Št. 6.	V Ljubljani, dne 5. februarja 1920.	Leto II.
Glasilo »Samostojne kmetijske stranke m SSo^eitiio
Snserati:
1 »m inseratnega stolpiča stane na:
»ale oglase.......K — '80
uradne raaglase......» 15!)
reklame.........» 2' —
izhaja vsai< četrtek.
Naročnina:
»efektno.........K 14- —
polletno .........> 8" —
Eesamezna, številka.....40 t
Kmet, pomagaj si sam, in svoje stališče v državi uravnavaj si sam l
Ultimatnm zaradi jadranskega vprašanja.
Splošno je znano, kako so se po prevratu Italijani krivično polastili naših primorskih pokrajin in skoraj vsega Jadranskega morja, dasi nam Wilsonove točke jasno jamčijo, da naj narodi sami odločajo o svoji usodi. Italijani so se pri tem držali takozvane londonske pogodbe, ki dta jo sklenili Anglija in Francija z Italijo v dobi, ko je bila antanta v najhujših stiskah ter je ra-čunila, da bo Italija s svojo vojsko rešila položaj. Te pogodbe pa Amerika ni podpisala, ker takrat še sploh ni bila v vojni na strani antante. Vsled tega IVilson te pogodbe tudi danes priznati »oče. Italija pa tudi nima pravice uveljavljati londonske pogodbe iz treh vzrokov: 1.) je bila pogodba sklenjena proti Avstro-Ogrski, ki je danes ni več; 2.) Italija ni izpolnila pričakovane naloge, ker ni pripomogla k odločitvi vojske, temveč so to storili neposredno bivši avstrijski Slovani; S.) je prišla med tem Amerika s točkami predsednika Wilsona o samoodločbi narodov. Te točke je sprejela antanta, torej tudi Italija.
Londonska pogodba je bila sklenjena dne Ž5. aprila 1915. ter ima za nas posebno važne sledeče pogoje: Italija dobi na podlagi bodoče mirovne pogodbe vso Južno Tirolsko, Trst z okolico, Gorico in Gradiško, vso Istro z občino Vo-losko in istrskimi otoki Cres in Lošinj ter manjše sosedne otoke. Od Trbiža gre meja preko Predelja, Mangarta in Triglava, preko prelaza Podbrdo do Idrije, od tu na severovzhod proti Snežniku, od tam k morju tako, da pripadejo Kastav, Matulje in Voloska Italiji. Istotako pripade Italiji vsa Dalmacija od Trogirja na jugu do istrske meje. Jugoslaviji pa pripade ves kraj «d Trogirja do Drina na jngu in Reka • pristanišči Novi in Karlobag ter otoki Krk, Pavič, Sv. Jurij, Kali in Rab.
Italijani so tu določeno črto skoraj povsod samovoljno prekoračili, posebno glede Notranjske i« Reke z istrskimi in dalmatinskimi otoki.
To nasilje je postalo za našo državo nevzdrž-Ijivo, ker »o Italijani gospodarili nad nami kot nad premaganimi sovražniki, dasi nas je antanta priznala za velike zasluge, ki jih je pridobila Srbija v vojni, za svoje zaveznike.
Po dolgih, brezuspešnih pogajanjih na mirovni konferenci sta nedavno stavili Anglija in Francija nekak posredovalni predlog, naj se proglasita Reka in Zader za svobodni mesti, ozek pas od Reke proti Voloski in Opatiji pa bi naj pripadel Italiji, italijansko-jugoslovanska meja naj bi šla v Istri od reke Raše zapadno St. Petra, tako, da bi mi izgubili večji del senožeškega okraja.
Takih pogojev naša vlada ni mogla sprejeti, nakar nam je antanta stavila ultimatum, naj se V nekaterih dneh odločimo, drugače bo prepustil« Italiji, da izvede londonsko pogodbo. Ultimatom obsega sledeče točke: 1.) mesto Reka se
postavi pod nadzorstvo zveze narodov; 2.) Su-šak se prideli Jugoslovanom; 3.) železnica Reka-St. Peter ostane na jugoslovanskem ozemlju; 4.) Zader z okolico naj postane neodvisna država pod jamstvom zveze narodov; 5.) Italija dobi mandat nad Albanijo z mestom Valono; 6.) Italiji se pridele otoki Lošinj, Pelagruž in Vis, vsi ostali pa Jugoslaviji.
Naša vlada je odgovorila antanti na ultimatum, da doslej uradno sploh še ni dobila londonske pogodbe, torej ji tudi določbe niso znane. Nadalje pa je bila naša vlada že davno obveščena, da londonski pakt sploh ni več v veljavi, ker je bil sklenjen proti bivši Avstro-Ogrski ter bi se bilo moralo o njem razpravljati pri sklepanju mirovne pogodbe.
Kaj bo sedaj storila antanta, se pokaže v najkrajšem času. Naša edina tolažba v teh težavnih dneh je to, da Amerika z Wilsonom vztraja na naši pravični strani. V Wilsonovem imenu je brzojavil državni tajnik Lansing ameriškemu poslaniku v Beograd, da bo Amerika odobrila samo takšno rešitev jadranskega vprašanja, s katero bo soglašala tudi kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Ako torej ostane Amerika dosledna, se bo morala Italija ukloniti in popustiti. Vendar pa si ne prikrivajmo, da nas čakajo še velika razočaranja in nasilstva. Toda „svaka sila do vremena".
Proč z maksimalnimi cenami!
Predsedništvu deželne vlade smo poslali protest, da se za živino ne določijo maksimalne cene. Priobčujemo ga dobesedno. Glasi se tako:
„Predsedništvu deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani.
Glasom poročil v listih je deželna vlada odredila potom okrajnih glavarstev določiti po strokovnjakih primerne cene za klavno živino ter je okrajnim glavarstvom ukazala tako določene cene uveljaviti in vsako navijanje cen pri prodaji klavne živine preprečiti.
»Samostojna kmetijska stranka" kar najodločneje protestira proti takemu enostranskemu določanju maksimalnih cen samo za klavno živino pri kmetovalcih, kajti taka določba neupravičeno zadene edino le kmetovalce v Sloveniji, dočim v drugih pokrajinah kraljevine SHS smejo prodajati klavno živino kakor hočejo.
Ne glede na sekature, katerim bi bil zopet, kakor v stari Avstriji, podvržen edinole kme živinorejec, je samo s krajevno maksimiranimi cenami dana prilika mešetarjem verižiti z živino, nakupljeno v Sloveniji pri prodaji na Hrvatsko, kjer so cene že danes znatno višje nego so one, ki se po listih kot primerne objavljajo.
Istočasno se mora poudariti, da je vsako določanje maksimalnih cen kmetijskim pridelkom sploh z gospodarskega stališča tako dolgo skraj-
no pogrešeno in nedopustno, dokler kmet n« more vedeti, kakšno protivrednost mu predstavlja v izkupičku denar, ki ga dobi za oddano blago.
Kako pride kmet-živinorejec do tega, da se edinole njemu predpisujejo cene, a za drug« njegove gospodarske, gospodinjske in življenske potrebščine, ki jih kmetovalec mora za 500 do 1000 % draže kupovati nego pred vojno, pa naj bi se smelo zahtevati kolikor bi se hotelo in nihče ne vpraša, kako kmet pri tem izhaja?!
Pri tej priliki ..Samostojna kmetijska stranka" prav svečano ugovarja proti trditvam, kako je kmet v vojnem času bogatel, na katerih trditvah ni dejanski prav nič resničnega, kajti velike množine ničvrednega denarja je res prejel z* živino in za kmetijske pridelke, a se je s preveliko odprodajo teh teči in vsled temu sledečemu izsesavanju zemlje pravzaprav negospodarsko iznebil svoje neobhodno potrebne obr-tovalne glavnice, ki jo je imel v živini in v rodovitnosti zemlje, katera je le v manjši meri naravna, ampak je večji del le plod dolgoletnega dela, t. j. kmetovalčeve pridnosti. Nihče noče videti, da je danes kmetovalec takorekoč bren orodja, da so njegove stavbe v silno slabem stanju in da mora on en par dobro rejenih volov prodati, če hoče za izkupiček za silo obleči svojo družino. Vpraša naj se v hranilnicah in posojilnicah, kjer povedo, da kmet že davno več nika-kega denarja ne nalaga, ampak da se je pričel že prav pridno zadolževati, ker mu kmetija v sedanji draginji ne da več izhajati.
»Samostojna kmetijska stranka" se popolnoma strinja s pravičnim m organiziranim bojem proti draginji, ki pa mora vse pridobitne sloje enako prizadeti, ne pa samo kmetovalca pri prodaji njegovih pridelkov in izdelkov, kakor se namerava storiti z uveljavljenjem maksimalnih ceo za klavno živino".
Sleparije agitatorjev,,Kmečke zveze".
Omenjali smo že, kako sleparijo priganjaa ..Slovenske ljudske stranke" in agitatorji, ki hočejo imeti kmete zvezane, da bobnajo okoli, računajoč na kmečko neumnost, da je sol, ki jo je dobilo tamošnje županstvo, — namenjena le za one, ki so v „Kmečki zvezi".
Ravnotako trobi j©, da bodo galico dobili — le samo tisti vinorejci, ki so člani „Kmečko zveze".
Sedaj trosijo okoli svoje laži, da bodo ob izvedbi agrarne reforme dobili zemljo — le samo tisti kmetje, ki se odločno priznavajo za člane društva „ Kmečka zveza".
Kmetje, ali se vam ne gnusi to pcčetje? Ali ne vidite, za kako neumne vas še vedno smatrajo ti vaši laži-odrešitelji?!
Kmetje, ali ne vidite, da sta »Slovenska ljudska stranka" in njena „Kmečka zveza" že v zadnjih dihljajih, ko se morata posluže-
Brez setve ni žetve, brez boja ni zmage.
vati tako podlih sleparij, da bi ujeli še kakega nerazsodnega kmeta v svoje izkoriščevalne kremplje?
Našim pristašem povemo, da bodo vse tisto dobili, o čemer naši nasprotniki trobijo, da bo samo za „Zvezarje". „Zvezarjem" pa povemo, da ravno tega ne bodo dobili, to pa ravno zato, ker so „Zvezarji", kajti njihovi laži-odre, šitelji jim pač ne mislijo in ne morejo ničesar drugega več dati kot prazne in lažnjive obljube.
Kmetje, mislite s svojo glavo!
Odgovor ».Domoljubovemu" dopisnika.
Neki poštenjakavič se trudi dokazati, koliko sem škodoval kmetu in vinogradniku kot sodni izvedenec in žitni nadzornik za časa vojske in skuša s tem vzbuditi nezaupanje kmeta do moje osebe, češ da pomagam reševati liberalno kmečko barko.
Dopisnik se sicer skriva v brezimnost, a ker zajec ne leži daleč od grma, je lahko uganiti, kdo je tisti poštenjakovič.
Na njegova vprašanja in natolcevanja bodi tu kratek odgovor, ker je škoda časa in papirja, baviti se dolgo s pošten j akovičem izza grma.
Res sem bil v času vojske pogostoma sodni izvedenec v vinskih zadevali. Kot edini strokovnjak na sedežu okrožnega sodišča zahteve sodnije nisem smel odkloniti. Imel sem oddajati utemeljene izjave o pridelovalnih stroških vina in o kvaliteti vina na podlagi odstotkov alkohola. Vse, kar sem pred sodiščem izpovedal, sem izpovedal pod prisego in ker imam o svetosti prisege druge pojme kot ..Domoljubov" poštenjakovič, govoril sem vedno čisto resnico. Da sem pj-i svojih izjavah navedel -»se, kar je bilo v korist obdolženca in s tem storil tudi svojo dolžnost kot veščak in agrarec, o tem gotovo nihče ne dvomi, kdor me pozna. Pa sodnik sodi po svoji vesti in vednosti in mnenje strokovnjaka ni zanj merodajno. Zato je bilo veliko število obdolžencev v prvi inštanci oproščenih in v drugi inštanci, kjer se mene sploh zaslišalo ni, obsojenih. Samo enkrat sem bil zaslišan tiu v drugi inštanci; takrat sem v eno uro dolgi zaslišbi moral podati natančen potek vsega dela in vseh stroškov v obdelovanju vinogradov. Rekel sem, da niso merodajni pri presoji vinskih cen ti stroški, ampak splošna draginja. Ko sem navajal cene raznih kmečkih potrebščin, me je državni pravdnik zavrnil, češ da nisem klican za zagovornika, temveč za izvedenca v vinskih zadevah, in da imam govoriti le to, kar se me vpraša. Tega dokaz je neki belokranjski župan in moj dober prijatelj, ki je imel to smolo, da je bil tudi obsojen. Sicer pa niso pomagale ne moja, ne Pirčeva in ne Rohrmanova izjava, ki smo jih glede vinskih in pridelovalnih cen podali, temveč se je držala sodnija izjave dveh krških velikih vinogradnikov, ki sta kot posestnika izjavila, da pridelovalni stroški vina ne znašajo pri njih nad dve kroni pri litru. Zavijanje in namigavanje poštenjakoviča izza grma, kakor da bi bil jaz kriv raznih obsodb vinogradnikov zaradi pretiranih cen, sta tako zlobna kakor podla, in jih zmore le človek z načelom, da namen posvečuje sredstva.
