3
KATOLJSK CERKVEN LJgT,
«Danica> izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četrt leta t gl. 20 kr. V tiskarni sprejemana za celo leto 3 gl.60 kr., za 1, leta 1 gl. 80 kr., za 1 4 leta 90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide »Danica« dan poprej.
Tečaj L.
V Ljubljani, 11. junija 1897.
List 23.
Papeževa okrožnica o sv. Duhu.
Častitim bratom patrijarhom, prvakom, nadškofom, in škofom in drugim višjim pastirjem, ki so z apo-stoljskim stolom v miru in občestvu.
Papež Leo XIII.
Častiti bratje!
Pozdrav in apostoljski blagoslov!
(Dalje.)
Prav primerno popisuje cerkev ona dela božanstva, v katerih se kaže moč, Očetu, ona, v katerih se kaže modrost. Sinu, in ona, v katerih se kaže ljubezen, sv. Duhu. Ne, kakor bi ne bile vse popolnosti in vsa dela na zunaj skupna Božjim osebam, kajti „nedeljena so dela sv. Trojice, kakor je nedeljeno bistvo sv. Trojice" (S. Aug. de Trin. 1. 1, c. 4, o.), ker, kakor so tri Božje osebe nedeljive, tako nedeljivo tudi delujejo" (S. Aug. ib.), pač pa je med ravno temi deli in posebnostmi oseb takorekoč neko sorodno razmerje, in glede na to, se dela jedni bolj kakor drugi osebi prilagajo, ali kakor navadno pravimo prilastujejo: „Da božje osebe zaznamujemo, poslužujemo se primere ali podobe iz stvarij pov zete, ravno tako pa storimo to tudi: z bistvenimi lastnostmi; in to zaznamenovanje oseb z bistvenimi lastnostmi, imenujemo prilastovanje" (S. Thom. 1, 9. 39, a. 7.). Na ta način je Oče kot ,,pra-vzrok vsega božanstva" (S. Aug. de Trin. 1. 4, c. 20.) tudi učinkujoči vzrok vesoljstva stvarij in včlovečenja besede in posvečenja duš, „iz njega je vse", iz njega „zaradi Očeta". Sin pa, „Beseda, Podoba Božia", je vzor, po katerem sprejemajo vse stvari obliko in lepoto, red in soglasje: on je naša pot, resnica in življenje, spravitelj med Bogom in človekom, „po njem je vse", po njem „zaradi Sinu". In sv. Duh je zadnji njih
vzrok vseh stvarij, kajti, kakor volja udejstvuje vse, kar hoče, tako tudi sv. Duh, ki je Božja dobrota in medsebojna ljubezen Očeta in Sina, skrivnostna dela za večni blagor človeštva udejstvuje na sicer mogočen, pa mil način in jih do-
polnjuje, Duha."
,v njem je vsea, v njem „zaradi sv.
Ko je tako vera in češčenje, k gre celi presveti Trojici, in katero je treba kristjanom vedno bolj in bolj zabičavati, neoskrunjena ohranjena. obrnimo se k sv. Duhu in razložimo njegovo delovanje. — Pred vsem se nam je ozirati na Kristusa, ustanovitelja cerkve in Odresenika človeštva. V resnici zavzema med vsemi Božjimi deli na zunaj, skrivnost včlovečenja Besede prvo mesto, ker v ti skrivnosti blesti se luč božjih popolnostij tako zelo, da si nad njo nič višjega ne moremo misliti in da ni moglo nobeno drugo delo biti za človeško natoro bolj blagodejno. Dasi pa to veliko delo celi sv. Trojici pripada, prila-stuje se vendar prav posebno sv. Duhu, tako, da pišejo evangelisti o blaženi Devici Mariji: „Znašla se je noseča od sv. Duha" in: „kar je v nji rojenega, je od sv. Duha" (Mat. 1, 18—20.). In sicer se to po vsej pravici pripisuje onemu, ki je ljubezen Očeta in Sina, ker je ta „velika skrivnost dobrodelnosti" (I. Tim. 3, 16.) izšla iz prevelike ljubezni Božje do ljudij, kakor pripomni Janez: „Tako je Bog svet ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina" (3, 16.). Poleg tega pa je bila s tem človeška natora povzdignjena k osebnemu zjedinjenju z Besedo; te časti pa ji ni Bog podelil zaradi kakih njenih zaslug, ampak popolnoma iz milosti in zato toraj kakor dar, ki je posebno lasten sv. Duhu. Vrlo dobro pripomni k temu sv. Avguštin: „Način, kako je bil Kristus
rojen iz sv. Duha, kaže nam milost Božjo, vsled katere je bil človek, ne da bi si bil to preje zaslužil, že od prvega početka združen z Besedo Božjo v tako jednoto osebe, da je bila ista oseba Sin Božji in Sin človekov, Sin človekov in Sin Božji14 (Kccbir. c. 40. — S. Thom. 3, 9. 32, a. 1.). Delovanje sv. Duha pa ni povzročilo le, da je bil Kristus spočet, ampak tudi to. da je bila njegova duša posvečena, in to posvečenje se imenuje v sv. knjigah „maziljenje44 (Dej, ap. 10, .iS.), in zato je vsa svoja dejanja »delal v navzočnosti sv. Duhatf (S. Basil. de Sp. S. e. Hi), zlasti pa darovanje samega sebe: „Po svetem Duhu je sebe brez madeža Bogu daroval44 (Hebr. 9, 14). — Ako to premišljujemo, se pač ne bomo čudili, da so bili vsi darovi sv. Duha vliti v dušo Kristusovo. V njem namreč je bivala najpopolnejša popolnost milosti v največji meri in kolikor mogoče najbolj delujoča, v njem so bili vsi zakladi modrosti in vednosti, brez zasluge dodeljene milosti in moči sploh in vsi darovi, o katerih je Izaija M, 1, 11, 2, 3.) prerokoval in katere je naznanjal oni čudoviti golob ob Jordanu, ko je Kristus njega ude s svojim krstom posvetil v zakrament novega zakona. Lepo se k temu podajo besede sv. Avguština: „Popolnoma neprimerno je reči, da je Kristus, ko je bil že 30 let star, prejel sv. Duha, marveč on je prišel h krstu kakor brez greha, tako pa tudi ne brez sv. Duha. Takrat (pri svojem krstu namreč) predstavil nam je svoje telo, svojo cerkev namreč v podobi, v kateri pred vsem krščenci prejemajo sv. Duha44 (De Trin. 1. 15, c. 26.). To, da je sv. Duh prišel nad Kristusa v vidni podobi in njega notranja moč v dušo, zaznamuje dvojno poslanje istega sv. Duha, ono namreč, ki se očitno kaže v cerkvi, in ono, ki deluje v dušah pravičnih s skritim bivanjem.	(Dalje sledi.j
Presv. Srce Jezusovo.
ii.
