fioj'Ćn.in a pfacfa/ia u s/vfots/šir.
Glasilo Obi. organizacije pošt, telegr. in telef uslužbencev v Ljubljani
Letnik VJ1J.	V Ljubljani, dne i. aprila 1928.	10. številka.
f Poštni minister Vlajko Kocić.
Dne 25. ,ma>rca t. 1. je na posledicah operacije na slepiču umrl minister pošte in telegrafa g. Vlajko Kocić. Rodil se je dine 14. ja-nuanja IM86 v Vlaisotincih v Stihiji. Bil ije torej še mlaid, v maijleipši imošlki d-oibi. Kot zmožen in duhovit pravnik 'iin advolkat se je zigodaj posvetil političnemu živ 1 jeniju, prišel' I. 1920 kot ipoislamec v Narodno sikuipščino, lani pa v prvo vlado g. Vel’je Vdkičevića kot minister za pošto in hrzoijav. v katerem resoru je ostal do svoje prezgodnje smrti.
Kolikor se tiče osobja naše organizacije, pomeni ministar Vlajko Kocić mejniik v nazi-ramlju, kako in v kakšnem redu morajo napredovati ptt. uslužbenci. On je bil prvi minister, ki je uvidel krivičnost sistema, kakršen je bil glede napredovanja v Ijiubljan-ški direkciji. Sele pod njegovim ministrovanjem smo postali ljudje. Za časa njegove vlade je napredovalo več naših ljudi v višje položajne iskuipine, kakor iza časa vssh njegovih prednikov skupaj. Ne dolgo pred svojo smrtjo je izdal svojim podrejenim v ministrstvu parolo, da ne sme hiti izrednih napredovanj, dokler se ne izravmajokrivice, ki jih trpi V
ptt. osobje v Sloveniji. To je bil velik uspeh naše organizacije.
Tudi v drugih panogah poštne, telegrafske in telefoinslke službe se je izkazal modrega, preudarnega in zdravega državnika in strokovnjaka. Ko je prevzel svoj resor, je našel nesrečni čl. 306 finančnega zakona, s katerim so mn izpremenili par tisoč slu žitelj ev iin zvaničnikov v dhevtničarje. Takoj, ko mu je organizacija razložila silno neumestnost, da ®o v tako važni službi kakor je pošta, telegraf in telefon dnevničanji, je rekel in priznal, da v poštni službi me sime biti im ne bo dmevniičarjev. Svojo besedo je tudi držal.
Znano je tudi njegovo zadržanje ob priliki redukcij. Alko bi šlo po njegovem, bi ne bil v njegovem resoru nihče reduciran. Ukloniti pa se je moral odločni zahtevi finančnega miinistra. Vzlic temu pa se mu je posrečilo izbiti zahtevano število 843 uslužbencev na nekaj čez 500.
Ta mož, ta orjak po duhu in telesu, je danes mrtev. Naša organizacija, naš list in vsi mi mu ohranimo lep spomin! Naj v miru počiva!
Joško Čampa:
Očistimo naše vrste!
V naši organizaciji, v vrstah slovenskih poštnih nameščencev se čisti. Stopamo v 'poslednji stadij borbe za idejo, ki je logična in neizogibna posledica ne samo naših splošnih razmer, nego posledica večletnega dela, truda in udejstvovanja najboljših in najnese-hičnejših duhov in a orcev v naši organizaciji. Treba je poudariti z vsem naglasom: borimo se za idejo. Kdorkoli je še pošten v vrstah slovenskih poštnih nameščencev, kdorkoli ima količkaj uvidevnosti in količkaj čuta in ljubezni do svojega stanu, kdor le malo pozna razmere, v katerih se nahajamo drž. nameščenci v naši državi, ta mora priznati, da je naša ideja pravilna. Razvoj dogodkov sam, .naš položaj in pritisk od zgoraj nam kategorično ukazuje, da si osvojimo idejo koncentracije viseli naših umskih »n fizičnih sil in da se zanjo borimo. Da, borimo, četudi je žalostno in značilno obenem dejtstvo, da se moramo za to idejo boriti eek) v lastnih vrstah in sami med seboj. To dejstvo je žalosten znalk propadajoče morale v vrstah ■državmiih nameščencev. To dejstvo nam vsiljuje poleg borbe navzgor vzporedno borbo pr<>ti nemorali v lastnih vrstah. Ta nemorala je za nas bolj opasna, kakor pritisk od zgoraj.
Nihče me me more prepričati o tem da ne priznava pravilnosti naše ideje sleherni pametni človek. Tudi tisti, ki se bore proti njej. Borba teh ljudi ne prihaja rz prepričanja, da je ideja skupnosti, združitve in koncentracije nepravilna ali škodljiva. Kajti tak boj bi pomenjal boj proti vsaki organizaciji sploh. Ti ljudje se bore .proti naši ideji iz .razlogov, ki imajo svoj izvor V moralni dekadenci. Osebnost, sebičnost, neplemenita špe-kulatrvnost, osebna užaljenost in kaprica daje pogum elementom, ki se dražijo v borbi proti kleji skupnosti in njenim nosilcem.
Ne bil bi težak posel, razkrinkati nagibe, ki vodijo glavne akterje pri rušenju skupnosti. Toda mi vodimo za svojo idejo načelno borbo. Nas vodi na tej poti poštenje, odkritosrčnost in skrajna nesebičnost. Vsaka ideja, ki je pognala svoje klice iz časovnih, družabnih, socialnih im psiholoških nujnosti spontano, po prirodnem zakonu, kakor odpre zgoščeno paro ventila parnega kotla ali pa ga razžene, vsaka ideja, ki je vznikla v pozitivnosti kot regulator razumnosti v plasteh človeške družbe, kot zdravnik in pre-servativno sredlstvo proti kužnim bacilom časa in družbe, je še vselej zmagala s svojo nujnostjo in mezadržljivo prepričevalnostjo kljub iše tako močnemu odporu recidivnfli elementov. Zato bo tudi naša ideja skupnosti sigurno podrla vse pritlikave in samoljubne akterije, ki so se ji zoperstavili, da se neslavno bore proti, milinom na veter. O tem ste lahko sveto prepričani vsi tisti, ki ste se v teh dneh znašli v skupna družbi proti velikemu številu najidealnejših in najpoštenejših slovenskih poštnih uslužbencev. Mi dobro vemo, kaj vas druži. Ne pozitivnost, ne načelnost, ne kakršnakoli ideja, marveč zavist, škodoželjnost, slepo sovraštvo in še cela vrsta drugih takih neplemenitih nagibov. Sebičnost je narekovala tem ljudem, da so se zagnali v brezidejni frontici na našo idejo. Vsakdo pa je pri sebi na tihem računal, kako bo pristavil k temu raizdornemu ognju svoj mali lonček. Na celoto, na druge pa ni nihče irzmed teh ljudi pomislil.
Kako slepi ste vendar, ljudje! Neshmi krop v vaših lončkih bo morda res zavrel pri tem ognju. Toda ali je kdo izmed vas pomislil, da ste po dragi strani odpahnili od sebe možnost, priti do spodobno pogrnjene mize s krščanskim kosilom? Ali je mogoče, da privede sovraštvo .človeka tako daleč, da
zapali samemu sebi streho nad glavo samo zato, da bo od tega požara prileteli nasprotniku tleč ogorek na suknjo? In tako delajo celo predstavniki organizacij, tistih trhlih organizacij, ki na sejah in zborovanjih centralnih organizacij neprestano gonijo odvratno in cmeravo jeremijado o uradniški bedi. Kje je vaš ponos, vaša doslednost, vaša pamet, vaša toliko samoopevana inteligenca?
