l/. ha j a vnak četrtek. Cona mu je 3 K na leto (Za Nemčijo 4 K, ša Ameriko in druge tuje držav« 6 K.)
Posamezno storilko se prodajajo ——— po 10 vinarjev ————
prilogama:
„NaS kmečki dom" m „Naša gospodinja".
Spisi in-lopisi so pošiljajo; Uredništvu »Domoljuba". Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacije in in-beratipa: Upravništvu „Domoljuba*, -Ljubljana, Kopitarjeva ulica —
		
Štev. 34.	V Ljubljani, dne 20. avgusta 1914.	Leto XXVII.
Predrzne laži.
Take vojske se ne pomni zemlja. Vseh pet delov sveta je pravzaprav že v nji. Angleška ima svoje kolonije v Avstraliji, Aziji, Afriki in Ameriki; Nemčija jih ima v Afriki in Aziji, Rusija sama obsega velik del Azije. Povsod sega vojni vihar in nihče ne more reči, da ne bi segel še črez, v države, ki zdaj stoje še ob strani.
Najbolj neumno in krivično je to vojsko označil ruski car, češ da gre za boj Slovanov proti nemštvu. Tupatam kak srbsko nadahnjeni zvijačnik ponavlja to trditev. Ruski car se je obenem znebil tudi te, da hrepene Slovani po tem, da bi se združili z Rusijo. Tudi ta beseda je v svoji abotnosti sila predrzna.
Ni treba daleč pogledati, da se iz-previdi, kako neresnična je taka sodba o sedanji vojski. Rodilo jo je sovraštvo in zločinska zavratnost proti naši državi, obenem pa velika nevoščljivost Angleške in Francoske proti nemški državi. Kaj pa imata Anglež in Francoz slovanskega na sebi; oba mislita samo nase. V zadnji balkanski vojski, ko so se Slovani borili proti Turkom, sla se Francoz in Anglež najbolj potegovala za turško državo. Francoz je takrat izkuhal načelo, da se na Balkanu ne sme nič izpremeniti, naj izpade vojska kakor hoče, in da se mora ohraniti turška država v celoti; Anglež ga je pa pri tem najbolj podpiral, češ da ne more biti proti mohamedanski državi, ker ima sam v Indiji ogromno število inohamedancev, na katerih čustva se mora ozirati. Anglež je bil pravzaprav vedno najnevarnejši nasprotnik Rusije; odganjal jo je na indijski meji, gradil ji pot do perškega zaliva, branil ji prost izhod skozi Dardanele. Še na mi-
sel mu ne pride, da bi se zdaj boril za slovanstvo, marveč rad bi samo oslabil Nemčijo, da bi svojo trgovino in obrt bolj utrdil. Ko bo Rusija premagana, kar se bo temeljito zgodilo, se bo Anglež v pest smejal in tudi iz francoskih porazov bo koval zase dobičke, ako ga njegovi računi na morju ne bodo ogoljufali, kar seveda iz srca želimo.
Tudi Francoski gre samo proti Nemcem; z Rusom je samo zavoljo tega zvezana. Ko bi tega ne bilo, bi jo obstoj in moč ruskega cesarstva pač malo brigal. Za druge Slovane pa tudi ni pri Francozih nobenega smisla. Pametni Francozi tudi dobro vedo, da bi bil njihov pomen tem manjši, čim bolj bi se v Evropi okrepila Rusija. Zato pa naravnost pravijo, da je tudi za Francoze obstoj močne Avstrije neobhodno potreben. Bivši minister Honotaux je še meseca julija letošnjega leta pisal, da je Avstrija trdnjava, ki vzdržuje v Evropi ravnotežje, da je pa za Avstrijo edino varstvo habsburška vladarska družina. Njegove besede se glase: Brez habsburške vladarske družine ni več Avstrije, in brez Avstrije ni več Evrope.
Ali naj res dobičkaželjni Anglež spravi še Evropo v svojo mavho? Ko bi Avstrije ne bilo, ne pride Evropa do miru in s tem bi se pripravljal samo čas, da rmeno pleme izpodrine belo. In ob tem resnem času, ko gre za evropsko ravnovesje, proglaša car, da se bije boj za združenje Slovanov pod ruskim žezlom. To se pravi norce brit i.
Na strani proti Rusiji so vsi katoliški Slovani: Čehi, Poljaki, Hrvatje, Slovenci, Rusini. Vsi — brez izjeme! In sicer z navdušenjem, ker vedo, da bi pomenila ruska zmaga pogin njihove vere in narodnosti. V tem oziru je car zinil resnico, ko je poudarjal, da gre v bo i za verske brate — Srbe — raz-
kolnike. Sam je torej priznal, da je ta vojska naperjena tudi proti katoličan-stvu. To čutijo vsi katoliški Slovani, in če je kje med njimi kdo, ki skriva globoko v srcu zdaj kake želje za Huse, je čisto gotovo tak, kateremu je katoliška vera deveta briga ali pa celo trn v peti. Avstrijsko domovino bo izdal, ko je že prej izdal svojo vero.
Ravno ob tem času je bruhnila z vso silo živa zavest med vse katoliške Slovane, da more samo Avstrija biti njihova domovina, da si morejo .samo v nji zagotoviti svoboden razvoj v narodnem in verskem oziru. Kakor bi bil težko breme odvalil Hrvatom in nam Slovencem od srca, tako nam je bilo, ko se je razjasnilo, kaj imamo v Srbu, Kakor huda udnica se jc vlačila po vseh kotih srbska agitacija, zvezana povsod s prav umazanim svobo-domiselstvom in s prav vzhodnim sovraštvom proti katoliški veri in cerkvi. Kaj bo? so sc v strahu izpraševali pametni ljudje. Prišla je rešitev, ln ravno tako se je glede na Rusa odsopel Poljak, Rusin in Čeh. Zato pa zavračamo predrznost ruskega carja in mu odgovarjamo, da gre pač v ti vojski poleg drugih reči tudi za versko in narodno svobodo katoliških Slovanov, in zato proti Rusiji, ki take svobode ne pozna. Gre za močno Avstrijo, ki pod njenim dvoglavim orlom upajo zatrdno katoliški Slovani na mirno življenje, na svoboden razvoj in napredek.
Če zadeneš koga, ki bi hotel sedanjo vojsko razlagati po ruskega carja besedah, podrobi mu jih, da bo utihnil. Vedel boš pa takoj, kam ga imaš šteti. Ne za boj med germanstvom (Angleži so tudi Germani!) in slovanstvom gre zdaj, marveč za boj za pravico in poštenje, svobodo in mir proti zakrknjenim razkolnikom, maščevanja željnim francoskem framazonom, zlasti na proti
li
lobičkaželjnemu angleškemu kramar-itvu, ki mu je vse lastni, nikdar siti Žep.
Vojska in katoliško ljudstvo.
Že sedaj hodijo skrivoma, prišli bodo pa časi, ko bodo hodili očito med našim ljudstvom ljudje, ki bodo sku-jali trpljenje sedanjih časov izrabiti v nezadovoljnost ljudstva in kovati iz nezadovoljnosti kapital za svoje namene. Že se sliši: kristjani, katoličani ste, pa se navdušujete za vojske, molite za morilce lastnih bratov, prelivanje krvi vas ne straši itd.
Edin uspešen odgovor takim hujskačem je, da se jih naznani oblasti, ki naj jih zapre. Saj vemo, zakaj tako govorijo. »Far« in vojska, pa ne vojska, ampak »far« jim je glavno.
Ker se pa taka reč v težkih in okoli polnih časih kaj rada oprime tudi dobrih ljudi, zato je treba, da spregovorimo o tem jasno besedo.
Nam katoličanom je kakor v drugih važnih vprašanjih merodajna tudi v tem odločilna beseda naših vrhovnih cerkvenih poglavarjev sv. Očeta in naših škofov. Kaj in kako sta sv. Oče in ljubljanski knezoškof pripravila ljudstvo, smo že v zadnji številki priobčili. Naši cerkveni učitelji in voditelji zajemajo vodila svojim ukrepom in naukom iz temeljnih naukov krščanske morale t. j. priznanih določil, ki morajo biti merodajna za vse ravnanje. Ta določila pravijo glede vojske: 1. Vojsko more napovedati najvišja postavna oblast t. j. pri nas cesar, ki edini ima pravico odločevati o vojski, t. j. isto napovedati in končati. 2. Vzrok napovedi vojske mora biti pravičen in važen tako, da odvaga posledice vojske. 3. Vojska se mora voditi no pravem načinu in se mora držati tozadevnih določil, Sklenjenih glede vojsk med državami.
Da je bila sedanja vojska od našega cesarja po temeljitem preudarku, po mnogih brezuspešnih poizkusih jo odvrniti, in v zavesti velike odgovornosti napovedana, to je povedal jasno in lepo v svoji poslanici »Mojim narodom« cesar sam.
Da je vojska pravična, o tem ne more dvomiti nihče, ki pozna njeno predzgodovino in spozna, da tako kot so delali Srbi in ž njimi Rusija, ni moglo naprej.
Vse to je odločno, jasno in v krasnih besedah povedal ljubljanski knezoškof ob priliki sv. maše, ki jo je daroval vojakom predno so ob odhodu v vojsko prisegli zvestobo cesarju. V na-slednemu navedemo krasni govor pre-svitlega:
Slovenski krščanski možje, zbrani sle, da pred odhodom na bojno polje pred Bogom vsevednem, neskončno 3vetcm ln pravičnem zaprisežete ne-omahljivo zvestobo svojemu presvetlemu cesarju, svoji prelepi avstrijski do-
* i
movini, in sicer zvestobo do zadnjega ! zdihljeja, zvestobo do smrti. Zato v tem nenavadno resnem trenutku nekoliko spodbudljivih besedi v luči krščanskih resnic.	j
Več let je presvetli cesar v svoji j krščanski ljubezni vojsko zaustavljal, zavedajoč se svoje odgovornosti pred božjim sodnikom za blagor in življenje svojih narodov. Toda ravno ta ljubezen je Njega sedaj kar naravnost prisilila, ' da sovražnikom svojim, našim in bož- j jim napove pravično vojsko.
Možje, kliče Vas cesar, da v imenu I božjem z orožjem v roki kaznujete hu- , dodelstvo umorstva našega prestolonaslednika in njegove soproge, kakor se je v peklenski hudobiji zasnovalo in podpiralo v srbskem kraljestvu.
Možje, kliče Vas cesar, da z orož jem vroki maščujete skrajno krivična, že večletna prizadevanja, razkosati in uničiti krasno našo Avstrijo pod že-zlom naše starodavne habsburške cesarske rodovine, da maščujete zvijačno zapeljevanje naše mladine na izdajstvo domovine in cesarja, da, na črno, sramotno izdajstvo!
Možje, kliče Vas cesar, da z orožjem v roki branite katoliško Avstrijo, katoliško našo cesarsko rodovino zoper zaklete sovražnike samega Jezusa, pričujočega v Zakramentu ljubezni. Vam je li znano, od kdaj se našo cesarstvo, se presvetli vladar prav posebno sovraži, od kdaj so napori zoper ccsurstvo in cesarsko rodovino posebno brezobzirni in posebno divji postali? Od septembra leta 1912., od onega slavnostnega kongresa na cesarskem Dunaju, ko smo se s cesarsko hišo na čelu klanjali svojemu Jezusu, svojemu Gospodu in Bogu: zato v boj zoper sovražnike božje, zoper sovražnike katoliške Avstrije, zoper sovražnike katoliške habsburške hiše.
Možje, kako vzvišen, kako svet, kako Bogu dopadljiv je boj, v katerega ste poklicani! Z Vami je pravica, z Vami je Bog, Gospodar vojskinih trum!
Možje, ne bojte se! Zapustili ste svoje družine; bridkost srca, opravičeno bridkost srca ste možato premagali, ker Vas kličejo višje in svetejše dolžnosti. Za dom ne skrbite preveč! V krščanski ljubezni je vse tako urejeno, da delo ne bo zaostalo; mi duhovni, deželni odbor in cesarska vlada si bomo s pomočjo raznih društev prizadevali pomagati Vašim družinam; možje ne bojte se! Trpljenje, težko trpljenje Vas čaka, težek križ Vam je naložen. Paj saj ste krščanski možje, pa gledate Kristusa, ki je s svojim svetim križem svet odrešil. Vsak dan zadenite težki križ na rame, in sicer tako, da Vam zaleže za Vašo dušo, zaleže za Vašo večnost. Zato vsak dan zjutraj in v kaki nenavadni bridkosti vzdihnite: »O presladko Srce Jezusovo, vse bridkosti in križe današnjega dne Ti darujem na Tvoje svete namene in v spravo za razžalitve, katere Ti v presvetem Zakramentu trpiš«. Samo to vzdihnite in vsako trpljenje Vam zaleže za večnost.
Možje, ne bojte se! Morebiti nekatere od Vas na bojnem polju čaka smrt? O, junaška smrt, o sveta, o srečna smrt, o mučeniška smrt! Pa kaj pravim smrt: ne, ne, ne čaka Vas smrt, ampak čaka Vas posmrtno življenje, preblaženo, nebeško življenje, po katerem koprnimo vsi. Da bo morebitna smrt tako zaslužna, vzdihnite vsak dan k Bogu, rekoč: o moj Bog iz Tvojih rok rad sprejmem tudi smrt kakršnokoli, kjerkoli in kadarkoli. Taka žrtev celo vice izbriše.
Možje! V srednjem veku se je po Evropi razlegal klic: »Tako hoče Bog!« in tisoči so zapustili dom ter šli osvajat Jeruzalem iz rok nevernikov. Klic: »Tako hoče Bog!« je dvignil tudi Vas v sveti boj za katoliško Avstrijo, v pravičen boj za predobrega cesarja, v kaznovalen boj zoper brezvestne hudodelce. Torej naprej: z Vami je Bog; naprej za izvrstnimi vojskovodji; naprej k slavni zmagi!
Možje, vzdihujte: »Pod Tvoje varstvo pribežimo, o sveta božja Porodnica, ne zavrzi naših prošenj v naših potrebah, temveč reši nas vselej iz vseh nevarnosti!«
Sedaj pa prisezite, prisezite pred Bogom zvestobo, popolno zvestobo, da s tako sveto prisego posvetite svoj boj, da s tako sveto prisego počastite Boga, da si s tako sveto prisego zagotovite zmago. Amen, amen, amen!
Tako je govoril presvitli naš knezoškof.
Kdor to premisli, temu bo stvar jasna in ne bo se dal niti za trenotek zapeljati od hujskačev.
Krščanstvo je vera ljubezni. Ako bi duh krščanske ljubezni prevel vse narode, gotovo ne bi bilo treba nobeno vojske. Da je vojska, so krivi v prvi vrsti tisti, ki zavirajo delo svete Cerkve, sejejo med ljudstvom seme svobo-domisclstva in nezadovoljnosti ter kopičijo krivico nad krivico na vse one, ki del.ijo v smislu in po določilih svete vere. Svobodomiselci in framazoni, katerim je bila katoliška Avstrija zlasti na potu, ker je med vsemi državami najbolj katoliška!
Za pravega katoličana je jasno, da v sedanjem položaju ne greši tisti, ki gre v vojsko, temuč grešil bi tisti, ki bi se ji skušal odtegniti. Vojska je pravična in mi smo tudi po določilih naše vere dolžni poslušnost cesarju!
Svetovna vojska.
Po sedanjih poročilih se vojskuje Avstrija proti Srbiji, Rusiji in Crnigo-ri. Nemčija proti Rusiji, Franciji in Belgiji. Kako se ti boji pričenjajo, o tem poročamo pod naslovom: »O dogodkih z bojišč«. Napovedani sta proti Nemčiji še dve drugi vojski od strani Srbije in Črncgore, kar pa je brez pomena, ker do vojske med Nemčijo in Crnogoro ne bo prišlo, ker bo to opravila zaveznica Nemčiie Avstrija.
Deveta vojska.
Črnagora je dne 11. t. m. napovedala Nemčiji vojsko in nemškemu poslaniku na Cetinju, Ekartu, izročila potne liste. Poslanik je Cetinje takoj zapustil. Vzrok tej vojski je isti kot je bil pri Srbiji. Črnagora se je na ta način hotela iznebiti nemškega poslanika, da bi ji preveč nc gledal na prste in o njenem gibanju poročal domov na Nemško.
Poglejmo sedaj, kako stoji stvar drugod, kako se razvijajo bojujoče se države in kako se drže države, ki še niso zapletene v vojsko. Gotovo nas najbolj zanima.
Kaj pravi Italija?
Italija mora glasom zvezne pogodbe pomagati Nemčiji ali Avstriji, ako je katera izmed teh dveh držav od katere izmed držav trojnega sporazuma (Francija, Anglija, Rusija) napadena. Sedaj se javnost vprašuje, ali je bila Nemčija od Francozov napadena, ali so Nemci Francoze napadli? Od rešitve tega vprašanja je odvisno tudi postopanje Italije, ki doslej še drži nevtralnost, dasi je mobilizirala že precej svojega vojaštva. — Laški listi pišejo, da bi nastalo za Italijo tudi zelo težko vprašanje, ako bi Avstrija zasedla Lov-čen v Črnigori in začela prodirati do Soluna. — Francozi so po napovedi vojske od strani Nemčije tudi z Italijani, ki so se nahajali na Francoskem, zelo grdo in kruto postopali. Vsi italijanski državljani so morali hitro zapustiti francoska tla. 6000 italijanskih delavcev je z družinami pribežalo v Švico. V Rim so došle vesti, da je bilo iz Francije izgnanih 80.000 italijanskih podanikov.
