Listek. 5" Sie wuchsen auf an fest umschloss'ner Statte In rauher Heimat, wahrend Sttirme tosteu. So schossen sie empor aus Herzenswunden, Und Thranen nahrten sie, nicht unbeschadet: Ihr Farbenschmelz erstarb in dunklen Stunden. Verzeih — so blieben sie denn bleich, die armen, Bis sie ein Strahl aus Deinem Aug' begnadet Und sie zu froherm Triebe lasst erwarmen. Mislil sem, da sodi ves ta prevod v „Zvon", ker je „0esterreichisch -Ungarische Revue" malo razširjena pri nas, a častilce Prešernove, katerih je gotovo mnogo med „Zvonovimi" čitatelji, zanimlje izvestno vse, kar se dostaje Prešerna. Podal pa sem prevod brez komentara ; naj se vsakdo sam ž njim naslaja ali pa naj ga obsodi. Kako si je prelagatelj olajšal težko sonetsko tehniko, to itak zapazi vsakdo v prvem hipu ; v oči bodeta tudi slabo umerjeni graues: »Dass Glaubige des Korans sovvie Buddhisten« in slaba stika : »Freuden-Widerwartigke;ten«. Vsekakor pa nas naudaja ta preloga s ponosom, ker nam kaže, da se vidi Prešeren vreden prelaganja celo Nemcem leta 1S93.! V, B. Nekoliko slovenskih priimkov z Goriškega. Bajt, Baskar, Basa, Bašin, Batič, Bavdaš, Belin, Birsa, Bizaj, Blažon, Bone, Boškin, Brajda, Bras, Bratina, Bratuš, Brdon, Brlot, Budal, Budin, Bune. — Cej, Cejau, Cigoj, Carga, Cargo, Cebron, Cedermas, Češčut, Cibej, Cičigoj, Čigon, Crnigoj, Čubej, Cučat, Čujec, Cufar, Coha. — Droč, Drole, Drufovka, Durjava. — Fikfak, Foreščin. — Gulin. — Habat, Hadolin, Hlede, Hmeljak, Hojak. — Jakuliu. — Kabaj, Kermolj, Kodre, Kodrmac, Kofol, Koglot, Kokeš, Konovec, Koron, Košuta, Kravos, Krkoč, Krnik, Kros, Krpan, Krštan, Kuštrin. — Legiša, Lejou, Lozej. — Madon, Maligoj, Mara, Maraž, Markuža, Mikluž, Mišigoj, Mrmolja, Molar, Mužiua, Mužulin. — Nanut, Nardin. — Obleščak. — Paglavec, Pagon, Pahor, Paljavic, Pangos, Paškulin, Perat, Perdih, Perin, Pertot, Peršolja, Poberaj, Poje. — Radikon, Rahulin, Ručna, Rukin, Rustija. — Saksida, Saražin, Sardoč, Sfillgoj, Sini- gajda, Sinigoj, Skok, Spačal, Sekli, Semolje, Skarabot, Skole, Škrk, Šterlinko, Stolfa, Štubin, Štucin. — Taboj, Toroš, Toškan, Trčon, Tribučon, Troha, Tronkar, Turelj, Tušar. — Urdih, Ušaj. — Vižiu, Vuga. — Zgaga, Zbona, Žigon. Fridolin Kavčič. »Matica Hrvaška« je imela dud 2. m. m. svoj obči zbor. Predsednik, prof. 7. Smičiklas, spominjal se je v svojem nagovoru pokojnih odličnih članov Lopašiča, Bogo-viča, Tomiča in dr. Poglediča, nato pa je tajnik Ivan Kostrenčic' poročal o društvenem delovanji lanskega leta. Iz njega obširnega poročila posnemljemo, da se knjige »Matice Hrvaške« za leto 1893. že tiskajo in da izidejo okolo Božiča, če ne bode posebnih zaprek. Bode pa jih okolo dvanajst, med njimi te-le: Kišpatičeve ,,Ribe", drugi del Vallejeve ,,Zgodovine srednjega veka", Kuhačevi ,,Glasbeniki in glasbeni improvizatorji ilirske dobe", druga knjiga ,,Shk iz svetovne književnosti", obsezajoča ruske pripovedovalce iz peresa dr. Srepla, Vodopičeva povest ,,Marija Konavoka" in Lepusičeve ,,Bo-sanke" (štiri povesti iz Bosne). Mimo tega bodo zastopani tudi starejši pisatelji, u. pr. Tomic\ Kumičic' in morda kaj novih. ,,Matica" izda" nadalje prvo knjigo izbranih del Bogovičevih, začne izdajati slovansko knjižnico z dvema povestima iz ruščine, takisto izda prvi del zgodovine grške književnosti, katerega je spisal dr. Musič. O Božiči izide prvi zvezek prevodov novodobnih klasikov, in sicer Miczkievviczev ,,Pan Tadeusz" v prevodu dr. Maretiča. Skrbelo se bode, da čim prej izide tudi Dantejeva ,,Božja komedija« v prevodu Buzoličevem. Vrhu tega se pripravljata Klaičeva ,,Hrvaška pesmarica" in izdaja hrvaških narodnih pesmij. — Društveno imeuje „Matice Hrvaške" znaša brez hiše 5 12 Listek. 