Morda se zgodi, da bodo naši nasprotniki za nekaj časa zavrl! pot ideji Skupnosti, čeprav je to zelo malo verjetno. Toda treba je iže danes pribiti to-le: Nosilcev te ideje osebno ne boste s tem prav nič udarih. Udarili boste s tem celoto, vse slovenske poštne nameščence brez izjeme, od najvišjega do majnižjega. Udarili boste s tem sami sebe. iPodalljšali, boste s tem trnjevo pot slovenskih poštnih nameščencev in indirektno s tem pot vseh državnih nameščencev za par križevih postaj.. Mrvice koristi, ki jih bodo morda deležni pri tem posamezniki, osebni uspehi par ljudi na račun razcepljenosti naših vnst bodo sramotna odkupnina, ki se bo po drugi strani kruto maščevala na vsem našem stainu. Izdajstvo je človekov najsra-motnejši čin ,ki se vedno krvavo maščuje nad izdajico samim.
Mi pa gremo svojo pot ravno in neomah-Ijivo naprej. Naša vest je čista in mirna. Naša borba je poštena in neosebna. Mi imamo v mislih ves naš stan, vse ptt. uslužbence, brez izjeme. Mi hočemo dobro vsem. Ker ■smo prepričani, da gremo s svojimi današnjimi organizacijami, ki so vse razpokane in razrahljane, vedno globlje v močvirje, smo sprejeli edino rešilno bilko, idejo skupnosti im koncentracije vseh poštenih pripadnikov našega stanu. Ta ideja se nam je ponudila in vsilila kot neizbegljiva posledica razmer sama od sebe. Ako bi jo odbili, bi storili zločin proti samim sebi. greli nad vsem našim stanom.
Situacija te naše borbe je že davno jasna; njen izid je že točno določen. Glavna skupščina OlPO dne 15. aprila t. 1. bo zmago naše ideje še samo formalno ugotovila in potrdila. O tem naj si nihče	ne dela
iluzij.	Vsako drugačno upanje. vsaka
druga misel je samoprevara. Ta glavna skupščina izvrši na telesu naše organizacije prepotrebno operacijo. Odvzela in izločila bo iz zdravega trupla bolne in strupene ture. Morda se je nabralo v našem telesu več gnilega .nego si mislimo. Toda operacija ne pozna sentimentalnosti, kadar gre za življenje ih smrt. Nič ne de, če nas ostane po tej operaciji v naši organizaciji samo polovica od sedanjega števila. Toda to. kar bo ostalo, bo zdravo. To bo cvet in elita v organizaciji slovenskih poštnih nameščencev, ki bo čisto točno vedela, kaj hoče in kam vodi njena pot. Zato mirne duše im čiste vesti pričakujemo dneva glavne skupščine naše OiPO, ker bo to zadostna manifestacija nad zmago maše ideje. Ob tej manifestaciji se izkaže discipliniranost in vzgoja našega članstva, ki to pot ne bo prvikrat in ne po-stednjilkrat zmagovito prefzikiušena. In to 'bo v zadoščenje vsem, ki so stali na cehi naše borbe in jo vodili, kar se bo v tej zmagi izkazalo, da dolgoletno njihovo delo mi bilo zaman.
Brezidejni, samotlubra im pritlikavi epigoni smešnega »ferajnapstva«, ki smatrajo
ongateizacijo za torišče intrigaiitstva in de-magogilje, ki iiSčeijo v organizaciji osebnih koristi in 'profitov, ki ne vidijo v organizaciji motene etike, nobene ideje in bi zato radi napravili iz nje nesolidno kramarsko štaeuno, v kateri se ne bi vedelo, kdo pije in kdo plača, ki bi radi profanirali organ te ačno idejo današnje dobe in jo ponižali do neregistrirane del-
Roke
Člen 11. pravil Obl. organizacije določa zastopstvo na glavni skupščini s pooblastili. Vsak član organizacije sme s 'pooblastili zastopati 10 članov ki ise skupščine ne morejo osebno udeležiti. Tako je v vseh organizacijah in je bilo tako tudi pri mas skoro vsako leto. Te pravice, ki jo dajejo pravila Obl. organizacije vsakemu njenemu članu, sta se kakor že večkrat — tudi letos poslužila tov. Jakše i’n Čampa. Razposlala sta svojim sodelavcem, prijateljem in tovarišem in tovarišicam, funkcionarjem in zaupnikom organizacije okrožnico im obrazec pooblastil. V okrožnici sta javno naslikala situacijo, povedala točno, za kaj gre in opozorila tudi, da pride na letošnji glavni Skupščini, kakor vse kaže, do (bojnega glasovanja. Opozorila sta na borbo v organizaciji. Ta borba je javna in je Pila javno otvorjena ma naših sejah, sestankih in zborovanjih, pa tudi v »'Poštnem glasniku«. Zaprosila sta naslovnike okrožnice, naj za glavno skupščino dado pooblastila na podpis vsem članom OPO, torej tudi nižjim uslužbencem, ki so za skupno organizacijo poštnih uslužbencev v Sloveniji. Okrožnico sta podpisala imenovana člana organizacije Ikot glavna nosilca in propagatorja ideje skupne organizacije. S tem sta storila svojo sveto dolžnost, kot člana 'organizacije pa sta se ,poslužila svojih članskih pravic. Nihče jima ne more torej očitati, da ista ravnala 'zahrbtno, nekorektno in nepošteno. Tisti, ki pozna disciplino in dobro vzgojeno onganizalčno in stanovsko zavest velikega dela članstva naše organizacije, še prav posebno pa članov-uradnikov na deželi, se ne bo čudil, da je imela akcija imenovanih voditeljev, katerih ime med našim članstvom nekaj pomeni, popoln uspeh. (Nekateri člani Obl. organizacije — nižji uslužbenci —so ponekod odklonili podpis na pooblastilu, ker niso za skupno organizacijo• To ni mič hudega. Mi nismo in ne bomo nikdar nikogar šilih, da stori kako stvar proti svoji voiji. — Do tu je stvar v redu in pravilna za vsakega poštenega in pametnega človeka.
Toda kakor so v nekaterih krogih slovenskih poštnih uslužbencev razmere in stvari, ki iso unioum, kakršen bi bil mogoč samo kje med plemeni v Papu ariji, tako se je tudi tu zgodilo nekaj, česar kljub vsej mentaliteti izvestnih krogov v vrstah slovenskih poštnih nameščencev ne bi MM nikdar pričakovali. Kajti najmanj, kar bi mogli pričakovati od teh krogov, je to, da poznajo pravila ‘m običaje civilizirane evropske družbe, da poznajo red, ki uravnava v pravno urejeni družbi lastninsko pravico in odnošaje med tujo in lastno posestjo, če jih je že njihovo sovraštvo do naših vrst tako omamilo, da ne vedo več, kaj zahteva od vzgojenega človeka takt.
Da bomo enkrat za vselej obračunali s takimi manilrami in jih do kosti razgalili, moramo predočiti ves dogodek javnosti, da bo to tudi ona primerno in po zasluiženju kvalificirala.
Zbraila se je namreč deputacija, ki je šla k predstavnikom poštne oblasti v Sloveniji, h g. direktorju protestirat proti pobiranju pooblastil od strani tov. Jakšeta in Čampe ter proti nekemu dozdevnemu izsiljevanju podpisov od strani predstojnikov pošt. Nastop in poiza te deputacije je bila taka, kakor da sta tov. Jakše in Čampa okradla in do golega
niške družbe, kjer bi nemoralni elemenfje tekmovali med seboj, kdo bi koga opeharil. — vsi ti se bodo morali 15 .aprila znova prepričati, da se pozitivna ideja in poštenje ne da ubiti z nemoralnimi sredstvi.
Zato kličemo vsem poštenim slovenskim poštnim nameščencem: veselo, pogumno v našo lepo borbo!
proč!
slekla vse slov. pošt. nameščence, V isti sapi je ta deputacija protestirala tudi proti pisavi »Poštnega glasnika«. Ml reveži sicer ne vemo, kakšen zločin je zakrivil naš list in proti katerim zakonom se je pregrešil, ker nas državni pravdnlk do sedaj še ni zašli. Čakamo, da pridejo po nas žamdarji, dotlej pa bomo pisali v svojem glasilu tako, kakor bodo to zahtevali interesi slovenskih poštnih uslužbencev, nikdar pa ne po zahtevah kate-r koli osebe, frakcije, družbe ali društva, pa magarr da se na glavo postavijo! Capi to ?!