Rusija.
Francija in Rusija sta iz leta 1892. sklenili pogodbo, da mora Rusija postaviti 120.000 mož kavalerije na zahodu meje, da zadrži prihod Avstrije in Nemčije. Rusija je to storila in vendar kje so uspehi? Vsi upadi ruske kavalerije so bili odbiti in avstrijske in nemške čete prodirajo v Rusijo. — Rusi so razrušili pristanišče Hanges. To je pristanišče na skrajni južni točki Finske, leži ravno nasproti Stokholma, glavnega mesta Švedije. Iz tega pristanišča pelje železnica v Peterburg, katero so Rusi razdrli. Rusi se boje, da ne bi prišel sovražnik po tej poti v Peterburg. Zato so pri vhodu v Peterburg položili in postavili za stražo torpedovke. — Palačo v Peterburgu, v kateri je stanoval in imel svoj urad nemški poslanik, so Rusi razdejali in uslužbenca nemškega poslanika, ki je imel nalogo Poslaništvo varovati, ubili. — Ruska velika bojna ladja drednot »Andrea« je nasedel in leži do polovice dolgosti na suhem. Rusi so raditega v skrbeh za yarnost finskih voda. — Poroča se, da Je mnogo ruskih generalov odložilo svojo čast, ker niso našli ▼ skladiSCih za vojaštvo niti polovico tega, kar je pUo zapisanega v vojaških zapisnikih. Bo najbrž tako kot je bilo v rusko-ja-
ponski vojski, kjer se je pokazalo, da so ruski generali in drugi dobavitelji kradli kot srake. — Ruski car je dne 9. t. m. sprejel v svoji palači poslance državnega zbora in jih nagovoril. Tudi ruski zunanji minister Sazanov je nagovoril poslance in v svojem govoru izjavil, da je bila Rusija izzvana in pri-morana v vojsko. — Ruski kozaki mnogoštevilno dezertirajo iz vojske. — Ko so Rusi zapu^ali Čenhostov, so izpustili iz ječ vse vjetnike. Izpuščeni so vsi znani morilci in roparji. — Rusi v svo-> jih časopisih zelo lažejo o vspehih ruske armade. Med drugim poročajo ljudstvu, da so ruske čete zasedle mesto Krakov v Avstriji. — Niti med ruskim meščanstvom, niti med ruskimi rezervisti ni nobenega navdušenja za vojsko. — Poroča se, da je bil ruski poljedelski minister zelo proti vojski. Dejal je, da bo vsled vojske delo poljedelskih organizacij na Ruskem uničeno in spodkopan s tem temelj ruske države.
—	V Peterburgu ni vse mirno, temveč pravijo, da morajo velik del vojaštva zadrževati ljudi, da ne izbruhne revolucija. Štrajk, ki je bil še pred vojsko, še ni končan. — Kakor smo že zadnjič poročali, je vrhovni poveljnik ruske armade Veliki knez Nikolajevič, o katerem pravijo, da je najbolj silil za vojsko. Oženjen je s črnogorsko princezi-njo Anastazijo in je bil zmerom proti Avstriji. Pravijo, da mu tudi diši ruska carjeva krona. — Ruski uradi priznavajo, da je letošnja letina na Ruskem, zelo slaba. — Rusi so kršili mednarodno pravo s tem, da so, ko vojska z Nemčijo še ni bila | oglašena, zaplenili nemški parnik »Prinz Eitel«, ki je namenjen za osebni promet. — Iz Moskve se poroča, da tamkaj ni bilo nobenega navdušenja za vojsko. Pač pa je izbruhnilo strašno sovraštvo proti Nemcem. Vse nemške trgovine so razbite. Od nemškega konzulata ni ostalo drugega kakor samo goli zidovi.
—	Ruski car se je obrnil tudi do judov, ki prebivajo na Ruskem, s prošnjo za pomoč. Obljublja jim tudi več pravic kot so jih imeli do sedaj. V Galiciji in Bukovini se je prostovoljno za vojaško službo prijavilo več tisoč judovskih prostovoljcev, ki so vojaške oblasti prosili, da naj jih proti Rusiji odpošljejo v vojsko.
Nemčija.
V kraju Elsenkirchnu, kjer je mnogo tovarn in socialna demokracija zelo razširjena, je 9. t. m. zvečer korakala velika množica socialnih demokratov k spomeniku Bismarka. Možje so nosili v eni roki rdeče zastave, v drugi pa baklje. Pri spomeniku so rdeče zastave zažgali in razvili narodne nemške zastave. — Krompir je letos v Nemčiji tako dobro obrodil, da ga Nemčiji ne bo treba prav nič od drugod dobiti, kar je za Nemčijo za sedanji čas zelo velike važnosti. — Zrakoplovi igrajo v nemški armadi zelo veliko vlogo. Pri boju za belgijsko trdnjavo Luttich so Nemci iz zrakoplovov metali v trdnjavo bombe. — V Berolinu vlada vsled
dosedanjih zmag Nemcev med Francozi veliko navdušenje. — Boj za trdnjavo Luttich je bil za Nemce zelo hud, ker so se na strani Belgijcev borile celo. ženske. — V Berolinu so dobili novega avstrijskega poslanika pl. Hohen-lohe. Prejšnjega avstrijskega poslanika v Berolinu je naš cesar visoko odlikoval. — Dosedanje prodiranje nemških bojnih ladij navdaja Nemce z navdušenjem. Kaže se, da bp nemška mornarica v vojskah izvrstno spolnjevala svojo nalogo. — Število prostovoljcev znaša že 80.000. — Angleži so vrgli v svet poročilo, da je Nemčija obljubila Angliji, da si boste delili Holandsko, ako ostane Anglija mirna. V Berolinu to poročilo uradno zanikujejo. — Bojazni, da bi se vsled velikega števila vpokli-cancev, ne mogla dokončati poljski dela, so se pokazale kot neutemeljene. — Nemčija mobilizira dalje in kliče pod orožje črnovojniške Čete prvega in drugega poziva. — V boju pri Luttichu so vjeli Nemci 4000 Belgijcev, katere so prepeljali v Padeborn. Porabili jih bodo za razna dela.
Francija.
Francozi so ustrelili podravnatelja znane igralnice v Monte Karlu. Dejali so, da je špijon. — Tudi Francozi lažejo v svojih časopisih zelo o svojih zmagah. Tako so delali tudi leta 1870'71. o francosko-nemški vojski. Konec je pa pokazal, da so bila vsa prejšnja poročila le velika laž.— Z laškimi podaniki so Francozi zelo grdo postopali, kakor smo že poročali. Lačne in sestradane so jih francoski vojaki podili z revolverji po ulicah proti kolodvorom. Avstrija je postopala s tujimi podaniki vse drugače. Nobenemu se ni zgodila niti najmanjša krivica. Tudi Nemčija je bila v tem oziru vitežka. — Nasprotno pa se poroča, da so Francozje proti avstro-ogrskirn podanikom, ki so ostali v Franciji, zelo lepo postopali. Odvedli so jih v okolico Nogent le Rotur, kjer jih bodo porabili za poljska dela Tuji državljani vojskujočih se držav, ki ne zapuste v določenem roku države, s« smatrajo namreč za vojne vjetnike. —i Amerika je prevzela varstvo avstrijskih koristi v Franciji in varstvo francoskih koristi v Avstriji. — Neki ogrski inženir, ki se je vrnil iz Pariza v Budimpešto, pripoveduje, da je ljudstvo v Parizu po ulicah demonstriralo proti vojski tako, da je moralo nastopiti voja-. štvo in streljati na ljudi. — Vesti, ki so. došle iz Pariza, poročajo, da vlada f! Parizu velika potrtost radi ruskega umikanja v Ruski Poljski. Francozi so imeli vse drugačene pojme o pripravw ljenosti ruske vojske in so pričakovali povsem drugačen nastop, kakor g« Rusi sodaj izvajajo. Radi ruskega umikanja so francoski krogi ogorčeni ns Rusijo in ne upajo mnogo na zmagOk
Anglija.
Nemci so posebno ponosni na to, d* se je njih ladjam posrečilo položiti ob mnogih obrežjih podkope (mine), kar J« za angleške ladje zelo nevarno. Podkop

j« aa.ia. ii amf wdo h jonmi« nu. lavi a. }« rupina ji ir;i a.i.n u<i ,'i. <-h; til..ci la-eiunu puuioi.. — .«. inur-ii Sir Brila IeUicie ;« jn«ao«"t.i «i '?»)o"':««ri piia«i,rulta ugl<;•-( ; 7'nnn murnu.'";«: (tiinira- Miiibfiia pu ju puvri ,n..i_a rx«ir-UlinUtBiri TOjlllffl! 'TI il-aJH. — ' -«>B-~ iona ir« išn poiiHiiei.«* "i~j>" «-rti. 31«-.: ni:'. eiaifc. t.'"'m }<: lajati.:. irati »itsic. etairi so lili m~ pum ia, Snsaju. —	,?ui
jii; urni :aia*i.u. ia ;«	a
t«na 5 ii "Ji ki iiiilu f mes«««" — An-f«šiii i'":'.*n aj;. imu i iim w«»u<:ij.jJ4M prnesur':. - '. n.	litiiu. v ia-
tariOLJu lili ?!*•:• ?ma. ia ;i>. « 1
a
'i»un : >a a
ITll!
3iaijr.il.
' m : hutc.M .•! mu.;«. 3'«iip»«a s«; sia^u. f Trm, i Ki"1.-i vatagnL ' leanflcm; iirša ' a-li. i:i u rmBmrihmiili.	H. ?"?lXaU
ii; miru..: ?«>s na: ja;ni»Ti^ 3«ijr.'..,<:. £'el» p.ja hi r»ipu.i aunustii iu; njim. — -.? •• f.v.ifiii i:"i. « -jimi isiliri-iom 1. M i ir",'..'iii "vi ")>*■:«.' uu.'«bj£ fira d-.ju, tu n iusr'fUii"a. ki ie«ioa.t. '>st
jTrum.
;"ok:ii i"'ii « ta. a,a ":. ia lui:*! ihuui Švica m 'jsa.i iiiiiin i« ■ • runu n -.U"«!! nuuiiaitlji"''»> i"oi«gu izomiju. 'Mlinar m umu m m lugou-
JHll L diu t'H:. Ivnu :a VO.Ill pfl-MUU. tu :ai«-'.u< lavoivico. "o mimnu ti iua-liani vkc.itki vezni vfi uničim ir-'lavam. "i rr.ncc e o ;sicc. uxmui-£.co n?ra. evrrrMoss Eeve.ino-ni. - Vnovm ovplLui. si:c:rrkf. r-Hfcut- ? ViUi'.. ja.te.rrra ©o i
R. l£. X> T.1T.1.1 V.-Ml.'vvviirnk 5 ni ivriiirri	ro;t i ;iaAf>v»>itt.
IvnaiTi u.inirt- vc-iee;.-. '^vriirnkc. ?niiic>.
HiMC-inkKU-
mu nojjiiiinn.neifc.	vnai.tva.
Ifipno >iiir?.if f- avair>vyiiRi ; msini.
o iuh.ni> );i;u-ro. nnniavi nur'0 Ktiniio 11 ciATaKmic m noro utmii T iiizbio. " • .<> ^iiozomiii rtoi"ii :c. n*oi 7f>' ];:m lrnii 7 Tim -izom.	unoii
mrrvtt r niii izomi}«.
lumumiii.
?t.i »oiHlki i! nio Htmiu liiinu-iii« uiio. ui « 'mi iriiialtovuio. tu io Sumumia iu -Hr-un lUffli«. rai i! ul Daio :uiiu nv!! "iwii :ur \ wi ivoio •'iiiliinu ia uiisHin n- "uminaitom nn-IJu. fe-ui. ki h! ia h'Tai~ naio iroolir-nio Imnuntuii irniiiHci n romi ivm h 9£:eml. tu lu Aluminija T odamtun m-tbžuiu ni Man lar.in «aia iu strani »fttrn- ijpvrt;« nonur*iii«. vlinnom t; Htioml vnm ivoi msiaii -nnunsiu! -tnir iu -isKo noio. ia Kino :o Tnais dni:aj ariinviitmii. "nii -unumjco aiumiHi« n lavauiHfnn u. liununi -odo. tu BUl liti 1(H ■-■!	lat umiti niii
izomilo ' ivmo ant. — ?itl$iroilfecilnik mmunaito aiomic:- unuvriu ilaneiSi r Bai«mn irnvi. ia m lunin loražona iti iu m ' lusiii ztmiiinila "ovoJuciia.
14
3vi£i|ii::
^ ii:
Vil.
ViiiLi lnr. w S<ic . poroiia, ia «> priSli aa 4l«ii sarna. ii i« oaamra-; i.a ;imi)rui ttadi buijrarsii^sra Itraliiu ^MSt SDtftnm ..« ioi.iio Itraiia amoriii prt pu-r"f»:«'''u	.U«kao5i<i<ir Srvifti.
— [.; ful~ma 3«r'n:a,<?. i.a «« M.irar-jki t iiii. ;uii 5J)ira.ii:. : i i<i>tm * «JfJHko
V£a.t ;<mo. >:. — ~>	proirla-
i«no ti: "Kiii '":■ !<: jroaj«. 1 a.ia iarr-.u;«. ta :» kitala BuJ4n1n.it M tuc-ia rTi;ctiii! •»<: :«JH ofl^trudbo. — : !lnltnuwMlii itiujffliiibre j«1 iaia^ilinv 'la n vK..'01'i 7 i-"jtri;H.'t: tntia.lo. PTrauil'. <<; ?a.««ir. 71:» anii: t *<: :a ? ■ ;«m. —	li^ia	.:.< ia
,n jiTa	7 tmb. 'iz*t.
-•..L-7- : i _.» tu.i 7.t z. T. ■•i.". joij rirjtmu. ia c^1-. w a*
7-i T fTc-jpirit-i ELp trtnilja i'^• — ^"la.ia i<t T'}»iči 3.oiiam>i'£.m';iiiE. ni
iaa>t«ai' i-:" .••.ila. i 1 m lai-t i ia 7*<c d«!j«;t :>it."'..'5 '.'i \ ".'i
— 7":r*i'ici i.*ra "'.;?«*;••: vii aa ATStrt-;u -ji )»«mh;'J — ii-ii na Angifti*. ii«)' f«; r ;...	:a i i1 t-tUM bojni
la.: :.. — M>.}di2aa»:i.a t TT .milji nagli iapr»c-.'f. — 3wC.:cši:	prt CarL-
CTLii'1. J a^•i.L.Z'' :'.. KI L:l '> ".S-li KL.n.1
mtioii brtia«. jc la.trt 1 ciinajni. — ■	F■U7'5i;:.}■'••:;•. .i la lTt lrc. ti-
la 1 :i"i	,«na sa to ..a-5 — Ttir-
ii.u r.nu ia i« :<: ««daj pi:tsw:ilo inra,:. nuna«, u ,_i ,« tlooila T BaOcar.-vir.ii ''nHiuui. " u-i,it « «jjraia o uvnait« * Oitrenu 11 7 DimoriM 00 lurko-• mlgaifiKi umi. L Sniintrlio i« CtuTdja ' nriaioiiftlMm "tamuriu. — Iti.Einu visi. ta 111 " ii"ii ii 1 ! r: liipovomiUi Uunii T'iuiua.
.iiuiouia.i
(• iinimviitmii. ' Stu"". .iat-ir i« 1 c-a. vi uulhliik auun«!U!iKt vuiHamra bri;-ibv-ja. 11 tiitni itn nil«	4Hi««-
uav ' IiToin « tulšnimr. .*tDoa»fci. it 1« iiMio iiiinu nimi rimtiillu: tugoiikov.
Ju.1iuuiia.
sdii"iii(im r.oivovnu wjj»ki -i« « ni :a:somi!i« I ""io« liiniiviu i«ii:iiu : tilianiiii. niiuir:ii nranmi i« « 1-ii nimiiu. ia m noKfta vJianija '".ralt
«V!HIV.U« *01 W£i(. ^'O. (I T.IllgO 1! ^l"!'<,-
:c;a iivnia 11 »Juuiiiu (• uoinla ' iz;i-k* Miiimania. 7onilar oni nii H!tm-ni iiilozai ntloiiil(!n uilL m niiun nosi uliaiiii«. '3rac « isainljon. ion ki 111-amliiiii asitnilu noraii mnoicivaii tonov. lujum.i
cu (! nunroc,. caicin* :nuuo. noinlizirala. i-.r)i-"u D raca -to iilpililo uiti ivainjako. uigio.sko 11 ranc.a-;ko 'oiiio aitio. )ilpoiov,iii m uill 'ni ivstnjnti 11 lemski iroRtovoijci. Vad-111 laiaca t! zrocrdia ntfoi v. 'araivo aakiii nornar'«v. — ?oror.'i ia tai cmuguu!]« 'laitno -otc 11 laituliu-«10 iroitiran-je nroii vwaa«m iroii itiliiu. "1 o uiti iravzanrav na i ima vTiiHka t "dami ivnuivni *oiski.
