V e s t n i k. Osebna vest. Gosp. nadučitelj Franc Bajt je bil izvoljen 12. pret. m. zastopnikom učiteljstva v c. kr. okrajni šolski svet za gorisko okolico. Pripravljalni odbor za sklicanje shoda kranjskega učiteljstva ima v četrtek, dne 2. t. m., svojo drugo sejo, kjer se bodo redigovale resolucije, ki jih dobi vsak udeleženec shoda že pred njega začetkom t i s k a n e v roke. Te resolucije temeljč na prošnji, ki jo je uložilo rSlov. učit. društvo" deželnemu zboru kranjskemu dne 20. maja 1902., in ki jo je priobčil tudi naš list. Resolucije morajo biti sprejete brez debate in enoglasno! Pripravljalni odbor deželne učiteljske konferencije je iniel dne 23. prct. mes. svojo V. sejo. Ker je bil c. kr. deželni šolski nadzornik Fr. Ilubad zadržan, je predsedoval ces. kr. ravnatelj učiteljišč Frančišek Levec. Rešile so se naslednje tocke dnevnega reda: 1. Smoter učnega jezika (poročevalec J. Toman). 2. Slovnica na srednji in višji stopnji (poročevalec L. Jelenc). 3. Obča vodila in sinoter za pouk v petju (poroč. V. Zavrl). 4. Obča vodila in smoter za pouk v pisanju (poroč. K. Česnik). 5. Obča vodila in smoter za pouk v telovadbi (poroč. Fr. Giirtner). Pred sejo so bospitirali odborniki v III. razredu ces. kr. dekliške vadnice pri pouku v slovnici. Prihodnja seja bo 24. aprila 1903. Pomanjkanje učiteljstva na Kranjskem. Izpraznjenih služb je do zdaj nad 30, prosicev pa ui. Deželni šolski svet si pomaga s pomožnimi učitelji in upokojenimi nadučitelji, a še teh ne more dobiti dovolj! Lepa perspektiva za bodočnost! Tovariši, ki so maturirali I. 1fJ92., se s tem vljudno prosijo, da se zanesljivo vsi udcleže učiteljskega shoda v Ljubljani dne 8. t. m. O našem Andreju Žumru prinaša tudi naš zagrebški dragi kolega ,,Napredak", to izborno glasilo ,,H>'vatskoga pedagoško-književnog zbora", v svoji zadnji številki z dne 21. pret. mes. toplo pisan nekrolog. Veseli nas, da se nas naši vrli hrvaški tovariši tako zvesto in sočuvstvnjoče spominjajo! Gospod prof. Stjepan Basariček pač ve, da smo iz enega korena, enega euvstva in ene misli. Za reorganizacijo meščanskih šol jc zborovala v soboto, dne 21. pret. mesca, posebna cnketa na Dunaju. Udeležilo se je je osem deželnih šolskih nadzornikov, en nadzornik meščanskih šol, devet ravnateljev in dve ravnateljici meščanskih šol ter več učiteljev. Naučni minister je poudarjal potrebo, da se absolventom meščanskih sol odpre več poklicev v javnih službah. Učiteljske plače v Galiciji. Z novim lctom je stopil v veljavo deželni zakon z dne 21. oktobra 1902, ki doloČuje učiteljstvu v Galiciji take plače: a) na ljudskih šolah: I. V mestih s svojim štatutom y, učiteljstva po 1800 K, druga polovica pa po 1600 K. II. V drngih večjih mestih y, učiteljstva 1600 K, Yi učiteljstva 1400 K in -/4 učiteljstva pa po 1200 K. III. V tretjem plačilnem razredu so manjša mesta in trgi. Tu dobiva V4 učiteljstva 1400 K, V4 = 1200 K in 2/4 pa 1000 K. IV. V kmetiških občinah dobiva 2/, učiteljstva v vsakem okraju 1000 K, V, = 900 K in 74 pa 800 K. Začasno nastavljeno učiteljstvo ima 800 letne plače, za pomožne učitelje je pa določenih 500 K na leto. Za