Toda deputacija je mislila s svojim protestom resno. Za to pričajo že imena te famozne delegacije. Da ne bi kdo mislil, da je ta članek za 1. april, moramo javnosti predstaviti člane te deputacije. Ti so gg.: Amiton Vesenjak, šef poštnega odseka pri pošt. ravnateljstvu, Joško Peršič, tajnik I. kat. pri pošt. ravnat, (oba jurista), Anton Wolf, tajnik pošt. ravnat, v pok., in Ivan Zupanec, tajnik pošt. ravnat, (oba maturanta), dalje neki Masle, uradnik pri pošt. ravnat., in 'končno Martin Gruden, zvamičnik pri pošti Ljubljana I z nekaterimi svojimi zvestimi oprodami, ki nam jihipa res ni treba navajati po imenih, (i. Peršič je 'človek, o katerem sodimo, da je zašel v to deputacijo pomotoma. O ostalih pa za* enkrat — »'Sdiwamm diriiber!«.
Jedro cele te stvari pa je to-le: Razen g. Grudna, 'ki je predsednik Osr. društva nižjih pošt. uslužbencev, in njegovih neimenovanih izvestilh, ni nihče od deputacije član Obl. organizacije. To se pravi torej, da so nepoklicani, nezaželjeni in nelegitimirani stopili v tujo hišo, ne da bi potrkali na njena vrata in dobili dovoljenja za vstop. Vzeli so si pravico, urejevati tujo hišo, odnošaje in razmere v tuji rodbini na netakten in žaljiv način. To je toliko, kakor da bi šel nekdo v tujo hišo, ozmerjal gospodarja in se zavalil na njegovo posteljo, nazadnje pa pljunil in odšel protestirat zoper trde blazine v tuji hiši h kaki Oblasti., ki je blazine v tej hiši tudi nič ne brigajo. Air to je toliko, kakor da bi se vmešavalo društvo krakovskih pipčabjev v delovanje naše oblastne organizacije. Ali pa, če hočete, to je toliko, kakor če bi šla naša Oblastna organizacija protestirat h g. direktorju ali h g. škofu proti izvolitvi g. Vesenjaka 'za predsednika društva poštnih juristov ali pa g. Wolfa za .predsednika društva ljubljanskih poštnih maturantov. Skratka, ti gospodje so pogazili pravila bontona in netaktno 'posegli v stvari, ki se jih ipod milim Dogam nič ne tičejo. Zanje je naša ON. organizacija tuja hiša. člani' te hiše in družine imamo svoje lastninske pravice, ki si jih ne pustimo od nikogar kratiti, najmanj pa od nepoklicanih ljudi! Imamo svoje dolžnosti in opravke, svoja medsebojna razmerja, ki jih bomo sami uredili in rešili brez tujega vmešavanja. Tudi ko bi kedaj v tej svoji hiši zakrivili dejanja, ki bi bila v konfliktu z javnim redom in zakoni, so tu drugi kompetentni, da izvrše intervencijo, omenljeni 'gospodje od deputacije pa gotovo in v mobenam slučaju nimajo te legitimacije. Nihče ne more mikogar prisiliti, da spoštuje v svoji duši sosedovo hišo in ime; vsakdo pa ima pravico zahtevati, da tuji ljudje ne šarijo po njegovi hiši in da ne motijo njegovega posestnega stanja. To ve vsak kmet in ni treba ne jusa, ne mature in ne prometnega izpita, da pozna
j OSEVETOFOUMI.	j
• *
Od te zadnju devetčlanske deputacije pri j I »o s p. direktorju sem pa ,res že čisto pre-; plašen. Bojim se, da trpim na' »Verfolgungs- ;
vvahtm . Srečam na direkciijskem1 hodniku j postrežčka. Zaboga, ali ni bil morda v de-
•	palaciji »Društva postrežčkov« zaradi mojega pobiranja pooblastil? Tudi šentjaikob-
•	skl mežnar me je zadnjič nekaj postrani ! j Pogledal. Sosed je direkciji, kaj če je bil j I tudi on v deputaciji?
:	Milost, gospodje!	I
človek osnovne pravice in dolžnosti, ki jih mora imeti človeška družba med selboj. Zato z indignacijo odklanjamo tuje vmešavanje v naše zadeve bi zato, nečlani, roke proč od naše organizacije!
Gosp. Gruden rn njegovi neimenovani so sicer trenotno vsaj formalno še člani Dbl. organizacije. Dejansko in moralno pa so se s tem činom sami izključili iž nje, kakor se izključi in primerno kvalificira vsakdo, kdor izda svojo četo in ji pade s pomočjo nasprotnikov v hrbet. To nas sicer ni nič 'presenetilo, ker ismo za to že precej dolgo vedeli, ker poznamo te ljudi in ker se to ni zgodilo prvikrat. Vendar pa upamo, da se g. Gruden in njegovi tega zavedajo in da bodo sami izvajali posledice, še prede« pade obsodba na pristojnem mestu. — G. Gruden je imel kot član OPO ravno talko pravico, poslužiti se čl. 11 organizacijskih pravil, kakor tov. Jakše ih Čampa. Če se je mi hotel poslužiti bodisi iz nevednosti ali komoditete, bodisi iz bojazni, da me uživa pri članih OPO potrebnega zaupanja, mu tega nismo mi krivi. 'Nikakor pa ga to še ne upravičnje. da apelira na pomoč in intervencijo pri nepristojni oblasti in pri nasprotnikih naše organizacije, da ga ti podpirajo v njegovi znani ambiciji V današnji dobi mora imeti organizator tudi malo idej. Kdor pa teh nima, ga tudi tuje in slučajne moči ne bodo obdržale na papirnatem tronu.
Glavno je pa to: za člane Obl. organizacije je prva instanca odbor, druga razsodišče, tretja glavna skupščina. Zahtevali naj bi brli odborovo sejo OPO in tam razčistili vpraša-nja in stvari, ki jim niso v organizaciji1 pogodu. Ubrali pa so drugo pot, ki je brez-dvomno zelo fcomodna ali pa je tudi častna, to prepuščamo sodbi članstva. Končno bi še priljatelijsiko priporočali tovarišem nižjim uslužbencem, da tudi oni sami in v svojem lastnem interesu obračunajo z dvoživkami v svojih vrstah. Če tega ne store pravočasno, jim bo nemara kdaj žal.
Morda bi utegnilo koga zanimati, kakšen uspeh je imela ta deputacija. Posamezni gospodje so se baje postavili v nekako pozo zaščitnikov pravice in pravilnosti. Zloraba službene oblasti, izsiljevanje podpisov, ka4i? Zakaj niso ti varuhi službenih predpisov napravili ex offo referat (— ovadbo) tja direkcijo? Kaj je pri tem treba zraven upokojencev, referentov za službeno obleko in za brzojavni pravilnik ter raznašalcev di-rekcijslkih 'spisov in kurjačev peči? To nam ne gre dobro sik upaj.
Radovedni smo resnično, kaj bo zdaj. Zato si usojamo staviti na gospode depurta-cionarje (ali kako bi se reklo?) samo ponižno in skromno vpfašanje: »iNo, in kaj sedaj ? «	_______
^Najsrčnejša želja in cilj vsakega poštnega nameščenca mora biti „Poštni dom“
I0ee©oo©®©©e®©6©6
VADILO
na
IX. redno letno glavno skupščino
Oblastne organizacije poštnih, telegrafskih in telefonskih
uslužbencev v Ljubljani,
ki bo
na belo nedeljo, dne 15. aprila 1928 ob 14. uri v dvorani Mestnega doma
v Ljubljani
DNEVNI RED:
1.	Verifikacija pooblastil.
2.	Čitanje zapisnika lanske glavne skupščine.
