v vinahj i *
Izhaja vsak četrtek • Posamezna itevilka stane Din 1’50 Celoletna naročnina Din 40’— • Čekovni račun: „Straža v viharju", Ljubljana, it. 16.790	tl	>7	Izdaja; Konzorcij „Straže v viharju" (A. Tepež) • Urejuje: A. Lipovšek Uredništvo in uprava: Ljubljana, Semeniška 2/11. • Tisk Jugosfov. tiskarne (J. Kramarič)
Ljubljana, 23. januarja 1941		Leto VII — Številka 16	
Osmina molitve m zedinjenje krščanstva
Že dvajset let molijo katoličani, anglikanci, protestanti od 18.—25. januarja za zedinjenje krščanskih cerkva.
Danes, ko vojna ruši	in razdvaja svet je ta molitev tem bolj potrebna.
Ne bo stalnega reda	in miru na svetu,	ako ne bo osnovan na temelju spoznanja, da
je ves človeški rod iste duhovne narave. Ta	edinost je vtelešena že 2000 let	v Cerkvi, ki
jo je	Kristus ustanovil, ki je	vse narode, Jude	in pogane rešil s svojo krvjo in	ni nobenega
naroda izključil iz svojega odrešenja.
Krščanske ločine, ki so izven Petrovega hleva, so dvignile v zadnjih letih obupen klic po edinosti. Bile so »vsekrščanske« skupščine v Lausanni, Upsali, Jeruzalemu, kjer se je slišal klic po edinosti na kateri koli način.
Mi, katoliki, ne smemo preslišati ta krik po edinosti. Mi imamo središče edinosti in vse bogastvo Kristusove Cerkve. Združimo te dni svoje molitve z molitvami kristjanov izven Cerkve, da bi Bog pospešil veliko uro zedinjenja, ki bo združila vse narode v enem hlevu, pod vodstvom enega pastirja.
Molitveni nameni posameznih dni so:
1. dan (18, jan.)
Za vrnitev vseh ločenih kristjanov v edino zveličavno Cerkev.
Duh razkola, samovoljnosti, sektanstva naj bi zginil v ognju ljubezni, ki naj vse objame.
300 milijonov kristjanov v Evropi, Ameriki, Aziji je ločenih od nas! Kako bi katoliška Cerkev nastopila v vzhodni Aziji, ako bi 150 milijonov Rusov bilo združenih z nami! Kaj bi katoliška Cerkev v Indiji in Afriki ustvarila, ako bi severnoameriški in angleški protestanti bili vsi v našem taboru in bi skupno z nami delovali v misijonih! Spreobrneinje sveta, misijonski načrti Cerkve so odvisni od povratka vseh kristjanov v Petrov hlev.
2. dan (19. jan.):
Za vrnitev cerkva vzhoda v Petrov hlev.
Niso predvsem verske razlike v nauku, ki nas ločijo: vzhodna cerkev, ki nam je dala velike učenike, svetnike in mučence, sv. Justina, sv. Atanazija, Krizostoma, Bazilija itd., je opustošena, razdejana, razklana. Na njenem Področju je razsajal 500 let mohamedanizem in Uničil njeno središče, Carigrad; od vzhoda se je dvignil brezbožni boljševizem in razdira do zadnjih korenin cerkveno organizacijo ruske pravoslavne Cerkve. Zdaj se poraja tudi na vzhodu vedno bolj pogosto želja po zedinjenju krščanstva, da bi se mogli z združenimi močmi Postaviti v bran proti ateističnemu boljševizmu.
3. dan (20. jan.):
Za vrnitev anglikanske cerkve v Petrov hlev.
Med anglikanci so struje, kakor tako imenovani anglokatoliki, ki so prevzeli vse bogo-
služje od katoliške Cerkve. V njihovih cerkvah je večna’ luč, deli se blagoslov, spovednice so postavljene, maša se bere, celo v latinščini: vse to je anglikanizem prej obsojal. Na zborovanjih anglikanske duhovščine se stalno govori o zedinjenju. Danes je v Angliji dva in pol milijona katolikov, 5700 duhovnikov, 2500 cerkva, 2000 katoliških šol z 500.000 učenci; vsako leto je 12.000 konvertitov. Anglikanska cerkev šteje okrog 20 milijonov vernikov, sekte pa, ki so se ločile od anglikanske cerkve, štejejo drugih 20 milijonov.
Kdaj bo prišla ura za Anglijo?
4. dan (21. jan.):
Za vrnitev protestantskih verstev Evrope v Petrov hlev.
Na skupščini v Stockholmu je Wilfred Mo-nod vzkliknil: »Ali zedinjenje ali smrti Luteransko reformo je treba reformirati, boriti se je treba proti anarhičnim stremljenjem in se brezpogojno vrniti k načelu reda in edinosti, k času vesoljnosti in katolicizma.
Protestanti štejejo 40 milijonov duš v Nemčiji, 20 milijonov v Angliji, 20 milijonov v ostali Evropi.
Delijo se na:	Presbiterijance,	Kvekerje,
Kalvince, Luterance, Cvinglijance itd.; saj je vendar nad 200 sekt!
Pri tem razkroju in edinosti nauka, oblasti in bogoslužja: zato se verska indiferenca in brezvernost širi kot kuga.
Kdaj bodo zginila vsa ta imena in bo eno samo ime: katoliško?
5. dan (22. jan.):
Za vrnitev ameriških protestantov v Petrov hlev.
Kakšen mozaik imen in sekt: Episkopalci, pietisti, baptisti, metodisti, mormoni itd., vse to se meša v popolno brozgo neločljivih različic. Posebno je nevarna infiltracija modernističnih struj, ki razblinja vsako dogmatično stalnost sekt.
