Priloga^Mar. Lista i ž njim Piovln. Aug. 8.	Štev. 8._19&.
}tmim Ograček
NA ČAST DETETI MARIJIKI
OA VREJOJE ZA NAŠO DEČICO KLEKL JOŽEF, VP. PLEB. V ČRENSOVCIH.
Izhaja vsaki mesec 8. na spomin 1. dečinskoga dneva septembra 8. leta 1931.
Pišemo si.
Vniikeca Martin Boboveca, širitela iz Lipovec sta jako ponosniva na Strica, šteri v Marijikinom ogračeki tak lepe navuke dečici davle. Med drugim piše eden Strici: „. . . moj mlajši brat, šteri ešče v šolo ne hodi, tudi rad posluša, kda čtem Marijikin ograček i že nekaj zna od Jezušeka i Marije. Najni dedek nama pravijo, naj radiva čteva. Oni vas — Strica — tudi dobro poznajo. Oba radiva k meši hodiva i vsikdar vkiip Boga moliva."
Otroša Rutina i Ivan iz Sr, Bistrice naznanjata Strici, da oba stopita v Marijikino driištvo „Deteta Marijike za treznost". Oba komaj čakata, da dobita Marijikin Ograček do rok.
Horvat Jožef iz Male Polane lepo pozdravla Strica i sporoča, da si je v zadnjem snopiči s posebnim veseljom prešteo „Moč presvete krvi Jezusove".
Jerebic Jožef iz Beltinec mi piše: „Ograček vsi radi čtemo. Nabrao sam ešče 20 kotrig za bodočo bratovčino deteta Marijike. 70 kotrig sam vam že prle naznano. Prosim, od zdaj naprej mi pošilajte 33 M. ogračekov, ar sam pridobo ednoga novoga naročnika. Mojk prva i driiga številka M. Ogra-čeka sta pri Vas ostali, ar sam ne prle po nje pišeo. Polletno naročnino 2 Din sam že plačao."
Kak vidim iz toga je Jerebic najbole navdušeni i delaven širiteo. Le tak naprej. Midva šče nazadnje postaneva najboušiva prijatela. Beltinsko deco le dobro v redi mej 1 — Stric. _
Rešitev zloženke od 6. snopiča.
telo	ka vsaki človek ma,
eden	brojka,
Bog	v nebesaj je doma,
Eskimi	mali ludje, ki živejo na sevri,
božamo	vrloj stvari delamo,
oča	sladko ime za vsako dete,
gobe	v logi raste,
marela	proti dežji odpiramo,
Ivanci	ves v Slov. Krajini,
fala	za sprejete dare pravimo,
Abel	Adama i Eve sin,
Ljubljana	veliko mesto v našoj banovini,
Imre	negdašnje ime Mirka,
Mojses	ki spelao Izraelce z Egipta,
oster	radi smo, če je nož takši.
Rešitev vganke 7. snopiča: I. Ka je to za poti ? x	II. Što hodi po toj poti ?
I.	Grlo je tista pot, po štero) se prevozi mnogim i premnogim na žalost i nesrečo cela hiša, palača, vsa vrednost, živina, kda što to zapije.
II.	Alkohol (vino, pivo, i. t, d.) se pretaka, vozi po toj poti.

Najlepše je rešila: Korošec Gizela, vučenica II. razr. v Šillincih, p, Gor. Petrovci. Dobi obečano nagrado.
Pravilna sta šče rešila: Nedelko Verona, Odranci št. 265, i Zver Vin-cenc, Odranci.
Rešitev so poslali: Kreslin Jožef, Gor. Bistrica, Šomen Franc, Čren-sovci, Kolar Bara, Črensovci, Salaj Marija, Črensovci, Horvat Jožef, M. Po-lana, Vi'kan Anton iz Rakičana, Jerebic Jožef, Beltinci.
Rešitev vganke iz 6. snopiča so poslali: Godina Marija iz Srednje Bistrice, Otroša Rufina i Ivan iz Sr. Bistrice, Vučko Martin i Ignac iz Dol. Bistrice, Bobovec Alojz iz Gančani.
