Smollč Terezija IX Šentjerneja — dečka, Mlrtič Marija z Trebče vasi — deklico, Bukovec Milka lz Mlhelje vasi — deklico, SkedelJ Ana iz Metlike — dečka. Božič Ljudmila iz ort*o-vjce _ deklico, Pevec Anton:ja i Jerman vrha pri Sevnici — deklico, MajzelJ Jožefa Iz Metlike — dečka, Seplc Marija Iz Novega mesta — dek'1co, Kerč Alozlja i« Metlike — dečka, Pečaver Anto-niia lz Blrčne vasi — dečka, Cr-nigoj Alojzija iS Gradenca — dečka, Anarllč Jožefa iz Brinja — deflka, Penca Frančftka z Malega BlfrtuUca — deklico. Stariha Frančiška lz Omote pri Semiču — de. kleco, Novak Angela 1z SaVkovc« — deklico, Osmak Draaa Iz Kočevja — dečka. Svalj Pepca i« Sertjernela — dečka, Novak Angela lz Korit - dečka. 0 delu in življenju ene izmed enot JLA na Dolenjskem Mszlo Jutro me je pozdravLo, Ido sem usmeril komaJc proti ene:: JLA podpolkovnika To-mjvca. Ze od daleč se je v mrzlo Jutro razlegalo: tri, štiri... ena, dve, tiri... in takoj sem veoii, da so vojaki pri jutranjih fiz-kuiturnih vajah. Nato je zado-nela 'trobenta in vse je utihnilo. Vojaki bodo pohiteli šle na umivanje in k zajtrku ln bodo pripravljeni za izpopolnjevanje dnevnih nalog. Nekaj podatkov o tej vojaški enoti som bil zvedel že prejšnji dan. Ustanovljena je bila februarja 1944 kot divizion artilerijske skupine 8. korpusa na otoku Visu, po ukazu Glavnega Itaba NOV. Kmalu zatem je Imela enota ostro streljanje v navzočnosti vrhovnega komandanta NOV maršala Tira ta prejela od, njega pohvalo. Sedaj se jle začela slavna pot te enote ' udeležila seje borb za osvoboditev otokov Brača, Hvara in Solte ter Dubrovnika. Njene borce pa najdemo tudi v drugih borbah, ko so trgali sovražniku lz rok orožje. 6. januainja 1945 je ta divizion postal artilerijska brigada, ki je v sklopu IV. armade odigrala važno vlogo pri osvobajanju Dalmacije, Like, Istre S.oven->..cega Primorja in Trsta. Neprecenljivo pomoč je dajala v oorbi za Reko, ko je razbijala močne sovražnikove utrdbe. MODERNO OR02JE V ROKAH ZAVEDNIH BORCEV O vsem tem sem raamislj al med potjo, dokler me ni zdramil rezki »stoj« stražarja ki opozoril, da sem na cilju. Mojega spremi j evaloa se ni bilo na domenjenem mestu. Malo sem počakal; med tem se je zdanilo im prispel je kapetan I. klase tov. Kordič im v njegovem spremstvu sem neovirano prišel mirno stražarja. Ze na prvi pogled sem opazil, da je enota oborožena z najmodernejšim orožjem in opremljena z najmodernejšo tehniko. Zagledal eem skupine vojakov. Eni so se vadili pri topu, drugi proučevali njegove Lnatrumeei-te in elemente streljanja, skupina za zvezo je pa neumorno prekinjala in spet vzpostavljala zvfezo, »Ovd« Vardar! Ovde Vardar! Da M me čujeiS? « »e j« ■ trudil mlad vojak, da bi čimprej vzpostavil zvezo s centrom. Najži-vahneje je pa bilo krog .avtomobila — vojaki so proučevali razne dte> ln jih na glas izgovarjali. Vsepovsod vzorna in zavestna disciplina mladiih fantov, ki se pod strokovnim vodstvom oficirjev in pcdrjf'cirjev marljivo učijo vojaških veščin. Zvedel sem, da mora vsak o'fioir znati voziti avtomobil in poznati