Med ameriškimi sektami je gibanje za edinost najmočnejše. Na tisoče člankov in brošur ponavlja to misel. Saj zberejo te sekte več kot 20 milijonov dolarjev letno za misijone in vzdržujejo nad 25.000 misijonskih delavcev: tak verski zanos ne more ostati brez uspeha. Tudi misel za osmino molitve za zedinjenje vseh cerkva je izšla iz Amerike.
»Gospod, ki si združil toliko narodov.«
6. dan (23. jan.):
Za spreobrnitev grešnikov in slabih kristjanov.
Ako hočete, da se bodo protestanti spreobrnili, moramo mi postati svetniki, da ne bodo več mogli nam oponašati naših grehov. Našo svetost, spokornost, bogovdanost lahko tudi Bogu neposredno ponudimo kot spravno žrtev za zedinjenje.
Bile so tudi take izibrane duše, ki so se celo življenje žrtvovale in življenje Bogu ponudile v dar, da posipeši Bog uro zedinjenja.
7. dan (24. jan.):
Za spreobrnitev judovskega ljudstva h Kristusu.
Zgodovina judovskega ljudstva je nadnaravno dejstvo. Edini narod, ki je bil razsvetljen in izvoljen pred Kristusom, je danes zaslepljen bolj kot katerikoli drugi!
2000 let pred Kristusom je oče Judov, Abraham, videl luč Odrešenika, 2000 let po Kristusu moli Cerkev na Veliki petek za Jude, da naj jim Bog odvzame zaveso izpred oči in naj preneha njihova slepota.
Izredno dejstvo je tudi njegov sedanji obstoj, Asirci, Babilonci, Rimljani, Grki so ali izginili ali so se izgubili v mešanicah drugih narodov ali so vsaj izgubili svoja nekdanja svojstva.
Judje imajo proti svoji volji skupno mij selnost, brez centralne oblasti so med seboj kompaktni.
V posvetilni molitvi v čast presv. Srca Jezusa molimo: »Ozri se z očmi usmiljenja na sinove onega rodu, ki je bil tako dolgo izvoljen narod . . .«
Danes je ura za ta narod, ker romajo Judje kot pregnanci po raznih deželah in iščejo usmiljenja.
8.	dan (25. jan,):
Za spreobrnitev mohamedancev in poganov
h Kristusu.
Velik misijonski problem, naj večji problem človeške kulturne zgodovine je pred nami!
Islam! 240 milijonov ljudi, zakrknjen, kompakten kakor njihova magična skalnata koliba »Kaaba« v Meki, izsušen kakor Sahara, ošaben, samozavesten kakor orientalski despot.
Ta skala se še do danes ni premaknila. Kdaj se bo in kdo je bo razgibal? Za prvo ne vemo, za drugo pa molitev, poglobitev v Boga, stroga pokora! Koliko smo k temu doprinesli?
Pogani) 4G0 milijonov Kitajcev, 100 milijonov Japoncev, 300 milijonov Indijcev, 200 milijonov zamorcev in še več malih skupin!
Zdaj jih stopa letno 400.000 v Cerkev. Čakati bi morali 3000 let po tej poti!
Nova, hitrejša pot je pot zanimanja, ljubezni, darovanja in žrtvovanja.
Nedeljske misli
Neizmerno zla in fiorja se grornadi po svetu. Zdi se, da tolikšnega trpljenja človeško oko še ni videlo, srce ni okusilo. Naravno razumljivo je, da človek beži pred trpljenjem, da si ga skuša olajšati. Vsaka akcija vzbudi reakcijo. Tudi trpljenje popolnoma različno vpliva na ljudi, na narode. Nekateri ga vd,ano sprejmejo, si ga asimilirajo, izkoristijo in si nabirajo iz njega zakladov in biserov in življenjskih naukov. Druge trpljenje zakrkne in jim vzbudi nizkotne želje in načrte po strašnem maščevanju. Sv. Pavel obsoja to početje: *Ne delajte si, preljubi, sami pravice, ampak dajte prostora božji jezi; zakaj pisano je: Meni gre maščevanje, jaz bom povrnil, pravi Gospod* (Rimij. 12, 19).
Kot kristjani se moramo spričo sedanjega gorja zavedati, da Rog še vedno z neomejeno močjo vlada svet, četudi je ljudem dal svobodo, da izbirajo med dobrim in zlim. Vsa svetovna dogajanja imajo v božjih namenih svoj smisel. Iz strašnega razdejanja v moralnem in materialnem kvetu sc tem svetleje odraža vrednost človeške duše, ki je po Gospodovih besedah več vredna kot ves svet. Sedanja in vse podobne katastrofe pa preizkušajo naše duhovne in moralne sile, razgaljajo zmote in zablode, izločajo kleno zrno in pleve, krepijo dobre, jim kažejo in jih dvigajo do pravih idealov, katerih se morajo držati v življenju, da ne bo prišla še hujša katastrofa..
Vrednost, plemenitost, dobrota človekova, vse to se žarno izkaže v trpljenju. — »Ne daj se premagati hudemu, ampak premagaj hudo z dobrim« (Rirnlj. 12, 21).
ojpcuzjuJje, &veb
Novo leto se je pričelo z velikimi izjavami vodilnih mož, ki danes odločajo o usodi vojne in miru. Sv. oče papež Pij XII. je kot poglavar miru v novoletni poslanici nakazal temelje, na katerih naj se zgradi novi red na svetu, da bo pravičen za vsakega posameznika in za vsak narod. Nemški kancler Hitler je napovedal, da bo letos vojne konec s popolno zmago Nemčije nad vsemi nasprotniki. Angleški državniki so za letos napovedovali hude preizkušnje, toda konec vojne so postavili šele v prihodnje leto, morda šele v 1. 1943. Predsednik Združenih držav USA Roosevelt je napovedal zmago svobode nad nasiljem in se obvezal, da bo Amerika z vsemi mirovnimi silami sodelovala v borbi za njo. Mali narodi, ki stoje izven vojne pa so — z očmi uprtimi v temno bodočnost — izrazili upanje, da jih vojna burja ne bo zajela. Pogled s praga novega leta v bodočnost torej napoveduje strašne obračune, ki se bodo letos pisali, morda za desetletja, morda za stoletja naprej. Obračuni totalne vojne, to je vojne z vsemi sredstvi.