548o9'85 gld. in v knjigah 15000 gld. Leta 1892. je bilo članov 9117, za 1017 več od leta 1891., dohodkov pa- 36?87'59 gld., izmed katerih se je izdalo za knjige 29759'76 gld. — Na predlog dr. Vrbaniča se izreče zahvala in priznanje vsemu odboru, posebe predsedniku in tajniku, potem pa se zvrše" volitve. Vilharjevi »Hrvaški plesi« Knjigarna Breitkopf in Hartl v Lipskem je pred nekaterimi meseci založila Vilharjeve »Hrvaške plese« (opus 152.). Prva izdaja, obsežna 2000 izvodov, razprodana je sedaj popolnoma, tako da se je priredila druga izdaja. Jako mnogo izvodov se je prodalo v New-York in Stockholm. — Našemu rojaku častitamo na tem velikem uspehu ! Gunduličev spomenik v Dubrovniku se je odkril dne 26. rženega cveta vpričo neštevilnih gostov iz vseh krajev Hrvaške, Slavonije, Istre, Bosne in Hercegovine in Dalmacije. Na večer pred odkritjem je bila v gledališči slavnostna akademija, pri kateri je prof. Zore govoril svečani prolog in pelo zagrebško pevsko društvo »Kolo« ; potem so se predstavljale žive slike, kažoče Gunduličeve sanje. Drugo jutro ob 9. uri je bila svečana služba božja v stolni cerkvi, po kateri je krenil ves ndrod v nepreglednem iz-prevodu na trg Poljano, kjer je postavl]en spomenik, mojstersko delo Rendičevo. Po govorih Giorgija in Gondole^ ki je v imeni dubrovniškega mesta odkril spomenik, zapelo je »Kolo« slavnostno himno Vilharjevo in izzvalo nepopisno oduševljenost. Na spomenik je bilo položeno okolo 250 vencev. — ljubljansko mesto sta pri tej slavnosti zastopala gg. dr. Ivan Tavčar in V. PetriHč. Jan Kollar 1793—1852. Sbornik stati o živote. pusobeni a literdrni činnosti pčvce »Slavy Dcery«. — Tako" se imenuje spomenica, katero sta na oslavo stoletnice Kollarjevega rojstva izdala in založila »Cesk^ akademick^ spolek« in »Slovensky akade-mick^ spolek ,Tatran'« na Dunaji; uredil jo je dr. Fr. Pastrnek. Krasna knjiga, ki vsestranski opisuje delovanje Kollarjevo, njega vpliv na književnosti slovanske i. t. d., obseza 33 člankov, največ čeških in slovaških ter 5 slavnostnih pesmij. Izmed slovenskih pisateljev čitamo imeni g. dr. M. Murka (»Listy Kolldra Kopitarovi a Miklošičovi« in »Kollarova vzajemnost slovanski«) in g. prof. y, Stritarja, ki priobčuje sonet »Janu Kollstrju«. Knjiga je okrašena z 9 slikami in snimkom Kolldrjevega pisma superinteu-dentu Pavlu Jozeffimu. Cena 2 gld. je za takd izbrauo in obširuo tvarino —¦ knjiga obseza 283 stranij v veliki osmerki — izvestno jako nizka. Citateljem, ki hočejo imeti lep književen spomin na stoletnico Kolldrjevo, bodi izdaja imenovanih akademiških društev toplo priporočena. Rusi na Kavkazu. Novine poročajo, da izvršuje slavni Veresčagin novo vrsto slik, kažočih, kako so si Rusi osvojili Kavkaz. Listnica. Bojmir. Taki nestvori niso za tisek. — Zborovski. Slaba proza v slabi obliki! »Ki pesmi kuje, ni še vsaki pevec«, pravite jako resnično sami. — P., V—č. : Nerabno. — L. Habe"tov. O priliki. Hvala. — Mozirski. Naznanite nam točni svoj naslov. ,,Ljubljanski Zvon" izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto 4 gld. 60 kr., pol leta 2 gld. 30., četrt leta I gld. 15 kr. Za vse neavstrijske dežele po 5 gld. 60 kr. na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr. Izdajatelj Janko Kersnik. — Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar. Upravništvo »Narodna Tiskarna« Kongresni trg št. 12. v Ljubljani. Tiska »Narodna Tiskarna« v Ljubljani.