TEDNIK KULTURNO POLITIČNO GLASILO Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt P.b.b. LETNIK XXVI / ŠTEVILKA 49 CELOVEC, DNE 5. DECEMBRA 1974 CENA 2.50 ŠILINGA Ob robu note - taka pa je resnica! Jugoslovanska vlada je 29. oktobra 1974 vložila ponovno pri avstrijski vladi ostro noto zaradi pomanjkljivega izvajanja raznih členov avstrijske državne pogodbe. Avstrijska vlada je na noto 2. decembra odgovorila z noto, ki skuša zavrniti vse očitke. Kako gledamo to prizadeti? 2e jeseni 1949 je Narodni svet zaprosil 2vezno vlado, da ustanovi pri deželni vladi Poseben referat za zadeve slovenske manjšine. Na to vlogo je zvezni kancler Figi spo-r°čil, da nima pomislekov, da se tak referat ustanovi pri koroški deželni vladi in na isto sporočilo je pripisal deželni glavar VVedenig 15. 2. 1950, da so zadeve manjšine v pol-Pom obsegu zvezna vprašanja. Iz tega akta sledi točno, da zvezna vlada vali odgo-vornost na deželno vlado in obratno. Pri takem zadržanju vlade se je Narodni svet koroških Slovencev obrnil na zveznega Prezidenta dr. Karla Rennerja, ki je sprejel zastopnike Narodnega sveta — predsednika dr- Tischlerja in tajnika dipl. trg. Dolfeja Pi-CeJa — dne 28. oktobra 1950. Ko je prezi-čent prebral gornje pismo, je ugotovil: „Die ser Brief schafft einen rechtlosen Zustand, den sich ein Staat nicht leisten kann“. Pre-Z|Pent Renner je dal zagotovilo, da bo podedoval pri zvezni in deželni vladi. To je le en primer zadržanja zvezne in deželne vlade izza časa pred podpisom dr-Zavne pogodbe. 15. maja 1955 je bila na Dunaju svečano P°dpisana avstrijska državna pogodba. Avstrija ni ugovarjala proti nobenemu čle-nu. čeprav so ji bili posamezni členi v vsem °t>segu znani. Takoj po podpisu državne pogodbe — že 9- 5. 1955 — so začele rasti nemško-nacio-natoe organizacije kakor gobe po dežju in začele so gonjo proti izvajanju člena 7 dr-^avne pogodbe, čeprav tako delo ruši teme-Je države, katere obstoj naj bi bil cementi-ran na tej državni pogodbi. Slovenski osrednji organizaciji sta 11. ok-°^ra 1955 predložili zvezni vladi skupno sP°menico, na katero pa v 19-tih letih niti °dgovora nista dobili. s °ne 9. 5. 1957 (štev. 43.833-21/57) je pro-^etoo ministrstvo na Dunaju dekretiralo " i °vensko realno gimnazijo v Celovcu — °Wenisches Bundesrealgymnasium in Kla-yenfurt“. Istočasno pa so pričele nemško-scionalne organizacije stopnjevati gonjo tol' leta 1945 ustanovljeni obvezni dvoje-'Cni osnovni šoli. Na to šolo sta se izrecno .j ' Pogajanjih za državno pogodbo na kon-renci v Londonu in Moskvi sklicevala zu-2ani' minister Gruber in tudi leta 1954 pri p. dnjih razgovorih v Berlinu zunanji minister Nacionalističnim hujskačem se je 22. sep-delt'?3ra 1958 vdal koroški deželni glavar We-§®ni9 kot predsednik koroškega deželnega ko S^e9a sveta in z protiustavnim odlo-je to ukinil obvezno dvojezično šolo. Uvedel So ?b Hannes Androsch je zato izjavil, da bo zdaj konec s prizanesljivim ravnanjem pri davčn* napovedi. Prav tako je dejal Androsch, d6 1<‘ bo odstotek davka na večjo vrednost po1 id dn določenimi okoliščinami pustil zvišati. — N3 Tno Androschevo izjavo glede prizanesljivega 8°l ravnanja so takoj reagirale razne interesa6 'e> skupnosti, češ da Androschevo govorjenj6 e > dopušča sum davčne prevare. n,‘l Pol r‘el Mercedes IZ rak Solidno nemško kakovostno delo („deuj kla ,di trn, sche VVertarbeit") vedno bolj zanima tu države Azije: Šele pred nekaj meseci je p°f 6o, zijski šah kupil za dve milijardi šilingov & 8 o, trtino trdote Kruppovega jekla („hart W Kruppstahl"), zdaj pa je neka druga držav< — domnevajo da Saudi-Arabija — kupila l' 7 milijard šilingov 14 odstotkov delnic ^ hodnonemške Daimler Benz AG. ra n Doslej so mercedesi navadno prišli pre* ovinkov na Bližnji vzhod: tatovi so pokra0 ^ mercedese njihovim lastnikom po Avsthf Švici in Zvezni republiki Nemčiji ter jih j |Q^ perfektno organizacijo spravili preko drž6' l - njir” . U|J Balkana na Bližnji vzhod, kjer so z nj"1 polirali svoj image razni šajhi; če pa so tat6 ve in njihove pomočnike zalotili, pa so me' .k cedese zaplenili. Ker se je vrnitev lastnik0( . zdela arabskim oblastem preveč naporna,5 c jih kratkomalo proglasili za državna služb s) na vozila in si na ta način „prišparali“ dr . ge investicije. S| 1 Vendar je motiv za to velikansko trah ^ v akcijo na mednarodnem akcijskem tržiš6 . J manj prizadevanje, da bi pridobili izd®*, tgai tovarne mercedes direktno iz tovarne Bližnji vzhod, ampak bolj sigurno nalagaj 1 denarja v prav tako solidna podjetja, na k te ra bi tudi v časih krize imeli določen vp*] Jud$ d' žv6> In Evropa trenutno nujno rabi denarje žav, ki producirajo olje ... St OB GOSTOVANJU PDG: o- s „Hlapec Jernej “ v nedeljo v Celovcu ia e- oj (O u- je n- n- o- a- je e- n- a- jo ij' 50 ri- ni) KOROŠKI SLOVENCI NESTRPNO PRIČAKUJEJO UMETNIKE IZ MATIČNE DOMOVINE Še nekaj dni nas loči od velikega kulturnega dogodka, ki nam ga bo pripravila Krščanska kulturna zveza z gostovanjem igralcev iz Nove Gorice, ki bodo v Mestnem gledališču v Celovcu uprizorili v nedeljo popoldne ob 14.30 dramatizirano novelo „Hlapec Jernej in njegova pravica" Ivana Cankarja. Novogoriški igralci so izbrali Hlapca Jerneja za uprizoritev, ker so hoteli s tem počastiti bližnje, tako imenovano »Cankarjevo leto“, v katerem se bo slovenski narod z vrsto manifestacij spomnil stoletnice rojstva enega izmed svojih največjih literarnih genijev. Kadar se zgodi, da pride pred nas uprizoritev takšnega dela, kakršen je Cankarjev Hlapec Jernej, se vsakokrat sproti pojavi tudi vprašanje o konstituciji takega dela — o tistih elementih v njem, ki ga napravljajo zmerom znova in znova zanimivega, vrednega obnavljanja in predstavljanja. To pa naj nam postaneta skrajšani recenziji iz slovenskih listov. (Kot je znano, smo doslej objavili dve; urednik.) Q Ljubljanski dnevnik (16. 9. 1974): 0 \ HLAPEC JERNEJ V PDG V NOVI GORICI Vladimir Kocjančič piše v tem časopisu ^ed drugim: *Avtor dramatizacije in tudi predstave [er direktor Primorskega dramskega gledali-in režiser Jože Babič. Skorajda bi o novi dramatizaciji težko govorili ločeno od odrske upodobitve: to-lJl° se namreč obe prelivata, da je sporo-Cl‘o, ki ga Hlapec Jernej prinaša, ob koncu Y‘zultat enakovrednega sodelovanja obde-[avc besedila in gledališkega izraza. Babi-Ceva odrska podoba Cankarjeve novele je lajdeljena na 12 prizorov Jernejevega iska-n]a pravice. Prizori so razporejeni zapo-ledno, bolj ali manj so pisani v obliki dia-logn, tako da omogočajo stalno konfron-tacijo pregnanega Jerneja s posameznimi PVedstavniki posvetne in cerkvene oblasti. 0 “i se, da Babič izhaja iz izrazito humani-[dčnih pozicij; za njegovo dramatizacijo značilno predvsem razmerje med moral-n° in socialno krivico: Jernejeva osebna 'rama. se začne z moralnim konfliktom & faradi gostije ob smrti starega Sitarja), ta ■ prerase v socialnega (ko Jerneja požene-s kmetije). Iskanje socialne in moralne Pravice nato vseskozi poteka vzporedno, 2'°/ vrh doživi prvo na sodišču, drugo pa v IJ‘zoru z župnikom. Socialno in moralno e ® (Jernejeve) družbe se do kraja razčleni ■e 'j*.'koncu. Požar, kot ga predstavi Jože Ba-* I Cj namreč ni več samo razrešitev social-'fl j^Sn elementa drame, to ni več samo po d dr Ueiu vzeta Jernejeva pravica. Gre še za 0 n' US kontekst tega sicer nekoliko staro-o °,.° ‘n nerodno izvedenega požara: go-Je razpostavljene poze igralcev okoli n >neja, ki leži sredi zubljev, dajejo drami n°vo plast sporočila. Moralno plitka (Jer-Pva) družba je namreč pravi krivec za >zf,T’ zanetila ga je s svojimi moralnimi j kvalitetami — zdaj pa si skuša hkrati z ,,,ejevim koncem umiti roke in še na- ij« fc; Je, Pr, 'd ne more in noče razumeti, kako in ut Jtinaly se je ta konec zgodil. Jernej ni več " Zrn Slcr>i heroj: njegova smrt ni več moralna h('%a- Pretresa in osvešča pogled na druž-’ ** ga je izločila in se čudi njegovi smrti. jd1 b0 V B, i/it u!"10 dovolili, da bi bila Jernejeva smrt ,nf>n?« V »Naših razgledih" (11. oktobra 1974), poroča Aleš Berger pod naslovom IVAN CANKAR: HLAPEC JERNEJ IN NJEGOVA PRAVICA: Priredbo Hlapca Jerneja je Jože Babič v Primorskem dramskem gledališču tudi sam oskrbel in režiral in tako sproti preverjal njeno ustreznost, jo pravzaprav prevajal v jezik, ki naj bi Cankarjeve besede dopolnjeval in jih posredoval v polni in učinkoviti odrski govorici. V tem je nemalokrat uspel, predvsem zaradi kontrastiranja dveh nasprotujočih si svetov: Jernejeva, polnega prvinskega razumevanja pravice in zaupanja vanjo, ter sveta njegovih sodnikov in prega-njavcev, nekajkrat vešče groteskiranega do brezoblične spolzkosti, nekajkrat pa tudi V MESTNEM GLEDALIŠČU: Pravljična opera Po več letih prestanka je Mestno gledališče v Celovcu spet vzelo v svoj repertoar pravljično opero v dveh dejanjih — treh slikah — Engelberta Humperdincka »Janka in Metko" (Hansel und Gretel). Pravih pravljičnih oper imamo danes v različnih inačicah. Prej ko slej pa ima Hum-perdinckova stvaritev »Janko in Metka" največji uspeh, čeprav nastaja pri tem delu svojevrstna neskladnost med pravljico in glasbo, ne da bi se pri tem mogla uveljaviti. Prvotno je bilo delo sestavljeno iz samih kratkih pesmic za male pevčke in pevčice Humperdinckove družine. Humberdinckova sestra Adelheida, ki je bila poročena z zdravnikom VVettejem, je spisala za lutkovno gledališče svojih otrok ljubke pesmice. Engelbert Humperdinck je zanje kmalu zložil melodije, in tako je nastal mali