3.	Poročilo predsednika.
4.	Poročilo tajnika.
5.	Poročilo blagajnika.
6.	Poročilo nadzorne komisiie in sklepanje o absolutoriju.
7.	Izprememba pravil.
8.	Določitev članarine za poslovno leto 1928/29.
9.	Volitve predsedstva, odbora in nadzorne komisije.
10.	Predlogi in vprašanja.
Pooblastila bo sprejemal na dan glavne skupščine v zborovalni dvorani od pol 14. do pol 15. ure verifikacijski odsek. Po pol 15. uri se pooblastila ne bodo več sprejemala. Samostojni predlogi se morajo vložiti pismeno najmanj 8 dni prej.
Odbor OPO.
skupno orgajiteacijo, obveščamo tovariše, da pod nobenim pogoijem ne pristopimo k uradniški organizaciji. Uradniki bi potem lahko z nami delali, kar bi sami hoteli, ker bi potem mi ne imeli nobenih pravic nastopati za naše težnje. Bili smo že itak takoj po prevratu skupno organizirani, pa imamo žalibog zelo slabe izkušnje.
Smo pa-tako sedaj včlanjeni v oblastni organizaciji, ampak popolnoma pod njihovo komando pa nikakor ne gremo.
Tovariški pozdrav!
P t u j, 18. marca 1928.
!. Pooblastilo Osr. dr. nižj. pb. ust. v Lj.:
Osrednje društvo nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev v Ljubiani.
POOBLASTILO!
Podpisani pooblaščam.......................
P- t. t........v............da me na podlagi
Čl • • • pravil O. P. O. zastopa na občnem zboru dne IS. aprila t. 1.
V ... . dne ....
Podipi s:..........
čin:	............
5. Preklic (proti našim pooblastilom): PREKLIC!
Z mojim tukajšnjim podplsrm prekličem pooblastilo, katerega sem podpisa! dne. . . -
.......... 1928 gosp. predstojniku (ici) . . . .
.........................za občni zbor O. P. O.
dne215.'4. 1.1. v Ljubljani za neveljavnega.
Kraj..............dne................ 1928.
Podpis!
Za kaj in s kakšnim orožjem se borimo mi in s kakšnim naši nasprotniki.
Da raaigalkno nelepi boti naših nasprotnikov proti močni skupni organizaciji, objavljamo vse dokumente, to je okrožnice, ki se jih je poslužila ena in druga skupina, da pridobi čim več isomi&ljenikov. Vodstvo Oblastne organizacije tni nikdar skrivalo svojega cilja in namena. Zato je izdelalo že za lansko glavno skupščino nova enotna pravila, ki so bila soglasno sprejeta, torej tudi z glasovi vseh voditeljev nižjih uslužbencev v Sloveniji. Tista pravila so bila osnova za nadaljni korak, katerega je predsednik OPO že na lanski! skupščini s soglasnim odobravanjem vseh zborovalcev napovedal: me samo formalna, ampak tudi resnična združitev ptt. nameščencev v eno samo strokovno organizacijo — v Oblastno organizacijo.
Da bo vse 'članstvo natančno poučeno, za kaj gre, smo objavili v številkah 2, 3, 4, 5 im 6 letošnjega »Poštnega glasnika« obširna izvajanja in utemeljevanja po nujni in neodložljivi potrebi enotne organizacije. Po teh izvajanjih so» pa na enkrat vstali voditelji nižjih uslužbencev. Isti ljudje, ki so pred enim letom vzklikali »hosana«, vpijejo danes »križaj ga«.
Ker je današnje vodstvo odločeno, iti za edino pravilno idejo v boj do končne zmage, je šlo v ta boj :za idejo iz orožjem, ki pristoja restnt organizaciji iin s pravico, ki jo dajejo pravila te organizacije. 'Obrnila se je na svoje podeželsko članstvo z okrožnico za Pooblastila. Na to našo1 pravilno in upravičeno aikcijo so odgovorili naši nasprotniki 'najprej z združitvijo z našimi starimi nasprotniki v ovadbi pri šefu uprave, nato pa z okrožnicami na nižje uslužbence.
S kakšnim orožjem se bore nasprotniki močne organizacije in s kakšnim OPO, naj ilustrirajo sledeči dokumenti?
I.	Okrožnica društva nižj. uslužbencev:
Tajno in strogo zaupno!
P. N. TOVARIŠ!
Nasprotniki naše organizacije delujejo za našim hrbtom z raznimi nedopustnimi mahinacijami, skušajoč preslepiti naše članstvo in ga pridobiti, da bi glasovalo, oziroma dalo pooblastiilo uradnikom, kateri bi' dne 15. aprila t. J. na občnem zboru oblastne poštne organizacije z neupravi-
čeno pridobljenimi pooblastili naše društvo zbrisali s površja.
Namen in način naših nasprotnikov kaže dovolj jasno in očitno, da jim gre le za to. da uničijo našo samostojnost in odvzamejo pravico do samostojnih intervencij ter s tem1 onemogoči'jo našo borbo za zboljšanje službenih in gmotnih razmer. — Skušnje so dovolj jasno pokazale, da so nam ravno tisti uradniki, ki sedaj kričijo po enotnosti, bili vedno in ob vsaki priliki nasprotni in sc vsakega našega neuspeha veselili, kadar je šlo za kakšno našo zadevo, okoli zboliš ani a naših interesov, so vedno našli načine in odklonili svojo pomoč.
Ni jim bilo tega dosti, šli so še dalje s svojimi intrigami in pri predsedniku poštnega saveza izposlovali, da se je baje izrazil, da on naše organizacije ne pozna. Takšno nedopustno postopanje tistih, s katerimi smo na zunaj enotno organizirani, je vse graje vredno temveč, ker nas predsednik g. Jovanovič dobro pozna in zna za našo organizacijo in nam je lansko leto poslal brzojavno čestitko za občni zbor.
Iz vsega tega je razvidno, da delajo na uničenju našega društva zgolj iz tega namena, da nas pritisnejo še nižje k tlom in odvzamejo še to težko priboreno premoženje.
Tovariši, pazite, da Vas naši nasprotniki ne •preslepijo in ne podpisujte nikakršnih .pooblastil, če jih prejmete od uradniške organizacije.
Za nas bodo veljavna le naša pooblastila, ki bodo žigosana z društvenim žigom.
Pooblastilo nam1 ne sme manjkati od! nobenega. Zato vsi na delo do končne zmage.
Tovariški pozdrav!
2.	Okrožnica celjske kraj. skupine nižj. usl.:
Zaupno, strogo tajno!
DRAGU TOVARIŠ!
Pošiljamo Ti naše pooblastilo', podpiši pa samo svoje ime in priimek ter čin. — Nadallno bomo izdelali potem sami. —
Prilagamo Ti tudi preklic, naj ga vsak izpolni, kateri je mogoče na zahtevo 'Predstojnika že njemu oddal svoj podpis, oziroma pooblastilo.
Oboje naj vsak s povratno pošto pošlje v priloženi kuverti nazaj.
Osrednje društvo nižjih poštnih uslužbencev za Slovenijo v Ljubljani.
3.	Okrožnica ptujske kraj. skupine nižj. usl.:
Št. 27/28.
CBN JENI TOVARIŠI!
Ker pošilja oblastna organizacija uradnim Predstojnikom pozive nižjim uslužbencem za
6. Okrožnica OPO na članstvo:
DRAGI TOVARIŠ-OGA)!
Dne 15. aprila t. 1. bo glavna skupščina Oblastne organizacije ptt. uslužbencev v Ljubljani. Od tega občnega zbora je odvisno, ali postavimo enotno in močno organizacijo in ali ostane sedanje vodstvo naše organizacije. Gotovo ste proučili serijo člankov: »Zakaj je potrebna enotna organizacija« v januarskih in februarskih številkah letošnjega »Poštnega Glasnika«. Tam je jasno in natančno razloženo stališče OPO. Proti temu predlogu pa so nastopili voditelji nižjih uslužbencev v Mariboru in Ljubljani, ki hočejo rajši dosedanjo razcepljenost, samo da se obdrže na svojih mestih.