Prvi novoletni tedni so te napovedi upravičili. Letalski napadi na angleška mesta, vsako noč hujši, napovedujejo velike dogodke. Angleška ofenziva v Afriki ima namen, splošno odločitev zavleči skladno z angleškimi obrambnimi načrti. Dogodki na grškem boji1 šču kažejo na nove bližnje in hitre razvoje. Zelo živahno diplomatično delovanje v Sofiji, obsežni ukrepi vojaškega značaja v Romuniji, vojni posveti med Angleži in Turki v Ankari, vse to kaže v označeno smer. Sestanek, ki sta ga v nedeljo imela Hitler :in Mussolini, naj bi bil napoved teh novih bliskovitih dogodkov, ki naj letos ugodno za velesile osišča zaključijo vojno, ki pa bi jo Anglija in Amerika radi v svojo korist zavlekli tja v prihodnje leto, kar je Rooseveltov govor ob nastopu tretjega predsednikovanja tudi jasno izpovedal.
Bolj kot kdaj poprej bomo mi sledili novoletnim smernicam sv. očeta, ki pravi, da je treba ohraniti vse zaupanje v vladanje božje previdnosti tudi v tem letu, ki se tako viharno oznanja.
Zveneče, a prazne besede FilozoMs
G. E. Kocbek govori v uvodniku december-ske številke »Dejanja« o borbi med »skupino Stražarjev« in »Mladcev« in misli, da je to borba za vodstvo, za prvenstvo v vodstvu itd. V nadaljnjih izvajanjih pa poda svoje gledanje na sedanjo problematiko človeške družbe približno takole:
1. Stanovska ali korporativistična ideja predstavlja le kompromisni socialni sistem (»nasititi volka in ohraniti ovco živo«), s katerim predstavniki sedanjega družbenega reda hlinijo pripravljenost za resnično reševanje družbenih vprašanj.
2. Stanovska ideija je samo preračunano sredstvo za obvladovanje položaja.
3. Vodilnih kristjanov ni videti med borci za elementarne človeške pravice.
4. Zastonj iščemo sledove celotne in resnične skrbi za sedanjo usodo slovenskega človeka in naroda.
5. Treba se je postaviti na naravne in celotne človeške osnove.
6. Kocbekov človek je duhovno napredujoče bitje, stvariteljsko razpoloženo, ki ni navezano na koristi vladajočega reda.
7. Kristjani so pričeli lizigubljati čut za svojo naravo in človečnost, se odtegovati življenjskemu engagementu, niso se ravnali po evangeljski zapovedi ljubezni.
8. Taki kristjani so postali duhovni meščani, zastopniki reakcije, ki hlepijo po moči in oblasti.
9. V to kategorijo spada tudi slovenski klerikalizem, ki istoveti krščanstvo z organizirano vojsko pristašev in s svojimi socialnimi in političnimi gledanji.
10. To krščanstvo je povezano z materialističnim družbenim redom, ije v Službi družbene reakcije, ki je obrnjena proti razvoju človeštva.
11. Danes ne gre za brambo organizacij, ampak za rešitev človeka iz gmotne in duhovne bede in pred nasiljem od desne in leve, za ustvarjanje pravega novega reda.
12.	Zaradi resnice in pravice se je treba odločiti proti lastnemu bratu.
Vprašamo mi:
1. Kakšne dokaze ima g. Kocbek za tako samozavestno trditev, da 'je korporativizem samo hlinjenje in sredstvo za obvladanje položaja? AU res misli, da državnikom, sociologom, gospodarstvenikom, politikom take fraze kaj povedo?
2. Zakaj bi sporazumna ureditev delodajalcev in delojemalcev ene stroke ne mogla biti zdrava rešitev? Preden kdo izgovarja take stavke, naj bi nekoliko preučil ta problem.
3. Nam se zdi, da so se borili vodilni kristjani pri nas za elementarne človeške pravice lin da so imeli celotno in resnično skrb za sedanjo usodo slovenskega človeka in naroda, na primer škof Jeglič, dr. Korošec itd. Morda pa Kocbek razume elementarne človeške pravice drugače kot mi.
4. Kaj so naravne in celotne človeške osnove, na katere naij se postavimo? Čut za naravo in človečnost? To zveni mogočno, a malo pove. Gre za naravno pravo, etično stran človeka. Na človeško naravo se sklicujejo komunisti, framasoni, svobodomisleci itd.; tudi mi jo razlagamo.
5. Kaj je reakcija, ki hlepi po moči in oblasti? Potem je vsak socialni, politični po-kret reakcija, ker mora nujno stremeti po moči.
6. Kaj je tisti razvoj človeštva, proti kateremu je obrnjena družbena reakcija? Ali ni to prototip zveneče prazne fraze?
7. Kaj je tisti pravi novi red, ki bo rešil človeštvo iz gmotne in duhovne bede? Zakaj ne izda Kocbek študijo o tem redu, na katerega smo vsi radovedni?
8. Komu naj koristi to govorjenje o reakciji novem redu, duhovnem napredku, človečnosti, duhovnih meščanih, klerikalizmu, razvoju človeštva, in naj prinaša jasnost? Ali niso to zvoki brez konkretne vsebine?