vse njegove de-le. V urah politiičnih predavanj pa se Člani ljudske armade seznanjajo s slavno preteklostjo naše domovine in z vsakdanjimi političnimi dogodki doma in po svetu, skupno proučujejo razne važne uredbe im nenehno zasledujejo gospodarski razvoj nase države. NENEHNO KREPIJO TRADICIJE NOB O svojih uspehih v enoti niso veliko govorili. Toda če pomislimo, da sle udeležujejo vseh parad pred najvišjimi predstavniki naše države in predstavniki tujih držav, da so imeli razna svoja stre.jamja ob nav- Skupina reakcijskih letal na »rdeči črti« letališča. Najsodobnejša letala v rokah pogumnih le- talcev varujejo nase svobodno nebo. Nagrade za udeležence ankete »Dolenjskega lista« Na nagradno anketo, ki smo jo razpisali v 47.—48. Ste-viiki Dolenjskega lista, je skupno odgovorilo 593 naročnikov in naročnic našega tednika. V nedeljo 18. decembra je posebna komisija, v kateri so bili poleg članov uredništva in uprave našega lista tudi naročniki Jože Sall, Mihaela Savrič in Ivan Brumat iz Novega mesta, v uredništvu lista izžrebala 20 nagrad v skupni vrednosti 35.760 din. Številke izžrebanih anketirancev je vlekla 5-letna Nuška Šavrič iz Novega mesta. Izžrebani so bili: 1. Marija Poreber, uslužbenka OLO Novo mesto (St. ankete 467) — prejme prvo nagrado: 15.000 dinarjev 2. Ivan Ožbalt, kmet, Grintavec pri Osilnici, okraj Kočevje — prejme drugo nagrado: 10.000 dinarjev 3. Sterk Tončka, Loka, p. Črnomelj — prejme tretrjo nagrado: 5.000 dinarjev. CELOLETNO NAROČNINO NA »DOLENJSKI LIST« so dobili: 4. PruSek Jože, Žužemberk št. 47 5. Kramar Ančka, Dijaški dom, Smihel pri Novem mestu 6. Slapšak Angelca, Črnomelj št. 8 7. šafar Irena, Kuželj 37, Gorski Kotar 8> Hrovat Martin, Konec št. 10., p. Stopiče 9. Miš jak Jože, Bordčevo 1, p. Smihel pri Novem mestu 10. Ogolin Marija, Crešnjevec 7, p. Semič. POLLETNO NAROČNINO NA »DOLENJSKI LIST« so dobili: 11. Mihelič Mici, Drenovec 21, p. Vinica pri Črnomlju 12. Srebrnjak Tone, osmošolec. Novo mesto 13. Zevnik Berta, Novo mesto, Sukljetova c. 19 14. Gregorič Anica, Tržič 2, p. Struge pri Dobrepolju 15. Henigman Danica, Dolenjske Toplice 60 16. Klepec Julij, Metlika 166 17. Dragoš Niko, Brežice, Bizeljska cesta 2 18. Foršček Marjeta. Praproče 13, p. Straža 19. Klinar Martin, Blok Tovarne učil, Črnomelj 20. Cvitkovič Ivana, Tri buča 15 (57), p. Adieši«. Denarne nagrade smo Izžrebanim naročnikom poslali po pošta, ostalim pa smo celoletno oz. polletno naročnino vpisali v dobro na njihove naročniške kartoteke v upravi lista. Podatke it nagradne ankete bomo v kratkem objavili. UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA zotnost! tnarSaia Tita to tujih strokovnjakov, da so sodelovali n« manevrih JLA, se udeležili akcije za Trst, potem lahko rečemo, da si ta enota naše armade nenehno prizadeva, kako bi okrepila tradicije NOB. V svojem neprestanem usposabljanju je dosegla tako lepe uspehe, da je mirno štejemo med najboljše enote Jugoslovanske ijudske armade. Pa ne samo pri učenju, vsepovsod je opaziti vzoren red in čistočo. Prostori