Premišljujmo danes nekoliko bolj, kako vneto je presv. Jezu.HOvo Srce ljubezni do nas. — Bog nas je celo večnost ljubil. Dasiravno nas še nikjer ni bilo. vendar ne najdemo niti jednega tre-notka v neskončni večnosti, v katerem ne bi bil Bog na nas mislil in vsakterega izmed nas ljubil: ,.Z večno ljubeznijo te ljubim44 (Jer. 31. 3.). Iz ljubezni do nas se je Bog včloveči! Koliko bolečin je pretrpelo Jezusovo Srce na zemlji iz ljubezni do nas, se ne da povedati. Sv. evangelist Marka nam pripoveduje, da je bilo njegovo srce tako napolnjeno žalosti, da bi bil samo vsled te moral umreti, če ne bi bilo Njegovo najsvetejše Božanstvo smrt po čudežu zabranilo : „Moja duša je žalostna do smrti44 (14, 34.).
33 let ni bilo dosti Srcu, ki zatrjuje: „Moje veselje je bivati s človeškimi otroki44 (Preg. 8, 31.), hotelo je bivati vedno pri nas. Zato je storil Jezus čudež vseh čudežev, postavil je namreč zakrament presv. Rešnjega Telesa. Ljubezen njegova ga je nagnila, da je postal hrana našim dušam, da se je z nami združil, da je iz svojega in našega srca storil jedno srce: „Kdor je moje meso, ostane v meni in jaz v njem44 (Jan. 6, 57.). Neki velik služabnik božji je imel navado reči: ,,Ako bi kaka stvar mogla omajati mojo vero v skrivnost presv. Kes njega Telesa, bi to ne bil dvom. kako je mogoče, da kruh postane meso Kristusovo, niti, kako more ob istem času biti pričujoč na več krajih, niti, kako more na tako malem prostoru cel pričujoč biti, kajti, na take dvome bi odgovoril, da pri Bogu ni nemogoča nobena stvar: toda, če bi me kdo vprašal, kako je Bogu mogoče ljudi tako ljubiti, da je hotel postati celo njihova hrana, tedaj bi mi ne preostajal drug odgovor, kakor, da je to verska resnica, ki presega moje spoznavanje, in da je ljubezen Jezusova nezapopadljiva. O ljubezen mojega Jezusa, stori, da te ljudje spoznajo in ljubijo!44 Tako pravi ta sveti mož.
A kolikokrat žalijo ljudje Jezusa v tem zakramentu ljubezni! Kolikokrat beremo, da se sv. hostije teptajo, v blato mečejo ali drugače one-čaščajo. Jezus sovraži greh nad vse in vendar se zdi, da je njegova ljubezen do nas večja, ko stud nad grehom, ker raje potrpi tako strašne razžalitve, kakor da bi oropal duše, ki ga ljubijo, te božje hrane.
Jezusovo Srce najbolje ve, v Čem je naša sreča, zato na8 tako prijazno vabi: „Daj mi, moj siu. svoje srce44 (Preg. 23, 26.); ljubi me, dati ti hočem zato vse, kar imam: „Pri meni je bogastvo .... da jih bogatim, kateri mene ljubijo44 (Preg. 8, 18. in 21.). Da bi nas toliko bolj prepričal, kako potrebno je, da ga ljubimo, žuga vsem onim, kateri se nočejo z ljubeznijo z njim skleniti, z večnim pogubljenjem : Kdor ne ljubi, ostane v smrti.
Pri sv. obhajilu se nam Jezus celega podari; če se nam da samega sebe, zaupajmo, da nam ne bo odrekel nobene, še tako velike prošnje, — saj večja ni možna: „Kteri tudi svojemu lastnemu Sinu ni prizanesel, temuč ga je dal za nas vse: kako. da bi nam ne bil tudi z njim vsega podelil?44 (Rim. 8, 32.)—Toda prositi moramo: „Do zdaj ni8te nič prosili . . ... Prosite, in boste prejeli'4 (Jan. 16, 24.); prositi je treba pred vsem njegove pomoči, ker: „Brez mene ne morete nič storiti*4 (Jan. 15, 5.). Prosimo ga tudi za vse dušne in telesne dobrote, ki so nam potrebne: ne bojmo se, da bi On kedaj ne imel
česa, kar bi mi potrebovali: „Bogat je za vse, kateri vanj kličejo'4 (Rim. 10, 12.).
Jezusovo Srce tako želi, da bi ga prosili, da nam je celo nad vse hvaležno za to, če nam more skazati kako dobroto. Njegovo presv. Srce je tako hvaležno, da ne pusti ne^oplačanega niti najmanjšega dela, katero zvršimo iz ljubezni do njega, nobene besede, ki jo zgovorimo njemu v čast, nobene misli, katero obudimo, da bi njemu dopadli. Ljudem se dovolj dozdeva, če povrnejo dobroto enkrat, Jezus pa ti ne bo tega le na zemlji stoterno poplačal, ampak neštevilnokrat tudi v večnosti.
Zakaj se vendar tako redkokedaj zatečemo k presvetemu Srcu Jezusovemu? Ali nas strašijo grehi? Ali smo preveč nezaupljivi? — Ne velja niti jedno, niti drugo. Sv. Avguštin pravi: „Ako se Boga v resnici bojiš, vrzi se mu v naročje". Kadar si v grehih, takrat imaš najbolj potrebo obrniti se do Jezusa. Zavrgel te ne bo. Tudi ako ga kaka duša prežene iz sv jega srca, je vendar ne zapusti, ampak čaka pred vratmi njenega srca. jo kliče in trka, naj mu zopet odpre: „Glej, stojim pri vratih in trkam: ako kdo moj glas posluša, in mi vrata odpre, pojdem notri k njemu in bom z njim večerjal in on z menoj". (Skr. raz. 3, 20.) In kako prisrčno zna prositi: „Odpri mi, moja sestra, moja prijateljica, golobica moja44 (Vis. pes. 5, 2.). Oe mu duša, ganjena po njegovih prošnjah res odpre, oj koliko veselje za Jezusa! Zadel bode zgubljeno, a zopet najdeno ovčico na svoje rame, nesel jo domu, sklical prijatelje in sosede in jim dejal: rVeselite se z menoj, ker sem našel svojo zgubljeno ovco" (Luk. 15, 5—»>.). Koliko manj bo zavrgel onega, ki pride sam skesano k njemu: „Kateri k meni pride, ga ne bom ven vrgel" (Jan. (». 37.). Kaka tolažba za Jezusa, ako prav dostikrat vzdihnemo k njemu: O moj Bog, kako te ljubim! Jezus je oni dobri Oče, ki ne spodi svojega sinu, dasi ga je zaničeval, ampak ga ljubeznjivo objame, kakor hitro se vrne in pravi: Oče, grešil sem zoper tebe. Pozabljena bo takoj vsa njegova hudobija in razžalitev. Ljudje ne store tako. Tudi če odpuste, ne pozabijo žalitve in v srcu zahtevajo maščevanja. Akoravno se ne zmaščujejo, ker se Boga boje, vendar jim je neznansko zonerno. s svojimi žalivci občevati. Ti pa, o Jezus, ne od pustiš le grešniku, daš se mu celo v sv. obhajilu celega že tu na zemlji, v večnosti pa ga storiš deležnega svoje slave in prav nič ne po-mišljaš na veke združen biti z onim. ki te je prej sovražil. Je-li še kako srce usmiljenejše in ljubeznjivejše? Se ga bodemo li v prihodnje še bali? —
Morebiti presv. Srcu ne zaupaš? Poslušaj: Jezus ne potrebuje prav nič, ni tebe, oi mene. On ne bode nič bolj srečen, nič bolj bogat, nio bolj mogočen, naj ga mi ljubimo ali ne. „Vendar". pravi sv. Tomaž Akvinski, „želi Jezus tako zelo, naj ga ljubimo, kakor da je človek njegov Bog, ali kakor da je njegova blaženost odvisna od ljudij41. Njemu ne boš zaupal? Takemu, ki te ljubi tako nesamopridno? Njemu, ki je tebi na ljubo zatajil svojo čast in postal suženj, zamenjal neskončno svojo srečo z največjimi bridko-stimi? Njemu ne boš zaupal, čegar ljubezni ves prevzet zakliče Job: „Kaj je človek, da ga poveličuješ? ali zakaj staviš nanj svoje srce?44 (7, 17.) Meniš-li, da ne bo držal dane besede oni. o katerem pravi sv. apostol Pavel: „Zvest je, kateri vas je poklical; in on bo tudi storil44 (I. Tes. 5, 24.). Ljudem in sploh stvarem, od katerih si bil že tolikokrat goljufan, vsejedno zaupaš. Bogu je nemogoče nezvestemu postati svoji obljubi, ker je nemogoče, da bi lagal, ki je sama resnica, da bi svojo voljo spremenil, ki hoče vedno le ono. kar je prav in dobro. „Saj je Bog resničen, vsak človek je pa lažnjiv" (Rim. 3, 4.), ni li torej narobe ljudem verjeti, Bogu pa ne.