InuMtr—?ni?sK:i.
i?ojjaiii. KMtvraoni lusiii. so m«ti ion "is-ko 'Judo nnogo nrotrneli.
i no ■ ki Ko -ki. • im •ilo -no
-žo iki be-"si e v vo-
lil .<'.	•	10. Mi
• .:cili' c	• "<no ha, da j.;
aki period i ■ . '|J'" .'''ii oo2.;.
Liaii avimiskii m nUBfflM ki 1 i_i-i 7. B'1.-'i.a akn^a ia,liij«m ri''»notkn pridobiti Poljak
aa i«, iit jim a ponudila popi iamopravo .:i ..m 10 armado, p-.., pa praTijii, da bi valjalo- to samo r.,-. Žada. ioltI<»r bi bila Ruaija 7 ati j Car .a ia itnčkrais dokazal, da nj«»a--.
- r ■• AAl* 'a Ip', ii..'-: oi(ix L«*.a l:)tO., i o ; .i m i a, U«v> na--.170 x. :a m	>«;:a. - Pc>iro>' •
: da, <ods mri ir poljskih wawr*lirt<w : r:.šic.i ^o^it^ .1 1 ■• •• irmaiii. P:., ■ari ci-jcia :.aia iz B anlco Pol 7. junci pri po ' a<i i jo. da i« m«d F malo navd iš^nja za vojsko in da D"iivr. . < -i !aj vča tv.or.-žic.a naoad!-. ]a.i.f» ma^'axln<» in jih oplenilia.
A 7%tii P oljska.
Poljaki 7 Avstriji 90 navdušeni. P>f;-.t. s.ViAln; d^mokranj« so zlasti zato, da gredo v boj f.ndi poljski mladeniči strelci, da tako pomagajo rešiti bra".e 7 R::sifi iz oiženstva. Vse poljske politične stranice so se združile v »notno polj-iko stranko, ki naj omogoči enotno in vzajemno delo za poljsko
t ;.... 4 , r .
N em.škc-Pol jska.
Poljski -kofje aa Poznanjskem so •jL-i tli oat»il'i.i<»n poziv aa Poljake, v kii-| ".•■;r-;na pravijo, da ]<; vojsko covzročila Roaija, pod katar«? 'iru".oti".<: v:> rad nad sto let tarpi. Poljski viteški narod aaj xi'i? pogumno v bot irm . sili.
S rtora.
^rbsAi iradni hs- je objavil : t. ca. o<iii. •«. rinar; .'ara maiimrHr-i.ir.erim rar»<*!..i»vi.jO različne Avstrijo tn Srbijo sM«njene in 'ir^ge pogodbe. prosili jodu :a aje. S :aci	«uni iciie. — Va
Dunaju m naha; t -esi.ra srbsltega ir« tja Petra, M i« stara. let in saprud aekeira niva nila. >d ta orega a točena. Nahaja m <«uaj v Tirni::, -ki
— ~?rfci »tj loslupj« iae«ga riiuiiHtva v Belgradu pcibkudiivaJ: tnesnažill. — Srbom delajo \'«nk : -11. Macmionci Vjj)n;n:i. !«: ulira fl"isko ia«ml;i«.
<?>rška.
.T'ti llen« 10 srbski '.cm• i. imu ia ::ii"i.j nnogo vtojašt.vu. *«U'i:« tii imneravajo >. riiim Hi ii-iMtio iz<!iriic v Vfucidonijj.
" uli ' Sgijpi"i j« proglašeno stanj«. 'Tliovno rinvilist.vo čez ' lHHioii urskumu ••'ihujiu. Di'ža '.n. '■(ijnik iu o liiidii j jo itnea. : nora iJac«"« : Curčiji. vsuituletn. nit. u ie m Pul«g iJUrčij«} pit udi določbo, po o (<ri j(; ogipi iraiuda |iod)''ii«fiii i armad' amrl'' eiHga f<!iii!i"iiu. |.V) bodo zm«šu idi !,i';)i lo orilegnjeti v vojsk-', te iu o!) "/JioiJu v Sueški prekop lil ku za iohod d« nor ju. v Indijo.
rri-
ški? i -T
Položaj na Balkanu.
prorokuje se, cla se utegne stanje l,alkanskih držav razviti vsled svetov-„'(, vojske na sledeči način:
1.	Grška se trudi v zvezi s Srbijo, ,|a bi zesedla srbsko Makedonijo.
2.	To Bulgariji ne more biti všeč in l,i morala Bulgarija proti svoji volji napasti Grke.
3.	Tuška armada bo morala zadrževati vpad Rusije in se pomakniti do Kavkaza. Turško brodovje bo pa moralo pred Rusi braniti Črno morje.
4.	Rumunija bo morala nastopiti proti Rusiji, kadar Rusija poizkusi prekoračiti moldavsko ozemlje.
To bo še vojsk, ako se to proroko-vanje uresniči! Vsi poizkusi Rusije, da bi pridobila Bulgarijo za se in za Srbijo, so se ponesrečili. Bulgari so si dobro zapomnili zvestobo Rusije in Srbije in nočejo sesti na njih lim. Pripravlja se nova zveza: Bulgarska, Ru-munska in Turčija proti Rusiji in Srbiji.
Kaj pa Avstrija in Francija?
Razmerje med nami in Francozi je tako napeto, da vsak trenotek lahko poči. Francoski poslanik na Dunaju je 12. t. m. zapustil z družino Dunaj in se skozi Švico odpeljal domov.
Ravno, ko smo hoteli končati ta poročila, jtf prišla vest, da ste Francija in Anglija napovedali Avstriji vojsko. Tako imamo sedaj v Evropi
enajst vojsk.
Poročilo z dne 15. t. m. se glasi: Kraljevi angleški poslanik na Dunaju se je danes oglasil v ministrstvu za zunanje zadeve in podal izjavo, da se smatra Francija v vojnem stanfu z Hvstro-Ogrsko, ker se slednja bori proti :avezniku Francije, Rusiji in podpira sovražnika Francije, nemško državo. Obenem je izjavil kraljevi angleški poslanik, da se z ozirom na stališče Fran-:ije smatra tudi Angljia v vojnem sta-iju z monarhijo.
Stanje vojsk je potemtakem slecle-:e: Avstrija proti Rusiji, Angliji, Fran-■ iji, Srbiji in Črnogori. Nemčija proti Rusiji, Angliji, Franciji, Srbiji, Črno-?ori in Belgiji.
Kaj takega svet še ne pomni!
VOJSKA PO CELEM SVETU.
Evropska vojska se je raztegnila "a cel svet. Odkar so Angleži napadli nemške naselbine v Afriki in je nemški zunanji urad naznanil, da je tudi velikansko naselbino, Kongo državo, sma-Ii'ati kot sovražno ozemlje Nemčije, je lasno, da se bodo boji razširili na naselbine celega sveta. Tako bomo imeli '°jsko ne samo v Evropi, ampak tudi
Afriki, Avstraliji in Ameriki. Ves jvet bo v ognju. V vojski so dosedaj sle-
države in njih prebivalstvo: Av-™.ia 51.4 milijona ljudi, Nemčija 66.8 'llL- Rusija 167 mil., Angleška 423 mil., 'fancoska 39.C mil., Belgija 7.4 mil., ,rpija 4.5 mil., Črnagora 0.3 mil. V voj-Kl Je torej skupno 760 mil. ljudL
Ker se bo pa svetovna vojska več-jidel odločila na evropskem ozemlju, je treba v prvi vrsti v poštev jemati samo prebivalstvo Evrope. Od blizu 400 mil. ljudi, ki prebivajo v Evropi, jih je v vojski 320 mil. Od vseh evropskih velesil miruje samo Italija. Ali tudi ostale nevtralne države, ki se vojske ne udeležujejo, so večjidel svoje armade pokonci spravile.
Velikost, obsežnost in pomen te vojske se razvidi tudi iz tega, če upoštevamo trgovino držav, ki so v vojski. Denarni promet trgovine teh držav znaša približno na leto 100 tisoč milijonov kron. Nekaj tako velikanskega, Česar zgodovina še ne pomni.
0 dogodkih na bojiščih.
Kakor bodo razvideli čitatelji iz naslednjih poročil, je še vedno malo gromenja pred velikim viharjem. Do velikih bojev, ako izvzamemo prodiranje nemške armade, še ni prišlo. Dosedaj je važno, da so zavzeli nemški vojaki trdnjavo Litih in zmagali pri Milhausnu. Na ruski meji je važno to, da naše in nemške čete prodirajo v rusko ozemlje in da se je ponesrečil izpad ruskih čet na naše in nemško ozemlje, kar so zlasti Francozi od Rusov zahtevali in pričakovali. Na morju je važno to, da nemške ladje pridno in z uspehom polagajo mine. S srbskega bojišča je važno to, da naše čete prodirajo v srbsko ozemlje.
Pričakuje pa se, da bo kmalu zagrmelo na vseh straneh.
Mnogi ugibajo, kako dolgo bo neki trajala vojska? Francosko-ncmška vojska je trajala devet mesecev, 21 dni, bursko-anglešk^ vojska tri leta, rusko-japonska 20 mesecev, balkanska vojska proti Turkom od oktobra 1912 do junija 1913, balkanska vojska proti Bulgarom od junija 1913 do 6. avgusta 1913. Nihče ne vž odgovora na vprašanje, kako dolgo bo trajala vojska, kajti to je odvisno od razmer. Dvojna je naša naloga: skrbimo, da se bo doma gospodarstvo dobro in skrbno opravljalo in molimo za zmago naših čet!
Nekateri ljudje spravljajo med ljudstvo razna poročila, ki so popolnoma izmišljena in imajo samo namen ljudi razburjali. Tako se n. pr. širijo vesti: Prišla je brzojavka. Toliko in toliko naših jc šlo v zrak, samo nekaj naših je ostalo živih... toliko in toliko ranjencev pride danes ... ta in ta je mrtev ... Vse to so namenoma izmišljene »novice« in vsak pošten človek naj se varuje jih razširjali. Takega pa, ki bo take novice razširjal, naj se izroči oblasti. Kar je resničnega, bodo naši čitatelji izvedeli iz »Domoljuba«,
Naše čitatelje pa opozarjamo na to, da bo mogel dogodke z bojišč prav zasledovati samo tisti, ki bo imel pri rokah zemljevid. Komur je torej na tem, naj si nabavi zemljevid Evrope. Zlasti naj bi storila to naša izobraževalna društva. Le na ta način bo možno slediti bojem. Tudi predavanja iz zgodovine vojskujočih se držav bi bita po izobraževalnih društvih zelo na mestu.
Avstrija—Srbija.
Ponedeljek, 10. avgusta 1914.
Nemški poslanik je zapustil Belgrad, ker je Srbija napovedala Nemčiji vojsko,
—	Bulgarski prostovoljci so proti Srbiji in se hočejo maščevati za udarce, ki so jih dobili Srbi v srbsko-bulgarski vojski 1. 1913,
—	Poveljnik srbske vojske vojvoda Putnik je smrtnonevarno bolan. Vlila se mu je kri. Njegovega sina so naši vjeli.
Torek, 11. avgusta 1914.
Ni drugih poročil kakor to, da je ljudstvo v Novi Srbiji, t. j. v onih krajih, ki so jih Srbi po balkanskih vojskah dobili, zelo nezadovoljno. O tej nezadovoljnosti
smo že začetkom vojske med Avstrijo io Srbijo poročali.
Četrtek, 13. avgusta 1914.
Ni poročil razun tega, da srbska armada še sedaj ni popolnoma mobilizirana in da je bila Srbija na vojsko popolnoma nepripravljena.	/
Petek, 14. avgusta 1914.
O dogodkih ni mogoče vsled tajnosti« ki je v takem položaju na mestu, objaviti nobenih natančnih podatkov,	./
Sobota, 15, avgusta 1914.
Naše čete so včeraj na večih točkaK prodrle v Srbijo in vrgle sovražnika nazaj. Dosedanje delo naših čet je zelo uspešno. Šabac je v naših rokah,	/
Nedelja, 16, avgusta 1914.
Naši vojaki so vrgli 14. avgusta po hudih bojih sovražnika iz njegovih že precej časa utrjenih in močno zasedenih postojank na vzhodnih obrežnih višinah Drine blizu Loznice in Lešnice, Tukaj kakor tudi v Šabcu so naše čete 14, t. m. popoldne in ponoči 15. t. m. odbile veliko protinapadov' Srbov, ki so z veliko hrabrostjo napadali. Danes so naše čete nadaljevale prodiranje, Zarubili smo eno srbsko zastavo, dva topova in dve strojni puški. Sovražnik ima težke izgube, tudi naše izgube niso neznatne. Podrobnosti še niso znane.
Pojasnila.
Šabac je najvažnejše mesto v Mačvi, Mačva se imenuje ravni del gornje Posavine (med Drino in Savo) bržkone zaradi močvirij, katerih je tu okrog 25.000 hektarov. Še enkrat toliko pa j« barja, ki je vsako leto le nekaj mesecev preplavljeno. Vkljub temu je Mačva bogata pokrajina z zelo razvitim poljedelstvom; zlasti slovi tamošnja bela pšenica. Tudi konjereja je na dobrem glasu. Hiše so zelo lepe in snažne. Gozdov, ki so bili ▼ ustankih proti Turkom zavetišče naroda, ni več; 1« grmovje še spominja nanje. Večino gozdov so iz-krčili in preorali. Ljudska izobrazba je precej visoka, kar priča razmeroma visok odstotek pismenih ljudi, ki znajo brati in pisati.
Loznica, mesto z okoli 4000 do 5000 prebivalci, je središče podrinjskega okrožja, leži v gornjem Podrinju na rečici Štiri, ne daleč od Drine.
Lcšnica, mesto s približno 1500 prebivalci, leži na zapadni meji Mačve, pod goro Vilojevico, blizu Drine.
Avstrija—Rusija.
Ponedeljek, 10, avgusta 1914,
Avstrijska armada je prišla že 40 kilometrov daleč na rusko zemljo. Vsi poizkusi ruskih vojnih čet, prodreti v vzhodno Galicijo, so bili odbiti. Posebno hud bo| je bil med našimi in ruskimi kozaki, ki so bili odbiti in imajo mnogo izgub. — V vsej vzhodni Rusiji je ljudstvo zelo nezadovoljno in se je bali revolucij. Zlasti ruski Poljaki komaj čakajo, da se otresejo Rusije.
Četrtek, 13. avgusta 1914.
Naše čete prodirajo v Rusko Poljsko do Jeteja Idrzejova, ki leži ob železniški progi Dunaj—Varšava.
Petek, 14, avgusta 1914.
Na severnem bojišču so naše čete odbile napad več kozaških stotnij, ki so imele strojne puške in 12 topov. Rusi so morali bežati nazaj čez mejo. Poleg tega se je več ruskih manjših oddelkov, ki so prestopili mejo, že pri bližanju naših čet umaknilo nazai v rusko ozemlje.
D'
Nedelja, 16. avgusta 1914.
Naša armada nadaljuje prodiranje na ozemlju, ki leži zahodno od Visle, kakor tudi na ozemlju vzhodno od Vislc.
Pojasnila.
Rusko Poljsko. Od Varšave naprej niso želcz-■Uki tiri tako široki, kakor v osrednii Evropi, marveč so nekoliko širši. Rusija je gradila širše železnice zato, da onemogoči promet evropskih želez-■iikih strojev in železniških voz v Rusiji. Nadalje ▼ Rusiji ne polagajo važnosti na male krajevne, marveč le na velike zvezne železnice. Nekatera velika mesta in kraji z vojaškimi posadkami nc leže ob železnici in so oddaljena 40—50 km od ■je. Vse železnice so na Ruskem Poljskem gradili i vojaških vidikov, a vseh nameravanih žcleznic niso zgradili. Večina najvažnejših železnic ni niti dvotirna. Glavne proge v Rusiji so Moskva—Čclja-bulsk, Peterburg — Vjatka — Perm — Čcljabulsk in Rjezan—Rostov—Baku, v zahodni Rusiji so najvažnejše proge Moskva — Smolensk — Varšava in proga železnice Dunaj—Varšava. Ceste v Rusiji so v zelo slabem stanju, 22 gubernij sploh nima cest. pač pa ie na Ruskem Poljskem 8S00 km cesta ki se p.i ludi z našimi rte morejo primcriati.
Avstrija—Črnagora.
Ponedeljek, 10. avgusta 1914.