prezračeni, postelje lepo urejene, tla se svetijo ko parket. Velika svetla jediđuica, moderno urejena kuhinja, pekarija, pralnica, vse ♦o dopolnjuje urejeno bivališča. Kljub vsem ugodnim pogojem pa bi bilo vojaško življenj« Xe precej trdo, če bj vojaki n« imeli tudi kulturnega razvedrila. Ob prostem času se zbirajo v Boračkem klubu, bero časopise, ki jiiih imajo vseh vrst, in knjige iz lepo urejene knjižnice. Poslušajo tudi radio, sedaj pa so dobild še kinoprojektor. Aktivno sodelujejo v risarskem, pevskem, dramatskem, šahovskem, odbojkarskem in drugih krožkih. Pozabili niso tudi na nepismene in polpisme-ne, ki jih pridno poučujejo v osnovnem znanju. ENO S SVOJIM LJUDSTVOM Eno*« je s pomočjo nekaterih podjetij adaptirava razpadajočo hišo in uredila v nji lep dom JLA, ki je trenutno tudi kul-turnoprosvetno žarišče v tem kraju. Povezanost med prebivalci in pripadniki JLA je čutiti povsod. Množična društva to Partizan sodelujejo z armado. Organizaciji ZROJ nudijo pomoč z vojno strokovnimi predavanji, prav tako pomagajo oficirji pri prerVoj aški vzgoji. Marsikaj bi i« 'ahko opisal, toda čas je bii kratko odmerjen. Poslovil sem se od ustrežljivih oficirjev, ki so ml pokazali življenje v svoji enoti. Ponosno sem zrl te ljudi, predstavnike naiše armade ,ki se je pod vodstvom maršala Tita razvila \7_ majhnih enot v mogočnega čuvarja socialistične domovine. — te — Tudi v Ribnici so pro-slavsSi praznik JLA Kakor v drugih večjih krajih, so tudi v Ribnici lepo proslavili 22. december — praznik JLA. Na predvečer je bila v obnovljenem domu »Partizana« akademija. Dramatska sekcija »Partizana« garnizona Ribnica je uprizorila Igro »Sumljiva oseba«. Tako je dala tudi Ribnica svoj prispevek ob prazniku naše junaške vojske. Mladina, vključi se med borce za zmago znanosti nad praznoverjem in zablodami, ki izvirajo iz zaostalosti! Mladina, odnos do starih in onemoglih je ogledalo tvoje socialistične zavesti! •• -—T •• Naša domovina je pomorska država. Jugoslov anska vojna mornarica budno čuva jadransko obalo, biser naše države. Delo DOMA JLA v Novem mestu V zadnjih treh mesecih letošnjega leta je bila dejavnost Doma JLA v Novem mestu posebno razgibana. V sklopu dela za dvig vojaške, ideološko-po-litične in kulturne ravni starešinskega sestava garnizije smo slišali tudi nekaj predavateljev iz Beograda in iz Ljubljane, tako n. pr. Jožeta Smoleta, novinarja, Romana Albrehta, člana glavnega odbora Zveze sindikatov Slovenije, Pina Masna-ka, člana Zadružne zvez© Slovenije, in Franja Perica, znanstvenega sodelavca ekonomskega inštituta v Ljubljani. Društveni prostori nudijo članom doma razvedrilo v prostem času in imajo svoje stalne obiskovalce. Čitalnica ima vse dnevne in tedenske časopise, v knjižnici je nekaj tisoč knjig, ki si jih člani lahko vsak dan izposodijo. Kulturno in zabavno Življenje je dobro razvito in raznoliko. Kino doma daje po tri filme tedensko, v mali dvorani pa je vsako soboto plesna prireditev. Uprava Doma posebno skrbi za kvalitetne umetniške prireditve. Doslej so dale take prireditve