Obljubil nam je Jezus: »Karkoli bodete prosili Očeta v mojem imenu, vam bo dal44 fTan. 15, l(i.) in bo gotovo tudi spolnil. „Stopimo toiej z zaupanjem k sedežu milosti, da usmiljenje dosežemo, in milosti najdemo ob času potrebne pomoči" (llebr. 4. l(i.).
t Župnik Janez Kač ar.
Zadnja r Danica" je že ob kratkem poročala, da je preč. g. župnik Kačar na Boh Beli umrl. Sledi naj pa danes še par vrstic o njegovem življenju. — Kadar koli bela žena smrt poseže z neusmiljeno roko med ljudi, ter tega ali onega presadi v večnost, ker je že dozorel, vsakokrat spremlja jo jok zapuščenih in osirotenih Ta žalost pa se še zveča po raznih okolščinah, če je umrli prav mlad ali zelo priljubljen ali jako delaven ali če je sipal obilo dobrot na ljudi, ki so živeli ž njim skup. Vse to stori, da pokojnika težko pogrešamo in zato se naseli v srca neizmerna žalost. In kako mlad je moral župnik Kačar zapustiti ta svet! Rojen bil je v Ljubljani dne 14. februvarija 1863. 1., toraj 34 let star legel je v grob. V domačem mestu zvršil je ljudske in srednje šole ter potem stopil 1. 1883. v ljubljansko semenišče. V mašnika je bil posvečen dne 21. julija 1886. L, bilo mu je tedaj šele dobrih 10 let duhovskega življenja, katere je takole preživel: Najprej ga nahajamo v letih 1887 in 1888 v Planini kot kapelana. Lotila se ga je pa huda bolezen, od katere je počasi okreval in tako je bil 1. 1889 na Dovjem kot „valentudinarius" to se pravi kot tak, ki počasi dobiva zdravja in zato ne inore
opravljati težke službe. Na to je bil 1. 1890 prestav-
*
ljen v Predoslje, kmalu na to kapelanoval je na Brez* niči. a poklicali so ga v Radovljico za mestnega ka-pelana in ta je ostal od 1. 1891—1894. Tedaj pa poprosi za izpraznjeno župnijo Bohinjska Bela in jo tudi dobi Od 1. 1894 pa do svoje smrti, 1. junija t 1. deloval je neumorno kot župnik v tej prijazni fari. —
Tako je bilo njegovo življenje na vnanje; toda s tem še ni vse opravljeno, da povemo, kedaj je bil rojen, kam in kolikokrat prestavljen, kajti črke in številke nam ne povedo mnogo. Zato se ozrimo nekoliko na delovanje njegovo kot duhovnika in človeka. —
Rajni župnik Kačar je bil duhovnik prav s po-klicom. Nikdar ga nismo slišali mrmrati ali godrnjati zaradi težav, katerih ima sicer vsak stan. a duhovski še precej več, ko vsak drugi. Ta zadovoljnost in pa to veselje do svojega stanu, pa mu je dajala moč, da je vse neprilike in sitnosti lahko prenašal. Kako lepo je to, če duhovnik z veseljem daruje Bogu vse neprijetnosti in vse zatajevanje, o njem veljajo besede: „Vedrega (veselega) aarovalca ljubi Gospod". Katoliškemu duhovniku kot takemu, pa so pred vsem v cerkvi odkazani trije kraji: altar, prižnica in spo-vednica. Tukaj ni mogoče povedati, koliko dobrega je storil rajni v spovednici, to vč sam Bog in pa spovedanci, ki so mu razkrili svoje duševne rane. A toliko več vemo o njem kot o pridigarju. Bil je dober govornik in radi so ga rabili, da je pridigoval pri kakih slovesnostih. Sicer njegova beseda ni bila kdo ve kako izbrana, niti izrazi olikani, slog mu je bil prost, a vsejedno ga je vsakdo rad poslušal. Ker znal je v govoru stopiti do poslušalca in njegovim zmožnostim primerno je tudi najvišje resnice lepo in umevno razložil, kakor je sam priznal, je lepo število let vsak govor spisal in tudi še pozneje je to rad storil, če ga niso drugi opravki zadrževali. — Pri altarju pa je bil župnik Kačar vesten in natančen ter je vedno pazil tudi na najmanjše cerkvene predpise: bil je v malem zvest. Vsa opravila pa je opravljal zbrano in spodbudno. Priča njegove vneme za službo Gospodovo, pa je farna cerkev. Priprosta. a čedna, ne umazana in nasmetena in s pajčevinami preprežena Kdor stopi vanjo, takoj se mu prikupi, ker ga ne bnde v oči tisto, kar se tako rado vidi drugod: prevelika našo-pirjenost. Rajni župnik je imel v tem prav dober okus in ni pustil, da bi bila cerkev razstava za razne, vse prej. ko umetne izdelke. Bil je skrben čuvaj hiše Gospodove in to se je poznalo tudi na cerkvi. *) Pa tudi jedine podružnice v fari, cerkvice sv. Štefana na Kupljeniku ni pozabil, še lani je dobila ta cerkev nov tretji večji zvon.