Žitni nadzornik sem postal po naročilu osrednje vlade, ki je zahtevala, da državni kmetijski strokovnjaki morajo te hlužbe sprejeti, da ščitijo kmetovalca pred prevelikim izkoriščevanjem s strani žitnega zavoda. Deželna vlada me je imenovala v soglasju s takratnim deželnim odborom, ki je celo želel, da bi prevzel tudi nadzorstvo za krški okraj, kar sem pa odločno odklonil. Mislim, da takratni klerikalni veljaki pri deželnem odboru niso mene nasvetovali za žitnega nadzornika z namenom, da škodujejo kmetu, temveč ker so vedeli, da bom kmeta vsemožno ščitil.
Okrajni žitni nadzorniki so bili podrejeni vladi in okrajnim glavarstvom, a plačani od žitnega zavoda z boro mesečno plačo 250 do 300 kron. Žitni zavod je vedno pritiskal na vlado, da prisili žitne nadzornike do energičnega postopanja nasproti posestnikom. In kdo je b»l ta žitni zavod? Izšel je iz »Gospodarske zveze", katere bivši ravnatelj, duhovnik gospod Jovan, je postal njega načelnik. Lahko še danes pokažem pismo, v katerem se graja, da je naš okraj oddal premalo žita, leta 1918. komaj 30 %, med tem ko je n. pr. litijski okraj oddal žita nad 70% od
vlade predpisane dobave. Iz tega se vidi, da sem kot žitni nadzornik postopal skrajno milo in po pustljivo. Ako sem pa nagovarjal ljudi, da se vsaj z delno oddajo pridelka odzovejo, storil sem to zato, da jih obvarujem vojaške rekvizicije, s katero sta nam vlada in žitni zavod vedno grozila. Gledal sem tudi, da se vojno breme na vse posestnike pravično in enakomerno razdeli, in ker sem kmalu spoznal, da se oddaji najbolj umikajo tisti krogi, ki žita niso sami pridelali, temveč ga le pobirali, sem si nakopal njih sovraštvo.
Gospod poštenjakovič naj mi dokaže le en slučaj nekorektnega postopanja in rade volje sem pripravljen, vso škodo povrniti. Z namiga-vanji in sumničenji operira pa le moralna pro-palica.
Kar se tiče rekvizicij krompirja, omenim, da ta niso spadala v moje področje, temveč v področje nadzornika za krompir, ki je ožji pristaš SLS. in ima tako »Domoljub" najboljšo priložnost vprašati tudi njega .
Mlevske karte je zaukazala vlada, založil jih je pa žitni zavod, ki je posebno zahteval strogo postopanje ž njimi. Bile so le nepotrebna seka-tura ljudi in nič drugega, kajti mlelo se je več brez kart kot na karte in nihče ni zaradi tega lakote poginil. Da se je pri izdajanju kart postopalo skrajno popustljivo, jiotrdi lahko »Domoljubu" gospodična, ki jo je nastavil voljni žitni zavod za to, da jih je pisala in katere oče je zvest somišljenik SLS. in uslužbenec »Kato-liške tiskarne". Tedaj tudi ta, proti meni naperjena ost »Domoljubovega" poštenjakoviča izza grma ne bo nič izdala.
Končno še nekaj besedi o naši novomeški kmetijski podružnici. Ko je odšel gospod Rohr-man v Ljubljano, mi je kot podnačelniku izročil podružnično vodstvo z željo, da bi postal njegov naslednik. Videl sem pa in čutil, da bi to čast rad sprejel gospod prošt in zato sem mu jo rade volje prepustil. Res pa je, da je bil tudi to en vzrok, ker sem bil in sem še mnenja, da naj bo na takem mestu kolikor mogoče neodvisen mož, tedaj inteligenten,, samostojen kmetovalec, flci lahko z večjo energijo nastopi proti vladnim organom kot državni nameščenec. Gospod poštenjakovič dobro ve, da mi je svoječasno avstrijska vlada naravnost ukazala, da sem moral odložiti načelstvo novomeške vinarske zadruge; lahko bi se to tudi sedaj zgodilo, ako bi bil postal načelnik kmetijske podružnice, in te blamaže bi ne bil rad doživel.
Proti osebi novomeškega gospoda prošta nimam ničesar, nasprotno ga štejem med svoje prijatelje. Vsak, kdor pozna razmere pri novomeški kmetijski podružnici, ve, da je faktični vodja te podružnice nekdo drugi, namreč tisti, ki jo smatra za eno svojih številnih molznih krav. i Ta gospod pa je gospodu poštenjakoviču izza grma prav posebno dobro znan. Ker nisem hotel biti za njegovo gospodarstvo soodgovoren, sem izstopil iz odbora kmetijske podružnice, v katerem sem vestno sodeloval nad dvajset let.
V-a natolcevanja gospoda poštenjakoviča proti moji osebi izhajajo le iz nizkotne maščevalnosti in ne izdajo nič. Ze petindvajseto leto delujem v procvit našega vinogradništva in zaupanja, ki ga itnajo do mene kmečki vinogradniki in vsi tisti, ki me poznajo, mi ne bo vzel, tudi če jutri napiše, da sem kradel srebrne žlice.
Ker je gospod poštenjakovič, kakor kaže, vešč v branju „Kmetovalca", naj prebere poročila o delovanju kmetijske družbe, podanega na občnem zboru leta 1917., prvi odstavek na 78. strani ..Kmetovalca" iz leta 1917. Videl bo takoj, ali sem kaj koristil našemu vinogradniku v času vojske ali ne. Naj pokažt- tudi on, da zna kaj več kot samo denar šteti za svojo nikdar sito mavho. Eto, mojega pojasnila!
S svojimi natolcevanji in sumničenji me ne boste ostrašili. Agrarec 9em in ostanem vedn Ze pred petnajstimi leti sem svetoval rajnkemu Povšetu, naj ustanovi slovensko agrarno stranko in povede kmečko ljudstvo iz nesrečnega libe-ralno-klerikalnega boja. Polom Avstrije in sijaj nove svobodne domovine je odprl oči končno tudi našemu kmetu, da si je ustanovil svojo lastno stanovsko-politično stranko, ki edina ima bo-: dočnost in ki edina zamore ]>omoči kmetijskemu I stanu do one veljave v državi, ki mu gre po vseh , božjih in človeških pravicah. Zato sodelujem pri
tej stranki tudi jaz. Strašila z liberalizmom itd. so za mačke, ne za zrele ljudi, s temi ne opravite nič. Dokažite, da je naš program slab in kmetu škodljiv in priznali bomo vašega. Pustite pa poštene in mirne ljudi pri miru, ne lazite in ne blatite jih! Tak boj je podel in izobraženca ne-
dostojen.
Skalicky.
V pojasnilo in zagovor.
(O Štajercijancih in drugo.)
Očita se nam, da sprejemamo prejšnje Sta-jercijance nemškutarje v svojo stranko, češ, to naj bi bil kak narodni greh. Z razpadom Avstrije je razpadla tudi Štajercijanska stranka. Naravno je, da so Štajerci j anci jugoslovanski državljani; kot takim pa jim je svobodno, kateri stranki v Jugoslaviji pripadajo. Izbirati jim je med starimi strankami klerikalcev, liberalcev ali socialistov. V mestih je nekaj čisto naravnega, če zapade delavstvo socialni demokraciji.! Na deželi pa ima kmečko ljudstvo voliti med klerikalci in med liberalci ali med SLS. in med JDS. Stajercijanci ne gredo s klerikalci, liberalci pa nimajo tal na deželi. Naša nova ..Samostojna kmetijska stranka" je izdala proglas, da kmečko ljudstvo na deželi spada skupaj v eno stranko. To, kaj je kdo preje bil, bodi pozabljeno. Nočemo se prepirati med seboj za gosposke meščanske stranke. Kakor prejšnji pristaši klerikalne •ali liberalne stranke spadajo tudi Stajercijanci v našo »Samostojno kmetijsko stranko". Nem-škutarenje je danes brezpomembno. Gotovo je, da bodo to opustili s časom vsi tisti, ki so* bili temu privajeni in so si šteli v čast, če so znali nemško. To je vleklo zlasti vsled tega, ker so bila oblastva le nemška in ker je imel pri njih veljavo in boljšo postrežbo v prvi vrsti tisti, ki je nemškutaril. V Jugoslaviji pa je danes ravno nasprotno. Jugoslavija namreč ni država narodov, marveč narodna država, v kateri s.e ura-duje samo jugoslovansko. To vedo ne samo nemškutarji, ampak tudi Nemci. Vedo, da bo imel veljavo tisti, ki govori tako, kakor se ura-duje. Zato se tudi Nemci že pridno uče »loven skega ali srbskohrvatskega jezika.
Z razmerami se spreminjajo tudi nazori. Mi dobro vemo, da bi tudi klerikalna stranka ne odklonila nobenega Štajercijanca, če bi pristopil k nji. Dobro znano je, da so govorniki klerikalne stranke takoj po razsulu Avstrije poudarjali na shodih: »Pozabimo, kar je bilo, podajmo si roke, bodimo eno!" In še danes jih (Stajerci-jance) na shodih vabijo z besedami: „Vsi tisti, ki ste zašli na kriva pota, in vsi tisti, ki ste bili zapeljani, pridite v naš krog! Bodi pozabljeno, kar je bilo!" Pri klerikalcih bi torej Stajercijanci smeli biti, odpuščeni bi jim bili takoj vsi narodni in drugi grehi. Ako pa vstopajo v našo stranko, potem že ni naša stranka več častna, kakor da bi se mi obračali za njimi in ne oni za nami.
Peta točka našega programa se glasi: »Stranka bo nadaljevala vztrajno boj za notranje uje-dinjenje našega troimenega naroda. Neizprosno bo nastopala proti vsem škodljivcem in državo ogrožujočim elementom." Ta program torej poznajo vsi, ki vstopajo v našo stranko. Vedo tudi, da je to za vse prav. Posebno za kmeta in posestnika je važno, da se čim preje napravi red v državi in vzpostavi pravo gospodarstvo. In to hoče naša stranka. Hoče in mora biti državotvorna, gospodarska, stranka reda. Zatorej se kot takšni ne bomo prav nič ozirali pri sprejemu v stranko na to, kaj je kdo preje bil, ampak kaj hoče od sedaj naprej biti. Od svojih pristašev bomo vedno zahtevali spoštovanje celokupnega našega programa, česar se tudi danes ne bojimo odločno poudarjati.
Ravno klerikalci imate najmanj pravice zmerjati nemškutarje, da so delovali proti Jugoslaviji. Ali niste tudi vi santi to delali? Nesramneži! Kaj ste vi vse pisali proti Jugoslovanskemu od-| boru, ki je bil med vojsko v ententnih državah in ki edini ima glavno zaslugo za ustanovitev 'Jugoslavije! Kaj ste vi pisali proti Vošnjaku, Gregorinu, Trumbiču, Trinajstiču! Da so izda^-jalci in da kot izdajalci Avstrije nimajo pravice govoriti v imenu naroda. Pisali ste: »Hrvati in Slovenci si hočemo s svojo zvestobo (v vojski) i do habsburškega prestola pridoHti vse pravice
Pridobivajte naročnike in naročnice naiemn lista!
le v okviru habsburške dinastije, katere zvesti čuvaji so» bili tudi naši dedje in pradedje". — Tako je bilo! Sele, ko so francoski in angleški tanki razbili germansko vojsko v Alzaciji, ste se umazanci zdramili in obrnili zastavo. Ob preobratu ste skočili z Dunaja v Beograd in ste hoteli z Beograda vladati naš ubogi narod v isti slepi pokorščini, kakor ste ga z Dunaja. V Beogradu ste hoteli absolutno vladati v družbi s tistimi, ki ste jih imenovali narod morilcev, s stranko, ki je bila proti Jugoslaviji in za veliko Srbijo. Ko ste po lastni nerodnosti1 prišli ob vso moč tudi v Beogradu in v Ljubljani, javkate, dražite in rovarite. Razmere, nastale vsled posledic vojske in vsled vaše krivde, ko ste bili na vladi, zvračate na one, ki so najmanj krivi. Bog vas je kaznoval po zaslugi. V svojem obupu mahate in bijete na vse strani, a sami ne veste, kaj hočete.
Našo pošteno stranko, ki je vstala iz ljudstva samega, hočete ovirati z vso mogočo urnaza-nostjo. Sami veste, da vam vse skupaj ne bo nič pomagalo. Zapadli ste svoji zasluženi usodi. Ponašati se morete le z ljudmi, katere varate v svojih časopisih in po shodih z nainizkotnejšimi lažmi, da tako branite, da bi nas spoznali. To pa veste, da ne bo držalo. Vsi bodo spoznali resnico. Vaši pamfleti (sramotilni spisi), s katerimi ovirate spoznanje resnice, bodo le vam samim v večno sramoto.