skupine umetnikov lz Zagreba in Beograda ter orkester Doma. Navzlic težavam, ki so povezane s takimi prireditvami (angažiranje ekip, neustrezni oder itd.) smo videli v Domu »Zakaj bi se ne ženili«, komedijo, s katero je gostovalo gledališče Komedija iz Zagreba, Revijo veselega večera (prav tako s člani gledališča Komedija), komedijo »30 sekund ljubezni« v izvedbi zagrebškega Dramskega gledališča, ter kvintet gitar in pevcev Radia Beograd. Orkester Doma je dal dva kvalitetna koncerta, ki sta dobila svojo pohvalo tudi v tisku. Na solističnem koncertu so nastopili instrumentalni solisti s flavto, oboo, klarinetom, fago- tom, trobento, pozavno, violino in violončelom. Na opernem koncertu je sodeloval orkester ter prvikanji ljubljanske Oper« Milica Polajnarjeva in Elaa Karlovčeva, ki sta tudi tokrat izpričali svoje visoke umetn**-ške kvalitete. Vse te prireditve so bile do« stopne tudi meščanom, pa j* tako Dom JLA obogatil in do» polnil kulturno življenje Novega me?ta. V okviru proslave Dneva JLA je Dom organiziral v Črnomlju operni koncert za vojaštvo in civilne prebivalce. Na tem koncertu sta prvakinji ljubljanske Opere Milica Polajnarjeva ia Mila Kogejeva poželi velik u-speh in na željo prepolne dvorane je moral orkester dodat! še eno točko izven sporeda. Kot zaključno prireditev * okv'riu proslav Dneva Armade je Dom priredil svečano aka« demijo z umetniškim sporedom* Josip Jankovič Pokalno brzopotezno prvenstvo Dolenjske v Kočevju Sila Mitja in ekipa Novo mesto I — pokalni brzopotezni prvaki Dolenjske »Tu so naše meje ...« V nedeljo, 2«. decembra, se je v Kočevju zbralo nad 40 šahistov iz vse Dolenjske, da se pomerijo za moštveno in posamčno brzopotezno prvenstvo Dolenjske. Lanski zmagovalci — inž. Volk med posamezniki in SD Novo mesto I. med ekipami — so imeli veliko izgledov, da ponovno osvojijo najvišje naslove, toda to je takrat uspelo le zelo dobri ekipi Novo-meščanov, ki so t zanesljivo igro osvajali zmago za zmago ln z velikim naskokom že drugič zapored osvojili pokal Šahovske zveze Slovenije. Lanski prvak inž. Volk je Imel manj sreče. Čeprav je bil v finalnem turnirju bolj spočit kot drugi (kot bivši prvak, ki Je imel direkten vstop v finale), mu ni uspelo ponoviti lanskega uspeha. Sprva je vodil skupaj s Silo, kasneje, ko je Skerlj začel s serijo zmag (tudi Sila je bil njegova žrtev), je ostal celo sam v vodstvu. Skerlj Je neutrudno kosiil, po zmagi nad Silo je pokosil tudi inž. Volka in tako Bta »e ob zaključku na vrhu spet znašla z istim številom točk Sila in inž. Volk. Skerlj je bil s točko manj na tretjem mestu, predvsem zaradi slabega starta, ko je dvakrat zapored kapituliral (C Lunderjem ln dir. Goležem). Pred vodstvom prvenstva sta bila sedaj dva prvaka. Pravilnik je predvideval primer delitve mesta, toda tako medsebojni rezultat kot število zmag sta bila za oba zmagovalca Ista. Pravilnik omenja žreb, toda ta ni vedno objektiven. Ker pa je ostalo premalo časa, pa tudi zaradi utrujenosti igralcev, ki so isrralj že 26 partij, so odločitev končno prepustili