Pravilna rešitev je sledeča: telo, eden, Bog, Eskimi, božamo, oča, gobe, marela, Ivanci, fala, Abel, Ljubljana. Imre, Mojzeš, oster. Prve črke iz teh reči dajo stavek:
Tebe, Bog, mi hvalimo.
Te vganke nišče neje rešo.
Pošta.
Vsoj dečici. Približavle se najlepši god naše drage zavetnice, Marijike. Približavle se rojstni den Marijikin:' Mala meša 8. septembra. Znate, draga dečica, ka je lani bilo te den ? Prvi dečinski den smo obhajali v Črensovcih. Prvo precesijo z podobov deteta Marijike smo meli lani te den. Samo deca je šla v procesiji z duhovščinov i pesmari. O kak lepo je bilo 1 Kak ponosno ste korakali v procesiji i kak goreče ste spevali i molili pri njej! Letos ponovimo to pali. Lani smo po precesiji meli senje, na šterom ste si lejko lepe reči nakiipili za fal peneze. Vsaki je za dinar dosta dobo. Letos pa napravimo na trgi pri cerkvi v Črensovcih mesto senja lepo igro. Bcjmo se plodili pa vrteli, pa spevali, da de se neba i zemla veselila. Pripravlajte se na to veselje I — Stric.	_
]	Širite
S Marijikin Ograček!
a Lepšega dela si nemore najti o |	naša dečica!




tUBM, VOANKE.
i.
.................ime potoka v Slovenskoj Krajini,
............... ka v tom potoki živi,
..............................žensko ime staroga zakona,
' ..............................časopis Slov. Krajine,
..............................pohištvo v sobi,
.......................najbouša pijača,
................	kak se malo dete hrani,
______________________najmočnejši sosed Jugoslavije. ,
c Prazne linije izpunite z odgovorom! Iz prvih črk vsake reči dobite ime narodnozavedne občine v Slov. Krajini. Trije, šteri najbouše rešijo, dobijo nagrado častite sestre prednice iz Golnika.
II.
Poiščite, ka je skritoga!

Aug. 8. 1932.	Izhaja vsak mesec 8.	I. Letnik.
Priloga M. Lista i ž njim Novin.	Cena na skupni naslov letno 4 Din.
Kakše detece je bila Marijika?
Marijika je živela iz vere. Ka to pomeni, ka je Marijika živela iz vere, po veri? To teliko pomeni, ka vse tisto, ka je vervala, je zednim tiidi z djanjom pokazala. Marijika je vervala, ka je Bog vsepovsedi navzoči. Zato je pa vsikdar mislila. na njega. Gda je bila v hiši notri, si je zmislila: Bogec so tu, vrla bom. Gda je bila na poli, je ravnotak napravila. Gda je bila velika tema, ali strašno grmelo i se je bliskalo, si je zmislila: Bogec so tu poleg mene, vse to se godi po njihovoj voli, nikaj se nebom bojala, i nese je. Gda je bila pri igri vesela, ka se je z pajdašicami igrala, vrtela, kamenčke prebirala i zakaj poštenoga kda so se šle, je vsikdar pravila pajdašicam: Bogec nas gledajo, bodimo vesele, ar so oni tudi veseli i nikaj grešnoga ne delajmo, ne svajiijmo se, ne norčarimo se, ne pošikavlimo i ne bijmo se! Pa tak je Marijika dosegnola, ka kde je ona bila poleg, tam so se z dečicov vsikdar sami angelci boži igrali. Angelci so naj-f mre sluge boži i kde se Bogi služi, tam so oni poleg. Ar je 1 Marijika s svojim igranjom i s svojim celim živlenjom vsikdar f mislila na Boga i njemi služilk, zato so angelci vsikdar bili v njenoj družbi. Kak srečen je bio, ki je bio v njenoj družbi! Kak srečno si detece drago, če naslediiješ Marijiko i misliš vsikdar, ka te dober Bogec gledajo, ka so poleg tebe! Če boš tak de-lalo, drago detece, te ne boš grešilo, te boš melo vsikdar čisto dušo, te de te Marija veselo gledala z nebes i te do se angelci dragevole pri tebi zdržavali. Živi, lubleno .(detece po veri! Vse,