Svoje župljane je ljubil kakor oče. Skrbel ni zanje samo v cerkvi z besedo, ampak tudi zunaj cerkve z dejanjem. Naj le navajam lanski požar, ki je dne 28 julija vpepeljil 7 hiš na Zgornji Beli. Prvi, ki je ponesrečencem priskočil na pomoč, bil je župnik sam. In koliko je potem pisaril krog svojih prijateljev in prosil pomoči! Kako pametno in previdno je ravnal z denarjem, ki je došel za pogorelce. Vkljub temu požrtvovalnemu delovanju, pa le nekateri niso hoteli spoznati, da jim hoče dobro, a on se ni zmenil za to, marveč srčno in odločno je izpeljal svoje namene, in zdaj, ko ga krije gomila, so mu pač vsi hvaležni,
Ko je predlanski potres tudi njegovo cerkev nekaj poškodoval. dal jo je brž zvezati. popraviti in lepo posnažiti.
da je tako dobro vse uredil Beljane pa je varoval tudi pred dušno, nravno škodo. Pohujšanja v svoji fari ni trpel. Ni davno tega, kar smo slišali, da si neka taka spridena oseba ni upala bivati v njegovi fari, tako je nastopil proti ljudem te vrste. Z bližnjega Bleda skušali so različni ljudje zanesti v Belo praktično versko brezbrižnost in liberalizem A župnik Kačar je previdno vse to gibanje zatrl v kali, tembolj pa je poskrbel za to, da so se širili dobri časopisi Tako na pr je bilo v fari, ki šteje 680 duš, krog 40 »Domoljubov"; to gotovo ni majhno število. Mohorjanov je imel 90 Tako je delal rajni župnik Kačar za svojo faro in tako tudi za del slovenskega naroda. Ni nastopal po shodih kot govornik, niti ni pisal za narod, a delal in trpel je zanj, skrbel in trudil se je zanj. In po zapisnikih, ki navajajo razne narodne dobrotnike nahajamo tuii pogosto njegovo ime s precejšnjim darom. Tako se je kazal Kačar domoljuba. Slovenca.
Posebno tri lastnosti Kačarjevega značaja imele so, dejal bi, neko privlačno moč, katero je vsakdo skusil kdor je imel ž njim opraviti. Bil je nad vse resnicoljuben, prijetno šaljiv in prijazno gostoljuben. Resnica bila mu je nad vse, zanjo je storil, kar je le mogel. Tudi nalhujšega nasprotstva se ni ustrašil, ampak mirno, pa odločno je trdil, kar je bilo prav in dobro. Zato so mu bili mnogi prav nasprotni, a sovražili ga vendar niso, ker so poznali dobro njegovo srce. Vedno je bil pripravljen podati roke v spravo, da je le resnica ostala nedotaknjena. Kako rad se je pošalil s človekom, da šalil se je lahko celo uro. in tako zabaval družbo, a nikdar mu ni prišla iz ust žaljiva beseda. In tako je tudi v boju z nasprotniki vedno brzdal jezik, nikdo ga ni mogel prijeti radi kake surove, žaljive besede. Najraje je bil med duhovnimi sobrati, pri njih se je odpočil od truda in dela. pri njih se je razvedril in razveselil, če mu je kaj težilo srce. Drugodi ni čakal zabave. Jako rad je zato videl, če se je kdo oglasil pod njegovo streho, da, celo nevoljen je postal, če je zvedel, da je ta ali oni hodil mimo, ne da bi se oglasil. Več ko njegova postrežba in gostoljubnost pa je bila prijaznost, ki je bila s tem dobrim delom sklenjena. Marsikdo še kaj da. a gleda pri tem kislo ko bi jedel lesnike. A on je z veseljem ponudil in dal. Zato so ga ljubili njegovi bližnji duhovni tovariši in sosedje, z vsemi je živel v najlepši vzajemnosti, miru in odkritosrčnemu prijateljstvu Za vsako skazano uslugo bil je hvaležen in dobrote nikdar ni pozabil.
Tako je živel in deloval rajni župnik Kačar. Vsi smo se veselili njegovega trdnega zdravja in mu k godu (16 majnika) voščili srečo in zdravje. Silno vesel in zadovoljen je Še bil na svojem godovanju (13. maja), in kdo bi mislil, da ga bodo čez tri tedne že pokopali ! Že tedaj je čutil silne bolečine v glavi, a ni povedal nikomur. Drugi dan (14.) pa se mu je shujšalo, legel je, v nedeljo je z veliko silo maševal. Obrnilo se mu je že nekoliko na bolje, tudi je še enkrat vstal, pa moral je zopet leči na bolniško posteljo, ki mu je postala smrtna postelja. Nevarnost je rastla od dne do dne. Beljani so bili silno v skrbeh za njegovo življenje in v soboto 29. m. m., podali so se ob 2. uri zjutraj na Brezje v dolgi procesiji, da sprosijo ljubljenemu župniku zdravja pri Mariji. Res. tisti dan mu je odleglo, a v nedeljo in po-
nedeljek je bil 2e popolnoma nezavesten ter ni več govoril. Ponedeljek ob polunoči pričel se je smrtni boj in ob V«L uri v torek zjutraj zdibnil je svojo dušo. Fara belška bila je brez pastirja. Ljudem kar ni hotelo v glavo, da bi njih ljubi, dragi župnik umrl. Pa res je bilo, le preres. Nepopisna žalost se jih je polastila. —
Pogreb vršil se je dne 3. t. m. ob 10. uri v najlepšem vremenu in je pokazal, kako priljuben je bil pokojnik i pri duhovnih sobratih i pri udanem mu ljudstvu. 35 duhovnikov od blizu in daleč, spremilo je rajnega k večnemu počitku Od sile pa je bilo ljudstva, ki je prihitelo iz sosednih fara in tudi iz Ljubljane jih je prišlo precej. Mrtvaški sprevod vodil je preč. gosp. Janez Novak, radovljiški dekan. Ko so v župnišču blagoslovili truplo in je vzdignili, zajokali so ljudje ter jokali neprenehoma. Tudi ko je preč. gosp. dekan stopil na prižnico, da spregovori slovo svojemu nekdanjemu kapelanu, se dolgo £asa ni jok polegel, in kolikorkrat je govornik omenil pokojnega ime, njega vrline in zaslužno, bogo-ljubno delovanje za faro, tolikokrat so ljudje še bolj zaihteli Le polagoma so utihnili, tako da smo mirno poslušali preč. gospoda dekana, ki nam je risal pokojnikovo duhovsko delovanje. Poudarjal je. kako da se je rajni župnik, ne glede na težave, zapreke, neprilike in žrtve, vedno potegoval za čisto resnico, vedno se boril za-njo. Klical je Beljanom v spomin nauke, ki so jih slišali iz ust pokojnikovih in jim naročal, naj si jih hranijo v srcu. Ko pa je v imenu globoko užaljenih sorodnikov, v imenu iskreno ga ljubečega duhovstva in v imenu udanih mu žup-ljanov začel jemati slovo, razlegal se je tak jok po cerkvi, da je bilo komaj razumeti govornika. Po slovesni sveti maši, katero je daroval preč. gospod dekan, ga je isti tudi pokopal. Ni moč popisati joka in ihtenja, ki se je razlegalo, ko je črna prst začela doneti na krsto, in pokrila ljubljenega župnika. Do-sedaj še nobeden duhovni pastir ni bil pokopan na tem pokopališču, rajni župnik Kačar je imel po sklepu božje previdnosti biti prvi.