žrebu. Tu je Sila imel več sreče in je tako postni letošnji brzopotezni prvak Dolenjske. To pa Je tudi zashižil, kajti tako v moStvenem kot v posamičnem prvenstvu se Je od začetka do kraja vztrajno boril. Sedaj pa še nekaj rezultatov. V tekmovanju ekip, kjer je nastopilo osem moštev, so bili najboljši Novomešcani v postavi Sitar, Sila. Skerlj, dr. Golež in Avsec. OŠVOjlli so 30 točk. Trikrat so zmagali s 5:0, dvakrat s 4 in pol : pol, z drugoplasiranim Kočevjem so igrali neodločeno, s Črnomljem pa so zmagali s 3 in pol ; 1 in pol. NaiboljSi rezultat Je dosegel Sila na drugI drski, ko Je od 7 partij dosegel 7 zmag. Dr. Gole?. Je do-|i [el 6 in pol, Sitar 6, Skerlj S tn doI in Avsec 5 točk. Celih 7 ln pol točk za Novo- meSčanl Je bila ekipa Kočevja v postavi inž. Volk, Lisac. Safar, Mohar n Lunder. Dosegli so 22 in pol točke. Najboljši je bil inž. Volk na prvi deski. Tretje Mitja Sila se je tudi to pot uveljavil kot zelo nadarjen šahist mesto so zasedli okrajni ekipni prvaki — Črnomelj, ki so dosegli 20 točk. Tud: tu je bila prva deska najboljša (Kobler). Cetrbo mesto je s 17 ln pol točkami zasedla druga novomeška ekipa, čeprav Je nastopila le s tremi stalnimi Igralci in sta na zadmjih dveh deskah igrali zas lnt rezervj. Zanimivo je, da je ta »ekipa presenečenj« premagala Kočevje in Črnomelj (3 in pol ; 1 ln pol in 3:2), s slabšimi pa je Izgubila. Najboljši rezultat v ek pi je dosegel Doki (4 in pol), nato Jankovič In Mt-kec (4) in Prime ter Bartolj (2 in pol). Peto ln seato mesto sta si s 14 !n pol točkami delila bršlj nska Svoboda in gimnazija Kočevje, sedma je bila ekipa SK Stoj.m Puc iz Novega mesta in zadnji Rudnik Kočevje. Posebno rav.ve-aeljiv je bi nastop dveh gimnazijskih ekip, v katerih so nekateri odlični posamezniki (Srajer iz Kočevja), ki še veliko obetajo, žal pa zarad majhnega števila nastopov nimajo rutine. Popoldne se je začelo prvenstv«" posameznikov. V treh skupinah pO 11 Igralcev je tekmovalo 33 šahi« etov, od katerih so se po trije iy vsakega potfinala plasirali v fi« nale. To so bili Skerlj, Malerič in Srajer iz I. skupine, Kobler, dr, Golež in Lunder iz II. in Sitar, Sila ter Bartolj iz in, skupine. V finalu se jim je pridružil še inS,-Volk kot bivši prvak. Vrstni red finala: I. Sila Mitja, Novo mesto, 7 in pol, II. Inž. Volk (K) 7in poL m, Skerlj (N. m.) 6 in pol, IV. Kobler (C) 4 in pol, V. Lunder (K) 4 in pol, VI. Sitar {N. m.) 4 točke, sledijo Se dr Golež, Bartolj in Srajer (vsi S točke) in Ma. Iertč l in pol. NaiboljSi posamezniki (verjetno prva desetorica) so se plasirat na brzopotezno prvenstvo Slovenije, ki bo v kratkem v Ljubljani. Po tekmovanju ja predsednik SD Kočevja tov. Paradiž podelil pokale ln nagrade najboljšim ekipam in posamezni* kom. F. M, Plenum dolenjskih šahovskih funkcionarjev Pred začetkom moštvenega br» zopoteznega prvenstva Dolenjska v Kočevju je bil plenum predstavnikov dolenjskih šahovskih enot; največ so govorili o organizaciji m o tekmovanjih v prihodnjem letu. Da bi se povečala aktivnost dolenjskih šahistov, ja biil sprejet