Naša dolžnost, dolžnost vsakega pravega člana pa je, da pripomore s svoim glasom zmagi edino pravilne ideje naše organizacije. Ker se nismo mogli sporazumeti, bo potrebno na glavni skupščini bojno glasovanje. Zato mora priti na letošnji občni zbor čim največ naših članov osebno. Kdor pa ne more priti, tistega dolžnost je, da s pismenim pooblastilom otpoloomoči voditelje naše organizacije, da ga zastopajo na skupščini.
Zato Vas prosimo, da poberete na priložena pooblastila vse uslužbence tamkajšnje pošte, tudi zvaničnike, služitelje in dnevničarje. Na vsako pooblastilo napišite ime in priimek člana, spodaj pa naj se vsak pooblastitelj lastnoročno 'podpiše. Na določeno mesto pritisnite žig pošte in podpis upravnika pošte, da potrjuje pristnost podpisa. Ostale pripombe, zlasti ime pooblaščenca, izpolni organizacija. Pogodbeni poštarji naj dajo pooblastilo samo za sebe, ker njihovi' sli niso člani organizacije.
Pozivamo Vas, da smatrate to okrožnico za zaupno ter da pošljete v treh dneh podpisana pooblastila Oblastni organizaciji ptt. uslužbencev v Ljubljani.
S tovariškim pozdravom!
7. Pooblastilo OPO:
POOBLASTILO.
Podpisani............Pooblaščam s tem
tov............ da me na redni letni glavni
skupščini Oblastne organizacije ptt. uslužbencev v Ljubljani dne 15. aprila 1928 polnomočno zastopa.
Izjavljam, da nisem dal pred tem pooblastilom v ta namen nobenega drugega pooblastila in. da je to pooblastilo nepreklicno.
V..............dne............... 1928.
Lastnoročni podpis in zvanje: Za pravi podpis jamči:
Podpis ov erova telia:
To je za enkrat vse. Kdor še zdaj ne 'uvidi, kje je pravica in pravilnost, ta ne ve, kaj je organizacija in takega vidimo rajši za vedno med našimi nasprotniki, kakor pa v naših vrstah. V prvi okrožnici nižjih uslužbencev so nagromadene gorostasuo<sti, ka-
Zahvaljujeva se vsem svojim prijateljem, zvestim sodelavcem, zaupnikom, tovarišem in tovarišicam, ki so se tako lepo, točno in disciplinirano odzvali najini okrožnici in po-Slah pooblastila za glavno skupščino OPO. Zahvaljujeva se vsem zbiralcem in podpisnikom za izkazano zaupanje in pomoč v težkem bolju za našo idejo stanovske skupnosti in solidarnosti. Tiste, ki se najini okrožnici še niso odizvali, pa prosiva, da to čimpreje store. Zmaga naši ideji ije sicer zagotovljena, vendar naj ne bo nobenega poštenega našega tovariša in tovarišice, ki bi s svojim pooblastilom ne manifestiral svoje solidarnosti in tako moralno pripomogel k čim lepši zmagi. Kdor bi pooblastila pomotoma ne prejel, naj ga takoj reklamira z dopisnico. Da pa bomo čim lepše manifestirali za zmago svoje
ter e bodo morali gg. voditelji nižjih us inž- j bencev še dokazati.
Tovariši, tovarišice! Uradniki, zvanični-ki, slušitelji! Pojdimo z vso odločnostjo v boj za sijajno zmago naše zmagovite ideje!
ideje, je potrebno, da prihiti iz vseh krajev Slovenije čim večje število tovarišev in tovarišic 15. aprila t. 1. osebno v Ljubljano na našo skupščino. Nasprotnike skupne organizacije. ki se istotako z vrnemo pripravljajo za borbo, moramo prekositi tudi z osebno udeležbo na skupščini. Apelirava zlasti na ljubljanske zaupnike, tovariše in tovarišice, da ne ostane 15. aprila nihče doma. 'Dokažimo na tej skupščini svojo disciplino, resnost in zavedtnost s svojo osebno navzoč-nostjo. Tako bomo najlepše odgovorili na vse intrige naših nasprotnikov.
Še prav posebno pa čutiva dolžnost, izreči zahvalo in priznanje tistim številnim za-vedinim in uvidevnim tovarišem nižjim uslužbencem, ki niso nasedli demagogiji nekaterih ljudi, marveč m se pridružili onim tovari-
Po sklepu seje ožjega odbora od 23. marca t. 1. in na osnovi čl. 17 pravil sklicujemo
IZREDNI OBČNI ZBOR
ki se bo vršil
v nedeljo dne 15. aprila t. 1. ob 19. nri v hotelu »ŠtnikelJ« v Ljubljani.
D n e v n i red: Razpust društva.
Krajevne Skupine pozivamo, da določijo in pravočasno sporo če imena svojih delegatov.
V Ljubljani, dne 24. marca 1928.
Za odbor
»Društva poštnih, telegrafskih in telefonskih uradnikov v Ljubljani«:
J. Ferluga, s. r.	Joško Čampa, s. r.
■taitnik.	ureidseidMIk.
šem in tovarišicam, ki so uvideli in spoznali težko borlbo im dobo, ki čaka naš stan.
Vse lepo in tovariško pozdravljava s klicem: zvestoba za zvestobo!
V Ljubljani, dne 30. marca 1928.
Joško Jakše. Joško Čampa.
Organizacijsko gibanje.
SLUŽBENE OBJAVE DRUŠTVA PTT. URADNIKOV.
Zaradi priprav za glavno skupščino OPO in pa
daljše bolezenske odsotnosti predsednika so zaprošene intervencije in odgovori na dopise zaostali in se zakesnili. Prosimo prizadete, da upoštevajo razmere im naj nekoliko potrpe. Bomo pri prvi priliki ustregli vsem.
Krajevne skupine bodo imele svoje občne zbore po glavni skupščini OPO, to je v maju in juniju- t. i. Natančnejša navodila slede. Prosimo pa blagajnike krajevnih skupin, da do 10. aprila t. 1., t. i. še pred skupščino OPO, izterjajo in urede vse članske zaostanke. 'Predsedniki so odgovorni1, da do tega časa ne bo nobenih zaostankov na 'članarini, Nekateri blagajniki ne skrbe, dai dobe člani in zaupniki pravočasno položnice. Ta nedo-statek je treba takoj odpraviti. Člani, ki ne dobe od svojih krajevnih skupin položnice, naj to prijavijo centrali.
Na glavno skupščino OPO dne 15. aprila t. i. naj spravijo krajevne skupine čim. več članov iz svojega področja. Udeležbo je treba s pomočjo zaupnikov takoj sistematično organizirati. Do 10. aprila naj krajevne skupine prijavijo po možnosti-imena ali pa vsaj približno število udeležencev iz njihovega območja. Eventuelna natančnejša navodila slede pismeno.
»Poštni Glasnik« smo ustavili s 1. aprilom t. 1. vsem onim članom, ki za tri mesece niso poravnali članarine. Tako bomo postopali tudi v bodoče. Zato plačujte točno članarino.
OBVESTILA GOSPODARSKE ZADRUGE POŠTNIH NAMEŠČENCEV r. z. z o. 1. v Ljubljani.
1.	Velikonočna gnjat.
Da omogočimo kakor vsako letu tudi letos članstvu čim boljšo iaii cenejšo nabavo velikonočne gnjati in ostalih mesnih izdelkov, smo sklenili pogodbo z g. Francem Novljanom, mesarjem na stojnici na Vodnikom trgu, in g. Francem Slamičem, mesarjem na Gosposvetski cesti št. 6. Ti tvrdki sta sc obvezali dobaviti našim članom le garantirano prvovrstne mesne izdelke pod sledečimi pogoji:
1.	) Vsak član se mora ob nakupu izkazati z nakazilom Zadruge. Nakazila dobe člani v pisarni1 zadruge ob vsakokratnih uradnih urah ali pri naših zaupnikih Pri poštah. Za pošto Ljubljana 1 izdajajo nakazila: g. Lilek Ciril in g. Gruden Martin, za pošto Ljubljana 2 g. Martinšek Franjo, za direkcijo pa g. Čeh Karel.
2.	) Nakazila izroče člani po nakupu tvrdki namesto gotovine.
