NOVI TEDNIK Odgovorni urednik NT Branko Stomejcič Urednica NT Mileno Brei!ko Poklii! ŠT. 20 - lETO 53 - CEUE, 21. 5.1998 - CENA 280 SIT SEJEMSKI VLAK UHAJA? Okrogla miza o odprtih vprašanjih med mestno občino In Celjskim sejmom nI dala vseh odgovorov. Strani 18 -19. VAS Z DUHOM PO ASFALTU v Planinski vasi brez dovoljenj gradijo asfaltno mešalnico. vroča tema na strani 17. žlahtni tat Igralec Zvone Agrež Je tudi spreten opazovalec življenja. Stran 21. še kravam gre bolje Kosovskim Albancem ostane le smrt ali svoboda, so prepričani njihovi rojaki na Celjskem, vroča tema na strani 17. BUKI zgodba o Celjanu, ki pušča sledi. Stran 20. Celjska bazenska žogica Koncesijo za upravljanje z letnim kopališčem podelili podjetju Trlo - v pk Neptun razočarani in tik pred bankrotom, vroča tema na strani 4. sto let- sto kilometrov Letos mineva sto let od prihoda prvega avtomobila na slovenska tla. v Centru interspar so s pomočjo ljubljanskega podjetja zoom Promotion obletnico še posebej slovesno obeležili in pripravili razstavo ter 4. rally old timerjev interspar ciassic. Nekaj utrinkov ponujamo na 10. strani Novega tednika, ki je tokrat za vas, dragi bralci, še obsežnejši. rz ŠPORT irnro mm •• • • Kegljaci sijajni, icegijavlce niti malo Na 22. svetovnem prvenstvu v Celju odličen nastop moške in slab učinek ženske reprezentance Slovenije Prvo domače ime SKEP '98 je Primož Pintarič. 24- letni Ljubljančan je osvojil dve srebrni kolajni in eno bronasto, takšen pa je tudi izkupiček naše moške iz- brane vrste, ki je resnično navdušila. Varovanci Milana Amerja so s preudarno igro presegli zadane cilje. Izkazalo se je, da je Slovenija trenutno druga kegljaška velesila v moški konkurenci. Odličja iz ekipne tekme, igre parov in iz kombi- nacije so plačilo za trud v pripravljalnem obdobju, se- lektor Milan Amer pa je kljub slavju izpostavil pereč prob- lem: »Resnično smo veseli, to- da menim, da je sedaj prilož- nost, ob kateri lahko izposta- vim eno izmed naših težav. Vse skupaj bi bilo precej lažje, če bi domača tekmovanja tra- jala dlje, ne pa, da igralci več mesecev v letu počivajo, kot pa tekmujejo. Morali se bomo odvaditi prekinjati prvenstva zaradi trgatev in podobnih neumnosti,« je izstrelil 70 let- ni možakar, ki se poslavlja od reprezentance. Njegov kolega Lado Gobec se je pred prvenstvom bal neuspeha, kajti predvideval je, da varovank zavoljo dela okrog organizacije prireditve ne bo mogel najbolje pripravi- ti. Strah je bil upravičen, naj- brž pa bo težko opravičil spo- drsljaj. Po Ludvvigshafnu je ženski del reprezentance pr- vič ostal brez medalje. Še najbližje ji je bila Marika Kar- dinar, pokazalo pa se je, da bi krvavo potrebovala podporo soigralk. Na ekipni tekmi jo je imela s strani Tončke Urbane, ki pa je zadnji dan prvenstva precej »padla«. 22. svetovno prvenstvo v dvorani Golovec so zaznamo- vali Nemci. Ne da so osvojili kar 7 od osmih možnih zlatih odličij, ampak so kot za stavo podirali tudi svetovne rekor- de. Christian Schwarz je bil štirikrat zlat; več se ni dalo doseči. Njegova rojakinja Claudia Hoffman ima eno zla- to kolajno manj, a zato naziv »miss prvenstva«. Vsemu skupaj so svoje dodali še nemški navijači, ki so si pri- pravili domače vzdušje ter minuli petek pozno v noč pridno praznili vrčke piva. Razlogov za veselje so imeli več kot dovolj. T.L., Foto: GREGOR KATIC Moška reprezentanca je pod vodstvom Milana Amerja navdušila. Ko dvorano zapustijo nemški navijači... Elitne Cdjcmlce v času 22. SKEP je bila ob 50 letnici kegljaške zveze Slovenije slavnostna skupščina, na kateri so se zbrali številni tekmovalci in tekmovalke, ki so v teh letih na SP zastopali Jugoslavijo in Slovenijo. Med njimi je bila zajetna skupina celjskih tekmovalk, kar je potrdilo, da je žensko kegljanje v Celju v sami svetovni eliti. Od prve nosilke bronaste medalje Eve Ludvig, ki je v Bolzanu leta 1980 do odličja prišla v dvojicah, pa do najmlajše letošnje debitantke Andreje Razlag, so majico z državnim grbom nosile še: Sonja Ocvirk, Janja Marine, Magda Urh, Tončka Pečovnik, Silva Razlag, Ljuba Tkalčič, Tanja Gobec, Metka Lesjak, Marika Kardinar, Biserka Petak, Mira Grobel- nik, Jožica Šeško in Marija Zupane. JOŽE KUZMA Črne piice - icomu in čemu Pred petkovim finalom po- sameznega dela SKEP sta podpredsednik organizacij- skega odbora Roman Gracer in sekretar Lado Gobec pri- pravila srečanje z akrediti- ranimi novinarji, na kate- rem je Gobec razdelil nekaj črnih pik. »Bilo je nekaj napak,« je začel Gobec, dodal nekaj po- datkov in na koncu prešel v odkrit napad. »Sem pač tak- šen, da nimam dlake na jezi- ku. Moti me pisanje celjskih novinarjev. Mojih prijateljev! Več pišejo o buteljkah kot o kegljanju. Pri novinarjih No- vega tednika in Radia Celje gre za očitno užaljenost, ker smo organizacijo novinarskega središča zaupali Radiu Šmar- je. Tega niso krivi novinarji, temveč njihovi nadrejeni in sami dobro vedo zakaj. Vidi- mo se na naslednjem velikem tekmovanju,« je zdrdral Go- bec. Naslednjo sekundo so ga že podprli hrvaški novinarji. celjski pa smo po ofenzivi le še ostrmeli nad novim zavez- ništvom. (ŽZ) Gobcu brez dialce na jezilcu Spoštovani gospod Gobec. Ko vam čestitam ob uspešno izpeljanem svetovnem pr- venstvu v Celju, žal ne mo- rem mimo opisanega napa- da na novinarje in vodstvo hiše NT&RC. In, ker nimate dlake na jeziku, pričaku- jem, da boste na javna vpra- šanja tudi javno odgovorili. Namreč: Večkrat ste izjavi- li, da smo v naši hiši užaljeni, ker je tiskovno središče sve- tovnega kegljaškega prvenstva vodila hiša Radio Šmarje pri Jelšah - Štajerski val. In, da smo zato o prvenstvu poročali slabo in užaljeno. V vašo vednost - nismo uža- ljeni in nikoli tudi nismo bili, vsaj v poročanju ne. Radio Celje je v času prvenstva do- godku namenil kar 160 minut svojega programa, minutaže pred in po prvenstvu ne šteje- mo. Novi tednik je prvenstvu namenil skoraj 4 strani samo v zadnjih treh številkah. Mislim celo, da smo med redkimi v Celju (če izvzamem odličen dosežek celjske kabelske tele- vizije), ki so se na prvenstvo sploh primerno odzvali, saj se je, žal, dogajalo skoraj v po- polni ilegali v mestu, ki se na ta velik dogodek ni znalo ali pa ni hotelo odzvati. Gotovo nam ni vseeno, da ste tiskovno središče zaupali hiši iz druge in ne celjske obči- ne, a to je že vaša stvar. Kolegi iz Šmarja so svoje delo opravi- li zelo korektno. Naša stvar pa so klevete, ki ste jih izrekli na sklepni novinarski konferenci. Klevete pa so resna stvar. Zato vas sprašujem - kdaj, komu in kako ste v naši hiši ponudili organizacijo tiskovne službe na prvenstvu? Kdo v naši hiši je vašo ponudbo zavrnil? Kje sploh je ta ponudb zanjo nihče od odgovorn; smo po vašem mnenju kri »celjsko medijsko ignorai sploh ne ve? Kaj smo v N( tedniku in Radiu Celje po li, da vas je tako prizadel si nismo, naprimer, drzni zapisati tega, da gre veli spodrsljaja ženske ekipe ] sati prav vaši prezaseden« organizacijskimi posli, s za tekmovalne zmanjkal sa? In še eno dejstvo v prid d mu spominu - pred napo nim prvenstvom leta 1992 načelno dogovarjali z vods hiše o tem, da bi tiskovno bo prevzela naša hiša, Ča pa bi pripravil tudi pos prilogo. Ker je bilo takr^ venstvo prestavljeno, do ui čitve edinega dogovora me mi, ki se vam ga ni zdelo vi niti poskusiti obnoviti prf tošnjim prvenstvom, ni p Še pomnite? Pričakujem odgovore dlake na jeziku in vas pozdravljam. BRANKO STAME KOMENTIRAMO Kdo |e prvi celjski >lcegel| ■Res je, da bo časa za analizo 22. svetovnega prvenstva v kegljanju dovolj, vseeno pa lahko pod dogajanji v Golovcu potegnemo črto. Ko gre za tek- movalne dosežke, nima po- mena preveč pametovati. Sve- tovna velesila je Nemčija, ki ji je zlato ušlo le v igri ženskih parov. V našem taboru so pred nastopi po tihem upali na od- ličje, dobili pa kar tri. Moški del ekipe je navdušil z dvema srebrnima in eno bronasto medaljo, z enakim izkupič- kom pa se lahko pohvali naš junak Primož Pintarič. Mne- nja o 24-letniku iz Ljubljane so enotna - razvija se v šam- piona, ki bo z velikih tekmo- vanj prinašal žlahtne kovine. Ženska izbrana vrsta takšne tekmovalke ni imela. Po Lud- vvigshafnu so dekleta ponov- no ostala brez odličij. Cilj ni dosežen in pozitivna ocena bi bila nerealna. Favoritinji Ma- riki Kardinar se ni izšlo. Mar- sikateri strokovnjak je že po- dal odgovor na vprašanja, za- kaj tako. Prevladuje pa enot- no mnenje: kegljavke so bolj malo krive! Tu pa se začne druga zgod- ba, tista o organizaciji in ne- potrebnih ostrih puščicah, ki smo jih bili deležni celjski no- vinarji. Pogoji za delo so bili res dobri, a v - milo rečeno - čudnem vzdušju se nismo naj- bolje počutili, kar pa seveda ne velja za tuje predstavnike sedme sile in tiste, ki so prišli prireditev spremljat iz drugih krajev domovine. Organiza- torji so pred in med prvens- tvom uporabljali presenetljive prijeme. Prišlo je tudi do za- mer, toda ker domačini neka- tera dejstva poznamo bolje od »tujcev«, je prišlo do zapletov - tudi do žaljivih očitkov. Za vrhunske dosežke je potrebno imeti optimalne delovne po- goje. Ženski del reprezentan- ce jih ni imel, saj je trener Lado Gobec opravljal tudi or- ganizacijske posle in med drugim tudi zamudil na zad- nji nastop Marike Kare Smešno ali žalostno? Na cu bo omenjeni gospod Ijen, resnici na ljubo p( krivda ni njegova. Tisti,} bi mu pomagali, so se slikali s političnimi gosti pisane besede bodo šle i detim v nos in znova imeli priložnost poplj celjske novinarje. Ampch se za božjo voljo sprijoi da nismo krivi, če v mes bilo čutiti kegljaškega m če je celodnevna vstopnic Ijala 5 tisočakov, če u Celjanov za SKEP 98 sph vedela, zanj pa je večzai nja vladalo v drugih sh skih mestih in nenazad če ima kegljanje etiketo g niškega športa. Nihče p bo rekel: poročanje je bil rektno. Ne! In tako ostaja začaranem krogu. Žal Ijaško prvenstvo ni bilo večji dogodek leta na skem, niti ne med največ saj si ga je ogledalo zane Ijivo malo domačinov - ( nov. Kar zadeva organiz prireditve in počutja tei valcev in spremljevalcev, skovalcev, pa takšnih in gačnih režimov, ni večjih pomb. Izpeljava solidna skovno središče celo več, k to. A v očeh omenjenih p detih zadnja trditev ne a ta prejšnjih navedb. Doi smo trenutek resnice cel ga športa. Pa naj si za trditev razlaga vsak po si TOMAŽ LU I^^PF^^^ČA TEMA _ ^ 7 I D |/as z okusom po asfaltu * V šentjurski občini gradijo asfaltno mešalnico brez dovoljenj - Najbližja hiša je oddaljena le trideset metrov ^'jidite in videli boste kakšna krivica se p godi! Iz okolice Planine smo prejeli takšnih obupanih vabil. V idilični "^jnski vasi gradi krajevni podjetnik ^z dovoljenj asfaltno mešalnico. Prepo- ^^lidveh inšpekcij ne upošteva. ■'jlcolica Planine, ki jo pesti nezaposlenost, '•pvna mesta sicer nujno potrebuje. Planin- [^u podjetniku Mirku Kovaču je treba ^^[lati, da je v preteklosti poskrbel že za I :aj delovnih mest. V asfaltni mešalnici, ki ■ iradi bi jih lahko bilo tudi nekaj. Pri vsem \ paj sta hudo vprašljiva lokacija, ki grobo ^gga v okolje, ter črna gradnja. V okolici ^[line zato posamezni krajani radi poudar- ^ ^kako temeljiti so bili pristojni, ko so si jj kajšnji mali ljudje hoteli priskrbeti last- pstreho nad glavo. Resnici na ljubo je še napovedati, da nekatere krajane Kovače- gradnja asfaltne mešalnice zelo moti, ge niti ne, tretje pa sploh ne. i,|a mestu, kjer jo želi odpreti, je že pred j!iližno desetletjem zgradil veliko poslop- \ v objektu, ki je bil zgrajen kot črna ^dnja, je najprej izdeloval opeko, nato do I, i izdelke iz cementa. Novembra je začel ^enjati postavitev asfaltnega mešalnika. J krajanov je nasprotoval, graditelj je ib vsemu pohitel. Črna vnema ")l šentjurski občinsko-upravni stavbi so Ijejšnji teden potrdili, da gradi Kovač asfalt- ni mešalnico tako brez lokacijskega kot iez gradbenega dovoljenja. Sicer pa je po- ,opekjavne razgrnitve spremembe prostor- t|i-/okacijskih ureditvenih pogojev tega ob- jjičja zaključeji, imeli so tudi javno obrav- 10. V občinskih prostorih so prejšnji teden fedali, da sklepa krajevne skupnosti še I prejeli (znano je, da se je svet že sestal I da je njegov sklep v prid podjetnika (vača). Sicer pa se po dosedanjih izkušnjah Šentjurski »državi v državi« pač najbolj |ača graditi na črno - če si dovolj mogočen |ti oblast nič ne more. O tem pričajo črne (dnje v najbližji okolici občinsko-upravne |vbe. Najdejo se posamezniki, ki imajo |)več kot eno samo črno gradnjo, ovačeva črna gradnja asfaltne mešalnice takoj zmotila inšpekcijo za okolje in stor. Ta je obiskala Planinsko vas že po aj dneh čudne gradbene vneme ter po ifetih dneh izdala odločbo. Z njo je inšpek- ' I zahtevala odstranitev objekta ter vzpo- , Wev prejšnjega stanja. Kovača pa so pri- pisi sodniku za prekrške. Podjetnik se je • 'ožil, z zadevo se zdaj ukvarjajo na drugi (Pnji. Toda prišlo je novo presenečenje: po strani so na ime Slavka Jazbinška, finalnega lastnika zemljišča, prav v tistem , uizdali lokacijsko dovoljenje za desetlet- ^taro, na črno zgrajeno »strojno lopo«. Za o v kmetijski namen, v velikosti nič manj [^^00 kvadratnih metrov. i'rob poseg v Planinski vasi je vznemiril [''kmetijskega inšpektorja. Ta je marca na naslovil odločbo, da mora odriv "'ne sanirati, vzpostaviti prejšnje stanje. '°čeni so bili roki, kljub temu je na Idbišču vnaprej živahno. ! Kaj jih čakg? r^ti, ki jih gradnja asfaltne mešalnice f|i> omenjajo možnost večnega prahu na P' cesti, ki je še makadamska, bojijo se fP^. smradu ter prihodnosti svojih kmetij, f^jbližja kmetija je Perčičeva, kjer obde- dvajset hektarjev zemlje. Trenutno r)o v hlevu zaščitene kmetije dvajset gove- ]"^eli so še večje načrte. Hiša zakoncev ki se preživljata izključno s kmetijs- je le približno trideset metrov od asfaltne mešalnice, hlev je še bližje. fPerčičevih je tudi zbiralnica mleka. Pri skupaj naj bi imela kmetijska pospeše- služba resne pripombe v zvezi z bodo- čo proizvodnjo mleka, žalsko podjetje Kova Pri vsem skupaj je zanimivo, da so Perči- pa je prejelo nalogo, da razišče vse mogoče čevi graditeljev! sorodniki ter da je njihov vplive na okolje. sin zaposlen v njegovem podjetju. Kljub vsemu so prepričani, da bo asfaltna mešalni- ca njihovo kmetijo uničila ter jim vzela vsakdanji kruh. Tako razmišlja nekaj tukajš- njih kmetovalcev. Kmeta vežejo na dom tudi čustvene vezi, z asfaltno mešalnico so mogo- če le gospodarske. V vasi so povedali, da so se obrnili za pomoč tudi k šentjurskemu župa- nu, vendar odgovora še ni. V podjetništvu je potrebna drznost, toda v primeru asfaltne mešalnice v Planinski vasi je bil planinski veljak predrzen, menijo. In kaj pravi na vse to podjetnik Kovač? Vsi ne bodo ploskali, to se ve, je povedal. Glede lokacije omenja, da v mešalnici ne bo veliko prahu, saj je separacija v Kozjem. V nepo- sredni bližini bodoče mešalnice je tudi nje- gova, lepo urejena kmetija. O postopkih meni, da so zapleteni ter dolgotrajni, zato z delom prehiteva, sicer pa potrebno doku- mentacijo zbira. Gre za blizu 2 milijona tolarjev vredno naložbo ter 35 novih delov- nih mest, pri čemer je na novo zaposlil že 3 delavce. Če bo najbližja kmetija čutila kak- šne posebne vplive, razmišlja tudi o plačilu rente. Pa še to: na govorice o zastareli ruski opremi odgovarja, da je njegova naprava sodobna, iz Nemčije. Čeprav se je z nekaterimi Kovačevimi pri- pombami mogoče strinjati, je dogajanje v Planinski vasi vredno obsojanja. Živimo v deželi, ki bi bila rada pravna država. Vendar z bojaznijo, da ni nihče med malimi ljudmi dovolj varen, da mu ne bi pred oknom postavili asfaltno mešalnico ali kaj podobne- ga. Pa čeprav brez dovoljenj. Kako dolgo še? BRANEJERANKO Foto: GREGOR KATIČ Uničena kozjanska idila. Bodoča asfaltna mešalnica v majhni kotlini Planinske vasi. Najbližja hiša je oddaljena le trideset metrov. Še kravam gre bolje Kosovski Albanci, ki živijo v celjski regiji podpirajo svoje rojake - Prepričani so, da jim je ostala le ena možnost - smrt ali svoboda Srečala sva se v eni od celjskih kavarn. Tako kot vsi kosovski Albanci, ki živijo v Celju, je iz dneva v dan bolj zaskrbljen za svoj domači kraj, sorodnike, prijatelje. Mar- sikatero noč ne more zaspati. »Napišite moje ime, vendar brez slike, prosim,« je zamahnil z roko, ko smo ga želeli fotografirati. »Al- bancev ne preganjajo samo na Kosovu.« Ramo Rahmanaj je uglajen gospod srednjih let. V Celje je prišel leta 1970, tukaj se je šolal, si ustvaril družino in zasnoval danes uspešno grad- beno podjetje. Ker ima med dva tisoč kosovskimi Albanci, kolikor jih ta čas živi na območju celjske regije, najdaljši staž bivanja pri nas, so ga rojaki prosili, naj vodi akcijo zbiranja humani- tarne pomoči za Kosovo. Albanci v Sloveniji in tudi v drugih državah so se namreč odločili, da bodo na Kosovo pošiljali finančno pomoč. Vsak bo dal tohko, kolikor zmore. Če bo treba, bodo dali tudi celo plačo, samo da nihče od njihovih ne bo lačen. »Na Kosovu se dogaja zelo umazana vojna, trpijo predvsem otroci in starejši,« pravi Ramo Rahmanaj. »Bojimo se, da se bo zgodila Bosna. Hvala bogu, da nas je toliko po svetu in lahko finančno podpremo svoje rojake. Zagotovo jim ne bo nihče drug pomagal. Vsak človek mora imeti rojstni kraj, tudi Albanci. Dovolj je trpin- čenja in poniževanja. Še krave imajo boljši status od Albancev na Kosovu. Lahko se mirno pasejo na svojem pašniku.« Ramo Rahmanaj meni, da je nedavno srečanje vodje kosovskih Albancev Ibrahima Rugove in srbskega predsednika Slobodana Miloševiča ko- risten korak, vendar se boji, da je storjen prepozno. Poleg tega je tudi prepričan, da narod ne bo sprejel nobenega kompromisa. »Republi- ka je najmanj, kar zahtevamo. Vsak albanski funkcionar, ki bo pristal na karkoli drugega, ne bo dolgo živel._ Prepričan sem, da bodo naši ljudje vzdržaU. Če bo treba, to smo tudi podpisa- li, se jim bomo v borbi pridružili. Vsi, tisti na Kosovu in mi po svetu, smo si izbrali samo eno možnost - ali bomo vsi svobodni ali pa vsi mrtvi.« Ko vidiš policista, vidiš smrt Ramadan in Rustem že dolgo nimata več na obrazu tistega prijaznega, brezskrbne- ga nasmeška, ki sta ga prej dan za dnem delila na tržnici. Bafti Kukaj najraje sedi v kotu svoje gostilnice in zamišljeno zre čez cesto. Na njihovih obrazih in v vsaki njiho- vi besedi je čutiti veliko zaskrbljenost in strah. Rustem Ahmetaj, ki ga stalni obiskovalci celjske tržnice bolj poznajo pod imenom Muki, je v Slovenijo prišel leta 1989. Njegova številna družina živi v manjšem kraju blizu Prizrena. Prečute noči v zadnjem mesecu in pol so se Rustemu globoko zarisale v obraz. Skrb za ženo, šestletnega sinka in triletno hčerko je brezmej- na. »Moji so za sedaj dobro, pogosto jih pokli- čem po telefonu, čeprav je zelo težko dobiti zvezo. Bojim se, kaj bo, saj se spopadi odvijajo le kakšnih dvanajst kilometrov stran. Najraje bi bil z ženo in otrokoma, vendar moram ostati tukaj in delati, da lahko moji na Kosovu sploh preživijo. Rad bi jih pripeljal v Celje, pa je toliko birokrat- skih ovir, ker imam status tujca. Moj narod zelo trpi, smilijo se mi zlasti otroci in starci.« Ramadan Tora je v Slovenijo prišel leta 1980. Dvanajst let je delal v štorski železarni, zadnjih šest let pa je prodajalec na celjski tržnici. Z ženo in dvema otrokoma živi v Storah, ima status tujca. »V Prištini imam mamo in brata, ostali člani družine smo raztepeni po različnih drža- vah. Rad bi šel večkrat domov, vendar so policisti do nas, ki prihajamo od >zgoraj<, zelo agresivni. Prepričan sem, da bodo naši ljudje tokrat šli do konca, in če nas bodo poklicali na pomoč, se jim bomo v borbi vsi pridružili.« Bafti Kukaj, lastnik bistroja Mladina na Lev- stikovi ulici v Celju, je državljan Republike Slovenije. K nam je prišel iz Prizrena pred dvema desedetjema, v Celju živi osemnajst let. V vojni za Slovenijo je sodeloval kot prostovoljec. »V srcu sem čutil, da moram tudi sam prispevati nekaj za osamosvojitev Slovenije, kjer že toliko let živim in delam v miru. V družini nas je bilo devet otrok in večina je odšla s trebuhom za kruhom. Na Kosovu imam še očeta, brata in sestro. Vsak dan se sprašujem, kaj bo z njimi, kaj bo z vsemi ostalimi Albanci. Vsi, ki smo tukaj, vsak dan lovimo novice na slovenski televiziji, preko sate- lita spremljamo dnevnik albanske televizije, po- slušamo radio Glas Amerike in Svobodna Evro- pa. A je vse, kar vidimo in slišimo, samo delček tistega, kar se zares dogaja na Kosovu. Vi tukaj si sploh ne morete predstavljati, kakšen teror vlada tam. Skoraj nobena moja pot v domači kraj se ni končala dobro. Ko vidiš srbske policiste, kot da vidiš smrt. K sreči se je vsako moje srečanje z njimi končalo le s prazno denarnico. Lahko bi bilo huje.« P.S. Rustem je. imel v soboto, dva dni po našem pogovoru, rojstni dan. Osemindvaj- seti. Preživel ga je v avtomobilu na poti proti Kosovu. Že navsezgodaj zjutraj so mu iz Prizrena sporočili, da mu je umrl brat. JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ Rustem Ahmetaj Ramadan Tora Bafti Kukaj DOGODKI Luknje na železni cesti Ukinjenih je manj vlakov kot so napovedali Tisti, ki boste v prihodnjih dneh potovali z vlakom, se pred vožnjo temeljito poza- nimajte. V noči med soboto in nedeljo, natančneje opol- noči, začne veljati nov želez- niški vozni red. Precej vla- kov je ukinjenih, čeprav manj kot so napovedali. Iz Celja proti Zidanem mostu ter naprej proti Ljubljani je za- radi slabe zasedenosti ob so- botah, nedeljah in praznikih precej manj povezav. Ob delav- nikih ne bo več vlakov, ki so iz Celja odpeljali ob 5. uri, ob 10.23 in 17.30, pri nekaterih drugih vlakih pa je za nekaj minut spremenjen čas odhoda. Iz Celja proti Dolgi Gori ter naprej v Maribor so ob delav- nikih ukinjeni vlaki, ki so od- peljali iz mesta ob Savinji ob 8.20, 9.28 in 11.18, veliko spre- memb pa je za konec tedna ter ob praznikih. Namesto dveh ukinjenih dopoldanskih Popravek v prispevku »Celjska LDS ima Gospodarski forum«, ob- javljenem v 19. številki Novega tednika, ki je izšla prejšnji četr- tek, 14. maja, smo pomotoma zapisali, da je Marjan Krajnc direktor Opekarne Ljubečna. Marjan Krajnc, ki v celjskem odboru LDS vodi Gospodarski forum, je že od leta 1995 vodja celjske poslovne enote Zavaro- valnice Adriatic. Za napako se opravičujemo. Uredništvo vlakov bo iz Celja odpeljal nov vlak in sicer ob 10.18. Zeleni vlak, ki je odpeljal iz Celja ob 14.44 so združili z zelencem, ki odpelje ob 15.44. Zadnji vlak za Maribor, ki ga uporabljajo tudi delavci, bo po novem od- peljal veliko prej, ob 22.28. Jutranji vlak iz Maribora, ki je doslej prispel v Celje ob 5.27, bo po novem nadomestil In- tercity vlak. Ta bo po novem ustavljal na vseh postajah med Dolgo Goro in Celjem. savinjski progi so ob delavnikih ukinili vlaka s pri- hodom v Celje ob 18.20 in odhodom iz Celja ob 20.30. Na obsoteljski progi, na zve- zah med Celjem, Rogatcem ter Imenim, je vozni red ob delavnikih skoraj nespreme- njen, ob koncu tedna in praz- nikih pa so zveze bistveno okrnili. Ukinili so vse lokalne meddržavne povezave med Imenim in Kumrovcem ter nekatere med Rogatcem in Svetim Rokom. V mednarodnem prometu bo iz Zidanega Mosta od nede- lje znova dvakratna dnevna di- rektna povezava z Beogradom (ter dvakrat v obratni smeri) in Beljakom oziroma Feldkirc- hom. Po novem bo imel vlak Mimara, ki povezuje Berlin in Zagreb tudi postanke v Zida- nem Mostu, kar so potniki tež- ko pričakovali nekaj let. V celjski železniški postaji so povedali, da bodo imeli priročne knjižice ter zgibanke z novim voznim redom na voljo še pred soboto. Obsežni slovenski vozni red pa je bil v preteklih dneh že v prodaji. BRANE JERANKO Za praznik zastavice vodom Praznik Slovenske vojske v spomin na 15. maj pred sedmimi leti, ko sta bila na Igu pri Ljubljani in v Pekrah pri Mariboru ustanovljena prva dva učna centra, so v celjski vojašnici proslavili s slovesnostjo, na kateri so posameznikom podelili priznanja, vodom pa bojne zastavice. Foto: GK KOMENTIRAMO Zgoritjesavinjska turistična roka v Zgornji Savinjski dolini je zavel nov veter Pred leti, ob nastajanju novih občin, so dobesedno v hipu pomedli s preteklostjo in razbili vse zve- ze, ki so nekdaj združevale društva v takratni mozirski občini. Razpadli so športniki, turisti, gasilci, kulturniki - vsi po nečednih prepirih in oponašanjih, kaj je bilo v pre- teklosti, in predvsem, česa ni bilo. Potem so se v posameznih občinah, v vseh petih, po svoje šli gasilstvo, turizem, šport in kulturo, in ne boste verjeli, problemi so v posameznih ob- činah ostali zelo podobni ti- stim iz časa ene občine. In zgodilo se je, da so se začeli v društvih, ki delujejo pretežno ljubiteljsko, zopet povezovati - v kulturi je zrasla zveza zgor- njesavinjskih društev, gasilci imajo tovrstno zgornjesavinj- sko zvezo, pa tudi turistični delavci so se v ponedeljek od- ločili, da se bodo že prihodnji teden konkretno dogovorili o ustanovitvi zgornjesavinjske turistične zveze. Delo na terenu očitno kaže, da Zgornjesavinjčani ne mo- rejo drug brez drugega in drug mimo drugega. Končno gre za pet majhnih občin, ki se jim bo verjetno kmalu pri- družila še šesta, in dejstvo je, da mora Zgornja Savinjska dolina, ne le v turističnem smislu, nastopati kot en p stor - mogoče kot roka s p^ mi prsti. Toda - tudi pri roki g^ prsti vsak po svoje, in po^ no je z delom različnih drm v Zgornji Savinjski dolini, pri turističnih društvih se videlo, da se iz preteklosti n dosti naučili, in da stara n potja in nasprotja še previ krat izbruhnejo na dan. Lu ni ne dajo denarja solčav& mu turističnemu društvu, mozirski občini menda i;se] berejo Rečičani; kaj vse da storil Štorman s svojim U džem; da o nekem turističru podjetju Zgornja Savinji d.o.o., za katerega očitno ni če v društvih ne ve, kaj de niti ne govorimo... Vse osti v zgornjesavinjskem turizn tudi to smo slišali, pa je ii na istem, kot pred 30 ali leti. Samo gostov je na po meznih turističnih točkah i čutno manj. Zato tudi po ponedeljk turistični razpravi ostaja c čutek, da prsti na zgornja vinjski turistični roki, kij takšni ali drugačni zvezi, dolgo ne bodo enotno migd URŠKA SELIŠN; Prekomorci v Savinjskem gaju člani Skupnosti borcev V. prekomorske brigade, ki ima domicilni sedež v Celju, se bodo v soboto, 23. maja ob 10. uri, zbrali v Savinj- skem gaju. Za pokroviteljstvo nad sre- čanjem so zaprosili mozirsko občino, njen župan Jakob Presečnik pa bo tudi slav- nostni govornik. Mozirska borčevska organizacija, ki so- deluje pri pripravi srečanja, v Savinjski gaj vabi vse svoje člane in borce iz zgornjesa- vinjskih občin, pričakujejo pa okoli 250 udeležencev sreča- nja. Zbranim bo spregovoril predsednik Skupnosti boro V. prekomorske brigade Fi njo Štebih, na srečanje pa i vabljeni tudi borci-prekomo ci iz pododborov Trbovli Slovenska Bistrica, Maribor: Slovenj Gradec. V. prekomorska brigada ob ustanovitvi decemb 1944 štela 3.600 borcev, s delovala pa je pri osvobaj nju severne Dalmacije, Bf Krajine in Ljubljane. Medb ji je padlo 286 borcev, zd pa, ocenjujejo v skupnos živi še okoli 900 borcev, kal rih povprečna starost pres ga 75 let. J 4. izredna seja in 39. seja Občinskega sveta Mestne občine Celje v ponedeljek bodo ob 8. uri v veliki dvorani Narodnega doma, nadaljevi 4. izredno in 39. redno sejo Občinskega sveta MOC, ki jo sklicuje predsedr Občinskega sveta MOC Lojze Oset. V nadaljevanju 4. izredne seje bodo pod točko 1 otvorili sejo in ugotavlj' sklepčnost in pod točko 2 obravnavali gospodarske razmere v Mestni obči Celje in razvojne usmeritve s predlogom zaključkov. Na redni, 39. seji pa bodo obravnavali naslednji dnevni red; pod poročilo o realizaciji sklepov Občinskega sveta Mestne občine Celje od 30 1995 naprej in potrditev zapisnika 38. seje občinskega sveta z dne 23 in 24 ter 5.5. 1998; pod 4-a) odgovori na vprašanja, pobude in predloge, vprašanja, pobude in predlogi; pod 5- potrditev odločitve začasne strokovi komisije o podelitvi priznanja Mestne občine Celje na 22. sejmu »Vse otroka« 1998; pod 6- izhodišča razvojne vizije Mestne občine Celje; pod poročilo o pripravi sporazuma o razdelitvi premoženja bivše občine Cel' pod 8- Odlok o taksi na onesnaževanje vode - druga obravnava; pod 9- Odi' o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevku za investicijska vlaganja področju vodooskrbe, odvajanja in čiščenja odpadnih voda in ravnanj« komunalnimi odpadki - druga obravnava; pod 10- poročilo o poslovan javnih podjetij Mestne občine Celje in predlogi poslovnih načrtov; pod 1 Stari grad Celje - program oživitve; pod 12- poročilo o ureditvi razmerij m Celjskim sejmom, d.d. in Mestno občino Celje; pod 13-a) predlog stališ^' pripomb in predlogov na javno razgrnjeni osnutek zazidalnega načrta Dol polje in CRC Golovec-Celjski sejem, b) Odlok o spremembah in dopolnit^' odloka o zazidalnem načrtu Dolgo polje in CRC Golovec-Celjski sejem - obravnava in pod 14- Predlog sklepa o ukinitvi statusa zemljišča v rabi v k Teharje in k.o. Ostrožno. vSNomč DOGODKI 3 Največ dela za določen čas Nova delovna mesta v gostinstvu, dobri obeti tudi na področju finančnega posredništva in pri poslovanju z nepremičninami območni enoti zavoda zaposlovanje v Velenju LavljaJO' da se je lani za- pslenost zmanjševala tudi , panogah, ki so v regiji gggtletja zaposlovale naj- pč ljudi- ^^^ ^StBSKBBtt Brezposelnost je v tej ob- jočni enoti, vanjo spada šest .pjavnih enot, začela narašča- jleta 1987, ko so zabeležili 178 brezposelnih oseb. De- gj let kasneje, decembra 997, je bilo brez dela že 1398 ljudi, med njimi več pt 2.300 v Velenju. V Sloveniji je bilo v istem bdobju brezposelnih več pt 125 tisoč ljudi. Stopnja egistrirane brezposelnosti je v občinah Šaleške doline pod republiškim povpreč- jem, v Velenju, denimo, je dosegla 14 odstotkov. V obči- nah Zgornje Savinjske doli- ne je brezposelnost zdaleč najbolj zaskrbljujoča v Lu- čah, kjer znaša kar 22,4 od- stotka. Povečevanje brezposelno- sti največkrat povzročajo stečaji in priliv generacije mladih delavcev, po katerih ni dovolj velikega povpraše- vanja. V območni enoti Vele- nje je trenutno brezposelnih 517 mladih in tistim brez poklicne kvalifikacije skuša- jo pomagati z vključevanjem v nadaljnje izobraževanje. Zelo malo je takih, ki šola- nje kot možnost nadaljeva- nja poklicne poti odklanja- jo. Podatki tudi kažejo, da je posebej problematična za- poslitev mladih žensk, ki v povprečju čakajo na delo dve leti in pol. V Mozirju najbolj izstopa problematika zapo- slovanja delavcev brez stro- kovne izobrazbe, v vseh ob- činah pa je problematično zaposlovanje invalidov. Srdan Arzenšek, direktor območne enote Velenje, je prejšnji četrtek na tiskovni konferenci pojasnil tudi na- povedi zaposlovanja za le- tos, ki jih kažejo rezultati ankete, v katero so zajeli podjetja, ki zaposlujejo več kot 38 tisoč delavcev. Pod- jetja so za leto 1998 napove- dala 1.458 zaposhtev delav- cev in pripravnikov, kar je 8,6 odstotka več kot lani. Pri novih zaposlitvah načrtujejo kar 76 odstotkov zaposlitev za določen čas. Obenem so anketirana podjetja iz Šaleš- ke in Zgornje Savinjske doli- ne ter dela koroške regije na- povedala 1.331 presežnih de- lavcev. V območni enoti Velenje je bilo lani povpraševanje po delavcih na enaki ravni kot leta 1996. Nova delovna me- sta še vedno odpirajo v go- stinstvu, v tej panogi je izrazi- to sezonsko zaposlovanje, ter v javni upravi. Priložnosti se kažejo še na področju finanč- nega posredništva in pri po- slovanju z nepremičninami. . K. LEKIČ Zdravilišče v Rimskih Toplicah je rešeno Vlada Republike Slovenije, konzorcij investitorjev, ki ga sestavljajo Splošna bolnišnica Celje, Investplan in Alpine CTC, ter Zavod za zdravstveno zavarovanje Slo- venije bodo v sredo, 27, maja ob 9.30, slovesno podpisali pogodbo o ustanovitvi gospodarske družbe Zdravilišče Rim.ske Toplice d.0.0. Gre za izjemno pomemben dogodek, na katerega čakajo prebivalci Rimskih Toplic že sedem let in v katerega iiidisMo sploh ni verjel, zaradi drugačnih interesov, tudi političnih, pa je bilo tudi nekaj poskusov rušenja celotnega projekta oživitve zdravihšča, ki se je pričel v začetku leta 1997 z objavo javnega razpisa za zbiranje ponudnikov. Kot je predvideno v pismu o nameri, ki so ga vlada in člani konzorcija sprejeli pred dobrim mesecem, bo obnova zdravilišča potekala v dveh fazah. V prvi, ki naj bi bila zaključena do maja prihodnjega leta, bodo obnovljeni obstoječi objekti, v drugi, ki bi prav tako trajala eno leto, pa bodo zgrajeni pokrit bazen in dopolnilni objekti. Država bo v družbo Zdravilišče Rimske Toplice vložila objekte in zemljišče, kar ji bo zagotavljalo 40-odstotni poslovni delež, konzorcij investitorjev, brez celjske bolnišnice, pa bo moral vložiti toliko denarja, da bo njegov delež znašal 60 odstotkov. Družbo oziroma zdravilišče bo upravljala Splo- šna bolnišnica Celje. JI I NAKRAITO ^ Varnostniki tudi ponoči CELJE - V Komunalni direkciji Mestne občine Celje so zelo ^dovoljni z uspešnostjo varnostnikov podjetja Kadu, ki od ^onca aprila ob petkih in dnevih pred prazniki nadzorujejo ■oljski mestni park. Prav zaradi tega so se odločili, da po dva 'srnostnika poslej tudi ob sobotah ponoči, med 21. in 1. uro, '^rbita za red in nadzorujeta dogajanje v mestnem parku. (IS) Solčavsko s Phare Solčava - v projekt prekomejnega sodelovanja Phare je s 'fogramom trajnostnega razvoja vključeno tudi Solčavsko. 