Gospodarstvo. ZA VINSKI SEJEM V PTUJU. Kakor nam pove zgodovina, je v davni prošlosti rimski cesar Probus, rojen v p!ujskem okraju, prvi dal zasaditi vinsko trto v sedanjih Halozah in So/enskiih goricah. Od ta:m se je širila naglo na vse strani in je prav gotovo, da so si rimski vojaki tedanje trdnjave Poetovio (sedanjega Ptuja) v bojih z divjiimi azijatskimi narodi — nomadizira/očimi na ozemlju današnje Madžarske, kateri so silili do Drave in preko, — krepčali uie z dobrim Haložaoom in žTahtni_i Ljutomercem. Pa tudi naši predniki, kojih dobro ohranjene grobove izkopujemo na Hajdini, kot nasledniki Rimljanov, so čis!ali žlah-tno vinsko kapljo. Ravnotako tudi daoes menda ni lahko najti Slovenca, ki bi ne poznal raznih vrst znamenitega štajerskega vinca, katera se kosajo med seboj v dobroti in finooi, neupoštevajoč pri tem številnih vinskih bratov, ad kodh ]e marsikateri naravnost strokavnjak v poznavanju vina. Kakor je pa zgodovina prijdznega mesteea Ptuja nerazdruž^jivo vezana z zgodovino vmske trte — iz davniii časov, pa vse do dana?njega dneva — ravno tako igra tudi danes Ptuj vazno vlogo kot sredi&če pro-dukcije vina in proimeta z lstim. Nekako v sredini najvažnej=ih vinorodnib kraiin mariborsike oblasti, Je Ptu| s svoimi dobrimi železnipkiirji zve^amr, dovoT|nimi prenoSišči Itd_, že prirodno do'očen za onl kraj, k|er edino ]e mogoSa prireditev v večjem obsegu, kakor naj" bo to I. ablastna vinska razstava in vinski sejem v PJuju! Ko sem v letih 1924 in 1925 v nekaterih s^ovenskih časopisih pod' gornjira nasTovom širi! misel oHvotvoritve vinske razslave m sejma v Ptu'u, se je nepoznavalcem raz mer dozde^la ta ideja kot nekaka neumestna m neizvedliiva utopiia. Že več let pred svetoVno vojno sla se vršiia dva nranjša vinska sejma v Ptuu, vendar takrat ni bilo one nujne polrebe ?a poiobno priredi^ev. kakor |e to sedaj! Stisnjemira v oz.ke. neprirodne gospodarake meje. kjer ne moremo _ izvrstnira vinskim pride!kom Spodire-Štajerske na svetovrii trg, da zavzaimemo z .našimi slovečimi vini ono mesto, katera nam brezdvomno pripada, smo bili iz gospodarskih raz^o^ov primoraiii gornjo idejo uresničiti t. j. razs^aviti naša vina^ da seznanimo svet s svojim dobrim prideikom. Nepričakovano ugodni reTuitati jesenske sadne razstave in sadnega sejma v Phrju so opoguimili agi'ni razstavni odbor, kateremu naceiuje vladni komisar ptujskega okrajnega zastopa g. Brenčič. Stvari se ]e resno in vse hva'e vr&diK) požrtvovalno poprije^o. ter so predpriprave že tako da^eč dorore^e, da se otvori dne 16. januarja 1927* v Ptuju I. ob^astna vinska razstava in vinski seiem. Izpo^etka so imeli krajevni činitel.ji razndh vinorodnih okoMšev mariborsrce oblasti uteme^iene, pa tudi neu!eme^jene pomis^eke g^ede kraja prireditev. Vendar se je po resnem prevdarku in razm^jrnju priš^o do logirnega in edino praviTnega zaklln^ka, da je prireditev oblastne vinske razsfave in sejma mogoSa samo v takem kra'vu, kjer so za prireditev. ki mora imeti velikopo^ez.ni značai. po-dami uprav vsi potrebni predpogoji. Pluj je razventega od vseh strani labko dostopna točka, kakor za producenta, tako za kupca, ter boie na tej razstavi n. pr. Pekrčan, LjutoTierrEn itd. prifel baš do svoje najveiS.ie ve\jave. Zategadelj bodo zastopani na razstavi vsi vinski okoMši mariborske oVasM z lepim števi'om razstavljalcev in ima razstavni od'bor že danes ogromno dela. Odveč bi bi!o povdarjati, da bode v Ptu'u najlepsa prHiiVa za vs3kega goslilničarja, da spozna in primerja raz. ne tipe s^ovečih štaerskih vin. Tuksj bode lahko navezal trpovske s!ike direktno z vinogradniki ter se preskrbel z dobio in ceno vinsko kapljico, po svojem okusu in kakor jo potrcbuje. Zepro^eno je razen tega za po^.ovično voinjo ro 2,?"