Od ustanovitve naše države pa do danes.
Ta velika doba spada brez dvoma med najvažnejše in najzanimivejše v svetovni zgodovini. Ves ta čas je potekal v samih mednarodnih konferencah v svrho obnovitve mednarodnih odnošajev, ki jih je tako silno omajala svetovna vojna. Deluje in stremi se za tem, da se zapad-noevropski narodi, narodi visoke kulture, ki so se sprli, zopet pomire in stopijo v normalne razmere, da započno mesto razdirajočega in uničujočega dela zopet produktivno, za težko preizkušeno človečanstvo plodonosno delo.
Po končani vojni je ves svet upal, da bo nad vse zaželjeni mir v nekaj mesecih gotov in da se kar najhitreje urede pravni odnošaji med posameznimi narodi. To.la zmotili, uračunali smo se ravno tako, kakor smo j>ogrešili, ko smo računali trajanje svetovne vojne. Pozabili smo, da je potrebno za velika dela veliko časa. Ta dela, ki bodo merodajna za razvitek človečan-stva, so pač ogromna in zato se ne smemo čuditi, da gre to delo počasi od rok in da ni še zaceljeno, kar je strašna vojna razdejala. Za nas Slovence je bilanca posebno žalostna. Sai vemo, da za nas na mirovni konferenci še celo načelo narodnosti do danes ni zamoglo prodreti. Se vedno ječi velik del našega rodu pod tujim gospodstvom. Zato pa stoji zveza narodov na lončenih nogah. Upravičena je nekaka malo-dušnost posameznikov, ki z nezaupanjem gledajo v zvezo narodov in jo imenujejo mrtvo-rojenko.
Počasi napreduje naš zunanjepolitični položaj in je malo upanja, da dozori po naših željah. Velesile so vzele v zakup vso modrost in vse poštenje in z našo delegacijo postopajo prav po mačehovsko.
V notranjosti naše države med tem sarrfi dobro občutimo neplemenito delo naših fanatičnih strankarskih državnikov. Dobro vemo, koliko so storili in koliko bi lahko storili za svoje državljane. Na tem polju se mora odločno pojaviti naš grčavi bistri jugoslovanski kmet. Tukaj mora razviti vse' svoje zanimanje in poseči mora v dnevna vprašanja vsaka posamezna vas. Očistimo svojo njivo nepotrebnega plevela. Ustvarjeno je ogromno državno telo, v katerega je potrebno vdihniti še zdravo- dušo, ki se imenuje „Kmečka ustava". Doslej se dela in vrši še vedno vse po- različnih starih receptih. Okosteneli stari birokratizem se pojavlja vsepovsod v najneznosnejših izrastkih.
Nekako čudno, bojazljivo, zaničljivo gledajo na tebe, jugoslovanski kmet, gotovi krogi, kakor bi jim ne bilo prav, da pride tvoja volja v usta-votvorrti skupščini do veljave. Dobro vedo, da se bo v tej skupščini, t. j. konstituanti, določil obstanek, razvoj in procvit posameznim star
vom v državi. Kateri stan bo tamkaj dobro in krepko zastopan po svojih zanesljivih možeh, tisti stan bo odnesel prvenstvo.
Večina mogotcev, ki vodijo danes državno krmilo, je prepričana, da so oni edino poklicani apostoli, katerim mora ljudstvo slepo slediti čez drn in strn. Pokazali pa so se dosedaj kot polovičarji brez temeljitosti v vseh važnejših zadevah. Zadnji jasen dokaz je valutno vprašanje, ki se je rešilo z velezanimivo dinarsko kronsko novčanico v razmerju 1:4. To dvoživko nam je usilil finančni minister s svojimi tovariši. Ta dinarsko-kronski bankovec je pravi dvorezni meč. Njegova ostrina je naperjena proti kroni in le bodoče volitve jo- lahko še zavrnejo. Od bodočega parlamenta bo odvisna končnoveljavna odločitev. Zato se ne upajo stopiti pred narod in pričeti z volitvami. „Mi vstajamo in njih je strah".
Ovaduštvo (dennncijantstvo).
Avstrijska vzgoja je bila najboljša šola za ovaduštvo. Kot avstrijski patriotje .Vzgojeni ljudje so se odlikovali s pasjo- ponižnostjo do avstrijskih vladarjev, bili so lačni in žejni cesarskih odlikovanj. Kdor ni ž njimi vlekel, je bil slab in sumljiv človek. To se je najbolj pokazalo med vojsko z uvrščenjem med „p. v.". V strankah z narodnim programom je bila velika nevarnost, da si nakopljejo pristaši take grehe. V srečo si danes lahko šteje marsikdo, da je ostal čistih rok'. Koliko nesrečnih žrtev je bilo v začetku vojske vsled ovaduštva. Nobena tajnost ni, da je leta 1914. po začetku vojske izdalo tajništvo SLS. na pristaše stranke neko pisanje (ferman), v katerem jih uči de-nuncijantstva, maščevanja nad političnimi nasprotniki. „Slovenski Narod" je ta „feiman" pozneje enkrat priobčil. Kdo je bil odgovoren za ta „ferman"? Podpisan je bil baje od načelnika stranke. Ali more načelnik stranke tak ferman sam izdajati? Znano je tudi, da je bil tajnik SLS. avstrijski konfident, ravnotako glavni urednik „Slovenca". Naši kmetje so imenovani ferman vrgli s studom v srcu v peč. V slovenskih kmečkih vrstah ni bilo denuncijantov, bili so vse drugje. Toliko se lahko reče v čast kranjskega slovenskega kmeta.
Bolj nevarno pa je bilo v obmejnih, narodno mešanih krajih. Pa kako se hočemo čuditi tem, v takih razmerah živečim ljudem, če je celo v naše kraje zašel ta ostudni greh! Nemške šole, nemška vzgoja, vladno podkupovanje, vladni pritisk, avstrijski patriotizem, iz Slovencev so postali Nemci in nemčurji učili so jih prezirati in sovražiti vse, kar ni bilo nemško. Slišali smo o tistih nemških petelinih, nemških nacionalcih in „volksratovcih", ki so zapeljevali ljudstvo. Taki so bili v prvi vrsti dem.ncijantje: inteligenca in mestna sodrga. Med zapeljanimi kmeti ne bo tudi v teh krajih denuncijantov. Gotovo je, da so ti denuncijanti napravili Slovencem največ gorja, za to nekrščansko delo n.orajo in bodo morali delati pokoro v Jugoslaviji, če že ni drugače, da morajo tu biti. Večina prizadetih je ušla čez mejo. Kar jih je tu, naj se žigosa, samo malo bolje kot avstrijski derar. Zahtevalo se je, naj se napravi lista denuncijantov in konfiden-tov. Pa do tega ni prišlo in tako bodo lahko postali take vrste ljudje predrzni, da bodo nedolžne psovali z denuncijanti. Pred volitvami bo, kakor že danes kaže, kar mrgolelo psovk (,,Slovenec" z dne 28. januarja t. 1. že odpira svojo harmoniko psovk), seveda tudi denuncijantov ne bo manjkalo. Naša SKS. je nova, čista stranka, brez avstrijskega parfuma, zidana na stebre našega kmetijstva. Ali ne potrebujemo v stranko nobenih denuncijantov. Ce se komu po nedolžnem podtika kak tak greh, naj zahteva zadoščenja in se opraviči.
Za nas ostane le še odprto- vprašanje: kaj bomo naredili s temi po Avstriji ponemčenimi kmeti? Cim več bomo dobili na severu sveta, tem več bomo dobili avstrijsko vzgojenih ljudi. Mi hočemo dobro razširjeno državo, zato se borimo na mirovni konferenci. Kdo je kriv, da je postal nekdaj slovenski kmet Nemec in nem-škutar? Kdo je bil kriv, da je pred 50 leti tako cvetelo na Kranjskem nemčurstvo? Povsod nemške šole, podkupovanje od avstrijske viade je to delalo. In kaj bi bilo čez 20 let z nami, če bi bila ------i_
zmagala Nemčija? V Jugoslaviji bo tega zapeljanega kmeta vezala stanovska vez s slovenskim kmetom, temu bo najbližji. Naša krščanska dolžnost bo, da iz teh kmetov napravimo dobre jugoslovanske državljane. Pred nekdanjimi avstrijskimi konfidenti se bomo pristaši SKS. že sami dobro zavarovali in oranili. Kamenje more metati na, nas le tisti, ki je politično čist.
Kmet.
Javkanje.
Dragi tovariš kmet, vzemi v roko „Večerni list", „Slovenca" ali .,Domoljuba"! Povsod jok zaradi naše „Samostojne kmetijske stranke". Se celo „Bogoljub" se je tako daleč izpozabil, da je stopil iz svoje svete dolžnosti in se spustil v politični boj. Vsi ti listi vidijo v naši organizaciji veliko nevarnost (kakor pravijo zoper vero), toda, k'er poznamo duševne voditelje dotičnih listov, vemo, da vidijo v resnici, in ta edino v naši organizaciji, nevarnost vere v njihovo politično gospodarstvo. Toda rekel je neki gospod mirnega značaja: „Tudi SLS. jo je .zafurala' in tako ne more danes nastopati pred ljudstvom". Vedite gospodje, da je imel tisti gospod popolnoma prav.
Javkanje in jok sta se cula iz „Večerneg» lista" in za njim iz drugih listov njegovega kalibra, ker je deželna vlada dala naši kmečki organizaciji 50 vagonov v svrho prevažanja živeža za naše potrebne člane na razpolago.
„Večerni list" in njegovi tovariši pravijo: „Glejte, na ljudske stroške da vlada samostoj-nežem vagone na razpolago," itd. Jazi bi te pa vprašal, dragi tovariš kmet, samo to-le: ,,Ali je do danes še kmet imel k'aj drugega od vlade kakor: „Janez, daj davek! Janez, daj osebno dohodnino! Janez, daj živino! Janez, daj nam žito, krompir in drugo! Janez, kmet, ti si oderuh! Ti hočeš in zahtevaš preveč za mleko, kokoš in druge stvari." Zato se je obsodilo tega Janeza, ker je cenil kokoš z 80 kronami, na mesec zapora in še tristo kron globe. Seveda je takrat „Dqf-mo-ljub" veselo izporočil v svarilo drugim kmetom vse obsodbe dolenjskega Janeza. In danes joka, tužno- joka, ker nam je sedanja pokrajinska vlada dala tistih 50 vagonov na razpolago, češ, kaj bo z našo „Gospodarsko zvezo", ako si bodo kmetje živež in druge potrebščine sami, brez nas preskrbeli? Dobro vem, da imajo popolnoma prav, če se bojijo, ker v fantaziji nahajajoče se brodovje jim je odnesel vihar, kateri je pihnil po SKS. In to jih boli! To je izguba. Zato jok. No, in sedaj vse sile na noge, rade ali nerade volje, samo da ga umorimo, tak je njih notranji naklep. Vsakdo, ki bližje pozna resnico, izgubi še tisto trohico- vere, ki jo je še imel, v liste „Domoljubove" vrste in njih duševne očete.
Pobrigajte se rajši za naše zvonove, katere ste brez našega dovoljenja oddali v morilne svrhe zoper naše brate po veri in narodnosti, da nam jih nazaj pripravite. Toda tu ni bila vera v nevarnosti. Kaj to vam mari, ako je naš Od-rešenik rekel: „Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe"! Ali: „Vtakni svoj meč v nožnico, kdor se bo z mečem bojeval, bo z mečem končan". Vse to pri nas ne drži. Sami ste začeli. Sami ste izdrli meč obrekovanja, opravljivosti, sramotenja in laži, toda vaš meč bo vas same pokončal, za to vam jamči — kmečki Janez.
Strankine vesti.
(Somišljeniki, pozor!) Na drugem mestu najdete danes izkaz vseh dosedaj ram javljenili krajevnih odborov. Ker upravičeno slutimo, da je bilo ustanovljenih closti več krajevnih odborov, ki pa se nam iz kateregakoli vzroka še niso naznanili, prosimo vse somišljenike, naj takoj poskrbe, da se taki odbori z imenom predsednika in številom članov čim prej naznanijo tajništvu „Samostojne kmetijske stranke" v Ljubljani.
(Nujna prošnja somišljenikom.) Iz današnjega izkaza krajevnih odborov spoznate, kje je naša organizacija še pomanjkljiva, oziroma še sploh pričeta ni. To je madež za ondotno kmetijsko prebivalstvo. V vsakem sodnem okraju je gotovo vsaj en zmožen in voljan somišljenik.
Dokler redi kmet gada na prsih, ne rme kričati, ako ga pika.
ki bi prevzel organiziranje stanovskih tovarišev Sprejete so bile štiri resolucije. Na shodu sta od občine do občine ter jih zbiral v krajevne od- j vladala popoln mir in red. bore. Nujno prosimo take somišljenike, da se ali j (Iz Smuke na Kočevskem.) Kočevski kmetje sami prijavijo našemu tajništvu ali pa jih naj kažejo veliko zanimanje .;a našo „Samostojno naznanijo drugi tovariši, da jim pošlje vodstvo stranke potrebna navodila, tiskovine itd.