NAf NOVI FILMSKI KOTIČEK
Mladina,
ki Ti je največ ji sin slovenske matere v pregnanstvu izročil vodila za življenje,
zanesi širom slovenske domovine: v vse naše družine, v vsa naša društva, v vse naše prosvetne domove, v vse naše občine, v vse slovenske stanove, v vse naše šole ta vodila in
duha Koroščeve edinosti.
Mladina,
glej, da ne bo slovenske družine, ki se ne bi pri skupnem rožnem vencu spomnila pokojnega narodnega voditelja, ki je slovensko mladino tako prisrčno ljubil.
Jugoslavija se ne more smanfšati, ampak samo povečati.
Dr. Anton Korošec.
Kakor smo izvedeli iz dnevnega časopisja, je nastal spor med lastniki ljubljanskih kinematografov in vsemi ljubljanskimi dnevniki. Zaradi tega bodo prenehala poročila o filmih v dnevnem časopisju.
Brez ozira na vzrok obžalujemo, da je »Slovenski dom« nehal prinašati ocene filmov, kajti ravno v našem času je potrebna o-dločna in jasna beseda, posebno, ker se vrivajo v zadnijem času v film poleg umetnostnih in moralnih vidikov tudi politični!
Ker je film postal zelo važen faktor v javnem in zasebnem življenju bomo v bodoče prinašali načelne ocene pomembnejših filmov, ki jih bodo predvajali v Ljubljani in ki nato po večini gredo v vse ostale slovenske kraje.
Volga, Volga
Stara narodna kozaška pesem o Volgi in o Stenki Razinu nas s svojo sentimentalno in široko melodijo, kakršne so ustvarjali nekdaj ruski narodni pevci-kobzarji, res povede v svet in življenje okoli te mogočne reke, ob kateri so nekoč kozaki, kot prva predstraža, odbijali napade poganskih Mongolov, ki so boteli uničiti krščansko kulturo in civilizacijo Evrope. Sodobno življenje oib Volgi in sploh v boljševiški Rusiji pa naj bi nam prikazal sovjetski film »Volga, Volga ...«, ki ga te dni vrtijo v kinu Slogi.
.Sovjetski režiser si je pri temf ilmu postavil za glavni cilj prikazati, da je življenje v današnji Rusiji veselo, srečno in brezskrbno. Iz filma dobi človek vtis, da zdaj pri njih ne poznajo mučnih skrbi in napornega dela, se ne brigajo za verske predsodke in moralo, temveč živijo le iz dneva v dan, zabijajo čas in uganjajo norčije ter pojejo vesele, kričave
šlagerje. V časih so ob Volgi junaški kozaki bili pripravljeni vsak trenutek stopiti na bojno polje za obrambo vere in domovine, danes pa (iz tega filma sklepajoč) prebiva ob njej pomehkužen rod, ki ne zna drugega kakor vganjati neslane šale in iz samega dolgočasja ljubimkati. Seveda nam pa film ne prikazuje delavnega, v zemljo zakoreninjenega ruskega mužika, temveč brezidejno, skrajno plitvo komunistično mladino.
Če so sovjeti s tem filmom hoteli prikazati, kako srečno in idealno je pri njih življenje, se jim za take ideale najlepše zahvaljujemo in jim jih pošiljamo po najkrajši poti nazaj čez Karpate.
Posebno zanič so tudi šgalerji iz tega filma. Kakšna razlika je med temi kričavimi šlagerji brez vsake cene, ki naj bi v melodiji predstavljali pokrajino ob Volgi, in pa med tisto staro, narodno pesmijo, s katero so nekdaj kozaki res izražali duh te pokrajine!
knjižnica
Slovenska Matica je razposlala prospekt, s katerim vabi na subskripcijo »Filozofske knjižnice«.
Matica hoče izdati v slovenskem jeziku serijo filozoiskih del iz vseh dob.
Antični del zbirke bo urejeval profesor A. Sovre, strokovnjak za klasične vede, filozofska dela iz dob po Kristusu bi urejal prof« Boris Furlan.
Opravičeno se nekoliko čudimo, da take važne zbirke filozoiskih publikacij Slov. Matica ni poverila filozofskemu društvu, oz. odboru, v katerem bi bili filozofi strokovnjaki Ušeničnik, Veber, Gogala, Janžekovič, Trstenjak, Sodnik Alma.
Ne vemo, če je ime prof. Furlana najboljše jamstvo, da bo izbor filozofskih del res posrečen. Čudimo se tudi temu, da bo 1. 1941 otvoril serijo filozofskih del Rousseau! Rousseau filozof? Ali smo v današnjih kritičnih časih res najbolj potrebni socioloških in političnih zmot in fantazij Rouseaua, ki je idejno vodil z drugimi lažipreroki Francijo v revoluciji in sedaj v prepad.
Zdi se nam, da nam pripravlja Slovenska Matica Danajska darila!
"Slovenila" ob smeti noMoa Slovenca
»Slovenija«, list, ki z besedo vedno zatrjuje, kako je slovenski, je ob smrti dr. Korošca, največjega Slovenca, ki je tako ljubil Slovenijo, zanjo delal in trpel in so mu to brez izjeme priznali ob njegovi smrti vsi hrvatski in srbski ter tudi slovenski listi z izjemo »Slovenije«. Ta list se je edini spominjal dr. Korošca ob njegovi smrti z žolčem ter je napisal o njem, da je vzel politiko »kot politiko samo na sebi, ne da bi mu bila samo v službi kake ideje, da bi z njo poskušal doseči kak poseben namen, hotel je delati politiko zaradi nje same«. Sprašujemo se, ali je še kak zaveden Slovenec, ki bo bral in z naročnino podpiral ta list?