Lani v jeseni pošalil se je nekdo ž njim, češ, da tudi on ne bo pokopan tu, a Kačar je dejal: „Jaz pa bom, Beljani morajo tudi duhovnika imeti na pokopališču". Kakor da bi bil vedel. — Molimo za rajnega župnika, vsi, ki smo ga poznali, tako mu bomo najbolje vse povrnili, kar nam je kedaj dobrega storil. A v nebesih se zopet snidemo, Bog daj!
Dragi moj dobrotnik in prijatelj! Krije Te zemlja, ležiš v grobu. Ne morem Ti dati venca na grob, a spletel sem Ti po slabih zmožnostih drug venec, katerega Ti tu v trajni spomin polagam na grob. Cvetke sem potrgal v vrtu Tvojega življenja, same spominčice so, pomešane z rud-čimi rožami in belimi lilijami. Duh tega venca in teh cvetk naj nas, ki žalujemo po Tebi, spominja Tebe in Tvojih dobrih del. — Na svidenje nad zvezdami!
Ozir po slovenski domovini. Sv. ViSar^je.
„ V višavah kraljuješ
Kraljica sveta!"
J. Marešič.
Sv. Višarije so eden najbolj slovečih in znamenitih Marijinih božjih potov naše premile slovenske domovine. 0 njih pravi celo ljudski glas, da jih
vsakdo mora enkrat obiskati, če ne v življenji, pa po smrti. Se ve, da je to le ljudska misel in govo* rica; — a gotova resnica pa je, da na tisoče pobožnih romarjev obišče vsako leto ta milostni kraj. Večinoma so Slovenci, pridružijo se jim pa radi tudi Nemci in Italijani kot njihovi sosedje. Pridejo pa na visoke sv. Višarije celo nekateri taki, katerih ne vabi Marijino češčenje na strmo goro, ampak jih miče le bolj krasni razgled, ki se od tam ponuja vi-daželjnemu očesu na vse štiri strani sveta. — Zaradi silne visočine, oddaljenosti od človeških bivališč in vremenskih razmer, traja čas romanja na sv. Višarije, kakor je sploh znano, vsako leto le od praznika Kristusovega vnebohoda do rožno venške nedelje. Šteje se ta čas k poletju, pripeti se pa vendar včasih, da iznenadi romarje na višini tudi beli zimski gost, — sneg. To pa se vendar le redko zgodi.
Ker marsikomu zgodovina in tudi razmere na sv. Višarjih niso natančno znane, ima toraj ta spis blag namen, romarje o tem poučiti, in to se nam zdi zlasti sedaj primerno, ko se je za letos zopet romarski čas pričel. Ako spis katerega, ki do sedaj še ni nikoli obiskal sv. Višarij. k temu romanju nagne, bo pisalcu to v prav prijetno zavest, da je privabil s tem kakega novega častilca k Mariji na visoke sv. Višarije.
To naj tedaj služi kot kratek uvod!
*
*
I. Najdenje Marijine podobe.
Na jugozapadnem koncu koroške dežele, ob meji Kranjski in Primorski, zraven pa tudi tik meje avstrijskega cesarstva in pač le po silovitosti naših žalostnih časov skupaj stlačenega novega italijanskega kraljestva, razteza se in dviguje strmo, skalnato, 8.400 čevljev nad morjem, proti nebu kipeče Višinsko gorovje. Nemci imenujejo ga „Wischgruppe-. Tej do-lomitni vrsti skalnato-grebenskih vrhuncev, prišlo-njena je na severni strani druga strma, vendar ob-raščena. 5.446 m nad morjem, visoka gora, ki se strmo odsahnuje proti izhodu v Višarsko grapo proti severu v Kanalsko, proti zapadu pa v divje romantično Volčjo dolino. In vrhu te obraščene gore, izvolila si je Marija višarska svoj velikanski dom. — tu postavila si svoj milosti delilni prestol. Peto stoletje je že. odkar se je to zgodilo. O pričetku višarskega Marijinega božjega pota, kakor tud' o njegovem daljnem razvitku nam deloma ustna, deloma zapisana zgodovina marsikaj pripoveduje. Čujmo tedaj kaj več o tem. —
Prebivalci Kanalske doline, ki se razteza od Trbiža preko Žabnice doli do Pontablja, se že od sta • rodavnih časov zelo pečajo z rejo ovac. Žabničani so imeli od nekdaj pašne pravice za svojo živino na strmi in visoki Višarski gori. Pasel jim je ovce vaški pastir. Leta 1360, neko soboto, niso prišle živalice, kakor so bile privajene, k svoji staji. Pastir hiti po obširnem gozdu, išče in kliče po svoji navadi ovčice, pa zastonj; — ne najde jih. Silno truden prisopiha slednjič na vrhunec gore, pa, glej čudo! kaj vidi tam? Vse ovce kleče okoli nekega bezgovega grma na sprednjih nožicah in se ne ganejo iz mesta. Kaj pač to more biti, misli si osupnjeni pastir, pristopi bližje in pogleda v grm. Lična lesena podoba Matere Božje z usmiljenim detetom Jezusom stoji v sredi grma. Sveti strah prešine pastirja, ponižno pade tudi on na kolena, ter spoštljivo vzame podobo v
svoje roke. Radosti in veselja napolnjen jo poljubi, in sklene, nemudoma podati se iz Gore v Žabnice, da bi naznanil ondotnemu gosp. župniku svojo srečo in izročil mu lepo Marijino podobo. Pa komaj se napravi na pot proti Žabnicam, že vsa čreda v lepem redu hiti za njim. ter ga pospremi v dolino in celo do farovža. Ljudstvo, videč to čudno procesijo, vre iz vseh hiš skupaj, in zavzeto posluša, kaj se je čudnega prigodilo na gori. Gospod župnik vzame podobo spoštljivo v roke, in vpraša farane, če jo je morebiti kdo izmed njih zanesel na goro. Pa nihče ni vedel nič o tem. To mora pač kako posebno čudo biti, reče na to gosp. župnik, da so ovčice podobo našle; potem pa jo shrani skrbno in varno v svojo omaro. Na slednje jutro niso dale ovce pokoja in skoraj niso mogle dočakati, da bi se jim odprla hlevova vrata. Kakor od neke nevidne moči gnane, letele so zopet hitro na vrhunec k bezgovemu grmu; pa tudi podoba Matere Božje znašla se je zopet sredi njega, kakor prejšnji dan. To ponovilo se je tudi še tretji-krat. Sedaj sklene g župnik naznaniti to čudovito zadevo svojemu višjemu duhovnemu pastirju, patri-jarhu Oglejskemu, pod katerega oblast spadala je še takrat v duhovskih zadevah Kanalska dolina. Poslali so patrijarhu tudi najdeno Marijino podobo, ter ga prosili dobrega sveta, kaj naj store v tej imenitni zadevi. —