5^08 bodo z namenskim denarjem zgradili kanalizacijo in •'^^ilno napravo. (Ž.Z.) Zdravnik za Ljubence ^UBNO - Po nekaj začasnih rešitvah so na Ljubnem končno stalnega zdravnika. Po štirimesečnem poskusnem delu potrdili dr.Gorana Dubajiča, ki je med Ljubence prišel iz ^•^ovarja. (Ž.Z.) Povezovanje s Korošci Logarska DOLINA - Povezovanje s sosednimi področji v ^°Sarski dolini želijo razširiti na Koroško. Pred kratkim so se s ^ ^dstavniki Črne na Koroškem dogovorili za izdelavo skupnih . ^Brarnov in dopolnjevanje turistične ponudbe. Za sodelova- L^ se že dlje časa dogovarjajo tudi z Jezerskim in Železno ^Plo. (Ž.Z.) Štafeta solidarnosti jj^^^Ue - Mladi forum ZLSD Celje se vključuje v vseslovensko Štafeta solidarnosti, ki bo od danes do sobote, 23. maja. IZ OBČINSKIH SVETOV .. ■ 1 ............Mi Šentjur napreduje ŠENTJUR - Skupni prihodki in odhodki občinskega prora- čuna za leto 1998, ki so ga svetniki sprejeli v ponedeljek, znašajo po predlogu milijardo 72 milijonov tolarjev. To je 16 odstotkov več kot lani. Največ odhodkov namenjajo za področje družbenih dejavnosti ter investicije. Med temi so odplačilo kredita za šolo Hruševec ter gradnja šole Prevorje in upokojenskega doma, igrišče na Ponikvi, različni vodovodi, ceste in pokopališča ter pločniki Črnohca-Nova vas, v Vrbnem in na Ponikvi. (BJ) Sprejet proračun v Vojniku VOJNIK - Po dveh obravnavah so vojniški svetniki med zadnjo sejo sprejeli proračun občine Vojnik za leto 1998. Kot prihodke za zagotovljeno porabo predvideva proračun 490.000.000 SIT, ostali prihodki pa bodo znašali 138.3000.000 SIT, kar je skupaj 628.300.000 SIT. Med sredstvi, ki jih proračun občine predvideva za odhodke, je 477.000.000 nammenjeno tekočim, 146.300.000 pa investi- cijskim odhodkom (skupaj 628.300.000 tolarjev). Od tega bodo za družbene dejavnosti namenili 41% vseh sredstev, gospodarskim dejavnostim (naložbam v stanovanja, turi- zem, kmetijstvo in malo gospodarstvo) bo namenjenih 13%, komunalnim dejavnostim pa 27% vseh sredstev iz letošnjega proračuna. (NMS) obiskala vse večje slovenske kraje od Maribora do Obale. V stranki poudarjajo, da ne gre za nostalgijo po bivši štafeti mladosti, pač pa želijo povezati delovanje vseh klubov Mladega foruma ter opozoriti na aktualne probleme mladih. Štafeto bodo v Celje, v Zlatorog klub pri Zavarovalnici Triglav, pripe- ljali mladi na kolesih, med 14. in 17. uro pa bodo zbirali prostovoljne prispevke za Center za zdravljenje odvisnosti Sopotnica pri Škofji Loki. Iz Celja bodo štafeto odpeljali proti Zasavju. (IS) Krajani o cetrtnih in krajevnih skupnostih CELJE - Skladno s statutarnimi določili je celjski župan Jože Zimšek svetom krajevnih skupnosti na območju Mestne občine Celje naložil, naj do 25. maja pripravijo zbore krajanov, na katerih se bodo ljudje seznanili s predlogom razdelitve mestne občine na krajevne in četrtne skupnosti ter se izrekli, ali podpirajo novo organiziranost. Večina zborov krajanov bo v dneh ob koncu tega tedna. (IS) Z varovanimi stanovanji ŠENTJUR - V šentjurskem domu upokojencev, ki ga bodo predvidoma odprli še letos, bo po novi odločitvi občina zgradila 14 varovanih stanovanj. Gre za stanovanja za samostoj- nejše upokojence, ki bodo lahko koristili domske usluge po želji. S pristojnim mnsitrstvom se je občina že dogovorila ter so pred podpisom pogodbe. Z gradnjo po ugodni ceni želijo začeti še letos. (BJ) Širitev varstvenega centra ŠENTJUR - V šentjurskem Varstvcno-delovnem centru imajo dva polna oddelka z več kot dvajsetimi varovanci. Zato sta se občina ter društvo Sožitje odločila za ureditev novih oddelkov v I. nadstropju ter v mansardi. V državnem proračunu je v ta namen določenih 5 milijonov tolarjev. S prenovo nameravajo začeti letos. (BJ) PO SVETU Piše: DAMJAN KOŠEC, POPtv Kaos V Indoneziji V indonezijskem glav- nem mestu Džakarta in še nekaterih manjših mestih so izbruhnili veliki nemiri, najhujši v zadnjih treh de- setletjih. Najprej so na ulice odšli študentje, ki so zahte- vali odstop predsednika Su- harta, kasneje pa so se jim pridružili še delavci. Vzrok za izredno stanje so podra- žitve, ki jih je vlada sprejela v začetku maja. Takrat se je cena goriva dvignila za 25 odstotkov, pli- na za 71 odstotkov, elektrike pa najprej za 20, jeseni pa predvidoma še za dodatnih 40 odstotkov. Prebivalci so obubožani in trpijo zaradi hude gospodarske krize, v ka- teri se je znašla država. De- monstranti vdirajo v trgovine in ropajo vse, kar se da odne- sti. Oblasti so zato na uhce poslale več kot 15 tisoč voja- kov. Točnih podatkov, koliko ljudi je umrlo v neredih ni, najpogosteje pa se govori o številki najmanj 500. Tuja ve- leposlaništva v. Džakarti so svoje državljane pozvala, naj ne potujejo v to nemirno dr- žavo. Številne tuje družbe pa so svoje uslužbence že evaku- riale. 76-letni indonezijski predsednik Suharto, ki je na oblasti že 32 let, zaenkrat nima namena odstopiti. Za nastalo krizo pa je obtožil mednarodno skupnost, češ da ni hotela pomagati pri izved- bi nujnih gospodarskih re- form. Indija-jedrska velesila? Indija je v zahodnoindij- ski zvezni državi Radža- stan prvič po letu 1974 iz- vedla tri jedrske poskuse. Kljub temu, da je njeno de- janje naletelo na kritiko šte- vilnih držav, se je Čez dva dni odločila še za dva po- skusa. ZDA so proti New Delhiju odredile sankcije: ukinitev razvojne pomoči, prepoved izvoza dela vojaš- ke tehnologije in ukinitev kreditnih jamstev. Za ukrepe so se odločile tudi Japonska, Švedska, Ni- zozemska in Danska. Indija sicer ni podpisnica sporazu- ma o prepovedi izvajanja je- drskih poskusov. Rezultati le- teh pa naj bi ji služili za nacionalno varnost. Podobne jedrske kapacitete ima na- mreč tudi njen sosed Paki- stan, s katerim nista v najbolj- ših odnosih. Indijski viri so celo sporočili, da naj bi v nedeljo tudi Pakistan izvedel poskus, kar njegove oblasti zanikajo. Vojaški analitiki svarijo, da s pojavom nove jedrske velesile (Indije) grozi destabilizacija položaja in nov krog oboroževalne tekme na eksplozivnem območju južne Azije. Indijsko vlado pri poskusih podpira kar de- vet od desetih vprašanih In- dijcev. Če bo potrebno, bo s poskusi, vendar le za znans- tvene namene, nadaljevala. In kljub temu, da naj bi poskuse v puščavi Thar opravili z naj- sodobnejšo tehnologijo, pre- bivalci bližnjih krajev že opa- žajo simptome sevanja: ne- nadne krvavitve, vnetja, srbe- čice kože in bolečine v trebu- hu. Miloševic požira z Rugovo V Beogradu sta se sestala jugoslovanski predsednik Miloševič in vodja kosov- skih Albancev Ibrahim Ru- gova. Gre za prvo srečanje po izbruhu napetosti na Ko- sovu, zato so ga nekateri poimenovali kar zgodovin- sko. Vendar pa je vse sku- paj bolj izzvenelo le kot po- ziranje snemalcem in foto- grafom. Pogovore je izposloval oče daytonskega sporazuma, ameriški predsednik Hol- brooke. Potekali so brez tuje- ga posrednika, na štiri oči. Po pogovorih sta bila sogovorni- ka precej diplomatska. Rugo- va je dejal, da je srečanje pr\d korak k odpravi kosovskega problema in da je minilo v duhu medsebojnega spošto- vanja in strpnosti. Srbi so bili' bolj zadržani - »med Miloše- vičem in Rugovo je zavladalo konstruktivno ozračje, ven- dar pa Srbi ne bodo sprejeli albanskih odcepitvenih zah- tev«. Ne glede na pogovore v Beogradu pa v številnih ko- sovskih vaseh - Peči, Deča- nih, Dakovici ne mine dan, da ne bi poročali o smrtnih žrtvah na eni ali na drugi strani. Umrl je Frank Sinatra V Los Angelesu je za po- sledicami srčne kapi v 83. letu starosti umrl ameriški pevec in igralec Frank Sina- tra. Pevec je bolehal že dlje časa; po srčnem napadu ja- nuarja lani pa se ni več kazal v javnosti. Od takrat so ga večkrat sprejeli v bol- nišnico, nazadnje pred me- secem dni. Francis Albert Sinatra se je rodil družini italijanskih pri- seljencev v New Yerseyu. Že zelo mlad je ustanovil svojo glasbeno skupino, še hitreje je zaslovel kot sohst. Njegov vzdevek je bil The Voice (Glas), še posebej so ga imele rade ženske, zato ne čudi, da se je poročil kar štirikrat. Njegovo burno ljubezensko življenje (pa tudi pitje) je večkrat polnilo časopisne strani družabnih kronik. Znan je bil tudi po svojem prijateljevanju z ameriškimi predsedniki - predvsem z Kennedyjem in Reaganom. Nekateri so ga obtožili sode- lovanja z mafijo (z nekateri- mi botri naj bi se celo slikal), vendar pa je Sinatra zanikal vsakršno vpletenost v mafij- ske posle. Po njegovem »je bilo vsega krivo dejstvo, da se njegov priimek končuje s sa- moglasnikom«. Za svoje delo je prejel tri Grammyje in ene- ga Oskarja za stransko vlogo. □ VROČA TEMA Žogica res sicače previsoico? V Celju podelili koncesijo za upravljanje z letnim kopališčem podjetju Trio - V PK Neptun razočarani in tik pred bankrotom Za razliko od zimskega ba- zena v dvorani Golovec, kjer razen plavalcev PK Neptun ter vrtčevskih in osnovnošol- skih otrok na plavalnih teča- jih rekreativno plava le peš- čica meščanov, so Celjani ve- liko bolj navezani na svoje letno kopališče. Če je poletje sončno in vroče, ga v sezoni obišče tudi okoli 30 tisoč ko- palcev - to pa, pravijo v Ko- munalni direkciji Mestne občine Celje, že zagotavlja letni promet preko 20 milijo- nov tolarjev. Pa vendarle v mestu ob Savi- nji s svojim letnim kopališčem nimajo srečne roke. Več deset- letij star bazen, vmes sicer ne- kajkrat obnovljen, zadnja leta vse bolj najeda zob časa. Po- treben bi bil temeljite obnove, za to pa je potreben denar. V Komunalni direkciji Celje ugo- tavljajo, da bi bilo za normal- no obratovanje bazena potreb- no v naslednjih dveh, treh le- tih vložiti vsaj 25 milijonov tolarjev, najbolj pa je prenove potreben ogrevalni sistem za vodo in očitno tudi sama ba- zenska školjka oziroma cevi, ki dovajajo vodo do bazena. Kdo naj upravlja z bazenom? »Do vključno leta 1994 so z letnim bazenom upravljali v Plavalnem klubu Neptun, v občini smo za obratovanje ba- zena namenili okoh 3 milijo- ne tolarjev letno, polovico je prispevala Športna zveza, dru- ga polovica pa je šla iz komu- nalnega denarja. Ob tem smo letno še milijon ali dva vložili v sanacijska in vzdrževalna opravila,« začenja razpletati celjske bazenske vozle Jože Smodila iz Komunalne direk- cije Mestne občine Celje. Zaradi stroškov so se v ob- činskih strokovnih službah odločili, da z javnim razpisom poiščejo najugodnejšega po- nudnika za upravljanje z ba- zenom v letu 1995 in med štirimi ponudniki je bilo. ta- krat izbrano podjetje Trio Zdenka Rožmana iz Celja. Poletje 1995 je bilo sončno in kopalna sezona več kot ugod- na, v občinskih strokovnih službah pa so bili zelo zado- voljni tudi z najemnikom. »V podjetju Trio so poravnali vse stroške, plačali 2 milijona to- larjev v občinski proračun in menjali 150 kvadratnih me- trov tlakovcev na območju ba- zena. Za plavalce PK Neptun so zagotovili nemoteno in brezplačno vadbo med pone- deljkom in soboto zjutraj ter med ponedeljkom in petkom zvečer, ob tem pa so imeli bazen na voljo še za tekme po programu,« hvali Trio Smodila in dodaja, da so za leto 1996 spet objavih razpis za uprav- ljanje z bazenom. Tudi tokrat so se odločili le za letni najem, saj o oddaji koncesije še niso razmišljali. Med ponudniki sta bila spet podjetje Trio in PK Neptun, tokrat pa se je kazalec na teht- nici občinskega odločanja pre- vesil v korist plavalcev. A v PK Neptun so imeli smolo, saj je bila letna kopalna sezona sla- ba, temu primerno nižji pa tudi zaslužek, ki bi ga bazen lahko prinesel. V klubu so po- godbene obveznosti glede vzdrževanja in urejanja baze- na sicer izpolnili, dolžni pa so ostali 2,45 milijona tolarjev za vodo. In že takrat so utemelje- vali, da je poraba vode v baze- nu odločno previsoka, zato bi bilo potrebno temeljito popra- viti vodovodne cevi in bazen- sko školjko. Lani so se v Celju odločiU, da letno kopališče s koncesijo oddajo v upravljanje najugod- nejšemu ponudniku za 7-let- no obdobje. Med prijavljenimi sta bila spet oba, očitno naj- bolj zainteresirana ponudnika za bazen, podjetje Trio in PK Neptun. Pripravila sta pro- gram 10-letnih vlaganj v ba- zen, ki sta jih tudi oba ovred- notila na približno 45 milijo- nov tolarjev, za upravljavca. bazena pa je bil - kljub dolgu iz preteklega leta - izbran PK Neptun. ^»0 besedah Jožeta Smodile so plavalci pred za- četkom sezone vzorno pripra- vili bazen, poskrbeli za gostin- sko ponudbo in pripravili za lansko poletje tudi obširen program zabavnih in družab- nih prireditev (spomnimo, da med drugim tudi organizirano varstvo mlajših počitničarjev). Po koncesijski pogodbi naj bi - v primeru dobre sezone - v urejanje bazena vložili približ- no 4,2 milijona tolarjev, in gle- de na to, da je bila kopalna sezona vse prej kot dobra, so v klubu za sorazmeren delež vlaganj tudi dejansko poskr- beli. Spet - tokrat za 3,1 milijo- na tolarjev - pa so za seboj pustili neporavnanih računov za vodo - z opozorili, da je poraba vode nenormalno vi- soka. Letošnjo pomlad so se tako v Komunalni direkciji Mestne občine Celje odločili, da pla- valcem odvzamejo koncesijo in ponovno začnejo iskati pri- mernega upravljavca bazena. V PK Neptun so se seveda pritožih, vendar je njihovo pri- tožbo župan Jože Zimšek za- vrnil kot neutemeljeno, obči- na pa je z javnim razpisom spet iskala boljšega upravljav- ca. Med ponudniki - Smodila pravi, da so bili tokrat trije resni kandidati - so 7. maja izbrali podjetje Trio, s katerim naj bi konec maja podpisali pogodbo o 10-letnem uprav- ljanju z bazenom. »Za podjetje smo se odločili iz preprostega razloga; ker je za normalno obratovanje bazena potrebno vložiti veliko denarja, menimo, da tega v PK Neptun preprosto ne bi zmogli. Podjetje pa lahko najame kredit in sana- cijo bazena krije s tem denar- jem,« je pragmatičen Smodila, ki poudarja, da je na letnem kopališču prednostna kopalna dejavnost z dodatno ponudbo. »Plavalci bodo imeli bazen tudi to sezono brezplačno na voljo za svojo vadbo in tekme, zato sem prepričan, da žogica v tem trenutku resnično skače previ- soko. Za upravljavca tako zah- tevnega objekta kot je letno ko- pališče je pač primernejši nek- do s podjetniškim duhom in možnostmi kot pa društvo ozi- roma klub.« Bazen za Neptun življenjskega pomena Po besedah Tea Bizjaka, predsednika PK Neptun v od- stopu, je upravljanje z letnim kopališčem za klub življenj- skega pomena. Neptunov- cem, ki bodo leta 2000 praz- novali pol stoletja organizira- nega plavanja, namreč grozi bankrot, vse hujše finančne težave pa zadnji čas obvladu- jejo zgolj s pomočjo Plavalne zveze Slovenije. »Z bazenom smo dobro gos- podarili in tudi to, da smo nenehno opozarjali na nenor- malno visoko porabo vode, je po mojem dokaz za to. Bazen takšne kubature kot je celjski, lahko v odlični kopalni sezo- ni, ko je treba bazeri dvakrat izprazniti do polovice, porabi največ do 8.000 kubičnih me- trov vode, med leti 1994 in 1997 pa se je letna poraba vode vrtela med 17.000 in 21.000 kubiki,« pripoveduje Bizjak in dodaja, da so občin- ske strokovne službe na to večkrat opozarjali. »Lansko sezono smo namerili, da dnevno neznano kam izginja 250 kubikov vode, o tem smo opozorili Komunalno direkci- jo in po manjših popravilih, ki smo jih opravili na cevnem sistemu, dnevno izgubo zmanjšali za 70 kubikov. Še vedno pa je šlo dnevno v nič 180 kubikov vode! V klubu smo smatrali to kot napako na objektu, ki nam ga je lastnik, torej Mestna občina Celje, od- dal v upravljanje za 10 let in pričakovali smo, da bodo v občini poskrbeli za odpravo napake - a posledica je bila to, da smo izgubih koncesijo,« je razočaran Teo Bizjak, ki je pred dnevi zaradi vseh teh za- pletov tudi odstopil z mesta predsednika PK Neptun. V PK Neptun se te dni posve- tujejo s svojim odvetnikom, ka- ko ravnati naprej, najverjetneje pa bodo že v kratkem sprožili upravni spor in zahtevali odš- kodnino oziroma povrnitev od- vzete koncesije. »Z bazenom smo dobro gospodarili in z od- vzemom koncesije smo v klu- bu izgubili možnost dodatnega zaslužka, ki je klubu omogočal delo. Mesečno nam namreč Celje odmerja 240 tisoč tolar- jev, računi za uporabo zimske- ga bazena v dvorani Golovec pa se vrtijo med 300 in 360 tisočaki.* Plavanje ni sponzor- sko zanimiv šport, svojo dejav- nost smo lahko pokrivali le z zaslužkom z upravljanjem let- nega kopališča, če je bila seve- da kopalna sezona ugodna.« Bizjak občinskim strokov- nim službam najbolj zameri to, da ob zadnjem izboru upravljavca letnega kopališča niso preverili bonitete podjet- ja Trio, še bolj pa to, da v občini na plavanje - kljub te- mu, da ima PK Neptun 4 dr- žavne reprezentante in med njimi Urško Roš, ki je državna rekorderka in resna kandidat- ka za prihodnje olimpijske igre - gledajo več kot mače- hovsko. »Plavanje sodi v prio- ritetni razred v okviru nacio- nalnih razvojnih programov športa. Od ljudi, ki bi morali biti za razvoj športa v Celju najbolj zainteresirani - vodje oddelka za družbene dejavno- sti Željka Ciglerja in svetoval- ca za šport Lada Gobca - sem celo slišal, naj se klub pač razpusti in naprej deluje na amaterski ravni, če nismo sposobni gospodariti z denar- jem, ki ga imamo. Pri tem pa v Celju tudi najboljši plavalci mesečno prispevajo po 5 tiso- čakov za delovanje kluba, medtem ko je praksa v drugih večjih slovenskih klubih, da najboljši dobivajo od 60 do 100 tisočakov mesečne štipen- dije,« je ogorčen Bizjak, ki dvomi, da bi bilo lahko katero- koli podjetje boljši gospodar letnega kopališča kot prav pla- valni klub. »Nam je to osnov- na dejavnost, za kateregakoli podjetnika pa bi to težko re- kel. Tudi sam sem podjetnik, zato razmišljam v to smer, da bo že čisto po logiki podjetni- ku-upravljavcu bazena v inte- resu to, da v bazen vloži zgolj toliko kot je nujno potrebno, ostali zaslužek pa bo prihranil v svoj dobiček.« Neptun res obsojen na bankrot? v PK Neptun so po besedah Tea Bizjaka v zadnjem času ostali še brez enega, dokaj po- membnega dodatnega vira za financiranje svoje dejavnosti. »Pred leti smo vse plavalne šole oziroma tečaje vodili v našem klubu, zdaj, ko je s strani države financiran pro- gram plavalnega opismenjeva- nja prevzela Športna zveza Celje, pa nam - po moji oceni, saj natančnih številk ne poz- nam, ker vanje nimam vpogle- da - ostaja manj kot polovica tečajnikov, ostale pa prevze- majo zasebniki,« je Bizjak ra- zočaran in hkrati zaskrbljen za usodo kluba, ki pa je, po drugi strani, zadnji dve leti spet postal bolj zanimiv za mlade. V PK Neptun je bilo leta 1996 vključenih le še 17 plavalcev, s široko akcijo pri- dobivanja plavalnega podm- ladka pa so zdaj v klubu prišli na približno 90 članov. Gledano zgolj z vidika uspe- šnega obratovanja letnega ko- pališča v mestu ob Savinji žo- gica morda res skače previso- ko, za vse, ki jim je mar usoda PK Neptun, pa še odločno pre- nizko. IVANA STAMEJČIČ Se celjskim plavalcem res obetajo črni časi, ker so izgubili koncesijo za upravljanje z letnim bazenom? Medalje celjskiiti borcem v ponedeljek so v Narodnem domu v Celju pripravili slovesnost, namenjeno borcem s Celjskega, ki so med IL svetovno vojno v Sovjetski zvezi ustanovili brigado NOV za bivšo Jugoslavijo. V prisotnosti celjskega župana, vodstva skupnosti, ki ima domicil v Mestni občini Celje, in vodstva 00 Zveze borcev Celje sta udeležence-ustanovitelje brigade pozdravila Alek- sander Medvedjev, odpravnik poslov Ruske federacije, in Arkadij Bobrov, vojaški ataše ruskega veleposlaništva v Slove- niji. Borcem sta izročila medalje za hrabrost Maršala Georgija Živkova ter spominske vojaške medalje ob 50-letnici zmage nad fašizmom. S ponedeljkovo slovesnostjo se je v Celju zaključil nekajletni krog podeljevanja medalj ruskega velepo- slaništva približno 500 borcem v Sloveniji. US PODRŽ^S skupna ! kandidaturo PORTOROŽ, 13. ^ (Delo) - Zunanji minister ris Frlec in predsednik F|J nije-Julijske krajine Giai^ lo Cruder sta ugotovila, j sodelovanje med sloved državo in italijansko dd zgledno, potrdila pa stal kandidaturo za skupno J nizacijo zimskih olimpijl iger leta 2006, pri kateri] bi sodelovala tudi avstrij Koroška. Po volji župan« UUBUANA, 14. m (Večer) - Državni zbor podprl predlog sprememi dopolnitev zakona o loki samoupravi. V zakonu nj med drugim tudi določili^ so vse funkcije v občins organih nepoklicne, žd in podžupan pa naj bi j bodno odločala o tem,' bosta imela profesionalni, neprofesionalni status. Dragonja je prizn UUBLJANA, 15. m (Delo) - Minister za gos darske zadeve Metod Dr^ nja je v pismu kriniinalis ni službi ministrstva zai tranje zadeve priznal, da leta 1992, ko je bil direld podjetja Lek, vedel za nal žila prispevkov za predvo no kampanjo Slovenj ljudske stranke. Drago; meni, da ni nobenega rai ga, da bi zdaj kot minis nosil zaradi tega politii! odgovornost, saj je bil da nakazan takrat, ko je bil direktor Leka. Korupcija UUBLJANA, 15. m (Večer) - Zdravniška zboii ca je napovedala, da bo vsakem primeru utemd nega suma korupcije ta si raziskala in v primeru deji ske ugotovitve kršitve stoi vse, da posameznike poi! in ustrezno kaznijo. S ti želi preprečiti, da bi zar posameznih zdravnikov, izsiljujejo ali sprejem modre kuverte, trpel ug vseh zdravnikov. Obisk iz Kanada UUBUANA, IZ maja O lo) - Na krajši uradni obisl v Slovenijo pripotoval kan ski premier Jean Chreti Najprej se je srečal s preds nikom slovenske vlade Ja zom Drnovškom, sprejel ga je tudi predsednik repi ke Milan Kučan. Na pog( rih vladnih delegacij so gc rili o okrepitvi konkrd dvostranskih odnosov, pJ vsem gospodarskih. Protest avtoprevozniko UUBUANA, 18. ni (Delo) - Okrog 1200 aj prevoznikov iz vse Slovej je zaradi svojega vse slab^ položaja protestiralo f vladno palačo. Po večurt pogajanju s predstavniki j de so sprejeli šest sklepo' napovedali, da bodo 2Z-' nija pripravila splošno si ko, če vlada obljub ne, izpolnila. 1, SNOPIČ GOSPODARSTVO 5 Bo žalski Feniks omahnil? Včeraj je verjetno padla odločitev, ali bodo v žalskem podjetju dokončno ugasnili livarske peči po napovedih uprave naj bi , včeraj odločila usoda žal- Epga Feniksa in s tem usoda ^elavcev, ki že drugič dr- Ijo negotovi usodi nasproti. "podjetje Feniks je zraslo po laškem stečaju nekdanjega lerralita. ko je celjska trgo- jpjjca družba Kovintrade revzela zdrava jedra livarske iroizvodnje. Dva programa ta izvozno usmerjena, tretje- j (proizvodnja cerkvenih i^onov) pa ohranjajo zaradi lagovne znamke, saj so edini iroizvajalec v Sloveniji. V žal- ikem podjetju so izpolnjevali ^e pogodbene obveznosti in zaradi kakovosti izdelkov pri- dobili zahtevnejša naročila v višjem cenovnem razredu in možnost sklenitve letnih po- godb. V prvih štirih mesecih leta so ustvarili 6 milijonov dobička, obseg fizične proi- zvodnje raste in vse je kazalo, da bo najemnik tudi poten- cialni kupec podjetja. Toda vsaka zgodba ima dve strani. Podjetju Feniks je že sredi marca poteklo začasno obratovalno dovoljenje, ker je potrebna izgradnja čistilne naprave za preprečevanje one- snaževanja zraka in izvedba sanacije hrupa. Po odločbi re- publiškega inšpektorata za okolje in prostor bi morali tako zrak kot hrup sanirati do avgusta 1998, za kar bi nekje do konca maja morali podpi- sati pogodbo za opremo. Po oceni je v sanacijo hrupa in zraka treba vložiti 375 milijo- nov tolarjev, od tega pa je Kovintrade pripravljen vložiti 150 milijonov tolarjev. Podjetje Feniks se je fe- bruarja prijavilo na javni raz- pis Slovenske razvojne družbe za izbiro gospodarskih družb, ki bodo vključene v program prestrukturiranja podjetij, ker vidijo le ob sodelovanju s SRD možnost ohranitve proi- zvodnje in delovnih mest. SRD so povabili v solastniški odnos, vendar doslej še niso prejeli odgovora. Zato so se v Feniksu in Kovintradu odloči- li, da bodo 15. junija, ko se izteče najemna pogodba, uga- snili livarske peči, če se pred- vidoma včeraj niso uspeli dru- gače dogovoriti. O tem je direktor podjetja Srečo Senčič obvestil delavce, pretekli četrtek pa so v Kovin- tradu sklicali novinarsko kon- ferenco, na kateri so predsta- vili položaj žalskega podjetja. Za ilustracijo so med drugim navedli, da so z zagonom proi- zvodnje in zaposlenimi delav- ci državi prihranili 130 mili- jonov tolarjev. Na novinarski konferenci sta sodelovala tudi stečajna upravitelja Ferralita, Rudi Hramec in Zlatko Hoh- njec, ki sta omenila, da so pričakovali vlogo za podaljša- nje najemnine, ki pa je ni bilo; in dodala, da je na mestu ideja o dokapitalizaciji oziroma vstopu SRD v kapitalski od- nos. Kakor smo izvedeli pred zaključkom redakcije, so se včeraj, torej v sredo, ob 11.30 uri sestali predstavniki Fe- niksa in Kovintrada s pred- stavniki ministrstva za gos- podarske dejavnosti, medtem ko od Slovenske razvojne družbe niso prejeli odgovora. »V Kovintradu se zavedamo, da je potreben tudi vložek v izobraževanje, kar smo ovred- notili na 33 milijonov tolar- jev. Ministrstvo za delo, druži- no in socialo nam je odobrilo 25 milijonov tolarjev, ki pa si jih zaradi negotovega položa- ja ne upamo koristiti,« je ome- nil predsednik uprave Kovin- trade Dušan Zorko in dodal, da z ustavitvijo Feniksa nasta- ne problem pri tistih sloven- skih kupcih (Varnost Zagorje, KIV Vransko in SIP Šempeter) in v tujini, kjer je Feniks edini dobavitelj, saj je za preusme- ritev na druge dobavitelje po- trebno vsaj tri mesece. Na novinarski konferenci so še poudarili, da si je Feniks pridobil zaupanje in s tem kup- ce, vendar če enkrat ugasnejo livarske peči, jih v Žalcu zago- tovo ne bodo nikoli več prižga- li. O tem se bodo dokončno odločali v teh dneh, ko v Kovin- tradu pričakujejo zadnji pogo- vore s SRD in zainteresiranimi podjetji iz celjske regije. ' URŠKA SELIŠNIK PO DRŽAVI Drnovšek na prepihu UUBUANA, 19. maja (STA) - Državni zbor je začel deveto redno sejo, na kateri bodo poslanci med drugim za- čeli obravnavo predloga social- demokratov za obtožbo pred- sednika vlade Janeza Drnovš- ka pred ustavnim sodiščem za- radi domnevne kršitve ustave in zakonov v zvezi s sklenitvijo spornega varnostnega spora- zuma med Slovenijo in Izrae- lom pred dobrima dvema leto- ma. Premier je na predlog us- tavne obtožbe poslal odgovor, da ima sporni dokument po vsebini naravo delovnega ozi- roma tehnično-operativnega dogovora in da ni bil podpisan v imenu vlade, pač pa obram- bnega ministrstva. V dveh delih UUBUANA, 19. maja (Ve- čer) - Upravni odbor zavoda za pokojninsko in invalidsko za- varovanje je sklenil, da bodo majske pokojnine enake april- skim, rekreacijski dodatek pa bo izplačan v dveh delih. Ob izplačilu junijske pokojnine bodo upokojenci dobili dve tretjini dodatka, preostanek pa šele z oktobrsko pokojnino. Stop za velike tovornjake UUBUANA, 20. maja (STA) - Promet tovornih vozil, katerih največja dovoljena ma- sa presega 7,5 tone, ni več dovoljen na obstoječih držav- nih cestah, ampak le še na že zgrajenih avtocestah. V mini- strstvu za promet in zveze trdi- jo, da zaradi tega ukrepa ne bo oškodovan lokalni promet, prav tako pa ukrep ni uperjen proti avtoprevoznikom. Z njim želijo preusmeriti zlasti tuja to- vorna vozila na evropske trans- portne koridorje. Obrtniki imajo prihodnost obrtna združenja lahko obrtnikom še najbolj pomagajo, so ugotavljali ob 20-letnici konjiške obrtne zbornice j Območna obrtna zbornica llovenske Konjice, ki je v oboto slavila dvajsetletnico lelovanja, združuje 712 obrtnikov iz občin Sloven- ske Konjice, Zreče in Vita- nje, pri njih pa je zaposlenih \\i9 dclavcev. Leta 1978 je bilo obrtnikov 109, delavcev pa 111. r ............. v teh dvajsetih letih pa se ni povečalo le število obrtnikov. Kot je na slavnostni seji skupščine, na katero so prišli poleg najodgovornejših ljudi z vseh treh občin tudi najviš- i predstavniki Obrtne zbor- nice Slovenije in sosednjih tbornic, poudaril ustanovi- telj konjiške organizacije To- ne Ofentavšek, se je spreme- nil predvsem položaj obrtni- wv. »Spomini na začetke ni- 50 lepi,« je dejal, »saj so nas, Obrtnike, imeli za kapitali- ste, tuje takratnemu siste- ^lu.« A z vztrajnostjo in tudi Precejšnjim razumevanjem v t>bčini, so obrtniki že do leta 1991 veliko spremenili na boljše. »Danes imamo svoje '^esto v družbi, katere po- tnemben člen smo in nihče '^as ne more več pohoditi,« je poudaril, predsednik Skupš- čine Obrtne zbornice Slove- nije Miha Grah, ki je odloči- tev posameznikov pred dvaj- setimi leti označil za pogum- no in pomembno dejanje. »Sistem obrtnih zbornic de- luje uspešno zaradi dobre or- ganiziranosti vseh 62 območ- nih obrtnih zbornic. Tudi za- to je obrtna zbornica danes pomemben partner v razgo- vorih z vlado. Žal pa v naši državi še vedno prevladujejo politične igre tudi na področ- jih, kjer bi morala imeti prvo besedo stroka.« Nujnosti sprememb gospodarske za- konodaje, predvsem pa teme- ljiti pripravljenosti na vstop v Evropsko unijo, so namenili pozornost tudi drugi udele- ženci skupščine, saj se dodo- bra zavedajo in tudi že obču- tijo konkurenčno borbo na domačem in tujem trgu. Tudi zaradi tega potrebujejo in bo- do potrebovali svoje združe- nje: »Obrtna zbornica lahko obrtnikom še najbolj pomaga in od nje vsi še veliko priča- kujemo. Tudi zato naš jubilej ni le pogled v preteklost, am- pak predvsem vzpodbuda za prihodnost,« je poudaril predsednik Območne obrtne zbornice Slovenske Konjice Karel Zidanšek. Na slavnostni skupščini so spregovorili tudi župani vseh treh občin - vitanjski Slavko Krajnc, tudi sam že 251et obrt- nik, je izrazil svoje zadovoljs- tvo, da ostaja obrtništvo na tem območju združeno, ko- njiški Janez Jazbec prepriča- nje, da bo obrt zaradi globo- kih korenin, ki jih ima tod. preživela vse pretrese, zreški Jože Košir pa o še vedno po- membni povezanosti velikega in malega gospodarstva. MILENA B. POKLIC Foto: VIKI LUŠENC Plakete Obrtne zbornice Slovenije so prejeli nekdanji predsedniki: zlato Tone Ofentavšek, srebrne pa Jože Kuzman, Franc Brglez in Jo- že Soršek ter Območna obrt- na zbornica Slovenske Ko- njice. Priznanja konjiške zbornice pa so prejeli: Irena Pirnat, Darja Mlakar, Jernej Kuzman st., Janez Pučnik in Ivan Marguč. Ob 20-letnici se je konjiška obrtna zbornica preselila v nove prostore, v nekdanjo Konusovo poslovno stavbo. Ob jubileju so izdali tudi zbornik, v katerem je avtor Jože Kuzman strnil razvoj obrtništva na tem območju, dodal pa je tudi podroben sez- nam vseh članov zbornice. '''fl Grah izroča zlato plaketo Obrtne zbornice Slovenije in prvemu predsedniku konjiškega obrtnega ^^žetija Tonetu Ofentavšku. v ozadju predsednik OOZ Slovenske Konjice Karel Zidanšek. Po denar spet v središče mesta Nova Ljubljanska banka je v Slovenskih Konjicah odprla svojo 92. poslovalnico Konjiški župan Janez Jazbec je v petek, 15. maja, slovesno odprl poslo- valnico Nove Ljubljanske banke na Celjski cesti 2 v Slovenskih Konjicah. Poslovalnica bo sodelovala z maribor- sko podružnico NLB oziroma njeno poslovalnico za gospodarske družbe. Direktor mariborske NLB Črtomir Me- sarič je prepričan, da bodo v novih, sodobno in funkcionalno opremljenih prostorih, zagotovo lahko zadostili vsem potrebam in zahtevam prebivalcev in okolja. Ob vseh klasičnih bančnih stori- tvah bo strankam v Slovenskih Konjicah na voljo široka paleta plačilnih, kredit- nih in poslovnih kartic, omogočeno bo tudi samopostrežno poslovanje preko bančnih avtomatov mreže BA. V poslo- valnici bodo opravljali plačilni promet za samostojne podjetnike, pravnim ose- bam bodo nudili depozitne in druge obli- ke naložb premoženja, različna posojila, bančne storitve za zavarovanje pred tve- ganji, storitve v domačem in mednarod- nem plačilnem prometu in drugo. »Tako posameznikom kot podjetjem lahko po- nudimo najboljše rešitve sodobnega bančništva in omogočimo podporo pri odpiranju novih priložnosti doma in v tujini,« pravi Mesarič. V novi poslovalnici je zahtevnejšim strankam na voljo tudi osebni bančnik, ki na podlagi predhodne najave omogoča ure- janje bančnih poslov brez čakanja, svetuje pa tudi pri denarnih naložbah ali najema- nju posojil. V loži pred poslovalnico je tudi bančni avtomat, samostojnim podjetni- kom in družbam so na voljo bančni pre- dalčki in nočni trezor. Konjičanom je na voljo tudi Teledom - telefonska banka, ki omogoča vse leto, 24 ur na dan, poslovanje kar od doma. Preko Nove Ljubljanske banke bo mogoče na najhitrejši način poši- ljati in prejemati denar od kogarkoli in kjerkoli v 133 državah, ki so vključene v omrežje Westcrn Union Money Transfer. JANJA INTIHAR Foto: MATEJ NARAKS □ G0SP0DARS1V0 I!MMS Vroči davici za ledene caje Za višje cene ledenega čaja niso krivi proizvajalci, ampak država - Namesto 6,5-odstotnega davka enak davek kot za pivo Pred dnevi je v javnost pri- curljala vest, da so davčni inšpektorji že ob koncu lan- skega leta vzeli v precep glavne proizvajalce ledene- ga čaja pri nas in ugotovili, da so vsi obračunavali davek po napačni tarifni skupini in s tem plačevali državi precej manj denarja kot bi morali. Namesto 6,5-odstotnega davka je davkarija pričela pobirati 26-odstotne davke, proizvajalcem pa naložila, da morajo razliko plačati kar za dve leti nazaj, O tem, kako je sploh prišlo do takšne spremembe in kak- šne so vsote, ki so jih oziroma jih morajo poravnati državi, proizvajalci ne želijo dosti go- voriti. Za Pivovarno Union, ki je naš najmočnejši proizvaja- lec ledenega čaja, saj dosega 50-odstotni tržni delež v trgo- vinah, je slišati, da bi morala za nazaj plačati kar milijardo in pol tolarjev davka. V Pivo- varni Laško, ki skupaj z Vita- lom iz Mestinja šele od lan- skega junija prodaja tudi le- deni čaj pravijo, da pri njih ne gre za visok znesek, direktor družbe Tone Turnšek pa po- jasnjuje, da je do razlike v davku prišlo zaradi različne- ga tolmačenja zakonov. Proizvajalci pijač pri nas morajo namreč sami določiti tarifno stopnjo, po kateri pla- čujejo davek. Ledeni čaj so razvrstili v skupino proizvo- dov, ki so namenjeni za pre- hrano ljudi in za katere se plačuje 6,5-odstotni davek. Tako kot za naravne sadne sokove, pijače, pridobljene iz sadja, zelenjave iz gozdnih sadežev ter njihovih koncen- tratov z dodatkom vode. Davčna uprava pa je novem- bra lani ugotovila, da ledene- ga čaja ni mogoče uvrstiti med sadne sokove in ostale naštete pijače in da bo zato zanj pobirala kar 26-odstotni davek, ki velja tudi za pivo. Pomagalo ni niti mnenje stro- kovnjakov biotehnične fakul- tete, ki ga je v podkrepitev svoje pritožbe poslalo finanč- nemu ministrstvu Poslovno združenje prehrane Sloveni- je, v katerega so včlanjeni skoraj vsi proizvajalci ledenih čajev, češ, da ledeni čaj sodi med pijače, pridobljene iz sadja, zelenjave in gozdih sa- dežev ter njihovih koncentra- tov z dodatkom vode in se torej zanj obračunava 6,5-od- stotni davek. Poslovno zdru- ženje je finančno ministrstvo opozorilo še na nekatere dru- ge netočnosti in nejasnosti, zaradi katerih je prišlo do ne- potrebnih in tudi nerazumlji- vih zapletov, vendar doslej na svojo pritožbo še ni dobilo odgovora. Tako proizvajalci čaja kot združenje menijo, da bi mo- rala davčna uprava na napa- ko, če ta zares obstaja, le opo- zoriti, ne pa zahtevati tudi plačilo davkov za nazaj. Zlasti zato, ker so podjetja enak da- vek kot so ga nakazovala davkariji, zaračunavala tudi prodajalcem. Morda pa gre pri vsem skupaj le za poskus države iztržiti čim več denarja do uvedbe davka na dodano vrednost. Z njim naj bi bili, tako predvideva predlog za- kona, vsa hrana in pijače, ra- zen alkoholnih, obdavčeni z nižjim, 8-odstotnim davkom. JANJA INTIHAR Tudi v Elicroju bi jejo plal zvona »Ogorčeni smo nad desti- mulativno fiskalno-mone- tarno politiko države, ki nam sproti odvzema ves trud, sploh pa voljo, ki jo vlagamo v lastno obnovo, razvoj in preživetje. Želimo si normalnih makroeko- nomskih pogojev za gospo- darjenje, ki se ne bodo spre- minjali od danes do jutri, povzročali negotovost, ne- zaupanje in nezadovoljstvo. Pojemajo nam moči!