Singspiel (igrica s petjem). Komponist Richard Wag-ner mu je svetoval, naj se oprime te glasbene zvrsti, saj je on kot nalašč ustvarjen za to. No, in kmalu je iz tega Singspiela nastala opera velikega stila. V božiču 1891 je podaril Humperdinck svoji nevesti končano operno partituro kot darilo. Krstna predstava »Janka in Metke" pa je bila 1893 v VVeimarju pod taktirko glasbenika Richarda Straussa. S tem je Humperdincku uspelo to, kar brez potrebe karikiranega v praznih in motečih šablonah. Tako je hlapec Jernej tudi v Babičevi priredbi romal skoz sebi popolnoma tuji, malodane spačeni svet, iz katerega so se le včasih, a to s potrebnim poudarkom, izluščile postave, v katerih je bilo zaznati njegovi podobno valovno dolžino, a se brž spet potopile v amorfno lepko gmoto. Hlapec Jernej ni mogel nikomur nameniti besed o svoji pravici, z njo in z njimi je ostajal sam med. zavrženo množico oziroma resignira-nimi nekdanjimi bojevniki. Hlapca Jerneja je kot gost odigral Stane Raztresen, že po svoji zunanjosti verjetno v tem trenutku najbolj primerni Jernej med slovenskim igralstvom; bil je pač nadvse realistično grčava postava, z rokami, kot bi jih vzeli iz ilustracij Ive Štubica, z dramatičnim podajanjem besedila, v katerem pa je bilo v sklepnih prizorih vendarle čutiti vedenje o tragični resnici; bil je, skratka, prepričljiv. V drugih vlogah so sodelovali vsi člani Primorskega dramskega gledališča in tudi večkratna zasedenost, porojena gotovo iz pomanjkanja igravskega naraščaja v tem teatru, zaradi ustrezne po-rzdelitve v glavnem ni delovala moteče. Med množičnimi prizori ne gre prezreti prav findesieclovskega vzdušja cesarskega Dunaja, izvrstno ilustriranega z nekaj uglasbenimi in zapetimi kiticami iz Cankarjevih i>Dunajskih večerov«, pa tudi prizor z župnikom je v novogoriški priredbi dobil nekaj prav monumentalnih razsežnosti. Sceno — dodan ji je bil celo vrtljivi oderček — in kostume je oskrbel Vladimir Rijavec, glasbeno opremo France Lampret. Janko in Metka4 moremo reči nasploh o kakem glasbenem umetniškem delu, namreč da so njegove melodije postale ljudska last. Uprizoritev pravljične opere »Janko in Metka" na celovškem opernem odru je bila, to moram reči, prav uspešna, saj so prišli na svoj račun tako otroci kot odrasli, kar je zasluga režiserja Horsta Z a n d e r j a in scenografa Thomasa M o o g a , ki je ustvaril tudi igri primerne kostume; njegova scena se je lepo ujemala v odrsko dogajanje. Sorazmerno dober je bil orkester, ki ga je natančno in muzikalno vodil Robert Filz-w i e s e r. Pevske vloge niso bogve kako zahtevne in so jih solisti zadovoljivo rešili: VVolfgang Schellenberg (bariton) v vlogi met-larja Petra, Gudrun Volke rt (mezzosopran), njegova žena, Anne G j e v a n g (alt) kot Janko je glasovno še najbolj ustrezala, Tamar R a c h u m (sopran) je bila Metka. Manj posrečena je bila čarovnica, ki jo je igral in pel tenorist Herold Kraus, peska rčka in rosnega možička je predstavila sopranistka Helga R e i t e r. Posebej naj pohvalim številni otroški zbor z Plešivca, ki se je v tej otroški pravljici prav lepo uveljavil, medtem ko so bile šolarke baleta Mestnega gledališča srčkani angelčki. B. L. Dobra literatura za porabske Slovence ši farske oblasti so zadnje čase bolj Sljo^ne za kulturno življenje porabskih l0v er|cev. To jim omogoča tesnejše sode-b0|. n'e z matično domovino, hkrati jih vse ten zb|'žuje z živo in pisano besedo v ma- '•nAm :__m i |ova""uev' 1 ° i'm omogoča tesnejše sode-bni-n,e 2 matično domovino, hkrati jih vse t6r 2b|ižuje z 2 ‘J ^nem jeziku. el loči|l0venci v Porabju pravijo, da je to od-5c jako^8 P°mena za jezikovno kulturo ro-e va§,V’ to Pa še tem bolj, ker se zbira v if Pubi k ^nP2n'cah vse več slovenskih knjig, tu® unterblieben, vveil die Vertreter der Minderh®' eine Teilnahme an den Sitzungen dieses Ko®1, tees, die fiir 16. Oktober 1974 und 26. N o ve m b® 1974 vorgesehen vvaren, abgelehnt und erkl®' haben, ihre „Mitarbeit im Kontaktkomitee vorl®u fig zu unterbrechen". In Karnten sind Richter tatig, die die sloW® nische Sprache beherrschen. Da die Bedin9uf gen fiir die Aufnahme in den richterlichen bereitungsdienst fiir alle osterreichischen Staa* biirger gleich sind, vvird dabei eine eventu®', Minderheitenzugehdrigkeit nicht beriicksichti9 Im Hinblick auf die Vervvendung in den 9 mischtsprachigen Gerichtsbezirken hat die J, stizvervvaltung aber besonderes Interesse Richtern mit Kenntnissen in der Minderheit® sprache. Aus diesem G rund vvird sogar bei ® , nahernd gleichen Oualifikationen jenen BeW®( bern der Vorzug gegeben, die iiber die erfofd® lichen Sprachkenntnisse verfugen. t Im ubrigen vvar fiir den 18. Oktober 1974 ®' noto jugoslovanske vlade Besprechung zvvischen Vertretern der slovveni-schen Minderheit, dem Bundesministerium ftir Justiz und zahlreichen Funktionaren aus der Ju-stizverwaltung in Klagenfurt angesetzt. Die Ver-treter der Minderheit haben jedoch ihre Teil-nahme kurzfristig mit der Feststellung abgelehnt, dali „die beiden Zentralorganisationen der Karnt-ner Slovvenen nicht in der Lage sind, ihre Mit-arbeit im Kontaktkomitee fortzusetzen". D as Bundesministerium fur Justiz ist nach wie vor bereit, jederzeit eine solche Besprechung in Klagenfurt abzuhalten. Die Angehčrigen der Minderheit nehmen am VVirtschaftsIeben in Osterreich vol lig gleichbe-rechtigt teil; so verftigen sie tiber eigene Wirt-schaftseinrichtungen, wie z. B. den slowenischen Genossenschaftsverband, dem ca. 30 Spar- und Darlehenskassen und tiber ein Dutzend bauer-licher Wirtschafts- und Viehzuchtgenossenschaf-ten angehčren, deren Mitgliedern betrachtliche, in Osterreich gesetzlich ve ran ke rte Fčrderungs-mittel des Bundes und der Lander zur Verftigung gestellt vverden. Selbst bei Zugrundelegung der von Karntner Slowenenvertretern immer vvieder genannten Hčchstzahl von etwa 60.000 in Karnten ansassi-gen Slowenen, die ganz wesentlich hčher liegt als die Ergebnisse samtlicher Umgangssprachen-erhebungen in Osterreich im Rahmen der seit dem 2. VVeltkrieg in den Jahren 1951, 1961 und 1971 durchgeftihrten Volkszahlungen, muB fest-gestellt werden, daB Osterreich im Interesse der Minderheit sehr beachtliche MaBnahmen vervvirk-licht hat, die nicht nur den Artikel 7 des Staats-vertrages weitgehend erftillen, sondern teilweise dartiber hinausgehen. Das Bundesministerium ftir Ausvvartige Angele-genheiten stel It im tibrigen fest, daB der Grund-satz der rechtlichen Gleichstellung und Gleich-behandlung fur alle čsterreichischen Staatsbtir-ger gilt, und daB jeder Angehčrige der Minderheit gegen eine Verletzung dieses fundamenta-ien Prinzips jederzeit sovvohl beim Verfassungs-gerichtshof als auch bei den anderen zustandi-gen Behčrden Beschwerde erheben kann. 4. Wie der jugoslawischen Seite bekannt ist, hat sich in der Steiermark ein Problem im Zu- sammenhang mit den Minderheiten nicht erge-ben. 5. Im Gegensatz zu der von jugoslavvischer Seite vertretenen Auffassung mčchte die Oster-reichische Bundesregierung ausdrticklich darauf hinweisen, daB der Artikel 7 des Staatsvertrages keine Bestimmung enthalt, die eine Minderhei-tenfeststellung bzw. -zahlung verbietet. Abgese-hen davon hat jeder Staat das Recht, Volkszahlungen durchzuftihren, um sich jene Unterlagen zu verschaffen, die er zur Vollziehung rechtli-cher MaBnahmen braucht. Derartige Ermittlun-gen sind geradezu die Voraussetzung ftir eine konstruktive Durchftihrung von minderheitenfčr-demden Bestimmungen, wie dies auch aus dem Wortlaut des Artikels 7 (2 und 3) des Staatsvertrages hervorgeht. Im tibrigen vvtirde eine solche derzeit diskutierte Volkszahlung besonderer A rt dadurch gekennzeichnet sein, daB sie von kei-nem wie immer gearteten Bekenntnisprinzip aus-geht. Der Staatsvertrag definiert den črtlichen An-wendungsbereich der Minderheitenbestimmungen nicht durch die Angabe eines geographisch ab-gegrenzten Gebietes, sondern nur insofern, als er verlangt, daB eine slovvenische, kroatische oder gemischte Bevčlkerung vorhanden sein muB. Das Minderheiten-Schulgesetz und das Ge-richtssprachengesetz vom 19. Marž 1959 machen daher die črtliche Festlegung der ftir die slovvenische Minderheit im besonderen in Betracht kommenden Volks- und Hauptschulen bzw. den ortlichen Geltungsbereich ftir die Amtssprache bei Gericht von den Ergebnissen einer amtlichen Minderheitenfeststellung abhangig und regeln bis zu deren Durchftihrung den Geltungsbereich pro-visorisch. Das Argument schlieBlich, das Gebiet, auf vvelches der Artikel 7 des Staatsvertrages An-wendung findet, sei schon durch die Verordnung der Karntner Landesregierung vom 3. Oktober 1945 festgelegt vvorden, ist gleichfalls unzutref-fend. Es vvare auch unmčglich gevvesen, schon 1945 durch eine Landesverordnung das Anvven-dungsgebiet ftir Bestimmungen des erst zehn Jahre spater unterzeichneten Staatsvertrages festzulegen. Ljudska štetja izvedena po veljavnih zakonih Die Behauptung, die bisherigen Volkszahlun-9en in der Republik Osterreich seien dazu be-ntitzt vvorden, um die Lage und Zahl der slovvenischen und kroatischen Minderheiten falsch darzustellen, muB mit aller Entschiedenheit zu-J"tickgewiesen vverden. Samtliche Volkszahlungen ln Osterreich vvurden streng nach den Bestim-rnungen der hiezu erlassenen Bundesgesetze durchgeftihrt. Die bei allen Volkszahlungen seit dem Jahre 1945 vervvendeten Vordrucke haben den Begriff ■•Windisch“ nicht angeftihrt. Die Bezeichnung "Windisch" vvurde