Patrijarh, slišaje to čudovito dogodbo. se je močno razveselil, vzel je podobo v svoje roke, in jo počastil, potem pa je veleval poslancem: „Z i daj te cerkev in postavite altar v čast ljube Device Marije na ravno tistem mestu, kjer ste našli to podobo. —	(Dalje prihodnjič)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Cerknire, dne 25. maja. — Cirknica in Begunje sta o priliki sklenjenih misijonskih duhovnih vaj pokazali tako uzorno, tako goreče in tako prepričevalno svoje belo katoliško lice. da se mora res vsakdo vzradovati. V srce je moralo ganiti vsacega kristjana, ko je videl, s kako gorečnostjo in resnično pobožnostjo udeleževali so se mladeniči in dekleta, možje in žene, starčki in stare ženice stanovskih govorov in sv. spovedi. Tu ni bilo nobenega pomisleka, nobenega praznega izgovora, ker kladivo preizvrstnih govorov čč. gg. oo. misijonarjev je omehčalo in razbilo tudi najbolj trda in z mahom starih zamolčanih grehov obraščena srca, izvzemši samo par velikih, glave proti nebu dvigajočih liberalnih korenin, ki nam svoja velikomestna, za dušo in telo pogubna načela za drage novce prodajajo. Tu smo bili vsi samo ena velika družba, obstoječa iz samih krščansko - mislečih, zavednih Slovencev. Vsaka stvar pa dobi posebno lice še le potem, ako ima srečen izid in ravno to je bilo tudi pri nas. Slovesnost se je končala z velikansko procesijo, kjer se je nosilo 13 banderov. Na tisoče Ijudij je bilo navzočih in vsi ti so bili globoko prepričani o navzočnosti Jezusa v presv. Rešnjem Telesu in vneti za sv. vero. Sedaj je le to še želeti, da ostanemo zvesti vsem obljubam, ki smo jih storili zlasti mladeniči v podružnični cerkvi sv. Roka in v farni cerkvi pred Bogom, da ostanemo zvesti sv. veri, posebno sedaj, o času, ko se sv. ime Jezus s porogljivo zaničevalnostjo imenuje, zdaj, ko se pismeno in ustno Jezusu v obraz pljuje,
grje, kot so ga nekdaj židovski beriči zapljuvali, sedaj. ko sulice bogokletnih člankov v raznih listih, prebadajo sv. Jezusovo Ime, mesto, da bi svet v naj-, svetejšem Srcu iskal sv. mir, išče ga pri torpedah, topovih in v senci milijonov brzostrelk, bridkih bodal in krivih handžarov. Sedaj, pri odhodu čč. gg. misijonarjev pomišljamo, kaj bi jim dali v hvaležen spomin. Posvetne hvale, zlata in srebra jim sicer ne damo, pač pa jim bomo dali nekaj, kar je veliko več vredno in sicer: Obljubimo jim. da hočemo njih lepe nauke, katere smo slišali pri pridigah in v spovednici, prav zvesto spolnovati, ter za-nje moliti, da bi jim Bog obilno povrnil trud. ki so ga imeli za izveličanje naših duš; On ki je rekel: „Kako lepe so noge onih, ki oznanujejo mir in dobro in kateri jih mnogo v resnici podučijo, svetili se bodo ko zvezde na vekov veke." —
Iz Gorice.	Življenja našega je kratek čas.
Preminejo nam kmalu naši dnevi,
Podvrženi smo žalosti in revi.
Premnogi križi stiskajo tu nas.
Zato plačilo večno tamkaj bo,
V	Gospodu bodemo se veselili.
Ime Njegovo sveto vsi častili,
V	radosti bode duša in telo. —
Če človek premišljuje svoje preteklo življenje, zdi se mu, kakor bi sanjal. Tako naglo pretekla so mu leta mladosti, z isto urnostjo in reči smem še hitreje so minula možka leta. Naenkrat vidi se v starosti. In kaj bode od vseh teh let imel? Kaj mu bode koristilo, da je živel 20, 30, 50, in morda celo 80 ali 90 let? Ne število let. ampak če jih je dobro porabil, to ga bode ob smrtni uri tolažilo. Prišel bode kmalu čas, ko bode Gospod zahteval račun od našega hiševanja. Tedaj se ne bode oziral na naše slavno ime pred svetom, katerega smo si zaslužili z učenostjo, z iznajdbami, ne na našo zgovornost, na naše različne naravne vrline, ampak kar je glavno, vprašal nas bode, ako smo jih v njegovo čast rabili S sve-tilnico preiskoval bode Gospod Sijcn in gorjč sijon-ski hčeri — krščanski duši — ako ne bode vse v najlepšem redu našel. Kristus sam pravi, da bode prišel Sin človekov nepričakovano. Blagor onemu človeku, ki se vedno pripravlja na smrt, kateri živi, kakor bi moral jutri umreti, a zraven deluje za čast božjo neprenehoma, kakor bi imel še 100 let živeti. — Da bi se ložje pripravili na smrt ter izveličali svojo dušo, zapustilo je brez števila svetih duš svetni hrup, ter se umaknilo v samoto med tiha samostanska zidovja. Drugi, primorani ostati med svetom vsled različnih okoliščin, pripravljali so se vsaki dan na ono strašno, pa tudi srečno uro ločenja od tega sveta in združenja z Bogom, ki je naš jedini cilj. Da, o smrti takih duš sme se reči: „Pretiosa in conspectu Domini mors sanctorum eius".
„Pretiosa in conspectu Domini fifit mors eius" lahko rečem tudi o smrti preč. o prov. Rafael-a Oblaka, ki je 21. maja tega leta zatisnil oči ter se preselil v boljšo večnost. Luč sveta je zagledal v ŠkoQi Loki 24. maja 1. 1841. V kapucinski red je vstopil 1. 18G2. Bogoslovske študije dovršil je na Tirolskem. Po slovesni obljubi 1. 1864 bil je v mašnika posvečen. Pozneje prišel je iz Tirolskega v štajersko provincijo. Tukaj deloval je dolgo vrsto let kot goreč dušni pastir v vinogradu Gospodovem. Največ let je bival v goriškem samostanu, kjer je opravljal različne službe, bodisi kot vikarij ali kot gvardijan. Bil je zelo priljubljen
pri svojih sobratih. Za to ga je provincija trikrat izvolila, daje vodil njeno krmilo. — Njegovo veliko veselje je bilo, krasiti in lepšati cerkev. V tem obziru je mnogo storil za prej tako revno samostansko cerkvico. Goreč za čast božjo trudil se je, da so se z veliko svečanostjo opravljale med letom cerkvene pobožnosti. Sosebno treba mi je omeniti njegovo veliko ljubezen do Marije. Njeni oltarji morali so vedno lepo okrašeni biti in to zlasti ob Marijinih praznikih'; pri tem delu pomagal je tudi sam. Prizadeval si je, da bi Marijine, zlasti majnikove pobožnosti vedno bolj povišal. Lansko jesen napadla ga je trdovratna bolezen, ki je tako dolgo slabila njegove moči, dokler ga ni spravila pod grudo. Pred boleznijo romal je v Marijino Celje, kakor bi naprej slutil svojo smrt ter se hotel priporočiti mogočni Kraljici, naj mu pomaga na poti v srečno večnost. V bolezni skazal se je vedno potrpežljivega in voljo božjo vdanega redovnika. Večkrat je vzdihoval: „ Gospod le tukaj kaznuj in tepi. a tamkaj mi prizanesi", proseč ga. naj mu podaljša bolezen, da se bolje pripravi na srečen odhod — Bil je mož blagega in dobrega srca. Vsi, ki so ga poznali, so s sočutjem v bolezni povpraševali o njegovem stanju. Kako priljubljen je bil, pokazal nam je najbolj njegov sprevod, katerega se je udeležilo obilo duhovščine samostanskih družb, pa tudi veliko ljudstva. Bog jim povrni! Priporočamo ga vsem v molitev. — Naj v miru počiva!
