STROKA IN PRAKSA 26 1 UVOD Vemo, da invalidi obstajajo. Nekje so, le srepo jih opazujemo, ko se pogumno spopadajo z najrazličnejšimi ovirami, ki za nas »normalne« sploh niso ovire. Na trenutke se nam zasmilijo, potem pa se obrnemo stran in ne obstajajo več. Za tovrsten prispevek sem se odločila, ker so gibalno ovirani dijaki kljub ozaveščenosti širše javnosti še vedno v neenakopravnem položaju glede na njihove »zdrave« sošolce. Naslednji Spremljevalci gibalno oviranih dijakov v vlogi promotorjev branja Keywords school libraries, users with special needs, secondary school students with mobility impairments, Moste General Secondary School, assistants Izvleček V pričujočem prispevku avtorica opisuje sodelovanje gibalno oviranih dijakov in njihovih spremljevalcev kot promotorjev branja na Gimnaziji Moste. V nadaljeva- nju je podrobneje predstavljena knjižnica omenjene gimnazije, ki posredno skrbi za promocijo branja in postaja čedalje pomembnejši vezni člen med bralci in nebralci. Predstavljena je tudi šola in njena prilagojenost funkcionalno oviranim dijakom. Ključne besede šolske knjižnice, uporabniki s posebnimi potrebami, gibalno ovirani dijaki, Gimnazija Moste, spremljevalci Abstract In the article the author describes the cooperation between students with mobility impairments and their assistants as reading promoters at the Moste General Se- condary School. The article continues with a detailed presentation of the school’s library, which indirectly promotes reading and is becoming an increasingly impor- tant link between readers and non-readers. It also presents the school itself and how it has been adapted to students with reduced mobility. STROKA in PRAKSA assistants of secondary school students with Mobility i mpairments in the Role of Reading Promoters Katarina Jesih Šterbenc UDK 373.5:028.5 27 Šolska knjižnica, ljubljana, 28 (2019), 2, 26-30 razlog je ta, da so takšni dijaki naša realnost, da so vpisani na našo šolo in z njimi dnevno delamo. Na naši šoli imamo v tem šolskem letu vpisane tri gibalno ovirane dijake in vsi trije so, ne glede na njihov primanjkljaj, vedri in nasmejani, vedno dobre volje in si nikakor ne dovolijo pomilovanja, ampak se imajo za nor- malne najstnike. V prispevku sta predstavljeni njihova vključenost in vključenost njihovih spremljevalcev v življenje knjižnice in promo- cijo branja. Za nudenje fizične pomoči imajo v skladu z odločbo o usmeritvi dijaka dodeljene tudi spremljevalce, ki jih spremljajo ves čas pouka. Prispevek odpira nove poglede na promocijo branja in domet le-tega, saj spremljevalci bistve- no več časa preživijo v neformalnem stiku z dijaki, ker so z njimi v razredu in med odmori. 2 UPORABNIKI S POSEBNIMI POTREBAMI IN g IMNAZIJSKI PROgRAM Na začetku poglejmo definicijo otroka, v na- šem primeru dijaka, s posebnimi potrebami. Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potre- bami, v nadaljevanju ZUOPP , v svojem 2. členu pravi takole: »Otroci s posebnimi potrebami po tem zakonu so otroci z motnjami v dušev- nem razvoju, slepi in slabovidni otroci, gluhi in naglušni otroci, otroci z govorno jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci, otroci s primanjkljaji na posamez- nih področjih učenja ter otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, ki potrebujejo prilago- jeno izvajanje programov vzgoje in izobraže- vanja z dodatno strokovno pomočjo ali pri- lagojene programe vzgoje in izobraževanja oziroma posebne programe vzgoje in izobraže- vanja.