Franjo Že bot, podžupan, Maribor:
Dr. Korošec kot urednik in učitelj
Naš voditelj 1. 1932 v Dubrovniku
Kako sva se spoznala z dr. Korošcem
Ko je bil prefekt dijaškega semenišča v Mariboru — moralo je to biti v letih 1900 do 1902 — se je vršil v Jarenini, to je v osrčju Slovenskih goric, občni zbor tamošnjega Slovenskega katoliškega političnega in gospodarskega društva. Kaplanoval je tedaj v Jarenini »slovenjgoriški Krek«, sedanji dekan Gomilšek. Na shod so prišli slovenski kmetje in veljaki iz vsega predela severo-zapadnih Slovenskih goric. Govorila sta na shodu in občnem zbora tedanji prefekt in urednik »Slovenskega Gospodarja« Anton Korošec in poznejši kmetijski minister in poslanec Roškar. Bil sem fant, star dobrih 20 let, ter sem privedel na ta shod kmečke in viničarske mladeniče iz vsega slovenjgoriškega severnega predela. Že poprej sem dopisoval v »Slovenskega Gospodarja«. Po shodu smo se sešli v gostilni Ornik in Korošec je med zastavnimi slovenskimi kmeti bil tako razigran in vesel, da so kmetski veljaki Slovenskih goric bili kar zaljubljeni v njega. Med pogovorom mi pravi: »Vis te torej doma tam čisto od' Mure. Pa ostro pero imate, Vaše dopise proti nemškutarjem radi objavljamo, le večkrat pišite!« Te Koroščeve besede so me tako navdušile, da se je menda prav v Jarenini odločila moja usoda in bodočnost.
Od Gomllika do Koroica
Kaplan Gomilšek je v Jarenini zbiral fante iz vseh Slovenskih goric, katere je spoznal, da imajo posebne talente za organizacijo, govorništvo in dopisovanje. Imel je posebno šolo. Vsako nedeljo popoldne v skromni kaplaniji tam za cesto. Bili smo fantje iz vsake župnije po ■eden, dva. In s kakim veseljem smo hodili na te praktične prve organizatorično-politične tečaje! Neko nedeljo popoldne je prišel predavat tudi Korošec. Povedal nam je, da bo tega in tega dne v Mariboru tečaj krščanskosocialne zveze, na katerem bo govoril tudi dr. Krek. Tečaja v Mariboru smo se udeležili Slovenjgoričani v častnem številu. Dr. Krek, dr. Medved in dr. Korošec so tretji dan tečaja Vodili izpit za tečajnike iz govorništva.
Spomladi po tem tečaju me je dr. Korošec skupno z blagopokojnim dr. Jerovškom
vzel na prvi mladinski shod v Žičah pri Konjicah. Če se ne motim, j,e bilo to meseca maja 1902.
V Maribor
Dr. Korošec in dr. Hohnjec sta me povabila na ustanovni občni zbor Slovenske krščanskosocialne zveze v Mariboru. Zbrali smo se v Narodnem domu v Mariboru v podzemnih prostorih. Po zborovanju me pokliče k sebi dr. Korošec in pravi: »Čujete! Mi bomo rabili v Mariboru mladega, razboritega človeka, ki bo pomagal v naših organizacijah in v uredništvu »Slov. Gospodarja' in .Našega doma’. Ali bi prišli Vi v Maribor?« Zame je bila to težka odločitev. Bil sem sin-edinec na srednje velikem kmečkem posestvu na naši narodni meji. Težko mi je bilo zapustiti dom in iti kot preprost kmečki fant v negotovost v mesto. Zopet sem se posvetoval z voditeljem slovenjgoriškega mladinskega gibanja kaplanom Gomilškom in sklep je bil storjen in iz-vršem. Dne 1. februarja sem se preselil v Maribor. Dobil sem službo v Cirilovi tiskarni, v uredništvu »Slov. Gospodarja«,
Dr. Koroiec kot učitelj
V Mariboru se je začela šola! Dr. Korošec je bil šef-urednik, kakršnih menda še Slovenci nismo ime-
li.	Biti v njegovi šoli, imeti njega za>učitelja, njega za vodnika, na prvi po ti v javnost, to Vam je bilo nekaj posebnega. On je znal biti očetovsko dober, pa tudi strog do skrajnosti. Ko prinesem nekega dne članek za »Slov. Gospodarja«, ga dr. Korošec prečita, me pogleda resno in vpraša: »Ali ste ga sami napisali?« Pogledam mu v obraz in pravim: »Da, gospod doktor, sam sem ga napisal.« Dasiravno on nikdar ni rad pohvalil, je tokrat udaril po mojih ramenih in še danes se spominjam njegovih besed: »Le tako naprej!« Dr. Korošec me je uvedel v vse uredniške posle, moral sem biti korektor, telefonist, zbiratelj novic, kritik, in zelo vesel je bil, če sem mu napisal kakšne kratke, a krepke notice.
Dr. Korošec je bil kot urednik strog do skrajnosti. V člankih in noticah ni smela manjkati nobena vejica, nobena pika, nobena označba. Ta njegova strogost, natančnost in preciznost so bile najboljša šola in preizkušnja. Strogost dr. Korošca v uredništvu je izzvenela mnogokrat za člane uredništva v prav resni obliki. Večkrat so frčali tintniki, mnogokrat v besedah ni izbiral, ali eno je bilo: i s -kren je bil vedno in njegova šola je bila edinstvena.
Pokojni dr. Korošec je bil res duševni velikan; Bog ga je obdaroval z izrednimi talenti, s posebno krepko d a 1 e k o vid n o s t j o, državniško modrostjo, poštenostjo in sličnimi lastnostmi, ki se ne dajo kupiti, ampak so od Boga prirojene.