Dne 8. t. m. je udrlo 4000 Črnogorcev proli naši obmejni straži vzhodno od Tre-bija. Na naši strani je padel 1 častnik in 21 mož. na črnogorski pa 200 mož. Drugi dan zjutraj jc poizkušala neka druga četa napad na obmejno postojanko Gad pri To-tovaču. Naši so jih pravočasno opazili in vrgli nazaj. — Črnogorci so 8. t. m. bombardirali ob 3. uri popoldne oddelek Teodo v Kotorskem zalivu. Naši so na to odgovarjali, nakar so Črnogorci ob 6. uri zvečer ogenj ustavili. Na naši strani ni nobenih izgub in naša stališča niso poškodovana — Naša križarica »Szigetvar« sc je 9. t. m. prikazala pred Barom in z granatami popolnoma razrušila črnogorsko postajo za brezžično brzojavljanje.
Četrtek, 13. avgusta 1914.
Ni drugih poročil kakor, da avstrijsko brodovje pričenja napadati črnogorsko obrežje.
Nedelja, 16. avgusta 1914.
Naši vojaki so povsod odbili Črnogorce, ki so poizkušali udreti v naše ozemlje.
Pojasnila.
Kotor, v čegar bližini ie morska ožina ali taliv Teodo. jc močno utrjeno mesto ter leži tik ob črnogorski meji na južnem koncu Dalmacije ob ozkem morskem zalivu, ki sega v vijugasti obliki kakih 12 km v suho ozemlje. Tik nad Kotorom je mana utrjena črnogorska gora Lovčcn, visoka 1730 metrov. Streli ki so padali v ožino Teodo, so bili torej najbrž z gore Lovčcn. V ožini Teodo jo napravila Avstrija zadnja leta utrjeno vojno pristanišče ki pa še ni popolnoma dovršeno. Mesto Kotor šteje 5700 prebivalcev, ki so večinoma Srbi; polovica prebivalstva jc katoliške vere. Kotor bo igral v sedanji vojski gotovo veliko vlogo.
Trebinje je mestecc v južnem kotu Hercegovine ob črnogorski meji. Trebinje ima dokaj močno trdnjavo. Mesto šteje brez vojaštva okrog 1300 prebivalcev, od teh jc okrog 500 katoličanov, ostali »o mohamedani in pravoslavni. Prvi napad Črnogorcev jc bil dne 6. avgusta, a tudi odbit.
Obleganje obali ali blokada ima glavni namen. da sc sovražni državi zapre ves uvoz živil »treliva in drugih vojnih potrebščin Ladje, ki izvršujejo obleganje, si svojo službo natanko razdelijo in jo morajo tudi natanko vršiti da je tujim ladjam nemogoče vdreti proti obleganemu ozemlju. Zavetje smejo za časa blokade iskati v obleganih pristaniščih samo one nepristranske ladje, ki so sc M morju ponesrečile. Če katera tuia ali sovražna ladja skuša vdreti v oblegana pristanišča, imajo 6i
ladje, ki izvršujejo oblegovalno službo, pravico, da jo potopijo ali pa zaplenijo. Ker ima Črnagora samo dvoje pristanišč, prideta pri sedanjem obleganju v poštev samo pristanišči Bar in Dulčinj. (Na zemljevidu sc imenuje Bar v tujem jeziku Antivari, Dulčinj pa Dulvigno.) — Bar je čedno pristanišče z mestecem, ki šteje kakih 1200 prebivalcev in leži dobrih b km od najjužnejšega rta Dalmacije. Iz Bara vodi edina železnica v Črnogoro. Do leta 1887. jc bil Bar v turških rokah. Tega leta pa so Črnogorci po hudem boju vzeli Turkom to važno postojanko in tako dobili prehod do morja. — Dulčinj leži 22 km južno od Bara. Mesto šteje 5000 prebivalcev, ki so večinoma Albanci. Tudi to mesto je bilo do leta 1878. v turških rokah, a so ga Črnogorci po srditem boju dobili v svojo last. Lega Dulčinja je izredno lepa.
Nemčija—Rusija.
Ponedeljek, 10. avgusta 1914.
Včeraj so tri milje vzhodno od Tilsita napadli Rusi nemške domobrance. Nemci so prisilili Ruse, da so se umaknili proti Jenborgu. — Pri Biali so Nemci vzeli osem ruskih strojnih pušk in več vozov, polnih municije. — V Fridrihshafnu na Nemškem so ustrelili nekega ruskega vohuna, ki je poizkušal razstreliti zrakoplovno lopo.
Torek, 11. avgusta 1914.
Tri obmejne stotnije, podpirane po na pomoč došli artiljeriji, so vrgle nazaj tretjo rusko kavalerijsko divizijo, ki je poizkušala pri Romajhnu in Slevbnu prodreti čez mejo. — V Berolinu so aretirali mnogo Rusov, ki so bili na sumu, da špijonirajo.
Sreda, 12. avgusta 1914.
Nemške bojne ladje bombardirajo rusko trdnjavo Viburg na ustju reke Sajme.
Četrtek, 13. avgusta 1914.
Nemške čete so zasedle Sosnovice. Rusi so razdrli most med Kokovicem in Sosnovicami in kolodvor ter carinski urad. Poljsko ljudstvo povsod radostno sprejema nemške vojake in izjavlja, da se na noben način nc bo borilo proti Nemčiji in Avstro-Ogrski.
Nemčija—Francija.
Torek, 11. avgusta 1914.
trancozi so s svojim 7. armadnim zborom prodrli do Miihlhausena (Milhausen) v zgornji Alzaciji. Ncmci so jih odbili tako, da sc je moral sovražnik pomikati proti jugu. Francoske izgube so velike, nemške majhne. Ta zmaga je važna zato, ker so v 7. francoskem armadnem zboru zbrani najboljši francoski vojaki.
Sreda, 12. avgusta 1914.
Nemci so napadli Francoze pri La-garde v Lotaringiji. Francozi so se umaknili z velikimi izgubami nazaj čez mejo. Nemci so zaplenili eno zastavo, dve bateriji, štiri strelne puške in vjeli 700 Francozov, med njimi enega generala.
Nedelja, 16. avgusta 1914.
Nemška vojna uprava javlja o novi i nemški zmagi pri Masmiinster (Maslevans), ; a dosedaj o tem še ni podrobnosti.
Pojasnila.
Miihlhauscn jc mesto v južni Alzacip. oddaljeno od francoske meje 25 km, in ie važno kri-iišče železnic. Mesto šteje 100.000 prebivalcev in ima živahno industrijo Žc v nemško-franeoski vojski leta 1870. jc bil Miihlhauscn prvo francosko mesto, katerega so Nemci zavzeli in po sklenjenem miru traino obdržali. — Zmaga Nemcev pri
Miihlhausnu jc tudi za nadaljnji razvoj vojske vc likega pomena. Vsled vpada Nemcev v Belgijo zavzetja Litiha jc zelo ogrožena francoska armad, na njeni severni fronti. Da bi to vsaj dcloma enačili, so vdrli Francozi na jugu francosko-ncn,! škc meje v nemško ozemlje do Muhlhausna z vc' liko silo in premočjo ter so računali na sigurni zmago. V slučaju francoske zmage bi bila moral, oslabšati Nemčija svoje sile ob severni fronti i, jih poslati tu sem. Francoski načrt bi bil, če bi se bil posrečil, lahko usodepoln za nemško armado Toda nemški generalni štab jc pravočasno uvide] nakano Francije, pomnožil svoje čete pri Miihl. hausnu in odbil srečno napad Francozov.
Masmiinster (francoski Maslcvanse) je mei|0 v nemškem okrožju Gornje Alzacije. Masmiimltt leži v lepi dolini Vogeza na reki Doller, 450 a nad morjem. Ob njem vodi železniška proga Sena. kein Sevven. Mesto je malo in šteje okoli 4000 prebivalcev.
Nemčija—Angleška.
Ponedeljek, 10. avgusta 1914,
O nemškem parniku Kraljica Lujiza-, ki je ob Angleški polagala mine, kakor smo prejšnji teden poročali, pravijo, da jc bil to zelo junaški čin, ki priča o skrajni predrznosti, ki prešinja nemško armado. — Gibraltarsko ožino je angleška vlada zaprla za vse tuje ladije. Trdnjavo zelo naglo utrjujejo.
Torek, ll.avgtista 1914.
Angleži so si osvojili Nemčiji podvrženo ozemlje Togo na obrežju zahodne Afrike. Pristaniško mesto Lome je bilo nezavarovano, S tem so pričeli Angleži vojsko tudi v kolonijah, t. j. med naselbinami raznih držav v Afriki.
Četrtek, 13. avgusta 1914.
Angleži so napadli pristanišče Dor-c-t-Salen.
Pojasnila.
Togo je nemška naselbina ob morski obali \ Zahodni Afriki ter meji na zahodu blizu glavnega mesta Lome na angleško naselbino Aš inti. to i< »Zlata obal«. Pokrajina Togo meri kakih 200.000 kvadratnih kilometrov. Domače prebivalstvo šlcic približno dva milijona duš. Ncmci so se polastili te dežele leta 1881. Dežela je izredno rodovitni ter ima pri mestu Lome varno pristanišč - Naselbina Togo je edina izmed vseh nemških n;iselbin. ki za svojo upravo ne rabi nobene podpore » Nemčije, ampak sc vzdržuje z lastnimi dohodki.
Nemčija—Belgija.
Ponedeljek, 10. avgusta 1914.
Trdnjava Litih je trdno v nem kih rokah. Izgube na obeh straneh so velike. Nemci imajo 3000 do 4000 vojnih vjetnikov. Proti Nemcem sc je bojevala četrtina celotne belgijske armade.
Torek, 11. avgusta 1914.
Kakor se poroča, so imeli Belgijci namen z obrambo trdnjave Litih nemško ar; mado najmanj tri do štiri tedne zadrževati in ji tako zakasniti vhod na francoska tli
Četrtek, 13. avgusta 1914.
Nemci bombardirajo trdnjavo Namur. Poizkus Belgijccv, da bi prodrli oblegovalni nemški vojaški obroč, je bil odbil' Nemci sc pripravljajo na zadnji napad.
Dom in svet.
Cesarjev rojstni dan. V torek 18. t. m ie dopolnil naš vladar svoj štirii" osemdeseti rojstni dan. Slovenski na
rod je ^ ^an združen v soglasni molitvi za ljubljenega vladarja, Naše ljudstvo je pokazalo, da je ljubezen do cesarja in naše države goreča in plameneča v njem. V proslavo tega dne so goreli po deželi v ponedeljek zvečer kresovi, mesta in trgi so bila ta večer razsvetljena in okinčana i zastavami. Na rojstni dan cesarjev so se darovale sv. maše v navzočnosti mnogoštevilnega ljudstva. Vse je bilo edino v goreči želji: Bog ohrani, Bog obvari nam cesarja, Avstrijo!
Sv. oče. Ko se je obhajala v gradu Konopištu slovesna zadušnica za pokojnim prestolonaslednikom Franc Ferdinandom in njegovo soprogo, so našli v cerkvi v klopi, kjer sta pokojnika navadno sedela, molitvenik, ki se imenuje »Krščanska mati«. Kot darovatelj tega molitvenika je bil podpisan Sv. oče, ki je hotel s tem počastiti spomin na pokojno soprogo prestolonaslednika.
Uredništvo »Domoljuba« je rade-voljno pripravljeno dajati naročnikom »Domoljuba« pojasnila o padlih in ranjenih slovenskih vojakih, v kolikor bo ista možno dobiti. Pri vprašanju naj se navede natančen naslov in kraj (zadnja pošta) onega, ki vpraša in tudi natančen naslov onega, za katerega se vpraša. Vprašanju je priložiti dopisnico ali 10 vinarsko znamko za odgovor.
Vpoklicanje rekrutov, nadomestnih rezervistov in črnovojnikov. C. kr. kore-spondenčni urad je izvedel od zanesljive strani: V 8 do 10 dneh bodo vpoklicani vsi letošnji rekrutje in nadomestni rezervisti, v kolikor se to še ni zgodilo. Neko-liko pozneje bodo vpoklicani vsi črnovoj-niki, ki so služili pri vojakih in dosčdaj še niso bili vpoklicani. Ker je končno sedaj žetev skoro pri kraju, bo zopet vpoklicano vse moštvo, ki je dobilo tozadevne dopuste.
Novi grobovi. Umrl je dne 14. avgusta opoldne na Vrhniki g, Bogdan Kobal, c. kr, višji sodni svetnik v pok. ter predsednik ondotnega krajnega šolskega sveta in občinske hranilnice. Ko se je vrnil v soboto ob pol 12. uri zvečer od službenih opravkov iz Ljubljane domov, ga je zadela kap. Blagemu možu prijazen spomin! — Na Štajerskem je umrl g. župnik Jožef Vodušek.
Gorenjsko živinorejsko okrožje sporoča, da letos ni bilo običajnega živinorejskega shoda na sv. Roka dan dne 16. avgusta. Ta shod bi se imel vršiti »letos v Gorjah.
Lloydov parnik »Baron Gautsch« se Potopil. Lloydov parnik »Baron Gautsch«, ki j« plul iz Velikega Lošinja proti Trstu, se je potopil, Dosedaj so rešili 130 oseb, potnikov in moštva, 20 trupel so potegnili iz morja. — Tržaški listi poročajo: V srce Pretresujoči so bili prizori, ki so se 14, t. >n. dogajali v Lloydovi palači v Trstu, Med Približno 100 uslužbenci je bila večina Tr-žačanov. Njih domači so se zbrali pred Lloydovim uradom in so čakali poročil, Ko je uradnik bral imena rešenih oseb, je tuintam kdo veselo vzkliknil in tekel obvestit doma ostale, da se njihov oče, brat a'i sin nahaja med rešenimi. Ko pa je uradnik prebral celo listo, so oni, ki niim
dragih imen niso našli na listi, začeli obupno jokati, vpiti in viti roke; mnogo žensk je omedlelo. Na vseh obrazih se je izražal neizrekljiv trepet in obup. Med rešenimi se nahajajo tudi kapitan Pavel Winter, prvi častnik Josip Lupiš, drugi častnik Kari Leva, prvi mašinist Ivan Cosulich in tretji mašinist Josip Jaklič; drugi strojnik Franc Battagel in četrti strojnik Grmek sta utonila. Na parniku je bilo 310 ljudi. Od teh se jih je rešilo, v kolikor je dosedaj znano, 179, med njimi veliko žensk. Lloydovo ravnateljstvo je naročilo parniku »Grof Wurmbrand«, ki je na poti iz Dalmacije, da vkrca rešene v Pulju in jih pripelje v Trst, Obenem je pooblastilo poveljnika, da sme vsem tistim, ki so brez sredstev, dati predujeme, da si lahko nabavijo najpotrebnejše. — Graški listi pišejo: Do zdaj še ni znano, zakaj je «Gautsch« ponesrečil. Izključeno ni, da ni parnik za-vozil na kako podmorsko mino. Na ponesrečenem parniku »Gautschu« je bil tudi uslužbenec vevške papirnice g, Fink, ki se je peljal domov, Gosp, Fink je požrtvovalno pomagal pri reševalnih delih.
Sokolska društva. V listih čitamo: Politična oblast je ustavila delovanje celjskega Sokola in celjske sokolske župe. Iz cele Spodnje Štajerske poročajo o ustav-ljenju sokolskih in učiteljskih društev.
Pravična kazen. Na Dunaju je bil neki prodajalec mleka, ki se je branil prodati neki stranki en liter mleka, obsojen v desetdnevni zapor in v izgubo obrti.
Izplačila za konje in vozove. Avstrijsko finančno ministrstvo je naročilo deželnim finančnim oblastem, da takoj prično potom poštne hranilnice izplačevati določene zneske za konje in vozove, ki so se nakupili vsled mobilizacije, Z izplačevanjem se je moralo pričeti vsaj 18, avgusta.
Dvodnevni čebelarski tečaj v Marija-nišču, ki bi se imel vršili dne 23. in 24. avgusta, je vsled sedanjih razmer odpovedan.
Zaprli in oddali so dež. sodišču uslužbenca Gossove zaloge v Kranju p, d. Grofa. Poneveril je okrog 2000 K.
Pasja steklina se je pojavila v kamniškem okraju. Bati se je, da je že veliko živali obgrizenih. Tudi v Ljubljani se je začela razširjati pasja popadljivost.
Izseljevanje v Ameriko s Kranjskega je ob vojnih dogodkih skoro popolnoma prenehalo. Meseca avgusta je v Ljubljani kupilo vozne listke v Ameriko samo 66 ljudi, in še ti so bili stari ljudje in ženske. Med temi izseljenci je bilo samo 25 Kranjcev, Kranjski fantje so vsi hiteli pod zastave in nihče, kakor hitro je izšel cesarjev poziv, se ni izkušal z begom v Ameriko odtegniti vojni dolžnosti.