allerdings von einer bei den e|nzelnen Volkszahlungen verschiedenen Anzahl Y°n Staatsbtirgern handschriftlich eingetragen. Da diese Personen keine anderen Angaben tiber mre Sprache machten, vvurden sie in der Statistik unter der von ihnen angegebenen Sprachen-bezeichnung zusammengefaBt. Die Anschuldigung, daB „zwecks ktinstlicher verringerung der Zahl der Minderheitenange-horigen" bei der Volkszahlung in Karnten die ^ategorie der sogenannten „Windischen“ sovvie neun verschiedene „windische Sprachkombina-r'°he-n“ ein9efuhrt vvorden seien, ist daher un-'chtig. Die Osterreichische Bundesregierung hat lch im tibrigen bei ihrer Minderheitenpolitik von ®h Angaben tiber diese verschiedenen vvindi-°hen Sprachkombinationen nicht beeinflussen lassen. , *-las Bundesministerium ftir Ausvvartige Ange-sgenheiten muB mit Bedauern feststellen, daB lch das Bundessekretariat ftir Ausvvartige Ange- legenheiten der Sozialistischen Federativen Republik Jugoslavvien in seinen Ausftihrungen zur VViederholung von Behauptungen veranlaBt sieht, die das Bundesministerium ftir Ausvvartige Ange-legenheiten bereits in seiner Note vom 11. Jan-ner 1973 und in seiner Mitteilung vom 2. April 1974 als den Realitaten nicht entsprechend zu-rtickgewiesen hat. Behauptungen, vvie „gewalt-same Erzvvingung der Minderheitenassimilierung", „Machination zur Einschrankung der Minderhei-tenrechte" und „Druckaustibung seitens der neo-nazistischen und chauvinistischen Krafte" ent-behren jeder Grundlage und mussen als im Wi-derspruch zu den Tatsachen stehend scharfstens zurtickgevviesen vverden. Der Vorvvurf, daB Osterreich eine ..Revision der Bestimmungen des Staatsvertrages" versucht, ist ebenso abvvegig. Zu 6: Die Osterreichische Bundesregierung unter-streicht mit Nachdruck, daB sie stets zu Gespra-chen mit den slovvenischen Organisationen bereit vvar. Auch die Karntner Landesregierung hat die ganzen Jahre hindurch mit Vertretern der Minderheitenorganisationen immer vvieder Ge-sprache tiber alle vorliegenden Probleme geftihrt. Gerade in den letzten Jahren vvurden mit der Studienkommission ftir Probleme der slovvenischen Volksgruppe in Karnten und dem Kontaktkomitee zvvischen der Bundesregierung und den Vertretern slovvenischer Organisationen auf Bun-desebene sovvie mit der sogenannten „Tischrun-de“ auf Karntner Landesebene zusatzlich Be-ratungsgremien geschaffen und dadurch die Kontakte zur Minderheit vermehrt. Zvezna vlada obžaluje izstop slovenskih organizacij iz kontaktnega komiteja daRIS .0ster.reichische Bundesregierung bedauert, _ 3 s'°h die slovvenischen Organisationen vvei-rn’ an den Beratungen der Studienkommission Kar t*3161?16 der slovvenischen Volksgruppe in raito en le',zunehmen, und daB sie es, vvie be-ben erwahnt, erst ktirzlich erneut abgelehnt ha-’ an. bestimmten Sitzungen des Kontaktkomi-mi,s mitzuvvirken. Erklartes Ziel des Kontaktko-tik ? 'st -es’ e'ne minderheitenfdrdernde Poli-G_ . ermoglichen. Dieses in Europa einmalige chafTll'Jrn unter dem Vorsitz des Regierungs-aen S |6uen zweiten Monat und an seinen Sitzun-Bea pehmen Regierungsmitglieder oder deren Minn u9.te gemeinsam mit den Vertretern der teiana eit sow'e Mandataren der politischen Par-ap h des Bundes und des Landes teil. Trotz der nisat-nW^rt'9en hlaltung der slovvenischen Orga-zeittlonen wird die Bundesregierung, vvie seiner-zunnVereinbart- ieden zvveiten Monat zu den Sit-tretpn des Kontaktkomitees auch an die Ver-las r der Minderheit eine Einladung ergehen tenf*;, da sie deren Mitvvirkung bei minderhei-miBt rdGrnden Ma^nahmen groBte Bedeutung bei- sich'6 ^.®terreichische Bundesregierung vervvahrt vvpn- sctlarfstens gegen die Behauptung, die slo-stan'SChe und kroatische Minderheit sei Gegen-Doiit- Yon Manipulationen der osterreichischen behrt - en Parteien- Diese Anschuldigung ent-Einm-Jeder sachlichen Grundlage und stel It eine ne T^bdung in innere osterreichische Angele-kann'ten dar’ die nicht hingenommen vverden stische und neonazistische Gruppierungen" und in Punkt 7 die „Situation einer ungehinderten Tatigkeit neonazistischer Krafte" behauptet. Zu diesen Vorvvurfen vvare im einzelnen folgen-des festzuhalten: Die osterreichische Gesetzeslage hinsichtlich des Verbotes jeder VViederbetatigung im natio-nalsozialistischen Sinn vvar bereits vor dem In-krafttreten des Osterreichischen Staatsvertrages eindeutig und klar. Die osterreichischen Behorden achten mit aller Strenge und Konseguenz darauf, daB jene Gesetze und Vervvaltungsbe-stimmungen eingehalten vverden, die ebenso vvie der Artikel 9 des Osterreichischen Staatsvertrages jede nationalsozialistische Betatigung ver-bieten. Alle VerstoBe gegen diese Bestimmungen vverden von den Behbrden verfolgt. Avstrija ne vidi razloga za prepoved ..Heimatdiensta" Unter Berticksichtigung der vefassungsrecht-lich gevvahrleisteten demokratischen Grundrech-te sah die Osterreichische Bundesregierung keine Veranlassung, die im „Karntner Heimatdienst" vereinigten Organisationen zu verbieten. Die Organisationen verfolgen gemaB ihren Statute n kei-nesvvegs das Ziel — vvie dies in der jugoslavvi-schen Note behauptet vvird — der slovvenischen Bevčlkerung ihre Eigenschaft und Rechte als Minderheit zu nehmen. Bei der Diskussion der Minderheitenfrage kann man vveder den Vertretern der Minderheit noch Vertretern von gesetzlich zugelassenen Vereinen das Recht abspre-chen, gehort zu vverden. Im tibrigen haben diese Organisationen vveder in ihren Statuten noch bei ihren Veranstaltungen jemals den Bestand eines unabhangigen und demokratischen Osterreich in Frage gestellt. Die Osterreichische Bundesregierung hat, ent-gegen dem in der jugoslavvischen Note enthal-tenen Vorvvurf, keinesvvegs „Minderheitenfeind-liche Forderungen dieser Krafte" akzeptiert und auch nicht versucht, „sie in die Losung des Min-derheitenproblems einzuschlieBen". Bei dem in der jugoslavvischen Note angeftihr-ten Treffen des Vereines „Osterreichischer Sol-datenverband — Kameradschaft IV", Landesgrup-pe Karnten, am 5. Oktober 1974 in Krumpendorf, vvaren vvohl osterreichische Behordenvertreter (ein Vertreter der Bezirkshauptmannschaft Klagenfurt und zwei Kriminalbeamte) anvvesend, jedoch nicht als Gaste, sondern als Beobachter. Offizielle Vertreter des osterreichischen Bundes-heeres vvaren nicht zugegen. Der Verlauf dieser Veranstaltung und die hiebei gehaltenen Reden gaben keinen AnlaB, die Kundgebung aufzulo-sen. Hingegen erhalt der in der jugoslavvischen Note ervvahnte „Bleiburger Ehrenzug" schon seit drei Jahren keine Versammlungsbevvilligung. Bereits im Jahre 1971 hatte die Sicherheitsdirek-tion ftir Karnten gegen die mutmaBlichen Ftihrer Anzeige erstattet. Das von der Staatsanvvaltschaft Klagenfurt eingeleitete Verfahren muBte jedoch mangels strafbarer Tatbestande eingestellt vverden. Die Gedenktafel in G raz und das in der jugoslavvischen Note ervvahnte Totenbuch gehen auf eine Feier im Jahre 1970 zurtick, der eine private Initiative zugrunde lag und die ausschlieBlich dem Gedenken von Toten gevvidmet vvar. In die-sem Zusammenhang vvird auf die damalige Erkla-rung der Steiermarkischen Landesregierung hin-gevviesen, mit der sich auch die jugoslavvischen Zeitungen seinerzeit eingehend befaBt haben. Das Bundesministerium fur Ausvvartige Ange-legenheiten stellt vveiters zu jenem Passus der jugoslavvischen Note, der eine Verletzung des A rt. 19 des Osterreichischen Staatsvertrages behauptet, folgendes fest: Von den offiziellen osterreichischen Stellen vvird alles getan, um diesen Artikel des Staatsvertrages seinem VVortlaut und seinem Geiste nach zu erftillen. Die zustandigen Sicherheits-behorden haben die gemaB Artikel 19 geschtitz-ten Kriegsgraber und Denkmaler immer vvieder mit betrachtlichem Personalaufvvand unter Be-wachung gehalten. Bei Beschadigung soleher Graber und Denkmaler, die die Bundesregierung nicht nur bedauert, sondern auch scharfstens verurteilt, vvurden die Tater von den osterreichischen Behorden verfolgt und bei Ausforschung ihrer Bestrafung zugefuhrt. Zu 8: Was die Mitteilung der Jugoslavvischen Regie-rung vom 17. Mai 1973 betrifft, mochte das Bundesministerium ftir Ausvvartige Angelegenheiten bemerken, daB die darin enthaltenen Vorschlage von der Osterreichischen Bundesregierung nicht als geeignete Grundlage ftir die Losung der of-fenen Fragen, die zvvischen den beiden Landern bestehen, angesehen vverden konnten. Das Bundesministerium ftir Ausvvartige Angelegenheiten hatte die Grtinde hieftir in seiner Mitteilung vom 2. April 1974 dargelegt. AuBerdem schien der Bundesregierung eine vorherige zeitliche Festlegung soleher Losungen als Vorbedingung ftir Verhandlungen und Begegnungen nicht opportun. Osterreich ist aber grundsatzlich bereit, jederzeit tiber alle umstrittenen Probleme zu verhan-deln und allenfalls auch gemeinsam ein Pro-gramm zu erstellen, das die beiderseits ge-vvtinschten Verhandlungsthemen festiegt. Die Osterreichische Bundesregierung hat die anlaBlich internationaler Konferenzen gepfloge-nen freundschaftlichen Kontakte zvvischen den beiden AuBenministern sehr begrtiBt und auch stets den Besuchaustausch zvvischen den Bun-deslandern Karnten, Steiermark und Burgenland einerseits und den jugoslavvischen Teilrepubliken Slovvenien und Kroatien andererseits gefordert. Osterreichischerseits vvurde daher die vor eini-gen VVochen erfolgte auBerst kurzfristige jugo-slawische Absage des tiber Initiative Jugosla-wiens