Slava dr. Korošcu !
Nove knjige
Dr. Ivan Ahčin:
PccstczidacstVD
Založila Zveza fantovskih odsekov v Ljubljani. Glavni urednik »Slovenca« dr. Ivan Ahčin je v poljudni obliki in temeljito obdelal prosto-zidarstvo, tajno svetovno gibanje, ki je nastalo pred približno 250 leti in se je postavilo v boj proti oltarjem in prestolom. Knjiga je zanimiva in je ne moreš odložiti, dokler je nisi prebral, čeprav avtor ni hlastal po senzacijah, temveč je iz obilice resničnega in neresničnega izluščil to, kar prostozidarstvo dejansko je. Stremljenje po resničnem prikazu prosto-zidarstva je prva odlika tega nad vse zanimivega in sodobnega dela.
Knjiga je razdeljena na sedem poglavij. V prvem poglavju so pojasnjeni začetki pro-stozidarstva. V drugem poglavju so obrazložena načela prostozidarstva, ki mu ije edina vera človečanstvo, bodoči paradiž na zemlji pa svetovna prostozidarska republika. Prostozidarstvo je krščanstvu sovražno in ga je Cerkev oibsodila. Prostozidarske lože v novejšem času opuščajo politično geslo liberalizma in pripravljajo tla za levičarsko komunistično diktaturo. Tretje poglavje je posvečeno ustroju prostozidarstva in govori o njegovi notranji ureditvi, ložah, zanimivi simboliki in tajnah ter o sprejemnih obredih. V četrtem poglavju je obdelana zveza med židovstvom in prostozidarstvom, ki se izraža v židovskem mesijanizmu, tostranski usmerjenosti, družabnem naturalizmu in židovskem simbolizmu. V petem, najobšimeijšem poglavju prehaja avtor na vlogo, ki jo je igralo in jo še igra prostozidarstvo v Evropi in po drugem svetu, ter zgodovinsko popiše nastanek, razvoj in delo prostozidarstva v Angliji, Združenih državah Severne Amerike, Španiji in Portugalski, Italiji, Nemčiji, Rusiji in v Podonavju. Po vseh teh državah zasledimo prostozidarstvo za raznimi revolucionarnimi gibanji. Za nas je vsekakor nadvse zanimivo išesto poglavje, ki govori o prostozidarjih v Jugoslaviji. Pired svetovno vojno so na Hrvatskem in v Srbiji ustanavljali lože tujci. Zelo značilna za naše prostozidarje je ugotovitev, da so se vodilni jugoslovanski im .italijanski prostozidarji med svetovno vojno dogovorili, da bo Italija dobila Goriško, Trst in Istro. Po vojski so nam prostozidarji vsilili centralistično vidovdansko ustavo. Prostozidarsko je bilo vodstvo politične Jugoslovanske nacionalne stranke (JNS). Poleg političnih strank so prostozidarji tudi mpčno vsidrani v Sokolu. Radi se spravljajo v državne in druge ustanove, ki upravljajo z ljudskim denarjem. Velik je bil že od početkov naše države vpliv prostozidarjev na našo prosveto. Bolj pod zunanjim pritiskom kot na našo pobudo so začeli tudi pri nas stopati prostozidarjem na prste. Danes so lože-delo-ma razpuščene, deloma pa so se same prostovoljno razšle, kar še ne pomeni, da so prenehale s podtalnim delovanjem. V sedmem poglavju pa je avtor posrečeno nanizal in globoko utemeljil razloge, zakaj smo proti pro-stozidarstvu. Pet razlogov navaja: zaradi prostozidarske ideologije, zaradi njegovih metod, njegovega tajnega delovanja, zaradi škodljivosti za družbo in državo ter zaradi državljanske enakopravnosti.
Našemu dijaštvu in razumništvu knjigo toplo priporočamo. Razni predavatelji v prosvetnih in drugih društvih bodo imeli v dr. Ah-činovem prostozidarstvu odlično snov za predavanja. Tudi nobena knjižnica ne bo smela ostati brez te knjige.	pm.
Akademski športni klub in dr. Korošec
Globoka žalost, ki je zajela vso Slovenijo, je boleče odjeknila tudi med našo akademsko športno mladino. Njegova ljubezen do Akademskega športnega kluba ni poznala meja, bila je kakor misel, ki gre preko planin in morja. Vselej je bil pripravljen ga podpreti in mu omogočiti rayne prireditve. S kakšno prisrčno blagohotnostjo je ASK omogočil najrazličnejša tekmovanja — mladina je bila sploh njegovo največje veselje! Njegov prekrasni zlati pokal, ki ga je poklonil za trofejo AOS-ovih smuških prireditev, bo slovenskim katoliškim akademikom-sportnikom pač najlepši spomin ljubezni in odobravanja, ki ju je pokazal veliki pokojnik naši mladini, tekme in boja željni slovenski akademski športni mladini.
Ob bridki izgubi tega svojega mecena, čigar ime je slovenskemu narodu postalo simbol obstanka, svobode, lepše bodočnosti in vsega dobrega, obljublja slovenska akademska športna mladina, da bo ostala zvesta začrtani poti in idealom, ki jih je postavil naš veliki dobrotnik in pokrovitelj.
Slava velikemu možu in največjemu dobrotniku Akademskega športnega kluba!
Dr. Korošec na taboru v Celju
Zamenjava s Slovaško
ZTO: Slovenska dijaška zveza razpisuje mesto zamenjanca v Bratislavi za letni semester 1941. Zamenjanec bo imel prosto hrano in stanovanje in možnost ogledati si domovino Slovakov.