(Snujte krajevne odbore!) Povsod, kjer je kaj naših pristašev, naj si osnujejo krajevni odbor. Ne čakajte le shodov! Tudi tam, kjer je
kmetijsko stranko". Povsod, kjer priredi shod, je nam uspeh popolnoma zajamčen. Zato je velike važnosti, da se v vseh občinah kočevskega okraja prirejajo shodi, ker sovražnik ne spi. Med kmeti lazijo razni „zvezarji" in socialni
m
Smuki. — Kočevar. (Hinje.) Dne 25. januarja je bil pri nas shod „Samostojne kmetijske stranke" v šoli, ki je
samo eden naših somišljenikov, naj ta pregovori demokratje, ki love naše kmete. Mi Kočevarji nekaj pametnih mož in mladeničev — brez ozira smo pa zavedni in se ne pustimo od nikoga za na to, kateri stranki so dosedaj pripadali — da nos voditi. — V novomeškem političnem okraju si sestavijo krajevni odbor. Vsaka Ustanovitev sta ustanovljena krajevna odbora v Crmošnjicah naj se takoj naznani vodstvu stranke v Ljublja- ° ' ' no z imenom predsednika.
(Kako in kam je treba pisati?) Za stranko, za »Kmetijski list", za tiskovine in zaradi shodov pišite na naslov: »Samostojna kmetijska stranka" v Ljubljani. — Za vse zadeve, ki se tičejo „Ekonoma", pa pišite na naslov: „Družba ,Ekonom', LjubLj ana". Kdor pride osebno v Ljubljano, naj poišče tajništvo »Samostojne kmetijske stranke" v T. nadstropju bivše Bam-bergove tiskarne (Miklošičeva cesta št. 16), pisarno »Ekonoma" pa v Sodni ulici št. 3, pritličje, t. j. pred kavarno »Evropo" blizu gostilne „pri Eigovcu".
(Kako je pošiljati denar po položnicah?) Na *očnino za »Kmetijski list" in prispevke za strankin sklad je pošiljati po položnicah ali čekih »Samostojne kmetijske stranke". Denar za »Ekonoma" je pošiljati po položnicah »Jadranske banke", ki jih razpošilja družba »Ekonom".
resolucij gospodarskopolitičnega pomena, pred vsem glede oddaje v vojni pridobljenega premoženja, zamenjave krone za dinar, starostnega in nezgodnega zavarovanja malega in srednjega kmeta, kmetskih poslov in delavcev. S klici „Zi-vio" na SKS. se je zaključilo to krasno, nad tri ure trajajoče zborovanje. Izvolil se je tudi obširen krajevni odbor, ki bo šel takoj na delo. Taka je bila pogorelščina v Šmartnem.
Krajevni odbori SKS.
Do sedaj so bili sporočeni našemu tajništvu sledeči novo ustanovljeni krajevni odbori naše stranke (razprto tiskani kraji še niso naznanili
bila polna zborovalcev. Govornik Malasek nam naslova odborovega načelnika) je stvarno objasnil politični položaj v državi in j I. Brežice: a) Sodni okraj Brežice: Brežice stališče »Samostojne kmetijske stranke" do na-1 Bizeljsko, Bojsno, Gabrje, Globoko Kapele' sega kmeta. Govoru je prisostvoval naš župnik, Loče, Mihalovec, Mostec, Pišece ' Rigomce' kateri je po končanem govoru skušal pobijati Sela, Sromlje, Zakot, Zdole; b) sodni &oikraj stvarne razloge govornika. Ker je govornik kazal Kozje: Buče, Dobje, Koprivnica Kozje
Trni , 1 r rt	M	'__ ~ ___ __1	k	•	T	-T-. •. «	• — - -	^	» '
veliko politično in še večjo strokovno zlianje, ni vse tako gladko šlo, kakor so naš župnik želeli. Naš župnik je ljudstvu kar ukazoval, naj se v znak protesta odstrani, ker to ni klerikalna stranka. Odstranili so se njegovi najzvestejši podrepniki. Vse drugo je ostalo na shodu do konca. Govorniku je naš župnik na vse zadnje
I m e n o, Pilštanj, Polje, Prevorje, Sv. Peter pod Sv .gorami, Zagorje; c) sodni okraj Sevnica: Sevnica, Rajhenburg.
II. Celje, a) Sodni okraj Celje: Celje okolica, Dobrna, Dobrova, Dramlje, Erankolovo, Ka-lobje, Ljubečna, Nova cerkev, Slivnica, Sv. Juri ob južni železnici, Sv. Lovrenc nad Prožinom
Naši shodi in sestanki.
Milo na dolenjski hmechl tabor,
ki ga priredi v Novem mestu v nedeljo dne 8. februarja 1.1. okrajni dbcr SK5 s tern-le sporedom: ob descih dopo dne: 1.) slavnostni govor; 2.) gospodarski govor; 3.) predlogi in resolucij*; 4) obhod po mestu; ob treh popoid razgovor o ustanovitvi podružnice „Eko orna" v Novem mestu.
Na ta tabor so vsi samostojni kmetovalci
iz vse Slovenije najprisrčneje vabljeni. • • •
(Na Polici pri Grosupljem) se je naš shod pretečeno nedeljo vkljub nahuiskanim ženskam, dobro izvršil. Ženske sta nahujskala dva dijaka, ki sta grozila z revolverji. Govoril je tovariš Remškar.
(V Račni pri Grosupljem) se je pretečeno nedeljo izvršil naš shod v lepem redu. Govorila sta tovariša Rus iz Grosuplja in Remškar iz Brezovice.
(Nova vas pri Cerknici.) Dne 25. januarja
je bil tu dobro obiskan shod naše stranke za občino Novo vas pri Cerknici. Dva kmečka govornika, prej somišljenika »Kmečke zveze", sta res prepričevalno razjasnila sedanji kmetski položaj in potrebo združitve in samoosvojitve. Z velikim zanimanjem smo sledili njihovim izvajanjem. Do sedaj smo mislili, da stranko vodijo res pristaši JDS. in da hočejo n?s kmete na zvit način pridobiti v liberalni tabor, kakor nam vedno trobi »Domoljub" in trudi voditelj SLS., narš gospod kaplan. Pa mi te ljudi in časopise danes dobro poznamo. Gre se jim samo za stran-karstvo in za posvetno cblast, vsled česar nas hočejo z vsemi sredstvi preslepiti, da bi ne prišli do spoznan ja. Pri nas se jim. to ne posreči. Vsa čast tistim, ki delujejo tako nesebično in požrtvovalno za kmetovo ujedinjenje in za njegove pravice. V boj za Staro Pravdo!
(Sijajen shod naše stranke v Št. Jerneju na Dolenjskem) se je vršil na Svečnico. Udeležba do 2000 oseb. Navdušenje velikansko. Shod je otvoril tovariš Radkovič. Glavni govornik je bil tovariš Remškar iz Brezovice.
(V Prečni pri Novem mestu) je bil dne 24. januarja v poslopju stare šole javen shod s predavanjem. Predaval je o pomenu združitve kmeta v »Samostojni kmetijski stranki" strokovnjak, gosjx)d višji vinarski nadzornik B. Skalicky. Dvorana je bila natlačeno polna zavednih mož in žena, ki so z zanimanjem poslušali govornika.
pravo kmetijsko, samo to ga je bolelo, da naša stranka ni duhovska in baje tudi ne katoliška. Živi pač v zmoti. Naši ljudje so bili ves čas v župnikovih mrežah in zato jih je težko poučiti. S tem pa še ni vse izgubljeno. Ce ni uspela sedaj ustanovitev krajevnega odbora, bo pa prihodnjič. Saj smo se vsi kmetje na tem shodu vzbudili iz svojih sanj. — Kmet iz Suhe krajine.
(V Loki pri Zidanem mostu) je imela naša stranka na Svečnico shod, na katerem je poročal tovariš K e n e iz Globokega. Ustanovil se je tudi krajevni odbor.
(V Laškem in v St. Lenartu) sta bila na Svečnico dobro obiskana shoda SKS. Poročal je tovariš U r 1 e p.
(Sv. Peter v Savinski dolini.) Tudi pri nas je zanimanje za našo »Samostojno kmetijsko: stranko" zelo veliko. Za dan 25. januarja popoldne je bil sklican shod naše stranke. Obširni prostori g. Zganka so bili napolnjeni. Na shod je prišel član strankinega vodstva, v boju za kmetsko osvobojenje dobroznani tovariš Drofenik. V poljudnih besedah nam je razložil program naše stranke in kazal na rane, ki jih je nam kmetom vsekala doktorsko-gosposka vlada,
javno čestital k izbranemu, strokovnemu in po-1 Skofja vas; b) sodni okraj Gornji grad: 0; c) litično jasnemu govoru, hvalil našo stranko kot sodni okraj Laško: Jurklošter; č) sodni okraj
Šmarje: Lemberg-Sladka gora, Ponikva, Sveti Peter na Medvedjem seiu, Šmarje, Zibika; d) sodni okraj Vransko: Braslovče, G o m i 1 s k o, Grajska vas, Prekopa, Sv. Jeronim, Sv. Juri ob Taboru, Vransko.
III.	Črnomelj, a) Sodni okraj Črnomelj: Adlešiči, Butoraj, Loka, Stari trg, Vin j i vrh, Vinica, Vrh ob Kolpi, Tribuče; b) sodni okraj Metlika: 0.
IV.	Kamnik. a) Sodni okraj Kamnik: Domžale, Gojzd, Homec, Komenda, Mengeš, Podgorje, Radomlje, Šmartno v Tuhinju, Spi-talič, Zgornji Tuhinj, Vodice, Volčji potok, Vranja peč; b) sodni okraj Brdo: Dob, Dr-tija, Krašnja, Moravče, Peče, St. Vid pri Luko-vici, Trojane, Velika vas, Zlato polje.
V.	Kočevje, a) Sodni okraj Kočevje: 0; h) sodni okraj Ribnica: 0; c) sodni okraj Velike Lašče: Lužarje, Rob, Turjak.
VI.	Konjice: 0.
VII.	Kranj, a) Sodni okraj Kranj: Olševek, Preddvor, Šenčur; b) sodni okraj Skofja Loka: Poljane, Skcjfja Loka; č) sodni okraj Tržič : 0.
VIII.	Krško. a) Sodni okraj Krško: Bučka,
da smo po nepotrebnem tako globoko zagazili. Krško, Leskovec, Raka; b) sodni okraj Kostanje Kako bi tudi bolje bilo, saj od teh gospodov, tako ' vica: Čatež, Kostanjevica, St. Jernej, Sv. Križ, pri liberalcih kakor pri klerikalcih, nobeden ne Velika Dolina; c) sodni okrai Mokronog: Mch čuti na svoji koži težave kmečkega stanu, osobito kronog, Škocijan, St. Rupert, Trebelno, Tržišče; kaj je trpel med vojno. Združimo se vsi v edini č) sodni okraj Radeče: Št.Junž. naši »Samostojni kmetijski stranki'-, kjer odloča; IX. Litija, a) Sodni okraj Litija: Izlake; b) mora tudi v bodoče odločati in stranko vo- sodni okraj Višnja gora: Krka, Zaina.
m
diti edino kmet in kmetijski strokovnjak. Le krepko naprej po začrtani poti, dokler ne izvo-jujemo zmage naši Stari Pravdi!
(Šmartno v Rožni dolini.) Blagor mu, kdor se z lažjo tolažiti zna! Tak junak je »Slovenski Gospodar". Priromal je v Šmartno z bobnečim poročilom, da je »Samostojna kmetijska stranka" pri nas pogorela. Ravno narobe je bilo. Za dan 18. januarja 1.1. smo prosili našega tovariša Drofenika, da skliče shod SKS. v Smartnem. Pričakovali smo ga, a žal, ni ga bilo, ker so ga že preje klicali vrli savinski kmetje v St. Jur ob Taboru in na Vransko. »Kmečka zve za" je hotela ta slučaj izrabiti in zborovati z našimi ljudmi, ki vse stremi za tem, da se ustanovi močna postojanka SKS. v Šmartnem. Razšli smo se, ker ni bilo govornika, a med tem je že prišlo poročilo, da pride naš tovariš Drofenik v nedeljo dne 25. januarja. Zbrali smo se skoraj vsi kmetje, veliko število vrlih kmečkih iantov in žen v obširnih prostorih pri Stožirju. Z velikim zanimanjem smo sledili temeljitim in prepričevalnim izvajanjem govornika in smo prišli do zaključka, kako silno potrebna je bila ustanovitev lastne stranke. Le če se vsi kmetje združimo, ne oziraje se na našo prejšnjo umetno cepitev na liberalce in klerikalce, v skupen naš dom, v »Sar-stojno kmetijsko stranko", si bomo opomogli in prišli do zaželjenih uspehov na korist kmečkega stanu. Sprejelo se je soglasno več važnih
X.	Ljubljana, a) Sodni okraj Ljubljana: Brezovica, Devica Marija v Polju, Dobrova, Golo, Grosuplje, Ig, Iška Loka, Iška vas, Št. Jakob ob Savi, Ježica, Št.Jurje, Sv. Katarina, Log, Medvode, Pijava gorica, Račna, Rudnik, Zgornja Š i š k a, S o s t r o, Slivnica pri Grosupljem, S m a r j e - S a p, Šmartno pod Šmarno goro, Šmartno ob Savi, Škofljica, Tomišelj, Velike l.ipljene, Vič, Št. Vid nad Ljubljano, Vrbljene; b) sodni okraj Vrhnika : Borovnica, H o r j u 1, Sv. Jošt, Podlipa, Polhov gradeč, P rese rje, Rakitna, Vrhnika.