Nesreče. V Lazali pri Planini je nastal pretekli teden požar, ki je uničil posestniku Fr. Krmavnerju kozolec. Nevarnost za sosedna poslopja je bila velika. Zažgali so otroci. Starši, pazite v tem času zlasti na otroke, — Dne 12, t. m. si je s koso prerezala vrat služkinja v Ljubljani Marija Žužek, Vzrok strašnega samoumora ni znan. — Jurist Anton Mohar je bil na novi maši v Jarenini na Štajerskem. Ko se je peljal domov, se je igral s samokresom tako neprevidno, da se je sprožil in krosžlia ie zadela Moharja v trebuh. Smrtno
ranjenega so prepeljali v bolnišnico, Tc je posledica neprevidnosti, — Dne 9, t. m zvečer se je peljala grofica Kristalnig avtomobilu čez Predil v Gorico kot odbor-nica »Rdečega križa«. Grofica, ki si ji preskrbela za vožnjo dovoljenje deželne vlade, je bila v Bovcu na Goriškem ustreljena, ker šofer ni ustavil avtomobila na klic vojaške straže, — Draksler Ivan iz Drulovke pri Kranju je imel opraviti pri slamoreznici. Odtrgalo mu je prst. — \ Št. Lenartu na Cerkljami pa tudi slamo-reznica odtrgala Fr. Dolinšeku štiri prste. Bodite vendar previdni pri slamoreznicah! — 14 letni Luskovec Anton iz Broda pri Št. Vidu nad Ljubljano je našel na savskem obrežju ostro vojaško patrono, katero je poizkušal zažgati. Pri tem je pa patrona eksplodirala in ga je projektil zadel v desno prsno stran. — Jerneja Bogataja, posestnika iz Suhega dola pri Trati, so dražili, da bo sojen po naglem sodu, ker ima revolver brez orožnega lista. Tega se je Bogataj tako ustrašil, da si je na vratu prerezal žile, — Dne 17. t. m. se je pripeljal izprašani kurjač Hvala južne železnice z ljubljanske postaje v Borovnico. Hvalov stroj je moral potiskati, kakor običajno, vlak na nadaljnji strani proge iz Borovnice proti Logatcu. Hvala je zato urejeval na lokomotivi rdečo signalno luč, £ medlem je drugi stroj pritisnil in Hvala je prišel med pritiskača. Hvala je nevarne poškodovan. Prepeljali so ga po takojšnj' zdravniški pomoči v ljubljansko bolnišnico Upajo, da Hvala kljub nevarni poškodbi ozdravi, — Filip Mrak, hlapec pri gostilničarju Š. Lapajne v Idriji, je bil vpoklicar. vnovič v vojake; zato je skočil 3. t. m. \ Idrijco. Otemnel mu je um. Zjutraj je bi še vesel, ker se je vrnil gospodar, ki je bil tudi vpoklican. Ko je pa zvedel, da bc moral sam zopet v vojake, je bil ves zbegan, Končno je šel na most, stopil na ograjo, zavriskal in se vrgel v vodo. Iz vode ga je rešil s smrtno nevarnostjo Mat. Šinkovec. Hlapca so odpeljali v umobolnico na Studencu.
Povelje za izpraznjenje Pulja. Dne 8. t. m. so začeli v Pulju nalcpljati naslednji razglas pristaniškega poveljstva: »Prebivalci v Pulju se vabijo, da se do 10. avgusta preskrbe z živili in kurivom zase in za svoje družine za čas 90 dni. Tisti, ki bi si do 11. avgusta ne mogli preskrbeti živil, morajo zapustiti mesto. Izvzeti so le tisti, ki so zaposleni pri oboroževanju in brambi trd njave, kakor tudi tisti, ki delajo v vojnih zavodih (mornarica). Posebna komisija bo hodila od hiše do hiše, da sc prepriča o izvršitvi tega naloga.« Komaj pa je bilo nabitih nekaj razglasov je vojaška oblast razglas umaknila ir velela strgati z zidov že nalepljene izvode. Na policiji so zastopnikom listov izjavili, da se je povelje za izpraznjenje mesta odgodilo.
Romanje na SVete Višarje in Brezje ki bi se imelo vršiti 22. in 23. avgusta, st mora radi vojske opustiti, ker je nemogoče v tem času dobiti posebnega vlaka, pa bi se tudi mnogi možje in fantje ni mogli udeležiti. To romanje se bo napravilo prihodnje leto drugo polovico juliji ali v začetku avgusta. Kdor ie vozni listek
osebno plačal, dobi vrnjen denar na istem kraju, kjer je kupil vozni listek, namreč v frančiškanski zakristiji v Kamniku. Kdor pa je denar poslal po pošti, se mu bo istim potom vrnil, in sicer, da bo mani stroškov, se bo denar poslal skupno v vsako dotično faro na eno osebo, ki naj potem denar razdeli osebam, ki bodo na poštnem od-rezku zapisane. Kdor pa nc želi, da bi sc mu denar vrnil, temuč ga hoče pustiti za romanje v prihodnjem letu, naj to naznani po dopisnici do 20. avgusta. Denar se bo začel vračati 24. avgusta. — P. Ananija Vračko, frančiškanski gvardijan, Kamnik.
Vojaški duhovniki smejo vsled pooblastila sv. Očeta samo z znamenjem sv. križa blagosloviti katerikoli križec z odpustki. Umirajoči vojaki zamorejo dobiti popoln odpustek, ako tak križec poljubijo, ali se vsaj dotaknejo in ako vsaj obude kesanje ter sprejmejo smrt iz božjih rok kot spravo za grehe in izgovore ime Jezus, če ne z jezikom, pa vsaj v srcu. Vsak vojni duhovnik mora imeti pri sebi: štolo, križ, posodico s sv. oljem, obredno knjižico in na rokavu bel našiv z rdečim križem. Hostijo za sv. mašo mora vsak duhovnik seboj vzeti. Nikakor pa ni dovoljeno, da bi imel liri sebi posvečeno hostijo, da Najsvetejše ni izpostavljeno kakemu one-čaščenju. V sili bo ljubi Rog podelil svojo milost vsakemu vojaku, da le prejme sv. odvezo ali poslednje olje.
Medved na Jelovci. Zadnja leta se je v časopisju večkrat bralo o medvedu na Jelovci. Razni lovci so večkrat opazovali njegove sledove in povzročali s svojimi poročili precej strahu med okoličani. Ker pa medveda le ni bilo, ampak samo lovski sledovi, zato se je v zadnjem času izgubil strah pred medvedom in lovci in okoličani so brez vsakega strahu hodili po planini. Prelečeno soboto zjutraj je šel g. Černe, vulgo hotelir Petran z Bleda na srnjaka na Jelovco. V revirju, ki spada v občino Lancovo, v bližini svoje lovske koče, tam za Starimi hlevi kar naenkrat zapazi prihajati proti koči pravega medveda. Ko mu pride na strel v bližino 30 korakov, pomeri, krogla zadene medveda v glavo in medved se na mestu zgrudi mrtev. Medved je rumenkaste barve, srednje velik in tehta okrog 100 kg. Ali je bil stalni nase-jenec na Jelovci zadnja leta, ali ga je mo-»ilizacija pregnala iz bosenskih hribov, da e bival tu kot dezerter, o tem so med ovci razširjena razna mnenja.
Ciganska zalega je postala že čez mero drzna. Tako se je te dni neki cigan na Dolenjskem priklatil v neko hišo, kjer
t! bila žena sama doma (mož je pri voja-ih) ter zahteval, da mu ima takoj dati 40 kron, sicer že v6, kaj se bode zgodilo. Ker revica denarja ni imela doma, si ga je šla Izposodit drugam in ga prinesla lumpu, ki fo je čakal v bližnjem gozdu. Tudi drugod ie pripoveduje o ciganskih nasilnostih in bi bilo pametno proti _ti sodrgi resno nastopiti. Straže na noge! Prepotrebne ste!
Dva Rusa aretirana v vlaku. Koroški listi poročajo iz Trbiža: Dne 8. t. m. so opazili v vlaku, ki je vozil mimo, dva sumljiva moška. Čeprav sta govorila šepe-taje, so navzoči spoznali, da govorita rusko. Službujoči železniški uradnik je na-8»
ročil, naj jih natanko opazujejo, obenem je pa o tem obvestil bližnje poveljstvo vojaške straže, ki je oba Rusa aretirala in ju odvedla v Beljak.
Framazonstvo. Znano je, da ima evropsko framazonstvo svoje najtrnejše korenine v Franciji. Znano pa je tudi, da se je srbska mladina vzgojevala največ v Franciji. Dejstvo je tudi, da obstoji v Bel-gradu framazonska loža, lei ima svoje društvene prostore v isti hiši kot znano srbsko društvo »Narodna obrana«, iz katerega izvira srbsko gibanje, ki stremi za tem, da razširi moč srbstva potom nezadovoljnosti med avstrijskimi Slovani. Načrt je bil: Avstrijske Slovane hujskati, zanesti med nje revolucijonarnega duha in pripraviti tla do upora. Narodna društva, ustanovljena z namenom podpirati narodnost, pod tem namenom pa framazonstvo, naj bi služila v to. Srbsko društvo »Pro-sveta« je bila le podružnica framazonske lože. Provzročitelj umora v Sarajevem, srbski major Tankosič in drugi njegovi kompanjoni, so člani framazonske lože v Belgradu. Tudi Princip je bil sprejet v to organizacijo. Neki francoski framazonski časopis je že 15. septembra 1910 napovedal umor avstrijskega prestolonaslednika Ferdinanda. Narodnost je bila samo plašč, ki naj bi zakrival framazonstvo. Srbski morilci so imeli pripravljen strup, s katerim bi si po izvršenem napadu ali umoru vzeli življenje. Principu se to ni posrečilo, ker se mu je steklenica, v kateri je imel strup, razbila. Ali more biti človek, ki gre pri polni zavesti najprvo morit, potem se hoče pa zastrupiti, drugega kot framazon, to je član družbe, kateri vlada in jo vodi satan. Satan zanikavanja, satan razdira-vanja — gospodar teme in pregrehe!
Značilno, Po prekrasno uspelem ev-harističnem kongresu na Dunaju leta 1912. se je pričela malo tednov pozneje — balkanska vojska. Po letošnjem evharističnem kongresu v Lurdu pa se je pričela — svetovna vojska. To daje misliti onim, ki vedo zasledovati že stoletni boj v Evropi med lučjo in temo, med pravico in krivico, vero in nevero, ljubeznijo in sovraštvom.
Pilil rfcfek
ISlpSS -LIMCK__
... Prosi za nas zdaj in ob naši smrtni uri.
Amerikanska povest, — Spisal Frančišek Finn S. J.
Konec.
Tedaj sem napravil drzen poskus. »Dečka,« pravim, prosim vaju, opravita dobro spoved.« — Tu bi bili morali videti dolge obraze! Odločno sta se branila spovedati. Tudi jaz sem bil odločen, kajti vedel sem, da gre za dve ne-umrjoči duši, duši Marijinih družabnikov, ki ste danes tako nesrečno padli. V zaupanju na božje Srce Jezusovo in Matere božje sem jima tako dolgo prigovarjal, da sta privolila in opravila
• dobro spoved. Po končani spovedi nista mogla najti dovolj besedi, da bi se mi zahvalila. Sama nista mogla razumeti, zakaj sta delala prej take težave, in sta rekla, da sta se prej sama pred seboj sramovala, sedaj pa da sta presrečna. Kratko, postala sta moja najboljša prijatelja, prosila sta me za naslov in mi obljubila, da mi bosta pisala. Bila sta prav ljubezniva in zaupna dečka.
Povedal sem jima na svoj način ves dogodek tistega dne in morala sta mi pritrditi, cla se je hudobni duh zelo trudil, da bi ju pogubil. In vendar nisem vsega vedel. Dejstvo sem videl,, vzroka nisem vedel.«---
Duhovnik pomolči za trenutek. Smehljaj na njegovih ustnicah je izginil.
»Kako to, da niste vedeli vzroka?« pretrga Robert splošen molk.
»Boš kmalu zvedel, moj dragi Robert. Prišedši na cilj svojega potovanja, sem se moral ločiti od mladih prijateljev. Tega trenutka ne bom nikdar pozabil. V domišljiji jih vidim še danes, kako stoje na stopnicah in mi mahajo s klobuki, dokler me morejo videti. Kot dobri kongreganisti so se gotovo srčno zahvaljevali Devici Mariji za rešitev iz velike nevarnosti. Tudi jaz sem se čuti/ dolžnega zahvaliti se za ta svoj prvi lepi uspeh svojega duhovnega delovanja. Zato sem obrnil svoj korak najprej v cerkev, kjer sem pokleknil in dolgo in vroče molil. Ko sem še molil, začujem zunaj cerkve velik hrup in klice po duhovniku.
Nekaj mož plane v cerkev. Jaz jim stopim nasproti.
»Kaj je?« vprašam. »Jaz sem duhovnik.«
Mislite si moje prestrašenje, ko zvem, da se je vlak, kmalu ko je zapustil postajo, ponesrečil. Visok most se jo podrl in vlak je skočil v globočino. Tako sem bil prestrašen, da nisem mogel besedice izpregovoriti. Mojc misli so bilo takoj pri mojih mladih prijateljih. Nato pa sc hitro zavem, hitim v zakristijo in nato pred tabernakelj ter vzamem nekaj hostij. Neki mož mi pripelje konja. Hitro sedem nanj ter zdirjam na kraj, kjer se je zgodila nesreča.
Pol ure sem dirjal in napeto pričakoval novejših dogodkov. Slednjič sem bil na mestu. En del mostu je bilo porušenega. Lokomotiva in večina vozov je ležala strta v vodi. Množica mož je med razvalinami iskala mrtvecev iti ranjencev. Na bregu je ležala cela vrsta mrličev. Med njimi sem spoznal Wal-terja in Harija. Bila sta hipoma mrtva. Toda nisem imel mnogo časa premišljati.
»Veličastni,« mi pravi neki Irec, »med ranjenci je neki deček, ki željno zahteva svetega obhajila.« Šel sem za možem in našel svojega ljubega Rajka. Ležal je na zeleni ruši. Na glavi in prsih je imel hude rane, ki so bile za silo zavezane, toda njegov obraz jc bil miren in njegove oči so se veselo svetile, ko me je zagledal in pozdravil. Ta nič časa nisem smel izgubliati: smrt ie
t pega dečka že zgrabila s svojo ledeno roko- Sklonem se, k njemu in mu re-jeII1,'naj obudi kesanje, da mu bom dal
odvezo.
»Sem že pripravljen, velečastni,« nravi tiho, »ravno predno ste prišli, sem obudil kesanje. Kateri dan je danes, velečastni?«
»Petek,« odgovorim.
»O hvala Bogu, hvala Bogu!« vzdih'10 večkrat in pobožno sklene roki. »Tako morem danes vendar opraviti deveti petek Srca Jezusovega.« Njegovo obličje zažari pobožnosti, ko mu podam sv. Rešnje Telo. Nikdar ne j,0m pozabil njegovega blaženega pogleda.
A moral sem ga zapustiti, da tudi drugim ponesrečenim katoličanom prinesem zadnjo pomoč sv. Cerkve. Eno uro sem delil ranjencem in umirajočim zadnjo tolažbo sv. vere, nato sem se vrnil k Rajku. Zdravnik me je poklical, lter je šlo z njim h koncu.
Nesreča, ki je zahtevala toliko žrtev, je bila po njegovem mnenju pravi slučaj! Šele prejšnji teden sem zvedel, da je bila posledica nekega zločinstva. Zapomnite si to dobro, otroci; ravno-isti dan ob deveti uri dopoldne je neki gradilcc mostov z enim tovarišem iz ljubosumja sklenil podreti most. Med tem ko sta se ta dva pripravljala za zločin, je hudobni duh, ki je vedel za načrt in nesrečo, skušal pogubiti duše, katere je imela nesreča zadeti. Tako vidite, da sem bil res slep. Opazil sem pač, da je hudobni duh z vso svojo močjo uresničeval svoje peklenske naklepe, ni mi pa prišlo na um, da je moral imeti za to poseben vzrok.
Prišedši k Rajku, sem ga najprej prosil, če smem uporabiti, kar mi Je povedal pri spovedi. Rad mi je dovolil. Njegov obraz jo postal bled, dihanje težko. A ostal je dobre volje prav do smrti. Z veliko težavo mi je naročil pozdrave za svoje starše ir. mi kratko pripovedoval, da so on in njegova prijatelja po mojem odhodu pobožno molili sveti rožni venec. Pri tretjem odstavku, ko sta Hari in Waltcr ravno molila: »Prosi za nas grešnike zdaj in ob naši smrtni uri,« se je naenkrat začulo močno hršečanje, potem pa se ni več zavedel.
Zo tem pripovedovanju je Rajko za hip pomolčal. Barva obraza se je iz-premenila. Zdelo se mi je, da je prišel zadnji trenutek. Podal sem mu sveto razpelo, katero je dolgo časa pritiskal na svoje ustnice. Hipoma se je zasvetilo njegovo obličje v nebeški blaženosti.
»O velečastni,« je šepetal veselo, »o velečastni, ohranil sem jo belo.«
Z isto blaženostjo na obrazu je večkrat ponovil najsvetejša imena, in kakor je bil zadnji udarec njegovega srca izliv ljubezni, tako so obdržale njegove Poteze tudi po smrti nežni izraz ljubezni in blaženosti.
Zahvalimo Boga, otroci 1 On jo Je ohranil res belo. — Jaz sem ga razumel.