Ł7i\m in tako bode lahko vsaudo brez ve-akih stroškov (kar igra dandanes precejšnjo vlogo) dosegel zažel]eni cPj! De^a^oieiru razstavnemu odboru pomrga z^asti ravra^e^j vin&gradov štfjerske hranilnice. g. Majcen in drugi vercaki. Pa7ni odsp^i ra^s^avnega odbora de^ajo s po^no prro ter iira'o veMko oporo v sreskem po^avarju g. dr. Voncini in županu mesfa Plui. g. dr. SsniSaiju. Pij7akire se rekordni obisk. Saj js to tudi razumljivo, kfiti fake ra"=;'ave v SVTPniji še n[ ^i'o i:i hndp vsuk obiskovalec pnijetno iznenaden. Na svidenje v Ptuju! Emcran Stoklas, Prcvalje. Vinska razstava in vinski sejm v Ptuju. Priprave za veliko vinsko razstavo in vinski sejm v Ptuju, ki boie za ceio mariborsko oblast, pa tudi za druge vinorodne kraje, «o v polnem teku. Danes so se razposia^a vaoila in plakaii. S tem j-e torej razstava razglašena, ki vabi vse inieiesenie ter Ijubitelje dobie vinske kapljice k udeležbi. Razstava -se otvori dne 15. januaija 192/ ob 10. uri p*edpo.dne po protoktorju g. velikem županu mariborske oblasti ter bo odprta tii dni, do 15. do vxlju5no 17. januarja 1927, vsak dan od 10. do 17. ure. Pos_uini,e vin so brezplačne. P;ačali je samo vstopnmo, ki znasa za osebo 10 Din. Kupice »a poskusnjo se kupijo na razstavi pri blagajni, kjer se dobijO tudi kaialogi vseh razstavljalcev in vseh razačnih •vin. Teh pa bo mnogo. Saj bodo razstavili vinogradniki, kakor tudi vinaki tigovci vina vseh vrst in letnikov naj•pristnejše kakovosti. Kajti vsakdo: vinski producent kakor vinski trgovec in zalagatelj lahko vina razstavi, če so zdrava in pristaa, ker le taka hočemo nuditi uidežnikom razstave. Razstavi se pet bute^jk ene vrsle vina. Do sedaj je že priglašenih mnogo razsiavljalcev, a mnogo jih še seveda maaijka. Za to vabinno zamudnike, da vsaj do novega leta izvršijo prijave. Vino se bo sprejemalo od 6. do 12. ¦januaija. Razstavi se samo v bute-jakh enake vrste. Kdor ¦aima buleljk, naj pise ali gre po nje k razstavnemu odboni v Ptuj, ki bo tudi vse buteljke enako lepo opremil in -etikiral. Nihče naj ne zamudi posetiti te vinske prireditve, ki je najvočja izmed dosedanjih. - Mariborski božicni trg, dne 24. decembra 1926 (drugi dan). Trg je bil dobro zalcžen in prav dobro obiskan. Bilo je 54 slaninarjev, ki so prodajali nieso in slanino po 10.50 do 25 Lin na drobno in po 14 do 17 Lin kg v velikih kcmadih na debelo. Domači mcsarji so prodajali po dosedanjih cenah. Ti ne morejo zni-žali cen, 1 er morajo plačati za vsaki voziček, ki stoji pri mestni >kla\nici 12 Din na mesec in so ludi primorani, kupovati v klavnici kosti. — rerufnina in druge domačc živali (okoli 700 komMdov). Fiščanci 15 do 25, kokcši 30 čo 50, race in gosi 40 do 80, purani 75 do 200 Din, domači zajci 8 do 30, srebrnjaki 30 do 40 dinarjev komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlcc, drevcsa. Krompir 1.50 do 2, kislo zelje 3 do 4, kisla repa 2 do 3, maslo surovo 40 do 45, kuhano 44 do 48, čajno 50 do G0 Din kg, ohrovt 1.50 do 2, endivija in glavnata solata 3 do 4, karfiol 3 do 20 Din komad, radič in repiruel 2 do 3 Din kupček, olje imslino 26 do 36, tučno 18 do 24, mlel o 2.50 do 3.50, smelana 12 do 16 Din ¦liter, sirček 1 do 8 Din hlcbček. Sadje: jatolka in hruške 3 do 10, grozdje 10 do 15 Din kg, datelji 25 do 45, orehi 10, lušleni 22 Din kg, kcstanj pečeni 6 do 7 Ein liter, limone 0.75 čo 1, pomaranče 1 do 3 Din kcmad. Cvetlice: C.50 do 5 z lonci vred 15 do 50, ind. kaktusi, aloje, palme (sadike) 5 do 10 Din komad. Eožična drcvesta (okoli 2C0 komadov) 5 čo 150 Ein komad. — Lončena in Ie-*8na roba 1 do 1C0 Ein kcmad, brezove metle 2.25 do 5 Din komad, koruzna slama 25 do 30 Din vreča. — Seno in slaira na mariborskcm <rgu. V sredo, 22. deccmbra so kmetje pripeljali 16 voz »ena in 3 -\czo\e slame na trg. Cene so bile senu 80 do 110, slami pa 45 do 55 dinarjev za 1C0 kg. Mariborsko scjmsko pcrcčilo. Sejem dne 28. decembra 192G. Prigon: 15 kcnj, 5 tikcv, 129 vclov, 281 krav in 8 lelet, skupaj 4-'8. Povpre'ne tene za različne vrste živali: debeli voli 1 kg žive teže 7 do 8 Ein, pcliieteli v»li 650 do 7, plcmenski voli 5.75 do 6, biki *a klanje 7.25, klavne krave drbele 5.25 do 5.75, plemenske krave 4.25 do 5, krave klobasarke 1.75 do 3.50, mlada živina 5.75 do 7. Prodalo se je 184 1 cmadov, za izvcz v Avstrijo 46, v Itnl.jo 10. Mesne cer.e: volovsko meso, meso od bikov, krav, telic 8 do 18, telečje meso 12.50 do 19, svinjsko meso 10.50 do 12 Din. VREDNOST HLEVSKEGA GNOJA. Ža gnojenje zrmljišč je hlevski gnoj kot osnovno gnojilo tolike važnosti za kmelovalia, da mu ne fccde vseero ali gnoji z dobrim ali slafcim gnojcm. Gledal bode na to, da bo uporabljal •res nekaj vreden gnoj, posebno še radi tega, ker mu ni nemogoče, x gnojem tako ravnati, da se mu ¦ohrani vrednost, še celo, da se mu vredncst p>oveča. Eoher hlcvski gnoj založi zemljo izdatno z rastlinsko hraro,, obenem pa izloljša močno zemljo ler jo poživi « klicami bakterijev in drugih malih crganizmov, da postane s tem bolj delovita. Hlevski gnoj vscbuje vse, rasllinam potrebne hranilne snovi, fci pri njega razkroju zemlji, pcstanejo za rastlinske 1 oreninice sprejemljive. Razventega vsebuje mnogo organske tvarine, ka<era pri svojcm razkroju dela zemljo bolj rahlo in blago. Čim več •rasllinskih hranilnih snovi in čim več organske tvarine še re premočno razkrojene, vscbuje hlevski gncj, tem večja je njegova vrednost. Vscbira na cmcnjenih sroveh, sestava hlevskega gnoja,.pa zna titi zelo različna. Ta seslava, ter s lem tudi vrednost gnoja je odvisna od sestave in vrednosti snovi, iz katerih se napravlja hlevski gnoj. Odvisna je vrednost predvsem od vrednosti živinskih izmečkov, ki pridcjo v gnoj. Scstava teh izmečkov je pri raznih vrslah živine različna, odvisna od starosti živali, od tega, za kal šno svrho se dotična živina goji, odvisna je pa zelo tudi od tega, kako se krmi. Čim redilnejše (r.e samo obilnejše — ker se Jahko krmi obilno, pa zna vseero reclilna vrcdnost te obilne krme hiti mala) se krmi, tcm na resllirskih hranilnih snoveh bogatcjši jjnoj se dobi, kcr živalski izmrčki cbogatijo gnoj na teh snoveh. Vrednost hlevskega gnoja je odvisna še od drugih primesi in okoliščin. 1 redvsem igra tu veliko vlogo vrsla nnslilja. Nrr.tilj ali slelja sama sicer pomncži vsebino na rastlinskih hranilnih sr.oveh v hlevskcm pnoju le ncznRlno, je pa velite važnosti radi tega, ker stelja da hlevskemu gnoju glavno mrcžino organskc tvarine, katera ima svrho, da rahlja in pripravlja podno zemljo. ^cd grojtm s slnmnalitn ali ljslnalim ali šotnim nastiljcm, kakor tudi mcd gnojcm z malo ali pa vcliko nastilja, je vclika razlika. Vpliva na vrednost hlevskcpa gnoja tudi starost istega v tem smislu, da gnoj, ki pcslaja prestar, pcslaja tudi manj vreden, kcr se guLijo iz rjcga rastiir.ske branilne snovi, in gubi na množini. Izgubi hlcvski groj zclo ra vrecrrsti, ako se z njim pri pritlclovanju in shranjcvanju poslopa slalo in um;izano. Z dobriin shrarjevanjcm in pravilnim ravranjcm z hlcvskim pnojem, se ravr.o chranijo v njcm se rahajnjofe rastlirske hrinilne srovi pred izgrbo. Eri slabcm ravnaniu in shranjevrnju do uporabe islcpa, pa zgubi hlevsl i groj lcliko na vredncsti, da, ako bi si gosfCKiar, ki slnbo ravra z rjim, to izguto izrafural v denarju, bil zclo reprijdro prcscretrr, vk'evši, ča pri('e ta izguba pri rnalo vcčjih mrcžirah frrja žc y tisofe dinarjcv. Ako pa pclcg j lcf.n fcsfcrJar re iipcrrllja pravj'ro frcja, tcr rc ravna z njirn pravilro na polju, se mu zna ta izguba še podvojiti.