XI.	Ljutomer, a) Sodni okraj Ljutomer: Sv. Juri ob Š č a v n i c i; b) sodni okraj Gornja Radgona: 0.
XII.	Logatec, a) Sodni okraj Logatec: Ziri; b) sodni okraj Cerknica: P e g u n j e, Cerknica.
XIII.	Maribor, a) Sodni okraj Maribor: D r a ž n i vrh, Jarenina, Lobnica, Pesnički dvor, Podova, Ploderšnica, Račje, Rdeči Bresr, Ruše, Selnica ob Dravi, Sv. Marjeta na Pesnici, Sveta Marjeta na Dravskem polju, Sv. Miklavž, Sveti Lovrenc nad Mariborom, Spodnji šentjakobski dol, Zgornji šentjakobski dol; b) sodni okraj Slovenska Bistrica: Crešnjevec, Gornja Pols-kava, Slovenska Bistrica, .Sv. Martin na Pohorju, Vrhlopa; c) sodni okraj Sv. Lenart: 0.
XIV.	Novo mesto, a) Sodni okraj Novo mesto: Bela cerkev, Brusnice, Gornje Polje,
Pridobivajte somišljenik se prijazno in prepričevalno besedo! Surovosti prepustimo nasprotnikom!
Mirnapeč, Orehovica, P i e č 11 a, Stopiče, S e n t Peter, Valta vas, Toplice; b) sodni okraj Trebnje: Dobrniče, Mirna, Trebnje, Velika Loka; c) sodni okraj Žužemberk: Dvor, Žužemberk.
XV.	Ptuj. a) Sodni okraj Ptuj: Cirkovce, Dolena, Domova, Gruškovje, Lehnik, Nova cerkev, Sedlašek, Slovenja vas, Sikole, Sv. Janž, Sv. Trojica, Sv. Urban; b) sodni okraj Ormož : Sv. Bolfenk na Kogu, Središče; c) sodni okraj Rogatec: Kostrivnica, Rogatec.
XVI.	Radovljica, a) Sodni okraj Kranjska gora : Dovje, Kranjska gora, Podkoren, Rateče ; b) sodni okraj Radovljica: Begunje, Bled, Bohinjska Bela, Bohinjska Bistrica, Brezje, Črnivec, Gorje, Lesce, I.eše, Mošnje, Pred-trg, Ribno, Srednja vas, Sv. Janez v Bohinju.
XVII.	Slovenj gradeč, a) Sodni okraj Slo-venjgradec: 0; b) sodni okraj Marenberg: Ribnica na Pohorju; c) sodni okraj ScšUmj: Sv. Janž pri Velenju.
Dopisi.
(Z Dobrove pri Ljubljani.) Dne 21. januarja zvečer je izbruhnil požar na Hruševi pri Dobrovi in upepelil gospodarska poslopja Jakoba Graparja, po domače »tJabenka" in Marije Zupančičeve, po domače „Petrovke". Skoda se ceni pri prvem na 100.000 K, pri drugi na 40.000 K. Zavarovalnina je v primeri k škodi zelo nizka. Ogenj je zanetila hudobna roka. Sosedje in drugi posestniki so takoj drugi dan pričeli pomagati spravljati skupaj les in opeko, da tako nekoliko pripomorejo nesrečnežem. Ko je šla nekaj dni pozneje hčerka zgoraj imenovanega posestnika v župniško hranilnico po svoj denar, jo je odslovil gospod župnik z besedami: »Kdor na Boga pozabi, Bog na njega". To globoko sočutje gospoda župnika je mož le zato zaslužil, ker je kot verni in vzorni gospodar organiziran v »Samostojni kmetijski stranki". In ta duhovnik se upa poudarjati na shodih, da dela za kmeta, in pridigovati: »Liubi svojega bližnjega, kakor samega sebe"'. Mi pa mu povemo že danes, da bode pri bližajočih se občinskih volitvah tudi na njega Bog pozabil. — Kmet.
(Ig.) Nekdo poroča v št. 3 ,,Domoljuba", da je naš župan Matija Mencej po desetih letih odložil župansko čast. Dalje pravi, da tudi podžupan ne mara sprejeti- občinskih poslov in da je vsled tega ižanska občina brez župana. Potem pa zakliče: »Samostojni liberalci na noge! Sedaj boste lahko dosegli, kar prej s trudom niste mos-li". Kaj je vzrok, da je M encej kar na mah od-Ko^il županstvo, nam ni'znana Pred nekaj tedni smo poslali na vl,ado<dve pritožbi, da se župan od« strani. Kaj pa, ko bi mu bilo od tam kaj zasmrdelo? Pa si je „zgruntal", češ: bolje je, da sam grem, kakor pa, da bi me izpodnesel smodnik ..liberalnih samostojnežev" (kakor nas sam na-zivlie). Podžupan se je branil prevzeti občinske posle. Tudi svetovalci so odklonili in pravijo: „Kdor je molzel debelo kravo-, naj pa še suho". Zaslug, ki si jih je pridobil v občini, nočemo še danes rešetati. Zadostuje naj to, da se podžupan in vsi svetniki z vsemi štirimi branijo, prevzeti njegovo dedščino. Svetujemo mu, naj nas samostojnih kmetov nikar ne pika, če hoče, da ne bo sam čutil bolečin.
(Iz Leš na Gorenjskem.) Dopisnik ,,Domo ljuba" iz Leš poroča v zadnji številki, kako je meni sapo zaprl, ko se je oglasil v veži županov hlapec iz Leš, ki je prišel mosto povabljenega župana in župnika, pa ni upal nastopiti v hiši, kier smo zborovali popolnoma mirno. Samo proti koncu se je oglasil v veži županov hlapec. Meni očita zaradi reševanja domovine, gnile Avstrije, ki je dve leti prepozno poginila. V tem času, ko sem jo reševal jaz doma, sem videl na lastne oči in tudi dopisnik ..Domoljuba" je lahko videl, kako je delala ta stranka, ki danes vpije, da je samo za dobrobit kmeta. Katera stranka, gospod donisnik, je tista, ki je brezsrčno pobirala živino, določevala našim poklicancem krivične podpore? Takrat tem gospodom ni bilo nič mar, ali bo imel kmet s čim gnojiti, ali bo smel sam ceniti živino ali sam odločati o podpori svojim stanovskim tovarišem ali odmerjati svojim družinam žito, ki ga bo potreboval za vse leto. Danes so vsi iz sebe, če zvedo kakšen svoj greh. Za to kako lepo piše »Domoljub" svojim bralcem
čisto resnico, naj vam služi sledeče: Dne 11. ja-nuarja je imela podružnica ,,/Kmečke zveze" shod, katerega sem se udeležil tudi jaz s štirimi četrtinami naših. Na shodu sta govorila Iskra in dr. Mohorič. Govor podpredsednika društva »Kmečke zveze" so prinesli na uvodni strani. Govor dr. Mohoriča so pa zamolčali in zaprli njegov govor v dvorano stare šole na Breznici. Ker so ljudje klicali, da ni treba med kmeti razdora in da je tukaj samo tako ljudstvo, ki dela in ima žulje na rokah, samo on ki govori ne more tega pokazati, zato ni kazalo v »Domoljubu" to poročali, ker bi potem člani »Kmečke zveze" zvedeli, da pride tudi na shod doktor, ko pravijo, da se »Kmečka zveza" vodi edino s samimi kmeti. — Ivan Ažman.
(Iz Tuhinjske doline.) V nedeljo dne 25. januarja ob sedmih je imela »Kmečka zveza" svoj shod v Šmartnem. Govoril je poslanec Strcin ter žel bridke doživljaje. Vse mu je oporekalo. Ob enajstih po sv. maši je imel zopet svoj shod v Zgornjem Tuhinju. Ker zadnjič klerikalci niso pustili našega shoda imeti v naši šoli, so se kmetje zoperstavili zborovanju »Kmečke zveze" in so odslovili poslanca Strcina, tako, da je moral iti z nekaterimi svojimi privrženci seveda v župnišče. Zagotovljen je obstanek »Samostojne kmetijske stranke" v Tuhinju, ker so tu res možje, kateri resno presodijo, kaj je prav in kaj ni prav.
(Iz Št. Petra pri Novem mestu) nam je poslal naš vrli somišljenik Fr. Florjančič izkaz o zbirki za srbsko siročad, da bi priobčili imena darovalcev. Pri najboljši volji tega ne moremo storiti zaradi primanjkovanja prostora. Tovariš Florjančič, ki se je požrtvovalno trudil ter nabiral prispevke doma in v Novem mestu, je poštenjak nad vsak dvom, zato mu vsi darovalci gotovo radi zaupajo tudi brez tiskanega izkaza.
(Iz Blok.) V nedeljo dne 25. januarja 1.1. je imel naš kaplan takozvano predavanje o draginji. Prvotno so bili povabljeni možje in žene vseh strank, toda, ker se je gospod zopet izkazal za moža, ki ni mož, je pozneje povabil samo »Marijino družbo", mater g. St. Lenarčiča in cerkovnika. Le po odločnem zahtevanju St. Lenarčiča in ostalih mož je bil vstop vsem dovoljen. Del »Marijine družbe" se je posebno lepo obnašal in pokazal toli hvalisano izobrazbo. Izrazi, kakor »opica", »špeglar", so neprenehoma padali in tudi želja, zakaj ni bil zgoraj imenovani na vojski ubit, je bila prav pohlevno izražena. Koncem predavanja so se odlikovale tudi v metanju — pepela — ki je bil gotovo shranjen v ta namen. To početje je gospod kaplan mirno gledal z odra. To je torej tisti napredek, na katerega je gospod lahko ponosen. Sicer se je to vzorno delovanje gospoda kaplana sporočilo knezoškofijskemu ordinariatu, toda gotovo brez uspeha. Stvar seveda ne bo zaspala, za to bomo že Bločani skrbeli.
(Iz Dobrne pri Celju.) Krajevni odbor SKS. /e sprejel do sedaj 60 članov. Zanimanje za našo stranko* je živahno. Priporočamo našima gospodoma duhovnikoma, naj se prilagodita brez razburjenja toku časa, potem bo konec psovanja. To tem lažje storita, ko vendar priznavata, da je z ozirom na zaspanost in lemberško modrost našega županstva pomlajenje v občini potrebno, a za to skrbi program naše stranke. Možje, vsi na krov za Staro kmečko Pravdo!
XIz Šmartna pri Celju.) Neko majhno člo-veče si je izmislilo-, da se je govornik, ki smo ga prosili za 18. januarja, zbal. Zal, da ni mogel priti, ker je bil klican na velika shoda v St. Juri ob Taboru in na Vransko, kjer sta se oba shoda naravnost imenitno obnesla. Shoda »Samostojne kmetijske stranke" si želimo in dopisnik naj ve, da se bo prav v kratkem vršil. Tovariša govornika pa že v naprej pozdravljamo. Tudi mi Smarčani nočemo zaostajati za našimi sosedi v Škofji vasi, Novi cerkvi i. dr. Shod SKS. se pravočasno objavi. Mogoče mine dopisniku »Slov. Gospodarja" do takrat glavobol.