Govoril je o beli obleki krstne nadolž-nosti.«---
Gospod Bari vstane. Ne pogleda ne na desno, ne na levo. Tiho in zamišljeno, z lesketajočimi očmi, kakor bi imel pred seboj prikazen z drugega sveta, odide v hišo.
Tudi prej tako veseli otroci si zdaj komaj upajo tiho pogovarjati se med seboj. Nato pa čisto obmolknejo . . . Čez jezero pa prinese večerni veter zvoke pesmi »Ave Maris Stella« (Zdrava, Morska Zvezda!), ki jo pojo med vožnjo pobožni semeniščniki na čast tisti Kraljici, ki tako mogočno čuva čistost svojih marljivih, mladih kongre-ganistov.
g Od Sv. Ane. Naš učitelj g. Luka Albrecht nas zapusti v kratkem. Ohranili ga bomo v dobrem spominu. Za voditeljico pride na našo šolo ga. Schvvi-kert, dosedaj učiteljica v Tržiču. — Novega občinskega tajnika imamo in sicer g. Petra Lončar ki je naš domačin in rojak. Občinska pisarna bo imela svoje prostore v sirotišnici. Za »Rdeči križ« smo nabrali tudi pri nas večjo vsoto. Ravnotako smo si izvolili krajevni odbor za podporo revnih družin.
Bohinjska Bistrica. Osnovali smo krajevni pomožni odbor za bistriško občino. V odboru so vsi načelniki raznih tukajšnjih uradov in pa občinski odborniki. Delokrog našega odbora pa ni samo pobiranje prostovoljnih darov, temveč odbor je na razpolago občanom v teh hudih časih v vseh zadevah in še mogoče nastalih potrebah. V odborovi pisarni se bodo strankam dajala razna pojasnila in nasveti, na-pravljale se bodo razne prošnje, skrbelo se bo, da bo občina preskrbljena z živili in z drugimi potrebščinami. Odbor bo v najožjem stiku s centralno akcijo deželnega odbora ter tako upa zaželjenega uspeha.
g Sveti Jošt nad Kranjem. V nedeljo, 23. t. m. bo duh. opravilo ob šestih in devetih. Ta dan pride šmartinska fara v procesiji na božjo pot za srečno zmago našega orožja. Podobna procesija je bila tudi minulo nedeljo. Tako spremljamo v molitvi naše vojake!
g Iz Tržiča. Pretekli teden se je ustanovila podružnica »Rdečega križa« za Tržič, ravnotako tudi krajevni odbor v podporo domačih revežev. — V teh resnih časih ljudstvo veliko moli. Pre-redile so se procesije v Lesce k sv. Antonu, na sv. Lovrenca dan na Brezje k Materi božji in zadnjo nedeljo k sv. Roku v cerkvico sv. Jožefa. Pri vseh procesijah je bila udeležba mnogoštevilna. — Po tovarnah se še dela, v predilnici nekaj dni, v tovarni Goeker samo dopoldne. — Iz naše župnije je odšlo k vojakom nad 300 mož in fantov. Boe daj, da se zmagonosno povrnejo.
d Šmartno pri Litiji. Dne 10. avgusta t. 1. se je pri c. kr. okr. glavarstvu v Litiji ustanovila podružnica »Rdečega križa« ob navzočnosti vseh županov v okraju. Ustanovile so se 3 podružnice »Rdečega križa« in sicer. Šmartno-Li-ti ja, Zagorje, Višnja gora. V nedeljo 9. avgusta oziroma v pondeljek 10. avgusta se je osnoval odbor za podporo revnim družinam in sicer za celo župnijo, ki obsega občini Šmartno in Litija. Zanimanje za obojno društvo je splošno. Zelo pridno sodelujejo po celi župniji članice Mar. družbo in z isto vnemo gospe in gospodične litijske. - - Naša mla-deniška Mar. družba je poslala k vojakom 27 članov. — Šmartno-Litijska podružnica »Rdečega križa« pri nravi ja v Litiji bolnico za kakih 50 ranjencev, ki bo nastanjena v novi šoli. Ondi se vrše tudi predavanja za bolniške strežnice. — Pretekli teden so se dan za dnem hodili poslavljat sorodniki in znanci od vojakov, ki so se vozili mimo Litije. — Kdor se zanima natančneje za vojsko, so mu vedno na razpolago zemljevidi v Di 'uštvenem Domu. V poiasnilo so tudi nabiti važnejši razglasi in odloki.
Notranjske nevice
•!wwv*vxxxxxx)Oo<wvk> ^ oc' PQ3' . < v£VOOCvOO-~'CQQOC2202Q<
XXXXXX30«XXXKXXXXX»<X»OOO'..0C jojo-ji COC^OOOlOOCGOO;>JOOOCO<
n Žiri. Najslovesnejše smo praznovali rojstni dan našega presviflega cesarja. Sv. maše so se udeležile poleg uradov vse naše organizacije korpora-tivno in z zastavami. Cela dolina je bila v zastavah. Prižiganje kresov nam je preperečilo deževno vreme. — Ginjenih src je množica zapela »Bog ohrani...« — Izvolili smo širši odbor za pomožno akcijo družinam rezervistov, ter za »Ru-deči križ«. Na čelu odbora stoji g. župan. Z rednim pobiranjem darov se bo pričelo prihodnji teden. Na lastno prošnjo je prestavljena gospa učiteljica Alojzija Baebler iz Zirov na Ledine. Njeno učiteljsko mesto je sedaj razpisano. Na šoli je nerazdeljen poldnevni poduk. Začesno je nastavljena v Zireh učiteljica gdč. Gross iz Ledin. — Strela jc udarila v kozolec posestnika Trč-ka, v Lavrovcu fare Vrliovske, ki jc popolnoma zgorel. Kozolec je bil poln pšenice in jc bil le za manjšo vsoto zavarovan. — V društvenem domu na Dobračevi bo pričenši s prihodnjo nedeljo po krščanskem nauku predavanje o vojski. Pristop imajo tudi nečlani. — C. kr. okrajno glavarstvo je prepovedalo točenje žganja od sobote poji. do nedelje opoldne, policijska ura pa je ob 10. zvečer.
Gospodarske vesti.
MORATORIJ PODALJŠAN.
Uradni list objavlja sledečo nared-bo: Vsi dolgovi zasebno-pravnega značaja, menice in druge te vrste tirjatve, ki so zapadle že pred 1. avgustom, se podaljšajo glede na plačilni rok do 30. septembra. Tisti dolgovi omenjene vrste, ki zapadejo pa med 1. do 30. avgustom, se podaljšajo za 61 dni.
Moratorij, ki je bil dosedaj v veljavi do 14. t. m. je s tem podaljšan do 30. septembra t. 1. Na Ogrskem pa je podaljšan na dva meseca.
VOJSKA IN KMETIJSTVO.
Nastala vojska se pozna najbolj pri gospodarstvu. Angleška banka, ki je obrestovala vloge navadno po 2-5%, je zvišala obrestno mero na 10%, da bi vse zlato doma ohranila. Amerikanci so precej spoznali ugodni položaj in so naložili v Londonu 500 milijonov kron v zlatu. Druge banke pa še izplačevati ne morejo. Ljudi se je polotila neka groza, kakor bi bilo ,vse v ognju. Borze, kjer se je določevala vrednost papirjem, so zaprli, da se ne pokaže, kako je vse svojo vrednost izgubilo. Še za polovični denar ne marajo akcij bogatih družb.
Še hujše bo po mestih, kjer so tovarne ustavile delo. Najboljši delavci so bili klicani k vojakom, izdelki se ne morejo prodati, družine nimajo kruha. Zdaj se vidi, kaj je domača gruda. Hvala Bogu, na kmetih še ne bo treba stradati. Naše polje bo še toliko rodilo, da bomo mogli živeti. Po 'deželi povsod manjka delavcev. Ko bi bili po mestih pridni reveži toliko pametni, da bi šli domu, če doma več nima, h kakemu znancu pomagat delati. To poljsko delo je zdravo in vsak bi si lahko toliko zaslužil, da bi se pošteno preživel.
Za nas je glavno vprašanje, kako se moremo za zdaj in za pozneje obvarovati občutne gospodarske škode.
Za vojsko se bo porabilo do 3000 volov na dan več, kakor navadno poprej. Govedi je štela Avstrija pri zadnjem štetju 9,158.808 glav, Ogrska do 6 milijonov. Sploh se je goveje živine v zadnjih letih prav malo uvozilo v našo državo. Kar bodo naši vojaki porabili, bomo prav lahko in brez škode dpma dobili. Najboljše bi bilo, ko bi vojna uprava na težo od kmetov živino kupila in plačala, čeprav kak mesec pozneje. To preskrbo bi lahko županstva izvršila. Toda zdaj ne prodajte nobenega teleta in nobene plemene krave. Goved se ne sme nikdar v škodo prodati. Skrbeti moramo, da bo tudi drugo leto zadosti plemene živine.
Gotovo je tudi, da bodo za vojsko rabili veliko ovsa in slame. Dolžni smo skrbeti za preskrbo naše armade in dati, kar potrebujejo vojaki, proti primerni od-škodbi. Vsa krmila se bodo gotovo znatno podražila. Pri nas bo letos slame zelo veliko, otava bujno raste, tudi paše bo skoro /gotovo obilo. Naj se pazi na vse. Ob takih resnih časih nam zna nazadnje vse prav priti. Tudi turšično slamo in ajdovico bo /treba porabiti. Zdaj se je pokazalo, kako iumestna ie bila skrb za povzdigo gospo-
m
darstva. Najboljši delavci so šli za domovino na vojsko, vendar se doma vse še zadosti dobro dela. — Goved je imela sicer na zadnjem dunajskem semnju nižjo ceno, kakor prejšnji teden, ker so je skoro 2000 glav več prignali. Toda to je bilo le enkrat. Cene se bodo prav znatno dvig-nile.
Cene prašičev morajo tudi naprej. Zdaj je prenehal uvoz iz Balkana in iz Nemčije, sami moramo zalagati Avstrijo, kar se bo prav lahko in dobro izvršilo. Cene bodo šle malo naprej, pomanjkanja pa gotovo ne bo, ker pesa in krompir zelo dobro kažeta.
Mlečni izdelki rastejo v ceni. Tuj uvoz je nemogoč, mnoge domače mlekarne so morale prenehati, ker so poslovodje poklicali k vojakom. Cene bodo šle naprej. Pri mleku, maslu in mesu je seveda veliko vprašanje, če bodo mogli po mestih redno plačevati, ker mnogim manjka zaslužka.
Tudi pri žitu ni tako hudo, kakor se je začetkoma mislilo. Avstrija in Ogrska skupaj bosta letos za svoje potrebe žita skoro zadosti pridelali. Same pšenice so na Ogrskem pridelali na vsakega človeka čez 170 kg povprečno na vse prebivalstvo. Pri nas pa tudi ni bilo tako slabo. Ker tor-šica in ajda zelo dobro kažeta, se nam ni prav nič bati. Nikar ne mislite, da so bile vojaške zaloge prazne in je vojna uprava j šele na naše mernike čakala. Taki gospodje dobro vedo, kaj je vojna. Skladišča so bila gotovo povsod napolnjena, — Eno leto torej čisto lahko izhajamo brez tujega žita. Toda kljub temu naj se s kruhom varčno dela. Po vojski pridejo večkrat še druge nadloge. Ni treba stradati, pa tudi ne kruha preč metati. Zakaj ne bi včasih kaj nadomestili s krompirjem, s sadjem ali posnetim mlekom? — Naj bo gospodarstvo res našim razmeram primerno.
Sladkorja bo gotovo dosti. Ker ga naše tovarne veliko več izdelajo, kakor ga pri nas porabimo, bo sladkorja še preveč naprodaj. Skoro gotovo se bo še pocenil.
Usnje bodo ljudje hitro pobrali; tudi vojaška uprava ga bo zelo veliko rabila. Kakor smo pa že dokazali, se bo klalo veliko več živine kakor navadno. Gotovo bo torej več kož in pozneje več usnja. — Večja težava bo s čevljarji. Že prej je manjkalo jeseni vselej čevljarjev, letos bo še hujše. Po mestih manjka proti zimi čevljarjem vedno dela. Ko bi bili tako pametni, da bi šli z vsemi pomočniki za nekaj mesecev na deželo. Kolikim revežem bi ohranili zdravje, sebi bi pa dosegli dober zaslužek.
Manufakturno blago se ne proda. Ko ' se gre za življenje in smrt, nima nobeden 1 veselja, da bi le za lišp skrbel. Tovarne ne morejo prodati, cene zelo padajo.
Srbeli so tudi, kaj bo s soljo. Nekateri so že vse kramarje oblezli, da bi pri vsakem vsaj kaj malega dobili in se tako za pozneje zavarovali. Tudi v tem smo lahko čisto brez skrbi. Soli nam v Avstriji za enkrat še ne more zmanjkati.
Borze notirajo žito še zelo nizko, kadar se za določitev cen skličejo. Kadar pa hoče kdo žito imeti, poskočijo trgovci s ceno tako, da ni mogoče kupiti. Pred 14 dnevi se je dobila prav lepa koruza 16
kron 1 stot. Ta teden zahtevajo v Sisku 22 K, v Ljubljani 24 K, na borzi je bila pa cena za avgust 1 stot K 14-80. Trgovci pravijo, da zdaj ni mogoče blaga dobiti.
Ce vse povzamemo, vidimo, da st nam za enkrat ni treba še prav nič batu Dobili bomo lahko vse potrebno in svojt pridelke tudi lahko primerno prodali.
KUPČIJA Z ŽIVINO.
Ob sedanjih razmerah je jako važno poznati položaj radi prodaje živine, nekateri barantači in mešetarji bi radi kar naenkrat obogateli, posamezni živinorejci pa se boje, da ne bi mogli svoje živine in prašičev v denar spraviti Tako n. ptn, je bilo na predzadnjem semnju v Ljubljani, ko je So bilo mogoče živino izvažati, cena za nekoliko poskočila. Na semenj dne 5. avgust« pa je bilo prignanih mnogo volov n&-kupljenih po prckupcih, ki so bili mnenja, da se bodo mesarji kar trgali zanje. Vendar je mnogo volov ostalo neprodanih, ker ni bilo tujih kupcev, ker je izvoz ustavljen. Podobno je bilo opaziti na dunajskem trgu. Sedaj je tam dosti živine na semnju in so cene nekoliko padle, živina pa ostaja.
Nekateri radi prodajo živino, ker se bojijo, da jim bode odvzeta, tega se ni treba batL Svetujemo živinorejcem, naj nekoliko potrpe in naj pazijo, da se na semnje ne prižene preveč živine. Polagoma se bode živina lahko prodala, Isto velja tudi za prašiče. Glavna in najvažnejša skrb naj bo, da se živina in prašiči odebele, da se ob času v denar spravijo.
Opazuje sc pa, da je kupčija z plemenskimi prašiči nekako prenehala; Letos je izvanredno veliko prascev in je svetovati vsem, ki imajo dosti krm« za prašiče naj kupujejo prasce za pitanje. Ti se dobijo sedaj po jako zmer nih cenah.
Cene živine so tako nestalne, da nI mogoče prave cene povedati. Ta čas s« prodajajo vprežni voli od 80 do 84 K, »pitani« 86 do 90 za 100 kg žive teže. Prašiči lahki za meso po K 1.04, debeli težki za špeh K 1.04 do 1.08 za kg. živ« teže.
Obenem opozarjamo živinorejce, da vnovčevalnica za živino kupuje in prodaja vsakovrstno živino, krave, vole^ prašiče, ovce itd. Vsa pojasnila glede kupčije z živino daje brezplačno Vnovčevalnica za živino v Ljubljani v hiSl Gospodarske Zveze.
XXX
Zadnji teden je kupčija z živino nekoliko zastala radi ukinjenega železniškega prometa. Ko se zopet uposta-vijo redne razmere, bo kupčija neovirana in se bode ista vršila kot doeedaj. Za to naj se potolažijo oni, ki se bojijo, da kupčija popolnoma zastane,
Vnovčevalnica za živino posluje kot dosedaj. Vsem odjemalcem se tem potom naznanja, da se bodo naročila točno izvršilo, samo ni mogoče tako hitro izvršiti, kot pred vojno.
Vnovčevalnica kupi večje število krav a teleti, dobre mlekarice,
Ista proda nad sto prascev za pleme in pitanje po zelo znižani
ceni.
Živinorejci obračajte sc v vseh kup-čijskib zadevah na Vnovčevalnico za živino v Ljubljani, ki daje brezplačno pojasnila v vseh kupčijskih zadevah. Zlasti je to potrebno sedaj z ozirom na to da se na semnjih ne more tako lahko prodajati in tudi ne kupovati kot poprej. Vnovčevalnica ima vedno priglašene živine za nakup in prodajo. Vse ponudbe in naročila je pošiljati na naslov Vnovčevalnica za živino v Ljubljani. Pisarna se nahaja, v hiši Gospodarske Zveze in se sprejemajo ustmeno naročila in ponudbe.
NEKAJ IZ RUSKEGA GOSPODARSTVA.