« Takšni otroci so usmerjeni v programe vzgoje in izobraževanja ob upoštevanju njiho- ve »dosežene ravni razvoja, zmožnosti za uče- nje in doseganje standardov znanja, etiologije in prognoze glede na otrokove primanjkljaje, ovire oziroma motnje ter ob upoštevanju kri- terijev za opredelitev vrste in stopnje primanj- kljajev, ovir oziroma motenj« (ZUOPP , 2007). V Sloveniji imamo Navodila za izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za gimnazijski program, ki temeljijo na vsebinskih izhodiščih za »pre- novo vzgoje in izobraževanje otrok in mla- dostnikov s posebnimi potrebami v Repub- liki Sloveniji«, ki so opredeljena v Beli knjigi, Zakonu o gimnazijah ter ZUOPP (Navodila, 2004). »V gimnazijske izobraževalne pro- grame s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo so usmerjeni mladostniki, za katere komisije za usmerjanje ocenijo, da imajo takšne razvojne in učne zmožnosti, da bodo, predvidoma s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, dosegli vsaj minimalne cilje oz. standarde znanja določene v učnih načrtih za vse predmete v predmetni- ku gimnazijskih izobraževalnih programov.« (Navodila, 2004) Za dijaka s posebnimi po- trebami je treba izdelati tudi individualizirani program, pri katerem poleg strokovne komi- sije, ki jo imenuje ravnatelj, sodelujejo tudi starši. S tem programom »se določijo oblike dela na posameznih področjih oz. predmetih, način izvajanja dodatne strokovne pomoči ter potrebne prilagoditve pri organizaciji, prever- janju in ocenjevanju znanja, napredovanju in časovni razporeditvi pouka« (Navodila, 2004). Namen omenjenih prilagoditev ni prilagajanje predmetnika, ampak omogočanje doseganja vsaj minimalnih ciljev in standardov znanja pri vseh predmetih, v katere je vključen dijak. 2.1 MOŽNE PRILAgODITVE Gibalno oviranim dijakom se omogočijo pri- lagoditve prostora, didaktičnih pripomočkov, organizacije časa, poučevanja in učenja ter preverjanja in ocenjevanja znanja, pri čemer moramo vedeti, da poučevanje in učenje pote- kata v skladu z zastavljenim individualiziranim programom dijaka. Poleg tega je pomembna tudi vključenost dijaka v vse šolske aktivnosti v okviru njegovih zmožnosti (ekskurzije, izleti, športni in kulturni dnevi, obvezne izbirne vse- bine, interesne dejavnosti itd.). Vse naj poteka v skladu z ustreznimi prilagoditvami glede na dijakove zmožnosti in posebnosti ter navodila terapevtov (Navodila, 2004). Preverjanje in ocenjevanje znanja naj poteka prilagojeno in v skladu z dijakovimi potrebami. Pri tem je treba upoštevati merila za napre- dovanje v višji letnik (doseženi minimalni stan- dardi pri vseh predmetih), preverjanje in oce- Za nudenje fizične pomoči imajo v skladu z odločbo o usmeritvi dijaka dodeljene tudi spremljevalce, ki jih spremljajo ves čas pouka. 28 STROKA IN PRAKSA katarina j esih Šterbenc: s premljevalci gibalno oviranih dijakov v vlogi promotorjev branja njevanje naj bo sprotno, napovedano in naj ne deluje preveč obremenilno, zagotoviti je treba preverjanje in ocenjevanje manjših sklopov, podaljšan čas, preverjanje in ocenjevanje lahko potekata tudi s pomočjo spremljevalca. Učitelj izbere najustreznejši način preverjanja glede na dijakovo stopnjo senzomotorične oviranosti in na zmožnost komuniciranja. Čas preverja- nja in ocenjevanja znanja se pri kontrolnih in šolskih nalogah lahko podaljša ali se omogoči več krajših prekinitev. Način preverjanja in ocenjevanja naj bo opredeljen v dijakovem in- dividualiziranem programu (Navodila, 2004). 