« Zgoraj zapisani odstavek je povzet iz gradiva, ki ga je dobil predsednik parlamen- tarnega odbora za gospo- darstvo dr, Jože Zagožen, pod gradivo pa se je podpisa- la predsednica uprave Elkroj Mozirje Marija Vrtačnik. Alarmantnost sporočila je do- volj zgovorna. Kaže, da se zadeve premi- kajo, zaenkrat vsaj v smislu intenzivnih razprav na različ- nih ravneh. Tako so pred dve- ma dnevoma na pobudo inte- resne skupine delojemalcev v državnem svetu pripravili posvet o problematiki v tek- stilni, oblačilni in usnjarski predelovalni industriji v re- publiki Sloveniji, Zagožnov odbor pa vladi predlaga, naj upošteva predloge Združenja GZS za tekstilno, oblačilno in usnjarsko predelovalno indu- strijo. Predlaga tudi, naj vlada čimprej spremeni zakona o davku na neizplačane plače ter o varnosti in zdravju pri delu. Prav v Elkroju ugotavljajo več nepravilnosti pri bolniš- kih izostankih. Njihove delav- ke zdravniki po 30 dneh ne- prekinjene bolniške izločijo iz staleža, rekoč, da jim bolniš- ke ne morejo podaljševati. Svetujejo jim, da koristijo red- ni dopust ali pa, če bodo ugo- tovile, da ne morejo delati, naj pridejo nazaj. Zato v El- kroju podpirajo predlagano spremembo zakona o delov- nih razmerjih, ki naj bi dolo- čala plačilo bolniškega stale- ža s strani delodajalca le za prvih IS dni odsotnosti. Hkra- ti pa se bojijo, takšne so nji- hove izkušnje, da se bodo delavke iz staleža vračale že po 15 dneh, čeprav še vedno bolne. Skratka, v Elkroj u upajo, da se državni proračun ne bo še naprej polnil z »amortizacijo« vseh zaposlenih in da se kon- fekcija ne bo povsem sesula. MITJA UMNIK Predsednica uprave Elkroj Marija Vrtačnik: »Resnično nam pojemajo moči! Naše de- lavke delajo zelo dobro, žal, za nizko plačo. Večjih ne zmoremo, sicer se podjetje lahko potopi.« Bančni zeleni telefon Zeleni telefon SKB banke, preko katerega je banka že posredovala brezplačne informacije o bančni ponudbi, so obogatili z novimi storitvami. Tako je sedaj možno preko zelenega telefona opravljati bančne storitve, zvedeti za stanje in promet na računih, kmalu pa bo možno tudi plačevanje položnic in prenosnih nalogov. Storitve zelenega telefona so strankam na voljo na številki 080 15 15 od 8. do 22. ure. Za opravljanje storitev preko zelenega telefona mora stranka dobiti zahtevek za odobritev storitev elektronskega bančništva, na obrazcu pa nato navede storitve, ki jih želi uporabljati preko zelenega telefona. Iz sektorja elektron- skega bančništva stranki posredujejo elemente prepozna- ve, ki so isti kot pri SKB NET. Prednosti so v tem, da pri opravljanju plačil preko Zelenega telefona stranka plača le polovično provizijo, omogočen ji je dostop od koderkoli, uporaba pa je enostavna in varna. US Sipru certifikat Icaicovosti 9001 Sipro - stanovanjsko pod- jetje Žalec, je v petek na pri- ložnosti slovesnosti v dvora- ni Doma IL slovenskega ta- bora v Žalcu prejelo certifi- kat kakovosti 9001. Direktor- ju Odonu Simoniču in teh- ničnemu direktorju Zlatku Prislanu ga je izročil direk- tor inštituta slovenske kako- vosti Igor Likar. V svojem nagovoru je Likar poudaril, da Sipro odlikujejo bogate delovne izkušnje, do- bro finančno poslovanje v vseh sedmih letih poslovanja, vzorno dokumentirani delov- ni procesi, sodobno in učin- kovito daljinsko vodenje to- plotnih postaj iz osrednje kot- lovnice, jasen obračun potre- be energije in širjenje politike kakovosti med zaposlenimi. Delavcem je ob tem uspehu čestital tudi mag. Janez Fre- lih, predsednik združenja za poslovanje z nepremičninami pri Gospodarski zbornici Slo-' venije. V imenu žalskega žu- pana je dobitniku certifikata čestital vodja oddelka za oko- lje, prostor in komunalne za- deve občine Žalec Slavko Ške- ta, ki je med drugim poudaril zadovoljstvo nad dejstvom, da je v občini še eno tako uspešno podjetje in da z ob- činskimi stanovalci upravlja prav podjetje s certifikatom kakovosti ISO 9001. T. TAVČAR Igor Likar podeljuje certifikat kakovosti 9001 Odonu Simoniču, ob njem pa Zlatko Prislan. BAROMETF Na Rogli o Evropski uniji Društvo ekonomis(( Celje bo 28. in 29. pripravilo na Rogli že štit naj sto tribuno tržnega go podarstva. Tema letošnj ga srečanja je naravnan na priložnosti in problemi ki jih slovenskemu gospi darstvu prinaša vključevi nje v Evropsko unijo. Udj leženci tribune bodo n^ prej govorili o problemat ki vključevanja v EU z vid ka celotne države in se p tem seznanili z avstrijskil primerom, podrobneje p se bodo seznanili tudi pomenom vključevanja ^ slovensko trgovino, pn hrambeno industrijo i kmetijstvo. Drugi dan b namenjen monetarnii problemom in razpravi slovenski razvojni strategi j i vklj u če vanj a v EU. 1 Konec I sejemskega trojčka Mariborski sejemski troj ček - sejma energetike ii vzdrževanja so pripravil tokrat že sedmič, sejem lo gistike in transporta pa j letošnja novost - si je ogW dalo preko trideset tisol obiskovalcev. Na sejmih s je predstavilo 706 razstav- ljavcev iz 23 držav, ki so svojimi izdelki in ponudh' storitev vzbudili precej z? nimanja tako med strokov' no kot drugo javnostjo. Od mevne so bile tudi sprem Ijajoče prireditve, kot si mednarodni kongres s po dročja ogrevanja, klimati zacije in hlajenja stavb, pos veti o razsvetljavi in komu' nalni energetiki ter projek energetskih hiš. Sejem ji imel tudi izobraževalne vlogo, saj so se na njen osnovnošolci lahko iz prvi roke seznanili z nekateri« poklici, na primer inštala terja in energetika. Vino Ljubljana Na ljubljanskem Gospe darskem razstavišču se j danes, v četrtek, pričel prireditev Vino Ljubljan 98. Do 25. maja bo najpre potekalo Mednarodn ocenjevanje vin, letos ž 44. po vrsti, nato pa se b pričel vinski sejem. V peti dneh, kolikor bo ocenjevt nje trajalo, bo 39 enologo iz 22 držav ocenilo okro tisoč vzorcev vin. Na se mu, ki bo odprt do maja, se bo predstavil dvesto domačih in tuji razstavljavcev. Večji poi darek bo na opremi za ki' tarstvo in vinogradništv( na ogled bosta tudi razst< vi najlepših vinskih kleti i vinskih kart, med dogodi pa velja omeniti še okrogl mizo o vinskih cestah i skupščino enologov. P' slovna skupnost za vint gradništvo in vinarstvo b pod geslom Vino moje dt žele trikrat dnevno pripre vila degustacije, ki jih bod vodili slovenski enologi i sommelierji. VSNOPIČ ' Za boljše trženje turizma na podeželju Prvi prodajni katalog slovenskih turističnih kmetij so predstavili v Priekiji 2e pred davnimi leti je Slo- venijd veliko dala na takoi- j^enovani kmečki turizem, prvim lastovkam v Škofjeloš- kem pogorju in v Savinjski dolini so se pridružile še dru- ge po Sloveniji, ki so otoplile prihajajočo pomlad tudi na jeni področju. Toda tudi ta gospodarska panoga je mo- rala skozi vse številne otroš- ke bolezni. V zadnjih letih se fia tem področju spreminja na bolje, v načrtu pa je uvaja- nje še več reda v razvrščanju in vrednotenju posameznih tipov kmetij, predvsem pa so zanimive in potrebne novosti pri njihovem trženju. Komaj lani novembra usta- novljeno Združenje turistič- pnih kmetij Slovenije, ki mu nadvse uspešno predseduje 'Vilma Topolšek, med turisti znana kot prodorna gospoda- rica turistične kmetije Urška v Križevcu pri Stranicah, je kot izdajatelj s Centrom za pro- mocijo turizma Slovenije pri- pravilo izdajo najnovejšega prodajnega kataloga sloven- turističnih kmetij in splo- šno brošuro turistične ponud- be slovenskega podeželja. Av- torstvo in uredniško delo so zaupali Darji Verbič, zemlje- vide sta izdelala Rok Lokar in Mitja Pogorevc, oblikovalsko delo pa je opravila Mara Šva- gelj. Založnik kataloga je Za- ložba Slon, Slovenske novice. Katalog so predstavili prejšnji četrtek na Firbasovi turistični kmetiji v Cogetincih pri Cerk- venjaku v Priekiji. Splet okoliščin je pripeljal do stečaja turistične agencije VAS decembra 1996, a-že pred tem se je večina turističnih kmetij tržila samostojno in neposredno. Danes se jih veči- na trži neposredno, zato je bila izdaja skupnega kataloga nujna. Sodelovanje v katalogu so ponudili tudi nečlanicam združenja, vendar so se za ob- javo odločile predvsem tiste kmetije, ki so v združenju. V naslednjem katalogu pričaku- jejo tudi udeležbo vseh osta- lih. Katalog je vsebinsko do- polnilo splošnemu prospektu, ki ga je izdal Center za promo- cijo turizma Slovenije. Katalog ponuja obširne in pregledne informacije o po- nudbi turističnih kmetij, kuli- naričnih dobrotah, možnostih za aktivno preživljanje proste- ga časa na kmetiji in okolici, z dokaj natančnimi zemljevidi pa je opisana tudi pot do kme- tij. Katalog vsebuje pregleden cenik v tolarjih in odgovorno kratico za neposredno rezer- vacijo počitnic na kmetiji. To je po oceni Vilme Topolšek doslej najbogatejša predstavi- tev turističnih kmetij. Katalog je po enotni metodo- logiji razvrstil kmetije tako, da bralec lahko loči kmetije, ki se v resnici ukvarjajo s klasičnim turizmom od tistih, ki so kme- tije odprtih vrat ali vinotoči. Z njegovo pomočjo se je lažje odločiti kam v resnici lahko gremo na počitnice na deželo in kam le na dobro hrano in domačo pijačo. Sčasoma bo na tem področju treba tudi realno oceniti stvar- no kakovost ponujenih storitev, zlasti v kulinariki. Nekatere kmetije se namreč hvalijo z domačo hrano, na mizo pa ro- ma vse kaj drugega kot doma pridelane dobrote. Kakovostno bo treba oceniti tudi notranjo opremo, saj ponekod lahko naj- demo na kmetijah zelo mešane stile in nekritično vključevanje in mešanje raznih materialov, ki nimajo s podeželjem in nje- govo izvirnostjo nobene zveze. Dokaj zgovorna je tudi zu- nanja podoba kmetij: fotogra- fije nam pokažejo, pri kateri hiši tradicionalno skrbijo za ohranjanje tudi stavbne dediš- čine oziroma so nanjo mislili tudi pri obnovah ali novograd- njah, nekatere pa še kažejo realno sliko našega podeželja ali bolje rečeno posamezna arhitekturna skropucala. Ka- talog je koristen tudi zaradi tega. Vsekakor je zelo dobrodošel in avtorica Darja Verbič s sode- lavci, posebej pa še predsednica združenja Vilma Topolšek in strokovna sodelavka združenja Vesna Čuček so odlično opravili svoje delo, ker je vsebina infor- mativno bogata in pregledna ter domiselno in estetsko urejena. Izdajo sta finančno podprla Mi- nistrstvo za kmetijstvo, goz- darstvo in prehrano ter Mini- strstvo za malo gospodarstvo in turizem ter nekaj manjših spon- zorjev.Katalog je izšel v nakladi 20000 izvodov, od tega 12000 v slovenskem, 6000 v angleško- nemškem in 6000 v italijansko- hrvaškem jeziku, zajema pa okrog 120 turističnih kmetij. DRAGO MEDVED Sprejem za dobitnike Canicarjevega priznanja v ponedeljek je celjski župan Jože Zimšek sprejel celjske srednješolce, ki so se dobro odrezali na letošnjem tekmovanju iz slovenskega jezika. Na letošnjem tekmovanju za Cankarjevo priznanje je sodelovalo 8351 učencev iz vse Slovenije, ki so tekmovali na štirih zahtevnostnih stopnjah, odgovarjali pa so na vprašanja o življenju in delu Cirila Kosmača. Med osnovnošolci je tekmovalo nekaj več kot 200 učencev, od katerih jih je 13 prejelo zlato, 81 pa srebrno priznanje. Med 50 srednješolci, ki so sodelovali na tekmovanju, pa so se dobro uvrstnili tudi predstavniki celjske regije, ki jih je včeraj sprejel župan Zimšek. Dobitniki zlatega Cankarjevega priznanja so gimnazijci: Andrej Gregorčič, Barbara Grobelnik, Janko Rezar, Sonja Vilč, Samo Bardutzky, Rajka Sirca in Janja Novoselec. Srebrno Cankarjevo priznanje pa so osvojili: Marija Skočir, Saša Teržan, Urška Jarnovič, Aleš Jošt in Meta Ahtik. NMS, Foto: G. KATIC Odlični gasilci Grajske vasi Gasilska zveza Slovenije je v Novem mestu pripravila memorialno tekmovanje Ma- tevža Haceta, na katerem je nastopilo 196 desetin med člani, članicami, veterani in industrijskimi gasilskimi društvi. Velik uspeh so dose- gle desetine s Celjskega, saj so osvojile tri prva in več drugih dobrih mest. Med članicami A (36 desetin) je zmagala enota PDG Mestinje, Gasilska zveza Šmarje, PDG Škofja vas, GZ Celje, je bila četrta in PDG Gaberke, GZ Vele- nje , šesta. Med člani A (42) je 2. mesto osvojila desetina PGD Steklarna Rogaška Slatina, 6. Mestinje, obe GZ Šmarje, 7. Le- tuš, GZ Žalec itd. Med članica- mi B (24) so odlično 2. mesto osvojile gasilke Grajske vasi, GZ Žalec, 3. Škofja vas, GZ Celje, 9. Gomilsko, GZ Žalec, 11. Štore Laška vas, GZ Celje itd. Največji uspeh pa so dosegli člani PGD Grajska vas, ki so postali državni prvaki med člani B (42), odlični pa so bili tudi gasilci Šešč, oboji GZ Žalec, ki so bili četrti. Med veterankami so med desetimi desetinami slavile gasilke Bevč, GZ Velenje, ve- teranke Šmartna ob Paki so bile 3. in Štor 6. Med veterani (37) je bila desetina Matk, GZ Žalec, 4. veterani Teharij, GZ Celje pa 6. Med industrijskimi gasilski- mi društvi sta nastopili samo dve desetini. Zmagal je Impol Slovenska Bistrica pred Gore- njem Velenje. Na obeh tekmovanjih za me- morial Matevža Haceta (za pio- nirje in mladince in zdaj člane in veterane) so največji uspeh dosegli gasilci iz Grajske vasi v občini Žalec. Podpredsednik PGD Grajska vas, mentor tek- movalnih desetin in tudi tekmo- valec, Tone Laznik: »Dvajset let se udeležujemo občinskih, re- gijskih in državnih gasilskih tekmovanj, vendar tako lepega uspeha kot letos, še nismo do- segli. Osvojili smo eno prvo in dve drugi mesti, kar ni uspelo nobenemu gasilskemu društvu. Drugi so bili mladinci s 300 litersko motorno brizgalno in člani B, prve pa članice B. Us- peh je toliko več vreden, ker gre za društvo v majhnem kraju.« Po dveh tekmovanjih za me- morial Matevža Haceta pa bo delo slovenskih gasilcev us- merjeno v priprave na 13. kongres, ki bo 30. in 31. maja v Sežani. T.VRABL Slovenski in iirvaški intenzivisti v Celju v petek in soboto, 22. in 23. maja, bo v Celju peto srečanje slovenskih in hr- vaških intenzivistov, ki ga prirejata Slovensko zdru- ženje za intenzivno medi- cino in Splošna bolnišnica Celje. Pred srečanjem, ki bo v dvorani Celjskega doma, bo- do v bolnišnici predstavili razvoj interne medicine v Celju. Celjski oddelek za in- tenzivno interno medicino, ki ga vodi dr. Gorazd Voga, praznuje namreč 20-letnico ustanovitve in sodi danes po svoji strokovnosti v sloven- ski in tudi evropski vrh. Celj- ski zdravniki bodo na sreča- nju sodelovali z dvema pre- davanjima, in sicer o trans- portu in porabi kisika pri zdravljenju srčnega popuš- čanja ter o trobmolitičnem zdravljenju akutnega mio- kardnega infarkta v Splošni Vrača se pohorska ohcet Turistično društvo Zreče prireja Pohorsko ohcet po starih običajih: s klicanjem neveste, šranganjem in pohorsko gostijo. Ohcet bo v soboto, 23. maja. Začetek bo pri farni cerkvi, nato bodo na zreški tržnici klicali nevesto. Sledilo bo šranganje, nato pa civilna in cerkvena poroka. Zvečer bo v večnamenski dvorani prava pohorska gostija. Svatje bodo lahko spoznali stare običaje, kot so prihod prežcev, krancl ples, larma in še kaj. Že dopoldan pa se bodo po skoraj polstoletnem premoru po Kovaški cesti pripeljali na ohcet celo furmani s Pohorja. B.Z. Celjska viličarista državna prvaka y sklopu mariborskega sejemskega trojčka so organiza- sejma logistike in transporta Logotrans v petek pripra- tudi 5. državno prvenstvo voznikov viličarjev. Viličaristi so se pomerili v vožnji diesel in elektro viličarjev, j^^d 15 ekipami iz vse Slovenije pa sta se najbolje odrezala Smodej in Jože Sebič (na sliki), viličarista iz STC d.d. ^'je, ki sta zasedla 1. mesto in osvojila naziv letošnjih državnih P ^kov. Z našega območja so na državnem prvenstvu sodelova- ' še viličaristi iz Pivovarne Laško, Kovinotehne Celje in ^'skegaJuteksa. IS, Foto: GK □ KRONIKA s CEUSKEGA novi tednik Črne ovce čakajo wliiskey Na kegljaškem svetovnem prvenstvu buteljke Kardinarjevega chardonnaya, lepotica iz Nemčije, internet, stava... »Prosimo, da med tekmo- vanjem ne igrate na troben- to in harmoniko,« se je zad- nji dan svetovnega prvens- tva v kegljanju oglasil urad- ni napovedovalec. Glasbeni inštrumenti so v »kroglome- tu« prepovedani in morda so se tudi zato navijači v veli- kem loku izogibali Golovcu. Za petkov finale posajnez- nikov je bila vstopnina za glav- no tribuno nesramnih 5000 to- larjev. Mimogrede: na isti dan so Spice Girls na Dunaju pre- pevale za 400 šilingov (približ- no 5300 tolarjev)! Dvorana je bila zaradi prenapetih cen skoraj vse dni prvenstva napol prazna, prleški harmonikar je po finalu meh lahko raztegnil šele v preddverju. Na banketu je blestela romunska repre- zentantk v oprijeti in zelo krat- ki obleki vijolične barve, za miss SKEP pa je bila že prvi dan izbrana temnolasa Clau- dia Hoffmann, ki je nato po- brala tri zlate kolajne. Med rednimi obiskovalci svetovnih prvenstev je tudi Marjan Kardinar iz Dobrov- nika. Seveda spet s sinovoma Markom in Robijem. Organi- zatorji so z njegovim vrhun- skim chardonnayem napolnili nekaj sto buteljk in jih opremi- li z znakom SKEP, Marijan pa je že lani po ženinih 510 podr- tih kegljih na SP v Pragi uste- kleničil prav toliko buteljk s posebno etiketo. Sicer pa je zelo cenjen kmetijski strokov- njak in je našo reprezentanco pred leti vodil v Kenijo na sve- tovno prvenstvo traktoristov. Celjsko prvenstvo je prvo kegljaško, ki je bilo tudi na internetu. Vodja novinarskega središča Robert Gorjanc se je morda prav zato objavil na spletni strani skupaj s svetov- nim rekorderjem Darkom Biz- jakom, ki ni v nikakršnem so- rodu z možem z enakim ime- nom in priimkom iz Šmarja, ki je bil nekdaj direktor Zdraviliš- ča Rogaška Slatina. Zdaj za ra- dijce Štajerskega vala trži in tako se je udeležil tekmovanja akreditiranih novinarjev. Zmagal je dvakratni mladin- ski svetovni prvak Redmond Tot iz Sente (mama Margit je bila enajsta v kombinaciji in trinajsta v finalu posameznic, iz leta 1990 pa ima bron), ki se ni uvrstil v reprezentanco biv- še države in je poročal za no- vosadski RS Plus. Drugi je bil Janez Martinčič (Val 202), svetovni prvak med fotore- porterji je v močni konkurenci (tekmoval je sam s sabo) po- stal Gregor Katič, med žen- skami pa je bila najboljša (gle- de na število prijavljenih je bila hkrati predzadnja) nekdanja reprezentantka Silva Razlag (Radio Ptuj), ki je bila nasled- nji dan hudo razočarana nad nastopom hčerke Andreje. Razočaran je bil tudi Jože Kuzma, ki je »črnim ovcam« iz Celja odlično sekundiral in za razliko od selektorja naše ženske reprezentance ni za- mudil niti enega meta. Še ved- no čaka na whiskey Ekipine- ga poročevalca Staneta Ka- dunca, ki je podrl samo 143 kegljev in krepko izgubil sta- vo. »Pepiju« je v tolažbo ostal poljub večkratne svetovne pr- vakinje Biserke Perman z Re- ke... ŽEUKO ZULE Foto: GREGOR KATIČ Chardonnav z znakom SKEP. V lorekiztok Mlakar V gostilnici na robu mesta je minuli teden gostoval Vlado Kreslin (na sliki), torkj kulturni žur pa bo s štorijami in baldorijami zaznamoval gledališki igralec Iztok Mlakar. Zlatorog club bo nocoj tudi v znamenju WC arta (razstavo pripravlja Borut Kramer), pra\ mesto za nore zabave pa je tudi Teater. Nocoj bo Unplugged špil z Noxire, jutri bosta muzii obrača Rok&Kobetnik, v soboto pa bo poletna noč z glasbo na rolkah. Foto: SHERF Kje se skrivajo klobuki? Leta 1939 je bilo v Celju deset modi- stinj. Danes ni nobene več. Poslednja modistinja Mara Premšak je svojo mo- distovsko delavnico na Stanetovi ulici 20 zaprla leta 1996 in še ena od značil- nosti meščanskega Celja je počasi pri- čela toniti v pozabo. K sreči ne dolgo in ne za vedno. V ponedeljek je zopet zaživela v svoji stari podobi in z Maro Premšakovo v njej v prostorih Muzeja novejše zgodovine Ce- lje. Kot prvi del postavitve stalne razstave z imenom Živeti s Celjem, na kateri bodo prihodnje leto poleg modistovske dobile posebno mesto še tri izumirajoče obrti. Razstava »Kaj se skriva pod klobu- kom?« je nastala ob pomoči Mare Prem- šak in Nevenke Cmok, ki je ohranila bogato zbirko klobučkov svoje tete, pred desetletji znane celjske modistinje. Klobuki, ki danes, na žalost, niso več značilnost urbanih središč, ampak le še muha enodnevnica, bodo tako končno dobili novo obliko življenja. Razstava bo odprta do 1. avgusta, še ta in tudi prihc nji mesec pa si bo v modistovski delavi ci mogoče ogledati, kako izpod spretr prstov Mare Premšak nastajajo ženf klobuki. Še jutri, v petek, ter 3. in junija bo gospa Premšakova učila izt lovati tudi modne dodatke. JI, Foto: SHERl Kot uvod v razstavo je bila v ponedelj pred muzejem modna revija klobuki ki so jih za natečaj izdelale dijakir tekstilnih šol iz Celja, Maribora in M te. Posebna žirija je prvo mesto priso( la Nataši Dolanc iz Celja. Izdelala popularno »kastrolico« iz leta 193 kakršno sije rada nedela tudi božansi Greta Garbo. (Foto: GK) Modistovska delavnica Mare Premšak, kije v mestu ni več od leta 1996, je ponovno zaživela v muzeju. IZJAVA TEDNA »Gospod Zvone Štorman je s svojim imidžem stolkel kompletno kulinarično ponudbo Zgornje Savinjske.« Stane Podsedenšek, predsednik društva Pust Mozirski Jože Kuzma je namesto whiskya dobil čestitko večkratne svetovne prvakinje Biserke Perman iz Hrvaške. ^NOPIČ I NAŠI KRAJI IN UUPJE | Q V kolonijo v Baško t in dobra tri desetletja, ^ pekaterih zapletih v zve- Pj^gtništvom že kar legen- Lga Celjskega doma v potem ko so se lani za- dokaj uredile, v tem me- na otoku Krku letos spet ' izirana kolonija oziro- letovanje osnovnošolcev srednješolcev iz Slovenije. t' Celjskem domu v Baški 1^0 letos med drugim obuditi tradicijo letovanj predšolskih otrok, zato smo možnost sedemdnevnega le- tovanja letos ponudili tudi vrtcem, prijavili so se že otro- ci iz vrtca Tončke Čečeve iz Celja,« je povedal Stane Klančnik iz CID v Celju, ki vodi in koordinira dogajanje v zvezi z letovanjem v Baški. »Tudi letos smo poskrbeli za določene novosti in izbolj- šave; tako smo posekali stara drevesa v okolici doma in za- sadili nova, na igrišču ob Celj- skem domu pa smo zgradili nov peskovnik in postavili to- bogan ter plezalna igrala, ta- ko da bo za igro in zabavo otrok letos dobro poskrblje- no,« je povedal Klančnik. Ob tem, da so dom letos pozimi tudi prebelili in zamenjali po- stelje v delu objekta, name- njenem vzgojiteljem in teh- ničnem osebju, so zamenjali tudi vse jogije, ki so bili tega že nujno potrebni. Sicer pa se lahko tudi letos odločite za družinsko letovanje. V tem primeru morate poskrbeti za lasten prevoz, cena letovanja za starše pa je 4.180 SIT za en polni penzion ter 2.090 za otroke, stare od treh do dese- tih let, za mlajše otroke pa je letovanje brezplačno. Tudi le- tos pa se bo kolonije v Baški, ki slovi kot eno najpomem- bnejših klimatskih zdravilišč za bronhialne in astmatične bolnike na Jadranu, preko Za- voda za zdravstveno varstvo udeležilo okoli dvesto celj- skih otrok, ki bolehajo na di- halih. NINA M. SEDLAR so otroci iz vrtca v torek slikali asfalt pred restavraci- jo Mc'Donald's v Celju. Ob dnevih, posvečenih Kekcu Minuli teden so bili v Celju že tradicionalni Kekčevi M, ki jih vsako leto organizirajo pri Občinski zvezi fijateljev mladine. Otroci so vsak dan slikali celjske izložbe in ulice, v sredo so *ielovali na Kekčevi lutkovni delavnici, v četrtek so zganjali (kčeve vragolije v otroški knjižnici, v petek pa so na OŠ Frana ^ša v Celju sodelovali na kvizu, imenovanem Tekmujmo s rkcem in Mojco. V sklopu majskih aktivnosti pri OZPM Celje organizirajo še let v Gardaland, ki bo 30. maja, otroke pa že lahko prijavite ^^ na poletne raziskovalne tabore (biološkega, likovnega, Psnega, angleškega ter v kiparsko in oblikovalno delavnico), bodo v Savudriji in Piranu. NMS Polnoletni pršut pojedli na ohceti v začetku tedna se je v našem uredništvu oglasil Tone Šket iz Teharij, ki je s seboj prinesel pršut, star kar osem- najst let. »Leta 1980, ko se je moj sin Robert vrnil iz vojske, smo zaklali tri prašiče in se zakleli, da bomo pršut, ki smo ga pripravili, pojedli šele takrat, ko se bo Robert poročil,« je povedal oče Tone in dodal, da so bih takrat prepričani, da se bo to zgodilo kmalu. Sinova poroka pa se je kar nekako odmika- la, in tako se bo Robert Šket, ki je danes star 35 let, poročil šele to soboto, ko bo nastopil tudi konec slavnega pršuta. Ta se je prvih sedem let sušil na Krasu, zadnjih deset je čakal v domači skrinji, v minulem tednu pa ga je Tone nesel na higienski pregled, kjer so ga strokovnjaki ocenili kot užitnega. Da je res takšen, smo preverili tudi v uredništvu, saj nam ga je Tone kar lep kos pustil za pokušino. N.-M. SEDLAR, Foto: G. KATIČ Tone Šket z osemnajst let starim pršutom, ki ga bodo pojedli v soboto na sinovi poroki. Da bi potem ne bilo križa ^Iski fantje so svojemu vrstniku Mladenu Melanšku, ki se pripravlja na vstop v zakonski stan, na ^^^ščini pripravili presenečenje. Na pleča so mu naložili križ, ki ga je ob njihovem spremstvu nositi skozi mesto Žalec. To so verjetno storili zato, da bi s križem opravil že pred zakonom, ' potem, ko bo enkrat rekel da svoji izvoljenki, bilo vse z rožicami postlano. T. TAVČAR Premagane stiske in strahovi Velika avla v celjski bolnišnici se je prejšnji četrtek spet spremenila v posebne vrste športno prizorišče. Otroci, ki se zdravijo na otroškem oddelku, so imeli že četrto bolnišnično olimpiado, na kateri so se pomerili v posebej zanje prirejenih igrah. Vsi tekmovalci so dobili pohvale in nagrade, najboljšim pa so medalje podelili znani celjski športniki. Olimpiado so v sodelovanju z zdravstveni- mi delavci pripravili učitelji 1. osnovne šole, ki poučujejo v celjski bolnišnici. JI, Foto: GK Nove orgle v župnijski cerkvi V župnijski cerkvi v Šempetru v Savinjski dolini so pričeli montirati nove orgle. Izdelala jih je škofijska orgelska delavnica iz Hoč, so pa 21 registrske in dvomanualne. Postavitev bo trajala do 15. junija, orgle pa stanejo več kot 18 milijonov tolarjev, kar je za župnijo zelo veliko breme, zato si želijo, da bi jim pri tem pomagali tudi drugi ljudje. Postavitev novih orgel sovpada s 750 letnico prve omembe te župnije, poleg tega pa bodo letos praznovali zlato mašo rojaka Ivana Volka, upokojenega župnika v Zibiki in srebrno mašo domače- ga župnika Mirka Škofleka. T. TAVČAR Pokal prijateljstva v Velenju bodo od 21. do 23. maja mednarodne športne igre mladih za prehodni pokal prijateljstva, ki se jih bodo udeležili mladi športniki iz partnerskih mest Esslingna in Schiedama. Pomerili se bodo v nogometu, rokometu in tenisu. Po končanih tekmovanjih bo v petek zvečer na velenjskem gradu jazz koncert, v soboto zvečer, po razgla- sitvi rezultatov športnih iger, pa bo na gradu ročk koncert znanih slovenskih skupin. KL Tekmovanje V veseli šoli Letošnjega občinskega tekmovanja v veseli šoli, ki je bilo v petek, 8. maja na Drugi osnovni šoli v Celju, se je udeležilo 151 tekmovalcev iz dvanajstih šol celjske, vojniške in štor- ske občine. Občinski prvaki, ki se bodo udeležili državnega tekmovanja v veseli šoli v začetku junija v Ljubljani, so četrtošolka Lea Kostanjevec s III. OŠ v Celju, učenec 5. razreda Mitja Šimenc s L OŠ v Celju, šestošolec Gregor Srdič z OŠ Lava, med osmošolci pa so zadostno število točk, potrebnih za državno tekmovanje, zbrali kar trije učenci, in sicer Jugoslav Njenjič, Matej Drev ter Milenko Vekuš, vsi iz 2. Osnovne šole v Celju, ki je tekmovalce tudi gostila. NMS 10 NASI KRAJI IN UUDJE Sto let - sto kilometrov Center Interspar in ljubljansko podjetje Zoom Promotion sta konec minulega tedna pripravila razstavo in 4. rally old timerjev Interspar Classic v petek so pred celjskim Intersparom že bili na ogled traktorji - veterani, opravili so še tekmovanje radijsko vodenih modelov. Dan kasneje se je tam zbra- lo 70 vozil, starejših od 25 let, ki so poprej opravila s 100- kilometrsko progo od Ljub- ljane ali Maribora do Celja. V prestolnici so se vozniki pog- nali z dveh Startov izpred In- tersparovih centrov. Skupino, ki je odšla na pot izpred BTC, je pot vodila skozi Tuhinjsko dolino, mimo Vranskega pro- ti Polzeli do Velenja in nato skozi Arjo vas v Celje. Skupi- na z Viča se je po Zasavskem koncu usmerila na Trojane do Vranskega (tam so si ogledali motoristični muzej Grom) in nato po stari cesti skozi Šem- peter do cilja pred Interspa- rom v Celju. Mariborska sku- pina se je po stari cesti odpra- vila do Slovenskih Konjic, Stranic in Vitanja do Velenja ter skozi Arjo Vas v Celje. Vozila so bila razvrščena v 6 razredov po pravilniku SDLSV (A - do leta 1918, B - od 1919 do 1930, C - od 1931 do 1945, D - od 1946 do 1960, E - od 1961 do 1968, G - od 1969 do 1973), prireditev pa so le- tos nadgradili z motocikli (tu- di prikoličarji). Vse skupaj naj bi prihodnje leto že štelo za točke državnega prvenstva. To leto mineva 100 let od prihoda prvega avtomobila na slovenska tla. Zgodovinski dogodek je uspel Italijanu Co- delliju, ki ima pri nas tudi klub ljubiteljev starih vozil, ki nosi njegovo ime. Tudi sicer so se na traso odpravila vozi- la številnih drugih klubov: VW Hrošč Slovenija, Veterani Maribor, Veterani Murska So- bota, klub Škofljica, CMOC Vransko in drugi. Vsi so opra- vili preizkus spretnostne vož- nje, obiskovalci pa so si lahko ogledali še predstavitev eko- loškega avtobusa." PŠ BMW motocikli ne glede na starost vselej zbujajo skomine. Na startu spretnostnih voženj. Tudi s takšnimi stroji so nekoč orali. Velika, a ne nepremagljiva ovira za daljinsko vodenega mercedesa. Zlati rolls-royce lepotec. Maičici v zimsicem vrtu V Šmarju pri Jelšah bodo gradili ekološki vrtec Občina Šmarje pri Jelšah se pripravlja na gradnjo ve- likega prizidka domačega vrtca. V njem bo dvakrat več prostora, kot ekološki vrtec pa bo slovenski vzorčni mo- del. V vrtcu pri železniški po- staji je zdaj za vse malčke premalo prostora. V občini si prizadevajo za prizidek že vr- sto let, toda zatikalo se je pri denarju. Zdaj so se odločili, da začnejo z gradnjo prihod- nje leto. V obstoječem vrtcu je 5 igralnic (in 120 otrok), v prizidku bi jih zgradili še 6 ter večnamenski prostor, tudi za potrebe telovadbe. Z gradnjo se mudi, saj go- stujejo trije oddelki vrtca (z 72 otroci) ter en oddelek skrajšane priprave na šolo (25 otrok) v prostorih šmar- ske osnovne šole. Tam bodo te prostore kmalu potrebova- li za devetletko. Zato občina pospešeno pripravlja idejne projekte za prizidek vrtca. Pri vrtcu, ki meri blizu 700 kva- dratnih metrov, bodo zgradili dodatnih 770, pri čemer priča- kuje občina tudi finančni pris- pevek ministrstva za šolstvo in šport. Predračunska vred- nost povečanja vrtca, ki upo- števa tudi poznejšo sanacijo obstoječih prostorov, znaša 179 milijonov tolarjev. Vrtec nameravajo zgra treh fazah. V dveh etažal zidka bo zimski vrt, pri skupaj pa se bodo tem posvetili varčevanju z er jo. Tako bo šmarski vr pomoč kot slovenski vz vrtec, saj načrtujejo več meritve porabe energije. B. JERi^ Velikani poleg nas v torek zvečer so v celjskem Likovnem salonu od razstavo fotografij Francija Horvata z naslovom Ve drevesa Celja in okolice. Pripravili so jo v celjski obn ni enoti Zavoda za gozdove v sodelovanju s projet pisarno Celje, zdravo mesto in pod pokroviteljst^ Mestne občine Celje, z njo pa obeležujejo letošnji te gozdov. Velika in posebna drevesa so izbrali zato, ker so največja in najstarejša bitja premalo znana in predv nezavarovana. Z razstavami na to temo želijo naj spodbudih zanimanje ljudi zanje, kasneje pa naj bi občinski sveti zavarovali z odloki in jih razglasili za nara spomenike. Razstave o velikih drevesih na Celjskem b od danes, 21. maja, na ogled tudi v žalski in šentju občinski knjižnici, od ponedeljka pa v kulturnih domov Slovenskih Konjicah in v Rogaški Slatini. Otvoritve b pospremili z diapozitivi in kulturnimi programi. iTsNOPIČ__NAŠI KRAJI IN UUPJE__ Ul Skofbo |)lagoslovil ,ove zvonove V župniji Zreče so v ne- tijo blagoslovili nova ^,Qjiova romarske cerkve j^fgre božje na Brinjevi pfj Zvonova so sprejeli s ratkim programom pod oro pri Brunčičevih, nato 2 50 jih med petjem in molitvijo prepeljali k ro- larski cerkvi. Nato je ma- Q daroval mariborski |(of dr. Franc Kramberger J zvonova tudi blagoslo- 11 B. Z. V Laškem O klopih, v Jurkloštruo zdravju žensk Krajevna organizacija fečega križa Laško pri- ivlja danes ob 18. uri, v lerijskih prostorih nad ko knjižnico, za vse kra- le predavanje z naslovom boleznih, ki jih prinašajo )pi«. Predavala bo specialistka lidemiologinja mag. Alenka azaMaligoj, dr. medicine iz ivoda za zadravstveno vars- 0 Celje. Poleg predavanja Kdo na kratko predstavili (tivnosti v minulem letu in irogram dela za letos. VJurkloštru pa tamkajšnja ra/evna organizacija RK pri- avlja to nedeljo ob 10. uri edavanje Nuše Konec Jure- č, dr. medicine, ki bo preda- la na temo »Kaj moramo 'iiske storiti za lastno zdrav- K. Predavanje bo v tamkajš- ikartuziji. M. MAROT Trpljenje so olajšali Med lansko hudo zimo je Društvo proti mučenju živa- li Celje zaprosilo osnovne šole, da bi pomagali zbrati hrano za lačne živali. Učen- ci so prinesli različno hra- no, društvo pa je lahko trp- ljenje olajšalo. Letošnja zima je bila milejša, zato so bili varuhi živali poseb- no presenečeni, ker so učenci iz osnovne šole Lava zbrali ve- liko hrane kar na lastno pobu- do. Prav tako se je izkazalo nekaj učencev IV. osnovne šo- le, ki so društvu sami posredo- vali nekaj živalske hrane. Sicer pa društvu pri skrbi za lačne živali veliko pomaga bla- govnica Lena iz Levca (s po- močjo vodje Irene Rotar je na oddelku živalske hrane poseb- na mizica za prostovoljne pris- pevke v denarju in hrani), trgo- vina Jarh pomaga z neprodano hrano, občasno pa tudi pasja šola Mumlek iz Rogoznice pri Mariboru. Od celjske občine pa so prejeli manjši denarni pris- pevek, s katerim plačujejo ve- terinarske usluge za pomoč poškodovanim živalim. Društvo proti mučenju ži- vali Celje vabi vse, ki jim želi- jo kakor koli pomagati, da se oglasijo v njihovi pisarni v Gosposki ulici 6 (tel. 485-709). BJ Učenci osnovne šole Lava so zadnjo zimo precej pomagali lačnim živalim. PLANINSKI KOTIČEK Po Beneški Sloveniji Planinsko društvo Celje pripravlja to nedeljo, 24. maja, izlet po Beneški Slove- niji oz. na 1709 m visok Kar- man. Odhod bo ob 5. uri s parki- rišča na Glaziji, od koder bo posebni avtobus odpeljal pro- ti državni meji v Gorici. Nato bo pot potekala od Vidma do Ratenj in od tam do Monte- narsa, od koder bo začetek peš poti. Cilj pohoda bo Vehki Karman, od tam pa bo sestop na Predol in Humin, od koder bo vrnitev čez mejni prehod Rateče nazaj v Slovenijo. 