lj et diti od, a n : . . o ¦kliringu, o prijateljskih paiktiih, o trgovinskih in drugih pogodbah — kar zmeša se nam lahko, če z neveščo rdko brskamo po vseh teh paragrafih. Potreben nam je kažipot, nekak kompas, nekak spreten vodnik, ki nam pakaže pot slkozi ves ta navidezni kaos. Ta vodnik mora prikazati potrebo zakonov, njih smotrenost, njih naistanek in medsebojno zvezo. Treba je, da nam priikaže sis_em oelotne zakonodaje. Ta kažipot leži sedaj pred nami. Učiteljska tiskarna je založila »Državoznanstvo« izpod peresa dr. Ogrina Frana. Sicer nam je avtor že pred petimi leti nanisal neikaj podobnega, kar je pozneje zaradi raznih sprememb še dva'krat dopolnil, veindar pa nam je šele sedaj predočil z vso jasnostjo ves sistem vso enotnost naše državne urejenostii. Knjiga je urejena predvsem tako, da služi kot učna knjiga po vseh tistih šolah, kjer se poučuje državoznanstvo; knjiga pa je zelo pripravna tudi za splošno uporabo najširšim krogom. Pričujoče delo vsebuje najprvo splošne pojme o državni ureditvi, potem pa 'riše organizacijo naše države ter podaja bistrvene določbe vseh važnih zakonov. Kakor je razvidno. ima 'knjiga namen nuditi vsakemu one podatke iz javnega prava, ki so mu v njegovem življenju neobhodno potrebni. Pod črto navedeni zakoni in razni viri omogočajo čitatelju, da se. poglobi z lahkoto tudi v posamezne zakone in uredbe, ki jih ravno pobrebuje. Nekaj najvažnejših zakonov pa je citiranih skoro s celo vsebino. S kratkega opisa o postantu države prehaja pisaitielj na eilemenite države. Tu nam pojasnjuje v splošnem pravni red, suverenost države ter osnovne državljanske pravice in dolžnosti. Potem dobimo pojasnilo o državnih funkcijah ter državni organizaciji. Kaj je zakonodajni organ in kdb so izvršilni organi, kakšna je državna uprava in samouprava, daIje kakšna je 'kulturno-socialna in gospodarska izgradnja države, kako izgleda državno gospodarstvo — vse to nam postane po kratkih poglavjih jasno. Temu prvemu delu sledi obširnejši drugi del o dh-žavni ureditvi krailjevine Jugoslavije. Uvodoma je neka.j zelo zanimivih podatkov o postHnlku naše države, potem nas uvaja v državno organizacijo. Tu izvemo po vrsti o vseh skupinah zakonov: Zakon o kraljevski oblasti, organizacija in funkcioniranje zakonodajne oblasti t. j. narodno predstavništvo, senat, skupščina volitve itd., potem organizacija upravne oblasti, ministri in ministirstva ter njih delokrog, banske uprave. srezi, orožništvo, sodna uprava, organizacija prosvete i. dr. Posebno po^lavje govori o zunanji upravi, poslaništvih in konzulatih. Zanimiv je preg^led o notranji upravi v splošnem ter o skrbi za javno varnost. Zatem pridejo: Fimančna uprava. vojaška organizacija in uprava, gradbena uprava, prometna uprava kmetdjstvo in kmetijska uprava z agrarno reformo, obrtnotrgovinska uprava, uprava šum in rudnikov, socialna in zdravstvena uprava z zaščitami ter zavarovanja 'raznih slojev, uprava telesne vzgoje itd. V drugem oddelku pa nas pisatel.j na kratko seznani z verskimi družbami ter z or • •• ¦ •¦-¦ ... ganizacijo katoliske cerkve, srbske pravoslavne cerkve ter drugih ver. Kakor je iz gornjega razvidno, obravnava to delo stvari, ki jih mora poznati vsak odrasel človek, ki hoče veljati za izobraženega, še celo pa mora poznati to vsa'k vzgojitelj in učitelj. Učiteli bo našel v tei kn.iigi toliko pomoči za poirk in sploh za delo v šoli, kakor v malokateri dlruai knjigi. Pouk o državoznajnistvu. ki se je doslej zaneimarjal ravno zaradi pomanjikanja primeTnega priročnika, se bo sedaj dvignil na ono višino. ki jo zasluži s svojo važnostjo. Le tisti državljani so kaj vredni za javno življenje, ki so zavedni, ki poznajo svoje dolžnosti in pravice. V tej knjigi bodo našli vse, kar jim je v tem oziru potrebno vedebi in zato sem prepričan. da bo učiteiljstvo pridno posegalo po tem delu, ki se zato ne bo prašilo ,po policah, kakor marsifcaj dlrugega. M. Zor UčitelfsKa fisicarna DRŽAVOZNANSTVO (Spisal dr. Ogrin Fran, sreski načelnik.) Dokler je človek še živol kot posameznik in ni imel nobene skupnosti s sebi enaJkimi je bil divjak, živeč kakor zver v džungli. kakor hitro ,pa se je on, ki je, v razliko z živaljo, imel um in prosto voljo posebno, jasno razvito pričel družiti v zajednice, zadruge, so morale nastati za urejeno sožitje posetme navade, posebni običaji, po katerih so se Vsi člani zajednice prostovoljno ali prisilno raynali. Iz manjših zajednic so nastale večje, iz najmanjših dJružin in zadrug so se prelco brat.stva in župe .azvile najvišje edinice ,t. j. države. Čim več ljudi pa je bivalo v medsebojnih stikih in odnošajih, tem 'bolj zamotano je bilo sožitje in tem več je bilo treba posebnih pravil, k\ so to skupno življenje urejevala. Ta pravila, to so postave, to so zakoni, to je ustava, kar mora imeti vsaka javno priznana država. Vsi vemo, koliko različnih zaikonov imamo, toda malokdo ima pravi pojem o njih vzročnosti in medsebojni zvezi. Če hodimo v šolo ali ne hodimo, s postavami pridemo v stike; če plačujemo ali ne plaičujemo davke, z zakoni se stvar uredi; če tožimo in iščemo 'pravico ali pa če smo mi sami toženi, s postavami se srečamo. In tako gre vse dalje. Vsak naš korak. vsako naše delo, ki tangira našeaa sodržavljana, je natančno urejen po raznih zakonih. Kakor hitro se premaiknemo, pridemo v dotiko s to ali ono postavo. V časopisih čitatno o tem ali onem zakonu, iz listov zvemo o razni_i zbornicah, korpo^acljah, o carini, o borzi, o mednarodnem pravu, tšzv