sklep, da se č m prej formirajo okrajni šahovski odbori, katerih funkcijo naj prevzamejo vodilna društva v okraju, poleg tega pa bi bili v odborih tudi predstavn ki ostalih enot v okraju, O programu letošnjih tekmovanj Je govoril sekretar Šahovske zveze Slovenije tov. Ka-pus, nato pa so bili v glavnem sprejeti nekateri termini prihodnjih dolenjskih prvenstev n ostalih Šahovskih prireditev. Prvenstva vseh šahovskih enot (sekcij, klubov, druStev) morajo biti zaključena do 31. Januarja, prvestvo Dolenjske do 31. marca, mladinsko prvenstvo Dolenjske po 10 juniju, moštveno prvenstvo Dolenjske do konca junija td. Dal le se Je priporočala 5e udeležba na ostalih republiški tekmovanjih ln mednarodnih turnirjih v Portorožu in na Bledu. S posebno pozornostjo se morajo pri, hodnje leto pripravti okrajna sindikalna prvenstva ln prav tak« sindikalno prvenstvo Dolenjske. V krempijih grabežljive smrt! (Odlomek iz knjige Jožeta šioka-Korotana JEKLENA PEST) V tihi večer so zaplavali otožni zvoki pesmi. Fantje •e ztoirajo, na vojsko marsirajo... Starčki in dekleta so hoteli z nami pokramljati, pa ni bilo časa. Po sedmi url so se morali borci posloviti od priljubljenih Podturn-čanov in odriniti v zbor, v brigadno kolono. Srečno novo leto! Vrag ved', ali bo srečno ali ga •ploh ne bo do kraja dočakal — tako je premišljal marsikateri borec. Vaška dekleta so žalostnih obrazov tlačila borcem v nahrbtnike prlboljške, ki so bili namenjeni «a praznike. Marsikateri so se orosile oči, marsikateri so valovile prsi v strahu ln razburjenju. Fantje so odhajali v boj! Naprej proti Podhosti! V DvOrU smo počivali. Medtem se Je komandant brl-fade podrobno dogovoril o vzdrževanju zveze s štabom korpusa, o evakuaciji ranjencev ln drugih stvareh. Ob pol deseti uri smo po zasneženi cesti odrinili na Lašče. Medtem ko so borci ob počitku sede * emali, se Je komandni kader zbral v borni koči okrog brljave leščer-be. Kom?ndant Zidar te takole razdelil naloge: »D^iu-i bu'riiion naj zasede položaj Hlnje, s pa4mejami zacie linijo S- cnKa— Hinle—P-evolc, pr?J hj? pa kontrolira ter*n rrti JaV'-'eA'u. P^dofic!.-"*\» rc^tt m-^ra za*cr-ti poioiaj P»«je. Tr#tol hi^^on bo cirinll r-a r>olo-taj VUejec—Pl ««4viia. V>i rtj poslalo bojn« pa-'iruije proti Kočevju. Četni bataUor; v rezewo na Vrh, kjor bo tudi |i ah brigada!« I Sledile so šo druge podrobnosti. Naposled sem bil določen, da grem na položaj z drugim. Ferdo pa s tretjim bataljonom. Brigadna komora in sanitetna sprejemna postaja, ki jo je vodil brigadni zdravnik Vinko Kambič, sta se usidrali na Laščah, kolona brigade pa je krenila dalje. V vasici Klopce se je drugi bataljon ločil in odrinil na levo proti Hinjam. Na pohodu nas je spremljala svetla mesečina. Mraz je grizel v živo. Škripalo je pod nogami, kot da bi trli orehe. Nosnice so nam jele zmrzo-vati, roke so se lepile na strupeno mrzle puške. Tako mrzlega silvestrovega še ne pomnim. Da bi se bolj ogreli, smo pospešili korake, toda vse zaman. Zima je bila neizprosna in nepopustljiva. Vasica Lopata je za nami. Na