Razgled po svetu.
Dunaj. Gotovo ne kažejo v nobenem drugem mestu verniki tako očitno svojega verskega prepričanja, nego se to godi na Dunaju. Ne samo, da so o nedeljah in praznikih polne cerkve ljudstva, tudi o delavnikih opaziš pri vsaki sv. maši veliko množico pobožnih. Poleg priprostega delavca opaziš lahko generala, grofa in druge dostojanstvenike. In nihče se ne čudi, ako vidi kakega višjega vojaškega urad nika odpasovati sabljo, ter pristopiti s knjižico v roki k mizi Gospodovi. Dame in gospodje iz visokih krogov, se ne sramujejo odvzeti pokrivala ali se prekrižati, kedar gredo mimo kake cerkve. — In kako se pri nas godi ? — V državnem zboru niso mogli resno delovati, kajti nemški liberalci ovirali so vsako delovanje desnice. Cela dva tedna je trajala obstruk-cija, in bi se gotovo nadaljevala, da ni posegla vlada vmes z zaklučitvijo državnega zbora.
Bim. (Konferenca o zjedinjenju cerkva.) Pred zbranimi poslušalci, kardinali, nadškofi, škcfi in drugimi dostojanstveniki je imel kardinal Jacolini važen govor o zjedinjenju cerkva. Učeni razkolni dostojanstvenik je omenil, da za zjedinjenje cerkva spominja onega verskega gibanja, katero je začel veliki duh Leona XIII. in na to je dokazal, kako je to zjedinjenje primerno in s kakimi nadami nas napolnjuje.
Primerno je zato, ker narodi teže vedno bolj za tem, da ustanove neko družabno pobratimstvo in medsebojno slogo, kar je pa nemogoče brez one „zje-dinjujoče močiu, katero je gospod Jezus Kristus zapustil papežem, da privedejo vse narode k jedni veri, da bo jedna čreda pod jednim pastirjem. Na to je omenil razloge, iz kojih se je nadejati zjedinjenja cerkva ter navedel spreobrnjenja, ki so se vršila in se še vrše zlasti ia Angleškem, v Ameriki in med
razkolniki vzhodnih cerkva. — Kar se tiče razkolnih cerkva je navedel sledeče :
1.)	Obnovitev patrijarhske stolice za Kopte v Aleksandriji je privedla več tisoč monofozitov v Egiptu v naročje katoliške cerkve; ta obnovitev je omogočila poslanstvo k vladarju abesinskih Koptov.
2.)	Kaldejski patrijarh je prejel vest. da se je več nestorijanskih vasij odpovedalo svoji zmoti.
3.)	Patrijarh grško meihitski je spreobrnil 6000 razkolnikov, a svoj apostolat opravlja tem uspešneje, ker je poslal v Rim v grški zavod mladih levitov, da se ondi pripravijo za svoj poklic.
4.)	Patrijarh sirskih katoličanov je spreobrnil mnogo Jakobitov in med temi tudi škofa ararbe-kirskega.
5.)	Armenski patrijarh Azarian, ki je kazal toliko ljubezen pri zadnjih nezgodah in pobojih, za svoj narod, postal je pribežališče svojih sonarodnjakov in njihov dober pastir, ki je privedel več armenskih vasij h katoliški veri
S temi razlogi je zaključil kardinal Jacobini svoj govor, češ, to so dobre nade na božjo pomoč, ki vodi papeštvo, in na posebno milost, ki bode pomnožila dobro podjetje in ovekovečila ime veleduš-nega Leona XIII
Nemško. (Društvo verskih odpadnikov) V Bero-linu se je lani ustanovilo socijalistično društvo, ki ima jedini namen delovati med krščanskimi delavci na to, da jih čim dalje več odpade od vere. Letos se mu je sponeslo, da je spravilo 121 a, gotovo že zelo garjevih ovac v brezverstvo. Med temi nesrečneži je 904 mož in 309 žen.
V	Milanu so napravili katoličani veliko procesijo v čast sv. Ambroziju. To je pa hudo bodlo on-dašnje prostozidarje. Napravili so sami neko vrsto procesije, katere so se udeležili vsa brezverska in protikrščanska društva. Znamenito je to. da je policija spremljala katoliško procesijo v vsakdanji noši, med tem ko je ono prostozidarjev v paradi. Pri procesiji katoličanov se je mo ilo, prostomisleči pa so vpili: Smrt papežu, smrt duhovnikom, živel soci-jalizem. proč z monarhijo, živela republika!
V	Perngiji na Laškem je poklical neki kmet župnika Krištofa Cerboni iz Tuora ob 3. uri zjutraj k bolniku. Župnik nič hudega misleč se napravi, ter odide v cerkev po sveto popotnico. Kakor hitro pa prekorači župnijski prag. sproži kmet puško in ustreli župnika. Kaj je vzrok temu umoru, se do sedaj še ne ve.
Črna Gora. V Cetinjah, ki štejejo izmed 1200 prebivalcev tudi 400 katolikov, se zgradi prva katoliška cerkev in bogoslovje za vzgojevanje domačih duhovnikov.
Abesinija. Sv. Oče Leo XIII. je sklenil ustreči želji abesinskega kralja Menelika, da naj se izroče ondašnji misijoni oo. lazaristom. Da bi še bolj ugodil negušu. je imenoval apostoljskim vikarjem nekega Francoza
Brazilija. Brazilijanski kongres je sklenil, da se postavi velik spomenik apostolu Brazilije, jezuitu Anchieta, jednako, kakor so ga postavile zjedinjene države P. Marquette. Kip bode stal pred predsednikovo palačo, kjer je stal nekdaj jezuitski kolegij
V	drugih državah mnogo bolj čislajo in cenijo zasluge duhovnikov nego pri nas.
Carigrad. Novoizvoljeni grško-razkolni patrijarh Konštantin je vendar po neumornem prizadevanju
Srbov odstranil grškega nadškofa Ambrozija iz Skoplja ter imenoval za upravitelja nadškofije srbskega arbi-mandrita. S tem je vsaj nekoliko ustrežena opravičena želja srbskega naroda. Dvomljivo pa je, ako ga bo potrdil sultan za nadškofa. Ako se to ne zgodi, potem preti Srbija, da se loči od carigrajskega patri-jarha ter ustanovi samostojno srbsko razkolno - na rodno cerkev.
L Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva.