varstvo mladine. Vkljub viharnira političnim zmedain se bavi ogrska vlada baš sedaj z jako važno socialuo zadevo. Ministrski predsednik Szell je sklical enketo strokovnjakov, da razpravlja o vprašanjn, kako bi bilo ustanoviti državna zavetišča za mladino. S hitrim razvojem mest in industrije nastaja vcdno najbrezobzirnejši boj za obstoj, pri katerem se le prepogosto pušča v neruar odgoja otrok. To se posebno godi v nižjih slojih, kjer hodita oče in mati za opravki. In teh otrok — kakor sploh osirotelib. — se hoče zavzeti država ter napraviti zanje času primerne državne vzgojevalnice. Ogrska jeprva medcivilizovanimi državami, ki seje lotila te socialne nalogc. Sicer imajo skoraj vse dežele zavode za zanemarjeno mladino, takozvane korekcijske zavode, prisilne delavnice itd. A prava socialna naloga niso izboljševalnice, iste bi sarae ob sebi odpadle, ako bi imeli povsod zavodc, ki bi v prvi mladosti sploh preprečevali s paraetno vzgojo, da bi mladina ne padla. Otroška zavetišča, posebno ako bi jib ustanavljale države, kakor to stori Ogrska, pa bi ne le dušcvno, temveč tudi telesno rešila mnogo mladih državljanov. Saj je splošno dokazano, da baš v nižjih slojib umre največ otrok v rani mladosti zaradi nezdravih stanovanj iu nedostatnega prihranjevanja. Zato pa jc pričakovati, da v tem ozira tudi Avstrija ne ostane za Ogrsko. C. kr. finančno ministrstvo je z odlokom z dne 18. novembra 1902^ Stev. 77.150, občini in krajnemu &ol. svetu na Vidrmi na Štajerskem dovolilo prirediti efekf.no loterijo, katere čisti donesek je namenjen v pokritje troškov za zgradbo nove ljudske šole. Loterija bo obsegala 200.000 srečk a 1 krono in 2500 dobitkov v skupni vrednosti 40.000 kron. Žrebanje se vrši dne 31. grudna 1904. Starost papežev. Leon XIII. je 257ti papež. Od teh 257 papeže? jih je nialo, ki so presegli 12 let vladanja. Papeži, ki so prekoračili 80 leto so: Gregor XIV., Gregor XII., Kalist II., Benedikt XIII., Aleksander VIII., Pij VI., Gregor VIII., Inocent X., Benedikt XIV., Pij VII., Pavel III., Kliment V., Kliment VIII. in Pij IX. Od vseh papežev je najdalje živel Pavel IV., ki je bil izvoljen v 89. letu svoje dobe in je umrl v 93. letu. Po trajanju vladanja zavzemlje Leon XIII. trinajsto mesto, a po dovršenem jubilarnem letu bo tretji tudi po dolgosti življenja, ker sta samo dva papeža prekoračila 93. leto: sv. Agaton (umrl leta 682) in Gregor IX. (umrl leta 1241.) Raziskovanje severne in vzhodne Azije. Iz Petrburga javljajo: V ministrstvu za vnanje stvari se je zasnoval ruski odbor za raziskovanje severne in vzhodne Azije v zgodovinskem, arheološkem in narodopisnem pogledu. V zmislu že prijavljenih pravil se morejo delovanja tega odbora udeležiti učenjaki brez razlike narodnosti. Predsednik in odposlanci vnanjih odborov med narodne družbe za raziskovanje severne in vzhodne Azije bodo imeli za bivanje v Petrburgu pravico, udeleževati se sej ruskega odbora. Tovariši-abiturijenti iz I. 1903 naj se blagovolijo po učiteljskem sliodu dne 8. aprila t. 1. sniti, da se dogovorimo, kako praznujmo svojo desetletnico! V Smartnern pod Šmarno goro, 29. marca 1903. Fran Lavtižar.