17. pianinsico srečanje na Pašicem iCozjalcu Planinsko društvo Vitanje pripravlja to nedeljo 17. pla- ninsko srečanje na Paškem Kozjaku. Prireditev s kulturnim in družabnim programom se bo pričela ob 12. uri na čudoviti travnati planjavi Ostrica pod Basališčem. Dostop je možen iz Vitanja po markirani poti preko Javorja in Basališča (3 ure), z Dobrne mimo planin- skega doma in Sv. Jošta (3,5 ure), iz Pake mimo planin- skega doma (3 ure), iz Doliča po deloma markirani poti mi- mo sv. Jošta (3 ure in pol) in iz Socke (3 ure hoda). Še trije pohodi v maju Planinsko društvo Zlatar- ne Celje pripravlja do konca maja še tri pohode. To soboto, 23. maja, bo Ko- stelski pohod. Odhod bo ob 6. uri s posebnim avtobusom s parkirišča na Glaziji. V nedeljo, 24. maja, se bo- do priključili drugim udele- žencem spominskega poho- da na Stol. Odhod iz Celja, s parkirišča na Glaziji, bo ob 5. uri. Prihodnjo soboto, 30. maja, pa bo pohod na Svinjo Plani- no v Avstriji. S parkirišča na Glaziji bo odhod s posebnim avtobusom ob 6. uri. Prijave sprejemajo po tele- fonu 452-927. M.M. V SPOMIN Zora Oset Mesto Celje in številne ge- neracije njegovih meščanov nosijo v sebi spomin na gospo Zoro, na učiteljico športne vzgoje, na učiteljico za življenje in za tisto člo- večnost, ki je danes skoraj- da ne srečujemo več. »Svojo doto sem porabila za šolanje na višji šoli za telesno vzgojo v Beogra- du!« je zapisala v enem od življenjepisov, ki ga hrani- mo na lil. OŠ v Celja, to je tisti šoli, kjer je Zora služ- bovala od leta 1958 pa vse do svoje upokojitve leta 1969, pred tem je orala ledi- no športne vzgoje na nižji ženski gimnaziji in na II. gimnaziji, prav tako v Ce- lju. Vsakdo, ki je našo Zoro srečal na svoji življenjski poti, je obstal in nekako ni mogel dojeti, od kod toliko življenjske energije, toliko strumne pokončnosti v nje- ni drži in duši. Pravijo, da je v življenju najtežje biti pošten, pa naj bo to moral- na ali materialna pošte- nost. Zora je to znala na njej lasten način, ko je ge- neracije mladih navajala na disciplino, borbenost, tovarištvo, vztrajnost in prijateljstvo. In na vsakem koraku je znala reči ostro, a hkrati toplo in odkrito besedo. Znala se je skloniti za skorjico kruha, znala je biti vedra in razposajena in skozi cigaretni dim je njen nasmeh razorožil še tako čemerno lice. Moč besede je bila njena posebna danost. S posebno zbranostjo so jo poslušali kolegi, otroci v šoli, prijate- lji, ko je beseda stekla o otroštvu na Vranskem, o učiteljišču v Mariboru, služ- bovanju v Taboru in na Polzeli. In koliko nostalgije je bilo v njej, kadar je bese- da nanesla na sošolce iz Beograda, same pokončne in velike Slovence: Karla Juga, Slavka Kokota, Maj- do Zorko in Jelico Vazaz. Zora Oset ni imela svojih otrok in moža, imela pa je svoje otroke iz šolskih klo- pi, imela je kolege - prijate- lje in imela je čvrst stisk roke ter toplo srce. To vse je bila njena velika družina, ki se danes, ko se je izteklo njeno zemeljsko življenje, še zadnjič poslavlja od svo- je učiteljice, kolegice in pri- jateljice. Njena številka iz nemš- kega taborišča je vedno znova vračala spomin na tiste grozljive dni in leta. Kadar je v razredu, pred učenci, spregovorila o svo- jem trpljenju v nemškem taborišču, so mlada srca vztrepetala v strahu zanjo in neko posebno občudova- nje se je porajalo v mladih ljudeh. Bilo je to spoštova- nje do trpljenja in do vsega, s čimer naši Zori življenje ni prizanašalo. Ko se je Zora leta 1969 upokojila, ni zaprla vseh vrat za seboj. Nasprotno. Vedno znova je prikoraka- la v naše življenje, malo poklepetala, pokarala tega in onega, kaj pohvalila in žeje ni bilo več, ne nje in ne njenega bicikla. In, ko je pričelo njeno življenje poča- si veneti, jo je sodelavec Brane Štrajhar še pred tre- mi leti zadnjič pripeljal na novoletni sprejem. Kot da bi takrat slutila, je bila bolj tiha in nekako čudežno mirna. Vse misli in vsa hotenja so se končevala na njenem Vranskem. Tam se zaklju- čuje njen čarni krog življe- nja in tam bomo prižigali svečke za njen spomin in zahvalo, ker smo bili so- potniki na njeni življenjski poti. S kolesom V vas Poličnikov, bolje rečeno Gambelnov, Matevž iz Solčave je prava korenina. Solčevan je bil rojen 30. avgusta 1901, še v nedeljo pa je pred našim fotoreporterjem sedel na kolo in se odpeljal »v vas«. Matevž Poličnik ni nikdar obiskoval šole. kljub temu pa je petletno vnukinjo naučil pisati in brati, pav tako pa doslej še ni obiskal zdravnika. Mogoče bi se veljalo držati njegovih recep- tov za zdravo in dolgo življenje. Podobna korenina je tudi Matevžev brat Alojz, po domače Šumet, ki je bil Maistrov borec in je minulo nedeljo slavil 99. rojstni dan. CIRIL SEM Znanje lepega vedenja ^^ osnovni šoli Frana Roša v Celju so minulo sredo pripravili prav zanimivo tekmovanje Poznavanju osnov bontona. sestavljanju vprašanj so si člani komisije pomagali s knjigo Dušice Kunaver Z lepšim ^^enjem v lepše čase. Tekmovanje, na katerem so sodelovali učenci šestih, sedmih in osmih l^fedov, je bilo sestavljeno in treh različnih sklopov vprašanj, na katera so odgovarjali po trije ekip iz posameznih razredov, '^kmovalci so se pomerili pri odgovarjanju na vprašanja v zvezi z vedenjem pri mizi, pri l^^oniranju ter pri tem, kako se vesti v množici. Med tekmovanjem je bilo opaziti, da učenci ^'"etično pravila lepega vedenja kar dobro obvladajo, saj je bila večina njihovih odgovorov jJ^ilnih. O tem pa, kako gre vse skupaj v praksi, so bila mnenja članov komisije in voditeljev ^'^movanja - Katje in Danka - zelo različna. Ampak, če se jih prime vsaj malo, je to že dovolj, so koncu tekmovanja v lepem vedenju, ki so ga na OŠ Frana Roša letos organizirali že strinjali tudi vsi sodelujoči. NMS, Foto: SHERPA 12 NASI KRAJI IN UUDJE Brez zlatega želodca V akciji ocenjevanja zgornjesavinjskih želodcev nagrajena skoraj polovica vzorcev Na Turistični kmetiji Lože- kar iz Logarske doline, Ivan Atelšek iz Šmihela in Peter Resnik iz Podvolovljeka so najboljši izdelovalci zgor- njesavinjskih želodcev v le- tošnjem letu in bodo za svoje specialitete prejeli srebrna priznanja. Tako je med sobotnim oce- njevanjem na Rečici odločila strokovna komisija, ki jo je vodil dr. Stanko Renčelj. Ko- misija zlatih odličij ni podelila, poleg treh srebrnih pa so pode- lili še 3 bronasta odhčja in osem priznanj, skupno pa so ocenili 33 vzorcev. Dobitniki bronastih odličij so Ivan Matko z Dobro- velj, Paul Orešnik z Ljubnega in Jožica Robnik iz Krnice; priz- nanja za kakovosten zgornjesa- vinjski želodec (ocena med 15 in 16,9 točke) pa so prejeli Marija Štiglic z Rečice, Anton Bezovnik iz Strmca, Alojz Ben- da iz Šentjanža, Stanko Gnader z Brezja, Janez Zamernik iz Raduhe, Franc Kramer iz Šmi- hela, Marija Marolt z Brezja in Turistična kmetija Bevšek iz Robanovega kota. »Zaradi suhe zime so tudi želodci nekoliko bolj suhi in manj sočni, to pa je glavna napaka, ki jo lahko očitamo izdelovalcem. Hkrati je bis- tveno napredoval zunanji iz- gled, želodci so privlačni za pogled, pa tudi pri uporabi soli in drugih začimb ni več pretiravanja,« je ocenil letoš- njo letino dr. Renčelj in dodal, da bi bilo bolje, ko bi ocenje- vanje izvedli že v aprilu. Najboljšim izdelovalcem zgornjesavinjskih želodcev bodo srebrna in bronasta priznanja uradno podelili na tradicionalni prireditvi Od lipe do prangerja, na Ve- čeru pod trško lipo, ki bo 4. julija na Rečici. Ocenjevanje zgornjesavinj- skih želodcev je že osmič pri- pravilo Turistično društvo Re- čica ob sodelovanju in finanč- ni podpori vseh petih zgornje- savinjskih občin. Tudi letos je bil glavni namen akcije, da želodec dobi svojo tržno priz- nanje in veljavo ter se na ustre- zen način promovira. Kakor je na popoldanski podelitvi priz- nanj najboljšim izdeloval- cem želodcev poudaril mini- ster za kmetijstvo Ciril Smr- kolj, pa je želodec pomem- ben za popestritev ponudbe in kulinarike za vse obisko- valce Zgornje Savinjske doli- ne, ki se jim tako lahko ponu- di nekaj domačega in pristne- ga. To znajo ceniti v sosed- njih državah. Hkrati je Smr- kolj pozval rečiško turistično društvo, naj nadaljuje s svoji- mi aktivnostmi, saj bo le so- delovanje vseh dejavnikov v Zgornji Savinjski dolini pri- peljalo do močnejšega raz- maha turizma. Na podelitvi priznanj, ki so jo s svojim nastopil obogatile učenke OŠ Ljubno iz noneta Lip'ca pod vodstvom Lenke Kralj, so podelili tudi prizna- nja za najboljše spise, pesmi in risbe, ki so jih ustvarjali otroci v vaseh zgornjesavinj- skih šolah. wmmmmummmmmmmm us Pokušina želodcev in salam Na Lovčah v KS Andraž so našli zelo prijeten razlog za druženje. Že drugič letos si pri kmetu Praprotniku zbrali tisti Andražani, ki izdelujejo želodce in salame. Tokrat jih je prišlo enajst, veliko več pa je bilo poslušalcev, tako da je vse skupaj prer; v pravo družabno srečanje, na katerem se je jedlo, pilo, pelo in plesalo. To pa je pravzap tudi bil glavni namen, saj izdelkov niso ocenjevali, čeprav so bili nekateri prav vrhun Sklenili so, da se čez leto dni srečajo z istim namenom. V nekoliko odročnejših krajih in ljudje še navado, da se družijo, tako so si bliže, drug drugemu v pomoč, če je treba, še rajt se zberejo ob čem zabavnem. T. TAVČ Deset let šentjurskega Sožitja Pripravljajo dobrodelno prireditev s slovenskimi zvezdami Šentjursko Sožitje, društvo za pomoč duševno prizadetim, praznuje 10-letni- co delovanja kot eno najuspešnejših v Sloveniji. Ob tej priložnosti pripravlja- jo za jutri, v petek 22. maja, veliko dobrodelno prireditev Z roko v roki. Na jutrišnji prireditvi, ki bo v šentjur- ski Športni dvorani Hruševec (z začet- kom ob 19. uri), bodo nastopili Vinko Šimek, Martin Sagner-Dudek, Regina, Andrej Šifrer, Korado in Brendi, Edvin Fliser, Miki Šarac, ansambel Mikola, Igor in Zlati zvoki, Viktorija, Laura Pešak, ansambel Rogla, Vesele Štajer- ke. Ansambel Vinka Cverleta, Foxy teens, Varstveno-delovni center Šent- jur, Monika Kumer in Folklorna skupi- na KD Celje. Glavna pokrovitelja sta šentjurska občina in slovenska zveza društev Sožitje, ki se jima je pridružilo še več kot 80 drugih. Na današnji prire- ditvi pričakujejo polno dvorano, več kot tisoč gledalcev. V društvu, ki združuje svojce, stro- kovnjake in prostovoljce, ki pomagajo duševno prizadetim, so v preteklih le- tih pripravili že dve podobni humani- tarni prireditvi, prodajno razstavo umetniških del in regijske igre Spes ne olimpiade. Bili so tudi pobudi ustanovitve Varstveno-delovnega ce v Zgornjem trgu. Med pomembnej dosežki šentjurskega Sožitja je tudi ganiziranje prevozov otrok in mlad( nikov v zavod na Dobrni, med pes dejavnostjo pa so lahko ponosni nad Športno-zabavnega kluba Ježek, sre nja članov in povezovanje z okolico, društveno glasilo, na udeleževanje seminarjih in letovanjih in podob Društvo uspešno vodi Peter Jeršič. " " : BRANE JERA^ Luce na svetovnem spletu Zgornja Savinjska dolina se vse bolj odpira v svet in tako so Luče, Logarska doli- na in Solčava približno me- sec prisotni na mednarodni mreži (internet). Naslov nji- hove spletne strani je http:// www.luce.si. »Predlani smo v Lučah in Logarski dolini postavili prva informacijska ekrana, ki sta bila zametka naše strani na Internetu. Sprva smo infoe- krane želeli postaviti po vsej dolini, a nam ni uspelo in projekt smo zastaviU drugače. Vsebine z informacijskih ekranov smo prenesli na inter- net in zanimanje so pokazale tudi druge občine, ki so v proračunih rezervirale denar za širitev spletne strani,« pravi idejni vodja Ciril Rose. Na spletu je zdaj že blizu 100 strani, ki so tudi v angleš- kem in nemškem jeziku. Os- novni naslovi so opis kraja, zanimivosti, gostinstvo, re- kreacija, prireditve in infor- macije, na podstraneh pa so tudi avtobusni vozni redi, de- lovni čas zdravstenih domov. občin, poštnih uradov, v pri- pravi so informacije o turistič- nih društvih itd. »Sistem je pripravljen pred- vsem za turistične namene. Za začetek smo želeli zaokrožiti predel okrog Grintavca, zato sta vključena tudi Jezersko in Preddvor, na kateri meji obči- na Luče. Z drugimi občinami naše doline je vse že skoraj dogovorjeno, v načrtu pa je še povezovanje z Železno kaplo. Predstaviti želimo vse sosed- nje občine, torej tudi avstrij- sko,« je dodal Rose. Ž.Z. Novi prostori, nove moči Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih iz Ve- lenja je v soboto, 16. maja, praznovalo 35 let dela in se ob tej priložnosti preselilo v nove prostore, ki bodo odslej v Domu učencev v Efenkovi ulici. Društvo, ki danes vključu- je 532 članov iz osmih občin Zgornje Savinjske in Šaleške doline, so ustanovili leta 1963 v Šoštanju na pobudo takratnega tajnika celjskega društva gluhih in naglušnih Antona Nunčiča. V društvu je bilo sprva 88 gluhih odra- slih in 9 gluhih otrok. »Na začetku je bilo delo v druš- tvu močno ovirano, saj člani niso obiskovali šol in so se zelo težko sporazumevali. Vsak je imel svoje kretnje. Gluhi, ki so obiskovali zavod in šolo, pa so navadno osta- jali v večjih mestih, ker na podeželju ni bilo služb. Pod- jetja so bila pri zaposlovanju gluhih zelo zadržana,« je po- vedala tajnica društva Mar- jana Rudolf. Dolgoletni problem društva so bili pro- stori. Večkrat se je selilo iz pisarne v pisarno, od leta 1985 pa je imelo najemniške prostore v Velenju. Selitev iz majhne pisarne v primerne in dovolj velike prostore v Efenkovi je omogočila Zveza gluhih in naglušnih Sloveni- je. V novih prostorih bodo lahko organizirali več sre- čanj, koristnih predavanj in ustvarjalnih delavnic. KL Dan tajnic Slovenije Pri Zvezi klubov taj Slovenije je današnji d 21. maj, razglašen za c tajnic Slovenije. Zveza klubov tajnic Sle nije zastopa interese več 16.000 tajnic v Sloveniji.' od začetih 90. let organiz jo dneve strokovnega iz polnjevanja tajnic, leta V so začele izdajati revijo Ta ca, že tri leta pa pod pokr^ teljstvom te revije izbirajo di tajnico leta. Letošnji dnevi strokovn izpopolnjevanja tajnic se čenjajo danes, v četrtel< Grand hotelu Evropa v Po rožu, kjer bo predsednik publike Slovenije Milan čan 21. maj razglasil za tajnic Slovenije. Jutri, v tek, bo večer Zveze klu tajnic, v soboto pa se b tajnice udeležile ribjega nika v Portorožu. Ves čas do organizirana tudi štev predavanja, povezana z vostmi na področju dela nic ter boljšimi odnosi koordinaciji med tajnico sodelavci v podj etj u. N Praznični konec tedna Na Teharjah praznujejo svoj krajevni praznik 25. maja, osrednje praznične slovesnosti pa pripravljajo v soboto, 23. maja. Ob 13. uri bo na sejmišču tekmovanje gasilskih enot veteranov in veterank Slovenije, ob 18. uri pa osrednja slovesnost s podelitvijo priznanj in plaket KS Teharje ter razglasitvijo rezultatov gasilskega tekmovanja na Ledini. Teharčani pripravljajo pod prireditvenim šotorom tudi tradi- cionalno pogostitev z golažem ter družabno srečanje. (IS) Pitna voda na Graško goro Marca lani so župani ob- čin Velenje, Mislinja in Slo- venj Gradec podpisali po- godbo, da bodo na Graški gori v sodelovanju z domači- ni poskrbeli za izgradnjo novega vodovodnega om- režja. Ko bodo projekt za- ključili, zgodilo naj bi se letos jeseni, na Graško goro poleti ne bo več treba dova- žati pitne vode. Dokaj velik projekt so raz- delili v tri faze in v prvi bo vodo dobilo 26 gospodinjstev, ki so denarne obveznosti že poravnala. V drugi fazi bo vo- do dobilo 11 gospodinjstev, v zadnji pa še preostalih 15 hiš. Nekateri krajani z odločitvijo o izgradnji vodovoda do svo- jih domačij še odlašajo. Če se bodo strinjali vsi, bo pitno vodo dobilo 52 gospodinjstev. Na Metulovem vrhu je že zgra- jen vodovodni rezervoar, pri- marnih in sekundarnih vodo- vodnih instalacij (na sliki) pa bo po pobočjih Graške gore za okoli 12 kilometrov. Naložba je po predračunih vredna približno 56 milijonov tolar- jev. LOJZE OJSTERŠEK CSNOPK NASI KRAJI IN UUDJE 13 Vrtec za otroka z dieto Zakaj ne more imeti otrok, ki potrebuje dieto, ob vpisu v vrtec enakih možnosti kot otroci, ki lahko jedo vse?« sprašuje mama triletne deklice 0 Tjaše Stajnko iz Celja le od rojstva alergična na iločeno vrsto hrane in kot gdčica je smela uživati le jpo mleko. Alergija se ni 'pnjevala, vendar še ved- ^ ne sme jesti nobene hra- j ki bi vsebovala jajca, cer j^ povsem zdrava. Le- pjo je mama želela vpisati yrtec Anice Černejeve, v joto Sonček v Kajuhovi jci v Celju, vendar prošnji go ugodili, čeprav je bilo , voljo še nekaj prostih est. [ponudili so ji varstvo v okvi- S istega vrtca, a v drugi enoti, Lr mama ni želela sprejeti. L vpis v enoto v Kajuhovi »m se odločila zato, ker nam najbližja, saj stanujemo v lestu. Prav ta vrtec, kot otrok !in bila tam tudi sama v vars- luveč let, se mi je zdel naj- [imernejši,« pojasnjuje Tja- I Stajnko, profesorica slo- Bnskega jezika. »V enoti Son- ek je prostor še bil in ob pisu nisem pričakovala no- enih zapletov. Ravnateljica rtca me je povabila na razgo- or in mi povedala, da je za lojo hčer najprimernejša nota v Čopovi, kjer imajo vojo kuhinjo in bi dobila pak obrok sveže pripravljen. Joranla je o standardih in lorinativih, bistvo pa je bilo f) mojem mnenju v tem, da so bili pripravljeni priložiti (preostalim posodam še po- lode z dietno hrano. Ravnate- !ica ni mogla razumeti, da ičerke v vrtec v Čopovi ne 'om vpisala in da se meni ta lešitev ne zdi najboljša. V vrt- in Zarja, na primer, kupijo za itfoke z alergijami posebno ermo posodo, za subvencijo 'ri nakupu pa zaprosijo obči- lo. Navsezadnje sem hčerko 'rez problemov vpisala v Vr- K Tončke Čečeve, v enoto v Kocenovi. Dejali so, da je tudi za druge otroke pozitivna iz- kušnja, ko vidijo, da so si otroci različni. Zakaj se v enem vrtcu otro- kovim potrebam lahko prila- godijo, v drugem pa tega ne zmorejo ali pa niso dovolj fleksibilni? Ne morem razu- meti, zakaj ni mogla imeti moja hči, samo zato ker ima alergijo, ob vpisu enakih mož- nosti, kot jih imajo drugi otro- ci. S takšno organizacijo vars- tva otroke ločujejo na bolne in zdrave,« meni Tjaša Stajnko. Ana Ramšak, ravnateljica Vrtcev Anice Černejeve, je po- jasnila, da skušajo po svojih močeh zadovoljiti individual- ne želje staršev in otrok, ven- dar se morajo prilagajati tudi možnostim in organizaciji de- la. »Optimalna ponudba pre- hrane je v enoti v Čopovi ulici, kjer imamo centralno kuhinjo in zato je za otroke, ki imajo posebne potrebe pri prehra- njevanju, ravno bivanje v tej enoti najboljše, kar jim lahko ponudimo. Pri pripravi dietne hrane smo namreč posebej na- tančni. V centralni kuhinji, kjer pripravijo vsak dan prib- ližno 800 obrokov, imajo naj- več dela do 11. ure, ko hrano naložijo v posode in pričnejo z razvažanjem. Medtem ko hrano v ostale enote dostavlja- jo, imajo delavci v kuhinji priložnost, da skrbno pripra- vijo dietne obroke. Otroci z dietami dobijo vedno sveže pripravljeno hrano in to je zanje najbolj optimalno. Ti otroci niso bolni, imajo le posebne potrebe v prehrani, a teh potreb ne moremo enako dobro zadovoljiti v vseh eno- tah, ker imamo na voljo le eno kuhinjo,« je poudarila Ramša- kova. Ker v vrtcu menijo, da je za otroke z dietami najbolje, da dobijo sveže pripravljene obroke, so se odločili, naj bo- do ti malčki v enoti v Čopovi, kjer je centralna kuhinja. Po besedah Ramšakove takšna or- ganizacija varstva in dela do- slej staršev ni motila. K. LEKIČ Tesnejše sodelovanje invalidov Zveza delovnih invalidov Slovenije je prejšnji teden z Zvezo društev ILCO Sloveni- je in Društvom bolnikov s cerebralnovaskularno bo- leznijo v Laškem podpisala protokol o sodelovanju. Gre za izjemno pomemben korak v delovanju obeh zvez in društva, saj so doslej bolj ali manj delali vsak zase. Pod- pisniki protokola so se zave- zali, da se bodo podpirali v medsebojnih akcijah v korist ljudem s specifičnimi zahte- vami ter pri širjenju zavesti v javnosti o enakih pravicah, da bodo usklajevali svoje delo na področju zaposlovanja, po- kojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstvenega zavarovanja, socialnega in zdravstvenega varstva ter sta- novanjske in davčne zakono- daje, organizirali bodo skup- na strokovna ali delovna sre- čanja, sodelovali pa bodo tudi na področju športa, kulture, turizma in varstva okolja. Po- membno je tudi, da bodo od- slej člani društva bolnikov s cerebralnovaskularno bolez- nijo in zveze društev ILCO lahko koristili počitniške ka- pacitete zveze delovnih invali- dov, strokovnjaki društva pa bodo pomagali zvezi pri nje- nem delu. »Skrajni čas je že bil, da smo se dogovorili o konkretnem sodelovanju,« poudarja pred- sednik Zveze delovnih invali- dov Slovenije Marjan Kroflič. »Le tako bomo namreč lahko naredili več za boljše življenje svojih članov.« JI Računalniška umetnost Prejšnji teden so v Likov- nem salonu v Celju pripravi- li v sklopu 4.mednarodnega festivala računalniških umetnosti likovno razstavo in več predavanj. Likovna umetnost, narejena s pomočjo računalniške teh- nologije, je sorazmerno mla- da dejavnost. Odkar so raču- nalniki in različni programi postali mnogim dostopni, se je tovrstna umetnost bistveno razširila in mnogi avtorji so se odločili, da namesto na platnu delajo slike s tipkovnico in na monitorju. Zato je tudi kar precej raznih predstavitev ra- čunalniške umetnosti, na ka- terih si je mogoče ogledati kreativne novosti likovnih av- torjev, v Celju pa so to priredi- tev pripravili že četrtič. Se- stavljena je bila iz različnih predavanj in predstavitve po- sameznih avtorjev. Ob tem je potekala tudi po- stavitev računalniških grafik, ki jih je naredil Bojan Štokelj. Leta 1985 je diplomiral na Akademiji za likovno umet- nost v Ljubljani na kiparski smeri, v osemdesetih in devet- desetih letih pa je pripravil vrsto razstav. Dela, ki so raz- stavljena v Likovnem salonu, vsebujejo na formalni ravni raznorazne krajine. Narejene so barvito in z izrazitimi kon- trastnimi razmerji. Zelo po- gosto upodablja vodo in ob njej zemeljsko površino, oto- ke in podobno. V te krajine pa je vključil razne oblike, s ka- terimi je interpretiral različne logotipe, značilne predvsem za sodobno kulturo. Znaki re- stavracij Mc'Donalds ali po- pularne Coca-Cole so tako vkomponirani v krajine, pri čemer ne gre za identičen od- tis le teh, temveč dobivajo nekoliko bolj improvizirane oblike, tako da so pravzaprav videti, kot da so vraščene v naravo in da jih je ta tudi izoblikovala, vendar pa še vedno ohranjajo svoje razpoz- navne lastnosti. Razstava Bo- jana Štoklja je tako eden od primerov umetnosti narejene z novejšim tehnološkim pri- stopom, ki s svojimi rezultati kaže na to, da je v tej smeri mogoče narediti še mnogo za- nimivosti in novosti. BORIS GORUPIČ Vroča razprava debatnih ekip o tem, ali je pomembnejša zasebnost ali obveščenost javnosti. Debate o zasebnosti Letošnje regionalno tekmovanje debatnih klubov celjske regije, ki je bilo minuli četrtek na Gimnaziji Celje-Center, je potekalo pod naslovom Pravica do zasebnosti je pomembnejša od pravice javnosti, da ve. Osnovni namen gimnazijskih debatnih klubov, združenih v Kari Popper debatni program v okviru Zavoda za odprto družbo Slovenije, je predvsem razvijanje komunikacijskih veščin in kritičnega razmišljanja. Na četrtkovem tekmovanju so se najboljše uvrstili prav organizatorji, saj je prvo mesto osvojila debatna skupina Gimnazije Celje-Center, drugi so bili člani prve skupine Gimnazije Ravne na Koroškem, tretje mesto pa je osvojila tretja skupina Gimnazije Celje-Center. Pa še en laskav naslov je pripadel celjskim gimnazijcem - naziv najboljšega govorca na letošnjem tekmovanju je namreč osvojil Matej Pirnat z Gimnazije Celje-Center, ki je sodeloval tudi v zmagovalni skupini. NMS 14 ŠPORT Zaključne priložnosti Nogometaši celjskega Protonavta Publikuma in velenjskega Rudarja so v 32. krogu državnega prvenstva razo- čarali svoje privržence, saj so izgubili z 0:1. V zadnjih štirih tekmah se kaj bistvenega ne da več popraviti, nekaj več motivov bi utegnili imeti Celjani, ki se jim očitno nasmiha (ne)sreča. Protonavto Publikum je namreč po sple- tu okoliščin vendarle še v igri za evropski pokal Intertoto. Na Skalni kleti se obreme- njujejo predvsem z zaostankom do SCT Olimpije, ki uhaja za 4 točke, v prihodnjih treh tekmah pa se bodo Celjani pomerili z najslabše uvrščenimi moštvi na prvens- tveni lestvici. »Po dobri predstavi v Ajdovš- čini, kjer nam je zmanjkalo športne sreče, upam na točkovno izdaten zaključek. Me- nim, da tudi v zadnjem krogu, ko bomo gostovali v Novi Gorici, nismo brez mož- nosti,« razmišlja trener Edin Osmanovič, ki že ima vizijo novega Publikuma, a mora počakati na odločilne poteze vodstva klu- ba. O imenih, oziroma najšibkejših točkah v ekipi iz previdnosti nerad govori, v to ga sili tudi kočljiv položaj moštva. Jasno je, da pokal Intertoto ne prinaša kakšne poseb- ne uveljavitve, prej gre za motnjo v pripra- vah pred novo sezono, v kateri naj bi že bili prepoznavni obrisi celjske igre ali v.saj podobe »velikega« Publikuma. Trenutno je najbolj na trnih Faik Kamberovič. Bosa- nec v rumeno-modrem dresu zaostaja na lestvici strelcev za rojakom Ismetom Ek- mečidem za 2 gola. Nedvomno pa prihaja- jo Faikove tekme. Tudi 5 zadetkov v štirih obračunih ne bi bilo presenetljivih. Če bo le igral. Velenjcani spet v krizi? Rudarjev trener Drago Kostanjšek je po nedeljski tekmi z Muro še dolgo ostal na igrišču. Ni mogel dojeti, da njegovi varovanci v 80 minutah popolne ofenzi- ve niso mogli premagati nasprotnikove- ga vratarja. »Očitno sem edini krivec za spodrsljaj, saj ne znam buglasiti< moš- tva, ki bi bilo sposobno sestaviti serijo uspehov in končno navdušiti velenjsko publiko,« je obupaval Kostanjšek. Ver- jetno nismo daleč od resnice, če doda- mo, da je s tem želel ohraniti mir v hiši pred finalom pokala Slovenije. Obtožbe na račun igralcev bi bile pred tako po- membnimi odločitvami bržkone usodne in tega se velenjski strateg zaveda. Ver- jetno pa je v zgoraj navedenih besedah tudi nekaj strahu, kajti povratna finalna tekma bo Ob jezeru in kronična neučin- kovitost »knapov« je lahko adut Primor- ja. »Počasi že razmišljamo o finalu poka- la, bojim pa se, da smo ponovno zabred- li v krizo, ki bi lahko bila najglobja prav na našem vrhuncu sezone,« skrbi Ko- stanjška. Rudar je trenutno v nezavidlji- vem položaju. Kronična neučinkovitost na tekmah v Velenju je najbolj zaskrblju- joča, ob tem pa tudi obramba ne deluje najbolje. Cilj pred prvim spopadom fina- la pokala pa je jasen: ostati neporaženi! TL., Foto: GREGOR KATIČ Faik Kamberovič še lahko ubrani naslov najboljšega strelca. Le redki V finale Na Kladivarjevem štadionu so se na atletskem pokalu zbrali tekmovalci Ptuja, Slovenske Bistrice, Trgohlada Šentjurja, Radeč in Kladivarja Cetisa. Ob skromnih dosežkih, ki so zelo spominjali na čase pred 20 in več leti, je bil v disciplinah prvega dne olimpijskega programa omembe vreden le izid Mira Kocuvana na 400 metrov - 47,87. Vse zmage so ostale v Celju. Zmagovalci, moški - 100 m: Acman 10,75, 400 m: Kocuvan 47,87, 1500 m: Guzej 4:01,40, 4x100 m: Kladivar Cetis 43,01, 110 m ovire: Voglar 15,36, daljava: Rozman 697 cm, palica: Krajnc 420 cm, krogla: Stepišnik 15,36 m, kopje: Čemernik 56,05 m. Ženske - 100 m: Valant 12,25, 400 m: Juršek 57,00, 1500 m: Gluvič 4:43,22, 4^100 m: Kladivar Cetis 48,86, disk: Dražnik 41,44. • JOŽE KUZMA Milic podučil mladež Edini slovenski igralec v ameriški NBA 21-letni Marko Milič se je te dni vrnil v domovino in se odzval povabilu KK Pivovarne Laško. Milič se je skoraj 2 uri ukvarjal s 150 laškimi naraščajniki, od najmlajših (košarkarska šola) do kadetov. Začudeni mladini je demonstriral veščine, ki si jih je pridobil v enoletnem igranju onkraj luže. Košarkar Phoenix Sunsov je nadobudnežem najprej razložil pomen samozavesti v športu in tudi življenju. Nato je vsak imel priložnost odigrati akcijo proti ameriškemu Kranjčanu, razumljivo pa je Marko nekoliko bolj trdo prijel tiste starejše. Obilo navdušenja, ploskanja in vprašljivih pogle- dov je požel s svojimi ekshibicijami, prikazom igre na moč, zabijanjem ter glasnim vzpodbujanjem. Intervju z Markom Miličem bomo objavili v prihodnji številki. PRIMOŽ ŠKERL, Foto: GREGOR KATIČ Šmerc proti Chiappucci ju Velenjski kolesar v dresu kranjske Save Sandi Šmerc je od srede do sobote nastopal na dirki Dunaj-Gresten-Dunaj in v snežnem metežu osvojil etapo. Šmerc je zmagal prav v zadnji - skrajšani etapi, skupno pa je zasedel 60. mesto, saj je že prvi dan zaradi okvare kolesa izgubil stik z glavnino. Med 206 kolesarji je na dirki, ki je štela za Svetovni pokal, pedala vrtelo 10 pro- fesionalnih moštev, med njimi najmočnejša ekipa na svetu italijanski Mapei. Sandi Šmerc je že poprej nastopil na dirki po Sloveniji (13. mesto, 3. mesto na gorskem cilju na Vršiču) in na VN Ptuja (8. mesto). 30. maja bo v konku- renci 15 profesionalnih ekip štartal na močni dirki najvišje amaterske kategorije po Avstriji, za prvi cilj sezone pa si je ambiciozni Velenj- čan zastavil VN Kranja (19. do 21. junij), kjer bo v gruči kolesarjev tudi sloviti Italijan Clau- dio Chiappucci. PRIMOŽ ŠKERL Sandi Šmerc pred gorskim ciljem v Avstriji. PANORAMA NOGOMET 1.SNL 31. krog: PA Publikum-Ma- ribor Teatanic 1:5 (1:4) Kam- berovič 16. Potrošnik-Rudar (V) 1:3 (0:2) Pavlovič 6, 25, Caushllari 89. 32. krog: Pri- morje-PA Publikum 1:0 (1:0). Rudar (V)-Mura 0:1 (0:1). Vrstni red: Maribor Teatanic 66, Mura 61, HIT Gorica 58, Primorje 52, SCT Olimpija 47, PA Publikum 43, Rudar 41, Potrošnik 30, Korotan 29, SET Vevče 19. 2.SNL 25. krog: Rudar (T)-Eso- tech Šmartno 1:1 (1:0) Žurej 79. Šentjur-Goriške Opekarne 0:1 (0:0). 26. krog: Esotech Šmartno-Aluminij 3:0 (1:0) Smajlovič 8, 77, Grobelšek 90. Dravograd-Šentjur 2:0 (2:0). Vrstni red: Živila Triglav 66, Koper 63, BST Domžale 51, Elan 42, Železničar 41, Drava in Nafta 37, Esotech Šmartno 33, Goriške Opekarne in Šent- jur 29, Rudar (T) 28, Dravo- grad 27, Jadran Šepič 26, Alu- minij 25, Zagorje 24, Factor Črnuče 14. 3.SNL-vzliocl 23. krog: Odranci-Unior 4:0, Goričanka-Usnjar 2:1, Dravinja-Kovinar 1:3. Vrstni red: Pohorje 55, Bakovci 54, Paloma in Črenšovci 40, Gori- čanka 36, Unior 31, Odranci 30, Dravinja 28, Turnišče in Pobrežje 26, Usnjar 25, Kun- gota 23, Kovinar 18, Variš 18. MNZ Play off - 1. krog: TIM Laš- ko-Odred 4:1, Mons Claudius- Steklar 2:0. Vrstni red: TIM Laško 18, Mons Claudius 13, Odred 7, Steklar 2. ii»»miiiiiiiiiii>i»ai»iiii,i«»i.iiii ............'•"»■■I "" ROKOMET JHIKIOIVIM..............--■»>! . MMMTtliiaeaaiMa 1. DRL (Ž) Od 1. do 4. mesta - 6. krog: Juteks Žalec-M Degro Piran 18:15 (11:9) Zidar 7, Derčar 5, Majerle 4, Raukovič 2. Konč- ni vrstni red: Krim Electa 15, Robit Olimpija 10, Juteks 2, M-Degro Piran 2. Kvalifikacije za l.DKj^ krog: Vegrad-Mlinotest j (13:9) Ibralič 7, Madjarij Rodič in Nojinovič 3, Dej, 1. Končni vrstni red: ŠeJ Vegrad 7, Sava Kranj in test 4. BALINANJE ■"as, 1. liga 3. krog: Velenje Premoj nik-Planinc Topole 20:4, \ ni red: Jesenice 9, Veli Premogovnik, Bistrica, H in SGP Gorica 6, Antena, dran Pakirka, Planine To| in Sovič G. Brko 3, Jač Izola 0. . ŠPORTNi KOLEDAI SOBOTA, 23.5. ..........■■ - --^.^s Nogomet ^ 2.SNL, 27. krog - Šentj Šentjur-Zagorje (16). 3.SNL vzhod, 24. kro Zreče Unior-Kungota štanj: Usnjar-Varis, Črenš ci: Črenšovci - Dravinja ( ob 16). MNZ - play off, 3. ki Rogaška Slatina: Steklar-1 Laško, Rogatec: Mons CI dius-Odred (obe ob 17). Rokomet Pokal RS (Ž), polfinJ Ljubljana: Vegrad-Krim El ta (finale v nedeljo). NEDEUA, 24.5. Nogomet l.SNL, 33. krog - Celje Publikum-SET Vevče, Preva Korotan-Rudar (obe ob 16]. 