Nameni za mesec rožnik fjunij) 1897.
(Spis potrjen od sv. Očeta.) a) Glavni namen:
Sinotska udanost do namestnika Kristusovega. b) Posebni nameni:
12.) f Sv. Jaaez Fakund. Neutrudljivo delo za krščansko prenovljenje družabnega življenja. Katoliško časopisje. Pomoč v slabi kupčiji.
13) Prasnlk presv. Trejloe. Sv. Anten Padev. Da bi se
pagani kmalu poknstijanili. Krščanske vladarske hiše. Da bi se izgubljene dragocenosti zopet našle.
14.)	Sv. Baslltj. Katoliški učenjaki. Sprava med sovražnimi družinami. Ljudje, ki so nagle jeze in ki se radi prepirajo.
15.)	Sv. Vit Češko in Praga. Dobro nameščevanje važnih duhovskih m posvetnih služb. Nebrzdani sinovi in hčere.
16 ) Sv. Fraaitiek Regls. Dejanje sv Frančiška Regisa. Duhovne vaje in ljudski misijoni. Pravde.
17.) Prssilk sv. Rešnjega Telesa. Očitno slavje zakramenta ljubezni Uboge du5e v vicah. Častitljivi stari duhovniki.
18) Sv. Elizabeta šeo. Hesensko in Nasavsko. Nedelavni in nezadovoljni družinski očetje Bolni na duhu in čutih.
II Bratovske zadeve N. 1]. Goip6 presv. Jezusov. Srca.
V molitev priporočeni:
Na milosUjive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Srca, ar. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Mohorja in Fortunata, naših angeljev varhov in vseh naših patronov Bog dobrotno odvrni od naše dežele poboje, umore m samomore, odpad in brezverstvo. prešesto-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe — Toplo se v molitev priporočuje duhoven, da bi ga hudoben človek ne pripravil v škodo, po priprošnji Matere B.. sv. Jožefa, sv. in Antona.
Zahvala :
Srčna zahvala Bogu. sv. Antonu in Materi B. za dober izid neke reči v duhovniji.	M S.
Listek za raznoterosti.
Shod sv. Antona v Štangi je letos 13. in 14. junija, kamor pridejo tudi procesije.
Zdravje milostnega g. prošta dr. A. Jarc-a se je, kakor poroča g. župnik Fr. Jarc iz Mirne, zdatno zboljšalo in upati je, da ga ohrani Bog še nekaj časa Zahvaljuje se za izraze sočutja in obilne molitve. Tudi mi prav iskreno želimo blagemu gospodu še mnogo let!
Dnhcvske spremembe. Č. g Josip Grker ostane še nadalje kapelan v Šempetru pri Novem Mestu. C. g. Fr. S tur m je prestavljen iz Podzemlja v Suhor.
V	Čoln se je prav sijajno končal sv. misijon, katerega sta vodila preč. gg. Doljak in Verhovec. Spovedanih je bilo okrog 1400 ljudij, gotovo lepo število, ako se pomisli, da šteje župnija samo 1000 prebivalcev. Po končanem sv. misjonu je blagoslovil dekan križ in na to se je vršila velikanska procesija; prav mnogoštevilno so bili zastopani možje, ki so glasno molili. Bog daj, da bi obrodil sv. misijon mnogo dobrega sadu.
Božja pot v Marijo Bistrico na Hrvatskem se je pričela s 1. junijem. Pretečeno leto je obiskalo 150 Kranjcev to božjo pot. Prvi, ki pridejo, so vselej Ogri in za temi iz drugih krajev. Najpripravneje je stopiti na vlak in se peljati čez Videm, od koder odhaja vlak ob popoludne. Vožnja stane do Za-prešiča tje in nazaj 80 kr., in od Zaprešiča do kolodvora Zlatar Bistrica 50 kr., kamor dojde vlak ob 7. uri zvečer. Vožnja sem in tja stane samo 1 gl. 80 kr.
V	Novem Mestu jako pridno napreduje zidanje bolnice usmiljenih bratov. Tekom tega meseca pride že bolnica pod streho.
Naš rojak preč. g. amerikanski misijonar S o 1 n c e bode baje imenovan škofom za St. Klavd.
Celovec. (Božjeropna tatvina). V noči od 4. do 5. maja so neznani lopovi pokradli v galiciški farni cerkvi na Koroškem več svetih posod: 1 monstranco s sv. hostijo, 1 kelih, 3 patene. 21. maja je vse to našel neki kmet zakopano v gozdu. Naznanil je vso stvar v vasi Gurnic; prošt je šel takoj v gozd ter prenesel monstranco s sv. hostijo v proštijsko cerkev. Tudi ostanke sv. Rozalije so našli nepoškodovane. — V zadnjem času je bilo čitati o več jednakih slučajih. Tak zločinec, ki se tako spozabi, da ne pusti pri miru svetih rečij, je gotovo pomilovanja vreden.
Saj si židja vse drznejo. V Erlangenu je pre-daval židovski profesor dr. Izidor Rosenthal naravoslovje. V rokah je imel žabo, pribito na križ in pri tem izustil te bogokletne besede: „Ta žaba je tako pribita, kot Kristus na križu". Vseučilišniki so izjavili, da ni hotel profesor nikakor žaliti njih verskega čuta in da je rabil le neko primero. A ta izjava nikakor ne opere predrznega in hudobnega govorjenja Židov. Protestantski dekanat vseučilišča Er-langen je tožil profesorja vsled bogokletja. Obtožba se je odstopila ministru za bogoča3tje. Gotovo prejme zasluženo plačilo.
Dobrotni darovi.
Za monsign Jeranovo dijaško mizo: Neimenovan 5 gld. — A. St. S., kot kruhe sv. Antona. 2 gld. — Č. g. M. Saje 1 gld. in za štud. kuhinjo v Novem Mestu 1 gld. — Č. g. Fr. Jarc. župnik na Mirni. 2 gld.
Zi sv. Detinstvo: Ana Mrzlikar. 22 gld. 21 kr. — Čast. g, J. Kromar. kapelan v Poljanah. 11 gld. 60 kr. — Čast. g. Anton Lenasi. župnik Ihanski, 6 gld. 42 kr. — Čast. g. Mihael Arko, župnik v Sturijah. 15 gld. - Čast. g Fran Bernik. kapelan Borovniški. 36 gld. - Čast. g. Alojzij Železnv, kapelan Šenčurtki, 2 gld. 2 kr. - Nekdo 5 gld.
Za šolo šolskih sester r Tomaju: Neimenovana 1 krono.
Za varhe božjega groba: Č. g. Anton Hočevar, župnik na Brezovici. 14 gld. 14 kr.
Za razne misijone: f A. Furlan 20 gld.
Za kruhe sv. Antona: Iz Idrije 1 krona.
Za cerkev sv. Jožefa v Prjedoru : Neimenovana iz Bras-lovič 2 gld.
Zi katoliški dom: Č. g. M. Saje 2 gld.
Za popravo cerkve v Leskove u: Č. g. M. Saje, župnik v Štangi,
2 gld.
Odgovorni vrednik Andrej Kalan. — Tiskaiji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.