Prosilec naj vloži prošnjo do 1. februarja t. 1. Pogoji:
1. Prosilec mora biti član katerega v SDZ včlanjenega društva.
2. Delovanje v naših društvih (kratek popis).
3. Vsaj trije semestri študija.
4. Prosilec mora poznati v glavnih obrisih kulturne, gospodarske in politične razmere pri nas in na Slovaškem.
5. Poznati mora ustroj in delovanje SDZ, akademskih društev, Slaviae Catholicae in Pax Romanae.
6. Imeti mora srfedstva za nabavo dokumentov in potovanje.
Vlagati je samo prošnje, ki ustrezajo vsem gori navedenim pogojem.
Mi pa, zdravi po mišljenju, se niti najmanj ne obotavljamo javno povedati in pogumno naglasiti: Neizprosno borbo proti vsem prevratnim programom! Mi smo za napredek in razvoj socialnih zakonov, a nismo za tlačanstvo in suženjstvo!
(Dr. Anton Korošec.)
•STRAŽA V VIHARJU«
64
23. januarja 1941
Dve važni odločbi prosvetne oblasti
ZTO: Od kralj. kan. uprave sin« dobili sporočilo, da je ministrstvo trgovino in industrijo x odlokom VI. Br. 41450, x dne 21). nov. 1940, odobrilo ustanavljanje in delovanje krožkov Slovenske dijaške zveze na vseh strokovnih šolah, ki spadajo pod resor min. za trgovino in industrijo. S tem je Slovenska dijaška zveza uradno priznana tudi na trgovskih akademijah, srednjih tehničnih šolali in na podobnih strokovnih šolah.
ZTO: 13. dec. 1940, dan pred smrtjo našega nepozabnega voditelja, je kralj. ban.
uprava v Ljubljani po naročilu prosvetnega ministra g. dr. Antona Korošca, št. 1177-40, poslala ravnateljstvom vseh srednjih in meščanskih šol odlok, s katerim priporoča glasili S DZ »Stražo v viharju« in »Stražile ognje«. »Stražo v viharju« priporoča predvsem višješolccm, nižje-šolcem in učencem meščanskih šol pa »Stražile ognje«. To nam je oporoka nesmrtnega voditelja, ki nikdar ni nehal misliti na svojo mladino. - Zato mora biti odslej naše delo za zvezni tisk še intenzivnejše, da tako izpolnimo željo pok. voditelja.
Vniversa
Doma
V avli, po hodnikih, predavalnicah, semi-inarjih in institutih je po počitnicah življenje postalo bolj živahno, Ker so predavatelji pričeli podpisovati frekvenco, se je, naravno, »zanimanje« za univerzo med akademiki še bolj dvignilo. Vidiš obraze, ki se drugače redko pojavijo na univerzi, sedaj so pa vsi na mestu, kajti semester je treba imeti potrjen.
Prejšnji teden smo se morali čuditi skupinici znanih levičarjev, ki je postajala v avli takole okrog enajste in dvanajste ure. Bili so pavečini medicinci in tehniki, ki zaradi študija nimajo kaj iskati na osrednjem univerzitetnem poslopju. In niso imeli drugega dela, ker so se naveličali večnega govorjenja o raju, ki je baje nekje na zemlji in ki se po njihovem mnenju in željah tudi nam približuje (?), so v glavnem opazovali mimoidoča dekleta.
Zdi se nam, da so imeli fantje nekaj za grmom, pa so si premislili, ker so videli, da so za spreminjanje javnega mnenja na univerzi prešibki, njihove trike pa pravočasno spregleda zavedna slovenska mladina.
To tudi priča letak, ki ga je izdal »Pripravljalni odbor za Akad. društvo SSSR«,
Do te akcije smo že zavzeli stališče. Letak pa daje ne baš laskavo izpričevalo njihovi kritičnosti in samostojnosti. Letak nosi datum 14, decembra 1940, torej je bil takrat tudi spisan. Razširili so ga pa dober mesec pozneje, ko so zunanjepolitični dogodki bistveno drugače osvetlili vlogo SSSR. Prišel je novi nemško-sovjetski sporazum, romunska in bolgarska kriza.
Toda zdi se, da živijo naši komunisti v nekem neizpremenljivem svetu utvar in fantazij, brez zveze z dogodki, kajti zapisali so:
»Nujno se nam zdi, da čimprej spoznamo dejanske razmere (to bi bilo razočaranje, primeri A. Gide, W. Citrine — op. ur.) v tej odločujoči vzhodni velesili« (podčrtali mi).
Pravijo, da hočejo s tem društvom »zamašiti občutno vrzel v duhovnem obzorju slovenskega intelektualca ...«
Bolj potrebno bi bilo, da najprej zamašijo vrzel, ki zija v njihovem duhovnem obzorju in sprejmejo načela kritičnosti in smisel za realistično gledanje ter predvsem odkritosrčnost.
Nadalje razvijajo program društva, ki ga hočejo ustanoviti. Upamo, da ga ne bo Abde-rita, ki bi tem frazam nasedel. Sicer pa upamo. da bo ta program ostal samo na papirju.
Na koncu se samozavestno pohvalijo, češ, da so se »visokošolci ljubljanske univerze v velikem številu odzvali vabilu pripravljalnega
teljev g. senatorja Smodeja in dr. Pirca. Spomnil nas je tudi čajanke, ki je bila pripravljena z velikimi žrtvami in zato tudi dobi>o uspela in sklep je bil, da bomo kaj takega poskušali še v bodoče. Predsednik nadzornega odbora je predlagal razrešnico odboru, ki je bila sprejeta.
Naslednja točka so bile volitve. Vloženi sta bili dve listi in je bila z veliko večino iz-
voljena lista s predsednikov tov. Fideljera Andrejem, cand. vet.