ka si se navčilo, iz katekizma i biblije, vse to prenesi v živlenje Si se včilo, ka je Jezuš v Oltarskom Svestvi, v cerkvi nav zoči. Obišči ga rado i jemli ga gostokrat k sebi! Si se včilt ka Bog vsaki greh pokaštiga. Ogibli se zato greha bole ka kače. Čiilo si, drago detece, ka je Marija mati boža i tvoja mati Liibi jo zato kak lastno mater i njej vse zaviipaj. Vse prosi oi nje i vse njej daj, vse tak včini kak mamiki svojoj delaš, sam< na veselje njej bodi i nikdar ne na žalost! Kajkoli potrebuješ vse prosi od Marije. I kajkoli teži tvojega ajteka ali tvojo ma-miko, ali tvoje bračeke i sestrice, vse to iznesi pri Mariji, svo. joj nebeskoj mamiki i domačim vsem toisto priporačaj, naj vse izročijo Mariji i naj se popolnoma viipajo v njej. Najbole pa, tak živi po veri, drago detece, ka boš živelo samo za nebo, za večno zveličanje, ar smo samo zato stvorjeni.
šlritelom Marijikinoga Ogračeka na znanjel
Dragi širitelje i širitelice Marijikinoga Ogračeka! Draga nam mladina! Približava se Mala meša. Znate, ka se je na te den zgodilo pred dobrimi dvejezero leti? Te se je narodila naša sladka Marijika. Te svetek je den njenoga rojstva. Te den bi radi ustanovili našo lepo bratovčino Deteta Marijike. Zato vas lepo prosim, poUite notri najkesnej do 25. augusta iz vsake fare število dece, štera bi pristopila k bratovimi Deteta Marijike. Duž-nosti bratovčine so se napisale v junijuškoj številki Ogračeka. Prečtite dobro to številko i dečico pitajte štero šče pristopiti i potem na ednoj karti nam javite, keliko se jih javi za to lepo bratovčino, za to lepo vojsko Marijikino, z šterov bomo šli kuraž-no proti hudobiji, proto pijanosti, proti snečistosti i nevernosti.
Javite vse na naslov: Marijikin Ograček, trensovci, Slov. Krajina. Mamo že lepi šereg prijavlenih, a ka bo vsaka fara zastopana, zato nam javite do 25. augusta broj prijavlenih.
_Vredništvo M. Ogračeka.
Marijino vnebovzetje.
Sredi avgusta, kda jaboka, slive i drugi sad najbole zorijo, te je svetek Marijinoga vnebovzetja. Ravno tak tudi na poli vse zori, ka je jesensko. Zdaj si pa poglednimo, kak je v cerkvenom leti. Cerkveno leto je malo naprej od navadnoga — svetskoga. V sredini avgusta je že v cerkvenom leti jesen. Draga deca, vi dobro znate, ka se v jeseni dela. Vse silje se domov spravla. Tak bi lehko tudi pravili od jeseni cerkvenoga leta. V tom časi obhaja sv. Maticerkev velki i zvišeni svetek žetve. Najdragši sad, ki je dozoro na polanaj božega kralestva, se na te svetek vzeme v nebo i to je: Blažena Devica Marija.
Mi ne svetimo 15. avgusta samo Marijnoga vnebozastoplenja, neg° poleg toga ešče tri druge reči i to: Na te den je Marija vlnrla za to zemelsko živlenje i prišla v nebesa. Poleg toga svetimo tudi Marijno koronanje za kralico vseh svetcov. Zviin toga [flisli sv. Cerkev, da je Marija s telom v nebo vzeta. Vse to se „a te svetek obhaja.