vereinbarten Freundschaftsbesuches einer Burgenlandischen Regierungsdelegation in der Sozialistischen Republik Kroatien bedauert ebenso vvie die Zuruckziehung der Einladung an den Btirgermeister von Salzburg durch die Stadt Zagreb. Zu 9: Das Bundesministerium ftir Ausvvartige Angelegenheiten hat volles Verstandnis ftir die Feststellung in der jugoslavvischen Note, daB Jugoslavvien den Minderheitenfragen sovvohl in seiner Innen- als auch AuBenpolitik groBte Bedeutung BeimiBt. Die Osterreichische Bundesregierung laBt sich von den gleichen Prinzipien leiten. Glede kulturnih dobrin trdi zunanje ministrstvo: Zu 7: Die Osterreichische Bundesregierung ist sich bevvufit, daB eine mit Emotionen belastete Diskussion, vvie sie vor allem im Jahre 1972 in Karnten geftihrt vvurde, besondere VVachsamkeit und Entschlossenheit verlangt, um zu verhindern, daB unverantvvortliche Elemente die Losung einzel-ner noch offener Minderheitenfragen zu storen versuchen und damit den Bestrebungen der Bundesregierung entgegenvvirken. Das Bundesministerium ftir Ausvvartige Angelegenheiten verurteilt in diesem Zusammenhang scharfstens alle Gevvaltakte, vvie den Spreng-stoffanschlag gegen das slovvenische Partisa-nendenkmal in Robesch vom 16. September 1973, den Anschlag auf das Haus des Zentralverbandes der Slovvenen in Klagenfurt vom 4. Oktober 1973, den Anschlag auf das „Haus der Heimat" in Miklauzhof vom 7. Juni 1974 und den Anschlag gegen das Btiro des Karntner Heimatdienstes in Klagenfurt vom 10. November 1974. Die Tater des Anschlages vom 16. September 1973 sind bereits zu langeren Kerkerstrafen verurteilt vvorden. Die Osterreichische Bundesregierung vvird alles in ihrer Macht stehende tun, um auch die Urheber der anderen Anschlage ihrer gerechten Strafe zuzuftihren. In der jugoslavvischen Note vvird mehrmals der Vorvvurf erhoben, daB Osterreich Aktivitaten der vom „Nazismus“ durchdrungenen Krafte dulde. Die jugoslavvische Note spricht im zvveiten Ab-satz von „immer haufigeren Manifestationen na-zistischer Natur", in Punkt 2 vverden „chauvini- Zu 10: In der jugoslavvischen Note vvird behauptet, daB Osterreich keine Bereitvvilligkeit zeige, noch offene Fragen vvie Restitution jugoslavvischer Kul-turgtiter und die Erftillung des Archivabkommens in konstruktiver VVeise zu losen. Das Bundesministerium ftir Ausvvartige Angelegenheiten mochte zu dieser bevvuBten Simplifizierung und unvoll-standigen Darstellung im einzelnen folgendes feststellen: Die Republik Osterreich vvar immer bereit, jene vvahrend des Zvveiten Weltkrieges aus Jugoslavvien nach Osterreich verschleppten Kultur-trager an die Sozialistische Foderative Republik Jugoslavvien zurtickzustellen, doch erforderte die Feststellung und Auffindung der von Jugoslavvien beanspruchten Gegenstande verstandlicher-weise Zeit. Auf G rund des von der jugoslavvischen Botschaft im Jahre 1972 tibergebenen Entvvurfes ftir ein Protokoli tiber die Restitution jugoslavvischer Kulturgtiter fanden vviederholt Gesprache statt. Diese haben bis auf die Formulierung einer Erklarung, daB mit der Obergabe der von Jugoslavvien verlangten Kultu rgtiter eine einvernehm-liche und endgtiltige Losung der Restitution er-zielt vvorden sei, ein positives Ergebnis gebracht. Obvvohl sich die jugoslavvische Seite in ihrer Note vom 10. Dezember 1964 zur Abgabe einer solehen Erklarung bereit gefunden hatte, hat sie ihren Standpunkt inzvvischen jedoch vvieder re-vidiert. Im Juli dieses Jahres vvurde von osterreichi-scher Seite nochmals eindeutig festgestellt, daB auch diese letzte noch offene Frage einer Re-gelung zugeftihrt vverden solite. Da ein Austausch diesbeztiglicher Entvvtirfe zu keinem Einverneh-men geftihrt hatte, regte das Bundesministerium ftir Ausvvartige Angelegenheiten am 14. Oktober 1974 an, Jugoslavvien moge eine Verhandlungs-delegation nach Wien entsenden, um die endgtiltige Formulierung einer beiderseitig befrie-digenden Entfertigungserklarung zu vereiipbaren. Eine Reaktion auf diese Anregung ist bisher nicht erfolgt. In der jugoslavvischen Note vvird behauptet, daB die Republik Osterreich bis heute ihre Ver-pflichtungen hinsichtlich der Obergabe der offiziellen Archive, die Jugoslavvien betreffen, nicht erftillt hat. Bedauerlichervveise sind in dieser Frage jahrelange Verzogerungen eingetreten. Dem Archivabkommen aus dem Jahre 1923 zu-folge sollen bekanntlich auch in Jugoslavvien be-findliche osterreichische Archivalien zurtickge-stellt vverden, vvas bei den von 1923 bis 1927 stattgefundenen Verhandlungen jugoslavvischer-seits stets abgelehnt vvurde. Aus diesem G rund ist diese Frage in der Folge durch Jahrzehnte hindurch von keiner der beiden Regierungen er-o rte rt vvorden. Die Tatsache der Nichterftillung des Archivabkommens durch mehr als 50 Jahre ist daher keinesvvegs auf Osterreich allein zu-rtickzuftihren. Im tibrigen mochte das Bundesministerium ftir Ausvvartige Angelegenheiten die bereits in seiner Mitteilung vom 2. April 1974 zum Ausdruck gebracht und in seiner Note vom 19. November 1974 vviederholte Bereitschaft betonen, Verhandlungen tiber diesen Fragenkomplex so bald als moglich aufzunehmen. Zu 11: In Osterreich besteht eine lange Tradition der Presse- und Meinungsfreiheit. Die jugoslavvische Behauptung, daB sich „ein Teil der osterreichischen offentlichen Informationsmittel in ein inter-nationales Zentrum negativer Propaganda gegen die Sozialistische Foderative Republik Jugoslavvien" vervvandelt habe, ist nach Auffassung der Osterreichischen Bundesregierung vollig unzu-treffend. Von Osterreich vvird — vvie des ofteren, zuletzt gegenuber dem jugoslavvischen Botschafter in Wien am 31. Oktober 1974, zum Ausdruck gebracht vvurde — die Verbreitung vereinzelter, meist aus dem Ausland stammender u n beg rti n-deter Nachrichten und alarmierender Gertichte, die zvveifellos geeignet sind, auch bei der eige-nen Bevčlkerung ein Geftihl der Unsicherheit hervorzurufen, bedauert. Die Osterreichische Bundesregierung hat daher auch gegen die Verbreitung soleher Gertichte, vvie anlaBlich der Verčffentlichung des sogenannten „Polarka“-Pla-nes, vviederholt deutlich Stellung genommen. Sie laBt sich bei der Beurteilung von internationalen Vorgangen keinesvvegs von Geruchten leiten, je- (Dalje na 8. strani) Celovec Slovenske oddaje NEDELJA, 8. 12.: 7.05 Duhovni nagovor. — Po vaši želji. — PONEDELJEK, 9. 12.: 13.45 Infor-macije — Kulturna panorama: Današnja slovenska literatura v Italiji. — TOREK, 10. 12.: 9.30 Zborovska glasba. — 13.45 Informacije — Šport — Poslušam veter... (Pesmi Ludovike Kalan). — SREDA, 11. 12.: 9.15 Slovenska šolska oddaja. — 13.45 Informacije — Domača zabavna glasba — Cerkev in svet. — ČETRTEK, 12. 12.: 13.45 Informacije — Družinski magazin. — PETEK, 13. 12.: 13.45 Informacije — Melodije za razvedrilo. — SOBOTA, 14. 12.: 9.45 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. Avstrija 1. PROGRAM NEDELJA, 8. decembra: 16.00 Živordeči avtobus (23) — 16.30 Za otroke od 6. leta naprej: Pripravljen pomagati — 16.40 Za družino: Bik ima domotožje — 17.20 Ernst Fuchs: Pogovor s slikami — 17.55 Cooky in njegovi prijatelji, lahko noč za najmlajše — 18.00 Lumierjevi otroci — 18.30 Prizma — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Šport — 20.05 Adventni pogovor — 20.15 Kraj dejanja: „Mož iz sobe 22“ — 21.45 Čas v sliki — nočna izdaja. PONEDELJEK, 9. decembra: 18.00 Znanje — aktualno. 1. Elektrika v zraku, 2. Zasilno izkopavanje — 18.25 „Dvojica“, lahko noč za najmlajše — 18.30 V kraljestvu divjih živali — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Ljudje na renču Šajlu — 21.15 Šport — 22.15 Čas v sliki — nočna izdaja. TOREK, 10. decembra: 18.00 Walter in Con-nie: Tečaj angleškega jezika — 18.25 „Dvojica“, lahko noč za najmlajše — 18.30 Rožnordeči panter — 19.00 Avstrija v sliki z Južno Tirolsko — aktualno — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Svet knjige — 21.00 Kralj šaljivcev — 22.35 Čas v sliki — nočna izdaja. SREDA, 11. decembra: 10.00 Televizija v šoli: Formalna logika — 10.30 Tassilo III. — 11.00 Program za delavce: Kralj šaljivcev — 12.35 Šport — 16.30 Za otroke od 6. leta naprej: Skrivnost slamnatega gradu — 17.05 Za otroke od 8. leta naprej: Poskušajte z nami? Okrasje za božič — 17.30 Za mladino od 14. leta dalje: Kaj lahko postanem? — 18.00 Tečaj francoskega jezika — 18.25 „Dvojica“, lahko noč za najmlajše — 18.30 Tri deklice in trije dečki — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kul- tura — 20.06 Šport — 20.15 Obzorja — 21.05 Bolezni mladine, Ferdinand Bruckner — 22.45 Čas v sliki — nočna izdaja. ČETRTEK, 12. decembra: 10.00 Televizija v šoli: Formalna logika — 10.30 Albrecht Durer — praznik rožnega venca — 11.00 Zvok po čldveški roki: Orgle — 11.30 Kaj lahko postanem? Krojač za ženske obleke — 12.00 Angleški teater — 18.00 Tečaj ruskega jezika — 18.25 „Dvojica“, lahko noč za najmlajše — 18.30 Šport — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Skrivnost stare Mamsell — 22.05 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.10 Šport (posebno). PETEK, 13. decembra: 10.00 Televizija v šoli: Živordeči avtobus — 10.30 Viri zgodovine: Teur-nija — 11.00 Program za delavce: Večna Eva — 12.25 Klub seniorjev — 18.00 Orientacija — 18.25 „Dvojica“, lahko noč za najmlajše — 18.30 Družina Feuerstein: „Dolgi konec tedna" — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Uradni spisi XY — nerešeni — 21.20 