Pri slučajnostih se je še razvila kratka debata in občni zbor je bil zaključen. Zapeli smo še nekaj narodnih ter se razšli veseli in z globoko vero, da smo si ta večer ustvarili temelje našega skupnega dela po geslu: »A Bogom za narod!«	Odbornik Sraka.
O auri sacra fames
ali o onih, katerim se danes dobro goda
odbora, da s podpisi podprejo prošnjo rektoratu ...«
Tovarišči, v kratkem boste videli, koliko akademske mladine odobrava vašo prošnjo in kdo je proti!
Upravne oblasti so iz državnih interesov prepovedale ustanovitev Društva prijateljev SSSR za neakademike, upamo, da na univerzi za levičarje ne bodo napravili izjeme, kajti univerzna avtonomija, ki naj ščiti znanstveni in strokovni značaj univerze, je suprema lex universitatis.
Drugod
OBČNI ZBOR KLUBA SLOV. KATOL. AKADEMIKOV V BEOGRADU
V soboto, dne 16. novembra smo imeli v prostorih Prosvetnega društva v Beogradu svoj redni letni občni zbor. Udeležilo se ga je 34 članov. Za belgrajske razmere je to kar lepa številka, vendar upravičeno upamo, da jo bomo v kratkem dvignili.
Po besedah predsednika tov. Špindlerja, ki je otvoril občni zbor, so podali svoja poročila funkcionarji. Tajniško poročilo je podal tov. Duh Andrej, ki je svoje posle vršil nad vse vzorno, za kar so mu vsi člani kluba zelo hvaležni, kajti edino na podlagi sistematičnega reda, ki ga je tov. tajnik vedno izvajal, smo mogli ugotoviti, da bo na ta način naše društvo napredovalo.
Sledilo je poročilo blagajnika,, ki ga je pa podal tov. predsednik. Slišali smo zelo skromne številke. Kakor vsi akademski klubi, tako tudi mi mogoče še bolj občutimo vedno prazno klubsko blagajno. Posebno nimamo sredstev akademiki sami. Morali bomo poskušati po zgledu drugih društev, da bomo ustvarili okoli kluba neko življenjsko mrežo, iz katere se bo včasih kaj zabliskalo in zažvenketalo. — To mrežo bodo tvorili naši gg. starešine. Glavno ogrodje stoji že trdno, samo zvezati ga bo treba bolje, ker se je do sedaj le prerado pretrgalo. Če Bog da, bo šlo . ..
Celoten pregled dela in klubovega življenja nam je podal v svojem poročilu tovariš predsednik. Klub je imel devet sestankov. Z zahvalno besedo se je spomnil tov. predsednik tudi onih najzevstejših prijateljev in predava-
Znano je, da imajo v današnjih dneh zaradi visokega porastka cen vsega' za življenje potrebnega blaga industrij alei in premnogi trgovci in deloma tudi obrtniki ogromne zaslužke. Ne vedo kam z denarjem in zato skrbijo za zlato valuto na ita način, da nakupujejo s preobilico denarja zemljišča, stavbe in dragocene bisere za vsak slučaj.
Medtem ko se delavstvo, posebno pa pretežna večina uradnikov in upokojencev nahaja v gmotno težkem ali celo obupnem položaju, plavajo premnogi pridobitni krogi v obilici denarja. Radi tega so postali objestni, kar kažejo različni primeri:
1. V trgovini, Če hočeš kupiti blago in nisi zadovoljen s ceno in robo, te kratkomalo opozorijo, da če ti ni prav, bo drugi prav rad kupil brez barantanja.
2. V prodajalni čevljev. Ker so se za 285 dinarjev kupljeni čevlji po petkratni kratki nošnji pokvarili, jih vrne kupovalka prodajalcu, v najvljudnejši obliki opozarjajoč na ne-dostatek. Zato jo prodajalec čevljev na nesramen način nahruli in ko spremljajoča mati čevljarja opozori, da ima z akademsko izobra-
ženo gospo opraviti, se zadere čevljar: »Kaj to mene briga!« in še pri odhodu sramoti ta »olikanec« obe dami.
3. Pri mesarju: Gospa kupi pri nekem mesarju pol kilograma govedine, ker pa meso ne odgovarja, ga zavrne. iNato potisne mesar blago na stran, a ženski ne postreže več.
4. Mlekarica, ki vsak dan prinaša mleko, poda konec meseca novembra kategorično izjavo: Mleko stane od 1. decembra t. 1. 3 din za liter, če komu ni všeč ta cena, temu povem, da imamo sedaj našo zadrugo, ki prav toliko plačuje in meni potem ni treba več raznašati mleka. Torej tudi mlekarica diktira cene.	t
Iz teh primerov sledi, da so se pridobitni • krogi preobjedli in postali objestni; kar pa ja dandanes nevarna igra.
Finančni minister naj bi si tukaj iskal vir® za državne dohodke, da bo mogel, kar je njegova dolžnost, skrbeti za dostojno eksistenco vsega državnega uradništva in upokojencev, in sicer v zadostni meri, upoštevajoč današnjo hudo draginjo.
■ 3'fV' .'•: ,
Ak o potfrehujjerfe
tiskovine, kataloge, ilustracije, brošure, prospekte, cenike itd. in se ne morete odločiti v kakšni t e li n i k i naj se izdelajo, tedaj se blagovolite obrniti na
IIIGOSLOVANSKO
TISKARNA
BRZOJAVNI NASLOV Ju go tiskarna Ljubljana
CENE ZMERNE!
V LJUBLJANI
Umetniški grafični zavod, v katerem so zastopane vse moderne grafične panoge. Vsa dela se izvršujejo lepo in solidno!
KL1ŠAKNA, TISKARNA ZA KNJ1GO-TISK, UMETNIŠKI TISK, BAKROTISK, OFFSETNI TISK IN LITOGRAFIJA