Cerkveni vučenjak sv. Ivan Damaščan nam piše sledeče od Marijine smrti: Na den Marijine smrti so se vsi apoštolje zviin m, Tomaža zbrali v Jeruželemi. (Apoštolje so te bili raztepeni daleč naokoli, da so včili Kristušovo vero.) Kda so vsi bili nav-joži pri Mariji, so angeli med nebeškim spevanjom sprevodill jH&rijino dušo v krasote nebeskoga Oče! Njeno telo so pa apoštolje v ogradi Getzemani shranili. Na tom ogradi se je culo tri dni spevanje blaženih duhov. Po treh dnevaj je prišeo k grobi tudi Sv. Tomaž apoštol. Na njegovo prošnjo so grob odprli, a tela so ne najšli. Najšli so samo obleko i dišave. Iz toga so apoštolje klepali, da je bilo tudi Marijno telo v nebo vzeto.
Ešče edno reč bi vam rad povedao draga deca! Na te den se v evangelijumi šte, da si Marija (Magdalena) „najbouši deo izvolila, ki se joj ne vzeme". Šteri pa ji „najbouši deo", B. D-JAarije? Mislim, ka vsi vgonite, to je dušno zveličanje. Ka pa naj mi včinimo na te svetek, da se Marijiki povidimo? Nasledii-vati jo moremo, tak moremo delati kak ona. Ravno prle sam vam pravo, da si je Marijika izvolila .najbouši deo". Tudi mi moremo tak napraviti. Ka je pa za nas „najbouši deo" tu nazemli? 'ostati moremo deca boža, naša duša mora biti negda ob smrti fzeta v nebo. Vse to pa dosegnemo s gostimi i vrednim sv. prečiščavanjem.
Zato najbole posvetimo te tak velki Marijin svetek, če primemo sv. obhajilo.
Kakši je Jezušek?
Jezušek je neskončno bogat. Ti detece, tvoji starišje, vaša vrednost, vse vrednosti sveta, cela neba i zemla, to vse je njegovo. Zakaj pa te prebiva skrit v malom omareki v cerkvi, i zakaj je lio zadovolen z jaslicami v Bethlehemi i zednov malov kučicov r Nazareti ? Zato drago detece, ar te najbogatejši Jezušek liibi uromoštvo On šče biti siromak, ka bi tudi ti detece liibilo siromaštvo. On je z malim zadovolen, ka bi ti ravno tak bilo. On neje želo bogastva, ka ga ti tudi ne bi? Pa zakaj on tak dela? ato drago detece, ar kem vekU siromaki smo na tom sveti, im vekši bogatini bodemo v večno lepoj nebi. Liibimo zato aš prosti siromaški stan. V nebi bomo meli vsego do vole.
Marijina driižba v misijoni Rombo. Pobožne čarne deklice verno služijo kralici vseh narodov. Kak lepa je kat. vera, ki nas vse narode druži po dobroj materi Mariji 1
Voda tekla ...
Suza se je zalejala .... Voda se je ščistila .... Je pokorno dekla djala: „Mame več non žalila".
Srčen.
Voda tekla, voda tekla, kaona, motna vodica . . . . Deklica se v njo zagledla i njej spadla suzica.
Spoznajte svojega sovražnika, draga dediča.
Zdaj smo pa toga sovražnika človečanstva, alkohol, že spoznali ! Pa pitali te, draga dečica, ka pa koristi nikših nema. O pač! Nekaj jih ma. Krivice njemi ne smemo delati. Dobro tekne, če je ne prekisli, prijetno se prileže, človek se počuti po njem ok-repčanoga. I dober družabnik je: liidi vkup vabi i jih vkup drži, jih spravi v dobro volo i jim razveže jezike. To je pa tiidi vse, ka ma na sebi dobroga. Alkohol je samo poživilo i nikaj driigoga. To je čista istina.
Alkohol je za zdravje i živlenje ne potreben. Nasprotno što ga ne pije, je bole zdrav i zavariivan pred betegom.
Zato, draga dečica, ne pijmo alkohola, ar več škodi zdravji, kak hasni. Najhujše pa je to ka po njem si zapravimo telo i dušo. Če bomo pa trezni, ostanemo zdravi na teli i duši, ka de nam vsem na hasek.
Ali da alkohol moč'?
Pijača da moč! To je tisto trdno prepričanje, štero je po-tegnolo v pijančiivanje posebno delavstvo. Če si ga ne spijem edne kupice, kak bom delao? Što šče je ne čiio te reči? Mi pa pravimo: Pijača v istini ne davle nikše moči.