(Vojnik pri Celju.) Za nedeljo dne 18. januarja so sklicali gospodje socialisti v Vojnik' shod, na katerega so vabili posebno kmete. Na shodu so se potem tako potegovali za kmeta in njegove pravice, da smo se vsi čudili, odkod neki toliko navdušenja in ljubezni za kmeta, katerega so zmerom sovražili in ga imenovali naravnost oderuha. Pozneje pa, ko so nam ti gospodje bolj natanko razodeli svoj program, smo
takoj spoznali, kam pes taco moli. Bližajo se namreč občinske in nato še državnozborske volitve. In kakor vse druge strar ke, bodisi liberalna ali klerikalna, ki se skriva za takozvano »Kmečko zvezo", skušajo tudi socialisti si pridobiti pristašev med Kmeti. Radi bi namreč dosegli, da bi jim kmetje sami pripomogli do lažjega zavladanja nad njimi, in s tem do tega, da bi še bolj podjarmili ubogega kmeta. Toda gospodje, ki ste se na shodu potegovali za kmeta, ste se prehitro izdali. Ko ste začeli udrihati po naši res kmečki stranki, t. i. po SKS., češ, da je liberalna in ni kmečka stranka, ste hitro izdali svoj namen. Vaš namen je ta-le: Vladati hočete nad nami kmeti, čeravno vas je kemaj peščica. To je vse, kar si želite. Odtod izvira naenkrat vaša velika ljubezen do kmeta sedaj, ko ga potrebujete. Pozneje pa, ko bi dobili moč v svoje roke, bi ga več ne vpoštevali. Gospodarili bi radi po naših kmečkih občinah, plačevali bi pa naj mi kmetje. Nalagati občini v razne socialistične namene nove davke, ki bi jih vi tako ne občutili, bi bila vaša sveta naloga, saj bi pri tem gospodarstvu trpel edino le kmet, kateremu bi se vi v zahvalo še rogali. Zato ste nam naenkrat fako prijazni, zato prihajajo vaši voditelji med kmete, zato se nam prilizujete, zato kažete globoko sočutje do nas in nas imenujete največje trpine na svetu. Ali s svojim hinavstvom nas ne boste prevarili. Mi sami dobro vemo in čutimo, da smo trpini, pa tudi vemo, da le dotlej bomo ori vas kaj vredni, dokler nas potrebujete, ko bi vam pa enkrat oddali svoje glasove, bi pa nas zopet imenovali oderuhe in nas zasmehovali kot doslej. Zatorej, dragi tovariši kmetje, ne dajmo se od raznih gospodov, in naj se že imenujejo klerikalci, liberalci ali socialisti, begati in se cepiti. Združimo se vsi v res kmečki stranki, v naši SKS. Torej vsi tisti, kateri se še niste nam pridružili, nikar ne odlagajte, ampak vstopite fakoj v našo SKS., v kateri se zbirairo edino le kmetje in v kateri imamo odločilno besedo tudi edino le kmetje. Po programu SKS. si sami izberemo može, kateri bodo res na mestu, in'to za občinska zastopstva kakor tudi za državni zbor. In s .era hočemo pokazati tistim gospodom, ki nas hočejo cepiti v lažne stranke in ki nas hočejo še zanaprej »komandirati", da smo' sami zmožni zastopati svoie pravice, pa bodisi po občinah, bodisi v državnem zboru. Različnih gospodov, ki se nam toliko hvalijo, pa več ne poslušajmo, in najsi se že imenujejo duhovniki, doktorji ali socialisti, ker ti prihajajo le sedaj med nas kmete, ko so volitve pred durmi. Sedaj nas kmete poznajo kakor tudi vse naše težnje, če bi pa enkrat dosegli svoj namen, se pa ne bodo več brigali za nas.
(Dol pri Hrastniku.) Cenjeni gospod urednik! Ko čitam razna poročila in dopise v Vašem cenj. listu, se mi je vzbudila nehote želja, da Vam tudi jaz pošljem par vrstic iz naše pozabljene »klerikalno-liberalne" doline. Kakor povsod, tako tudi pri nas vedno stičejo razni »kmetski prijatelji" okoli kmeta, a to le tedaj, ko jim gre že za kožo. Slutijo pač že, da se bliža čaz volitev, in vidijo, kako zmagonosno prodira med kmeti naša SKS. Vsi vemo, da le pri njej ie prostor za kmeta. Zato upam, da tudi pri nas kmalu od-klenka tem gospodom. Kmetski mladenič.
(Št. Juri ob južni železnici.) Lažnivemu dopisniku »Slovenskega Gospodarja" iz Dobrne pri Celju naj služi v odgovor to-le: Blagor vam, ki se tolažite le z lažjo! Verjamem vam, da vam je bilo težko gledati lepo navdušenje za našo »Samostojno kmetijsko stranko". Pravite, da so ugo-varjali. Kdo? Ravno narobe je res! Z velik'anP skim navdušenjem je bila sprejeta resolucija za našo SKS. Povejte mi, ako imate še količkaj čuta za poštenje: ali niste pritrdili celotnemu programu SKS., ki sem ga razvil? Povejte mi, ali nisem jasno in odločno nastopil proti izkoriščevalcem kmeta, tako liberalnim kakor klerikalnim in socialističnim, in na podlagi tega tudi vam doprinesel dokaz, da je nam kmetom treba lastne stranke brez tuje stanrvske komande? Povejte mi, ali niste priznali, da niste o politiki poučeni, da ste politik šele tri dni? Povejte mi, ali niste priznali in potrdili, da je politika voditeljev »Kmečke zveze" za kmeta kvarna in škodljiva? Častiti gospod poročevalec! Pomnite, da laž ima kratke noge in ne zavi jajte resnice! Na to polzko pot, na tako ostudno pot osebnih na- 1
Poročajte uredništvu našega lista o vsem, kar je važnega in zanimiveg-a!
padov nas ne boste zvabili. Vidiva se še in se bodeva1 dobro razumela. Kmečki pozdrav! •— Josip Drofenik.
(Sv. Juri ob Taboru — Vransko.) Zgodovina slovenskega kmeta je žalostna pesem stoletnega robovanja in trpljenja. Od časov, ko je bič nemškega valpeta neusmiljeno žvižgal po izmučenih hrbtiščih naših pradedov, pa do današnjega dne ni mu sijalo solnce gospodarsko-poli-tične svobode. Svetovna morija, ki je bila vkljub vsem svojim grozovitostim vendar nekako oživljajoče zdravilo dolgo tlačenim narodom na evropskem kontinentu, je prinesla tudi nam Slovencem prostost. S polomom Avstrije slavili smo mi svoje vstajenje, svoj vstop v mogočno Jugoslavijo, ki je skoraj izključno agrarna država. In vsakemu poštenemu slovenskemu ki tu je srce veselja zavriskalo., misleč, sedaj sem v prosti kmetski državi, sedaj bom lahko svo^ bodno užival sadove svojih žuljavih rok. Tovariši! Zmotili smo se. Se niso izginili izmed nas valpeti, krvosesi raznih političnih tvrdk', vedno še vihte svoj bič nad nami, ne pusteč nas do politične osamosvojitve. Iz razsula gnjile Avstrije smo prevzeli razne profesorje itd., elemente z gosposkimi naslovi, ki nam vsiljujejo svoje nenaravno varuštvo, da bi vodili kmetski stan v pogibelj. Najpametnejši izmed nas so se streznili in razglašajo: tlake ni več, prost in svoboden bodi kmet! Poslali so nam klic o naši samoodločbi. Zacvililo je v laborih naših dosedanjih jerobov, najhujše pa v gnezdu naše prijateljice ,,Kmečke zveze", Boječe se ti naši dosedanji osrečevalci povprašujejo: „Kaj bo, kaj bo s . . . koriti? . . ."
(Iz Šmarja pri Jelšah) nam poroča somišljenik o dogodkih, ki so se odigravali v Habjanovi dvorani povodom nekakšnega učnega tečaja „Kniečke zveze". Vsi govorniki, med njimi največ duhovniki, pa tudi slaboznani ..Gospodarjev" urednik' Zebot so namesto poučevanja grdili le neodvisne kmete in našo »Samostojno kmetijsko stranko". Zmerjali so nas z nemčurji, Stajerci-jaftci, brezverci, sleparji itd. Naši SKS. so očitali, da slepari kmete, ker jim pošilja smrdljivo in snetjavo koruzo. Teh laži in obrekovanj je bilo treznim poslušalcem dovolj, ker vsi smo bili preskrbljeni z dobrim blagom in smo stranki za to le hvaležni. Ko so nas ,,Samostojneže" še smešili, da smo bojazljivi zajci, ko so pozivali, naj vsakega govornika naše stranke vržemo z odra in skozi vrata, oglasili so se nekateri naši za besedo, a odgovor so dobili z dežniki po glavah. Našega potrpljenja je bil konec. Storili smo s hujskajočimi govorniki t o ko, kakor so oni učili svoje pristaše, naj napravijo z našimi govorniki. Ce se je pri pometanju frakar Zebot opraskal na roki, mu ne moremo pomagati. Vse dolžitve o nožu in tatvini pa so grda laž. Ravno tako se dela grda krivica gostilničarju Habjanu, ki je samo miril in delal red. Ako ga bodo še napadali, bomo vsi pošteni kmetje obračunali z dopisnikom in podpihovalci. Prepira si ne želimo z nobenim stanom, najmanj pa med seboj, kakor nas je lepo učil naš tovariš Mermolja. V slogi in edinosti se želimo združiti v naši »Samostojni kmetijski stranki", ki mora postati najmočnejši steber Jugoslavije.
(Limbuš pri Mariboru. ) V 3. številki »Slovenskega Gospodarja" se je zbudil zaspani dopisnik' iz Limbuša in sanja o našem shodu v Limbušu, ki smo ga sklicali kmetje že pred kakimi petimi tedni. V dopisu je nagrotradenih vse polno laži. Konštatiramo samo toliko, da je bil od začetka do konca na shjdu navzoč domači gospod župnik, ki je na govornikova izvajanja začetkoma delal beležke, a je potem beležnico vtaknil v žep in govorniku po končanem govoru podal roko, rekoč: »Vse do zadnje besede ste resnico povedali in želeti bi bilo, da bi bilo tako. Toda to morate vendar vedeti, da jaz moram biti pri ,Kmečki zvezi'." Kmetje, spreglejte vendar in poglejte, kako ostudno orožje rabijo nasprotniki vašega združenja samo za to, ker se boje izgube nadvlade! Zatorej, le \kup, le vkup! Vsi kmetje, posli in kmečki delavci v trdno, lastno stranko, a t. i. v »Samostojno kmetijsko stranko", ki hoče odstraniti umetno vsejan boj za tuje žepe, t. j. za liberalizem in klerikalizem.
Pohorski pijonir SKS.
(Od Sv. Petra pri Mariboru.) Kakor znano, smo kmetje iz naše župnije pred kratkim imeli
shod, in sicer prvič pod zastavo »Samostojne kmetijske stranke", ki sta ga pa kaplan Marko Kranjc in urednik Zebot .s pomočjo županja Vračkota onemogočila. Zupan je namreč kot predsednik shoda dal kot prvemu govorniku besedo Zebotu, čeravno smo ga mi, misleč, da je naš človek, še v to izvolili. Nikdo' od nas kmetov ni takrat s shoda odšel brez gneva v srcu nad takšnim terorjem, kakršnega je izvedla takrat laži-kmečka zveza. Ljudje so domov grede govorili, da pač ubogi kmet in delavec res nimata nobene pravice nastopiti, ker — tako so rekli — Zebot je urednik, Kranjc pa duhovnik, torej nobeden kmet. Kmalu po tem dogodku smo se pa uverili, da je najmanj 80 % Sentpeterčanov za »Samostojno kmetijsko stranko" in da bi bil shod nujno potreben. V" ta namen smo se dne 25. januarja zopet zbrali na cerkvenem trgu po rani sv. maši velika množica najuglednejših kmetov in delavcev, da bi imeli shod. Namenili smo ga imeti v šoli, kjer smo ga imeli zadnjič mi in že večkrat »Kmečka zveza". A glej ga zopet zlomk'a! Gospod župan Vračko je oznanil množici, da je krajni šolski svet (katerega načelnik je on) v svoji seji nedavno sklenil, prepovedati v deški šoli vsako zborovanje in bodisi katerekoli stranke. — Osupnjeni nad tako predrznostjo smo se razšli, ker predobro smo vedeli, odkod to prihaja. Dobroi vemo, če bi se ne pojavila pri nas ideja »Samostojne", da bi smela »Kmečka zveza", če treba še stokrat tam imeti shod. — Tozadevno še ni izrečena poslednja beseda, ker poizvedeli bomo na pristojnem mestu o kompetenci našega krajnega šolskega sveta zastra.n šolskega poslopja, katerega smo vendar mi kmetje plačali s svojim davčnim denarjem!	Več kmetDv iz gt. Petra.
(Iz Št. Janža na Dravskem polju) se nam poroča: Odkar biva učitelj Neiima med nami, zavladale so na naši šoli čudne n.zmere. Možakar je že na Pilštajnu kazal, da mu ni za prepotrebno slogo med učiteljstvom in l judstvom. Spletkaril in rovaril je brez prestanka, da so ga postali nazadnje čez grlo siti vsi pošteno misleči tovariši kakor tudi ljudstvo. »Privandral je torej k nam in se brezobzirno lotil našega splošno priljubljenega nad-učitelja. Leta 1914. s? je tesno združil z ogabnimi njegovimi denuricijanti in mu tudi pripomogel do GOdnevnega zapora, iz katerega se je vrnil bolan. Gospod Reih se je opetovano pritožil pri okrajnem šolskem svetu, a vse je bilo zaman. Nerimo so ščitili »gospodje", ki se jim je zapisal s kostmi in z lažmi, toda ne iz prepričanja, marveč ker je neslo. Gospod nadučitelj, ki je dal vsem župljanom najlepši zgled res vernega učitelja, je bil liberalec, ki mora v penzijo, da njegovo* mesto prevzame Nerima, isti Nerima, ki se je združil z najhujšimi nemčurji, ki je hvalil »Svobodno misel", iskreno ljubil »Štajerca" in »Mariborčanko", ki je govoril okoli, da mora med nami crkniti, ker nismo hoteli poznati njegovih maksimalnih cen, ki nam je v obraz pravil, da kmeta videti ne nore, in je hvalil bolj-ševike, h katerim se je z gospo vred prišteval. Gospod Reih pa je nasprotno vedno in povsod kazal, da nas resnično ljubi, a njegovih neštetih dobrot za časa vojne mu fploh ne moremo nikdar niti približno povrniti. Dasi bolehav in z delom preobložen, dasi ie imel štiri sine vojake in zaradi njih obilo skrbi iti stroškov, je delal za nas brezplačno noč in dan. In tega gospoda naj izgubimo? In ta gospod naj životari z malo pokojnino brez stanovanja? Ne! Prosili smo na merodajnem mestu, naj gospod Reih, naš prijatelj, tu ostane kot nadučitelj, Nerimu pa želimo na drugem mestu vso srečo. Ce mu to ni dovolj, ga spominjamo na neko štampiljo in na nostopanje pri kolkovaniu denarja. Zaradi tega dopisa pridete gospod nadučitelj menda v še bolj črne bukve, toda tolažite se s tem, da sršeni in ose ne grizejo slabega sadu.