2.SNL, 27^ krog - Ptuj: d| va-Esotech Šmartno (16). Nogomet Pokal RS, finale (1. teku - Ajdovščina: Primorje-Ru( (V). NA KRATKO Maribor: Na mednarod- nem lokostrelskem FITA STAR turnirju so člani TVD Partizan Polzela osvojili 3 medalje. Veteran Roman Zu- pane je slavil v kategoriji Compound, Jožica Emeršič je bila med članicami druga, Grega Emeršič pa pri mladin- cih tretji. Gornji Grad: Na DP v Ju- jitsu sta člana PKBV Celje Rok Leskovšek in Gregor Škerlak v prikazni tehniki - duo sistem ubranila nas mladinskih prvakov, A Verbovšek in Denis Jagar sta zasedla 3. mesto. Dl borbah bo prihodnji tedei Mariboru. Kozje: Na osnovnošol atletski olimpijadi je im največ uspeha OŠ Šmarje posamičnih zmag) pred Podčetrtek (4 posam. ir ekipni) in 11. OŠ Rogaška Si na (4 posam.). Sledijo Kozje in OŠ Rogatec (2/1), Bistrica ob Sotli in I. OŠ gaška Slatina (2/0) ter OŠ sično(l/0). Velenje: Na prvenstvu leške območne balinar zveze je v igri dvojic zma^ ekipa Velenja Premogovr pred prvim moštvom roi kega Megrada. Žalec-Polzela: Na odpn šahovskem prvenstvu Ži je zmagal Šentjurčan Da Plahuta, na hitropotezr turnirju na Polzeli pa je najboljši Danilo Vošnjak. SNOPIČ ŠPORT 15 Bosman in novi igralci losnianovo pravilo po amsterdamskem zasedanju košarkarske elite velja tudi za vzhodno Evropo - Različni odzivi prvoligašev s Celjskega - Napovedane spremembe v ekipah ipenio zdaj pričakovati na- tujejezičnih visokorasle- obeh spolov? Bodo mladi p^emenjenih pogojih težje lajali do svoje priložnosti? bo kakovost košarke na ^nskih tleh bistveno zvi- To je le nekaj iz niza ašanj, s katerimi se bo po- ljubov na bližnji skupšči- morala ukvarjati KZS in eda najti primeren odgo- Tid bi zadovoljil zagovor- [e in nasprotnike. ako težko je bilo sprejeti ro določilo, govori poda- _ da je »šel skozi« le z enim Lm glasom. Vendar pa ce- k pomp v bistvu le dovo- |e državam, ki jim evrop- \ petnajsterica pravi ^hod«, da si nakupijo tujcev i lastnih zmožnostih. Stvar Inonalnih zvez (oziroma in- pega razkola med bogatimi inanj bogatimi klubi) pa je, tolikšni meri bodo to dovo- r In če količkaj poznamo ivensko naravo, lahko pri- čakujemo še živahno razpra- vo. Kako na novo pravilo rea- girajo prvoligaši s Celjskega? Več tujcev, brez imen KK Pivovarna Laško bo šte- vilo tujcev povečala. Najbolj potrebujejo klasičnega centra, ki ga nameravajo uvoziti iz Sr- bije, zato bodo v skorajšnji ek- skurziji preverili razmere v ju- goslovanski košarki. Konkret- nih imen ne izdajo, če pa se inventura po tem delu Balkana ne bi izkazala za uspešno, bodo centra iste narodnosti poiskali v Sloveniji. Državni prvaki iz Ti- volija bi jim utegnili še v drugo sesuti načrte, saj se zanimajo za istega mariborskega igralca (Miladin Mudavžič je že podpi- sal za Union OUmpijo), že po- prej jo je v Ljubljano popihal sežanski mladinec Primož Bre- zec. Reševanje državljanstva Miljana Goljoviča se utegne za- vleči vsaj še mesec dni, zaradi poziva v vojsko pa se laški bra- nilec ne sme prikazati v bližino jugoslovanske meje. Matjaž To- vornik je še vedno prost, Aleš Pipan pa bo laškemu orkestru dirigiral tudi v novi sezoni. Jagodniic ostaja Kovinotehna Savinjska Polzela ostaja pri zdajšnjem številu tujcev. V klubu poudar- jajo, da so 90 odstotkov ekipe za prihodnje leto že zbrali. Od petih igralcev, ki jim je potekla pogodba, bo v največji sloven- ski košarkarski vasi zagotovo ostal le Goran Jagodnik. Pogo- vori s kapetanom Matjažem Cizejem so v teku, Veljko Pe- tranovič. Roman Horvat in Kle- men Zaletel pa si belijo glave s ponudbami iz tujine. Kot stro- kovnega sodelavca so iz Pošte Maribora Branika pripeljali še trenerja Mladena Starčeviča, ki bo 5 mladincev moral pri- praviti za igranje v članski eki- pi (podobno nalogo je oprav- ljal že v zagrebški Giboni). Ko- nec junija bodo na zaključni veselici navijačev Hmelj boy- sov dokončno obelodaniti vse okrepitve za prihodnjo sezo- no, kmalu pa bo dokončana še gradnja novega objekta. Bosanski duet? Ingrad Celje je po odhodu Dubravke Savičevič sezono odigral brez tujk. Zdaj bosta trener Sergej Ravnikar in mar- ketinški leader Matej Polutnik poskrbela za dve okrepitvi iz tujine, čeravno KK Ingrad ne sodi med zagovornike novega pravila. Verjetno se bodo v klu- bu odločili za bosanski repre- zentantki, v igri je tudi Hrvati- ca. Več bo znano že v teh dneh, ko se bo omenjeni dvojec vrnil iz Daruvarja, kjer potekajo kvalifikacije za EP, na katerih poleg BiH in Hrvaške igrajo še Latvija, Moldavija, Španija in Italija. Že v ponedeljek naj bi v Celje na preizkušnjo prišla pr- va bosanska košarkarica (ver- jetno center). Ingrad se za več- je spremembe obstoječega ka- dra sicer ni odločil, vse igralke s profesionalno pogodbo so zvestobo klubu podaljšale. PRIMOŽ ŠKERL Foto: GREGOR KATIČ Reprezentant Goran Jagodnik ostaja na Polzeli. Brinovcu Pertinacev memorial M spomin na lani umrlega celjskega šahista Staneta ;riinača so pri ŠK Celje pripravili L memorialni turnir. Pokojni Peitinač je kar 42 let skrbel za celjski šahovski klub in ispeval velik delež k razvoju šahovske igre v mestu ob Savinji. Med 18 šahisti je po sedmih krogih švicarskega sistema lemorial pripadel Žalčanu Dušanu Brinovcu (6 točk), za njim 3 so se zvrstih Štucl in Lesjak (5), Jazbec (4,5) ter Streiher, rane Brinovec, Tavčar, Pešec in Prislan (4) itn. JK Trener Aleš Pipan bo imel na voljo več tujcev. Kadetov na Švedskem ne bo Kadetom RK Celje Pivovarna Laško se tudi letos ni uspelo uvrstiti na želeno 1. mesto v OP. Na finalnem turnirju so sicer premagali branilca naslova ljubljanskega Slovana z 18:15, nato pa so v finalu z 18:20 morali priznati premoč vrstnikom iz Ribnice. Celjani tako tudi letos ne bodo imeli možnosti ponovitve uspeha izpred treh let, ko so postali evropski prvaki. V njihovem taboru kljub vsemu niso nezadovoljni, saj so starejši dečki že prvaki, B ekipa CPL je izboljšala lansko uvrstitev, mladinci pa imajo v soboto lepo priložnost izboljšati lanski dosežek. PŠ Juteics utrdil podlago žalske rokometašice so navkljub nelju- m težavam le dosegle zastavljeni cilj v ošnjem DP, 3. mesto so si zagotovile prav Mdnjem krogu. Jspeh šteje še več. Zmaga nad Pirančankami je ^la v odločilnem trenutku, ko so »talne oblo- že za razpravo v delovnih te lesih občinskega sveta, toR vseh pristojnih odborih. Pangerl: Pogodba je vseli dvostranski akt. Nikoli je» sestavlja samo en partner', jo interno verificira, potemf nasprotno stran postavi pr« dejstvo. Tako se v poslovnei svetu pogodbe ne sklepajo, izhodiščih jo pripravljata ot partnerja in tako se pride d besedila, ki ga je mogo' podpisati. V primeru, da ' besedilo v nasprotju intei' sov gospodarske družbe, ^ zagotovo ne morem odlof'' za podpis, pogodbo bi tal^ moral obravnavati še nadz"! ni svet in skupščina delnif^ jev - ampak tako se stv^ samo zavlačujejo. Če bo P'' godba sprejemljiva za gosp' darsko družbo, pa jo, kar ne tiče, lahko podpišemo» jutri. Z neurejenimi odnosi I seznanjen tudi NS Celjsk^v sejma d.d. Drofenik: S problemi, o terih danes govorimo, sem- seznanil na skupščini del": čarjev in zatem na seji n^J zornega sveta. Sam želin^-.^ tisti, ki imajo v rokah vse' formacije, le-te dobro obr^^ ložijo, želim pa tudi, da -"J člani nadzornega sveta uk^ jamo s poslovanjem dru^l^^ ne pa z odnosi med obČifO I gospodarsko družbo. Stanislav Kramberger Bernard Krivec itsnopič okrogla miza_i |y očitno pa je poslovanje družba zelo odvisno od stop- nje urejenosti teh odnosov. profenik: Res je, a sam me- nim, da takšne diskusije dela- la le poslovno škodo gospo- darski družbi. Občina je velik lastnik in lastnika je vselej tre- ba spoštovati, poleg občine pa so še drugi lastniki. Družba je zadolžena za gospodarske re- zultate in na tej osnovi tudi za dobiček in dividende. To je odnos med lastniki in družbo, zato. menim, da se bo moral nadzorni svet ukvarjati s po- slovanjem in skozi rezultate lahko prihaja tudi do pogod- be. Na kompleksu Celjskega sejma je odprtih več interesov, gre za rekreacijsko in sejem- sko dejavnost ter glede na to, kako je bil kompleks zgrajen, tudi za urejanje odnosov za nazaj. Ker je zadeva zelo za- pletena, sem že na prvi seji nadzornega sveta predlagal, naj strokovnjaki obeh strani sedejo skupaj, ne da se dejan- sko odvija dialog le med župa- nom in direktorjem uprave. Zadeve naj se najprej pravno uredijo. Prišlo pa je do tega, da so se razmerja dejansko spoli- tizirala - vidimo, kaj se dogaja v občinskem svetu, kaj je v teh dialogih, vsi pa premalo gleda- mo na to, kaj se dogaja v se- jemski dejavnosti v Sloveniji. Trenutni položaj Celja v slovenskem sejemskem pro- storu je zelo ugoden - vemo, kaj se dogaja v Ljubljani, Maribor zaenkrat še nima ustreznega sejmišča in vpra- šanje je, ali bo Celje znalo izkoristiti svoje prednosti, ki ■ jih ta hip resnično ima? Drofenik: Kot član nadzor- nega sveta se bojim, da tak- sne diskusije vodijo natančno do tistega, kar se dogaja v Ljubljani. Prepirati smo se za- ^eli in to ni dobro. Danes bi se •korali pogovarjati o širitvi dejavnosti, o novi dvorani, če le-ta pogoj za razvoj sejem- dejavnosti. Dvakrat ste . ^rašali, ali je realno, da do i septembra pridemo do dvo- ^^ne - to sploh ne bi smel biti P^goj urejanja odnosov, de- lavnost bi se morala normal- odvijati naprej. Člani NS smo res iz različnih okolij, do :'dogovora pa vsekakor mora ■ vendar ne na račun tega, se zdaj dogaja. Zdaj se §°vori, da dvorane letos ne . Sam sem sicer izrazil bo- p^n, da dvorana ne bo zgra- ža, uporabil sem celo vpra- »Kdo pa je tisti junak, ki rekel, da dvorane ne bo?« . ^'Ti, da župana poznam ; J. 'I^o, da vem, da nima smi- 3, da bi šel v takšno situaci- ■ da bi se to pogojevalo - če ^^^da hočemo, da je Celje Jamsko mesto. In danes razumel, da to vsi hoče- jo. pa za občinske svetnike itno ni sprejemljivo. Oset: Rad bi repliciral direk- torju Pangerlu, ki je dejal, da je politika zato, da dela veter, da je čim dlje na oblasti in da maši ušesa. V občinskem sve- tu je med 33 svetniki vsaj 20 vrhunskih strokovnjakov s področja gospodarstva ali pa so to nekoč bili. Zato zelo dobro razumejo gospodars- tvo. Upravni postopki v tem trenutku niso zakoniti in mi v občinskem svetu - vsaj pod mojim vodstvom - ne bomo dovohli, da bi se delalo nekaj, kar ni zakonito. Slišali smo, da dvorana sicer mora biti, da pa je ureditev zemljiških raz- merij problematična. Jaz ne morem na sosedovi njivi po- staviti in razgrniti zazidalnega načrta, če niso lastniška raz- merja jasna in če ni razvojne strategije, ki bi povedala, kaj naj tam razvijamo. Ne gre sa- mo za novo sejemsko dvora- no, gre tudi za igrišča - vsi se strinjamo, da Celje potrebuje sejme, da je družba dobro zastavljena in je dejavnost treba razvijati, najprej pa je treba ustvariti pogoje, da je razvoj sploh mogoč. To, da so neurejene vknjižbe zemljišč, je pa ne- kaj novega... Drozg: Občina oziroma sklad stavbnih zemljišč sta vseskozi stala sejmom ob strani, pomagala z odloženi- mi plačili in tudi na druge načine. Ko je prišlo do usta- novitve gospodarske družbe, je bilo treba tudi ta razmerja urediti in dolgove iz preteklo- sti smo uredili s poravnalno pogodbo, podpisano s strani vseh partnerjev. Jasno je, da je zemljišče zahodno od peš poti, ki povezuje Staro in no- vo Dečkovo ulico občinska last in bo prišlo v sejme z najemno pogodbo. Znotraj kompleksa, torej vzhodno od te peš poti pa ostajajo odprta vprašanja delitve zemljišč, saj dvorani A in B nista del gos- podarske družba. Najlepše bi bilo, če bi imeli razvojni pro- gram, vendar ga nimamo. Ži- vimo v tržnem gospodarstvu, zadeve niso enostavne in gle- de na to je bilo predlagano, da se sprejme parcialni zazidalni načrt, ki v ničemer ne prejudi- cira lastništva. Družba bo morala pri iskanju lokacijske- ga in gradbenega dovoljenja predložiti tudi dokazila o pra- vici razpolaganja z zemljišči. Zadeva še vedno ostaja v ro- kah občine in tudi če so spre- membe zazidalnega načrta sprejete, je treba še vedno pridobiti dokazila za zemljiš- ča. Menim pa, da je vendarle toliko jasno in čisto, da ne bi smelo biti nobenih zapletov - dogovor je potreben zgolj okoli tega, ali bo delež zem- ljišča ovrednoten kot dokapi- talizacija družbe aH pa bo od- plačan. Dialog med županom in direktorjem uprave naj bi po enem od predlogov okrepili tudi svetniki. Krivec: Predlog je res bil, a za nas bi moralo biti priprav- ljeno temeljito gradivo. Gre za to, da je bil nekoč Celjski sejem v 100-odstotni lasti ob- čine in je bilo vse v enem žaklju - zdaj pa sta dva sub- jekta, gospodar pa mora biti en sam. Nesprejemljivo se mi zdi, da bi imeli športni objekti svojega, saj si sploh ne znam predstavljati, kako bi na tem kompleksu gospodarila dva. Zagotovo bi bil to največji problem. Odprtih pa je veliko vprašanj. Vsa zadeva pa pre- dolgo traja in sam zamerim Celjskemu sejmu, da ne po- kaže več interesa za urejanje odnosov. Zadnji čas se sploh nič ni premaknilo, in ker so zaradi gradnje nove dvorane aktualne spremembe zazidal- nega načrta, se spet mudi. Dvotirnosti ne more biti in ob gradnji novih objektov je vprašanje, ali sejem še računa na občinski dvorani. Zato je zadevo nujno treba urediti, razčistiti je treba donosnost športnih objektov, način vzdrževanja in vse ostalo. Drugo pa so naložbe; za vzdr- ževanje dvoran A in B bo treba večje zneske - ali je v dohodku sejma dovolj denar- ja, da za to skrbi sam, aH je treba primakniti tudi občinski denar in kje so meje teh raz- merij, so vprašanja, ki terjajo odgovore. Gospodar mora bi- ti en, interesi morajo biti skupni - vprašanja, ki so še vedno odprta, niso nerešljiva. V občinski proračun Celj- ski sejem od lanskega de- cembra ne prispeva nič... Krivec: Saj ne gre toliko za vprašanje, aH naj prispeva v proračun. Gre bolj za to, koli- ko vse negospodarske dejav- nosti v sklopu Celjskega sej- ma sploh stanejo, aH jih je treba sofinancirati. Vprašanje je, aH lahko vse športne de- javnosti ostanejo in pri tem, da so objekti dobro vzdrževa- ni, še kaj ostane aH pa bo morala občina kaj primakniti. Če bo denarja dovolj, ne bo nobenega problema, sicer pa se zna še zapletati. Da je volk sit in koza cela? Kramberger: Iz razprave izhaja eno; občina in mi smo solastniki družbe. Razmerja so poznana in iz družbinega dobička se lahko investira. V zraku, da tako rečem, sta dvorani A in B. Ti dvorani sta v najemu glavne dejavnosti le 10 dni letno in na to, da bi iz tega najema pokrivali vse stroške njunega letnega obra- tovanja lastniki verjetno ne morejo pristati. Tudi občina kot 37,35-odstotni lastnik ne! To je treba realno ovrednotiti in epilog mora biti v razvojni viziji obeh dejavnosti, torej športa m sejmov, kajti za dvo- rani A in B ni nobena druga dejavnost razvita do te mere, da bi lahko pokrivala njuno poslovanje. Pangerl: Kar nekajkrat je bilo rečeno, da ni papirjev, ni podatkov - to kategorično za- vračam. Med leti 1993 in 1996 smo izpeljali lastninjenje in v njem so sodelovale občinske službe, ki imajo celotno do- kumentacijo. Predsedniku občinskega sveta sicer verja- mem, da je med svetniki 20 vrhunskih strokovnjakov s področja gospodarstva, ven- dar v Celjskem sejmu vsako leto pošiljamo občini letni bi- lanci stanja in uspeha s poro- čilom. Za branje le-teh pa ni potrebno vrhunskih strokov- njakov, saj so razvidne vse postavke in jasna slika o fi- nančni moči podjetja, o tem, kaj lahko stori in kaj se od njega lahko pričakuje. Sicer pa bi rekel, da v primeru, ko se podjetje pripravlja na na- ložbo, s katero bi se v nasled- njih sedmih letih premoženje družbe skorajda podvojilo, mora najprej ravnati kot skr- ben gospodar in se poskušati izogniti vsem, velikim in ma- lim, nepotrebnim vložkom, ampak vse moči usmerit v projekt, ki ga želi speljati do konca. Takrat se kakršnakoli politična logika - čeprav me- nim, da v politiki ni logike - konča, začne pa se ekonom- ska logika. Da na stvari malo drugače gledam, je morda vzrok tudi to, da spremljam sejemsko dejavnost po Sloveniji in v soseščini in lahko rečem le, da imamo Celjani veliko sre- čo, ker imamo močnega za- veznika v OZS. Za Celje sta veliki nevarnosti novi mari- borsko in ljubljansko sejmiš- če in v primeru, da bi se vez z OZS pretrgala, se bomo v Ce- lju današnjih možnosti lahko le nostalgično spominjali. Saj ne, da bi sejmišče propadlo, a ne bomo velika, pomembna sejemska hiša, pač pa lokalen sejem, kakršnih je po Sloveni- ji mnogo. V tem trenutku smo prvi in če bomo znali to izko- ristiti, bomo tudi ostali; tak- šna priložnost se ponuja sa- mo enkrat. Verjamete, da bo Celje uje- lo trenutek? Zimšek: Sam se ne bojim, vendar so pa res mogoče to nekoliko sebični pogledi. Ima- mo sposobno ekipo, ta ekipa, ki je prevzela sejmišče, je po- skrbela, da kompleks zdaj ni več na plečih občine. Pred tem in na začetku devetdesetih je nekaj let še bil na plečih obči- ne, do leta 94 smo direktno aH indirektno iz proračuna vlagali desetine milijonov v sejemski prostor. Uredili smo vse par- kirne površine, plačevali služ- be, ki so skrbele za parkiranje, takrat smo vlagali, danes ved- no manj. Sejem mora živeti s Celjem, sejem mora biti v Ce- lju, lahko se sicer marsikaj zgodi, a verjamem, da se ne bo, saj nad tem bdita nadzorni svet in uprava. Sejem mora živeti z me- stom, kaj pa je mesto pri- pravljeno storiti, da bi živelo s sejmom, da bi obiskoval- cem - samo septembra pride v mesto ob Savinji četrt mili- jona ljudi - tudi kaj ponudilo in s tem kaj zaslužilo? Celje, denimo, nima poštenega ho- tela - na prvem mestu pa je zlasti pripravljenost ljudi. Zimšek: To sem uvodoma izpostavil. Mestu manjka ho- tel, hotelček z 60 do 80 poste- ljami, ki bi ga lahko tržili pre- ko vsega leta. Ob garažni hiši v Celju je predviden tudi ho- tel, obstoječi hoteli ne zadoš- čajo, prave ponudbe dejan- sko nimamo. ŽeHm, da bi se vzporedno s sejmi razvijale tudi te dejavnosti. Drofenik: Verjamem v raz- voj terciarnih dejavnosti. Ce- lje je sejemsko mesto, govori- mo. Ob dejstvu, da imamo sejemske dvorane, ljudje, ki v mesto pridejo, pa nimajo kje spati in zasedejo okoliška zdravilišča, to ni v redu. Res je, da že kar nekaj časa išče- mo investitorja za hotel. Rad pa bi rekel še to, da v Celju v času MOS, enako pa je bilo pred dnevi ob svetovnem pr- venstvu v kegljanju, človek na večer dobi občutek, da je to zelo žalostno mesto. Ob še- stih zvečer sHšiš svoje lastne korake in kljub temu, da je nekaj ljudi le v mestu, so lo- kali zaprti. Miselnost je treba spremeniti. To ni samo stvar občine, je tudi in predvsem stvar gostincev, lastnikov lo- kalov. Polutnik: Občina je zgolj tista, ki mora ustvarjati pogo- je, neposredno pa ne dela de- lovnih mest. V smislu širše sejemske infrastrukture, to- rej ponudbe, Celje zanesljivo ni sejemsko mesto. Če se v Celju ta hip nekdo pojavi z interesom, da bi gradil hotel, lahko dobi lokacijo na Glaziji ali neposredno ob sejmišču. * Dejstvo pa je, da zgolj čaka- mo, da bo ta nekdo prišel, ne znamo pa ga bolj sami iskati. Kramberger: Na avstrij- skem Štajerskem so zaskrb- ljeni zaradi razvoja in rasti celj- skega MOS, pa v njihovem Gradcu z dvema povprečni- ma, da ne rečem slabima sej- moma gostinstvo, trgovina in hoteli naredijo za 6 milijard šilingov prometa. V Celju smo skušali marsikaj podvzeti, da bi Celje pred MOS in v času samega sejma živelo z ljudmi, ki prihajajo v mesto, pa mo- ram, žal, reči, da smo naleteli na gluha ušesa pri meščanih, pri trgovcih, pri gostincih, pri ljudeh, ki bi jim moralo biti v interesu, da kaj zaslužijo s se- jemskimi obiskovalci. Celje je v času MOS svetovna metro- pola, to je drugi največji obrtni sejem na svetu! Morda bi to prebujanje mesta morali tudi medijsko bolj podpreti, ne vem. Zadnja leta je bilo veliko narejenega po sejemski logi- stični plati, partnerski odnos z mestom je še vedno zelo tr- den in OZS za sejmom v Celju odločno in zanesljivo stoji. Kaj torej storiti, da ujame- mo razvojni vlak? Pangerl: S podpisom dogo- vora med upravo in občino smo dosegli, da ta hip ni več- jih spornih stvari, dogovorje- no je, kaj bo storila družlja, kaj pa občina. Zdaj nas čaka še podpis pogodbe, in srčno upam, da podpisa le-te ne bo preveč oviral že začet predvo- lilni boj pred jesenskimi lo- kalnimi volitvami. Zimšek: Res pa je, da je Celjski sejem zdaj delniška družba in so pogovori zdaj drugačni. Kot je direktor Pan- gerl trd sogovornik, ko zago- varja interese družbe, sem na drugi strani bolj aH pa druga- če, kot v času, ko je bil sejem še v 100-odstotni občinski la- sti, trd tudi sam. Iz enostav- nega razloga, ker želimo čim več in čim boljše, to pa je v prid vseh Celjanov. Drozg: Kar se gospodarje- nja z zemljišči tiče, ne bo problemov, osnova za razvoj- no delo na tem kompleksu pa je ureditev razmerij. Oset: V imenu občinskega sveta lahko rečem, da ne mo- remo in nočemo biti dežurni krivci za zastoj dogovora med družbo in občino. Me- nim sicer, da se zadnje čase urejanje odnosov spet inten- zivira. Tudi sam se strinjam, da na splošno prepir sicer ni dober, da pa tokrat gre za »prepir«, ki je zelo konstruk- tiven in bo pripeljal k dolgo- ročnim, za razvoj sejmov in mesta dobrim rešitvam. Polutnik: Celjski sejem se je razvil na temelju športnih objektov, kar tiče gospodarje- nja s prostorom imamo dol- goročno s selitvijo Kovinoteh- ne prostor od sejmišča do mestnega jedra, saj se bo tudi vojašnica sčasoma umaknila iz mesta. Razvoj je torej mo- goč in nemoten. Menim pa, da moramo kratkoročno ure- diti razmerja in podpisati po- godbo, dolgoročno pa uskla- diti interese in izdelati razvoj- ni program. Kramberger: OZS je s svo- jim softvvarom in znanjem v Celju trenutno prisotna na treh sejmih, menim, da daje- mo velik prispevek in pečat, zlasti mednarodni, sejemske- mu dogajanju v mestu. Zato upam, da bomo partnerji med sabo dovolj tolerantni in našli rešitve, ki so v prid celj- skemu sejmišču in Celju. Peter Drozg Mag. Franc Pangerl Friderik Polutnik Dušan Drofenik Jože Zimšek Lojze Oset novi tedni! Buki Zgodba o Celjanu, ki že pol stoletja ustvarja in za sabo pušča globoke sledi na vzgojnem, kulturnem in športnem področju Dirigent pri šestnajstih, pedagog in ravnatelj, ki je na Svetinj gradil vodovod, športnik, sodnik s piščalko, matičar, zborovodja z zlato Gallusovo značko - vse to in še marsikaj je Pavle Buko- vac, ki je pred kratkim prejel županovo priznanje za pet- desetletno delo na področju zborovskega petja. Za prijatelje . in dobre znance je bil in bo ostal Bu- ki. Samo prijetnih in povsod priljubljenih ljudi se prime kakšen značilen vzdevek. Pa- vle Bukovac je Buki od nek- daj, pa najsi bo to med šol- skimi kolegi, ljubitelji petja ali med športniki, športnimi delavci in funkcionarji. Pa- vle Bukovac je bil Pavle Bu- kovac le takrat, ko je stopil na oder, bil v vlogi organiza- torja na kakšni pomembni prireditvi, ko je oblekel sod- niški dres in sodil na tekmi, ali pa takrat, ko je za svoje delo dobil kakšno pomem- bno družbeno priznanje. Teh pa je veliko. Pol Laieta, pol Janeza Njegovega očeta Vojvodin- ca, ki se je šolal na dunajski univerzi, je kot mladega glas- benika pot pripeljala v Celje, kjer je obiskoval evropsko priznano orglarsko šolo. Ta- krat je spoznal Celjanko in skupaj sta se odpravila v Voj- vodino, da bi si tam ustvarila dom in družino. Potem je prišla vojna in bistrega sina Pavleta so starši določili za jezuita in ga poslali v šolo na Madžarsko. Tam je bil do leta 1944, ko se je vrnil domov in ko se je njegov oče nekega dne odločil, da bo vsej eden izmed sinov šolan in da bo Slovenec. Bilo je leta 1946, ko so Pavleta pripeljali v Celje k stari materi in jeseni istega leta je že gulil osnovnošolske klopi. Fantič, ki je na začetku znal komajda kakšno sloven- sko besedo, je po štirih letih takratne gimnazije opravil malo maturo, dobil štipendi- jo, se vpisal na učiteljišče in se od stare matere preselil v dijaški internat. Takrat je bi- lo tudi Pavletu jasno, da bo postal Slovenec, Celjan in da bo Vojvodino obiskoval le kot sin, brat, sorodnik. V ča- su šolanja na učiteljišču se je namreč zagledal v Celjanko Vido, prav tako bodočo učite- ljico. Al' njega ni bilo... Leta 1952 je bila poroka: nevesta pri sedemnajstih in ženin, star dvajset let. Dva otroka! bi danes marsikdo zavzdihnil. Toda na poroki je bil le en »otrok«, bledolična nevesta Vida, njen Pavle pa je moral ostati v vojašnici v Vi- pavi. Na poroko mu častniki niso dovolili, usposabljanje za rezervnega oficirja je bilo pomembnejše. Mlada učitelji- ca Vida je šla po poroki nazaj v vasico nad Velenjem in čaka- la, kdaj se njen mož, ki je medtem postal tudi očka, vrne od vojakov. In se je vrnil. »Eni so šli študirat, nas mlade partijce pa so poslali v hribe za ravnate- lje« hudomušno pripomni, ko nadaljuje svojo življenjsko pripoved. Pavle Bukovac je leta 1953 postal ravnatelj os- novne šole na Svetini. Prišel je v kraj, ki je bil brez vode, brez elektrike, brez ene same spo- dobne ceste. Za njim je na Svetino prišla tudi žena Vida z otrokom. Ravnatelj in učite- ljica sta se morala kar hitro vklopiti v tamkajšnje življenje in težnje ljudi, da si ga polep- šajo. In tako je Pavle Bukovac postal vodja gradbenega od- bora pri izgradnji vodovoda in ceste ter napeljavi elektrike.* Takrat je bilo opravljenega ogromno prostovoljnega dela, po večerih pa so se vaščani družili pod lipo pred cerkvijo. Pavle je bil edini, ki je imel baterijski (prenosni) radijski sprejemnik in vsak četrtek so ljudje, katerih hiše so bile ta- krat še brez elektrike, združ- no poslušali priljubljeno od- dajo Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. Se je pa Pavle ljudem hudo zameril, ko je »poslal« prvega mladega in nadarjenega Svetinčana v šolo v Celje. Na Svetini so takrat štirje učitelji poučevali otroke od prvega do četrtega razreda, kdor je hotel naprej v šole, pa je moral v mesto. Na srečo je bila ta zamera kratka. Mlad in zanosa poln šolski ravnatelj je na Svetini vodil še ženski pevski zbor, amatersko gledališko skupino in celo ku- harski tečaj. »Ženske so hodi- le po dve uri peš na pevske vaje, tako rade so pele v zbo- ru. Ko nam je nekega dne na vajah zatajil klavir, smo šli v cerkev, po vaji pa sem na orgle zaigral Na lepi modri Donavi. To je šlo partijskim funkcio- narjem tako v nos, da so me poklicah na partijsko odgo- vornost. Čudni časi so to bili,« je povedal gospod Bukovac, ki je, skupaj z ženo in dvema otrokoma, s Svetine odšel leta 1957. Oba je čakalo novo de- lovno mesto, ravnateljsko in učiteljsko, tokrat v Črešnji- cah. Vse, kar sta zakonca ime- la, sta v dolino odpeljala z volovsko vprego. Doba Čreš- njic je bila kratka, trajala je le dve leti. Zborovodja in športnik Bil je še na učiteljišču, ko je njegov glasbeni talent zaznala profesorica Zlata Prodanova, ki ga je učila igrati na klavir in ga določila za zborovodjo. Bukovčev prvi pevski zbor je sestavljalo šestnajst učiteljišč- nikov in zagotovo je bil Pavle takrat najmlajši slovenski sa- mostojni zborovodja in diri- gent. To je bil čas, ko ga je vse bolj mikal tudi šport. S se- demnajstimi leti je že igral rokomet v prvi slovenski ekipi in bil, skupaj z Dominkom Uršičem, Karlom Polutnikom in bratoma Markom in Alek- sandrom Jezernik, kandidat za državno (jugoslovansko) reprezentanco. Ob rokometu je bil tudi navdušen nogome- taš, član takratnega Kladivar- jevega moštva. Na I. osnovni šoli v Šošta- nju (zdaj osnovni šoli Gusta- va Šihha), kjer sta od leta 1959 službovala oba z ženo, je ustanovil mladinski pevski zbor, v kraju pa mešani pev- ski zbor in Šaleški oktet, vo- dil mladinske pevske zbore v Velenju in Belih Vodah, usta- novil glasbeno šolo, kjer je na oddelku v Šmartnem ob Paki tudi sam poučeval in tudi tam ustanovil mladinski pevski zbor. Vsi ti zbori so na tekmo- vanjih in revijah dosegali naj- višja mesta in bili deležni priznanj ter pohval. V Šošta- nju je Pavle Bukovac ustano- vil tudi rokometni klub Parti- zan in bil vse do leta 1964, ko ga je čakalo novo delovno mesto v Celju, igralec in tre- ner. Na osnovni šoli Hudinja v Celju je kot pomočnik ravna- telja poučeval tudi glasbo, vodil šolski pevski zbor, od leta 1976 dalje pa je bil rav- natelj na osnovni šoli I. celj- ske čete (zdaj III. osnovni šoli) v Celju in sočasno pevo- vodja na hudinjski šoli. Vsa ta leta je pel v slovitem uči- teljskem pevskem zboru Emil Adamič, ki je bil, z vrhunskimi dirigenti, zanj tudi edinstvena zborovodska šola. Sodnik, funkcionar, jubilant ... Pavle Bukovac je bil do leta 1974 prvi sodnik iz Slo- venije, ki je sodil na tekmah prve (zvezne) rokometne li- ge, ob tem pa kot nogometni sodnik na tekmah druge ju- goslovanske lige. Kot sodnik s piščalko okoli vratu je uži- val velik ugled tako doma kot v tujini. Bil je znan kot strog, dosleden in pravičen razsodnik na tekmah. Leta 1974 je postal zvezni inštruk- tor za rokomet in zvezni no- gometni kontrolor, bil je predsednik celjske nogomet- ne organizacije in šest let predsednik slovenske sod- niške organizacije. Celih šestnajst let je bil član in predsednik strokovne komi- sije jugoslovanskih sodnikov in dve leti predsednik jugo- slovanske sodniške organi- zacije, še vedno pa je medna- rodni rokometni kontrolor in funkcionar v rokometni zvezi Slovenije. Ob vsem tem ne velja prezreti njego- vega članstva v mednarod- nem komiteju za organizaci- jo olimpijskih iger šolskih otrok. Pred 25 leti je bil v Celju med ustanovitelji teh iger, ki so se obdržale do danes. Letos bodo te igre v Španiji. Za športno udejstvovanje je Pavle Bukovac prejel Bloudkovo plaketo, značko slovenske nogo^ ne zveze in še mnoga dp' odličja in priznanja, drugim ga je rokometni i(j Celje Pivovarna Laško p, glasil za svojega častni člana. Poleg že omenjene Gallusove značke, je zad^ na področju kulture pj^ zlati znak zveze kulturj društev Celje, kjer je | predsednik glasbenega , bora, pa grb mesta Celja,, sebno priznanje zveze ij turnih organizacij Slovenj posebno priznanje Mladi skega pevskega festivala, z to značko slovenskega Svj za preventivo in vzgojo cestnem prometu itd. Ap^j letos pa mu je, ob 50. ob|| niči dela s pevskimi zboj župan Mestne občine Ce. ,Jože Zimšek slavnostno izj čil Županovo priznanje; življenjsko delo. Ob vsem tem, kar smo naj sali, pa je Pavle Bukovac; vedno našel čas za delo] drugih področjih. Tako jefc celjski občinski matičar c^ desetletje na zakonsko p pospremljal številne pare,] osem let predsednik obfi ske vozniške izpitne komis in še bi lahko naštevali njeg ve pomembne vloge. Dan vodi moški pevski zbor It kom in Komorni mešani pe ski zbor Celje, ki je imel letošnjem aprilu slavnos! koncert v počastitev 15-let! ce delovanja. Pavle Bukov je bil ustanovitelj tega zbo: in vseskozi dirigent. Kot up kojenec ima torej še veds obilo dela, še vedno je k med ljudmi, nekdanjimi s delavci, prijatelji. Zlasti sle' nji ga poznajo tudi kot odi; nega kuharja in gostitelja,; si v okolju svojega domai Prekorju nadene predpasoi in se poglobi v umetnost,! gre skozi želodec. Bograi! ribja čorba sta njegovi kuhi ski specialiteti. mmmm marjela agrI April 1998, Narodni dom Celje: Pavle Bukovac-jubilant. September 1983: mednarodni rokometni sodnik Pavle Bukovac. g. SNOPIČ REPORTAŽA 21 Sebi zvesta Norina >Ostati hočem to, kar sem,« zatrjuje mlada operna pevka, ki je pela s Pavarottijem - To je bil le en nastop, življenje gre naprej Rada se veliko smeji. Rojena „ 30. novembra in je po horo- gliopu strelka. Tlidi v ascen- jentu je strelka, dekle z neob- vladljivim značajem. »Lovim j-^vnotežje. Skozi življenje me kar nese, nese in nese...« pravi jn med smehom navrže, da bo morda vendarle našla način, da bi se vsaj malo prizemljila. jjorina Radovan, sopranistka, l^i so jo mediji vzljubili po nastopu z legendarnim Lucia- nom Pavarottijem, se prav tak- šna, kakršna je, v svoji koži zelo dobro počuti. Tekoče govori francosko, angleško, italijansko in nemš- ko. Če ne bi bila pevka, bi bila najverjetneje jezikoslovka, avanturistka ali popotnica. »Ne pride v poštev, da bi opravljala službo od sedmih do treh, takšno delo se mi upira,« ugotavlja pevka, ki je začela s šolanjem glasu dokaj pozno. Morala se je odločiti, kaj bo počela v življenju in prepričana je bila edino o tem, da zna dobro peti. Njena starša, Ferdinand in Jelena Ra- dovan, oba operna pevca, on je rojen v Reki, ona v Osijeku, je nista silila peti. Saj je hodila h klavirskim uram, vendar je z učenjem, spet zaradi neobvla- dljivega značaja, morala na učiteljevo prošnjo prekiniti. V Poljanski gimnaziji, v Ljublja- no je družina Radovan prišla po dvanajstih letih bivanja v Pulju, Avstriji in Nemčiji, je kopičila nezadostne ocene pri matematiki. Na srečo jo je reševalo lepo petje. Danes cenjena koloraturna sopranistka se je kot najstnica preizkusila tudi v rokerskem bandu. »Veliko je treba početi in spoznati, da lahko prav izbere- mo,« je razložila. Izbrala je štu- dij glasbe in odšla na zagrebško glasbeno akademijo, kjer je vztrajala dve leti, se vrnila v Ljubljano, poskusila znova štu- dirati, a je kmalu brez pretira- nega obžalovanja vrgla puško v koruzo. Tako je ostala pri pr- vem in edinem opravljenem let- niku glasbene akademije, s tem da je uspešno debitirala že pri osemnajstih, ko je v zagrebški operi nastopila v vlogi Amorja. V ljubljanski operi je zaposlena že sedem let. Velik glasbeni dogodek Lansko poletje, ko je v Gallu- sovi dvorani Cankarjevega do- ma v Ljubljani pela z najslav- nejšim opernim pevcem naše- ga časa Lucianom Pavarotti- jem, se ji je nasmehnila sreča. Težko in odgovorno nalogo je izpolnila z odličnim nasto- pom. Nikoli ni hlepela po tak- šnem izzivu, z veliko mero samozavesti pa je dokazala, da mu je kos. »To je bil eden izmed največjih dogodkov v mojem življenju, zame velika čast, vendar je nastop minil in delati moram naprej,« pravi Norina, ki je Pavarottija pred velikim glasbenim dogodkom obiskala doma v Modeni, kjer je spoznala njegove starše in Nicoletto, pevcu popolnoma vdano družico. »Pavarotti je bil do mene zelo prijazen in ko- rekten. Vendar me pri njem motijo zvezdniške manire, ki včasih mejijo že na nastopaš- tvo. Doslej sem spoznala kar nekaj velikih opernih pevcev, ki pa so ostali preprosti in zvezdništva niso obešali na ve- lik zvon. Pavarotti, zvezdnik je od glave do peta, v svoji slavi uživa in zna biti tudi muhast. Ljudje v njegovi bližini pazijo na vsako besedo, na vsak gib. čakajo, kak obraz bo naredil... Zvezdniško obnašanje ni ravno na moji valovni dolžini, čeprav Luciana Pavarottija iskreno spoštujem kot umetnika in pevca,« je dejala Norina Rado- van. Na odru, med nastopom se je počutila odlično, mu je bila enakovredna. »Plivaj ili toni,« bi ji dejale 'istrske bake', ki se jih rada spominja. Vsak pomemben nastop terja popolno zbranost, veliko pogu- ma, a ne preveč razmišljanja, ki bi pritegnilo črne scenarije: »Ni dobro premlevati o morebitnih spodrsljajih in skritih pasteh. Pomembno je, da se pevec spro- sti, umiri, odpre svoje energij- ske tokove in sprejme pozitivne vibracije. Trema' vedno je in mora biti, a naj bo konstruktiv- na. Trema lahko pevca podžge ali pokoplje. Sama skušam ohraniti zdravo mero samoza- vesti in hkrati samokritičnosti. Če si umetnik domišlja, da je bog ve kaj, pa ni nič, je to zelo klavrno. Takih ni malo.