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.25 Tigrove šape, pustolovski film o lovu na tigre v Indiji — 00.10 Uradni spisi XY — nerešeni; poročila In reakcije. SOBOTA, 14. decembra: 15.45 Koncertna ura — 16.45 Za otroke od 5. leta naprej: Hišica — 17.25 Za otroke od 7. leta dalje: Mladi sluga slonov — 17.50 Za družino: Družina Patridge — 18.15 Schranz X 8 — smučarski tečaj — 18.25 „Dvojica“, lahko noč za najmlajše — 18.30 Kultura — posebno — 18.55 Dober večer reče... Heinz Conrads — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Anneliese Rothen-berger se predstavi — 21.50 Šport — 22.20 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.25 Tajni agent FBI. 2. PROGRAM NEDELJA, 8. decembra: 18.00 Tedenski magazin — 18.30 Prerezi — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Kultura — posebno — 20.10 Okolica — 20.15 Glasba v sliki: „Petje in godba"; glasbeno kramljanje — 21.15 Elizabeta Flickenschildt — reakcije na besede — 22.00 Vprašanja kristjana — 22.05 Čas v sliki. PONEDELJEK, 9. decembra: 18.30 Iz šolske televizije: Dunajska šola — 19.00 Puščava zmaga — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.00 ORF danes — 20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Govor in odgovor — 21.15 Impulzi (spodbude) vrsta videnja — 22.00 Avstrija v sliki — 22.20 Čas v sliki in kultura. TOREK, 10. decembra: 18.30 Iz šolske televizije: predelava nafte — 18.45 Uganka selitve ptic — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.00 ORF danes — 20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Poroka v Dubaju — 21.00 Svet in znanost — 21.45 Avstrija v sliki z Južno Tirolsko — aktualno — 22.05 Znanje — aktualno — 22.30 Čas v sliki in kultura. SREDA, 11. decembra: 18.30 Iz šolske televizije: Angleški teater — 19.00 Ernst Fuchs: Pogovor s slikami — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.00 ORF danes — 20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Preobrazba M. S. — 21.00 Večna Eva; veseli film o svojeglavem multimi- lijonarju, ki bi rad pred svojo smrtjo spoznal zaročenko svojega sina — 22.25 Avstrija v sliki — 22.45 Čas v sliki in kultura. ČETRTEK, 12. decembra: 18.30 Iz šolske televizije: Formalna logika — 19.00 Stik — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.00 ORF danes — 20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Teleobjektiv — 21.15 Vesoljska ladja Enterprise — 22.00 Avstrija v sliki — 22.20 Čas v sliki in kultura — 22.50 šport. PETEK, 13. decembra: 18.30 Enej — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.00 Spotoma ob koncu tedna — 20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Prva ljubezen, film Maksimilijana Schella — 21.40 Avstrija v sliki — 22.00 Orientacija — 22.25 Čas v sliki in kultura. SOBOTA, 14. decembra: 16.50 Na svidenje: Kupi si pisani zračni balonček, revijska komedija o princesi drsalki na ledu — 18.30 Med poleti — 18.55 Glasbena poročila, nato igramo kljunasto flavto — 19.30 Čas v sliki — 20.00 ORF danes — 20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Rosmersholm, drama Henrika Ibsena — 22.15 Čas v sliki. Ljubljana NEDELJA, 8. 12.: 9.25 Svet v vojni — 10.15 Otroška matineja — 11.10 Poročila — 11.15 Kmetijska oddaja — 12.00 Mozaik — Nedeljsko popoldne — 16.30 Poročila — 16.35 Propagandna oddaja — 16.40 Košarka Olimpija : Bosna — 18.15 Vidocg — 19.10 Barvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.50 Tedenski gospodarski komentar — 19.55 3-2-1 — 20.00 M. Božič: Človek In pol — 21.00 Propagandna oddaja — 21.05 UNA — 21.35 Športni pregled — 22.10 TV dnevnik. PONEDELJEK, 9. 12.: 8.10 in 9.30 TV v šoli — 14.10 in 15.30 TV v šoli — ponovitev — 16.30 Madžarski TVD — 17.30 E. Majaron: V znamenju dvojčkov — 17.50 Obzornik — 18.05 Na sedmi stezi — 18.35 Mozaik — 18.40 Gospodarstva socialističnih držav — 19.00 Odločamo — 19.10 Barvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.55 3-2-1 — 20.05 J. Laine: Virtasen masa — 21.20 Sodobna oprema — 21.30 Kulturne diagonale — 22.00 Po Franciji — 22.25 TV dnevnik. TOREK, 10. 12.: 8.10, 9.35 in 10.05 TV v šoli — 14.10, 15.35 in 16.05 TV v šoli — ponovitev — 16.35 Madžarski TVD — 17.40 Taktika: Prišla je miška — 17.50 Barvna risanka — 17.55 Obzornik — 18.10 Življenje v gibanju — 18.35 Mozaik — 18.40 Ne prezrite: Najboljše knjige po izbiri poznavalcev — 19.10 Barvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TVD — 19.55 3-2-1 — 20.00 Pogovor o ... — 20.55 Propagandna oddaja — 21.05 A. Ivanov: Sence izginjajo opoldne — 22.25 TV dnevnik. SREDA, 11. 12.: 8.10 in 10.50 TV v šoli — 15.25 TV v šoli — ponovitev — 16.30 Madžarski TVD — 17.25 Vikingi — 17.50 Obzornik — 18.05 Po sledeh napredka — 18.35 Mozaik — 18.40 Mladi za mlade — 19.10 Barvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.55 3-2-1 — 20.50 Steklena menažerija — 21.45 Propagandna oddaja — 21.50 Miniature — 22.10 TV dnevnik. ČETRTEK, 12. 12.: 8.10 TV v šoli — 9.35 Francoščina — 14.10 TV v šoli — ponovitev — 15.35 Francoščina — 16.30 Madžarski TVD — 17.35 T. Seliškar: Bratovščina sinjega galeba — 18.00 Obzornik — 18.15 Mozaik — 18.20 Svet v vojni — 19.10 Barvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.55 3-2-1 — 20.05 M. Vitezovič: Dimitrije Tucovič — 21.00 Kam in kako na oddih — 21.10 Monitor: Beograd, mesto na rekah — 21.50 Impulzi — 22.15 TV dnevnik. PETEK, 13. 12.: 8.10 TV v šoli — 10.50 Angleščina — 14.10 TV v šoli — ponovitev — 15.45 Angleščina — ponovitev — 16.30 Madžarski TVD — 17.20 Veseli tobogan — 17.5 Obzornik — 18.05 Srečanje oktetov — 18.35 Mozaik — 18.40 Začetki življenja — II. del — 18.50 Človek in okolje — 19.10 Barvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar — 19.55 Propagandna reportaža — 20.00 3-2-1 — 20.10 Velika ljubezen — 21.35 Propagandna oddaja — 21.40 Harlem — 22.10 TV kažipot — 22.30 TV dnevnik. SOBOTA, 14. 12.: 9.25, 10.30 in 11.55 TV v šoli — 12.25 St. Moritz: Smuk za moške — 16.35 Propagandna oddaja — 16.40 Košarka Beograd : Metalac — 18.15 Obzornik — 18.25 Pellerinova hči — 19.10 Barvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar — 19.55 3-2-1 — 20.00 Zdravilo — 20.30 Festival pesmi JA — 21.40 Moda za vas — 21.50 TV dnevnik — 22.05 Barvna propagandna oddaja — 22.10 Pot v Hollywood. USTAŠA UBITA V SPOPADU NA VELEBITU BEOGRAD. — Po sporočilu tajništva za notranje zadeve SR Hrvaške so organi notranje uprave pred kratkim na področju Velebita s pomočjo prebivalstva odkrili in likvidirali dva oborožena emigranta, ustaška terorista, ki sta se vrnila v Jugoslavijo, da bi izvajala teroristične akcije. Gre za znana kriminalca Mateja Prviča in Ivana Matičevi-ča, ki sta leta 1972 iz zasede ubila poveljnika milice v Karlobagu. V spopadu s teroristoma je padel en miličnik in drugi je bil lažje ranjen. Nas tednik izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-69. — Telefon uredništva in oglasnega oddelka 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil., letno 100.— šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo 24,— DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300.— bfr., za Švico 25.— šfr., za Anglijo 3.— f. sterl., za Jugoslavijo 100.— N. din, za USA in ostale države 7.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Nužej Tolmajer, Verovce št. 2, 9065 Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26. eeocooooooeooceeaeooocecssoooooocooeoseeoseooooeooocoooooeooocecoceccoooooeeooeooooooosoooeeoeoeeooceoooeoooeeoeooooooeeooeocoocccoeooeooc Z----------------------------------------------> DR. IVAN TAVČAR: 8 (^netje a jeseni V______________________________________________J sekali štruklji. Če si mehko, pokoncu postavljeno blago z enim udarcem presekal, je bilo tvoje; če se ni posrečilo, si moral plačati, štrukelj pa je ostal Nacetu. To sekanje je tisti dan na Gori povzročalo največje zanimanje! Skoraj med zadnjimi sta prišla Šimen in Luca. Ta je nosila pečo brez špic, nad obleko pa star, rjavkast „raš“, ki je bil spredaj na dveh mestih nazaj pripet, da se je kazala rdeča podloga. Bila je to vroča stara obleka za stare ženske in že tedaj precej redka. Kakor dvoje plahih ščenet sta se približala cerkvenim vratom. Tam je Kalar, bled ko stena, odstopil od moških, s katerimi se je razgovarjal. Stopil je pred Šimna. Množica je takoj postala radovedna in pritisnila k mestu, kjer sta stala Kalar in Skalar. Luca je v strahu zanihala: „Za božje rane, vsaj pred cerkvijo nama daj miri" Oni pa je izpregovoril razločno in glasno: ..Krivico sem ti delal in sedaj mi v imenu svete Trojice odpusti in pozabi!" Šimnu se je povesila čeljust in lovil je Kalarjevo roko: „Vse je pozabljeno, Luka, vse je pozabljeno! Hvaljen bodi Jezus Kristus!" Množica je napravila prostor in z roko v roki sta prekoračila prag gorske cerkve. Ves čas je šimen ponavljal: „Vse je pozabljeno, vse je pozabljeno". Luca pa je od nekod iz obleke potegnila molek ter premikala med prsti debele njegove jagode. To je bila prva senzacija shoda na Gori. Druga je nastopila po maši. A bila je manj ganljiva in zame nečastna. Gorska cerkev je bila že v otroških letih vrhunec mojim željam. In res, ko sem bil dobil prve hlačice, me je vlekla mati na Malega šmarna dan na Goro. Težko sem hodil, žejo sem trpel, a vse je bilo pozabljeno, ko me je imela mati v cerkvi tik sebe. Veroval sem v nebesa in mislil, da sem tisti dan vsaj v prednebesih. Globoko me je zanimala ob strani na zidu velika freska, kjer je gonil sv. Jurij