Ka, nikše moči? Ka boš to gučao, če pa čiitim, kak me pijača krepča, tak pravi vnogi.Pa je tudi to ne istina. On se čuti v istini pokrepčanoga, moči pa nema nikaj več;te občutek pa ostane tudi za malo časa. Pijača pa ma to lastnosl ka dela človeka zaspanoga. Što je šče ne tega poskiiso? Po pijači se dobro spi.
Pa zakoj se ne čutimo po pijači stalno pokrepčane? Zato, ar alkohol v krvi zavre, požene srce, ka hitrej bije. Hitro na to pa moči telko bole spadnejo i opešajo. Kak za telovno tak tiidi za duševno delo napravi alkohol dosta škode. Dognano je, da tisti, šteri ne pijejo, zdržijo duže časa. Zato, draga dečica, ne pijmo alkohola. Brez alkohola je človek gibčnejši, leži dela i leži prenaša vremenske neprilike.
Ali alkohol segrevle?
Ne je to istina. Alkohol samo krv zvalovi, razdraži i jo požene do kože, ka se pozna, da majo pijanci rdeča lica posebno pa nose. Gda se človek napije, se čuti segretoga, vročega, a s tem se telo ravno shladi. Što največkrat zmrzne? — Pijanci!
Ali alkohol gasi žejo?
Ne je to istina! To službo opravla jako slabo. Alkohol vleče vodo ka je v teli na sebe i s tem žejo šče povekša. Pravijo, ka vino pogasi žejo! Nikelko že, pa to včini voda, ki je v vin' ne pa alkohol.
Ali preganja skrbi?
Prav to je tisto, zakaj liidje tak pijejo. Mislijo, ka v pijanosti pozabijo na vse skrbi. Da pa to nikaj ne pomaga. Dokeč je človek pijan, pozabi v istini na vse skrbi, a gda se pa strezni, je pa vse pred njim. To je slaba tolažba. Takša zapravi peneze i si pripravi šče več skrbi.
Ali alkohol zdravi?
Kak naj alkohol zdravi, če je pa pravi čemer! Čemeri so včasi tiidi koristni, sezna, če se jemlejo po mali. Zato pravijo doktorje, ka bi smeli meti žganico samo po lekarnaj — v apotekaj,
Milost, vsmilenje, moj Jezuš, v zdajšnjih nevarnostih!
Pokrij nas s svojov svetov krvjov! Amen.
V Marijiklnom ogračeki.
Visoko nad zlatimi mavricami (boža doga) je eden jako lepi ograček. Plot je močen in njegov najlepši kras je to, ka je od znotraj ves zlati, zviinaj pa je ves v strašnom trnji, po šterom se plazijo gnusne kače. Dverice v ograček so vse zlate i je lejko že vidi od daleč vsaki, što samo šče priti v ograček. Pri dve-ricaj stoji velki i lepi angeo. Njegov gvant je ves iz srebrnih niti. Ščit i čelada sta zlativa. V roki drži vago, v driigoj pa strašen meč. Ž njim preseka vsako kačo, štera bi štela iti v ograček. Tudi odpira pa zapira dverice tistim, ki smejo v ograček.
Gredice v ogračeki so jako lepe. Tam vse raste ka si želeš. Poti pa so tak lepe, ka se jih ne moreš nagledati. Po njih vozijo angelčki najlepša kočije i igračke. Povsod pa je puno lepih belih lilij. Tam nega žalosti, je pa samo velko veselje i prepevanje. Če pa dverice, štere majo puno zlatih zvončkov, zacinkajo, te pribeži k dvericam krasna deklica, lepa, obdana od svetlobe, okoli glave njoj sija najlepših dvanajst zvezdic. Angeo ki je na straži, jo vsikdar lepo pozdravi i pravi: „Zdrava Marija, edna dušica je prišla v tvoj ograček, zdrava Marija."
Ta lepa deklica je Marija. Vsako detece vzeme v te lepi ograček i zapove angelčkom, naj toj dušici dajo vse, ka si žele, vse igračke, vse ka je najbošega i ka dušico najbole veseli.