3.	) Nabavljeno blago plačajo člani zadrugi ali takoj po položnici, ki jo dobe pri zaupnikih, ali pa v večmesečnih zaporednih obrokih. Mesarjem pa naj ne plačujejo, ker bo ž njimi obračunala zadruga sama.
Opozarjamo člane, da sta se obe tvrdki obvezali dovoliti članom, ki se izkažejo z nakazilom
Mi in uradništvo!
(Malo odgovora.)
Prav iza iprav je ipreniakotno in sramotno odgovarjati na članek pod zgornijim naslovom v Poštnem 'glasniku od 21. marca. Da se ne Ibo zopet vse namenoma krivo tolmačilo, poudarjam, da ne zato niizlkotlno, 'ker so napisali oni članek nižji 'uslužbenci in ker je napetije n proti uradnikom, amlpak zato, ker •je tisti članek tako nizkoten, ker je navaden pamflet. Da vzlic temu odgovarjam, je ozir na tiste dobromisleče nižje 'uslužbence, ki bi jih utegnil tisti napad zavesti v zmoto. Po-iglejmo malo bližje.
Ako en član ene dražbe, organizacije itd. nekalj ukrade, pa reče drugi vsej družbi, da so visi tatovi; ako eden koga ubije, pa rečem potem vsem njegovim tovarišem ubijalci, je to nesramnost. Podobno dela člankar v 'svojem članku, ko dolži vse uradništvo brez Izjeme nekvalificiranega vedenja. In to je nesramnost. Zdi se mi, da hoče člankar ali izzvati boj, sovraštvo med uradniško in ne-utadnišlko skupino, ker pričakuje od tega lastne koristi, ali pa hoče postati Mesija družabnega reda, kakeršen do danes 'še ni v veljavi in nikdar me bo, ker je protinaraven. Kajti eden mora pisati, drugi narekovati, eden brisati, drugi pometati. To zahteva tok časa, ki ne pozna šušmarenja poedinca, ampak delo celote. Prepričan pa sem jaz in 99 odstotkov izzivamega uradništva in vsaj polovica nižjih uslužbencev, da napad mi upravičen. Zakaj vsaj isto število uslužbencev še ni imelo nobenega konflikta z uradniki, ampak nasprotno — demokratično razumevanje v službi. Kajti 99% uradništva se zaveda, kaj sme im kaj mora zahtevati, me da se kdo čuti ponižanega. Še več — 99% uradnikov premalo zahteva! To bodo pritrdili visi trezni starejši uslužbenci, ki vedo, kako se je vršila služba nekdaj, kako se mora vršiti, in ki vedo, kaj je red. Ravno kar se tiče točnosti in reda, mnogi nižji uslužbenci, zlasti mlajši, niso vedno na mestu. To vidijo tudi starejši uslužbenci. Včasih so opozorili koga. pa so dobili tak odgovor, da so drugič rajši molčali. Če v takih slučajih uradnik posreduje, pa vidimo iz članka, kaj se mu bo očitalo. Tukaj 'je Osnovno delo strokovne organizacije, da vzgoji kolektivnost im strokovno zavednost v službi. Tega pa hvaljeno društvo niti iposlkušalo nli, ampak po članku sodeč — podpihovalo nasprotno.
Ne vem, kaj misli člankar, ko pravi, da naj uradništvo ne meče polen nižjim usluž-
bencem za boljšo eksistenco. Menda ue misli IH. kategorije? Tukaj je hvaljeno društvo največ grešilo. Ali niso vrata odprta? Ali ne polagajo po vojni došli zvatiičniki izpitov in prehajajo v HI. uradniško kategorijo? Tudi uslužbenci pri železnici im financi niso prišli vsi v III. kat., toda njihove organizacije so priredile tečaje in tako kovale kapital, dokler je bilo mogoče. Kaj pa je storilo hvaljeno društvo nižjih poštnih uslužbencev? Mislim, da nič ali pa zelo nerodno, ker uspehov v tem pogledu ni. Tukaj bi bil dvojni uspeh: gmotni za posameznike, strokovni in vzgojni pa za skupnost. Seveda brez denarnih im ulmskih žrtev ni uspehov. Za to ipa ni imelo dru štvo ne volje ne smisla.
Čudim se, da se delajo vse mogoče težave ravno sedanjemu vodstvu oblastne poštne organizacije, ki hoče našo organizacijo na znotraj in na zunaj urediti po' edino pravih im (preizkušenih načelih sedanjega časa. Vse to pa člani, ki so imeli največ kori-i sti od sedanjega vodstva, pa če stokrat pravijo, da nobene. To vodstvo je izposlovalo napredovanje nižjih uslužbencev leta 1926, ko niso napredovali skoraj nobeni uradniki — člani iste organizacije. Zasluga sedanjega vodstva in vodstva zagrebške OPO je, da se je Savez brezprirnerno eksponira! za omilje-nje člena 306 fin. zakona, da uslužbendi niso bili odpuščeni in da ni poštna stroka sploh ostala brez kadra nižjih uslužbencev. Nemala izasluga sedanjega vodstva je, da je mini-, strstvo dovolilo preko 300.000 Din virmana,
I s katerim je zopet lahko napredovalo preko 100 nižjlih uslužbencev.
Za vse to ne zahteva organizacija nobenega priznanja in hvaležnosti. Pričakovala pa je vsaj to, da bodo člani te organizacije spoznali, da le v dovršeni vzgoji poedinca in v skupnosti ter pod enim vodstvom je moč in borba mogoča. To pa člankar v imenu ne vem kolikega števila nižjih uslužbencev odklanja.
V glavnem sem odgovoril na pamflet, uradništvu pa je delo tem lažje, ker po delih se bližnji spozna. Navedel sem tudi, kaj je storila OPO. sedanje vodstvo, od 1. 1925 do 1928 za nižje uslužbence. Ker pa člankar vsakršne zasluge obl. organizacije za nižje uslužbence taji, ga vprašam: Kaj pa je storilo društvo nižjih uslužbencev za svoje članstvo? Seveda, kdor verjame, da gredo vse ■te zasluge na račun tega društva, mu nimam drugega reči. nego: kdor veruje, bo zveličan.
Zahvala.
Zadruge, pri vseh mesnih izdelkih po 1 Din pri kg popusta od dnevne cene. Vse ostale informacije (glede cen i. dr.) dobe člani pri omenjenih zaupnikih ali pa v pisarni zadruge.
2.	Dopolnilo k seznamu tvrdk.
Na željo več našiti članov smo sklenili na novo pogodbo s:
1.	) Tiskovno zadrugo, d. z o. z. v Ljubljani, Prešernova ulica. Knjigarna dobavlja članom vsakovrstne knjige pod običajnimi pogoji. Na to tvrdko posebno opozarjamo člane, ki imajo šoloobvezne otroke, ker bo Tiskovna zadruga dobavljala članom tudi šolske knjige.
2.	) Text{lbazar, d. z o. z. v Ljubljani, Krekov trg. Tvrdka dobavlja članom vsakovrstno manufakturno in drugo blago- kulam-tno in solidno.
3.	Dobava premoga.
Ponovno opozarjamo člane, da naročajo premog pravočasno, t. j. vsaj H dni prej preden jim poide stara zaloga, ker traja kriza glede dostave premoga od strani Trboveljske premogokopne diužbe v nezmanjšani meri dalje.
Drv« pa imamo v zalogi. So prvovrstna, suha in jih moremo članom le priporočati.
4.	Posojila.
Zadnji čas se obračajo podeželski uslužbenci na našo zadrugo s prošnjami za -posojila. V informacijo vsem interesentom sporočamo, da sme zadruga dovoljevati posojila samo svojim članom. Ciau postane vsak aktivni ali upokojeni poštni uslužbenec, ki je član kake poštne strokovne organizacije in ki podpiše pristopno izjavo ter plača vsaj en delež a 100 Din. Posojila daje zadruga samo proti podpisu zadolžnice, iki jo mora -podpisati dolžnik sam in po potrebi eden ali več porokov. Podpise mora overoviti ali sodnija ali pa predstojnik pošte, kjer je dolžnik v službi. Ove-ro v ljenje je brezplačno, ker je zadruga- oproščena kolkovine.