(Št. Pavel pri Preboldu.) T likaj se je ustanovila že dolgo zaželjena podružnica ..Slovenske kmetijske družbe". Pristopilo je k nji že prvi dan okoli 80 novih članov. Občepriljubljeni kmetijski nadzornik, tovariš Goričan, je nam v jedrnatem govoru razložil pomen strokovne organizacije. Tovariši Sentpavelčani! Kakor je potrebno, da smo se strokovno združili v kmetijski podružnici, tako je potrebno; da se vsi kmetje tudi politično združimo v lastni kmetijski stranki. Želimo in upamo, da bo tudi pri nas, kakor
v sosednih župnijah, sklicala naša »Samostojna kmetijska stranka" shod. Na svidenje!
(Iz Slovenjebistriškega okraja.) Kot pravi kristjan hodim vsako nedeljo in vsak praznik v cerkev, kjer smo bili vajeni" slišati božje nauke. Toda svet se izpreminja. Ko sem bil dne 4. januarja 1.1. v Crešnjevcu pri sv. maši, je gospod kaplan čital pastirski list o svetem zakonu. K temu je dodal tako razlago svetega zakona, kakršnega si najbrž sam želi. Začel je hujskati ženske za volitve, češ, volite in delajte za naše poštene može, ne pa za brezverce, socialne demokrate in tiste »Samostojneže", ki so razkol-niki vere, ki hočejo vreči križ iz šole in vpeljati triletni ali pasji zakon. Nam samostojnim kmetom dosedaj še ni bil znan ne triletni, ne pasji zakon, pač pa bi se lahko o tem s kaplanom pogovorila neki viničar in njegova žena. Naš program in vse naše delovanje pa je tudi v verskem oziru takšno, da lahko stopimo mirno pred samega papeža. Naša zahteva je: cerkev je hiša božja, hiša molitve. Kdor pa uganja v cerkvi politiko, hujska in obrekuje, ta jo je napravil za hišo razbojnikov, kakor je rekel Kristus ter z vrvmi izgnal oskrunjevalce iz templja. Za politiziranje se dobe posvetni prostori. Iz tega in( podobnega besnega obrekovanja naše stranke pa se jasno vidi, da se gospodje okrog hirajoče »Kmečke zveze" bojijo naše zdrave, krepko in naglo Se razvijajoče osamosvojitve tako, kakor se boji človek pri popolni zavesti smrti. Zaman nam strežete ]>o življenju. Tudi laž, da smo zvezani z liberalci, ne zaleže več pri pametnem kmetu. Vsakdo se je lahko že davno prepričal o tem', da smo stanovsko politična stranka. Da se stanovsko osamosvojimo in organiziramo, to pa ni samo naša pravica, ampak celo dolžnost. Maša država je kmečka, ker tvorimo kmetje 80 odstotkov, dočim ima klerikalna in liberalna gospoda le 20 odstotkov. Ali bi ne bilo za nas kmete poniževalno, da bi nam teh 20 odstotkov še nadalje gospodarilo in nas komandiralo? S tem bi pred vsem svetom priznali, da nismo sposobni za drugo, kot za čredo ovac, ki jih vodi koštrun ter jih ustrahuje pastir s šibo in s psom. Vsi, ki se zavedamo svojih člo-večanskih in stanovskih pravic, pogumno naprej, v boj za kmečke pravice! Brez boja ni zmage, brez dela ni jela!
Pokrajinske vesti.
(Vsem dopisnikom!) Zaradi praznika se je delo v tiskarni nakupičilo, vsled tega prinašamo danes le dopise, ki smo jih prejeli do nedelje, vse drugo se je moralo odložjti za prihodnjo številko. Dopisnike prosimo, naj poročajo kratko in le o važnih stvareh. O shodih, ki so se izvršili normalno, bomo v bodoče podajali le pregled.
(Kaj je z maksimalnimi cenami za živino?)
Nedavno so priobčili časopisi, da je prehranjevalni urad določil maksimalne cene za živino. Pozneje je izišel nekak poluradni preklic. Nastala je splošna1 zmešnjava, ki jo pridno izkoriščajo! razni prekupci, mesarji in mešetarji. Celo orožniki ponekod niso na jasnem, kar so pokazali z nastopom na zadnjem semnju v Kranju. Pozivljemo vlado, naj jasno in razločno razglasi, da maksimalnih cen za živino ni., Take krivice bi tudi kmetovalci ne prenesli mirno. Znižajt« cene vsemu blagu, določite maksimalne cene za vse potrebščine, potem se tudi kmetje ne bomo upirali. Pristransko pa se nas ne bo izkoriščalo in izžemalo, za to nas je v državi preveč in tudi odločni in složni smo pri obrambi naših pravic.
(Spremembe v deželni vladi.) Predsednik deželne vlade dr. Gregor Žerjav ie odstopil vsled sklepa načelstva JDS., da se omogoči sestava vlade sporazumno med Jugoslovansko demokratsko in socialno demokratsko stranko. Doktor Žerjav je torej žrtvovan socialnim demokratom. Za njegovega naslednika je bil določen minister za trgovino in industrijo dr. Kramer, za tega naslednika pa poslanec dr. Dinko Puc. Toda sedaj se poroča, da dr. Kramer ne mara prevzeti ponujenega mu mesta. Sicer pa še ni gotovo, ako bodo sploh v Beogradu sprejeli odstop doktorja Žerjava. Za podpredsednika deželne vlade je določen socialni demokrat Albin Prepeluh.
(Nova naredba za agrarno reformo.) Minister za agrarno reformo dr. Krizman izda kmalu
Kupujte od tvrdk, ki se priporočajo v našem lista
posebno naredbo, vsled katere se ustanove agrarna ravnateljstva in v njih področjih okrajni agrarni uradi. V Sloveniji bodo taki uradi v Ljubljani, Mariboru ali Celju, v Borovljah in v Murski Soboti. Veleposestva, ki se razlastijo, pridejo pod državno upravo. Vsa veleposestva se bodo oddala v zakup ter bo dobivalo prebivalstvo iz teh veleposestniških gozdov potrebni les za hišno in gospodarsko potrebo ter za domačo lesno obrt; nadalje se zajamčijo stelja, pašniki in planine. Videli bomo, ako ne ostane zopet samo pri — obljubah.
(Nove volitve v »Kmetijsko družbo".) Deželna vlada je razveljavila vse sklepe zadnjega občnega zbora »Kmetijske družbe". S tem so razveljavljene tudi volitve. Nove volitve se bodo vršile po delegatih iz cele Slovenije, ki se izvolijo poprej po podružnicah.
(Občinske volitve) se bodo vršile koncem t. m. Poprej se še izvrši odpust vojakov prvega poziva, ki bodo tudi volili.
(Kolkujte vloge na ministrstvo!) Uradno se razglaša, da vloge, ki niso ali so premalo kolko-vane, se sploh ne rešujejo v ministrstvih.
(Zamenjava kron in izplačevanje priznanic.) Naš finančni minister je razglasil, da se bodo v najkrajšem času začele izmenjavati naše krone. Začetek bo pravočasno razglašen. Rok se ne bo podaljšal. Takoj po zamenjavi se bodo začele izplačevati priznanice, ki smo jih dobili pri kol-kovanju bankovcev.
(Polovična vožnja za delavce.) Vsi delavci, ki potujejo, da prevzamejo odkazano jim delo, dobijo polovično vožnjo na železnicah, parobro-dih in poštnih vozovih. Nakaznice in legitimacije, ki morajo imeti sliko, izdajajo podružnice »Državne posredovalnice za delo" po 50 vinarjev.
(Važna iznajdba.) Dandanes se usnje obdeluje tako naglo, da izgubi potrebno maščobo, vsled tega ni trpežno. Kemik Cenčič v Mojstrani je sedaj iznašel sredstvo, vsled katerega dobe in obdrže podplati potrebno maščobo, postanejo gosti, nepremočljivi in trpežni za podvojeno dobo.
(Kamor zahajajo naši pristaši, bi moral biti naročen »Kmetijski list"!) To je naša stanovska zahteva. Hotel »Union" v Ljubljani pa nam je že dvakrat vrnil list. Gospoda misli, da kmet nima stanovske zavesti in časti.
(Nov vlak na Gorenjsko.) Od 2. t. m. vozi vsak ponedeljek in četrtek jutranji vlak (ob sedmi uri) iz Ljubljane na Gorenjsko ter se vrača evečer v Ljubljano.
(Divji prašiči na Štajerskem.) Okoli Podčetrtka se baje klatijo cele črede divjih svinj, ki delajo kmetom veliko škodo. Ali se temu ne da odpomoči ?
(Kako je v Gradcu?) Bivši graščak v Suhi na Koroškem, ki je pobegnil v Gradec, piše o pomanjkanju in draginji. Stanovanj manjka za 3000 oseb. Rodbina dobi le dva kilograma premoga na teden, meso velja 40 do 50 kron kilogram. Mleka ni, a velja štiri krone liter. Krompir je po pet do šest kron, slanina po 90 kron, mast po 95 kron kilogram. Moke dobi oseba le % kilograma na teden. Graščaku se hudo skomina po Jugoslaviji.
(Naša krona med Italijani.) Kakor znano, so Italijani v zasedenem ozemlju zamenjali naše krone s 60 centesimi, kar odgovarja štirim kronam. Po pravici smemo torej pričakovati, da nam bo vsaj v enaki meri pravična naša lastna država.
(Na državni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru) bo dne 2. in 3. marca 1.1. tečaj za napravo gnojišč in gnojničnih jam. Namenjen je ta tečaj kmetovalcem in zidarskim mojstrom, Id se bavijo z zidanjem hlevov in gnojišč. Ker sta dober gnoj in dobra gnojnica posebno v sedanjih časih, ko ni dobiti umetnih gnojil, največje važnosti za kmetovanje, je želeti, da se udeleži tega tečaja čim več ljudi. Prijave za udeležbo naj se vpošljejo do dne 25. januarja ravnateljstvu državne vinarske in sadjarske šole v Mariboru.
(Na državni kmetijski šoli v St. Juriju ob južni železnici) se bo vršil dne 4. in 5. marca 1.1. tečaj za napravo gnojišč in gnojničnih jam. Tečaja naj bi se udeležili gospodarji in pa zidarski mojstri, ki imajo namen, prevzemati izvršitev takih naprav. Tečaja se zamorejo udeležiti le tisti, ki se pravočasno, in sicer najkesneje do dne 20. februarja prijavijo ravnateljstvu državne
kmetijske šole v St. Juriju ob južni železnici. Tečaj je brezplačen, pač pa se morajo udeleženci vzdrževati na lastne stroške. Z ozirom na posebno veliko važnost predmeta, od katerega je zelo odvisen napredek našega kmetijstva, se obisk tega tečaja zelo priporoča.
(Invalidi-dobrovoljci pozor!) Da bi moglo »Društvo jugoslovanskih dobrovoljcev za Slovenijo" voditi točno evidenco mvalidov-dobrovolj-cev ter ugoditi njihovim željam in zahtevam, posebno glede služb, naj se vsi invalidi-dobrovoljci ustno zglase vsak torek od 4. do 6. ure popoldne v društveni sobi v Ljubljani, Kolodvorska ulica št.3 (gostilna »pri Mikužu").
Politične vesti.
(Kdaj bo rešeno Jadransko vprašanje?) V
političnih krogih pričakujejo, da bo padla odločitev glede Jadrana v desetih dneh.
(Jugoslavija i™3 300.000 sirot,) t. j. otrok brez staršev. Za vse bo skrbela država.
(Pečuh je naš.) Važno mesto Pečuh (Pecs) sredi bogatih premogovnikov na Ogrskem je baje prisodila mirovna konferenca naši državi.
(Bivši cesar Karel pride na Ogrsko?) Ogrski velikaši delajo na to, da bi se smel bivši cesar Karel stalno naseliti na Madžarskem, kar bi se naj zgodilo že na spomlad. V mirovni pogodbi med zavezniki in Madžarsko ni take prepovedi.