Marijika je tam z angelčki i z dečicov jako vesela. Včasi pa ide Marijika k ogračekovim dvericam i gleda, če že pride skoro kakša dušica k njoj. Tam daleč Marijika vidi, ka hodi dosta dušic po potaj, štere ne pelajo k ogračeki, nego te dušice idejo raj v trnje i med kače. Marijika, gda vidi to, se milo joče, jočejo pa se tudi angelčki — dušice pa se smicajo po trnji i kače jih pikajo pa strašno kričijo za pomoč. Srečna, štera zdaj išče dverice i pot, štero je zgubila.
Marijika vsigdar išče dečico i jo zove k sebi. Rada bi vsakomi dala veselje in bogastvo, šteroga ma Ona neizmerno dosta in vsega, ka si zaželejo dušice.
Dečica, bogajmo Marijiko, poslušajmo njeni glas, gda nas zove i hodmo v njeni ograček. Ne hodmo po drugoj poti, samo po Marijikinoj poti hodmo i ta je, da hodimo radi v njeni ograček. Trnje i kače so zapelivci, ki nas vabijo v svet i ščejo, ka bi nas vkradnoli Marijiki, ona pa se te jako milo joče za nas.
Molimo radi Boga i prosimo Marijiko, naj de vsako detece rado šlo v Marijikin ograček, ne pa med trnje i kače. Tak de nas Marijika rada mela i se nas bo dosta veselilo vkuper v njenom ogračeki, v nebesaj.	l
Prvo sv. obhajilo.
(Misijonski dogodek Iz Afrike.)
Tam daleč v Afriki v divji poganski deželi je misijonar pripravljal male zamorske otroke na prvo sv. obhajilo. Mali črnci so z veliko radostjo pričakovali ta lepi dan, praznik prvega sv. obhajila. Pa, ah, kaj se je zgodilo?! Na predvečer velikega dneva je divji sosedni rod napadel njihovo vas in odpeljal njihovega belega očeta misijonarja v suženstvo.
Na belo nedeljo zjutraj so privlekli divjaki misijonarja pred ogenj v sredi vasi, da bi ga tam umorili. Okrog ognja so plesali divji ples in na koncu so hoteli izvršiti grdo dejanje. Pa glej čudo! Kaj vidijo divjaki? Cela vrsta malih zamorskih otrok iz sosednega rodu se je bližala. Poglavar stopi pred nje in osorno zagrmi nad njimi: »Kaj hočete? Kaj iščete?Kako ste se predrznili semkaj v mojo vas priti?" Otroci so pa namesto odgovora samo gledali okrog na vse strani po vasi. Naenkrat ugledajo zvezanega svojega dobrega očeta misijonarja. Uderejo kar hitro k njemu. Pokleknejo okrog njega, mu poljubujejo roke, noge, obleko in vzklikajo: „Dobri oče! Daj nam ljubega Jezusa! Daj nam sv. obhajilo. Danes je bela nedelja. Ali ne veš več, kaj si nam obljubil? Glej, prišli smo k tebi, da nas obhajaš!"
Divji poglavar in njegovi vojščaki so čudeč se gledali ta prizor in poglavar je osorno zaklical.: »Kaj hočete od njega?"
»Obljubil nam je velik dar, spomin za današnji dan", odgovore pogumno mali otroci. »Hočemo, da izpolni svojo obljubo. To ga prosimo."
»Kaj vam je obljubil? Kak dar? Zlato? Bisere?" izprašuje naglo in radovedno poglavar.
Še veliko več! Maševal bo in dal velik dar. Pusti ga maševati".
»Hočem videti! Toda če niste govorili resnice, boste ž njim vred skupaj umrli".
Mladi zamorčki si želijo z očetom misijonarjem umreti, pa bi poprej bili radi obhajani, bi radi prejeli Jezusa v prvem sv.obhajilu.
Divjaki odvežejo misijonarja, mu prinesejo ugrabljeni prenosljivi oltar in kelih ter mašno obleko in mu zaukažejo, naj začne deliti otrokom zaželeni dar. Radovedno in začudeno so gledali, kako misijonar mašuje. Mislili so, da je to čarovnija, in bo na koncu zlato in bisere pričarala.