« Pre- pričana je, da nje nastop s Pava- rottijem ni spremenil. Ni posta- la častihlepna, prevzetna in ni se pognala na lov za mednarod- nimi angažmaji. Pred kratkim je doživela ne- roden spodrsljaj, podrobnosti ne mara razložiti. Bilo je zopr- no, vendar je neuspeh treba znati sprejeti: »Prav vsak do- godek ima svoj namen, in če smo pametni, bomo skušali razbrati sporočilo. Ne učimo se iz čudovitih dogodkov, naj- več se naučimo iz neuspehov in razočaranj, ki pa jih ne smemo razumeti skrajno de- struktivno.« Življenje gre svo- jo pot v dobrem ali slabem. Očetovo mnenje Rada je v prijetni družbi, ob nesramnih in napadalnih lju- deh pa je na iglicah. Provocira- jo jo. »Na vso srečo s seboj zelo_ dobro shajam, kar je v umet- niškem poklicu nujno. Za po- glabljanje vase, za iskanje sem rada sama,« meni. Po dolgem čakanju je končno dobila sta- novanje v Ljubljani. S psi vred, za svoji je vzela dve klateški psički, se je preselila vanj. Dvajset kilometrov iz Ljubljane je kupila parcelo, na kateri ima namen zgraditi hišo in uživati v tišini. Kaj boš tam, kjer ni nikogar, jo spra- šujejo. »Nisem za v mesto in prav tam bom našla mir,« od- vrne. Veliko kolesari, teka v naravi, kjer si da včasih duška in zapoje s polnimi pljuči. V operi se skoraj vsak dan znaj- de v rokah maskerjev in stili- stov, zato je zasebno najraje nenaličena in enostavno oble- čena. Dolge lase si je pred kakšnim mesecem dala pri- striči čisto na kratko. V krogu njene umetniške družine je sproščeno ozračje, vsi so spontani in odprti. Žal ji je, da ni nikoli slišala nastopa- ti mame. Jelena Radovan se je namreč odpovedala karieri ob rojstvu prvorojenke, stara še- stintrideset let. Tudi Norinina leto dni mlajša sestra Rebeka je operna pevka, zaposlena prav tako v ljubljanski operi. Sprva je pela v zboru, še ne- dolgo tega pa je lepo odpela glavno vlogo Amelije v Plesu v maskah in si začela utirati pot. Igor, najmlajši otrok Radova- novih, edini ne pripada oper- nemu svetu. Norina Radovan v zadnjem obdobju veliko poje tudi v baročnem triu, ki ji ponuja čudovito glasbeno izkušnjo, saj je vedno čutila nagnjenje do renesančne in baročne glasbe. Že dolgo ve, da je tistih, ki umetniku pojejo hvalo v presežkih, vedno na pretek. Zato je zanjo pri delu toliko pomembnejše očetovo mnenje. Ferdinand Radovan, bil je prvak nekdanje Jugo- slavije, prvak zagrebške ope- re, ki je obredel ves svet in t nastopal v vseh velikih oper- nih hišah, tudi v dunajski in metropolitanski, je njen naj- strožji in najdragocenejši kritik. Po hčerkinem nastopu s Pavarottijem je bil... zado- voljen. Ostaja navezana na svoj jaz. Niti v sanjah ne bi hotela biti druga Maria Callas, Edita Gru- ber, Joan Sutherland ali Kath- leen Battle. Lahko je le to, kar je, še najmanj bi želela biti najodličnejša kopija koga drugega. KSENIJA LEKIČ Foto: GREGOR KATIČ 22 REPORTAŽA Žlahtni tat Zvone Agrež, spreten opazovalec življenja in igralec, ki zna izraziti vsak, še tako neznaten lik Delovni dan gledališkega igralca Zvoneta Agreža se prične zjutraj na poti v kopalnico, ko ga v mislih dohitijo vloge, besedila in liki. Konča se pozno ponoči, ko drugi že trdno spijo, on pa, ki pride z večerne predstave, še dolgo ves na iglicah premleva podrobnosti. Z igralskim poklicem je sklenil življenjsko pogodbo, ki ji z ljubeznijo streže že dvaindvajset let. Iz majhne garderobe številka 22 je stopil na celjski oder v devetinsedemdesetih vlogah. Doslej je igral v približno 2200 gledaliških predstavah. Če ima veliko vlogo, pride v teater, v kamrico, ki si jo delita z Borutom Alujevičem, kakšno uro pred začetkom predstave. Sede na stol pred ogledalom in ponovi besedilo, ki ga ponavlja že na poti v gledališče. Potem ga pokličejo na oder in zgodi se igra. »Premiera gledališke predstave je rojstvo otroka, ob katerem pridejo babice, naši kritiki in občinstvo. Vsaka predstava je neponovljiv gledališki dogodek, ima svoj ritem in tempo. Slabo občinstvo lahko igro zruši, nezbrani igralci tudi,« pravi Zvone Agrež. Prejš- nji teden se je zanj spet odprla nova gledališka avantura. Z vsako vlogo je tako. Ritual se začne, ko na gledališki oglasni deski izve, v kateri vlogi bo nastopil, stisne besedilo pod roko, ga odnese domov in se zakoplje vanj do zgodnjih jutranjih ur. Koliko besedila ima, kakšna vloga je, kako naj najde lik, ki bo gledalcem bli- zu? Želi si velikih vlog, le kate- ri igralec si jih ne, vendar se najde tudi v majhnih: »Vloga je detajl. Če imam srečo, najdem zanimiv detajl. Če najdem dva ali celo tri, sem že silno bogat. Igralec ima lahko glavno vlo- go, veliko besedila, ki pa izzve- ni v prazno, četudi ga brezhib- no pove. Na gledalca lahko zato naredi večji vtis miniatu- ra, majhna arabeska, ki jo po predstavi odnese s seboj in ohrani.« Ob pravem času Na gledališki oder je prvič stopil kot otrok, drugošolec. in takrat se je vnela čarovnija, ki traja še danes. Tako rad je bil na odru, da je na njem prebiral knjige v svojem pro- stem času. Ob očetu Antonu, invalidskem upokojencu, ki je sedemnajst let preživel z eno ledvico, in mami, delala je kot služkinja pri tujih dru- žinah, je živel lepo in skrom- no. V šoli je bil odličnjak in želel si je na učiteljišče, da bi lahko poučeval biologijo. Do- ma pa so se navsezadnje stri- njali, da mora priti čimprej do kruha. Postal je elektrikar, se zaposlil kot vzdrževalec v tr- go.vskem podjetju in dve leti je opravljal delo, ki ga ni maral. Nato se je skrivoma lotil spre- jemnih izpitov na igralski aka- demiji v Ljubljani. Ko so ga strogi člani komisije vprašaH, kaj bo storil, če mu ne uspe, je odgovoril, da bo pač poskusil prihodnje leto. Izpite so opra- vili le trije izmed petdesetih in bil je med izbranimi. Noro navdušenega je doma polil hladen tuš. Denarja ni bilo in prvi dve leti je tolkel revščino, živel v tesni sobici za Bežigra- dom, zanjo dal skoraj vso šti- pendijo, jedel karšeda poceni in kupoval knjige v antikvaria- tu. Pri študiju so ga po svojih močeh podprli mama, sestra in svak, vendar je bil kljub temu večino časa zadolžen. Enkraten utrip na akademiji je na srečo zasenčil vse. Profesor letnika je bil Polde Bibič, pre- davatelji izjemni, med njimi pokojni Rudi Kosmač, ki je poučeval umetniško besedo. Bodoči igralci so biU na aka- demiji od jutra do večera, v obdobju pred izpiti pa so tam preždeli še noči, si kuhali ka- vo in hrenovke, veliko žurirali in še več študirali. Imeli so zlata vredno sobico, kadilnico in čvekalnico, dobila je ime Monte Carlo, za katero so da- našnji študentje prikrajšani. Po drugem letniku si je denar- no opomogel, delal je namreč na radiu in televiziji ter statiral v Drami, na koncu študija, ki je bil neponovljiva izkušnja, pa je že prav spodobno živel. Slovo od akademije mu je prinesla diplomska predstava Mostovi iz Zambije, v kateri je igral z Ale- šem Valičem, prijateljem iz is- tega letnika, in gostjo Jožico Avbelj. Bil je zidarski vajenec, ki je na odru mešal malto in pridno zidal, vmes pa sanjaril, da bo postal arhitekt v Zambiji. Tako je Zvone Agrež dohitel lastne sanje. na pravem mestu Postal je član celjskega gle- dališkega ansambla in Franci Križaj, mladim igralcem na- klonjeni hišni režiser, mu je dal prvo vlogo. Odigral jo je v velikih mukah, ker mu je gos- pod Konrad Faktor, v teatru ni bil čevljar, ampak obutveni ob- likovalec, izdelal prelepe, a ve- liko premajhne čevlje. Mladi Agrež ni upal o tem niti črhni- ti, na odru pa so se mu v krstni vlogi močno tresle noge. Sledile so nove vloge, ujel je ritem poklica, zajel sapo gle- dališkega ansambla in počasi zorel kot igralec. Zase meni, da je zdaj že skoraj zrela igral- ska osebnost. »Dva tipa igralcev sta. Intui- tivci in intelektualci. Na odru jih hitro prepoznamo. Intelek- tualec je nabit z vso znanostjo igralskega poklica, a ko stopi na oder, ostane hladen. Intuiti- ven igralec bolj kot iz knjig črpa iz življenja,« je dejal. Po njegovem mnenju mora biti dober igralec predvsem izjem- no dober opazovalec življenja, saj svoje lastne izkušnje črpa iz življenja drugih: »Igralec je tat. Ne v bižurativnem, ampak v žlahtnem smislu. Če zna dobro opazovati, lahko iz življenja drugih ogromno ukrade in obogati. Lažje igra nekaj, kar ni v njegovi naravi, saj si želi biti nekaj drugega.« Po besedah Poldeta Bibiča je igralec, ki v življenju ustvari vsaj pet dobrih vlog, lahko za- dovoljen. »Vloge, ki izpraznijo in napolnijo našo igralsko du- šo, so zelo redke. Sam sem doslej ustvaril dve takšni vlogi, obe pri istem režiserju, Dušanu Mlakarju. Prvo sem dobil po naključju. Odigral sem Mozarta v Amadeusu, meni najljubši predstavi v življenju, in ne vem, če se bom še kdaj uspel tako vživeti v odrski lik. Druga, zame pomembna vloga je sledila v komediji Minister v Škripcih,« je dejal igralec, ki je letos ravno zaradi slednje vloge postal žlahtni komedijant. Bilo je 22. marca, dobil je sedmo nagrado na sedmih Dnevih kome- dije. Opazil je, da se številke z njim vča^ poigravajo. i »Sploh ne vemo, kako se rodi dobra predsta^ čeprav že na samem začetku čutimo, da bo neki posebnega. Odrska čarovnija se zgodi sam« mevno in spontano. Gledališče je dajanje! sprejemanje.« Na odrskih deskah se igralec kdi znajde tudi v mučnih zadregah, ki so še najbd podobne trenutkom pred vislicami. Soigralcai od nikoder ah pa pozabi tekst in treba je impro^ zirati. Srčni utrip naraste, ulije se pot in začnel reševanje predstave. Iztok Valič, se sporni^ Zvone Agrež, je v Mollieru, ko partnerja ni bi na oder, na začudenje vseh improviziral v verzi Gledališko življenje, z vsemi pastmi in odrekJ nji,.moraš imeti rad. Zvone Agrež še raje uporati besedo ljubezen. Nima nobenih posebnih željJ saj pravi, da cilji niso pomembni. Pomembnejšej< iskanje. Dosežen cilj povzroči v nas praznino. ko najdemo pot, lahko nosimo cilj vedno v sebi.i KSENIJA LEK1< Doslej je Zvone Agrež, član celjskega igral skega ansambla, prejel sedem pomembnih u grad: Prešernovo študentsko nagrado (vlog kralja v Ghelderodovem Escorialu, leta 1977) SeVerjevo študentsko nagrado (najboljša stB ritev na AGRTF v letu 1977), filmsko nagrado i naziv igralec leta 1978 (teden domačega filnn vloga Simona v Štigličevem filmu Praznovanji pomladi), filmsko nagrado v Nišu (debitantdi nagrada^ nagrado Severjevega sklada (luj boljša igralska stvaritev leta 1982, vloga Mo2af ta v predstavi Amadeus), Borštnikovo nagradi (vloga Mozarta v Amadeusu, leta 1983). Ni letošnjih Dnevih komedije v Celju je posti žlahtni komedijant za vlogo Gergea Nerodeka< komediji Minister v škripcih in za lik Grumia' Ukročeni trmoglavki. Zvone Agrež. Še bolj kot iz knjig črpa igralsko znanje iz življenja. Monodrama Celje-Ljubljana, priredba po romanu rusfcej pisatelja Jerofejeva, je njegov spopad s samim seboj. Premie no jo je uprizoril v celjskem Barflyju spomladi pred dven letoma. Predstave, kakršna je bila Amadeus, ne bi smele izginiti z gledaliških sporedov. Zvone Agrež je igral Mozarta. Lik je izpraznil in pomladil njegovo igralsko dušo. Njegova najstarejša fotografija. Na gledališ- kem odru se je znašel že kot otrok. SNOPIČ NAŠI KRAJI IN UUDJE | ^ Umetnost na parkirišču VLa^l^^n^ so spet poskrbeli L svojevrstni kulturni dogo- ki bo v dneh do konca .^flija zagotovo privabil v 'jggto marsikaterega ljubite- lja kiparske umetnosti, pri- 'l^jjen pa bo tudi za druge ljudi, saj bodo lahko »v živo« ' azovali kiparje pri njiho- ^gjji delu. Na parkirišču pred |,j,lturnim centrom se je na- 0ec v ponedeljek pričela ki- ^rska delavnica, na kateri sodelujejo kiparji Ferenc Ki- Janos Szekely in Kiar Vleško. ;vlisel o nastanku kiparske delavnice ni od včeraj. Dolgo fasa se je rojevala v glavi direk- jgrja kulturnega centra Jureta Jana, ki si vseskozi želi, da bi tudi Laško imelo svoj biser, s l(akršnimi se ponašajo kultur- no razviti kraji Evrope. Želja je letos prerasla v dejanje. Že prejšnji teden so v Laško pripe- ljali nekaj ton težke bloke li- piškega marmorja in pohor- skega granita, v ponedeljek so prišli tudi umetniki. Pravza- prav sta na začetek prišla samo dva - vodja kiparske delavnice Ferenc Kiraly iz Lendave in Madžar Janos Szekely. Slikar in kipar Kiar Meško, ki bo v Laškem izdelal doprsni kip ko- roškega borca Franja Malgaja, se bo kolegoma pridružil pred- vidoma 1. junija. Kiraly in Szekely bosta v naslednjih tednih klesala mar- mor, skulpturi »kaplja vode« in »izbruh termalne vode« - vsaka bo merila nekaj več kot meter in pol in bo težka pet ton, pa bosta dobili mesto v zdraviliš- kem parku. Prav zato je pokro- vitelj obdelave obeh kipov Zdravilišče Laško, denar za do- prsni kip Franja Malgaja, ki ga bo izdelal Meško, pa je prispe- vala občina Šentjur. Z dopr- snim kipom, ki bo brez pod- stavka meril tri metre, stal pa bo pred občinsko zgradbo, že- lijo Šentjurčani počastiti spo- min na svojega slavnega roja- ka. JI Kaiišnilc na matematično olimpiado Minulo soboto in nedeljo so v Tolminu pripravili državno tek- movanje iz matematike, ki se ga je med 169 dijaki iz vse Sloveni- je udeležilo tudi 11 dijakov Splošne in strokovne gimnazije Lava Šolskega centra Celje. Di- jaki so se dobro odrezali, naj- boljši med njimi pa so bili Jaka Hajnšek, ki je prejel 3. nagra- do, Matjaž Urlep z 2. nagrado in Jure Kališnik, ki je osvojil 1. nagrado. Kališnik se je tudi uvr- stil v državno ekipo mladih ma- tematikov, ki bodo julija zasto- pali Slovenijo na matematični olimpiadi na Tajvanu. (IS) Nedelja v Senbricu Prireditev V nedeljo popoldne v Šenbricu, ki jo bosta organizirali mestna občina Velenje in krajevna skupnost Konovo, bo 24. maja. Nastopili bodo oktet Paka, Kuhurno umetniško društvo Konovo in otroci iz vrtca Čebelica v Konovem. Že dopoldne bodo začeli z delom člani Društva Šaleških likovnikov, obiskovalci prireditve pa si bodo lahko ogledali tudi sejem izdelkov domače obrti. KL Nov most cez Pako Lanska povodenj je v Paki pri Velenju odnesla približno 90 metrov cestišča in popolnoma spodjedla temelje starega mostu, tako da so morali ves promet preusmeriti po trasi nekdanje železniške proge Velenje-Slovenj Gradec. V soboto, 16. maja, pa so odprli nov most čez reko Pako, ki bo odslej kraj povezoval z naseljem pod Paškim Kozjakom. Denar za gradnjo mostu je s pomočjo posojila zagotovila mestna občina Velenje. V soboto so predali namenu tudi posodobljeno telefonsko omrežje v Paki in na Paškem Kozjaku. LOJZE OJSTERŠEK O grafitih in ledenem čaju Na letošnji razpis akcije Mladi za Celje - tekmovanje mladih raziskovalcev celjske re- gije - so letos prispele 103 raziskovalne naloge; 75 iz srednjih, 28 pa iz celjskih osnnovnih šol. Osnovnošolci so pred člani komisij svoje naloge minuli četrtek zagovarjali na OŠ Frana Kranjca na Polulah. »Letošnje osnovnošolske naloge smo razdelili na osem različnih podro- čij, in sicer psihologijo in sociologijo, biologijo in ekologijo, zgodovino in geografijo, šport in zdravstvo, fiziko in računalništvo, tehniko in promet, slovenščino ter zgodovino,« je poveda- la Astrid Pešec, vodja mladinske raziskovalne dejavnosti pri Službi za družbene dejavnosti MO Celje. Pri osnovnošolskih nalogah je letos sodelovalo 115 mladih raziskovalcev, pomagalo pa jim je 26 mentorjev. Prvo mesto oziroma odlično oceno je doseglo kar 18 osnovnošolskih raziskovalnih nalog, največ, kar 6 odličnih ocen so prejeli mladi raziskovalci s IV. osnovne šole v Celju, kjer že peto leto deluje tudi.klub mladih raziskovalcev Heureka. N.-M. SEDLAR Foto: GREGOR KATIČ Jubilej petja pod Goro Oljko ■ Moški pevski zbor in Kulturno društvo Šmartno ob Paki sta v soboto, 16. maja, domačinom polepšala večer s pesmijo in obujanjem spominov. Od ustanovitve moškega pevskega zbora v Šmartnu ob Paki je minilo že polnih štirideset let. V kulturnem domu so ta večer gostovali še Mladinski pevski ' zbor Osnovne šole Šmartno in Mešani pevski zbor Šmartno ob Paki. JOŽE MIKLAVC S kulturnega programa v dvorani Doma II. slovenskega tabora. Podaj mi roko pesem Pod tem geslom so letos na OŠ Žalec pripravili tekmovanje za bralno značko, posvetili pa ga 120 letnici Župančičevega rojstva. Ob letošnji, 38-letnici bralne značke je kar 601 učenec dobil to priznanje. Ob branju so učenci Pisali pesmi, ki so jih zbrali v pesniško zbirko in predstavili na slovesnosti ob podelitvi bralnih ^'^^čk. Gosta sta bila priljubljena otroška pesnica, pisateljica in ilustratorka Lilijana Praprotnik- ^^Pančič in duhoviti mladinski pisatelj Primož Suhodolčan. T. TAVČAR Zlato zrno v Šaleški dolini številni pridelovalci kakovostne hrane in pijač, gostinci, turistični delavci in delavci v kmetijski proizvodnji ter župani šaleških občin so se v ponedeljek, 18. maja, v Vili Široko v Šoštanju udeležih predstavitve blagovnih znamk Zlato zrno in Zlati okus. Kuharskemu mojstru Francu Krušiču iz podjetja GOST Velenje so podelili licenco Zlato zrno, člansko listino pa Kmetijski zadrugi Šaleška dolina iz Šoštanja. Predstavitev so zaključili z dogovorom o oblikovanju strokovno poslovnega kroga Zlato zrno v savinjsko-šaleški regiji in s pokušino jedi iz mojstrove kuhinje (na sliki) ter ponudbo izdelkov Zlato zrno. JOŽE MIKLAVC, Foto: L.O. Prepoznavna Umbra v knjižnici ^ Gimnazije Center v Celju je od 13. maja na ogled razstava del najm- lajših ustvarjalcev likovne šole Umbra. Otroci, stari med 7 in 12 let, razstavljajo svoja dela, nastala v tem šolskem letu. Odlikuje jih širok izbor sli- karskih in kiparskih tehnik in predvsem jasna avtorska pre- poznavnost, ki je pri tovrst- nih razstavah navadno ni. Razstava bo na oged še do četrtka, 28.5., v dopoldan- skem času. D.BRUMEC 24 REPORTAŽA novi tednik Iz krajev, skreganih z našo logiko Matevž Lenarčič se je pred kratlšatva<, torej utelešenje Bi de,« je pripovedoval Matevž življenju v Tibetu. »Dejstvo j da so zelo skregani z našli načinom življenja. Stoodstoti verjamejo v reinkarnacijo in i je kdo na smrt bolan, se t ukvarjajo toliko z zdravljenjen temveč bolnika raje pripravljaj na smrt. Obstaja knjiga Življeiij in smrt, ki vsebuje čisto praktii ne nasvete, kaj storiti v takšnei primeru. Verjetno način življi nja prinaša tudi zadovoljstv naroda, ki je zatiran. Vendar p se Tibetanci smejijo in so resni no zadovoljni.« Evropa je »zapeta«, medtei ko Amerika že priznava vred note te medicine. V anglei kem jeziku obstaja že kar nt kaj knjig o tradicionalni tib( tanski medicini, vendar p Matevž, ki je preštudiral prt cej teh knjig, pravi, da so sam tri kakovostne. Matevž si na mreč želi, da bi vso to medid no še bolje spoznal ter seved napisal tudi svojo razlago ii svoje videnje tibetanske tradi cionalne medicine, vendar a to še išče založnika. »Po vrnitvi sem bil kar nekij časa pod globokimi vtisi, p tem pa padeš nazaj v vsakdi nje življenje. Vendarle lahki uporabljaš ta tibetanska spoi nanja v drobnih, neopazni stvareh,« je pripovedoval Ma tevž in razlagal, da tudi v TiW tu ponekod »obračunavajo« i tradicijo. »V njihovih mestih s( kljub vsemu uveljavlja potro šniški način življenja, tudi on imajo internet, v takšnih >kulii- njah< pa zahodna kultura pov zroča še večje strese in neure sničljive želje. Toda zaradi tegJ ali mogoče ravno zato se boU v Tibet zagotovo še vrnil.« URŠKA SELIŠNlli Matevž Lenarčič Menihi v templju Jokhang med učno uro, v kateri spoznavajo umetnost debatiranja. sTsnopič kultura 25 Kdor se zadnji smeje • • • Po krstu komedije Zorana Hočevarja Mož za Zofijo f^ Slovenskem ljudskem jMgdališču so zaključili le- tožn)® sezono s krstno upri- jitvijo komedije sodobne- I J slovenskega književnika jj, slikarja Zorana Hočevar- j^ Vtož za Zofijo. Avtor v njej liadaljuje svoj realistično preprost, živ in neposreden prikaz življenja t. i. malih ljudi z obrobja sodobne slo- j^enske družbe na prehodu, jKakor ga je s precejšnjim juspehom začel že v komediji jSmejči. krstno uprizorjeni .pa Odrupododrom SLG pred tremi sezonami. Tudi tokrat (je njegovo dobrodušno igro v svojevrstnem slogu lirič- jnega naturalizma (po Blažu Lukanu) postavil na prizo- rišče hišni režiser Franci (Križaj. ii^s:^.,::.,.; T-; f Najnovejša »kuhinjska ko- medija« Zorana Hočevarja pri- ; kazuje skozi drastično podobo ; domala naturalističnega doga- janja pri Polžkovih in Zaletelo- ; vih del prepoznavnih aktualnih [družbenih razmer v Sloveniji po osamosvojitvi. Tudi tokrat so njegovi osrednji junaki upo- kojenci, ki so jih globoke druž- bene spremembe doletele na : obrobju družbenih pretresov, a I imajo ravno zaradi tega mož- ; nos\ kritičnega opazovanja ak- tualnih razmer z razdalje. V zaplet jih potegne mamljiva po- nudba, s katero naj bi jim ob prodaji dotlej povsem prezrte družinske lastnine (Jakopičeve umetniške slike) končno uspe- lo uresničiti vsaj del sanjarij o sreči. Vzmet komedijskega zapleta sicer sproži značilna sodobna povzpetnica nadvse vprašljive- ga slovesa Zofija in sicer s svo- jim nenavadno močnim intere- som za navidez povsem nevred- no umetniško sliko, a tudi s svojim brezsramnim sado-ma- zo zapeljevanjem njenega last- nika, »svežega« vdovca Lojzija Zaletela. Presenetljivi in za Loj- zija zmagoviti razplet pa jasno pokaže, da tisti, ki se zadnji smeje, ni najbolj butast. Ali povedano drugače, da se zmo- rejo razmeroma hitro prilago- diti prevladujočim več kot oh- lapnim etičnim normam po- slovnega obnašanja tudi na vi- dez najbolj konservativni in okorni starci. Še posebej tedaj, kadar se ob blagozvočnem šu- mu velikih bankovcev ponuja tudi še kak hip prepovedanega telesnega ugodja. Režiser Franci Križaj je ob pomoči dramaturga Krištofa Dovjaka postavil Moža za Zofi- jo na prizorišče s pozornostjo in spoštljivostjo, kakršna se spodobi za odrski krst. Posebej se je (skupaj z igralci) posvetil analizi in razvoju komedijskih značajev ter zvesto upošteval avtorjevo željo, da je potrebno njegove like igrati kar se le da zares, da bodo na koncu ravno prav verjetni in smešni. Za dve hitro zamenljivi in nenavadno plitvi naturalistični prizorišči (kuhinja pri Polžkovih in ne- kakšna dnevna izba pri Zalete- lu) na vrtljivi ploskvi, ki razloč- no zaznamujeta razmeroma nizko socialno okolje protago- nistov (na stičišču proletariata in lumpenproletariata) je po- skrbel scenograf Jože Logar, za socialno in individualno po- menljivo stilizirane kostume pa kostumografka Darja Vidic. Skupaj s skrbno izbrano vidno podobo uprizoritve je izbrani socialni ambient ustrezno odra- žal tudi lokalno obarvani ljub- ljanski pogovorni jezik, za ka- terega solidno izreko je poskr- bel lektor Arko. Miro Podjed je v vlogi na videz naivnega in cagavega vdovca, naslovnega junaka Loj- zija Zaletela, ponovno pokazal bogat register svoje žlahtne ljudske komike, ki zmore pre- pričati in očarati. Ravno pravš- nje razmerje med z muko zata- jevanim spolnim mazohizmom in prav tako prikrito brezsram- no poslovno prilagodljivostjo, -ki mu utegneta na jesen življe- nja omogočiti redko radost, je njegovemu Lojziju dajalo no- tranje razgibano in vse bolj sa- mozavestno podobo. Njegovo vsiljivo sestro Mici Polžek, ki z veseljem in na lastno pobudo igra njegovega »angela varuha«, je ponovno nadvse simpatično upodobila in z življenjsko iz- kušnjo še poglobila Anica Ku- mer. Kot samozvana materina namestnica je s svojo slepo ljubeznijo, Id »mori«, ravno pravšnja spodbuda za bratov beg v naročje oblastniške nez- nanke. Nezadovoljnega in nezadoš- čenega moža Žanija Polžka, ki rad izkoristi priložnost le, ka- dar ne vsebuje tveganja, je z razvidno starčevsko naveliča- nostjo in sitnobo napolnil Sta- ne Potisk. Njunega nemirnega in večno naivnega sina Jozlna, ki se pre- življa z vprašljivimi posli in nasede celo Lojziju, je s pote- zami nekritične mladostne neučakanosti izrisal Renato Jenček. Njegovo prepoznavno pov:^etniško delodajalko Zo- fijo Smirgl Pogrbajs z vprašlji- vo preteklostjo in vse prej kot trdno prihodnostjo provincial- ne podjetnice našega časa pa je upodobila Maja Štromar. Za- radi igralkine mladosti so osta- le nekatere sestavine njenega lika manj prepričljive. V vlogah najmlajšega para, ponovno naivnega zaljubljen- ca Vikija Polžka in njegove vdane izvoljenke Jožice, sta nastopila Igor Korošec in Ma- ja Dušej. SLAVKO PEZDIR ZAPISOVANJA Naj bogovi slišijo Piše: TADEJ ČATER Morda je res že nekoliko prepozno, pa vendar; za ne- katere stvari ni nikoli prepoz- no. Vsaj za inventuro dogaja- nja okrog Eurosonga, evrovi- zijskega izbora za najboljšo evropsko popevko leta, ni ni- koli prepozno. Še več: zdi se, kot da ne bi bilo v tem prav nič slabega, če ne bi nekdo vsake toliko časa nekoliko ošvrknil vsega tistega, kar se je tam pred nami na naših televizij- skih ekranih bleščalo. J a, ne samo, da se zdi, prav nujno bi bilo. Iz preprostega razloga. Ker je izbrana popev- ka takorekoč popevka leta. In s tem apriori vezana na krite- rij časa. Konkretno, na eno leto. Ravno eno leto pa imamo na voljo tudi slovenski organi- zatorji, da se končno odloči- mo, ali bomo na evrovizijski popevki zgolj sodelovali, ali poskusili tudi kdaj zmagati. Da jezik ni nobena ovira, so dokazali letos Izraelci. Pred leti Švedi. Pa Norvežani. Ja, tudi Hrvati. Ovire, ki jih ne znamo preskočiti se skrivajo nekje drugje. Pa sploh niso tako visoke, da bi jih zmogla preskočiti le Brigita Bukovec. Hej, a je kdo pomislil, da bi na Eurosong poslali Brigito Buko- vec. Športnika. Končno znajo nekateri izmed njih tudi peti. Hja, MTV-jevskih zvezd nima- mo. Tako, da smo že pri sa- mem štartu nekoliko kastrira- ni. Kastrirani? Hmm, mar le- tos ni zmagal ravno nekdo, ki se je dal sam kastrirati. Ka- stracija torej ni nikakršen problem. Kastracijo zvezd re- šujemo s športniki, ki se po- skušajo tudi v pevskih vodah. Jure Košir, denimo. Pa Marko Tušek. Celo Marko Milič zna menda nekaj odpeti. In zakaj tega ne bi demonstriral ravno na Eurosongu? S čimer bi bilo zadovoljeno vsem pogojem, ki so potrebni za evrovizijsko zmago. Brez heca. In popolno- ma resno. Ker, navsezadnje, evrovizijska zmaga je stvar kastracije. Je stvar samoka- stracije. Tisti, ki se bo sam kastriral, ima vse možnosti, da osvoji Eurosong. In se z zlatimi črkami vpiše med ve- like zmagovalce evrovizijske popevke. Kar ne pomeni, da ne bo pomote, da bi se moral dati Vili Resnik kastrirati, da- leč od tega, toda na Eurosong bi morali poslati nekoga, ki predstavlja fenomen kastraci- je. Ki ni kastriran realno, marveč simbolno. Poslati bi morali nekoga Drugega. V konkretnem primeru, tistega, ki predstavlja našo kastrira- nost. Hrvata, denimo. Ker hr- vaški glasbenik zapopada slo- vensko substanco. Predstavlja ravno tisti del slovenskega bistva, ki je kastriran. Simbo- lizira in hkrati zapolnjuje slo- venski manko. Kaj mislite, koga bomo le- tošnje poletje več poslušali? Dano International, Danijelo ali Vilija Resnika? Ni težko uganiti, kajne? In podobno je s slovenskimi izbori. In s slo- venskim glasovanjem. Slo- venci smo dvanajst točk, torej maksimalno število točk in prvo mesto prisodili Danijeli, predstavnici Hrvaške. In s tem demonstrirali zgolj to. kar je pravzaprav v svojem komentarju oziroma poroča- nju z evrovizijskega dogajanja načela že voditeljica Miša Molk; naj še tako zelo udriha- mo po hrvaških glasbenikih, ki polnijo naše diskoteke in iz države odnašajo neobdavčen denar, vabimo in kličemo jih končno sami. In sami jim pri- . sojamo prvo mesto na evrovi- zijskih popevkarskih festiva- lih. Ker v njih vidimo tisto, česar sami nimamo. Ker v njih skušamo realizirati last- ne želje in lastna hotenja. Spodbuda za zborovsko petje Preteklo sredo je bila v dvorani Narodnega doma v Celju že tradicionalna revija otroških in mladinskih pev- skih zborov. Nastopili so šolski zbori iz občin Celje, Dobrna in Štore in privabili ; k nastopanju tudi lepo šte- vilo poslušalcev. Med trinajstimi zbori so -PrevladovaU otroški in mla- (linski, medtem ko sta med I srednješolskimi zbori nasto- ■^Pila le dva: mešani zbor šol- sitega centra in dekhški zbor ■■gimnazije Center. Nastopi Vseh so bili disciphnirani, "^uzikalno korektni in na dostojni revijski ravni. Pri ugotovitvah pa je treba ^eveda upoštevati razmere, v ■^sterih trenutno na posa- meznih šolah pevski zbori delujejo. Vendar je to že dru- Zgodba. l^ajbolj simpatični so ob |3kih revijah nastopi najm- otroških zborov To- jih je nastopilo šest. V •^iihovih nastopih je bilo kar Precej kakovostne razlike, se nekateri zborovodje ' pf ne morejo odločiti, da bi p pri tej starosU skrbeli za ®Po zvočno oblikovanje gla- Izjemi sta bila otroška J^ora IV. osnovne šole in 11. Snovne šole (vodila sta ju J^landa Ipšek Ulrich in Lojze ki sta s primerno obli- j^^^anim sporedom in muzi- j^'nostjo izvedbe izstopala povprečja. Negovanje le- zborovskega zvoka je ^'^vna pomanjkljivost tudi med mladinskimi zbori. Tu sta seveda v kakovostnem oziru prednjačila oba letoš- nja udeleženca državne zbo- rovske revije v Zagorju. Mla- dinski zbor osnovne šole Štore (Bojana Gajšek) in 111. osnvone šole Celje (Sonja Kasesnik) sta prikazala naj- več, čeprav tudi pri teh ni šlo brez interpretacij skih spo- drsljajev, ki pa so bili pri ostalih mladinskih zborih že kar pogosti. Pri tem gre seve- da za površno razlago notne- ga teksta, za slabo dikcijo, neustrezno izbiro tempa, neupoštevanja dinamike in kar nekaj nerodnosti v obravnavanju dirigentske manualne tehnike. Pri tem je bilo opaznih kar nekaj spo- drsljajev, zlasti med zboro- vodkami (častni izjemi sta Gajškova in Emilija Kladnik Sorčan), ko so krčeviti gibi, neustrezno nakazovanje vstopov in zaključkov ter ce- lo dirigiranje s pestjo vpliva- li tudi na splošen interpreta- cijski vtis. Najbrž je tudi od- govornost in pomembnost tega nastopa za zbore pred- stavljala tako breme, da so se le redki sprostili in pokazali, da v petju tudi uživajo. Revija se je končala z na- stopoma dveh srednješolskih zborov, med katerima je prednjačil letos že medna- rodno uveljavljeni dekliški zbor Gimnazije Center. Na- stop teh deklet je bil lepa pika na i celotni reviji, ki je kljub naštetim pomanjklji- vostim pri nastopih posa- meznih zborov izzvenela na dostojni ravni in kot spodbu- da za lepše čase celjskega mladinskega zborovstva. EG Habsburžani na ogled Vse do 10. septembra bosta v Pokrajinskem muzeju na ogled razstavi z naslovom Habsburžani na portretnih podobah in Portreti članov družine Habsburg na novcih in medaljah. Avtorica prve razstave je Tanja Badovinac iz Pokrajinskega muzeja, drugo razstavopa so pripravili v sodelovanju z Narodnim muzejem iz Ljubljane. Pokrajinski muzej tako predstavlja 20 portretov znanih vladarskih osebnosti, ki jih je usoda z rojstvom ali poroko pripeljala v hišo Habsburžanov. Časovni razpon podob sega od 17. do 19. stoletja, nekdanji sij pa so jim povrnili restavratorji (Štefan Hauko, Viktor Povše, Jasna Radšel ter strokovnjaki Zavoda RS za spomeniško varstvo v Ljubljani in Umetnostne galerije v Mariboru). Večina portretov nima posebno visoke umetniške vrednosti, saj so služili za opremo dvorcev, sreskih načelstev, magistratov..., imajo pa kultur- nozgodovinski pomen, saj pomagajo ohranjati spomin na dinastijo, ki je več kot sedem stoletij vladala velikemu delu Evrope. Ob razstavi Habsburžani na portretnih podobah so pripravi- li tudi katalog in delavnice za predšolske otroke. TC Pesem pomladi v Bočni člani kulturno prosvetnega društva v Bočni so minulo nedeljo popoldne priredili srečanje, ki se ga je udeležilo skoraj štiristo pevcev in pevk iz Celja, Velenja, Medvod, Domžal, Zgornje Savinjske in Zadrečke doline. Na tretji pevski reviji Pesem pomladi se je občinstvu predstavilo osemnajst zborov in skupin, med njimi tudi domači pevci (na sliki) Moškega pevskega zbora Bočna. JOŽE MIKLAVC 26 kultura msm Odprite okna, poletje prihaja! Raznovrsten program prireditev v knežjem mestu in nova prizorišča Pred koledarskim poletjem se bodo v Celju začele prireditve pod skupnim naslovom: Poletje v Celju, knežjem mestu. Nanje se pobudniki. Mestna ob- čina Celje in organizatorji, med kateri- mi je tudi letos vodilno podjetje FIT Media, pa Zavod za kulturne priredi- tve, Muzej novejše zgodovine in različ- na društva, pripravljajo že nekaj mese- cev. Organizacijski odbor za pripravo Po- letja v Celju, knežjem mestu je sestavil program poletnih prireditev iz ponudb, ki so pravočasne prispele na razpis. Ni se bati, da bo ob večerih v Celju sUšati odmev lastnih korakov po mestnih uli- cah. Poletne prireditve, letos prvič vpete v križ od železniške postaje do Narod- nega doma in od Glavnega trga v Stane- tovo ulico (lapidarij kot prizorišče mora namreč pasti), bodo živele tudi na Sta- rem gradu, ledeni dvorani, pa z letal- skim mitingom v Levcu in z mladimi rockerji za Mestnim gradom. Ponudba, naravnana po okusu mladih in starejših obiskovalcev, bo izšla na programskih lističih in v programski knjižici, tako da bodo Celjani lahko izbi- rali, kje bodo posedali ob (upajmo) to- plih in dolgih poletnih večerih. Poletje v Celju, knežjem mestu se bo pričelo 12. junija s koncertom pihalne godbe Svea in nastopom mažoretk iz Zagorja, in sicer na letos novem prizorišču, na Kre- kovem trgu. Zanimivo je, da se to prizo- rišče odpira na pobudo gostincev tega dela, ki so stopili skupaj in ki vidijo utrip v svojih lokalih tudi skozi kakšen lasten delež, ki ga bodo prispevaU za poletne prireditve. Mestna občina Celje bo za prireditve namenila okoli 10 milijonov tolarjev in priskočila na pomoč tudi z oddajo dvo- rane v Narodnem domu ali komunalni- mi storitvami, kar je tudi omembe vre- den delež. Dobršen del sredstev si bodo morali organizatorji prireditev zbrati kar sami, s tržnimi prijemi. In glede na kako- vostno ponudbo prireditev bo potrebno zbrati še precej denarja, da bi Celjani videli, na primer opero Traviata v ledeni dvorani, sedeli z odličnimi izvajalci v atriju Majolke, praznovali Dan državno- sti, ki tudi sodi v sklop ponudbe, uživah v sveži podobi Starega gradu in živeli na prizoprišču skupaj z Angeli in Veroniko. Pa je to samo izsek iz bogate ponudbe letošnjih prireditev Poletje v Celju, knež- jem mestu, ki želijo Celje zbuditi in mesto promovirati tudi izven občinskih meja. ----S?