3 PRILAgODITEV g IMNAZIJE MOSTE g IBALNO OVIRANIM DIJAKOM Med letoma 2003 in 2005 je Gimnazija Moste doživela temeljito prenovo celotne stavbe. Ob prenovi je bilo upoštevano dejstvo, da bodo redni kurikul obiskovali tudi dijaki s posebnimi potrebami. Izhajajoč iz tega dejstva, je postala Gimnazija Moste dostopna vsem vrstam upo- rabnikov s posebnimi potrebami. Poleg preno- ve stavbe je bila prenovljena tudi okolica šole. Odstranjene so vse arhitektonske ovire. Šolsko dvorišče in dostop do šole sta prilagojena dija- kom s posebnimi potrebami. Pred šolo je tudi parkirni prostor, namenjen invalidom. Našo šolo trenutno obiskujejo trije gibalno ovirani dijaki in vsak ima svojega spremljevalca. Dvema dijakinjama mobilnost omogoča inva- lidski voziček, tretja pa hodi s pomočjo bergel. Prehod med nadstropji jim je omogočen z dvigalom. Celotna stavba je urejena tako, da lahko dostopajo do popolnoma vseh učilnic, telovadnice, jedilnice, zbornice, prostora za počitek in nego. Hodniki so dovolj široki, prav tako tudi vsa pregradna vrata na hodnikih, vhodna vrata in vrata v učilnice. Na šoli imamo tudi prilago- jene sanitarije in prostor za osebno higieno. Po razredih za naše gibalno ovirane dijake ni posebnih klopi. Po navadi sedijo s spremljeval- ci kar v zadnji klopi. 3.1 KNJIŽNIc A gIMNAZIJE MOSTE IN NJENA PRILAgODITEV g IBALNO OVIRANIM DIJAKOM Ob prenovi je svoja vrata na stežaj odprla tudi šolska knjižnica, saj je postala dostopna funk- cionalno oviranim dijakom. Deluje v prvem nadstropju prizidka. Dostop do nje je omogo- čen po stopnicah in s panoramskim dvigalom. Knjižnica Gimnazije Moste naštete pogoje izpolnjuje, saj je bilo veliko truda vloženega v načrtovanje in opremljanje. Pri načrtovanju sva imeli s kolegico pred očmi tudi dijake s po- sebnimi potrebami. Prostor in oprema knjiž- nice Gimnazije Moste sta oblikovana tako, da omogočata zadovoljevanje potreb vsem vrstam uporabnikov. Naši gibalno ovirani dijaki lahko samostojno uporabljajo vse knjižnično gra- divo in trenutno tehnično opremo knjižnice. Edini slabosti sta višina izposojevalnega pulta in zadnji vrsti polic, ki ne omogočata preho- da za invalidski voziček. Izposojevalni pult je nekoliko previsok. K sreči je tudi tehnologija na področju invalidskih pripomočkov tako na- predovala, da novejši vozički omogočajo tudi vertikalno premikanje. 3.2 PROMOVIRANJE BRANJA NA gIMNAZIJI MOSTE S POMOČJO g IBALNO OVIRANIh DIJAKOV IN NJIhOVIh SPREMLJEVAL cEV Dijaki Gimnazije Moste imajo organiziranih 15 ur obveznih izbirnih vsebin knjižničnega Slika 1: Spremljevalec Tine bere dogovorjeno literaturo, s katero bo navdušil dijake. Namen prilagoditev je omogočanje doseganja vsaj minimalnih ciljev in standardov znanja pri vseh predmetih, v katere je vključen dijak. Naši gibalno ovirani dijaki lahko samostojno uporabljajo vse knjižnično gradivo in trenutno tehnično opremo knjižnice. Našo šolo trenutno obiskujejo trije gibalno ovirani dijaki in vsak ima svojega spremljevalca. 29 Šolska knjižnica, ljubljana, 28 (2019), 2, 26-30 informacijskega znanja (KIZ). KIZ obsega spoznavanje in uporabo šolske knjižnice, spo- znavanje in uporabo različnih tipov knjižnic, usposabljanje za samostojno iskanje informacij s pomočjo kataloga COBISS/OPAC ter nava- janje na pravilno citiranje in navajanje virov in literature. S kolegico velikokrat naletiva na ovire pri načrtovanju KIZ, naši gibalno ovirani dija- ki velikokrat ne morejo na vse oglede, ki jih organizirava. Zato veliko ur izvedemo kar na šoli. Pri teh urah so navzoči tudi spremljevalci gibalno oviranih dijakov. Spremljevalci Tine, Veronika in Ana so mladi intelektualci. Priha- jajo iz različnih poklicev. Skupaj smo skovali idejo o promociji branja na šoli. Dijaki berejo drug drugemu, včasih kakšno knjigo preberejo kar spremljevalci, na glas, gibalno oviranim pa tudi preostalim. Gibalno ovirani dijaki so v svojih razredih zelo lepo sprejeti, sošolci cenijo njihovo mnenje. Spremljevalci so enkratna podaljšana roka knjiž- ničarja, saj veliko česa preživijo v razredu z