Misijonar je vedel, da zadnjikrat v živlenju mašuje; Podelil je svojim malim zamorčkom sv. obhajilo. Kako so bili srečni, kako veseli! Dobili so Jezusa! Imajo ga pri sebi v svojih srčkih. Zdaj pogumno pričakujejo smrti. Postali so namreč vsi mučenci. Ko je poglavar divjakov videl, da ni ne zlata ne biserov, je za-povedal svojim vojakom misijonarja in vse male zamorčke poklati.
Z Jezusom okrepčane so male zamorske dušice zletele v nebesa, kjer so takoj prejele mučeniško krono.
Svetp Terezija Deteta Jezusa.
IV. Vsa za ljubo Mater božjo.
Svoje prve sv. spovedi se Mala Terezija spominja v svojih spisih takole: „Prav dobro se spominjam opomina, ki sem ga prejela. Rekli so mi, da naj goreče gojim pobožnost k preblaženi Devici Mariji in sklenila sem tudi trdno, da hočem s podvojeno zvestobo in nežno ljubečo vdanostjo častiti nebeško Mater, ki sem ji bila vendar že davno podarila svoje srce in svojo ljubezen!" j
L. 1883 je težko obolela. Če se ji je zdravstveno stanje malo. izboljšalo, je najrajši pletla za ljubo Mater božjo venčke iz marjetic in spominčic. — Bilo je meseca majnika in vsa narava je bila polna vonjajočih pomladanskih cvetov, le Mala bela Cvetka je venela. Vendar ji je že žarelo svetlo Solnce in to je bil , čudodelni kip preblažene Device. Kolikokrat, o kolikokrat se je Mala Cvetka ozrla na to blaženo, srečo obljubljajočo Zvezdo .. . Dolgo je že prosila sama in so prosili domači zanjo. Tedaj je njen dobri Oče naročil devetdnevnico v pariški cerkvi Naše ljube : Gospe Zmagalke. Bilo je v nedeljo med noveno. Mala Terezija je trpela neizreklijvo. Postalo ji je tako hudo, da je mislila, da umre od bolečine in nedopovedljivega skrivnostnega strahu. V ' teh težkih trenutkih se je še enkrat obrnila na svojo nebeško Mater in prosila jo je z vsem srcem usmiljenja.
In glej, nenadoma je kip oživel. Slika preblažene Device je zažarela v čudoviti lepoti, ki je nobene človeške besede ne morejo izraziti. Njeno obličje se je svetilo v sijaju nebeške dobrote in ljubezni, da, neizrekljivo — nežne skrbnosti. Najbolj pa je prevzel Malo Cvetko njen blaženi, nebeško — sladki smehljaj. In naenkrat je bila Terezija prosta vseh dušnih bojazni in vsega trpljenja, le dve veliki solzi sta se utrnili iz njenih oči in rahlo padli na njeno ležišče. To so bile solze blažene sreče in nad-zemske tolažbe. Sveta Terezka je bila mnenja, da ji je bil to bolezen povzročil hudobni duh, sedaj pa je moral bežati, ker je nanjo padel žarek Jutranje Zvezde in jo napolnil z novim' življenjem in novo toploto.
Kmalu po tej bolezni je Mala Terezija prejela prvo sveto obhajilo. Ker je že tako zgodaj izgubila svojo mamico, so učiteljice benediktinke izvolile njo za slovesno posvetitev preblaženi Devici. Tisto popoldne je darovala vse svoje srce ljubi Materi božji za vedno in najiskreneje jo je prosila njenega varstva, j
Pozneje je prišla s svojim očetom in sestro Celino v Pariz, v svetišče Naše ljube Gospe Zmagalke. Tu je prejela milosti, podobne onim, ki jih je bila dobila na dan prvega svetega obhajila. Njeno srce je prekipevalo od sreče in blaženega miru. Tukaj ji je nebeška mati tudi jasno pokazala, da je ona bila tista, ki se ji je nekdaj blaženo nasmehljala in jo ozdravila.