To in ono.
Na pogreb pokojnega ministra Kočiča sta se V imenu direkcije odpeljala direktor g. Gregorič in šef občega odseka g. dr. Kurbu-s.
Zopet številna napredovanja. Malo pred smrtjo
je pokojn-t minister izposloval u-ka-ze o na-predo-va-nju circa 50 uradnikov iz 3. skupine v 2. skupino. Kaikor smo v našem listu že pred tedni napo veda-H, so dobili 2. skupino vsi, ,ki so imeli 1. avgusta lanskega leta že 9. stopnjo (24 službenih let). 'Razen teh pa je napredovalo še okrog 1'5 mlajših moških uradnikov. Imena prinesemo v prihodnji številki.
PAPIROGRAF1JA
družba z o. z.
LJUBLJANA, Gosposvetska 10.
En groš prodaja papirja!
Stalna zaloga vseh vrst papirja!
Konkurenčne tovarniške cene.
..........................
Barvasti batist in svila
za damsko perilo
& E. Skabernc. Liabliana
Deetatizacija ukinjena. Na pritožbo dveh pošt, ki bi imele postati pogodbene, je mi-nistrstivo -odredilo, da se onih 45 -pošt, ki nimajo 20.000 enot, za enkrat ne prevedejo v -pogodbene -pošte.
Vsak podeželski poštar in poštarica naj že sedaj prvega dene na stran par desetakov. da pojde na belo .nedeljo v Ljubljano na glavno skupščino naše organizacije. Tudi kogar bi stalo to potovanje 100 dinarjev, -ni to -prevelika vsota, da enkra-t na leto manifestiramo svojo stanovsko zavest. Ljubljanske to-varišice in tovariši pa morajo brezpogojno vsi priti, ki so službe prosti. Več v razglasu.
Zaradi aktualnih člankov v današni-i številki je moralo izpasti -poročilo o obč. zboru »Dobrote«. Opozarjamo naročnike, da pazno prečitajo današnje članke.
Listnica uredništva. G. M. B. v -M. Vašega dopisa žaJ ne -moremo objaviti ker je preveč oseben. Napadem bi tožil vas in urednika.
Dvojna mera. V Londonu sc je pripetil pred božičem -lanskega leta naslednji dogodek: Šestdeset let staremu pismonoši, ki je 36 let vestno in pošteno opravljal svojo službo, so dokazali, da- si je znesek 10 angleških šilingov, torej približno 128 dinarjev, po -nepošteni -poti pridržal. -Bil je obsojen, odslovljen in je prišel ob plačo in pravico do pokojnine, ki bi bila znašala tedensko 2 funta 15 angleških šilingov ali v naši valuti 274 -dinarjev. Starec je -romal v zapore, žena m-u je umrla od žalosti. — Zdaj pa se je oglasil Bernard Shaw, duhovit pisatelj -in navdušen socialist v angleškem časniku »Cvening Standard« in se -potegnil za starega pismonošo: »Zasebna lastnina je sveta, in ■prav je taiko. Ali vendar sc je pismonoševa starostna zavarovalnina zaplenila, te je to prav in pravično, kaj se bo pa zgodilo z ravnatelji, ki-svoje delničarje sleparijo, kaj s koruptin-imi finančnimi uslužbenci, kaj z neštetimi davkoplačevalci, ki svoje dohodke za-ta-jujeio?« — Bernard Shaw ni dobil na to vprašanje nobenega odgovora. V naši kraljevini bi -ga seveda tudi ne dobil: saj- se tudi -pri nas tatiči -obešajo, tatovi pa izpuščajo brez kazni in globe.
Osebne vesti.
Postavljeni: Amalija ternoga za pogodb, pošt. pri novo -otvorjeni pog. -pošti Zdole -in- dnev. po čl. 306 fin. zak. Jože Zakrajšek v -Novi vasi pri Rakeku za služi-tel-ja istotam.
Napredovali: za telefonistke 3. skupine 111. kategorije Pavla Aužič v Trebnjem, Mar Ha Drobnič v Gornji Lendavi, Erna Korenini v Metliki, -Pavla Štok v Ptuju, Nada Tomažič na Ljubljani 3, Bole-slava -Horvat v Slaitini Radenci, Anica -Krašovie v Poljčanah in Zofija -Maijer na -Mariboru 1; za kondukter je 3. skupine 111. ka-teg. Anton Korene na
Jesenicah na Gor., Josip Pavlin na Pragerskem in Anton Tušek v Podčetrtku, vsi pripravniki 4. skupine MI. kategorije.
Premeščeni: pb. ur. n/3 Mihaela Tavčar z Ljubljane 3 na Ljubljano 1; pb. ur. II/4 Marija Rabič iz Celja v Konjice; pb. ur. M/5 Stanislav Ribarič iz Skoplja 1 in Danica Gostinčar z -Beograda 1, oba na Maribor 1; zva-n. 2. skup. Henrik VViim-mer od XXXI. t. t. t. t. sekc. Ljubljana v Šk. Loko; zvan. 3. skup. Anton (Ferlinc z Maribora 3 na Maribor 1: sluz. 1. skup. F-ranc Podgoršek od XXXI. t. t. t. -t. sekc. -k ML t. t. L t. sek. Ljubljana; slu-ž.'2. sk. Tomaž Ravnikar od Til. t. t. t. t. sek. k XXXI. t. t. t. t. sekc. Ljubljana J. Knšnik z ravnateljstva k XXXI. t. t. 1.1. sek. Ljubljana ter dnev-ničarka Hilda Bencdek iz. Šoštanja v Sloveni-gradec.
Umrli: pb. ur. H'2 Ivo -Florjančič v Celju (7. marca 1928).
Prestanek službe: pb. mr. 11/5 Edita Deželak, roj. Šimenc, na Ljubljani 1, je podala ostavko- na državno- službo. Služ. 2. Skup. Tomažu- -Pav-Hju v Zidanem mostu je prestala služba, ker jo je samo-lastno zapustil.
Reducirani: Z redukcijo je prestala služba drevničarjem: Alojzij Lipnik v Rogaški Slatini, Jože Vilfan na Ljubljani 1, Franc -More v Borovnici', Ivan Župec -na Studencu pri Ljubljani, Andrej Šuštar v Lukovici, Martin Baligač v Murski Soboti, -Helena Ljubič v Borov-nioi. Frane Eisen-zopf v Kočevju, Ivan Hribernik v Velenju, Angela -Pleničar v Štorah, Ivan Miklavčič v Škofji Loki, Jakob Loveč ar v Sv. Tomažu pri Ormožu, Ivan Kramberger v 'Sv. Lenartu v Slov. gor., Josip Vamberger v Sv. J-uri-iu na Ščavnici, 'Franc Plev-čak v Rogaški Slatini, Josip Pelc v Ribnici na Dolenjskem, Marija Budič v Vidmu pri Krškem, Ana Mlakar v Radovljici, Anton Vodenov v Radečah -pri- Zidanem mostu, Anton- Pesek v Račjem, Ivan Pepelnik v Ptujski gori, -Marija- Potisk v -Poljčanah, Ivana Šolar v -Podnartu. Mari-ia- Mihelčič v Planini pri Rakeku, Josip Polajnko v Ormožu, Fran Magdič v Križevcih pri Ljutomeru, Josip Dobrin v Križah na -Gor., Vinko Eržen- v Kranju, Alojzij Štebih v Juršincih. Rudolf Rairter v Gornji- Radgoni, Jože Smolej na Javorniku, Viktor Mramor v Cerknici, Marija Fl-ežar v Dev. Mar. v Polju, Or. Ocvirk pri XXXI. t. t. t. t. sek. Ljubljana, Rudolf Žižek na Mariborir 2. Josip Ka-di-lnik v Konjicah, Alojzij- Ložak v Rogatcu, Vekoslav Weiss n-a Mariboru 1, Dragica Mandelc in Marija Daris. roj. -Bažec, na Mariboru 1: Ignac Nadrah in Ignac Javoršek na Ljubljani- 2, Marija Kokol, Emilija Gross in Ana Bučar n-a ravnateljstvu, Josip Janez v Hočah. Marija Verbič, Franc Boh, Vinko Žitnik iu Ana Urbanc roj. Buda na Ljubljani 1.