podeželski cesti poleg Lazine smo se ustavili v visokem snegu. Na Hinje in na Hrib smo poslali izvidniškl patrulji. Vse v redu. Naprej I Pred župniščem na Hribu smo se ustavili. Bili smo premraženi in pokriti z ivjem, ko ledeni možje. Nemw smo obstali ln napeto poslušuli, ko Je v cerkvenem zvoniku udarjalo kladivo po bronastih zvonovih... deset, enajst, dvanajst — polnoči. Vzradoščeni in veselih lic smo si čestital! k novemu letu. Spomini na preživela silvestrovanja ln skrbi nad usodo domačih so me spravili za nekaj časa v otožno razpoloženje. Iz promišljanja me je zbudil pogovor borcev: »Letos bo k ).i*c vojne... — V tem Ma moramo zmagati ... — Hu.* bi že videl svejo Milenco. . .« To mi Je pierndllo Jalost. Stopil sem m«*d Bunta In hotel a njimi pokMunliaM. Tjda b*«w»do »o nam zmrznil« v grlu. Tudi ča»a a< hUo ta kra»nl*.9r.'<.. Po»t*-l*l «.tražarj«, ponnlati pat-0.0je, p«tauj«»»va jK'h»r\ OrucWi *K*k, nam»»tr.fk *r**VM*pd2£kta bataljona, \s> p»»t«*if p«* s'.rt.aart*«*«' okoli Kriba !n ITin), v rizne «t*v»ri pa »ajpotf. tx»So« patru!v TV«wo ri'jhi-L'ko, pomočnik l«or\o in. neslin* koruzne ftg^nr-*. Zolodoc so mi je upiral, saj je :fe presneto tenko krulilo v n*em. Nato »va s komandatom presedala razj^ored stratar- jev ln patruld ter sklenila: postaviti v smeri pmti Staremu logu šesto stražar-ko mesto, proti Topli rebri pa poslati četrto patruljo. Medtem se Je segrela peč. ki jo je bil zakuril kurir. Poleg nje sem imol sestanek s štabom bataljona. Bilo je govora o taktiki v primeru sovražnega prodora. Prevzel sem odgovornost, da bom ob morebitnem napadu vzdrževal zvezo z brigadnim štabom po telefonu in z raketami. V mraku smo imeli poizkusno vajo, »uzbuno«, ki Je dobro uspela. Vsi borci so naglo zasedli položaj in se pripravili na borbo. Dvanajst šarcev, 2 zbrojevkl, 10 brzostrelk in 72 pužk je prezalo na položaju... Ob zaključku, ko so borci zvedeli, da je šlo le za vajo, so se čemerno vrnili v svoje brloge. Ko sem se naslednjega dne vračal z obhoda stražarjev v svojo sobico, me je v veži čakal »gospod v Črni suknji«. m »Dober dan, gospod komandant,« jo pozdravil. »Nisem gospod, pa tudi komandant ne« sem mu odvrnil. Toda mož kljub zadregi ni hotel odnehati. Prosil me je, naj mu dovolim oditi v Kočevje, češ da ima tam verske opravke ln da se bo takoj vrnil. Nisem mu dovolil, tudi naslednjega dne ne, ko je začel ponovno moledovati. Tretjega Januarja je bilo v bataljonskem taborišču na Hribu vse v najlepšem rodu. Se v temi vstajanje, umivanje in čiščenje oblek, potem raporti, jutranji pozdrav in razvitje zastave; po zajtrku ure vojaške ln politične vžgejo kadra, stražarska služba in patrulje, nato pa prosti čas. Popoldne sta prije/.dlla na Hrib pomočnik komisarja brigade poročnik Drago Skorjanc in brigadni operativni oficir kapetan Miha Petrič-Stevo. Bilo Je vse v redu —• pripomb nista imela. Zdaj Je župnik poizkusil srečo pri Dragu. Mislil si je: ta je že nekai več, sicer ne bi pri«* kontrolirat bataljona. Prosil d;t 1e za dovoljenje, da bi £«4 v vasico Lopato nekoga obhajat.