(Bolgarske spletke.) Po naročilu bolgarske vlade so izdelali finančniki načrt, ki se pošlje zaveznikom v Pariz. V načrtu bodo dokazali, da bolgarski narod nikakor ne zmore 40 milijard frankov, katero vsoto je naložila Bolgarski mirovna konferenca. Ako se Bolgarom spletka posreči, potem bo tudi naša država hudo oškodovana.
(Nemci delajo.) Nemčija si bo vkljub porazu
in visokim vojnim odškodninam brezdvomno v nekaterih letih zopet opomogla, to pa zato, ker se prebivalstvo zaveda svojih državljanskih dolžnosti. Da se povzdigne vsestransko pridelovanje, so vpeljali na Nemškem 10-, 11- in 12urno delo. Obenem se je ustanovila zveza proti štrajkom. Strajkujočim ne smejo mesarji, peki, trgovci itd. ničesar prodati. Kako pa je v naši mladi državi? Vzor in vrhovni cilj je krajšanje delavnika, vedno višje plače in grožnje s štrajki. Pri tem pa so gostilne povsod polne in pleše se kar za stavo. Osemurni delavnik je vstvaril bivši klerikalni minister Gostinčar!
(Volitve na Madžarskem.) Dosedaj je znanih 123 izidov. Večino ima dosedaj krščanskosocial-na stranka, ki je dobila 61 mandatov. Na drugem mestu je stranka kmetov, ki so dobili 55 mandatov, Narodni demokratje so dobili le štiri mandate, dočim socialni demokratje niti svojih kandidatov si niso upali postaviti. In ta neznatna manjšina je v obliki komunistov cele mesece ustrahovala vso državo!
(Anarhisti na Portugalskem) razvijajo strahovlado z bombami. Pri enem teh napadov je bil težko ranjen predsednik republike, pri drugem napadu v Oportu je bilo ubitih 54 oseb, ranjenih pa 120 oseb. Anarhisti rušijo železnice in mostove.
(Prodiranje ruskih boljševikov.) Boljševiki so na eni strani prodrli do kitajske meje, na drugi strani pa so udrli že v Galicijo pri Tar-nopolu.
Naš „Ekonom".
Blago, ki ga dobavi »Ekonom", naj plačajo odslej prejemalci v gotovini v pisarni v Ljubljani, Sodna ulica št. 3, ali pa naj pošljejo denar po pošti. Nikakor pa naj ne plačujejo več po položnicah ali na banko.
Vreče naj vrnejo stranke oddajatelju, oziro>-ma »Ekonomu", po možnosti zašite.
Cene živil v Banatu in ftački nenavadno naraščajo. Koruza, stara, stane doli do 4 K 50 v kilogram, nularica 9 do 11 K itd. Žitni zavod prodaja krušno boljšo moko po 8 K kilogram na debelo. »Ekonom" bo dobavljal živila za lastne troške in nakupno ceno.
Sol pride tekom osmih dni iz Trsta; cene za njo natančno še ne vemo, bo pa sigurno nižja kot vseh drugih, ki so istočasno kupili. Krajevni odbori naj hitro naznanijo svojo potrebščino »Ekonomu".
Gospodarstvo in gospodinjstvo.
(Vabilo k pristopu kot ud k samostojnemu konjerejskemu odseku št. I »Slovenske kmetijske družbe",) čigar delokrog obseza bivšo kranjsko deželo in okrajno glavarstvo boroveljsko na bivšem Koroškem. Vsled vojne je samo po sebi ponehalo redno delovanje bivšega »Samostojnega konjerejskega odseka prejšnje c. kr. kmetijske družbe kranjske". Lansko leto se je to delovanje sicer poživelo, toda zaenkrat le v začasni obliki na podlagi poprej veljavnih odsekovih pravil. Da se konjereja kot važna panoga kmetijstva po možnosti pospešuje s sodelovanjem vseh konje-rejcev, ki imajo zmisel za smotrno delo, je začasni odsekov odbor v svoji seji z dne 19. januarja 1.1. sklenil, sklicati najkesneje do meseca aprila odsekov občni zbor, ki bo imel nalogo voliti nov stalni odbor in odsekova pravila tako predelati, da se bo moglo v prospeh konjereje podrobno delo, zlasti vodstvo matičnih knjig priznanih plemenskih kobil, prenesti na krajevne odbore po vsi delovni pokrajini. Preden se pa ■skliče odsekov občni zbor, je urediti imenik njegovih udov, kajti sedanji ni več merodajen, saj se udnina za odsek že pet let ni pobirala. Ud samostojnega konjerejskega odseka št. I »Slovenske kmetijske družbe" more postati vsak konjerejec gori označene delovne pokrajine, ki je ud »Slovenske kmetijske družbe" in ki vrhu tega še posebe plača na leto 5 K udnine. Udje »Slovenske kmetijske družbe", ki tedaj istočasno hočejo postati udje njenega samostojnega konjerejskega odseka št. I, naj pošljejo udnino za odsek za leto 1920. v znesku 5 K najkesneje do dne 15. marca 1.1. na naslov odseka v Ljubljani, da bo potem mogoče vse potrebno ukreniti za sklicanje rednega odsekovega občnega zbora.
(Čilski soliter.) V Ljubljani, Miklošičeva cestg, št. 8/II, se nahaja pisarna »Delegacije proizvajalcev čilskega solitra za kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovence v", ki jo vodi kot poddelegat (za Slof-venijo) kmetijski strokovnjak dipl. agr. A. Jam-nik. Glavni delegat in osrednji urad te delegacije je v Beogradu. Ta ustanova se ne peča z nikako trgovino, temuč je njen namen le, da daje vsakomur brezplačni pouk o najboljši porabi bodisi hlevskega, bodisi umetnega gnojila. Kdor želi, da se mu tudi vsa tiskana navodila in poučni spisi brezplačno dopošiljajo, naj javi svoj naslov zgoraj imenovani pisarni.
(Oglje za kovače.) Ker so se čule pritožbe, da pomanjkuje domačim kovačem po deželi oglja za njihov obrat, kar se občuti posebno pri nujnih popravah kmetijskega orodja, obrnilo se je poverjeništvo za kmetijstvo na merodajne faktorje in dobilo sedaj odgovor od državnega nad-zorništva veleposestva kneza Auersperga, da je del zaloge oglja in eventualno tudi del nove produkcije na razpolago domačim kovačem. Zaradi naročil naj se obračajo domači kovači na Slovensko kmetijsko družbo v Ljubljani (potom podružnic), na družbo Ekonom v Ljubljani, na Gospodarsko zvezo v Ljubljani ali na Zadružno zvezo v Celju. Ti zavodi bodo namreč posredovali dobavo.
(Cena srebru) je zadnje čase izredno poskočila ter je za 60 % višja kot je bila leta 1918.
(Vrednost naše krone se dviga.) Na švicarski borzi, ki je merodajna, se je vrednost naše krone dvignila nad češko in poljsko krono ter bo kmalu enaka z nemško marko. Avstrijski kroni se ne priznava skoro nobena vrednost.
(Nadomestilo za petrolej) je iznašel Ameri-kanec Andrad. To je nekak prah, ki se zmeša z vodo, a ta mešanica baje gori ravno tako dobro kot petrolej. Za 65 vin. je mogoče napraviti štiri litre te mešanice.
(Za sadjerejce.) Mesec februar je najpriprav-nejši, da se staro drevje osnači. Staro skorjo in mah je treba ostrgati z debla, deblo pa namazati z apnom. Lahko se že pripravijo cepiči, ki pa se morajo v kleti zakopati v zemljo, da se ne po-suše ali ne poženejo popkov. Pritlična drevesa se obrezujejo, ravno tako žive meje. Rane je treba zamazati z voskom ali vsaj s premešano ilovico. Pripraviti je kole in urediti sadjerejska orodja. Goseničja gnezda naj se obero z drevja, zemlja okrog drevja pa se naj okoplje in zrahlja.
Ali ste že plačali naročnino?
Mod stranke se meri po števila naročnikov na stanovski list.
V razvedrilo.
{Snažen natakar.) Natakar je pred gostom potegnil ruto iz žepa ter pobrisal z njo krožnik, preden mu je vlil juho nanj. Gost začudeno: „Kaj, vi brišete kar z žepno ruto?" Natakar: „0, saj je ni škoda, bo morala ilak v perilo, ker se že 14 dni v njo vsekujem!"
(Na to ni bila pripravljena.) Gospa je šla H zdravniku, ker ji je desna noga nekoliko otekla. Sezula je čevelj desne noge in sezula je tudi lepo oprano nogavico t.er pokazala zdravniku
belo nožico. Zdravnik pa se je hotel prepričati, v koliko se razlikuje otekla noga od zdrave, zato je velel gospej, naj seztije še levi čevelj. Prestrašena zajavka gospa: f,Oh, na to pa nisem prav nič pripravljena!"
(Zdravilo zoper zobobol.) Vzemi v usta poln požirek kuhanega mleka, nato pa vrti počasi glavo od desne na levo toliko časa, da se ti napravi v ustih surovo maslo. Takoj nato ne boš čutil več bolečin.
(Tekmovanje.) V neki pariški ulici so bili trije čevljarji. Ker so si delali konkurenco, si
da prvi napraviti napis: »Najboljši čevljar v Parizu". Drugi čevljar pa brž napis: „NajboIjS» čevljar na celem Francoskem". Prihodnje jutro je zablestel nad prodajalno tretjega čevlja^a napis: »Najboljši čevljar v tej ulici."
(Nevesta brez napak.) Prijatelj obišče *ovo-poročenega prijatelja, ki mu predstavi sto j o ia-voljenko, ki ni bila bas lepa. Sepala je na nogo, imela je grbo ter gledala križem. Prijatelj je šepnil srečnemu ženinu na uho: „Kako m s§ mogel izbrati tako revo?" Nagovorjeni pa odgovori: „Le glasno govori, saj je gluha}'5
m m m ki se razum« na sadje-11 S liŽliU j rej0 jn zelenjavo in se more iakazati s tozadevnimi dobrimi ispri-4cvali, se sprejme v trajno sltiibo na sekem posestva na Dolenjskea Prosto stanovanje in dobra plača. Natančnejša pojasnila taja Otomar Bamberg v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 13, I. nadstropje.
Posestvo se proda STi
Kranju. Več pave dr. Emil Stare, odvetnik v Ljubljani, Sodna ulica it. 4.
V najem da sobo in predsobo,
pripravni za trgovino, Jožef Ivačič v Zagorju, p Pilštanj. Prilika je ugadna, ker ai v vsi župniji nobene trgovine.
\ko imate kaj na. prodaj, ako hočete kaj En piti, ali česa iščete, priobčujte v našem listu. Velikost pričujočega poziva stane za »Male oglase* 12 K, polovica tega prostora 6 K. Najmanjši oglas 4 K. Denar pošiljajte vedna naprej!
Jožef Trepanc
mizar v St. ]orlju ob južni železnici
■asnanja, da ima odslej v zalogi po nizkih ceuah vsakovrstne
mrtvaške pakve.
Ypošteyajte oglase (inserate) t »Kmetijskem listu"!
(
Na prodaj im»m več tisoč amerikanskih cepljenih trt: Java ali V&rboveo, ljutomerske (Luttenberger) ali Peiek in nekaj Kaviolne.
Trte so zelo lepe in dohro vkoreainjene. Cene po dogovoru. Pošiljam jih po povzetju:
Franc IlerblMrlar, p. Bramlje pri Celjn.
Dr. Alojzij Šlechta
je priiel po mnogoletnem delovanju v tu- in Inozemskih bolnišnicah ordinirati
ia feirurgifne in splošne bolezni
v Ljubljani, Dvorni trg 1 (nasproti arodna kavarne), od 10. do 12. in od 3. do 4. ure.

0£S#


SVETLA
tehnika — elektrotehnika
baterije, žarnice, namizne, stropne, stenske in karbidne svetiljku vseh velikosti po najnižjih dnevnih cenah:
J. Pogačar v Ljubljani, Mestni trg št. 25.

Vabilo na podpisavaaje delnic »Ekonoma".
Podpisani pripravljalni odbor snuje delniško družbo z imenom

katere namen bodi nakupovati v velikem, kar kmet potrebuje, na drugi strani pa prodajati na debelo, kar kmet lahko proda, da tako izloči verižnike in navijalce iz trgovine s kmetom.
Pripravljalni odbor pazi na to, da pridejo delnice v ogromni večini le v roke naših kmetovalcev, da bo torej kmet sam gospodar vsega podjetja Vsled tega vabimo naše kmetovalce, da si sigurno nabavijo po eno ali več delnic ter postanejo tako sogospodarji podjetja. Delnice so po 200 kron ter ni nobenega nadaljnjega jamstva več. Vsak delničar ima en glas.
Naj ne bo torej poštene slovenske hiše, kjer ne bi bilo delnice
„Ekonoma", lastnega velepodjetja našega kmeta!
Nadaljnja pojasnila daje po svojem tajništvu
pripravljalni odbor »Ekonoma"
v Ljubljani, Sodna ulica št. 3.

Vradaik : 4ipL agr. A. Jaaaaifc.