konja proti velikem zmaju. In ta zmaj — prava peklenska prikazen — je bila zame najpomembnejša točka. Še bolj sem ga občudoval ko devico, ki je tičala za zmajem ter kazala največjo grozo. To devico naj bi bli rešil sv. Jurij s svojim naskokom. Legenda sv. Jurija se je predstavljala torej v največji naivnosti, a vzlic temu zelo dobrodejni naivnosti. Mogočno konkurenco tej sliki pa je ustvarjal veliki oltar, na katerem je kraljevala Naša Gospa z Gore. V zidu za oltarjem je bilo napravljeno okno iz rumenega stekla, in kadar je zasijalo sonce, je bilo videti Marijo, kakor bi se kopala v samem zlatu. Po moji takratni sodbi sploh ni moglo biti kaj lepšega na svetu. Ko je nato stopil pred oltar mašnik v srebrnem plašču, ko se je po božjem hramu kadila vonjava in so na koru zapele pevke, sem bil trdno prepričan, da prebiva v naši sredi Bog in da bo njegova mati zdaj in zdaj stopila s trona, ki je bil obdan z rumenimi sončnimi žarki. Tudi danes je bila cerkvica polna. Na steni je še vedno reševal sv. Jurij svojo devico in na čeladi je še vedno nosil velika štrucova peresa. Tudi Mati božja je kraljevala v svojem zlatu. Od oltarja so se kadile vonjave in na koru je pela Žganjarjeva Urša: „Ko v jasnem pasu primiglja..Kje pa so bili moji nekdanji občutki? Sv. Jurij se mi je videl, da je slabo slikan, in devica, ki jo je reševal, je imela pravzaprav obraz brez vsakega življenja. Mati božja v svojem baročnem tronu je bila slabo izrezljana in prekričeče prevlečena z barvami. Vrhu tega je bil nerodni cerkovnik ubil rumeno šipo v oknu, da se je videla luknja, ki je močno motila zlati svit okrog sv. Device. Žganjarjeva Urša pa se je včasih bolj drla, nego pela. Žalibog, da ni dano človeku, da bi ostal otrok vse svoje žive dni! Božjo besedo nam je tisti dan na Gori oznanjeval gospod Jakob, kaplan v Poljanah. Ko je stopil na prižnico, sem mislil, da mora z glavo vzdigniti strešico nad seboj. Ali vse se je uredilo. Gospod Jakob je pričel govoriti množici preprosto, naravno in lahko umirljivo. Politika se takrat še ni mešala v cerkvene govore, zatorej je gospod kaplan o nji molčal. Razložil je kmetu, kako zahteva gospodarstvo, da se mu njiva boljša od leta do leta, njegov večni blagor pa zahteva, da se mu boljšaj duša od dne do dne. To misel je gospod Jakob razpredel tako čedno, da se je vse lepo ujemalo. Ko pa je pri koncu poudarjal, da se nam duša silno poboljša, če izženemo iz nje sovraštvo, in da človek prisluži najlepši venec pri Bogu, če odpusti sovražnika, ki mu je delal krivico, je stal zbrani srenji pred duhom Šimen Skalar in src se je polastilo globoko ginje-nje. Doli pri vratih je na ženski strani nekaj viknilo, ta vik se je takoj ponovil pred oltarjem in potlej v sredi: v hipu je bilo vse ženstvo v joku! Dobro si oznanjeval božjo besedo, gospod Jakob! Po opravilu sem čakal, da se je cerkvica izpraznila. Ko sem stopil na sonce, so v stolpu še vedno nabijali, da je odmevalo od Blegaša in Mladega vrha. Pri Veharju se je že sekalo in pri štantih je bilo že precej razprodaje. Cerkovnik je imel ta dan nekako „divjo gostilno", kjer si dobil juhe in kruha. Kdor ni imel sredstev, da bi šel k Posevčniku, ki je imel na Malenškem vrhu boljšo in dražjo gostilno, je ostal pri cerkovniku. Na stopnicah pri mežnarju sta sedela Šimen in Luca. Med njima je stala široka in globoka posoda z juho, to se pravi, s kropom, po katerem so plavali redki cinki masti-V to posodo je drobila Luca bel kruh. Te posode bi pri sedanjem slabotnem rodu ne premagale štiri glave, ona dva pa sta jo hitro izpraznila! Luca me je zagledala, in opazil sem takoj, da je v hudi Mojih šest... Dve levi, dve desni, dve levi... Pletem. Za tistega pletem, ki bo čisto pri meni še pet mesecev. Še pet mesecev ima čas zankati, prikukati na svet, obuti tople copatke. Ni mi dobro. K zdravniku bom morala. Napotim se v pisarno. »Prosim, potrdite mi bolniško knjižnico ...“ Zelo redki so žigi v moji bolniški knjižici, a kaj, če to pot ne gre drugače. »Gospa, vas smem nekaj vprašati?" »Karl" Zardela sem. »Slišala sem, da ste zopet naročili... Se ne bi morda pozanimali, če je še čas!“ Molk. Mučen molk. Nič nisem odgovorila, le kislo, zelo kislo sem se nasmehnila. Bolj trdo kot sicer sem zaprla vrata za seboj in hitrih korakov sem odvihrala k stroju. V ustih sem začutila trpek okus po nečem grenkem. Zbrala sem se in si v mislih ponovila besede gospe Marije; »Se ne bi morda pozanimali, če je še čas ...?“ Končno — ona mi je vendar hotela pomagati! Vedela je za mojo stisko, vedela je, koliko lačnih ust hranijo moje žulja-Ve roke, toda ... »Ne, ne bom, nikakor ne! Ne! Saj nisem šla za to potrdit knjižice. Le nekaj sem hotela od zdravnika proti vrtoglavici...“ Od takrat sem nosila v sebi težak ka-cien! Lise na obrazu so me izdale. Sodelavke so se začele komolčkati, šepetati: »Avša, s' ne bi raje pomagala ,.. Pa šestega ... Ta dedec nič ne pazi!" Preslišala sem opazke, spregledala prebadajoče ali vprašujoče Poglede ... V meni pa je raslo; raslo tisto ono, zaradi katerega so šepetale, se komolčkale, me Pomilovale, kateremu sem zdaj štela: dve levi, dve desni... »Se stodvainštirideset dni!“ sem dahnila zvečer in se z oteklima nogama potegnila na ležišče med svojih pet spečih svetlo-glavčkov. Košek za malega je že pripravljen. Večja dva sta mi nanosila čistega ličkanja. Nekega jutra pa, ko so vstali, je bilo moje ležišče prazno ter pogrnjeno. Tudi iz kuhinje ni bilo slišati ropota loncev in kozic, vedeli so, da sem odšla »kupit" malega, ne da bi jim bila prej kdajkoli kaj omenila. To Jlm je bilo samoumevno, življenjsko. Iz podjetja je prispela čestitka in lepo zavit omot, za vrvico pa zataknjena vizitka s Pisano štorkljo z modrimi copatki. »Obilo zdravja obema! Marija." Kar milo se mi je storilo. Gospa iz pisarne, tista, ki mi je hotela pomagati, a jaz sem jo zavrnila z molkom in loputnila z vrati... Vseh pet je stalo ob košarici. »Kako male prstke ima ... in kako droben nosek ...!“ »Zeha že tudi," se je smejal Jožek in mu tiščal k nosku debelo hruško. Že tako pretesna izba je postala še bolj tesna. Danes je bila košarica tu, jutri v drugem kotu. Računati sem morala, da bodo imeli šolarji prostor za pisanje, košarica pa je morala biti tudi precej od prepiha. Tri velike starinske postelje z visokimi, rezljanimi končnicami, pa krušna peč in klop ob njej, hrastovi mizi na sredi, pa kavelj za petrolejko pod „cimpranim“ stropom — to je bilo vse naše udobje. Kaj hočeš; kočarji, siromaki! Pa vendar — bili smo srečni. Upokojili so me invalidsko. Sedaj, ko bi lahko bila od jutra do večera pri otrocih, jih ni več. Štirje so že odšli. Kot lastovke v jeseni. Nežika je v neki tovarni sladkorja v Nemčiji, Lizika v konfekcijski tovarni v Ljubljani, Micika študira na pedagoški, Ivan pa prihaja vsak večer izmučen od dela; čez dve leti bo ključavničar, če bo šlo vse v redu. Jožek trga zadnje leto hlače v osnovni šoli. Ostal mi je najmlajši. Tisti, ki je bil vsem odveč, še preden je pokukal. Meni ni bil nikdar odveč. Ostale so mi starinske postelje z visokimi rezljanimi končnicami, ostala je hrastova miza na sredi izbe, a vse je prazno, pusto. Nežika piše: „Tu vam pošiljam trideset mark za priboljšek. Od zdaj bom pošiljala vsak mesec." Lizika mi sporoča: »Tisto borno penzijo porabite zase, atu kupite škatlo boljših in malemu kaj. Miciko bom že pomagala vzdr- r ^ Kaplje V gorah rahlo zagrmi. Kaplje dežja padajo na zemljo in se v žuboreč potok zbero... Kaplja dežja mi pade v oko, po licu pa kaplje kot solze teko. Zdaj laže je v duši, jo dež hladi in med kaplje dežja se spomin izgubi. V_____________________________________J ževati jaz. Kupila sem ji vse za šolo. Ne bodite v skrbeh ...“ Ob sobotah se vrača Micika: »Mama, veste, ko doštudiram, bomo vsi skupaj kupili v dolini košček zemlje in vi boste imeli posebej veliko toplo sobo ...“ »Pa krušna peč bo morala biti notri," ji pritrdim, kot bi bila trdno prepričana, da bom vse to dočakala. Moj najmlajši je prvič zadel na ramena šolsko torbico. Ta moj zadnji prvošolček! »Ivan, kupi v mestu copatke za sedemletnega. Prinesi jih zvečer!" »Ni jih, vse so pokupili, saj se je ravnokar začela šola. Iskal sem jih že, saj vem, da jih potrebuje ...“ »Dve levi, dve desni, dve levi," štejem glasno. Pletem. Pletem copate za svojega zadnjega šolarčka. In dedek bo prišil nanje z dreto usnjene podplatke ... J. P. V.V.V.,AV\W-WA,iV.,AWA,.V.V.V.W.V.,.VAV.WWA,AW.V.VirtWWWk .■ 5 S Grunt bo živel! Bližal se je konec pouka. To so posebno občutili maturanti kmetijske šole, saj je predstavljal cilj po štiri leta dolgi poti. Veselili so se ga vsi razen Braneta, zakaj konec pouka je zanj pomenil slovo od Ivanke, sošolke, ki jo je ljubil. Lepa je ljubezen, če sta zanjo oba. Pri njiju pa ni bilo tako. Ivanka se je Braneta izogibala, ker ji je povedal, da namerava ostati na kmetiji, čemur je Ivanka nasprotovala. Ni ji bilo do trdega kmečkega življenja. Brane in Ivanka sta se na hitro poslovila. Ivanka se je odpravila v Nemčijo. »Kmalu se vrnem« je dejala domačim ob slovesu. Toda dnevi v tujini so tekli počasi. Šele tam je spoznala, kako pogreša Braneta. Denar ji ni pomenil ničesar več. Želela je domov, želela, da bi jo Brane čakal in pozabila je tudi na svoje besede, da ne bo nikdar delala na kmetiji. Upanja, da jo Brane čaka, je imela vse manj, saj ji na štiri pisma, ki mu jih je poslala, ni odgovoril. Nič bolje se ni godilo Branetu. Žalost je utapljal v pijači. Počasi je hiral, z njim pa je propadala kmetija, saj njegov oče ni zmogel vsega dela. Čas je tekel neusmiljeno. Ivanka se je vrnila. Vsi so občudovali njen avto. Toda ona je po prvem pozdravu vprašala mamo, če je Brane še sam. Pokimala je in obraz se ji je pomračil. Ivanka je zaslutila, da nekaj ni v redu. Sedla je v avto in se odpeljala. »Dober dan!