Rnzširloite
„Poštni Glasnih"!
■
Koncesionirano električno podietje ;
Ivan Bogataj j
Ljubljana. Kongresni trg 19 :
(Poleg nunske cerkve.)
Ček. račun št. 12.619	Telefon št 2003 j
Električne inštalacije:
Električna razsvetljava, telefonske centrale, J hišni telefoni in zvonci.
Trgovina in zaloga:
inštalacijski materijal, motorji, telefonski apa- J rati, modemi lestenci m svetiljke.
Ustanovljeno 1852	Ustanovljeno 1888
TEODOR KORN, Ljubljana
Poljanska cesta 8.
(preje Henrik Kora)
krovec, stavbni, galanterijski In okrasni klepar. — Instalacija vodovodov. ,
Naprava strelovodov. Kopališke In klosetne naprave, zdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatel) za konserve.
Najboljša mehanična
delavnica in trgovina
]uslin jjustinčic
JKlaribor, Zattenbachova U.
(Nasproti Narodnega doma.)
JOSIP GLUP, Ljubljana
priporoča svoji
trgovini z manufakturnim blagom In moškimi oblekami
domačega izdelka po najnižjih cenah. Obleke po naročilu se najhitreje in najsolidneje izvršujejo.
Priporoča tudi svojo dobro gostilno „POD TRANČO" v kateri se točijo pristna najboljša štajerska in dolenjska vina.
Trgovina s kožuhovino
Filip Bizjak
krznarstvo
LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 6
se priporoča poštnim nastaVljehcem, katerim daje tudi na obroke«
Račun poštne hranilnice štev. 13.733.
kupite vse manufakturno blago pri
Dobro in poceni
J. TRPINi Maribor
Glavni trg Štev. 17.
Manufakturna veletrgovina
FELIKS URB9HC, L3UBL39H9
Sv. Petra cesta štev. 1
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkih cenah.
FRAN ŠK9FAR. Ljut?l]ana
Rimska cesta 16.
Telelon St. 2823.	Pošt. hran. raf. 13747.
Stavbeno in pohištveno mizarstvo.
Zaloga modernega pohištva in amerikanske pisarniške rouleaux-oprave.
tTRMPILJE E ([ANT. ČERNE ji K
^Ljubljana e>i/ E
Dobro in poceni kupite samo:
nogavice, rokavice, palice, dežnike, modno blago, galanterijo, potrebščine za š'vilje, čevljarje, krojače, sedlarje in tapemike, razna mila, kravate pri
JOSIP PETELINC, liubliana
ob vodi, blizu Piešernovega spomenika
<>Icgžolcsa9i:o:
Ne samo nizke cene,
ampak tudi kvaliteta blaga, ki ga kupite v trgovini pri
J. N. Šoštarič, Maribor
Vas zadovolji v vsakem oziru. Na zalogi je največja izbira najnovejšega blaga za moške in ženske obleke ter perilo. Izgotovljene obleke in perilo, kravate, robce, nogavice, odeje, posteljno perje itd.
<53©
Kljub nizkim cenam, dobite blago tndi
na obroke in se cene ne zvišajo.
^S55S©53©<SSS©SbS5Ks©6;^5Si>©S5iSx53©
C"* Poštni uradniki in uiiuibenci imajo poiebne ugodnosti /
POHIŠTVO
Priporočam svojo veliko zalogo jedilnic, si»alnic, otoman, divanov, ma-dracev, klubskih garnitur, sobe za gospode, od priproste do aajftncjie izdelave. -Zaročenci imajo po--sebnc ugodnosti. -
ERNEST ZELENKA
Maribor, Ulica 10. oktobra St. 5
i Pottni uradi Uti in uilttffe&cl imajo po*e*>ne ugodnost/. <
ČEVLJE, NOGAVICE, MOŠKE KLOBUKE, KRAVATE, ROKAVICE, DOMAČE ČEVLJE KUPITE NAJBOLJE PRI
ftNiei TRAUN
MARIBOR GRAJSKI TRG ŠTEV. 1.
Pri nakupu manufakturnoga blaga, kakor tudi moških in otroških oblek vseh vrst, se priporoča tvrdka
FR. S L © V N IK
Ljubljana, Start trg 2.
Obleke po meri se ceno, točno in najsolidneje izdelujejo.
H ¥~H~iT¥ ¥ "U ¥ i HHUiiiHaiiiliiidMl
Modna manufakturna trgovina
FABIANI & JURJOVEC
LJUBLJANA	Stritarjeva ulica 5.
Priporoča se pri nabavi blaga za obleke. — Prodaja na obroke potom Gospodarske zadruge pošt rib nameščencev.
Cene zmerne.	Postrežba točna in solidna.
iTinrnnr i n ii n innnm mumiiniii riTim
Tvornica dežnikov
L MIKUŠ, Ljubljana,
Mestni trs 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov in sprehajalnih palic.
NOVA ZALOŽBA
r. z. z o. z.
Ljubljana, Kongresni trg 19,
in podružnica Nove založbe, prej
I. GIONTINI
Ljubljana. Mestni trd 17.
priporoča v nakup šolske in pisarniške potrebščine, kakor tudi knjige vseh tu- in inozemskih založb.
...........................***********
sr
A. Skedelj, Ljubljana
Stari trg 11 a
priporoča po najnižjih cenah: šolske in pisarniške potrebščine, razglednice in papir
NA DROBNO!	NA DEBELO!
„RADIO“
FRANC BAR
LjUBLJANA, MESTNI TRG5
MARTIN PEVEC
modm atelje
Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 4
se priporoča cenj. poštnim nameščencem za vsakovrstne obleke. V zalogi vsakovrstno pristno angleško blago pajboljše kvalitete po znižanih cenah. Posti ežba solidna !
Priporočamo Vam najboLjse testenine, in te so.
Dobijo se o vsaki trgovini !
„CAPTOL1N" je po izjavi angleških in francoskih špecijalistov svetovno pripoznano najboljše sredstvo zoper izpadanje las.
Po kakovosti las uporabljamo suhi ali mastni „CAPTOLIN", kateri ima poleg sigurnosti učinka še prijeten duh. „CAPTOLIN11 prepreči izpadanje las, ozdravi že bolne korenine in pri daljši uporabi pri plešah zopet začnejo rasti novi lasje. Zato je neobhodno potrebno, da se vsak poslužuje „CAPTOL1NA11.
Dobite ga lahko v vseh lekarnah, drogerijah, brivcih In lasničarjih.
Natančnejša pojasnila daje, kakor tudi vsa naročila promtno izvršuje:
Generalno zastopstvo „CAPTOLIN«, Pariz.
Franjo Rožič,
Ljubljana VII, Celovška c, 71
Podzastopstva za Slovenilo se Se oddajo!
FIRNEZ, BARVE, LAK, EMAJL
In vse v stroko spadajoče blago,
DOBRO IN CENO KUPI DOBRO IN CENO
pri
im_	_^|_| d.* tovarna olja, laka In barv
necuc £3nKI O.*. Uubljana-Medvode
Lastnik: Franjo MedK. _____
Izhaja L, 11. te 21. v mesecu. Naročnina aa teto 24 Din, oair. 12 Din za jwl teta. Oglasi po dogovoru. Čekovni računšt. 11.834.
Rokopise Je pošiljati uredrtttvu .Poštnega gaanAa* v LjdMjan, Pred Pridam! 1. Rektanactoe, ttfese to dnoto P* na upravo »ata tAr. Jakotoateit^. Za «OW. ovsantoacito p«, uslužbencev v LiitaHani. izdaja in urejale Joštu Jakše v LjaNjani. - Za «Narodno ttekaron* Pran Jezeršek v Ljubljani.