V zadnjem času raste vedno bolj pomen ruskega žita, ki redi lačno zahodno Evropo. To nam daje povod, da si malo bolj natančno ogledamo gospodarstvo ruske države. Velike žitne pokrajine ima Argentinija, še večje Severna Amerika, toda nobena dežela na svetu nima toliko sveta za poljedelstvo, kakor Ruska. Ko bi bilo polje pravilno obdelano, bi samo Ruska zalagala ves svet z žitom.
Ruska država je zelo velika. Cela Evropa meri 9,444.000 km-', samo Rusija s Finsko in Poljsko 5,315.049 km3, torej nad polovico vse Evrope. Če upoštevamo še azijska posestva, meri rusko car-stvo 22,874.461 km!, torej je do 36krat večje kakor naše cesarstvo. Ljudi ima sedaj do 160 miljonov. Seveda se ni tega velikana tako bati, kakor se ga nekateri bojijo, ko je zadnja rusko - japonska vojska pokazala, da je velikan na slabih nogah.
Razsežni svet nima skoro nobenih gora. Navadno so zelo obsežno doline le malo vzdignjene. Svet je 150 do 200 metrov nad morjem. V sredini Ruske ne poznajo hribov in gora. Dokler okd zre, je samo raven svet. Na celem jugu je takozvana črna prst. Skoro še enkrat toliko sveta obsega; kakor jc naše cesarstvo. Rusi pravijo temu črnas-jom. To jo najboljša zemlja na svetu za pšenico in razna žita. Imajo tudi drugod prav lepe njive, toda takih ni nikjer. Proti severu so tundre, močvirne pokrajine, kjer človek ne prebiva lahko. Proti Kaspiškem morju je pa pusta nerodovitna štepa. Morje sc je posušilo, ki je.nekdaj ta svet pokrivalo. Sedaj je nerodovitna puščava.
Od vsega sveta je na Ruskem 26'2% njiv in vrtov, torej dobro četrtino vsega površja. Travnikov in pašnikov je 15'9%, gozda 38-8%. Posebno proti severu je vse z gozdi pokrito. Nerodovitnega sveta je 19-1%. Od vsega je 34'6% carjeva in državna last, torej več kakor ena tretjina vsega sveta. Veleposestniki in mesta imajo 21%. Vsem kmetom ostane le 38-5%. Največ sveta je obsejanega z ržjo, za katero je Ruska prva dežela na svetu. Prav veliko je tudi pšenice, katero ruski kmet večinoma proda. Rži
pridelajo na leto do 25 milijonov vagonov, do 15 milijonov vagonov pšenice, ajde 167 milijonov hI, ječmena 661.000 vagonov. — Ruska je že sedaj prva žitna dežela na svetu. Znan je tudi ruski lan. Na leto ga pridelajo do 60.000 vagonov prediva in skoro ravno toliko semena.
Pri nas vAvstriji imamo precej narodov. Toda to še senca ni proti različnosti narodov na Ruskem. Do 57 milijonov je Veliko Rusov, ki so jedro države. Čez 8 milijonov je Poljakov, ki z veliko nevoljo prenašajo ruski jarm in tirunstvo. Poljaki dobro vedo, da je ruska carica Katarina ravno pred izbruhom francoske revolucije provzro-čilii r/,delitev Poljske. Rusinov je do 24 milijonov. Vsa južna stran je rusin-ska. Rusini so tudi Kozaki, ki tvorijo konjenico v ruski vojski. Ti Rusini so svobodoljubni rod, toda sedaj se ne morejo gibati, ker vlada ostro nastopa proti vsakemu narodnemugibanju. Belu-rusov je 6 miljonov. Skupno število Slovanov v Rusiji znaša blizu 100.000 milijonov ljudi.
Baltijcev, ki so Slovanom zelo blizu, je 3 milijone, Germanov blizu 2 milijona, izmed teh največ Nemcev in precej Švedov. V južni Rusiji prebiva do 1,143.000 Rumunov. Armencev je na Ruskem do 1,200.000. Mnogo Armencev je pod turško oblastjo, kjer se jim zelo slabo godi. Rusi na tihem želijo tudi turški del Armenije, ki bi imel v slučaju vojske velik pomen, spraviti pod svojo oblast. Grkov je 200.000. Ti so povsod trgovci, šc hujši kakor judje. Judov je nad 5 milijonov. Nobena evropska država ni z njimi tako oblago-darjena kakor Ruska. Toda tam so zelo na kratkem. Ni jim dovoljeno kupiti zemlje. Ker ima država sama prodajo žganja in gleda judom na prste, tudi pri drugih kupčijah se judje ne morejo prav razviti do svojega narodnega značaja. Drugod so judje milijonarji in najbogatejši ljudje, kar jih imamo v Evropi. Saj so znani Rotšildi, Blaihre-derji, Gutmanni, Hirši i. dr. Toda ti bogati judje hitro propadajo in nazadujejo. Število porodov pri njih posebno naglo pada. Ruski judje so zelo rodovitni. Zalagajo vso zahodno Evropo, posebno Ogrsko in Nemško z novo judovsko krvjo.
V	Kavkazu, ki je na jugu med Črnim in Kaspiškim morjem, prebivajo ponosni in bojeviti Črkezi, Georgijci, Avari in Kirini, ki so se Rusom dolgo ustavljali, nazadnje pa vendar podlegli močnejšemu nasprotniku. Tu so bile doma mnoge žene turških sultanov, ker so bile Čerkesinje na glasu zaradi svoje lepote.
V	Aziji imajo Rusi pod svojo oblastjo domovino Turkov. Prpvi Osraa-ni štejejo nekaj nad 200.000 duš. Tar-tarjev je 3-7 milijonov. Ti so v srednjem veku podjarmili celo Azijo in vso Rusko. Skoro gotovo še ni bilo večje države na svetu, kakor je bila ona gla-sovitega Timurja, ki je gospodaval skoro celi Aziji. Tudi sorodniki Madžarov
Kalmiki in Bureti so pod rusko oblastjo. Vsa velika preseljevanja narodov so se v starem veku začela v ruski Aziji. Kako ljudstvo, kateremu je prostora zmanjkalo, jc začelo pritiskati na sosede, ti na druge in tako se je začelo veliko preseljevanje narodov. Tudi naši očetje so prišli po tej poti pod Uralom iz Azije v Evropo.
Še pred nedavnim časom so imeli kmetje na Ruskem skupna gospodarska posestva, katera so se imenovala mir. Vsa vas je bila skupna lstnica tega mira. Posameznim družinam so se odkazala polja, katera so vživala do prihodnje razdelitve, ki se je vršila vsakih 15 let. Davke so marali vsi skupno plačati. Dobro je bilo pri miru, da niso mogli zemlje zapraviti. Tudi na tuje se niso posebno selili, ker ni mogel nobeden nič od posestva vzeti. Slabo jc pa bilo, da so posestva čez 15 let menjala gospodarja. Kdor sc je pošteno trudil, posestvo zagnojil in izboljšal, je dobil pri delitvi zopet kako zapuščeno ledino. Vsi pa vemo, da se pri teh razmerah nobenemu ne bi ljubilo svoje gospodarstvo izdatno izboljšati. Na tej poti gosopdarstvo ni moglo. Kdo bi bil tako nespameten, da bi svet izboljšal, katerega mu bodo potem vzeli.
Ranjki ministrski predsednik Sto-lipin, katerega so anarhisti v gledališču ubili, je spravil skozi postavo, po kateri postanejo kmetje lahko pravi lastniki. Začetkoma kmetje niso razumeli, kolikega pomena je zanje nova postava, sedaj pa gre prav hitro naprej. Razdeliti hočejo vsa kmečka posestva, kjerkoli bo kazalo, tudi državna in cesarska. Državna uprava nosestev vedno le malo dobička donaša. — Nova postav je bila dana 9. novembra 1906 do 1. maja 1913 je bilo rešenih 1,787.328 prošenj. Teh prošenj je vodno več. Leta 1912. je bilo vloženih 1,226.245 prošenj v 40 okrajih. Do maja lanskega leta so razdeli in potrdili razdelitev za 1 milijon 503.432 gospodarjev za 13,536.436 desjatin. Ena desjatina meri 1-8 oralov, torej malo manj kakor dva naša orala. Je pa razvidno, da ima navadni kmet okoli 22 oralov zemlje, kar je zelo veliko, ker je zemlja rodovitna.
Svet so kupili kmetje zelo poceni. 1 desjatino, torej skoraj 2 orala so dobili lani za 112 rubljev, ko so jih drugim zasebnikom prodajali za 151 rubljev. Ker ima 1 rubelj 3 K 34 vin., stane 1 desjatina 374 K, kakor pri nas dober mernik posejanega. Ljudem daje kmečka banica denar prav nizki obrestni meri. — Začetkom so mislili, da bodo kmetje naglo zapravili zemljo. Zmotili so se. Mužik, kakor pravijo ruskemu kmetu, se je naglo oprijel izboljšanja gospodarstva. Kar mu je od gospodarstva ostalo, ni zapravil, ampak porabil za izboljšanje svoje zemlje. Lani so se kramarji prav zmotili. Mislili so, kako bodo kmetje hitro ves denar za prodano žito pognali. Kmetje so pa večinoma le novo orodje nakupilL
V poduk ljudstvu.
VSEM ČLANOM IN NJIH NAMESTNI KOM V OKRAJNIH KOMISIJAH ZA PREŽIVLJANJE SVOJCEV MOHILI-ZOVANCEV.
Zakon z dne 26. decembra 1912, drž. zak. št. 237, o državnem prispevku za preživljanje svojcev mobilizovancev določa v § 3., da je za upravičene do prispevka za preživljanje smatrati tiste svojce, katerih živež je bil doslej odvisen od dohodka k aktivnemu službovanju poklicanega vojaka.
Upravičeni do prispevka za preživljanje iz državnih sredstev so tudi svojci samostojnih malih kmetov, ki oskrbujejo gospodarstvo z udi svoje rodbine in brez tuje pomoči.
To zadnje zakonito določila pa se ne sme tolmačiti zgolj po črkah, kajti sicer bi utegnile nastati največje krivice.
Samostojen mali kmet ostane gotovo tudi tisti posestnik, ki je primo-ran zaradi pomanjkanja lastnih dela-zmožnili rodbinskih udov v nadomestilo za obdelovanje posestva najeti hlapca ali deklo.
Pri tolmačenju navedenega zakonitega določila je torej predvsem gledati na to, če posestvo ni večje kakor bi se dalo pri navadnih razmerah z domačimi jčlani obdelati. Če posestvo ni tako veliko, da bi se moralo za njegovo obdelovanje na vsak način najeti tuje moči, in če najete moči nadomeščajo le premalo število rodbinskih članov, potem imajo svojci v vojake poklicanih posestnikov vso pravico do prispevka za preživljanje iz državnih sredstev.
V enakem smislu je dalo tudi c. kr. deželno predsedstvo navodilo vsem ■okrajnim glavarstvom na Kranjskem.
Blagovolite tudi Vi kot zastopnik deželnega odbora v okrajni komisiji za preživljanje svojcev mobilizovancev z vsem preudarkom označeno stališče zastopati.
XXX
Povsod na delo za pomožno okcl-Jo kranjske dežele! Kranjska dežela je bila prva v Avstro - Ogrski, ki je organizirala podeželno pomožno akcijo. Po vseh županstvih oziroma župnijah se sestavljajo krajevni odbori, ki nabirajo prostovoljne prispevke in organizirajo tudi drugo pomožno akcijo. Potreba je res velika, zato je trdno pričakovati, da bo gotovo vsak prispeval po svojih močeh. Od krajevnega odbora nabrani denar se bo načeloma porabil le za potrebe dotičnega krajevnega okoliša. Izrecno pa poudarjamo, da bo 'deželni odbor porabil osrednja sredstva le za tiste kraje, kjer bodo z uspehom 'delovali krajevni odbori. Zato je nujno potrebno, da se nemudoma ustanove krajevni odbori, kjer jih še ni in da gredo takoj na neumorno delo. Darove in nabrane zneske naj se pošilja kranjski d&želni blagajni s pristavkom: »Pomožna akciia«. llojaki, usmilite so za-" 5a
puščenih rodbin, ki trpe pomanjkanje in olajšajte po svojih močeh njihovo bedo. Vsi na pomoč osrednji deželni pomožni akciji, da bo po taki osrednje organizirani pomožni akciji mogoče storiti kaj resnično uspešnega.
XXX
Vsa naša društva, p. n. župne in občinske urade nujno prosimo, da takoj sporoče »Osrednji pisarni S. K. S. Z.« v Ljubljani (Ljudski dom), koliko delavcev bi rabili za poljsko delo v do-tičnem kraju. Sporoče naj natančno, kake vrste delavcev (za košnjo, žetev itd.) rabijo in kako visoka dnina je običajna v dotičnem kraju.
XXX
Poziv. Vse tiste, ki bi bili pripravljeni proti primernemu plačilu prevzeti poljsko delo po deželi, pozivamo, da se osebno ali pismeno zglase v pisarni S. K. S. Z. v Ljubljani (Ljudski dom). Pisarna uraduje vsak večer od 6. do 8. ure.
XXX
NAGLI SOD V OKROŽJU III. ARMAD-NEGA ZRORA.
Važno za vsakega je proglasitev naglega soda v kronovinah Štajersko, Koroško, Kranjsko, Primorsko, pokne-ženl grofiji Gorica ln Gradiščansko.
Pristojni poveljnik divizijskega sodišča v Gradcu je z odredbo dne 7. avgusta 1914, predsedstvena številka 8349, v smislu § 434. postave z dne 5. julija 1912, državnega zakonika št. 131 o vojaškem kazenskem redu za deželno brambo odredil ,
NAGLI SOD radi hudodelstva zapeljevanja ali po moči pri kršitvi zaprisežene vojaške dolžnosti za vojaško ozemlje Gradec, namreč kronovine štajersko, Koroško, Kranjsko, Primorsko s pokneženo grofijo Gorica in Gradiščanska.
Vsakdo se resno svari Izvesti tak zločin, ker bo vsakdo, ki bo od zdaj naprej zakrivil to hudodelstvo, sojen po naglem sodu in bo kaznovan s smrtjo tako, da bo ustreljen.
Po odloku skupnega ministrstva z dne 25. julija 1914 državnega zakonika št. 164, se tiste civilne osebe, ki zagre-še označeno kaznjivo dejanje proti vojni sili države, podrede vojnemu kazenskemu sodstvu.
Po naglem sodu je kaznovan ne samo vsak vojak, ampak tudi vsak civilist, ki bi nagovarjal vojaka ali pa orožnika k veleizdajstvu, uporu, k de-zertaciji ali k drugim takim zločinom. Zgodi se lahko, da pride pred nagli sod tudi vsak, ki bi nagovarjal vojaško stražo k prekršitvi vojaških predpisov in ukazov. Po vojnem pravu je namreč prekršitev še takega majhnega vojaškega predpisa za vojaško stražo vojaški zločin.
Kot osebe, ki stoje v vojaški zapriseženi službi, pa niso mišljeni samo vo-
jaki, ampak tudi vsi delavci in uslužbenci v obratih, ki stoje pod vojaško komando, kakor n. pr. delavci v rudnikih, pekarnah, železnicah, v delavni-cah, kjer se izdeluje vojna oprema itd. Kdor vojaka k dezertaciji nagovarju ali mu pri tcin pomaga, zapade smrti brez odloga. Zadostovalo bi, ako bi vojaku ali uslužbencu, ki je po prisegi obvezan služiti v vojne namene, preskrbel uniformo ali celo posamezne dele uniforme. Ravno tako zapade naglemu sodu, kdor bi delavcu v vojni službi pomagal pri begu od tega dela in tega kraja. Takih in podobnih slučajev se našteje lahko veliko.
Umljivo je, da bodo oblasti in nagli sod upoštevale predvsem hudobni namen in pa težke slučaje omenjenih zločinov, ki bi znali v resnici veliko škodo povzročiti. Ali postava se zelo strogo izvaja in tolmači, zato je največja previdnost na mestu.
Proti razsodbi naglega soda ni nobene pritožbe in sodba se takoj izvrši.. Kakor rečeno, se nagli sod ne razteza samo na vojake, ampak na vse civiliste. Zato je na mestu največja previdnost v govorjenju in v dejanju, ker se lahko zgodi, da je vsak, ki se pregreši na omenjeni način, če tudi nima hudobnega namena, sojen po naglem sodu in v treh urah ustreljen.
XXX
Pozor kmetovalci. Kako dobiti delavnih rok za nujna poljska dela?
Občine, kmetijske podružnice, zadruge itd. naj sc obrnejo do pristojnega okrajnega glavarstva z natančno navedbo, koliko poljskih delavcev da se v dotičnem kraju nujno rabi in s prošnjo da bi se za izvršitev teh nujnih del dovolil dopust primernemu številu črno-vojnikov. Povedati jo natančno število ki se rabi in čas za kateri se ti dclavci potrebujejo (n. pr. od 16. do 23. avgusta itd.). Prošnja gre potem potom deželnega predsedstva na vojaško poveljništvo in to ima dovoljejne, da takim prošnjam po možnosti ustreže; toda tak dopust traja k večjem do 31. tega meseca. Priporočati je nujno, da se v prošnji na okrajno glavarstvo prosi, da se ta dopust dd zlasti domačim posestnikom, ki naj se imenoma navedejo; kajti ti bodo nlajbolje uredili vse potrebno v domačem gospodarstvu.