« je veselo pozdravila Branetovega očeta, ki se je grel na soncu pred hišo. S počasno kretnjo roke je pokazal na sosedovo gostilno: •»Tam boš našla Braneta.« Brane je stal v gostilni na majavih nogah in nazdravljal z vaškimi fanti. Pravkar je dvignil kozarec, ko ga je nekdo trdo prijel za roko: »Konec je pijančevanja!« »Ivanka,« je Brane tiho dahnil in jo objel. V hipu je bil trezen. Molče, kakor jagnje, je šel za njo iz gostilne. Nihče se ni oglasil. Ivanka je tiho dejala: »Kmetija potrebuje gospodarja, ti pa ženo!« Naslednjega dne je Braneta močno vleklo v gostilno, pa ni šel; tudi prihodnje dni ne. Branetov oče, ki je sedel na klopci pred hišo, ju je gledal in si tiho dejal: »Naš grunt bo živel!« zadregi, ker sta mi bila dolžnika, a sta vendar tako »razkošno" živela. Nekaj se je opravičevala, a nisem ji dal Oovoriti. Sreča današnjega dne je nji in Šimnu sijala raz °braz. Povem pa vam, kakor je bila grda, v tistem tresku se mi je videla lepša od vas gosposkih žensk, in naJ ste zavite v svilo in žamet! Slovenska kmetica, še vedno te premalo spoštujemo! odobna si muli, ki ogarana in odrgnjena vozari po anda-uskem skalovju! Pridna si pri delu, vedno si v skrbeh, da \ Se ne podrl kak vogel hiše, da bi mož ne znosil preveč v Pivnice, da bi se otroci ne spridili. Malo imaš od življenja, udo9a ti mučenica! A tvoja je vendar zasluga, da je tlače-na in raztrgana slovenska domovina ostala skupaj! Te omovine prvi steber si ti, slovenska kmetica, ki spiš na-Vadno na slami in pod raztrgano odejo ter ješ, kar možu in °tr°ku ostane! — M bližini sta čakali Meta in Liza. »Ali boš nama kaj kupil?" je vprašala zadnja sladko. »To se ve!" ^eta pa je nekako v strahu izpregovorila: »Stopimo v stran, tam prihajajo Posavčevi." !n res so prihajali Posavčevi iz Martinovega sela. Šte-6 visoko čez kolena, kamižolice ob rami, na telovnikih Pa debele gumbe, ki so se svetili ko srebro! Trije bratje bili; dva dve kladi, tretji pa dolga dreta. Ta je bil cj ki je nekaj za Meto gledal in lazil. Imenitni razsajav-Po shodih in pivnicah, za tepež pa, kakor boste kmalu V,de'i- zanič. Stopili smo pred njimi stran. Najprej sem kupil vsaki °> da se v njo spravi, kar njima nakupim. Na tem mehi U. j6 Pr°dajala Maruša iz Selške doline svoj »mali kru-k . Ponujala je iz »malega kruhka" konje, peteline in 'ka srca. Največje takšno srce je ležalo v sredi in z etnim cvetjem je bilo čezinčez prepreženo, da se je vse eslo, če si vzel v roke ta ponosni izdelek Maruše iz Selške 0|'ne. Med cvetjem je tičal bel listek, kjer so bili zapisani Inkovi verzi: »Snoči je jokala, dan’s ni vesela, to bo še stokala, starca je vzela." Morda niso bili ravno Jenkovi verzi, ali nekaj takega podobnega je bilo. Omenjeno srce sem kupil Meti, manjše brez cvetja pa Lizi. Nakupil sem potem še drugih slaščic. Tu in tam smo se smejali nad napisi, ki niso bili ravno okusni in tudi ne priporočljivi. Bili smo pri najboljšem delu, kar zahrope za mano raztrgan glas: »Lisica, lisjak sta pila tobak!" To je tulil Urbel; drugi dve kladi pa sta še bolj skrhano nadaljevali: »Tobaka ni b’lo, sta pila vodo!" Lisica! V meni je zaledenela kri. Zadnja kaplja krvi je izginila tudi Meti s cvetočega obraza in ustni sta ji bili beli ko vosek. Culica z mojim velikim srcem ji je zdrknila iz rok ter padla na zemljo. Urbel je še enkrat zakrulil: »Lisica, lisjak sta pila tobak!" V meni se je zbudila zver, ki tiči v vsakem človeku. Pri olikancu tiči sicer v temni ječi, ali gorje, če jo prebije! Meni jo je tisti dan prebila. Obrnem se ter vprašam srepo, komu velja to. »Komu?" se zasmeje Urbel. »Tebi in lisici, ki lazi s teboj! Pa tudi krivce boš dal sem!" Že je stezal koščeno roko po mojem klobuku. Meni se je vlegla rdeča megla pred oči. Z vso veliko svojo močjo — tačas sem bil prvi ljubljanski telovadec — sem ga vsekal po režečem se obrazu, da je v hipu izgubil ravnotežje ter z dolgim svojim telesom treščil Maruši iz Selške doline v bogato zalogo »malega kruhka". Nato sem bil bliskoma pri bratih, ju železno pograbil za tilnik, z glavama nekoliko pozvonil, da je tlesknilo in da sem kar videl, kako so se delale bule. Pri tem sta jima kastorca odletela daleč proč. Nato sem še vsakega posebej očrevljal, da ju je zanesglo po bregu, kjer sta lovila svoje kamižolice in lovila z roko tudi po travi, da bi se ujela, kar se jima je končno posrečilo. Potem pa sta se spustila v beg. Tudi Urbel se je medtem izvil iz desk in koli če v, popadel klobuček in kamižolico ter jo med grohotom množice popihal nizdol, kakor da bi ga nosila sapa. Bili so kričači, ali korajžo so imeli samo v hitrih nogah! Zgodilo se je torej. Doctor utriusgue iuris •— strokovnjak zasebne in cerkvene pravice se je stepel pri cerkveni slavnosti ter nastopil tako junaško, da mu nasprotniki še krivcev niso mogli vzeti I Večje slavje v pogorju doživeti ne moreš! Ko pa sem prišel k zavesti, me je kar mraz preletaval in sram me je bilo, da si nikomur nisem upal pogledati v obraz. Končno sem pa le dvignil pogled proti nji, ki je bila pravzaprav povod vsemu pretepu. Iz njenih oči mi je žarelo nasproti največje občudovanje in vsa srečna je vzdihnila: »Grozno zal se mi zdiš!" Žel sem torej največje priznanje, ker je v pogorju »grozno" ali »strašno" vrhunec, ki se sploh doseči da. Prigugal se je tudi Danijel. Z junaškim pogumom je pograbil kastorec na tleh ter ga zalučal za onimi, ki so bežali. »Da boste kaj na glavi imeli," je vpil, »kadar vas postavijo za strašilo v turščico!" Tudi Jakopin se je oglasil: »Hoj! prav, da bodo vedeli ljudi v miru puščati." Danijel pa se je obrnil še k meni, rekoč: »Dali smo jih!" (Dalje prihodnjič) Odlašanje v nedogled Avstrija je odgovorila ... (Nadaljevanje s 5. strani) doch sind die mit Fragen der Sicherheit befaB-ten Stellen verpflichtet, diesbezugliche Meldun-gen zu prufen. Es ist die vornehmste Aufgabe der Osterreichi-schen Bundesregierung, zwischen allen Staaten, insbesondere den europaischen, ein Verhaltnis gegenseitigen Vertrauens herzustellen. Sie be-trachtet ein solches Vertrauensverhaltnis als we-sentliches Element ihrer AuBen- und Sicherheits-politik und legt daher groBten Wert darauf, gut-nachbarliche Beziehungen durch nichts beein-trachtigen zu lassen. Zu 12 und 13: Die osterreichisch-jugoslawische Zusammenar-beit ervvies sich als wertvoller Beitrag fur die Entspannung in Europa und die A rt dieser gut-nachbarlichen Beziehungen konnte in der Ver-gangenheit geradezu als Musterbeispiel konstruktiven Zusammenwirkens zweier Staaten mit unter-schiedlicher Gesellschaftsordnung gelten. In vielen internationalen Organisationen herrscht eine verstandnisvolle Zusammenarbeit zwischen Gsterreich und Jugoslawien, die sich in der letzten Zeit vor allem zvvischen den oster-reichischen und jugoslavvischen Delegationen bei den Vereinten Nationen und in der zvveiten Pha-se der Konferenz uber Sicherheit und Zusammenarbeit in Europa bevvahrt h at. Gsterreich und Jugoslavvien nehmen im gegenseitigen Handel einen wichtigen Platz ein. Nichts kann das gute menschliche Verhaltnis zvvischen der osterreichischen und der jugoslavvischen Be-volkerung besser unter Bevveis stellen als die Tatsache, daB uber 600.000 Osterreicher ihren Urlaub jahrlich in Jugoslawien verbringen, und daB derzeit 180.000 jugoslavvische Staatsburger in Gsterreich Beschaftigung finden, die dieselbe arbeitsrechtliche Stellung, den gleichen sozial-rechtlichen Schutz, ja sogar das VVahlrecht zu den Kammern fiir Arbeiter und Angestellte wie die osterreichischen Staatsburger besitzen. Die zahlreichen zvvischen Gsterreich und Jugoslavvien in den letzten Jahren abgeschlossenen Vertrage auf den verschiedensten Gebieten seien nur der Vollstandigkeit halber ervvahnt, ebenso der aktive Kulturaustausch, der zuletzt am 13. November 1974 durch die Unterzeichnung des Abkommens uber die Errichtung und Tatigkeit jugoslavvischer Kulturinformationszentren in Gsterreich eine vveitere Bestatigung erfahren hat. Nur in diesem groBen Zusammenhang gese-hen, erlangen die zvvischen der Republik Oster-reich und der Sozialistischen Federativen Republik Jugoslavvien noch offenen Fragen ihre richti-gen Proportionen. Die Osterreichische Bundesregierung hat daher mit Genugtuung die Erkla-rung des Stellvertretenden Ministerprasidenten und AuBenministers der Sozialistischen Federativen Republik Jugoslavvien vom 5. November 1974 zur Kenntnis genommen, „daB sich die Beziehungen Jugoslavviens mit Gsterreich auf mehre-ren Gebieten gut entvvickeln und daB objektive Mdglichkeiten fur eine noch breitere Zusammenarbeit bestehen." Die Osterreichische Bundesregierung glaubt nicht, daB Proteste und unberechtigte Vorvvurfe die vveitere Entvvicklung der beiderseitigen freundschaftlichen Beziehungen fordern. Sie ist vielmehr der Ansicht, daB nur eine sachliche Er-drterung der einzelnen Probleme jenes Vertrauen erhalt. das fur die Entvvicklung und das Ge-deihan der vielseitigen Beziehungen zvvischen Oeterreich und Jugoslavvien unerlaBlich ist. Die Osterreichische Bundesregierung betont nochmals ihre Bereitschaft, Gesprache uber alle umstrittenen Probleme