di- jaki. Spremljevalci mi poročajo o željah dijakov, o njihovih interesnih področjih. Tako vem, kaj in kakšno literaturo jim lahko ponudim. Edina pot do odraslih bralcev je vzgajanje pozitivne bralne izkušnje pri mladih. Zaveda- mo se, da so za dvig bralne pismenosti poleg staršev, ki berejo, ključnega pomena učitelji, ki berejo in o knjigah tudi navdušeno govorijo (Pišek, 2015). Uspešnost našega eksperimenta za zdaj ocenjujemo skupaj s spremljevalci, ki delajo oz. so v interakciji neposredno z dijaki, saj so prav njihova mnenja, predlogi in kritike ključni za nadgradnjo. Zgledujemo se tudi po projektu »Knjižnica pod krošnjami«. V lanskem šolskem letu smo poskusno, letos pa upam da že malce bolj zares na naši šolski terasi v sklopu šolskega projekta »Ozelenitev terase« izvedli branje na prostem. Slika 2: Sodelovanje dijakinj z gibalno ovirano dijakinjo Viri Burkeljca, S. (2001). Otroku s posebnimi potrebami mora biti omogočen vstop v šolsko knjižnico. Šolska knjižnica, let. 11, št. 1, str. 8–12. Dijaki s posebnimi potrebami – naši sošolci: raziskovalna naloga (2007). Dostopno na: http://www.knjiznicacelje.si/raziskovalne/ce- lje/2007/4200704382.pdf (18. 2. 2019). Griljc, M. (1999). Funkcionalno ovirani uporabniki visokošolskih knjižnic: diplomsko delo. Ljublja- na. Griljc, M. (1999). Etičnost profesionalnega odnosa do funkcionalno oviranih uporabnikov. Knjižni- ca, let. 43, št. 2-3, str. 249–263. Griljc, M. (1996). Srečanje in delo z drugačni- mi uporabniki. Knjižnica, let. 40, št. 3-4, str. 175–192. IFLA/Unescove smernice za šolske knjižnice (2003). Šolska knjižnica, let. 13, št 3, str. 115– 124. Jesih Šterbenc, K. (2006). Načrtovanje nove šolske knjižnice na Gimnaziji Moste. Šolska knjižnica, let. 16, št. 3-4, str. 147–151. Jesih Šterbenc, K. (2008). Uporabniki s posebnimi potrebami v šolski knjižnici Gimnazije Moste. Šolska knjižnica, let. 18. št. 3-4, str. 179 Kobal Grum, D. (2006). Prenova gimnazijskih programov in dijaki s posebnimi potrebami. V: Zagotavljanje enakih možnosti za vzgojo in izo- braževanje slepih in slabovidnih otrok v Sloveniji. Ljubljana: Društvo za enake možnosti slepih DEMS, str.109–111. Lujić, D. (2002). Kako do bralcev, ki sami ne morejo do knjižnice. Knjižnica, let. 46, št.4, str. 305–315. 30 STROKA IN PRAKSA katarina j esih Šterbenc: s premljevalci gibalno oviranih dijakov v vlogi promotorjev branja Navodila za izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za gimnazijski program. Dostopno na: http://www. zrss.si/default.asp?link=predmet&tip=7&pID=1 17&rID=1593 (7. 5. 2019). Pišek, M. (2015). Ključ do veselja do branja je nav- dušena učiteljica, Dnevnik Dostopno na: https:// www.dnevnik.si/1042709825/kultura/knjiga/ kljuc-do-veselja-do-branja-je-navdusena-ucitelji- ca (18. 2. 2019). Pravilnik o dodatni strokovni in fizični pomoči za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami. [online]. [uporabljeno 2008-05-07]. Dostopno na URL: http://www.zrss.si/default.asp?link=predm et&tip=92&pID=58&rID=594 (7. 5. 2019). Veliki slovar tujk (2006). Ljubljana: Cankarjeva založba. Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Dostopno na: http://www.zrss.si/default.asp?link =predmet&tip=92&pID=58&rID=594 (7. 5. 2019). KATAriNA JESiH ŠTErBENC , univ. dipl. bibl., zaposlena kot knjižničarka na Gimnaziji Moste in Gimnaziji Poljane Naslov: Gimnazija Moste, Zaloška cesta 49, 1000 Ljubljana E-naslov: katarina.jesih@guest.arnes.si 30 Katarina Jesih Šterbenc: Spremljevalci gibalno oviranih dijakov v vlogi promotorjev branja e-publikacije Zavoda RS za šolstvo na portalu BIBLOS Na portalu Biblos objavljamo tri publikacije in vas vabimo k nakupu oz. izposoji. www.biblos.si