MITJA ŠVIGELJ: Gašperjev junaški čin. Igra lutk v šestih slikah. O se b e: Car; carica; carična; minister; zdravnik; Gašper, dvorni norec, komornik; kralj palčkov; palčki (1. palček; 1. in 2. stražar). I. SLIKA. Sobana v carjevem dvoru. V ozadju stdklena vrata. Zdravnfk: Carjevo zdravje se vsak dan slabša, odkar je na skrivnosten način izginila z dvora carična, njegova hčerka, ki mu je bila še edino veselje na njegova stara leta. Poizkusil sem vsa sredstva, ki jih nudi naša veda, a nič mu ne pomaga, nobeno razvedrilo ne prikliče smeha na njegova usta. Po cele ure tava po sobanah in temnih hodnikih v trdni nadi, da morda le kje najde svojo hčerko, blago carično, a zraven hixa od dne do dne. Minister: Da, da, res je vse to! Dolgo sem premišljal, kako bi vsaj nekoliko razvedril carja, kako bi mu pripomogel, da bi vsaj upal, da bo zopet ugledal izginulo carično, in končno sem že mdslil, da sem zadel pravo... • Zdravnik : Ah! In kaj bi to bilo? Minister: Dal sem oklicati po vsem širnem carstvu, naj se javijo vsi oni junaki, ki bi bili pripravljeni preiskati vse najskritejše in najnevarnejše kraje, prehoditi ves svet, da najdejo carično. Prepos tovati bi inorali vsa daljna carstva, vse širne gozdove in sinja morja, in komur bi se posrečilo, da najde carjevo hčerko, tega bo car bogato nagradil. Zdravnik: In koliko je v našem catstvu takih junakov? Koliko se jih je priglasilo. Minister: Hm, niti eden ne ... Z d r a v n i k : O^ho^ho, gospod roinister, to ste pa slabo zadeli, hoshosho! Komornik (pride z desne). Zdravnik: Kako gre carju, kako gre carju? Ali je že vstal, se počuti dobro? Komornik : Njegov6 veličanstvo je pravkar použilo svoj prvi zajtrk in biva v svojem kabinetu. Zdravnik : Javite njegovemu veličanstvu najin prihod, a hitro! — Pojdite, gospod minister, da posetimo carja in — (zbadljivo) mu naznanimo vaš neuspeh. M i n i s t e r : MUda, in vaš »uspeh« ... - Vsi (odidejo na desno. Kratek odmor.) . . -^ G a š p e r (pristopica z leve): Mm! Vse gre že narobe na našem dvoru! Namesto starih žensk izginjajo mlade, namesto obolelega carja gospodari ničemurna carica, grda kot skrivljena vrba, gospod minister zbirajo junake po deželi, namesto da bi se sami izkazali juiraka — pa že brišejo pete, če osel zariga na dvoru — in naš dvorni zdravnik draži ministra in se mu posmehuje, namesto da bi ozdravil carja. Že vidim, dokler jaz ne vzamem stvari v roke, ne pojde, ne pojde, pra* vim. Jaz že pokažem temu krivokljunemu zdravniku in trebušastemu . ministru, kaj se pravi biti Gašperček! Tako bosta lepo pohlevno poni-žala svoji glavici pred mano kakor berač, kadar gre mima njega gosposka kočija. Ahaha, jima že pokažem, hahaha ... A pst! Nekdo prihaja. — O Bože, sama carica gre s svojim osebnim tajnikom. Rado= veden sem, kakšne skrivnostd imata med seboj. (Skrije se za steklena vrata.) ... C a r i c a in t a j n i k (prideta z leve). T a j n i k : Vse je v redu, vaše veličanstvo! Včeraj s€ je vrnil vaš zvesti podanik Petobrus. "' Carica : Kako je opravil? Kam je odvedel carično? T a j n i k : Notri v najglobokejšo temino Črnega lesa, odkoder ne bo znala niti koraka proti domu. C a r i c a : Jako dobro! Pohvalite ga v mojem imenu, jutri zjutraj pa naj1 mu krvnik odseče glavo, ker sicer nismo varni, da ne izda . skrivnosti. Taka je naša volja iti tako se bo zgodilo! Ta j nik : Kakor ukazujete, veličanstvo! (Pokloni se in odide.) Carica : Vendar se mi je enkrat posrečilo! Pastorka je na vars nem, odkoder se ne vrne nikdar več. Car je tudi že na koncu svojega zdravja, in kmalu pride vsa vlada v moje roke, da bom gospodarila nemoteno po svoji volji. 41 Gašper (zase): O ti zvitorepka! Čakaj, zagodem ti eno! (Stopi pred carico.) Dovolite, da se vatn ponižno priklonim, vaše veličanstvo! C a r i c a (oholo): Ha, se že zopet potepaš po dvoru, ti nepridi* prav! Kdo te kaj rabi? Povsod si v nadlego! G a š p e r : Da se potepam po dvoru, pravite? In da sem v nad* lego? Hm, menda niso vsi tega mnenja! C a r i c a : Kaj je to!? Kdo bi se zanimal za takega pritepenca? G a š p e r : Še vi sami se boste zanhnali zame! Carica : Kakšno govorjenje je to?! Izgini, pravim, in ne potepaj se po dvoru! G a š p e r : Saj se'ne potepam, samo vohunim ... Carica: Kaj vohuniš? G a š p e r : Spletke, ki se pleto okrog vašega veličanstva ... Carica: Spletke? Okrog mene? Gašper: Da, da! Carica : Kakšne spletke? Govori! Gašper: Carična je na potu v domovino. Carica (osupne): Pst, pst! Da nas kdo ne sliši. G a š p e r : Nič se vam ni treha bati, veličanstvo! Kadar sem jaz prisoten, takrat nihče ne prisluškuje., C a r i c a : Kako si rekel prej? Da se carična vrača? • G a š p e r : Da, da, vrača se in kmalti bo tu. — Pa saj nisem vre« den vašega zanimanja. Grem ... Carica : Čakaj še! Povej vse! Gašper: Moram iti, veličanstvo. Carica : Kam se ti mudi? Gašper: K carju, veličanstvo. (Odhiti m se zopet skrije za steklena vrata.) C a r i c a : Bože, on ve vse! Da se mi le ves moj trud ne izjalovi, potem splavajo po vodi vse moje sanje in težnje po prestolu. Hitro k tajniku! Zvitemu dvornemu norcu moramo zavezati jezik/ (Odhiti na levo.) G a š p e r (pride iz skrivališča): O, o, vaše veličanstvo! (Smeje se za odhitelo carico.) Sedaj ste se pa enkrat uračunali! Še preden mi boste utegnili zavezati jezik, bom že izginil v Črnem lesu, in preden se boste zavedli, bo carična že zopet na dvoru. Ha, ha! Zdaj pa le hitro k carju, da me kdo ne prehiti! (Odide na desno.) Zastorpade. • | | . |---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------, | : j E.........iH«M«»Mt«HilllllTniI#i|*tM.....III........III.......••II...... ....,,,..........1........¦¦.......¦¦!........IIMIllttllllllllllllll..................«<••••.....tlllll ¦•¦••••¦ ii t.....IIMII......II.....1*1........•tltttillllfltllMIII......IIUHIMlj jSj M) '-*.........iiitnu*i|fi|iffn««itiifitiiHnmttiitoiliii.......«...........im.......iiiiiiiitiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiin...........¦¦¦......m......•<•¦..........¦iiiiMMiiHMiiiiM.....Mitiiiiittttiifiimtitiiiiiiin.........¦»•••••••¦m.....- H