zu fiihren. Sie stellt der jugoslavvischen Seite anheim, die Moglichkeit einer solehen sachlichen Erorterung auf entspre-chender Ebene, auch zvvischen Regierungsmit-gliedern, zu prufen, und sieht diesbezuglichen Vorschlagen gerne entgegen. Das Bundesministerium fur Ausvvertige Ange-legenheiten benutzt auch diese Gelegenheit, um dem Bundessekretariat fur Ausvvartige Angele-genheiten der Sozialistischen Federativen Republik Jugoslavvien den Ausdruck seiner vorzug-lichen Hochachtung zu erneuern. Wien, den 2. Dezember 1974 Koroška stvarnost — v NAŠEM TEDNIKU dustrija obutve Neuner je že zaprla svoje delavnice v Grebinju, ogrožena pa so tudi delovna mesta v delavnicah ob Žrelski cesti v Celovcu. V podjetju Zimmer, ki ima svoje delavnice v Žrelcu pri Celovcu in v Metlovi med Sinčo vasjo in Pliberkom, grozi nevarnost brezposelnosti 200 do 300 delavcem, ker so naročila za prihodnje leto padla na 70 odstotkov naročil za tekoče leto. Znamenja krize pa postajajo očitna tudi po koroških podružnicah pomembnih mednarodnih koncernov elektroindustrije Siemens in Philips. Prvi ima velike delavnice v Beljaku, drugi pa v Celovcu. Avstrijska družba Siemensovega koncerna je že pričela odpuščati delavce, avstrijska družba Philip-sovega koncerna pa je sporočila, da bo v 0 BEOGRAD. — Istega dne, ko je Avstri-♦ ja Beogradu odgovorila na jugoslovan-0 sko noto, je glasilo ZKJ „Komunist“ ob-0 javilo v svoji najnovejši številki članek, 0 v katerem piše med drugim tole: Na resna opozorila Jugoslavije v zadnji noti avstrijski vladi zaradi nespoštovanja določil državne pogodbe, ki se nanašajo na pravice slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji, ob vznemirljivi in nevarni dejavnosti nacionalističnih in protifašističnih sil, reagirajo v Avstriji z veliko praznimi besedami, ne pa z dejanji. Pravijo, da gre le za „nesporazum“. Priznavajo, da so razmere na Koroškem slabe, vendar jih vlada vseeno ne more „s silo" spremeniti. Po drugi strani izjavljajo, da je največji del jugoslovanskih opozoril »nesprejemljiv", trdijo pa tudi, da so določila Hitreje kot prejšnja leta je letos potekala proračunska debata v deželnem zboru. Dve komponenti sta tokrat igrali precejšnjo vlogo: manjšinsko vprašanje v luči zadnjih not ter dejstvo, da je bil proračun za leto 1975 zadnji tekoče mandatne dobe. Več ko tretjina sedanjih deželnih poslancev drugo leto ne bo več zastopanih v deželnem parlamentu — zato so njih govori bili dokaj otožni in deloma tudi spravljivi. V prihodnji mandatni dobi tudi Hanzi Ogris ne bo več deželni poslanec. K poglavju „kultura“ je poslanec Ogris tudi letos podal svoje stališče kot član deželnega zbora in koroški Slovenec. V kratkih besedah je dejal, da ne zadostuje, če se dela politika, kot Farna igralska skupina Kotmara vas vabi na mladinsko opereto „MIKLAVŽ PRIHAJA" 0 v nedeljo, dne 8. decembra, ob 19.30 v farni dvorani v Kotmari vasi K številni udeležbi vabijo prireditelji! KATOLIŠKA PROSVETA IN ZBOR JAKOB PETELIN-GALLUS vabita na KONCERT ADVENTNIH IN BOŽIČNIH PESMI „PRIDl, O MODROST VSEVEČNA" 0 v nedeljo, 15. decembra 1974, ob 19.30 v kapeli šolskih sester v ŠT. PETRU pri Št. Jakobu; 0 v nedeljo, 22. decembra 1974, ob 11. uri v farni cerkvi v ŽELEZNI KAPLI. 0 v nedeljo, 22. decembra 1974, ob 15. uri v farni cerkvi v DOBRLI VASI Nastopajo: Pevski zbor ..JAKOB PETELIN-GALLUS" JANEZ KAMPUŠ — bariton JOŽE ROPITZ — orgle CIRIL DEMŠAR — povezava JOŽKO KOVAČIČ — dirigent V nemiru vsakdanjega vrveža se zberimo, da bomo prisluhnili v pesmi in besedi izraženemu hrepenenju po Knezu miru. kratkem za teden dni prekinila z obratovanjem po svojih podjetjih. Vse kaže, da bo do podobnih ukrepov v prihodnjih tednih in mesecih prišlo tudi po drugih industrijskih podjetjih na dvojezičnem ozemlju ter v Celovcu in Beljaku, katerih delovna sila se v glavnem rekrutira iz slovenskih delavcev. Na dobršnem delu teh podjetij je udeležen zahodnonemški kapital, njihovo vodstvo pa je do Slovencev vse prej kot tolerantno. Spričo takega razvoja slovenski delavci na Koroškem upravičeno trepetajo za delovna mesta. To tembolj, ko se je tudi deželna vlada, predvsem pa deželni glavar VVagner očitno pridružil protislovenski gonji Heimatdiensta, ki ima v gospodarsko-social-nem izpodrivanju koroških Slovencev že več kot petdesetletno prakso. (bi) državne pogodbe o manjšinah „skoraj v celoti izpolnjena". Prihajajo celo do izzivalne tendenciozne trditve nekega vplivnega dunajskega časnika, ki naše proteste pripisuje »notranjim propagandnim potrebam Jugoslavije". Vzrokov za resno stanje ne iščejo tam, kjer so, marveč v nekakšnih birokratskih in tehnično-administrativnih težavah, ki o-nemogočajo vladi, da bi izpolnila svoje obveznosti. Zato izkrivljajo resnico o politiki denacionalizacije Slovencev in Hrvatov, o kratenju njihovih pravic, zajamčenih s slovesno sprejetim dokumentom. V resnici gre za že dobro znano in od vsega začetka prakticirano politiko, da bi odložili izpolnitev obveznosti v nedogled, morda z namero, da jih ne bi nikoli izpolnili. da bi na Koroškem glede manjšinskega vprašanja bilo vse v redu. Prav tako je bil-čovski župan poudaril, da ugotavljanje manjšine brez sodelovanja prizadetih ni izvedljivo. Ogrisova stvarna izvajanja seveda niso spremenila niti pike deželnega proračuna. Moč deželnega poslanca Ogrisa je prav tako njegova nemoč: privezan je na strankarsko disciplino SPd, ki je sicer vsako leto pustila, da je spregovoril v imenu manjšine, pač pa ni dopustila, da bi se mogel slovenski poslanec na socialistični listi svobodno razvijati: če bi dobil Ogris veljavo in vpliv med socialisti, bi postal nevaren stranki. Kajti pri nekdaj rdeči stranki velja tista označba, ki je znana iz postopanja napram rdečekožcem: „Nur ein toter Indianer ist ein guter Indianer." — Brutalna primerjava, a nič manj resnična. In poučljiva za naše postopanje pri naslednjih deželnozborskih volitvah. KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA V CELOVCU vabi na igro Hlapec Jernej in njegova pravica ki jo je po Cankarjevi povesti priredil Jože Babič. Gostuje Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice, v nedeljo, 8. decembra 1974, ob 14,30 v Mestnem gledališču v Celovcu. KATOLIŠKA PROSVETA IN ZBOR JAKOB PETELIN-GALLUS vabita na KONCERT ADVENTNIH IN BOŽIČNIH PESMI »PRIDI, O MODROST VSEVEČNA" V nedeljo, 15. decembra 1974, H ob 14.30 v občinski dvorani v Bistrici na Zilji; Nastopajo: Pevski zbor »JAKOB PETELIN-GALLUS" JANEZ KAMPUŠ — bariton JOŽE ROPITZ — orgle CIRIL DEMŠAR — povezava JOŽKO KOVAČIČ — dirigent V nemiru vsakdanjega vrveža se zberimo, da bomo prisluhnili v pesmi in besedi izraženemu hrepenenju po Knezu miru. Prisrčno vabljeni! Der Ulrictisberg... (Nadaljevanje s 1. strani) ben, daB die Waffen-SS „in Theorie und Praxis ebenso Bestanteil der SS-Organisa-tion ist, wie jede andere Gliederung der SS“. Sicherlich war nur ein Teil der Angehorigen der Waffen-SS tatsachlich schuldhaft in die Judenpogrome von VVarschau, in die Er-mordung von Kriegsgefangenen in Malmedy, Oradour, Le Paradis, die Ermordung von Zi-vilpersonen in Lidice, Boves (Italien) und Jugoslavvien (»Prinz Eugen") beteiligt, doch solite dies genugen, daB unser Bundes-heer mit der Tradition jener soldatischen Tugenden bricht, wie sie gerade von den Angehorigen der Waffen-SS so tapfer ge-pflegt vvurde. Man solite tote Soldaten nicht miBbrau-chen. Wer das Ende der Waffen-SS-Ver-bande kennt, wer um die Freivvilligkeit einer-seits und den morderischen Zvvang der Re-krutierung zur Waffen-SS weiB, wird auf ein Gedenken an die »verschvvorene Gemein-schaft" gerne verzichten. Was soli nun ein Kranz des osterreichischen Bundesheeres neben den Schlei-fen fiir die Waffen-SS? VVelchen Kranz hat wohl der Landeshaupt-mann auf dem Ulrichsberg niedergelegt? Slovensko prosvetno društvo »BILKA“ vabi na IZOBRAŽEVALNE VEČERE od 13. do 15. 12. 1974, ob 20. uri pri Miklavžu v Bilčovsu. 13. dec. dr. Erik Prunč: »Kdo je domovini zvest?" 14. dec. inž. Blaž Singer: »Socialno gospodarski problemi koroških Slovencev iz vidika domačih razmer" (Bilčovski problemi) 15. dec. skioptično predavanje Mirko Kunčič: »Potovanje po Japonski" Prosvetno društvo Velikovec vabi na predavanje Z »GALLUSOM" PO AMERIKI ki bo v petek, 13. decembra 1974, ob 19.00 v gospodinjski šoli v Št. Rupertu pri Velikovcu. Predavatelj: župnik Vinko Zaletel. Dom v Tinjah vabi na SREČANJE ŽELEZNIČARJEV v četrtek, 12. decembra 1974, ob 17. uri Spored: • Dva strokovna filma • Meditacija: g. Ciril Demšar • Strokovno predavanje: g. dr. Pavel Apovnik • Razgovor • Slavnostna tinjska večerja Slovensko prosvetno društvo »Bisernica" vabi na FILMSKI VEČER v petek, 13. decembra 1974, ob 19. uri v dijaškem domu SšD v Celovcu. Predaval in kratke filme bo predvajal Mako Sajko, predsednik »Društva slovenskih filmskih delavcev" in član »Zveze film-sko-vzgojnih organizacij". VABILO na večer slovenskega barvnega filma CVETJE V JESENI 0 v petek, 6. decembra 1974, ob 19-uri v KOTU; 0 v soboto, dne 14. decembra, ob 20. uri pri Tišlarju v ŠT. JANŽU v Rožu. DOM V TINJAH vabi na 0 DUHOVNE VAJE ZA ŽIVI ROŽNI VENEC II od ponedeljka, 9. decembra, ob 18. uri, do četrtka, 12. decembra, ob 13. uri. Voditelj: g. Silvo Mihelič. RUTAR CENTER, A-9141 Dobrla vas RUTAR-CENTER 0 ugodno dobavi 0 in hitro na dom dostavi - Eberndorf, telefon 0 42 36 - 381 Hanzeja Ogrisa slovo v deželnem zboru Tudi koroška podjetja so v prvih krizah (Nadaljevanje z 2. strani)