XXX
Osrednje delo deželnega odbora za rodbine vpoklicanih vojakov
je po deželi v polnem tiru. Pričakovati je, da bo v kratkem cela dežela organizirana. Izredna važnost te organizacije je vsakemu jasna. Tu se gre za večmesečno urejeno delovonje z jasnim smotrom, održati preko vojske vse rodbine, to se pravi z drugimi besedami: domovino. Ko se vrli naši junaki vrnejo iz bojnega polja, naj najde vsakdo svoj dom, svojo rodbino v redu. To je vzvišeni smoter. Deželni odbor je prav pogodil, ko je položil težišče cele akcijo v občino in župnije. Krajevni odbori

ffombljuE Iffff.
Stran 55?
zasnovani iz kraja samega, naj za vsak krnj __ občino ali župnijo — vodijo celo delo. Centrala imej samo vrhovno v0(jstvo in naj spolnuje vrzeli. Zato je deželni odbor tudi postavil načelo: Kar krajevni odbor dobi prispevkov, na] se porabi načeloma samo za dotični kraj. To povzdigne v vsakem kraju čut vzajemnosti, razumevanje splošne koristi. Vsi za enega, eden za vse! Vsaka rodbina v vsaki občini je zaklad ki ga treba ohraniti v skupni blagor. Nobena žena, noben otrok naj ne trpi pomanjkanja radi vojske. Vzajemnost ljudstva naj pomaga čez vse težave, z Božjo pomočjo!
V prvi vrsti pa stoji sedaj izvršitev takona iz leta 1912. Pri tem krajevni odbori lahko silno veliko koristijo, s tem da pomagajo rodbinam in županstvom pri spisovanju priglasov in podpirajo delovanje članov okrajnih komisij. Pa tudi vsak drugi naj pomaga, kdor le moro. Kdor zna pisati, naj bo prostovoljen pisar. Pri tem pa upoštevati zmirom: Zakon iz leta 1912. ni mrtva črka. Treba ga razlagati no duhu ln sicer zmerom tako. da ie čim večji kron rodbin deležen dobrot te postave. Sam ministrski predsednik Sttirgkh jo slovesno izjavil, da se bo postava tolmačila nreko mrtve črke, dobrohotno za prosilce.
Torej pogumno in požrtvovalno naprej na vzajemno delo. To bo obrodilo nepopisno bogate sadove za celokupno ljudstvo.
XXX
Pomagajte revežem I Sedaj, ko so po tovarnah zmanjšuje delo in nekatera podjetja zapirajo obrate, je nevarnost, da nastane v marsikaki delavski družini pomanjkanje. Da se temu od-pomore, je pred vsem potrebno takim ljudem iti na roko. da dobe kmalu delo in zaslužek. Zaradi tega prosimo vsakega, ki more dati delo. da sporoči to kar najhitreje Ju poslov. Strokovni Zvozi ali pa Slov. kršč. soc. zvezi v Ljubljani. »Kdor hitro da, dvakrat da« *o volja tudi za ta slučaj.
XXX
Pozor! Ne govorite nepremišljeno!
Paragraf 308. kazenskega zakona določa: Kdor z javnim razplašcvanjem (z lepaki, z javnimi govori itd.) napačno, javno varnost vznemirjajočo govorico, brez zadostnih vzrokov, neverjetnosti, ali takošno prerokovanje raznese ali naprej razširja, je kriv prestopka in ga. je kaznovati s strogim zaporom od osnih dni do treh mesecev. Pod to določbo spadajo vse govorice, ki so tičejo vojske.
XXX
Odlog in prekinjenje kazni vojaških zavezancev. Cesar je izdal povelje, da. se odložijo, oziroma prekinejo kazni zapora, ki ne presegajo 6 mesecev, vsem onim vojaškim zavezancem skupne armade, domobranstva in mornari-ce> ki bi morali kazen nastopiti, ali so
Jo že nastopili. Cesar namerava po končani vojski vse te osebe pomilostiti, če bodo svoje vojaške dolžnosti vestno izpolnili.
XXX
Prostovoljni nabor za čas vojne.
Ministrstvo za deželno hrambo je odredilo, da oni, ki hočejo za časa vojske prostovljno k vojakom, to lahko store na ta način, da gredo na nabor k dopolnilnemu okrajnemu komandu (Er-ganzungs Bczirks Kommando). Kakšnega posebnega dovoljenja za sprejem jim ni treba prinesti seboj. Ako so pri naboru potrjeni, lahko takoj nastopijo vojaško službo.
XXX
Kako dobimo poročila o ranjenih ln padlih vojakih. Avstrijska družba »Rudcčcga križa« in društvo »Rudeče-ga križa« na Ogrskem bosta otvorila poseben urad za to. Važna naloga tega urada bo posebno v tem, da bo zbii..l imena in lastnino umrlih in padlih vojakov ter jih ali izročeval sorodnikom in drugim do zapuščine opravičenim, ali pa. posredoval pri izvršitvi. Dovoljeno je, da lahko vpraša vsakdo pismeno ali brzojavno bodisi v kateremkoli deželnem jeziku. Za pismeno poizvedbo so bodo oddajalo na poštnih uradih (kjer pa pošte ni, pri okrajnih oblastnijah) nalašč za ta vprašanja pripravljene dopisnice, na katere se prilepi petvinarska znamka. Ime, z vsem natančnejšim osebnim opisom osebe,po kateri sc vpraša, (poselmo v slučaju, če jih jo mnogo istega imena) kakor tudi naslov onega, ki vpraša, mora biti natančen in čitljiv. Poizvcdovalec dobi brezplačen odgovor v onem jeziku, v katerem jc sam pisal. Ako se pa vpraša brzojavno, sc mora odpovor plačati. O bolozni ali ranjenju kake osebo se bo na podlagi iz bolnišnic došlih poročil vsakemu, ki vpraša, odgovorilo samo enkrat. Nadaljno poizvedbe o takih osebah so potem lahko dobo' od bolnišnic, kjer sc vojaki nahajajo. Poizvedovalni urad bo naznanil v kateri bolnišnici se oseba, za katero se jo vprašalo, nahaja. »Rudeči križ« je preskrbel tudi osebe, ki bodo za bolnike in ranjence pisalo pisma, ako bolniki in ranjenci sami no bodo mogli.
Vprašanja in odgovori.
R. L. v K. Raztrgani bankovci sc zamenjajo pri podružnici Avstro-ogrske banke v Ljubljani, Knaflove ulice (poleg Kranjske hranilnico). Ako ne manjka noben košček, se Vam bo izplačala popolna vsota. Naj vas neprilika, ki se Vam je pripetila, uči, da je najbolje, da sc pisma odpirajo z nožem ali s škarjami.
A. K. na G. Postava govori o »svojcih« vpoklicanih vojakov. Med te spadajo: 1, zakonska žena, 2, zakonski otroci in vnuki, 3, starši vpoklicanega, 4. starši žene (tast in tašča vpoklicanega), 5. bratje in sestre, 6. nezakonska mati, 7. nezakonski otroci.
J. K. v M. Da se razumemol Nekateri mislijo, da je možno, da se bo goved sitoma vzela. To mnenje je napačno. Če bo treba, pravite, da se je reklo pri glavarstvu. To je pravi Ce bo treba in le proti plačilu. Kakor ie nam znano, so se konji dobro plačevali.
V odgovor na mnogo vprašanj: Kam je šel ta
•11 oni polk, kam je šel ta ali oni vojak itd., moremo prav tako malo odgovoriti, kot če bi se nas vprašalo, kdaj bo konec vojske. Take stvari vedo vojaške oblasti, ki pa tega ne bodo povedale, in pa Bog, katerega prosimo, da se bodo vsi srečno vrnili. Take skrbi pustimo na stran in skrbimo, da bo doma vse v redu in šlo naprej. Naši fantje so šli korajžni v vojsko, mar bomo mi malodušni in obupni? Nel
M. S. v St. P. Vi nimate pravice do preskrb-nine, ker ni bil nihče Vaših vpoklican. Ker pa ste vdova z mnogimi mladoletnimi otroci in Vam je vojska vzel« zaslužek, se lahko obrnete do Vašega županstva s prošnjo, da bi se Vam na ta ali oni način pomagalo; seveda morate natančno in odkritosrčno popisali Vaš sedanji položaj,
F. D. na K. § 31, vojnega zakona določa, da se uvrste vzdrževalci rodbin v nadomestno rezervo. Kot lak velja edini sin onemoglega očeta,-ki je zaslužka nezmožen. Ce ima oče več sinov, a so mlajši kot 19 let, ali pri vojakih, ali umobolni, tudi na podlagi § 31. lahko prosi, da se eden uvrsti v nadomestno rezervo. Seveda velja isto tudi o materi vdovi.
F. K. v J. V prošnji za dovoljenje razprodaje je treba natančno navesti, kako dolgo bo trajala razprodaja. Za dobo treh mesecev izdaja namreč tozadevna dovoljenja prva instanca (to je c. kr. okrajno glavarstvo), za daljšo dobo pa druga instanca (lo je deželna vlada).
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, za katere? jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 43/i% brez kakega odbitka,
Uradne ure od 8. M Ho 1. popoldne.
Glej inserat!
Dobre knjige.
Ljubljana. Kažipot za glavno mesto Kranjske s petbarvnim načrtom. — Cena 1 K 20 vin. — Za tujca in domačina je ta knjižica velevažna, ker ga seznanja z vsemi posebnostmi. Obsega tudi seznamek najpriporočljivejših trgovin, obrtnikov, tovarn itd., dalje seznamek odvetnikov, notarjev in zdravnikov, povedana je tudi stroka, s katero se v prvi vrsti vsak posameznik bavi. Imenik cest, ulic in trgov olajša orijentacijo. Velik, jasen načrt mesta Ljubljane je priložen.
Načrt Ljubljane, 1:10.000. V dveh barvah 30 vinarjev, v petih barvah 50 vin. Dobi sc tudi napet na platno, cena 2 K. — To je edini načrt našega stolnega mesta, ki bo radi svoje natančnosti vsakemu dobro služil in ga popolnoma orijentiral,
Š1 e b i n g e r, Slovarček slovenskega in nemškega jezika. Cena 1 K 20 vin., vez, 1 K 80 vin,, po pošti 20 vinarjev več. — Ta slovarček je prirejen tudi s posebnim ozirom na samouke in je smatrati kot nekak pripomoček k nemščini brez učitelja; obsega precejšen besedni zaklad in
42
navaja pri bcsedali razne oblike, kar je za samouka in za vse, ki se bore s težavami nemškega jezika, izredne važnosti.
V a 1 j a v e c, Laško-slovenski slovar. Dizionario italiano-sloveno. Vezan 4 K 50 vin. — To je najboljši in najobširnejši laško-slovenski slovar. Obsega nad 40.000 besedi. Slovar, ki je po vsebini, pa tudi po svoji tehnični izvršitvi na višku, ima priročno žepno obliko in bo radi svoje popolnosti dobro služil vsem slojem^
I s k r a v e c, Slovensko-laški slovar. Cena 3 K. — Ta slovarček je kot slovensko-laški del za rabo poleg Valjavčcvega priporočila vreden, ker bo radi svoje popolnosti zadoščal potrebam v praktičnem življenju.
Zdravilna ze!išča. Po nemški knjigi župnika Jan. Kiinzleja. Cena 60 h. — Ta knjižica je skromna, pa bo zadovoljila vsakega, ki jo bo rabil; kar si morda zastonj iskal v obširnejših zdravil-skili knjigah, boš našel v tem kratkem pa jedernatera spisu. Čudil se boš. da je moderna veda pozabila na najboljša zdravilna sredstva, katera je sam Stvarnik podaril naravi, da so nam vsak čas na razpolago. Naši stari so jih poznali in z uspehom rabili, moda pa jih je črtala iz programa; so pač pre-vsakdanja in si jih lahko sam zastonj preskrbiš, zato kljub svojim neprecenljivim vrlinam nimajo veljave. Ta knjižica bo torej pomagala starim, pozabljenim domačim zdravilnim sredstvom zopet do stare zaslužene veljave. Župnik Kiinzle je z domačimi zdravilnimi zelišči zdravil mnogo ljtuli in marsikomu rešil življenje.
Razven te brošure sta izšle še sledeči knjižici:
Naša zdravila in njih uporaba v domačem zdravilstvu. Cena 1 K 20 h, vez. 1 K SO h. — Tudi ta knjiga zasleduje smoter, povzdigniti veljavo starih preizkušenih domačil zdravilnih sredstev. V kratkem času. odkar je izšla. se jp že precej razširila in je splošno znana in priljubljena. Obe priporočani knjižici pojasnjuje brošura:
Zelišča v podobi, cena 60 h, ki prinaša slike zdravilnih zelišč v naravnih barvah, tako da bo vsakdo, ki kake rastline ne pozna, s pomočjo te knjižice lahko spoznal in načel. Vse tri knjige tvorijo lepo celoto in bi jih ne smelo manjkati v nobeni hiši, ker nudijo prvo pomoč v slučaju nujne potrebe.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Dunaj, U. avg.: 5, 30, 37, 77, 61. Trst, 12. avg.: 68, 67, 45, 17, 55.
SKRIVALNICA.
Kje je ponesrečeni bribolazec?
Proti odebelosti, katera je dandanes damam in gospodom skrajno zoprna, je najpreizkušenejše sredstvo vsakodnevna vopraba 1—3 kozarcev Sax-lehnerjcve »Hunyadi Janos-grenčice«. List »\Viener medizinisehe Presse«, ki je jako odlično strokovno glasilo, piSe o tem: »Vsled hitrejšega kroženja krvi v črevesih sc pospeši izločenje sestavnih delov zavžite hrane, kakor tudi v črevu mastniku se nabirajočih izločin, osobito še odvajanje kislecovih elementov dalje tudi ogljiko-hidratov telesa, kar ima za posledico, da telo pri daljši vporabi grenčice gotovo upade, teža telesa se tedaj zmanjša.
»Iiunyndi Janos-grenčico« je torej v tem opgledu smatrati tudi kot posebnost za zabranjenje odebelosti. Vsled tega naj bi
grenčica »Hunyadi Janos« ne smela manjkati v nobeni hiši, kjer imajo smisel in razumnost za telesno nego«.
tne
Brez ruvanja zobcih korenin sc usta\'ljajo ame-rikanskt umetni zobje, posamezno alt cela zo-bov/a, izvzemSi nedelje in praznike vsak dan od b. ure zjutraj do 6. zveter v konc. zobnrsk. atelje
O. Seydl
16 Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 7.
Technikum
Halniolien, Saško Strok, tov. Progr. zast	2187
Kuverte s firmo, - račune Itd -
izvršuje natančno po : naročilu : : Katoliška: : tiskarna : v Ljubljani.
V>
ki znn dobro mleti Stule so takoj sprejme pri Ivanu Slatnarjn v Šmarci, p. Kamnik. 2547
cPriporočamo
Italijanščina za Slovence. Cena 1 ft 20 vin., po pošti 1 K 30 vin. — Knjižica je porabna za vsakogar, ki se hoče v krat-kem času sam brez učitelja naučiti itali-janščine, kolikor je rabi v vsakdanjem življenju. Obsega slovnico, razgovore, pa tudi kratek slovarček laškega jezika.
Mesarskega vajenca
sprejme takoj pod ugodnimi pogoji Franc Bo. gatnj, mesar v Železnikih.	2548
Kneza Huersperga radioaktivno toplo 1289 iti kopatiSče'
Postaja dolenjske železnice Struža-Toplice. Akra- j tov vrelec 38° C, ki daje nad 30.000 hI radioakt. i tople vorie na dun, velika kopališča, posebne in i močvirne kopeli, elektroterapija, masaža, s I komforlom opremljene sobe, izvrstne restavra- j cije. — Indikacije: revmatizem, protin, nev- i ralgija (ischias), nevrastenija, histerija, žen- i ske bolezni itd. Prospekte daje kopal, ravna- j teljstvo. Sezona traja od 1. maja do 1. oki i
Najccncjša ln najhitrejša vožnja w —	e ~
= |e s cesarskimi brzoparniki » Kronprlnzessin CScIlla, Kaiser Wilhelm II., Kronprlnz Wlihelm.Kaiser Wllhelni derCrosse, Ceorj Maschington. Prlnz Frledrlch Wilhelm.
Podrobna pojasnila in potrebni pouk da vsakomur
EDVARD TAVČAR, L|ubl|ana
Kolodvorska ulica it. 35, naiprotl stari Tlilerjevi gostilni
so JPFHFF"
10 letna garancija
Ign. lf ok
£	Ljubljana. Sodna ulica $17.
Edino zastopstvo:
Piich-kolesi
CmIVI zaitonj Ig pollnlm proti).
Rolinsko kav in o primes v Korist oBmejnim cSlovencem!