-^--—SMATEJA PODJED PRIREDITVE , OlEPAUiČE V SLG Celje bodo danes ob 19.30 za abonma Četrtek in izven, jutri ob 11.30 za abon- ma Združeni mladinski in iz- ven in ob 19. uri še za abonma Študentski večerni in izven uprizorili Moža za Zofijo. V soboto in nedeljo ob 20.30 bo- do za abonma Oderpodo- drom in za izven uprizorili Ne- mir. V ponedeljek ob 15.30 bodo za abonma 1. šolski in izven ter v torek ob 11. uri zaključeno in ob 17. uri za abonma 3. šolski in izven upri- zorili predstavo Pigmalion. V sredo ob 12. uri pa za abonma Srednje vrtnarske šole Celje Ministra v škripcih. V KUD Zarja Trnovlje si lahko nocoj ob 20. uri ogleda- te kriminalko Mišelovka, v izvedbi gledališke skupine Ljutomer. V soboto ob 20. uri pa bodo s komedijo Krojač za dame, gostovali člani AG Toneta Čufarja z Jesenic. I KONCIRTI V Narodnem domu v Celju bo v soboto ob 19.30 4. redni letni koncert Mešanega pev- skega zbora Emanuel Celje, ki ga vodi Bernarda Kink. So- deloval bo tudi Mladinski go- dalni orkester Glesbene šole Celje, pod vodstvom Matjaža Brežnika. V sredo ob 19.30 pa bo 6. abonmajski koncert ZKP Celje. Nastopila bo Slo- venska filharmonija. V dvorani Zadružnega do- ma na Ljubečni bo v soboto ob 20. uri redni letni koncert ob 15-letnici Godbe na pihala KUD Ljubečna z mažoretno skupino in Mešanim kvarte- tom Shalom. V Kulturnem centru v Laš- kem bo jutri ob 19.30 slav- nostni koncert Moškega pev- skega zbora Laško, pod vods- tvom Lojzeta Šveca. V sredo, 27. maja, ob 19.30 pa bo kon- cert vokalno instrumentalne skupine Strune iz Ljubljane, ki se bo predstavila z izvedbo Makedonskih narodnih pe- smi. V Glasbeni šoli v Velenju bo drevi ob 19.30 koncert Me- šanega komornega zbora iz Celja, in Vokalne skupine Cvet, pod vodstvom Pavla in Vide Bukovac. Sodeloval bo tudi citrar Peter Napret. V večnamenski dvorani v Zrečah bo jutri ob 18.30 kon- cert Orkestra Akord iz Celja, pod vodstvom Matjaža Brež- nika. i RAZSTOVE V galeriji Riemer v Slo- venskih Konjicah bo jutri ob 19. uri otvoritev razstave Leo- nide Goropejec Kočar z naslo- vom Vrnitev in predstavitev knjige doc. dr. Zlatke Cugmas z naslovom Bodi z menoj, mami. V Kulturnem centru Ivana Napotnika v Velenju je na ogled fotografska razstava Cirila Velko- vrha z naslovom Znamenja. V Muzeju novejše zgodo- vine je na ogled razstava Kaj se skriva pod klobukom? V pritličju Stare grofije ima Pokrajinski muzej dve novi razstavi: Habsburžani na portretnih podobah in Habs- buržani - portreti članov ^ žine Habsburg na novcih | medaljah. V Ipavčevi hiši v Šentjuij je odprta kiparska razstav Dragice Čadež. V galeriji Hest je na og|, razstava Petra Beusa. V kavarni Celjskega dojj je na ogled razstava Akvar^ na odstiranja Ivana Kolarja, V avli II. nadstropja q rednje knjižnice Celje je i ogled razstava o Jovanu Ves lu Koseskem. V galeriji Keleia Muzej novejše zgodovine so na led slikarska dela Uroša 1» ternuja in razstava »50 let letskega društva Kladiva: stoletju celjske atletike«. V Pokrajinskem muzeju Celju so na ogled prvič zbi ne in predstavljene slike Kai Mehleta. V Lapidariju pa na ogled razstava Rimske n kropole severne Hrvašk Maja in junija nudijo vsai soboto in nedeljo ob 9. u strokovno vodstvo po zbi kah in razstavah. V pizzeriji Picikato rai stavlja Vlado Renčelj-Ver, nakupnem centru Center h va Stane Petrovič-Čonči, Razvojnem centru Vesna E lipič, v tovarni Etol Vlado Ge šak, v hotelu ^ferx Božea Gobec-Boža, v avli Sploša bolnišnice je razstava z m slovom mednarodni da med. sester in zdrav, tehn kov in v restavraciji Medve Nova vas do 31. maja razstai Ija Niko Ignjatič. Czi^Ci V Kulturnem domu Šentjurju bo jutri ob 20. m predstavitev pesniške zbirb Tanje Planko. V otroškem muzeju Ha manovem brlogu bo dane ob 10. uri za otroke ustvarji na delavnica Gibanje v vodi, soboto ob 10. uri pa bost izdelovaU zmaja. V Galeriji sodobne um^ nosti bo danes ob 19. uri, okviru retrospektivne razst« ve likovnih del Toneta Kralj predavanje z naslovom Upt dabljati slovenskost, dr. Na( je Zgonik. V Levstikovi sobi Osrednj knjižnice bo v torek ob uri predstavitev knjig Bojan Dobovška z naslovom Orgi niziran kriminal in Zoran Kruniča Strategija posrednf ga nastopanja. V Celjskem domu bo Ai nes ob 20. uri predavanje Irski, Zlatke in Tomija KadS nika. V ponedeljek ob 18. m bo predstavitev pesniškeg prvenca Virginije Mehle-M' jerijč z naslovom V senci tv( jih dreves, ki je izšel v sam' založbi. Na Gričku v Celju bo soboto športno-zabavna pi reditev »Dan mladosti«, ki ' bo pričela ob 15. uri s koša karskim turnirjem trojk. V Celjskem domu bo od 2 do 29. maja mednarodni i' terdisciplinarni simpozij družini Celjskih grofov. Sod' lovali bodo strokovnjaki Slovenije, Avstrije, Hrvašk Madžarske in Poljske. V Barflyju bo danes 20.30 potopisno predavan Po poteh Indijancev, z diap* žiti vi. Novačanova srečanja Na odru kulturnega doma v Trnovljah pri Celju se tudi v tem tednu nadaljujejo letošnja Novačanova gledališka srečanja, ki jih ob sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Celje pripravlja Kulturno umetniško društvo Zarja Tr- novlje Celje. Nocoj ob 20. uri prihaja v Celje Gledališka skupina KUD Ljutomer, ki se bo predstavila z mamenito kriminalko Miše- lovka Agathe Christie, ki jo je na oder režijsko postavil njihov domači režiser Stane Kralj. Že kar po tradiciji bodo Novačano- va gledališka srečanja zaključili Jeseničani, člani ansambla Gledališča Toneta Čufarja, ki se bodo tokrat celjskemu občins- tvu predstavili s komedijo Georgesa Feydeauja Krojač za dame, v režijski postavitvi Matije Milčinskega. Na programu sta torej še dve res dobri in znani gledališki predstavi in temu primerno organizatorji pričakujejo tudi odziv občinstva, ki se ravno v začetku letošnjih Novačanovih gledaliških srečanj ni najbolje izkazalo. Temu pa |e najbrž botrovalo dejstvo, da je domača predstava že v prejšnjih uprizoritvah »pobrala« glavni- no obiskovalcev, brez dvoma tudi prvi pravi poletni dnevi pa tudi dejstvo, da je bil prejšnji teden prav v Celju izjemno bogat z kulturno ponudbo. ŽIVKO BEŠKOVNIK Bo 13« junij srečen za Hermana Lisjaica? Emya potrdila nominacijo Muzeja novejše zgodovine Celje - Otroškega muzeja za nagrado Evropski muzej leta »že to, da si nominiran za nagrado Evropski muzej leta, pomeni za naš muzej veliko priznanje,« je zadovoljna An- dreja Rihter, direktorica Mu- zeja novejše zgodovine Celje, v sklopu katerega deluje tudi Otroški muzej. Hermanov br- log, ki se je celjskim otrokom prikupil, saj ima stalen krog preko 200 malih prijateljev, je med otroškimi muzeji edins- tven, nastal pa je pravzaprav iz nuje, saj so v muzeju želeli povečati število obiskovalcev. Hermana Lisjaka in njegov brlog so ocenjevalni komisiji Emya za podelitev nagrade Evropski muzej leta v Celju predstavili lansko poletje, oce- njevalci so bili očitno zadovolj- ni, saj so v Muzeju novejše zgodovine Celje pred kratkim dobili potrjeno nominacijo. Od slovenskih muzejev je bil v krog nominirancev potrjen še ljubljanski Muzej novejše zgo- dovine. Oba muzeja zdaj čaka še zaključna predstavitev, ki jo Emya pripravlja 13. junija na grškem otroku Samosu. »Za- ključna predstavitev je nekaj posebnega, vsak od nomini- rancev se predstavi zgolj z enim, za muzej najbolj značil- nim predmetom, zatem pa kakšnih 20 minut odgovarja na vprašanja strokovnih sodelav- cev ter novinarjev. Izbrani predmet mora ostati skrivnost do zadnjega trenutka, z izbo- rom pa imamo v Otroškem muzeju kar precej težav, saj je naš Hermanov brlog edinstven med otroškimi muzeji v Evro- pi. Govori namreč o muzeju, njegova sporočilnost pa sega do otrok, ki ga obiskujejo že zdaj, upam pa, da bodo ostali naši obiskovalci tudi potem, ko odrastejo,« pravi Rihterjeva. Vzporedno z nominacijo za nagrado Evropski muzej leta se bo Otroški muzej Herma- nov brlog med 4. in 27. juni- jem predstavljal tudi v ljub- ljanskih Križankah. I. STAMEJČIČ Slovenska filharmonija v Celju v sredo, 27. maja ob 19.30 bo v Celju ponovno gostoval Simfonični orkester Sloven- ske filharmonije pod vods- tvom dirigenta Marka Leto- nje. Naš najboljši nacionalni or- kester je redni gost v Celju. Letos pa bodo glasbeniki pr- vič zaigrali v prenovljeni dvo- rani Narodnega doma. Marko Letonja, stalni dirigent in umetniški direktor Slovenske filharmonije, se je glasbi zapi- sal že v zgodnjem otroštvu. V rojstnem Mariboru je končal srednjo glasbeno šolo, diplo- miral pa je na glasbenih Aka- demijah v Ljubljani in na Du- naju. Njegov debut z orke- strom Slovenske filharmonije na koncertu leta 1987 je vzbu- dil vehko pozornost; mladi di- rigent je s tem trenutkom vstopil v središče slovenske- ga in evropskega glasbenega dogajanja. Danes je redni gost na vodilnih evropskih odrih, gostoval je tudi v Hong Kon- gu, Tajvanu in na Japonskem. Za svoje dosežke je prejel šte- vilne nagrade, med drugim nagrado Prešernovega skla- da. Na koncertu v Celju bo Marko Letonja poustvaril skladbe Dolarja, Brahmsa in Beethovna. Solista bosta slo- venska glasbenika medna- rodnega slovesa: violinist Pri- mož Novšak in violončelist Andrej Petrač. Organizatorji, Zavod za kulturne prireditve Celje, ki se v tej sezoni lahko pohvalijo z resnično dobrim obiskom vseh koncertov, pričakujejo veliko obiskovalcev tudi na zaključnem koncertu. MP Obisicovaici muzeja se množijo Leta 1990 je Muzej novejše zgodovine Celje obiskalo 9.475 ljudi, lani pa kar 34.108 obiskovalcev, V primerjavi z letom 1996 pa je lanski obisk porasel za 35 odstotkov, so med drugim zapisali v Poro- čilo za leto 1997, ki so ga v Muzeju novejše zgodovine Celje letos izdali v slovenšči- ni in angleščini. Direktorica muzeja Andre- ja Rihter pojasnjuje, da so se za dvojezično poročilo odlo- čili zaradi kandidature Otroš- kega muzeja za nagrado Evropski muzej leta. V poro- čilu so zbrani podatki o vseh najpomembnejših lanskih dogodkih in muzejski dejav- nosti, predstavljene so mu- zejske zbirke, razstave in pri- reditve ter akcije, ki jih bodo v veliki meri nadaljevali tudi le- tos. Tako bo v začetku julija spet poletna muzejska delav- nica Gaberje, namenjena srednješolcem in študentom. Delavničarji bodo r^iskovali življenje v Gaberju v petih de- lovnih skupinah, lani in letos opravljeno delo pa bodo na koncu strnili v poseben zbor- nik. V Muzeju novejše zgodovi- ne Celje so zlasti ponosni na število obiskovalcev, ki vse od leta 1990 strmo raste, kar pomemben delež pa zavze- majo tudi v skupnem številu obiskovalcev slovenskih mu- zejev. Lani je namreč 31 slo- venskih muzejev (vsega sku- paj imamo v Sloveniji 62 mu- zejev) obiskalo okoli 900 ti- soč ljudi. Med največja mu- zejska uspeha pa štejejo od- prtje Fotografskega ateljeja mojstra Josipa Pelikana v Razlago vi ulici ter akcijo za odkup zaklada Zlatarne Celje, za katerega bodo denar pris- pevali v ministrstvu za kultu- ro in Mestni občini Celje. Na zakladu zdaj nadaljujejo s po- pisom predmetov, na ogled pa ga bodo postavili predvi- doma prihodnje leto, če bo le mogoče, v okviru stalne zla- tarske postavitve. IS 3. snopič kultura 27 I Jubilejni koncert vokalne skupine Cvel Vokalna skupina Cvet, v j^teri že pet let prepeva jjggm simpatičnih deklet, jpedicinskih sester in zdravstvenih tehnikov iz je 11. maja pripravila jubilejni koncert. Program je bil sestavljen iz popularnih skladb, saj je po- stalo že skoraj pravilo, da je jubilejni spored tematsko ši- fok in tak, da ga poslušalci takoj »posvojijo«. Na takih koncertih običajno odstopa- 010 od strogih kriterijev zah- tevnejših tekmovanj ali revij, seveda v programskem ne pa tudi v umetnostnem smislu. Cvetov večer je bil bogat in verodostojen. Petje je bilo le- po, doživeto in na zgledni umetniški višini. Opazna je bila domiselna interpretacija, zvok čist in izenačen in pevke kažejo kritičen odnos do glas- bene snovi. Dirigentka Vida Bukovčeva, ki ta pevski »šo- pek« strokovno usmerja, je koncert zaokrožila tako, da je znala izbrati dmamična raz- merja, v katerih je zvok še homogen. Velika odlika tega pevskega telesa je osebni od- nos do glasbe, ki ga vsaka pevka posebej izžareva: »Peti od zibeli do groba - kakšno bogastvo« - je kot moto napi- sano v koncertnem listu; kako preprosto in jasno je ta resni- ca izražena. Naj bodo splošne razmere še tako razglašene, takšni glasbeni dogodki, kot jphil Cvptov koncert, človeku vTačajo ravnotežje in smisel za preseganje ravnodušnosti in moralnega razkroja. MARJAN LEBIČ Oranje spet v Celju Dve leti in pol vodi nizozemski zbor naše gore list Anton Kropivšek Moški pevski zbor Oranje iz nizozemskega mesta Schinvelda neguje prijatelj- ske stike s celjskim Komor- nim moškim zborom že tako dolgo, da so se pri obeh zbo- rih ta čas zamenjali že mno- gi pevci. Močno prenovljen nizozemski zbor bo v Celju spet koncertiral v nedeljo, 24. maja ob 18. uri, v dvora- ni Glasbene šole v Celju, na- stopil bo tudi v nekaterih drugih krajih Slovenije. t,- , ____-„z3 Moški pevski zbor deluje v okviru društva Oranje, ki ob- staja že od leta 1898, torej letos praznuje 100-letnico. V tem času je imel veliko kon- certov, tudi v tujini, ter večje število odmevnih radijskih koncertov in snemanj. V Slo- veniji je nazadnje nastopil maja leta 1980, tokratni na- stop pa bo v Sloveniji že četrti. Zadnji dve leti in pol ga vodi dirigent slovenskega rodu An- ton Kropivšek, ki je zbor v tem kratkem času povedel do le- pih uspehov. Sam je tudi pe- vec, skladatelj in aranžer. Tokrat se bo moški pevski zbor društva Oranje predstavil s koncertom, ki je razdeljen na tri vsebinske sklope: prvi je duhovni, drugi zajema dela različnih avtorjev, tretji pa po- sega v ljudsko ustvarjalnost. Začeli bodo z Uverturo 1812 skladatelja Čajkovskega. Na- daljevali bodo z zaključnim andantejem, ki ga je napisal češki skladatelj Martinu kot sestavni del vojaške maše iz leta 1939, nato sledi Schuber- tova cerkvena glasba Gott ist mein Hirt, duhovni del kon- certa pa bodo zaključili z Bieblovo Ave Mario. V drugem delu koncerta bo- mo poslušali Straussovo Traumlicht, Schubertovo Das Dorfchen, Spohrovo Trin- klied in Quignardovo Le Vent. Tretji del koncerta bodo zače- li s Fosterjevo Jeanie with the light brovvn hair v Kropivško- vi priredbi, ki je zelo popular- na v ZDA, Stategierjevo pri- redbo Daar was e wuf die spon, Innemeejevo Leef is mie landj v Kropivškovi priredbi, Bremerjevo priredbo Wij zijn gebroeders, ki ni ljudska pe- sem temveč je v limburškem dialektu, koncert pa bodo za- ključili s pesmijo Marija Vil- harja Na jezeru. Koncert bo gotovo zanimivo glasbeno doživetje, saj prihaja moški pevski zbor društva Oranje po štirih letih v mesto, ki ga še ni pozabilo, v močno prenovljeni in pomlajeni po- dobi in z zahtevnim progra- mom. DRAGO MEDVED Glasbene legende navdušile Pretekli teden je bil v celj- skem Narodnem domu izvr- sten glasbeni dogodek pod naslovom Štiri desetletja Tria Lorenz. Toliko časa na- mreč že ta ansambel koncer- tira po slovenskih in svetov- nih koncertnih odrih. Ne- kajkrat in upajmo še nc zad- njič, tudi v Celju. Ansambel - legenda sloven- ske komorne glasbe in glasbe- ne kulture sploh, je za ta slav- nostni večer pripravil izbor najlepših in najpopularnejših stavkov iz njihovega koncert- nega repertoarja. Tako smo v prvem delu poslušali odlo- mek iz Tria v F-duru Roberta Schumana, stavek Andante cantabile iz Haydnovega tria, čudoviti stavek Lento maesto- so iz slavnega Dvorakovega tria Dumky ter Moderato assai iz Tria v E-molu Bedricha Smetane. Kot je v izvajanjih Tria Lorenz stalnica igranje na pamet, tako je bilo tudi tokrat. Delovali so uigrano, muzikalno in virtuozno. Zvok njihovega številčno si- cer skromnega ansambla je dodobra napolnil dvorano, v kateri pa je bilo za ta lep kuhurni dogodek le nekoliko preveč nezasedenih sedežev. V drugem delu koncerta so bili bratje Primož, Tomaž in Matija Lorenz zvesti svoji stalni programski usmeri- tvi. V spored so namreč uvr- stili tudi delo slovenskega skladatelja, tokrat Ramov- ševo skladbo Kontrasti, na- pisano posebej za ta ansam- bel. Kljub sodobnejšim kompozicijskim prijemom, ki marsikateremu ljubitelju resne glasbe niso preveč pri srcu, je tudi izvedba te skladbe poslušalce navduši- la. Stavka Largo in Allegret- to iz Šoštakovičevega tria sta ob koncu koncerta izzve- nela v vrhunski poustvarjal- ni dosežek ansambla, za ka- terega upamo, da bo obvla- doval koncertni oder še na- prej. Jubilejni koncert Tria Lo- renz je simpatično povezoval Marjan Paternoster. EG pČENO (ne)STORJENO Literarnenje Ljuba Slovenija je tako pol- na pesnikov in pisateljev ozi- roma pisunov vseh vrst, da so naše reke, morja in gozdovi, na gore sploh ne pomisli- nio, že docela prepojene s pe- sniškimi izlivi. Za dejanskost pravzaprav skorajda ni več prostora. Tako je cilj, recimo )ini nekoliko bolj tradicional- no usmerjenih literatov, po- ■^ati novi Prešeren, cilj nekak- šnih avantgardistov pa je po- slati Šalamun, Jesih, Dekleva itd. Fantazma obojih je nedo- ■''^gljiva, kot je najverjetne ne- dosegljivo tudi to, da bodo posnemovalci sploh kdaj po- pesniki. Odgovor na vprašanje, kakšne so izgublje- želje prozaistov je popol- ■^oma enak, le da je drugačen I^Pertoar fetišiziranih pisate- '.^v. Za oboje je pred časom ^'Znašla« zelo primerno opre- aelitev, znana slovenska slovs- '^^na folkloristka Marija Sta- Jjonik. Način takšnega obelo- ^rijanja in pisanja je poime- •^ovala literarnenje. Beseda N bi opredeljevala področje '^^rature nekako med slovs- ^^no folkloristiko in literatu- Skratka gre za funkcional- no opredelitev določene stop- literature. Če bi hoteli za- nekoliko konkretizirati. moramo omeniti na eni strani Jovana Vesela Koseskega in na drugi Prešerna; če posežemo v današnji svet pač govorimo o Šalamunu, Jesihu, Deklevi ter o celi plejadi njihovih opona- šalcev. Razlika je seveda le v tem, da Koseski pravzaprav niti ni bil Prešernov plagiator; bil je samo slab stihoklepec, a za svoj čas vendarle pomem- ben, vsaj v narodno prebudi- teljskem smislu. Dejstvo je to- rej v definitivnem zaključku, da imamo tukaj kakšnih 99,9 odstotkov piscev, ki se ukvar- jajo s pisanjem, ki mu, v naj- lepši možni obliki, lahko re- čemo literarnenje, to je pisa- nje za razne prigodniške pri- mere kot so rojstni dnevi, ob- letnice matur, porok, zarok ali pa opevanje naravnih le- pot, vremena in kaj vem česa še. Zelo optimistično rečeno pripada preostalih 0,01% žlahtni vrsti briljantnih piscev tipa Jesih, Jančar, ali če hočete Šalamun. Na hitro lahko brez skrbi, da bi se zmotili, zaklju- čimo, da bo lahko večina da- našnjih nadobudnih pesnikov in pisateljčkov še kako vesela, če jih bo kdo, kdaj, kje omenil vsaj toliko, kot omenjamo da- nes Jovana Vesela Koseskega. ZORAN PEVEC IZGUTENBERGOVE GALAKSIJE Domnevni kolos Piše: MOHOR HUDEJ Redke knjige človeka osup- nejo do te mere, da ne more v sebi zadržati občutka vzne- mirjenosti ob prebranem. Ni nujno, da se bralec strinja z zapisanim, pač pa ne moreš ostati ravnodušen ob prebra- nem. Stvar je preveč drzna za človekov vsakdan, eksotična v narekovajih. Henry Miller je razburjal že ob njegovih prvih objavah; predvsem spričo njegovega drz- nega zareza v meso nebrzdane- ga seksa (Mar obstaja kakšen drugačen? Možno da, v obliki dolgočasne šolske ure!). Knjiga o kateri pišem razburja, ker je za tiste, ki so doslej prevedene- ga Millerja poznali po omenje- ni tematiki, žanrsko in temat- sko drugačna. Gre za potopis po Grčiji, iz poznih tridesetih in začetka štiridesetih let tega sto- letja, torej tik pred vojno. »Ko- los iz Maroussija« je naslov knjige, izdane pred tremi leti, v zbirki »S poti« Cankarjeve za- ložbe. Miller se v Grčijo in njenega človeka zaljubi. Vanj, ki gara na skopi zemlji, med škrbinami pretekle veličastne antične arhitekture, pod sveti- mi gorami Atosa, Meteore, po- leg v nebes kipečih, na paradig- mi grškega križa zgrajenih ku- pol Mistrinih samostanskih, bi- zantinskih cerkva... Zaljubi se in časti Grka, ki naivno potuje v Millerjevo Ameriko kot gastar- bajter. Tja, kjer imajo toliko »vau« strojev, industrijo, ki jo preprosta ljudska duša dojame kot medmet »uf«. In kako naj bi ta človek doumel njeno ozadje, neizprosno kapitalistično logi- ko, ki je že takrat, ob koncu tridesetih let tega stoletja, naz- nanjala kar danes mora živeti ves svet. Če se človek danes sprehodi skozi Grčijo, potem ne more reči kaj drugega, kot da je Mil- ler romantik. Seveda, če ne upošteva časovnega zamika, ko je bila stvar napisana. Dvomim, da bi Miller danes še napisal takšno knjigo (asociacija: Pier- re Menard avtor Don Kihota). Grčija sama je danes nervozna kot ves zahodni svet. Denar je prvi in zadnji imperativ; in če so nekoč v njihovih tekedesih, pri- staniških barih, kjer so igrali rembetes, to grško različico črnskega bluesa,. kosmato glas- bo za potlačene, pristno tešili utrujeno dušo zgaranih mornar- jev in ribičev, potem je danes ta glasba le še zlikano perilo za virtualno naslado izživljanj tu- ristov v nekakšne Zorbase de- vetdesetih. Skratka, ko prebe- reš »Kolosa iz Maroussija« in nekajkrat doživiš Grčijo, ti je jasno, da so zahodnjaki dodo- bra zlikali Grke v tisto klasično turistično turo: čez korintski prekop do Epidavra in Miken, od tam pa nazaj do Aten. Po poti pa prepeva Melina Mercou- ri »Otroci s Pireja«. Zanjo pa, oprostite izrazu, že Grki pravi- jo, da je bila »kurba« ne pa pevka. Za kontrast danšanji Gr- čiji vsekakor preberite Miller- ja. Še to morda, so pa za 1. maj razbili vse živo! Redni letni koncert Šolskega centra Pevci mešanega mladin- skega pevskega zbora Šol- skega centra Celje se bodo danes ob 19. uri v Unionski dvorani v Celju predstavili na svojem rednem letnem koncertu. Pevci bodo publiki zapeli nekaj skladb iz klasičnega repertoarja, pa tudi ljudske in umetne skladbe. Koncert bodo popestrili s solističnimi točkami' na raznih instru- mentih. MMPZ Šolskega centra Celje se je pod vods- tvom zborovodkinje Metke Jagodič Pogačar uspešno udeležil že raznih tekmovanj doma in v tujini. Nazadnje je na Republiškem tekmovanju pevskih zborov v Zagorju prejel srebrno plaketo. Zbor je sestavljen iz pevcev vseh petih šol, ki sestavljajo Šol- ski center Celje. MM Likovni dnevnik v razstavišču Premogovnika Velenje bo do 5. junija raz- stavljala svoja dela Lea Dež- man, že nekaj let prisotna sli- karka zanimivih, v različne cikluse razdeljenih slik. Po vsebinski plati so njena dela nekakšen likovni dnevnik sli- karkinih razmišljanj. Doslej je pripravila pet samostojnih razstav. KL Iz Jakoba v Švico Mešani pevski zbor Sv. Jakob iz Jakoba pri Šentjurju se je pred kratkim vrnil iz Švice, kjer je nastopil na treh koncertih. S sakralno glasbo, slovenskimi pesmimi ter dvema skladbama v nemškem jeziku, so se predstavili v domu starejših občanov Remismuehle, nato pa nastopili tudi v dijaškem domu Attal, kjer so bili med občinstvom tudi švicarski Slovenci. S koncertiranjem so zaključili med slovensko mašo patra Roberta Podgorška ob Bodenskem jezeru, kjer so pripravili krajši koncert. Zbor iz Jakoba ima polstoletno tradicijo, zadnjih šest let pa nastopa pod vodstvom Franca Kaplja. V Švico so odšli na povabilo iz Attala, kjer je nekoč živela njihova pevka Ivanka Podgoršek. BJ e i kuhura Kulturnica in družabnica Knjigarna bo umetnišlBare backs« - najbolj vroča modna kratica Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK Retro ali futuristič- ni stil? Naj bo prvo, drugo ali celo kaj tret- jega, dejstvo je, da se- stavljata najbolj vroči modni trend letošnjih poletnih večerov in noči besedici »bare backs« (goli hrbti). Če boste torej pri prebi- ranju najnovejših ten- denc naleteli na krati- ci BB, ne mislite, da se je vrnila moda iz časov slavne filmske zvezde Brigitte Bardott, čeprav ima oboje le nekaj skupnega: senzualna ženstvenost z izrazitim erotičnim nabojem. Priviligiranost, kakršne denimo moška moda, vključno z vso bogato zgodovino kostumografije, ni bila deležna še nikoli. Pravzaprav se je že v lanski, jesensko- zimski sezoni nakazovala možnost, da bo v prihodnjih mesecih hrbet najbolj razkriti del (lepega, o.p.) ženskega telesa. Najbolj slavni modni kreator med arhitekti in arhitekt med modnimi kreatorji - Gianfranco Ferre pravi: »Kaj dekolte, kaj razkrito oprsje ali super mini - hrbet je tisti daleč najbolj erotični del ženskega telesa!« Mu verjamete? Tudi rahlo ekscentrični angleški mod- ni kreator John Galliano, ki v zadnjem _ času kreira za modno hišo Dior in nikoli ne pozabi prese- nečati z šokantnimi domisli- cami, meni, da je »razkritje hrbta protest proti času, v ka- terem živimo«. No, pa pustimo - roko na srce - včasih malce kontro- verzno modno filozofijo, in se posvetimo vizualnim vtisom modno razkritega hrbta. Ja, razkrit je globoko, globoko pod pas in spogledljivo razkri- va skrivnost o dilemi, ali so lastnice takšnih oblačil spodaj res čisto »joj«... Včasih te po- letne, pretežno večerne cunji- ce držita skupaj le dva trako- va, nekaj zavezalkanih, kot špageti tankih trakcev, koket- na broška ali nevidna sponka, ki ob vsakem koraku in gibu grozi, da bo popustila... Am- pak, ne glede na to, ali bo tale seksi domislica za seksi dame našla prostor v vaši garderob- ni omari - veselje jo je pa vendarle pogledati, kajne? Anketno nagradno vprašanje maja KATERO PRAVILO JE ZA DOBRO OBLAČENJE NAJPO- MEMBNEJŠE? a) preprostost je ključ do elegance; b) trendi se spreminjajo, stil pa ostaja; c) mladost se nadomešča s šarmom. MODA V LASEH Koncem Toni&Guy, ki velja za eno vodilnih svetovnih imen v modi pričesk, ima v svetu tudi nekaj akademij, kjer se frizerji lahko izobražu- jejo tel- dobijo nove navdihe. Tako sem obiskal akademijo v Stuttgartu, ki nam je po odda- ljenosti nekako najbližja. Opravil sem addvanced cour- se, kar pomeni najvišjo stopnjo izobraževanja v okviru akade- mije. Vse vodilne svetovne fri- zerske hiše predstavljajo svoje nove kolekcije, na katerih po- tem tudi gradijo ter izobražuje- jo frizerje na akademijah. Ko- lekcija Toni&Guy artistic teama za letošnje leto se imenuje »Raw«. To so zelo kreativne ter individualne tehnike striženja in barvanja, s katerimi potem posamezniki zelo enostavno oblikujejo pričesko tudi doma. Striženja so v glavnem zelo teksturna z močnejšimi os- novnimi linijami v vseh dolži- nah. Poudarek so dobili tako imenovani fru-fruji oz. ponyji z ekstremno kratkimi ali pre- raščenimi transparentnimi li- nijami. Tehnike s tupirnim. drznim in globokim točkov- nim striženjem ustvarjajo poudarjen modni videz. Barvne tehnike podpirajo striženja v naravnih padcih las. Z uporabo ustreznih iz- delkov pri končnem oblikova- nju dopolnijo »raw« videz. KRISTIJAN PETEK Moda kot mavrica Pred dnevi so se že peto leto zapored slovenske sred tekstilne in usnjarska šola predstavile z modno reviji ljubljanski Festivalni dvorani pod naslovom Moda kot ma ca. Dvanajst šol iz vseh krajev Slovenije je na zakljil prireditvi prikazalo najbolj, domiselne modne izdelke už cev zaključnih letnikov pod vodstvom učiteljev - mentorji Nekatere bolj, druge manj izvirne kreacije, so nosili diji ki so se tako prvič predstavili tudi v vlogi manekenov. Vii Entuziazem in želje mladih ustvarjalcev so vsekakor velike, vsem tem pa se žal sluti vse bolj izrazita, ne le gospodars temveč splošna kriza v slovenski tekstilni industriji. Srednja frizerska, tekstilna, strojna in prometna šola CeW je na modni reviji predstavila z dvema shodoma. Na sfl nebesno modra barva, frfotajoči materiali in volar^ detajli. Foto: Stane Jerko PETICA FIIM - TELEVIZIJA 43 Tehno triler z dna Pacifika V filmu Sfera nastopata tudi Dustin Hoffman in Sharon Stone jfgcii Pacifika odkrijejo fOiTino vesoljsko plovilo, katerega kmalu ugotovi- la je na dnu morja ležalo |l,rih tristo let. fako pri vladi ZDA zberejo j(Upino najboljših znanes- Lnikov, ki naj bi raziskala Lvnostno ladjo in ugotovi- ^od kod je prišla. V skupini Unajdeta tudi psiholog dr. jiinan Goodman (Dustin (ffinan)i in biokemičarka ^ Halperin (Sharon Sto- ^ ki sta nekoč imela raz- fcrje, po katerem še nista ^ravnala vseh računov. Ne- takdanja naloga za vso po- fcdko predstavlja velik izziv, [j nihče od njih v resnici ne I kako tvegana pustolovšči- 5 jih čaka. Strokovnjaki se po spustu v jnno globino nastanijo v vr- unsko opremljeni podvodni pstojanki tik ob potopljeni esoljski ladji in začnejo z de- lni. Toda več kot o plovilu edo, glasneje se v njih ogla- šajo zle slutnje. Dlje kot so odrezani od sveta in obdani z vodo v klavstrofobični posto- janki, hitreje se vse njihove zle slutnje in najglobji straho- vi uresničujejo. Vsi odgovori pa jih vodijo k orjaški bleščeči sferi, h kateri jih neustavljivo in nerazložljivo vleče, odkar so naleteli nanjo v notranjosti strašljive ladje. Sfera je nastala kot roman izpod peresa enega najbolj prljubljenih pisateljev Mic- haela Crichtona, v čigar glavi sta nastali tudi uspešnici Jur- ski park in Izgubljeni svet.»- Tokrat sem se poigral z obi- čajnimi predstavami ljudi o zunaj zemeljeski inteligenci. Zamišljajo si jo v podobi bav- bava ali prijaznega drobnega možica, jaz pa si predstav- ljam, da je zunajzemeljska in- teligenca nekaj veliko bolj grozlljivega in strašnega,« je o zgodbi povedal avtor. V filmu se ob Dustinu Hoff- man (Kramer proti Kramerju, Rain Man...] in Sharon Stone (Prvinski nagon. Vročica...) kot člani ekipe znanstvenikov pojavljajo še Samuel L. Jack- son, Peter Coyote h Liev Schreiber. Producent in reži- ser filma je Barry Levinson, ki je tokrat že četrtič sodelo- val z Dustinom Hoffmanom (enkrat tako uspešno, da sta oba prejela oskarja). ......................NMS Dustin Hoffman v filmu Sfera. Gremo v kino! Večina je pravilno odgovorila, da je režiserka Mimi Leder pred linom Zadnji udarec uspešno debitirala v filmu Mirovnik. bgrade vstopnico Celjskih kinematografov - prejmejo: Dornni- ia Dorn-Kresnik, Pod gabri 29, 3000 Celje, Emica Sivka, Slake 8, 254 Podčetrtek in Silvo Žveplan, Zadobrova 38, 3211 Škofja vas. tokrat vas sprašojemo, v katerem filmu sta že uspešno "delovala režiser Barry Levinson in igralec Dustin Hoff- '^n in bila nagrajena z Oskarjema za režijo in za najboljše- ' glavnega igralca. Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, Celje,''do '^'ledelika. 25. maia. KINO Union 21. 5. kinopredstave odpadejo. Od 22. do 27. 5. bodo ob 16.30 in 18.30 vrteli komedijo Nič ni izgubljeno, ob 20.30 pa znanstveno-fan- tastični thriller Sfera. Mali Union 21. 5. ob 16.30 in 18.30 komedija Nič ni iz- gubljeno, ob 20.30 pa znans- tveno-fantastični thriller Sfe- ra. Od 22. do 27. 5. pa ob 20. uri črna komedija Jackie Brovvn. Metropol od 21. do 27. 5. ob 16., 18.30 in 21. uri ameriški film katastrofe - akcijski thril- ler Zadnji udarec. 23. 5. bodo v matineji ob 10. uri vrteli komedijo Nič ni izgubljeno in ob 23.30 za ponočnjake thriller Sfera. Žalec 22. 5. ob 20. uri in 24. 5. ob 20. uri ameriška komedija Odštekano življe- nje, 23. 5. ob 20. uri in 24. 5. ob 18. pa ameriška komedija Je ali ni. SKRITA KAMERA • Nataša Pire, vse bolj sim- patično okrogla voditeljica informativne oddaje 24 ur na POP TV, je svojima dvema velikima ljubeznima Oetals- tvo in novinarstvo), dodala še tretjo: čisto pravi motor in zanj tudi že opravila izpit. Vodstva komercialne televi- zije najnovejši Natašin ne- varni konjiček ne skrbi pre- več, saj je prepričano, da bo novinarstvo vendarle ostalo njena prva ljubezen. Kaj je na vse skupaj izjavila oseba, ki je v Natašinem srcu men- da zapisana kot resnična pr- va ljubezen, ostaja neznan- ka. Znano pa je, da je Nataša za vsak slučaj, skupaj z mo- torjem, kupila dve čeladi. • Z velikih reklamnih pano- jev pred nacionalno televizi- jo na Kolodvorski ulici se še vedno smehljajo obrazi vo- diteljev oddaj s komercialne POP TV. Generalni direktor RTV Slovenija Janez Čadež je izjavil, da gre za otročjo potezo konkurence, zaradi katere se ne sekira, saj so bili vsi ti voditelji vzgojeni na TV Slovenija, Očitno jih je »na- cionalka« slabo vzgojila saj so jo, ko se je znašla v teža- vah, jadrno zapustili. • Med projekti, ki jih ob 40. obletnici televizije in 70. letni- ci radia pripravljajo na RTV Slovenija, je tudi oddaja o humorju na TV. Ustvarjalci oddaje so se sprehodili po preteklosti in sedanjosti in med drugim o humorju pov- prašali tudi dolgoletnega vo- ditelja osrednjega Dnevnika. »Novice, ki jih objavljamo pri nas, niso šala, ampak hudo resna stvar«, jim je povedal Janko Šopar, »gledalcem gre ob njih pogosto kvečjemu na jok.« • Bolj ko kritiki pripisujejo oddaji Brez zapor na POP TV cenenost, bolj njen voditelj Jgnas vztraja pri banalnem zamerikaniziranem populiz- mu. Menda je velikemu šte- vilu gledalcev všeč njegovo nonšalantno spakovanje pri vodenju oddaje in pogovorih z gosti. Očitno na komercial- ki vedo, kaj je Slovencem všeč in jim to v zvrhani meri tudi ponujajo. Bolj sofisticira- ne oddaje pa prepuščajo na- cionalki, ki zanje pobira tudi naročnino. • Mlada Blažka Muller, vzhajajoča voditelj ska zvez- da razvedrilnega programa na TVS je, kot kaže, očarala tudi vedno šarmantnega glasbenega mojstra Mojmir- ja Šepeta. Tako mladost in izkušenost složno pripravlja- ta prijetne glasbene urice v seriji oddaj Popevka meseca, ki pa se bo konec prihodnje- ga meseca z velikim finalom iztekla. Recept je odličen, meni urednica programa Mi- ša Molk in bi ga veljalo upo- števati še kje. Se nam torej obeta, da bo tudi Mišika kot izkušena voditeljica oddaje Res je svojemu šarmu zrelih let pridodala nekaj sveže kr- vi v obliki mladega sovodite- Ija? Res bi bil že skrajni čas, da se to zgodi, so prepričane vse številnejše gledalke, ki so se v zadnjih dveh desetletjih postarale skupaj s prvo da- mo slovenske televizije! V DRUŽBI S KANALOM A Moj film Rojen 4. julija, ameriška drama (tel. št. glasovanja: 0909161 - 156 SIT/min.), režija: Oliver Stone, igrajo: Tom Crui- se, Kyra Sedgwick, Raymond J. Barry, Tom Berenger, Wil- lem Dafoe, Josh Evans. Reka smrti, angleški pusto- lovski film(tel. št. glasovanja: 0909162 - 156 SIT/min.), reži- ja: Steve Carver, igrajo: Mic- hael Dudikoff, Robert Vaughn, Donald Pleasence. Cheecheve in Chongove zadeve, ameriška komedija, (tel. št. glasovanja: 0909163 - 156 SIT/min.), režija Tom Avildsen, igrajo: Tommy Chong, Shelby Fiddis. Dominique, ameriški triler, (tel. št. glasovanja: 0909164 - 156 SIT/min.), režija: Michael Anderson, igrajo: Jean Sim- mons, Cliff Robertson, Jenny Agutter. Donovanov greben Ameriško akcijsko kome- dijo iz leta 1963 si lahko ogle- date v nedeljo, 24. maja, ob 12. uri. Režija: John Ford, igrajo: John Wayne, Dorothy Lamour, Lee Marvin. Film nas popelje v čas dru- ge svetovne vojne na južno- pacifiško otočje, kjer dva biv- ša pripadnika vojne mornari- ce, Donovan in dr. Dedham, poskušata zaživeti čisto na novo. Donovan odpre bar in nočni klub, dr. Dedham pa poroči Polinezijko, s katero si ustvarita družino, in se naprej ukvarja z medicinsko prakso. Težave se začnejo s priho- dom zelo lepe, vendar prev- zetne Amelije Dedham, hčer- ke ponovno poročenega oče- ta, ki je pozabil na svojo prvo družino. Filmsice uspešnice Ob ponedeljkih so ob 20. uri na sporedu filmske uspe- šnice. 25. maja boso zavrteli ameriško kriminalko Slaba družba. Režija: Damian Har- ris, igrajo: Michael Beach, David Ogden Stiers, Ellen Barkin, Laurence Fishbur- ne. Od konca hladne vojne si CIA prizadeva odkriti nove poti za povečanje vpliva, prva tarča pa so postale vse pogo- stejše špijonaže v industriji. Podjetje z nazivom »Lopa za orodje« sestavljajo atraktivni, inteligentni in neusmiljeni po- samezniki, vsi bivši operaterji različnih organizacij, ki so de- lovale le na principih z nega- tivnim predznakom: na laži, sleparstvu, kraji, podkupova- nju, poneverbi, izsiljevanju in ubijanju. Odklop: Mišična distrofija Produkcijska skupina Man- gart je za torek, 26. maja, ob 20. uri ponovno pripravila Odklop z Borutom. Čeprav se je Borutu zelo mudilo mu srce ni dalo, da bi preslišal prošnjo fanta na vo- zičku, ki je prosil za pomoč. S praznim akumulatorjem je nemočno čakal, da se ga nek- do usmili in ga zapelje do prvega telefona. Ker fantu po imenu Ivo ni bil dosegljiv no- beden od njegovih prijateljev, se Borut odloči, da ga kar sam zapelje domov... Prizor iz filma Donovanov greben z Johnom Wayneom in Leejem Marvinom v glavnih vlogah. 44 eUSBA Glasbeniki v boju z žogo Spopad na celjski Skalni kleti je prinesel zmago glasbenikom iz vzhodnega dela Slovenije Slovenske glasbene zvezde - Slo pop ročk team - so imele minulo sredo, pred tekmo Publikuma na Skalni kleti v Celju, prijateljsko nogomet- no srečanje. To je bila pripra- va na tekmo s hrvaško glasbe- no reprezentanco, ki bo ko- nec tega meseca v Mariboru. Pomerili sta se ekipi Vzho- da (glasbeniki iz vzhodnega dela Slovenije) v modro belih dresih in ekipa Zahoda (glas- beniki iz zahodnega dela Slo- venije) v zelenih dresih, ki so se srečanja udeležili v večjem številu in imeli med tekmo tudi več menjav. Maloštevilni gledalci smo si ogledali dokaj zanimivo tek- mo, ki se je končala z rezulta- tom 4:2 za Vzhod. Gole za Za- hod sta dala solist Braco Ko- ren in pevec Faraonov Slavko Ivančič. Slavko je včasih igral nogomet za denar, potem pa se je moral odločiti med glasbo in nogometom. »Frizure si ne moreš popravljati med tekmo, sicer se ti zgodi, da te publika kliče šminker.« Braco Koren, ki je nogomet- no srečanje vzel kot srečanje glasbenikov, je dejal: »Najbolj pomembno je, da se glasbeniki družimo. Nesoglasja so pri športu vedno, čeprav je veljal dogovor, da bomo igraJi fer in prijateljsko, ampak borba in temperament naredita svoje.« Gole za Vzhod pa sta dala Samir Kobler - enega in Darko Čerič (Preporod) - tri. Sodnik je pokazal tudi dva rdeča kartona. Prvega je dobil Čuk Jože Potre- buješ, drugega pa Franc Matja- šič - Nani. Jože, ki igra nogomet pri ekipi Dolomiti Dobrova, je o rdečem kartonu in tekmi dejal: »Brez zveze je, ker delamo umetno rivalstvo. Že stokrat sem rekel: kakšni Štajerci proti Ljubljančanom! Kakšen vzhod- zahod! Namesto da bi sestavili eno dobro ekipo in premagali Hrvate, pa Italijane, eni jemljejo preveč za res vse skupaj, potem pa pride do tega, da kakšen znori. Drugače nismo slabi, sa- mo tako se ne da.« Celjsko regijo je zastopal Raf, ki sicer dela v fitnessu in se za to tekmo ni posebej priprav- ljal, igra pa tudi nogomet, tako da je bil kar pripravljen, kar je pokazal tudi na igrišču. Le-to mu je bilo domače, saj je pred leti na njem igral, takrat je bil še Kladivar, in ima na tiste čase kar lepe spomine. Zanimivo je bilo tudi ogreva- nje. Magnifico si ga je privoščil kar s pivom: »To je uvertura. naredil sem taktično potezo in sem naročil laško pivo, da uži- jem štajerski temperament, ki bo danes zadostoval za zma- go. Sicer sem v glavnem po- poln >levak< za vse športe, sem pa psihično zelo močan, tako da zmedem nasprotnike z lah- koto.« Gorazd Elvič iz Čudežnih polj oz. Gogi, ki je nekoč igral v prvi slovenski ligi, je pred tek- mo napovedal rezultat: »Prvo tekmo smo zmagali 10:1, dru- go pa 6:1 in ne glede na to, koga so danes pripeljali. Vzhod ne more zmagati. Mislim, da bo 3:1 za nas.« Najstarejši igralec na tekmi je bil igralec Vzhoda Jože Kob- ler, ki rekreativno še vedno igra nogomet. Po tekmi je de- jal: »Malce sem zadihan, ker jih vlečem 55 za sabo, ampak me veseli, da smo dali spet Zahodu vedeti, kaj je Vzhod, da se z nami ni za igrat.« Prvi gol za zmagovalno ekipo je dal nje- gov sin Samir Kobler, na kar je bil oče zelo ponosen. Tone Košmrlj je kot mladi- nec štiri leta treniral pri Olimpi- ji, zdaj pa mu je nogomet drugi bobi, prvi je seveda glasba, si- cer pa ni hotel govoriti o tekmi: »Fino je, da smo prijatelji, da se Pidži, ki se ukvarja s \ tom kot učitelj telesne v> in je bil na igrišču tudi zagret, je dejal: »Agresivno bila prisotna, tako mora| biti na vsaki tekmi.« Bojan Prašnikar, sel^ slovenske nogometne n zentance, je tudi pogledov^ igrišče: »Moram reči, da sq mesecu dni dvakrat videl n ve nastope. Tokrat so bili ko bolj bojeviti kot na p njem srečanju in je imel sa kar precej problemov, da j spravil v red.« Bi se morda Bojan Prašij odločili tudi za nakup kai ga od igralcev? »Nogomet tudi šov in marsikdo od njli lahko napravil dobrega. K bi kupili in za kakšno ceno, je odvisno od ponudbe.« ' SIMONA BRq Foto: GREGOR KA' Magnifico se je pred tekmo ogreval z laškim pivom, kar pa mu ni pomagalo. Slavko Ivančič, pevec Faraonov, je bil po tekmi zelo utrujen, lačen in žejen. Velenjski festival mladinske kulture Rockerji, nostalgiki, skaterji in klasiki bodo ob nekdanjem dnevu mladih razgibali »mesto priložnosti« Od danes do sobote bo v Velenju potekal že osmi tradicionalni festival mladinske kulture, imenovan Dnevi mladih in kulture. Tudi letos ga pri- pravlja Šaleški študentski klub (ŠŠK) ob pomoči številnih sponzorjev, saj bodo stroški presegli milijon tolarjev. Tokratni festival bo namreč najmoč- nejši od vseh doslej. Prvi Dan mladih m kulture je ŠŠK organiziral leta 1990 namesto takratnega jugoslovanskega praznika, mesto »zloči- na« pa ostaja isto - velenjski grad, kjer se bo zgodila glavnina številnih prireditev, »glavna« pa bosta zagotovo kar dva ročk večera, jutrišnji in sobotni. Otvoritev festivala se bo na gradu zgo- dila drevi s klasičnim koncertom, otvori- tvijo likovnih ter fotografskih razstav. Jutrišnje jutro bo mirno, popoldne pa bo v središču mesta potekal ulični festival, v okviru katerega bosta nastopili skupini Kanta in Africa White. Popoldne in še v soboto bo srečanje študentskih klubov iz Slovenije, zvečer pa bo na gradu prvi ročk koncert, na katerem bodo po nekaj letih v Velenju nastopili Miladojka You- need, Tomaž Pengov, Jazoo in Balkan Ekspres. V soboto se bodo na centralnem otroškem igrišču pomerili skaterji iz vse Slovenije. V bližini, na igrišču ob bazenu, se bodo lahko ljubitelji košarke in od- bojke pomerili v vsakoletnem turnirju trojk. Istočasno bodo na igrišču razhčne ustvarjalne delavnice za otroke. Festival se bo končal z ročk koncertom na gra- du, kjer bodo nastopile skupine Kepone (ZDA), le dan po uradni predstavitvi novega CD-ja v Ljubljani (ponovno) De- molition Group (na sliki), ki so na tem festivalu že nastopali, domači Res Nul- lius, Mandragora, Država v malem, ter Rhythm Thieves in One Dimension man (ITA). Vse prireditve bodo tudi letos brez- plačne, prireditelji pa so prepričani, da zaradi izbora skupin, ki naj bi jih imeli mladi radi, tudi zelo dobro obiskane. Ob pogledu na program bi človek lahko rekel tudi to, da festival v primerjavi s prejšnjimi ne obljublja kaj novega, nič trendovskega, drznejšega. Morda bo to tudi zadnji tovrstni festival v organizaciji študentov, saj so ti prepričani, da bi ga zaradi visokih stroškov organizacije mo- ralo prevzeti mesto. In morda se bo šele takrat kaj spremenilo tudi v konceptu. Vsekakor pa bo to ob koncu tega tedna najmočnejši tovrsten, predvsem rockov- sko obarvan festival v državi. - ' " . " SŠ družimo. Zame niti ni pomem- bno, kdo zmaga. Važno je, da si na koncu stisnemo roke in gre- mo nekaj spit.« Na tekmo je prišel tudi Vili Resnik, ki mu je bolj pri srcu ragbi: »Igrali smo, kolikor smo lahko. Lepo igrišče, lepa tek- ma, vendar so Štajerci bolj za- grizeni, bolj živijo za to.« rpETICA glasba ~] cs . po skoraj dveh desetletjih skupnega dela je nekoč zelo opularno ameriško pop-metal skupino JOURNEV iz zdravs- ; ^nih razlogov zapustil pevec Steve Perry. Njegovo mesto je 1 jsedel precej mlajši Steve Augeri iz skupine Tali Stories. ' v ponedeljek je družina ki so nastale v glavah nekate- ENNON na glasbeni trg lan- Irala kar dva albuma. Starejši I in Johna Lennona 34- letni [ilian in nekaj let mlajši Sean icer trdita, da je istočasni izid junih LP-jev čisto naključje, kar pa ne verjamejo niti ajvečji naivneži. Letošnji tehno spektakel iAVDAV, ki se je zgodil 30. prila v Dortmundu, je tako ;ot vse prejšnje spet pospre- nila dvojna kompaktna ploš- ;a. Album »Save The Robots« I loleg istoimenske letošnje Mayday himne« prinaša še [dkup odličnih tehno kreacij. rih najbolj znanih evropskih DJ mojstrov ("VVestbam, Hardfloor, Miss Djax, Green Velvet, Dave Angelo...). Ko smo že pri tehno glasbi, velja omeniti še nov album legendarne nemške hard trance kraljice MARUSHE, ki je v začetku tega meseca ob- javila album »No Hide, No Run«. Izmed trinajstih skladb, kolikor jih je Marusha uvrsti- la na svoj šesti album, so tudi tri na evropskih plesiščih že preizkušene kreacije (»Ur Li- fe«, »Free Love« in »My Best Friend«). Z razgibane in za naše raz- mere precej razvite estonske glasbene scene je na svetovni glasbeni trg uspelo prodreti še ne osemnajstletni pevki MAARJL Njen album »First In Line« in prva istoimenska single plošča sta na kontinen- talnem delu Evrope že okusi- la slast najvišjih pozicij pop lestvic, glede na četico znanih producentov in studijskih glasbenikov, ki so sodelovali pri nastajanju te prijetne pop plošče, pa bo kmalu »padla« tudi Velika Britanija, ki se tu- jih, predvsem pa vzhodnoe- vropskih glasbenikov, že de- setletja precej uspešno otepa. Ob premieri filma »Blues Brothers 2D00«, ki je seveda nadaljevanje osemnajst let starega kultnega filma »The Blues Brothers«, je izšla tudi kompilacija z največjimi hiti, ki jih je skupina THE BLUES BROTHERS nanizala v svoji skoraj dve desetletja dolgi glasbeni karieri. Na dveh CD- jih, ki jih slovenskemu trgu ponuja distribucijska hiša Ni- ka, je kar 33 R&B, soul in rock&roll klasik. Star 56 let je za posledicami raka na pljučih umrl ameriški country zvezdnik EDDIE RABBIT. Gospod Zajec je v svoji skoraj tri desetletja dolgi glasbeni karieri posnel kar 26 No.l country uspešnic, njego- ve pesmi pa so z velikim us- pehom prepevali tudi drugi znani ameriški glasbeniki (El- vis Presley, Crystal Gayle...). Z rakom pa se zaenkrat še uspešno bori tudi angleški pevec in igralec lAN DURY, pri nas znan predvsem po satiričnih new- wave uspešni- cah »Sex&Drugs&Rock&Roll » in »Hit Me Withe Your Rhythm Stick« " iz začetka osemdesetih. Komaj pet in- čev velik Dury je star sedem let preživel otroško paralizo, zaradi katere je vse življenje ostal nepopravljivo optimisti- čen invalid (hodi lahko le s pomočjo bergel, levo roko ima negibno). Takšen je bil tudi na praznovanju svojega 56. rojstnega dne, ko je bri- tanskemu tisku razkril svojo zaenkrat v večini primerov še vedno neozdravljivo bolezen, ki pa jo je s pozitivnim raz- mišljanjem in močno voljo premagala avstralska zvezd- nica OLIVIA NEWTON - JOHN. Petdesetletna pevka, ki je svoj višek kariere doži- vela v sedemdesetih, se oz- dravljena spet vrača na glas- beno sceno s čisto svežim LP- jem »Back With A Heart«, ki poleg odlične produkcije, za katero sta poskrbela velemoj- stra Babyface in David Foster, prinaša dober ducat prijetnih country pop melodij, med nji- mi pa je tudi na novo obdela- na verzija njene 24 let stare uspešnice »1 Honestly Love You«. Pop kameleon DAVID BOWIE se je po uspešni lanski promociji odličnega albuma »Earthling« spet posvetil film- ski karieri. Skupaj s filmskim zvezdnikom Harveyem Keite- lom prav te dni v Italiji snema zaključne prizore za kavboj ko »My West«, ki se bo v evrop- skih kinematografih znašla tik pred božičnimi prazniki. Po neverjetnem uspehu, ki ga je kanadska rockerica ALANIS MORISSETTE leta 1995 zabeležila s svojim pr- vencem »Jagged Little Pili«, so največje svetovne založbe na trg lansirale še cel kup njenih podobnic (Sheryl Crow, Me- redith Brooks, Joan Osborne, Natalie Imbruglia....), ki svoje glasbene izdelke kot za šalo prodajajo v milijonskih nakla- dah. Omenjeni četici se je pred nedavnim pridružila tu- di 27-letna angleška pevka in avtorica BILLIE MVERS in s svojim debut albumom »Gro- wing Pain« in uspešnico »Kiss The Rain« navdušila tako kri- tike kot širšo javnost. Odličen album pa je po po- lomiji »Circus« (1995) spet po- snel retro-rocker LENNV KRAVITZ. Njegov peti samo- stojni album »5«, ki je skoraj v celoti avtorsko in izvajalsko delo tega 31-letnega Newyor- čana, je tokrat za razliko od njegovih prejšnjih neo-hipi- jevskih stvaritev zapolnjen z nekoliko bolj modernimi in raznolikimi ritmi in zelo groovy nadgradnjo. Pri založbi FV je izšel CD singel »Hovvling Monkeys Blues« s petimi skladbami vrh- niških garažnih razgrajačev HIC ET NUNC, ki odslej deluje kot trio (Bernard Kogovšek - glas, kitara, Tomi Poppit - bas, Boris Kerimov - bobni). Kaj dobimo, če križamo nadvse talentirano škotsko pevko, dva ameriška prijate- lja in superproducenta? Sku- pino GARBAGE, seveda. Omenjena združba je leta 1995 z izvrstnim istoimen- skim prvencem pretresla in prevetrila tako mainstream kot alter ročk sceno, glede na prve odzive glasbenih kriti- kov, ki so njihov najnovejši izdelek »Version 2.0« ocenili s samimi superlativi, pa bodo Shirly Manson, Butch Vig, Du- ke Erikson in Steve Marker v središču pozornosti ljubite- ljev moderne ročk godbe tudi to leto. Prvi single »Push It« (z njihovega že omenjenega drugega albuma) se že vzpe- nja proti vrhu lestvic na obeh straneh Atlantika. Ljubljanska založba Dallas pa je objavila prvenec sloven- skega tehno pop dua SOUND ATTACK. Pika Božič in Simon Šurev sta pod taktirko produ- centa in aranžerja Jureta Havlič- ka posnela deset skladb, izmed katerih so uspešnice »Le tebe še hočem«, »Ne govori mi« in »Za- kaj odšel si« že stare znanke slovenskih radijskih valov. V še vedno zelo aktualne- mu celjskemu Zlatorog clubu bo v torek, 26. maja, nastopil velikokrat slišani in zelo red- ko videni primorski kantav- tor IZTOK MLAKAR. V petek, 5. junija, se bo v kranjski dvorani na Primsko- vem zgodil 5. METAL FESTIVAL, na katerem bodo poleg šestih domačih metal za- sedb razgrajali še renomirani nemški metalurgi ATROCITV. STANE ŠPEGEL DAVE MATTHEWS je z LP-jem »Before These Crowded STteets« z vrha prestižne Billboardove lestvice najbolje prodaja- nih albumov končno le izrinil soundtrack filmske mega uspešni- ce »Titanic«. V New Vorku delujoči Južnoafričan je s svojo štiričlansko spremljevalno zasedbo spet posnel stilsko precej razgibano ploščo, ki jo je tako kot njegove prejšnje tri spet produciral legendarni Steve Lilywhite (U2, Simple Minds...). 0] IZ OTROŠKEGA SVETA I [^ji^jl^ STARŠEM KRATKOHLACNDCOV Vse za otroka? v sodobni družbi, katere poglavitna značilnost je neomejen in hiter pretok in- formacij ter visoka vrednost inovacij, je postala sposob- nost za hitro prilagajanje in spreminjanje ena od po- membnejših lastnosti, ki naj bi jo imela vsaka organiza- cija, tudi vrtec. Toda spremembe niso le navdušujoče in spodbudne, prinašajo tudi negotovost, vznemirjenost in težave. Vrtci nismo nobena izjema. Upravi- čeno se sprašujemo, ali bomo kos nastalim spremembam. Zakon o organizaciji in finan- ciranju v vzgoji in izobraževa- nju ter zakon o vrtcih sta za- stavila osnove nove ureditve, s katero želita preseči zastarele sistemske rešitve. Kljub temu, da je sedaj možnih več ustano- viteljev in vsebinsko različni programi, naj bi nosilka de- javnosti predšolske vzgoje os- tala mreža javnih (občinskih in koncesijskih) vrtcev, druge oblike pa naj bi to mrežo le dopolnjevale. Najbrž bo potrebna usta- novitev strokovne revije, v katero bodo lahko pisale predvsem vzgojiteljice in po- močnice vzgojiteljic o vsem tistem, kar jih veseli ali muči pri vsakdanjem bivanju z otroki - to dajem kot pobudo strokovni javnosti. S to zakonsko ureditvijo, ki na določen način ščiti mrežo javnih vrtcev, država Sloveni- ja priznava, da je predšolska vzgoja naložba v otroka, v nje- gov zdrav, uravnotežen raz- voj, v njegovo socializacijo, vzgojo in njegovemu razvoju prilagojeno učenje, ki je ne more kar prepustiti raznim interesom in le tržnim zakoni- tostim. Še vedno gre za interes države, da pomaga družini pri varstvu in vzgoji otrok s sofi- nanciranjem in regulacijo programov v mreži javnih vrt- cev. Regulacija programov naj bi zajemala državno določene minimalne normative in stan- darde, prostorske in kadrov- ske pogoje, osnovna izhodišča za določanje plač zaposlenih in osnovni vzgojni kuriku- lum. Polovica od naštetega pa je v tem trenutku še vedno v procesu oblikovanje, kar praksi povzroča nemajhne probleme. V javnem vrtcu naj bi bilo po novem zakonu največ tri- deset oddelkov. To pomeni, da tudi največji vrtci ne bodo kakšne posebno velike organi- zacije. V manjših, na novo ustanovljenih občinah, se je veliko manjših vrtcev priklju- čilo kot enota bližnji osnovni šoli. Strinjam se, da lahko v raz- meroma majhni organizaciji največ trideset oddelkov pri- dejo bolj do izraza nekatere prednosti, kot so: - poglobljena kakovost stro- kovnega pedagoškega dela; - povečana je avtonomnost in odgovornost zaposlenih; - izboljša se lahko medse- bojna komunikacija; - nastali strokovni problemi se lažje razrešujejo ob razvija- nju timskega načina sodelova- nja in podobno. Že sedaj, ko se proces obli- kovanja majhnih organizacij ni niti zaključil, pa lahko ugo- tavljamo tudi razne pomanj- kljivosti nepovezane razdrob- ljenosti majhnih vrtcev. Strokovno povezovanje med vrtci in samimi vzgojite- lji je prej izjema kot pravilo. Če je bilo v preteklosti to po- vezovanje bolj formalno, spodbujano in organizirano od zunaj, prinaša nova organi- ziranost predšolske vzgoje s seboj tudi nujnost vzpodbuja- nja prostovoljnega strokovne- ga povezovanja med posamez- nimi vrtci in še bolj vzgojitelji samimi - povezovanje torej, ki bo temeljilo na profesionalni zavesti in profesionalnih po- trebah vzgojiteljev. Kadrovski problemi so po- stali težje rešljivi, saj se je prostor možnih kombinacij pri iskanju delovnih mest zo- žil, zato je realno pričakovati še več presežkov med strokov- nimi delavci. Standard opremljenosti je odvisen od finančne moči lo- kalne skupnosti, kar v nekaj letih najbrž pomeni izrazito velik kakovostni razpon med bogatejšimi in revnejšimi ob- činami oziroma vrtci v njih. Še bi lahko naštevala, pa naj bo dovolj. Upam, da je geslo osrednje državne sejemske prireditve, ki se je pred dnevi končala v Celju - »Vse za otroka«, spod- budilo odgovorne k bolj po- globljenemu soočanju s prob- lerni predšolske vzgoje v vrt- cih. Upam zato, ker verja- mem, da nas je veliko takih, ki bi otrokom dali prednost. S BETKA VRBOVŠEK S Vrtec Tončke Čečeve Celje Srečanje s Tonetom Pavčkom Učence razredne stopnje je obiskal pesnik Tone Pavček, ki je zelo priljubljen med otroki. Izdal je približno 80 knjig. Pri devetnajstih letih je že na- pisal svojo prvo pesem, pri štiriindvajsetih pa prvo knjigo Maček na dopustu. Letos bo star 70 let in še vedno pripove- duje otrokom zgodbe iz svoje- ga življenja. Pesnik nam je pripovedo- val, kako so ga prijatelji klica- li Gorski Tonček, ker so imeli njegovi starši hišo med vino- gradi. Pripovedoval je, kako je šel prvič na izlet. Zjutraj se je sam zbudil, si pripravil na- hrbtnik in odšel na pot. Bilo ga je strah živali, ki so mu rojile po glavi. Zaustavili so ga mucke, psi, veverice, med- ved, žirafa in še druge živali. Šel je čez progo do šole, kjer sta otroke že čakala dva voza s svetlečimi konji z zavihanimi repi. Nikjer ni bilo njegove učiteljice Pavle, ki je imela ponavadi rdeče namazane ust- nice in palico v rokah. Kasneje je le prišla in rekla Tonetu, da ga bo pohvalila pred vsemi učenci in naj le pazi, da ne bo vzela pohvale nazaj. Tone pa ji je zabrusil, da je tudi ne bo dal. Že so pognali konje in 'se odpeljali v dolino Temenice. Pesnik je imel s seboj mehko kuhano jajce, ki se mu je raz- bilo ob padcu v vodo. Otroci so se mu smejali in ga klicali Jajčer. Umil si je roke, ki so bile umazane od jajc, pa tudi čisto moker je bil. Učiteljica Pavla mu je rekla, naj se sleče in naj bo v samih spodnjicah. Toneta je bilo sram, kajti živel je v revni družini in ni imel spodnjic. Raje je bil v mokrih oblačilih in se tresel. Učitelj ca Pavla se ga je usmilil^i odpeljali so se domov. Doij ga je mama slekla, ga obris^ in mu skuhala kamilice. Tou se je takrat spomnil, da ^ kašljati in tako mamo prep, čal, da je bolan. Kašljal jej dni in ležal v postelji zdra\| bolan. Od takrat ni več mai izletov. To je le ena izmed zgodb, je otroke naše šole spravila smeh. Poslušali so ga po2( no. Radovedni so bili cel kakšno številko čevljev nosj postavljali tudi bolj zanimi vprašanja o pisanju njegov pesmi. URŠA BROD^ in SAŠA GOLO novinarski kroži OŠ Antona Aškert Rimske Topli( Matematični tabor na Pohorju Letošnje prvomajske počit- nice smo osmošolci OŠ Vita- nje preživeli v Andrejevem domu na Pohorju na matema- tičnem taboru. Naša prva matematična te- ma so bili liki. Iz papirja smo izrezovali kvadrate, te pa po navodilu na več delov. Iz vseh nastalih delov smo po- tem sestavljali najrazličnej- še figure (zajčka, avto, ladjo, robota, ribo...) in like (tra- pez, trikotnik, pravokot- nik...). Zraven pa smo izra- čunali njihovo ploščino in obseg. Ukvarjali smo se tudi z de- narjem. Raziskovali smo njegovo zgodovino in nasta- nek. Preračunavali smo, kaj si lahko kupimo za določeno vsoto v domu, v časopisu smo pogledah, kakšno vred- nost imajo denarne enote so- sednjih držav, reševali tekst- ne naloge o denarju in po skupinah pripravili gledališ- ke igrice na temo denar. Veliko smo se ukvarjali s števili, jih razcepljali .in združevaU na najrazličnejše načine, skratka pridno smo računali in svoje znanje še dopolnjevali. Slikali smo na steklo in svilo. Že v ponedeljek zvečer smo odšli na nočni pohod na Glažuto, kjer smo počitnice preživljali pretekli dve leti. V torek popoldan smo v na- ravi imeli pripravljene pouč- ne, a zelo zanimive igre. Ob obilici smeha in umazanih hlač smo se imenitno zaba- vali. Ob diapozitivih nam je izkušeni planinec prikazal lepote gora na Korziki, Tur- čiji in drugih deželah po sve- tu. Zadnji dan pa smo imeli organiziran že kar »tradicio- nalni lov«. S kompasom smo iskali listke in na njih našli nadaljnja navodila. Zraven pa smo iskali stvari kot so: model kolobarja, nekaj, kar te spominja na število u nekaj lepega, nekaj kar prei stavlja ulomek in še in J Bilo je zelo zanimivo in s( veda povezano z matemat ko. Na taboru smo dodobi ponovili matematiko in j uporabili v praksi, kar na bo prišlo zelo prav tudi življenju. S tem pa smo s tudi pripravljali na zakljuc ne teste iz matematike. Matematični tabor je^ nas pripravila gospa Ti\Y Jakob. Sestavila in računal niško oblikovala nam je na loge, v katere je zajela celoi no snov osnovnošolske ma tematike, za kar se ji najlep še zahvaljujemo. Hvala pa tudi gospe Uri Ribič, ki nam je pomagal pri delu in oskrbniku dom Andreju Kameričkemu, k nas je tako gostoljubno spre jel. Seveda pa ne smemo po zabiti na vse delavce doma Zahvaljujemo se donatorjer (Unior Atras, DD Slovenski Konjice, PD Vitanje) za fi nančno pomoč. JERNEJA VIVOD, 8.1 OŠ Vitanj Razstava Benetke Na srednji Trgovski šoli v Celju smo dijaki 5. letnika, programa podjetniško poslo- vanje, pripravili razstavo na temo Benetke. Idejo nam je dala naša profesorica itali- janščine, ki je bila hkrati tudi naša mentorica. Pripra- ve so se začele že februarja, ko si je nekaj dijakov ogleda- lo znameniti pustni karneval v Benetkah. Ideje, kaj vse bi lahko prikazali, so kar deže- vale, a izbrati smo morali tiste, ki so bile izvedljive. Bolj kot je šlo proti koncu, bolj smo bili vsi nestrpni. Na dan otvoritve pa je šlo vse »kot po maslu«. Predstavili smo beneški karneval, kanal Grande, kjer se je mogoče peljati z gondo- lami, znamenitosti trga Sv. Marca, italijansko modo, zgodovino Benetk ter itali- jansko kuhinjo z najznačil- nejšimi jedmi, kot so teste- nine in pizza. Naše dijakinje pa so se potrudile tudi s peko italijanskega peciva, s kate- rimi so se po ogledu lahko posladkali tudi profesorji in mi dijaki. Vse skupaj smo nazdravili še z italijanskim šampanjcem. Gospa ravnate- ljica prof. Maja Krajnc je bila na nas zelo ponosna. Mi pa tudi, saj smo s tem spet prispevali nekaj h kulturne- mu utripu na šoh. 5. b razred Srednje trgovske šole Celje Moja mamka ... me zvečer vedno pokrije in mi da poljubček. Od nje sem se že zelo veliko naučila. (TANJA) ... za moj rojstni dan naredi vse, kar si želim. Na sprehodu me drži za roko in ko se igram z žogo, mi vedno prinese kozarec soka. (MARKO R) ... ima zelo rada lešnike. Rada nosi kavbojke in puloverje. (KATRIN) ... je najbolj vesela, če smo zdravi. Je dobra kuharica. Rada ima vso družino, najrajši pa ima mene. Rad bi, da bi moja mamica dolgo živela in skrbela za nas. (MATEJ) ... ima zelo rada pomlad, vodo in topel veter. Če se ji, zlažem aU je ne ubogam, je zelo huda. Rada ima atija, mene, sestrico in pa Flokija. (MAŠA) ... je še posebej nežna, ko me poboža. (ROK) ... je najboljša mamica na svetu. Če sem bolan, je njen obraz zaskrbljen. (MARKO Š.) i ... mi je vedno bolj všeč in jo imam zelo, zelo raci. (KLEMEN R.) J ... dovoU vse, kar je prav. Včasih jo prav hitro razjezim, a se ji opravičim. Z vrta večkrat opazujeva bežeče mlade srne inj ptice na nebu. Prav lepo se smeji. (DOROTEJA) ... je vedno vesela in je zelo mucasta. Zanjo rad naredi^ sadno kupo. (MIHAEL) | ... je zelo prijazna. (KLEMEN L.) ^ ... me lepo objame. Če mamica dolgo spi, ji pripravili j zajtrk. (KRISTJAN) I Učenci 2. a OŠ Vojni^ petica__za avtomobiuste_ to Nova opel astra za domače kupce pober mesec po tako imeno- 3ni svetovni predstavitvi je ^pniški Opel predstavil novo jjtro oziroma astro II tudi na -lovenskih tleh. Uradno bo ,rodaja tega novega avtomo- ijla, vsekakor najhujšega konkurenta novemu VW gol- ju (golf IV), stekla 22. maja. I Pri Opel Marketingu, ki neka- L koordinira prodajo oplov na llovenskem trgu, pravijo, da bi |di letos pri nas prodali od IlOO do 1600 novih aster. Načrt |ezdi uresničljiv, vprašanje pa t seveda, ali bo letošnja proda- I novih avtomobilov na doma- Lm trgu vsaj približno tako ispešna kot je bila lani. Nova astra bo torej sloven- ;kim kupcem na voljo v treh ;aroserijskih variantah (kot aravan ter kot pet in trivratna imuzina). Novi avtomobil je )d prejšnjega nekaj daljši in širši, za 97 milimetrov je dalj- ša medosna razdalja, razširili so tako zadnji kot prednji ko- lotek, za dobrih 10 litrov pa je večji tudi prtljažnik v kombi limuzini (sedaj 370 litrov). Veliko so se pri Oplu ukvarja- li tudi s tako imenovano pasiv- no varnostjo, zato so bistveno povečali čvrstost karoserije, po- leg tega pa je avto v celoti gal- vansko zaščiten, tako da je to- varniška garancija proti prerja- venju po novem dolga kar 12 let (torej tohko kot pri novem gol- fu). Zanimivo je, da je prednje steklo sedaj za 120 milimetrov pomaknjeno naprej, kar je v prid notranji prostornosti, po- leg tega pa so znova dosegli zelo ugoden količnik zračnega upo- ra (0,29). Lotili so se tudi pod- vozja, ki je po novem dokaj kompaktno, uporabili so neka- tere nove materiale za zmanjša- nje teže (denimo aluminij in magnezij) ipd. Opremski (os- novni) paketi so štirje, in sicer GL, pa club, CDX in šport, seve- da pa je možna tudi individual- na dopolnitev opreme (denimo s stranskimi zračnimi blazina- mi in podobnim). Motorjev je kar osem, pri čemer jih je šest iz znane Oplove serije ECOTEC; šest je bencinskih in dva dizel- ska. Osnovni motor bo 1,2-litr- ski bencinski štirivaljnik z moč- jo 65 KM, sledi 1,4-litrski mo- tor (90 KM), pa dva 1,6-litrska, ki imata enkrat 75, drugič pa 100 KM (slednji je opremljen s po štirimi ventili na valj), sledi 1,8-litrski agregat z močjo 115 KM. V samem vrhu je 2,0-litrski motor z močjo 136 KM, med- tem je pri dizlih osnovni 1,7- litrski štirivaljnik z močjo 68 KM, precej zmogljivejši pa je 2,0-litrski motor iz znane serije DI in z močjo 82 KM. Načrti Opla z novo astro so torej znani, sledi realizacija, ki pa bo odvisna tudi od kon- kurence in primernih cen. Te so prav tako znane, saj je naj- cenejša astra (1,2) na voljo za 2,19, najdražja (2,0i 16V) pa za malenkost več kot tri mili- jone tolarjev. Nova opel astra karavan. Obnovljeni mercedes SL Mercedes SL, eden najuspešnejših velikih in seveda tudi dražjih roadsterjev, se v letošnjo avtomobilsko pomlad po predstavitvi na nedavnem torinskem avtomobilskem salonu pelje nekoliko obnovljen. Pravzaprav je sprememba najbolj opazna na zadnjem delu, kjer so luči prekrite z drugačnimi stekli, poleg tega pa bodo v prihodnje vsi SL serijsko opremljeni s 17-colskimi kolesi. Nekoliko drugačna je tudi notranjost, saj so uporabili nove barve in nove materiale. SL bo na voljo v Varianti 280 (204 KM), pa 320 (224 KM) in 500, kar bo pomenilo, da vozilo poganja osemvaljnik ^ močjo 306 KM. Kasneje pride na vrsto še SL 600 (394 KM), za vse motorje pa velja, da so ^bloško ustrezni in da jih odlikuje tudi bistveno ali vsaj omembe vredna skromnejša poraba §oriva kot prej. Na sliki: obnovljeni mercedes SL. 48 ZA AVTOMOBILISTE Dobro v Evropi in tudi v Nemčiji v aprilu so v zahodni Evropi prodali 1,25 milijona novih osebnih avtomobilov oziroma za 1,7 odstotka manj kot lani v tem mesecu. To je bilo v letošnjem štiri- mesečju prvo zmanjšanje, čeprav analitiki trdijo, da je bilo mogoče to pričakovati, razlog pa naj bi bil v tem, da je bilo zaradi velikonočnih praznikov v aprilu manj de- lovnih dni. Zanimivo je, da je bil mi- nus pri prodaji največji v Nemčiji, kajti v trgovine je prišlo za dobrih 14 odstotkov manj kupcev kot aprila lani. Po drugi strani je dejstvo, da so aprila v Nemčiji povišali davek na dodano vrednost in tako naj bi se varčni Nemci odločili za nakup že marca in ne aprila. V prvih štirih mese- cih je bilo v zahodnoevrop- skih državah prodanih skupaj 5,07 milijona avtomobilov, kar je bilo za osem odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Ob tem kaže znova po- gledati, kako je s prodajo ozi- roma proizvodnjo v Nemčiji, ki je najpomembnejši evrop- ski trg, hkrati pa največji iz- delovalec avtomobilov. Tako so aprila tam izdelali nekaj več 482 tisoč osebnih avto- mobilov, kar pomeni, da je bilo to za dobrih osem od- stotkov več kot aprila lani. Letos so v tej državi sicer naredili 1,87 milijona motor- nih vozil ali za šest odstotkov več kot lani, kar tudi pomeni, da v nemških avtomobilskih tovarnah naredijo toliko av- tomobilov kot dopuščajo proizvodne zmogljivosti. Se- veda je še naprej v vodstvu koncem Volksvvagen, ki letos izjemno dobro prodaja neka- tere avtomobile, denimo no- vega golfa, predvsem pa pas- sata. Na sliki: VW passat. Dogovor med Porschejem in Triglavom Porsche Slovenija, ki pri nas zastopa štiri avtomobil- ske znamke (Volksvvagen, Audi, Seat in Porsche) ter Zavarovalnica Triglav sta pred nedavnim sklenila po- seben generalni dogovor o poslovno tehničnem sodelo- vanju. To preprosto pomeni, da bo zavarovalnica za tiste lastnike audijev, volkswag- nov, seatov in porschejev, ki bodo kupljeni v okviru urad- ne mreže pri Porscheju Slo- venija, v primeru prometne nesreče opravila tisto, kar bi morali sicer lastniki. S tem bodo slednji prihranili veli- ko časa, saj je dobro znano, kako zapleteno in dolgotraj- no je urejanje vseh podrob- nosti v primeru karambola. Volvo naj bi predstavil S80 švedski Volvo se pripravlja na rojstvo novega avtomobila, ki ga bo v skladu s hišno tradicijo označil z S80. Glede na sedaj znane avtomobile in oznake je jasno, da bo to avtomobil med sedanjo serijo S90 (s tem so nadomestili prejšnjo serijo 960/940) in S/V70. Novega volva naj bi predstavili na letošnjem pariškem avtomobilskem salonu v Parizu (konec septembra oziroma v začetku oktobra), zunanja oblika pa je vsaj deloma povzeta po konceptnem avtomobilu z oznako ECC. Osnova je povsem nova in sicer z znano ter uveljavljeno Volvojevo pogonsko shemo (pogon spredaj ali pa 4x4), motorja pa naj bi bila vsaj dva: 2,5-litrski z domnevno močjo nekako 180 KM in 3,0-litrski z močjo več kot 200 KM. Kasneje naj bi ponudili še izvedenko s trilitrskim pogonskim agregatom in turbinskim polnilnikom ter močjo 270 KM. Kot je ob tem slišati, se je Volvo z novim avtomobilom obotavljal toliko časa predvsem zaradi tega, ker je propadla pred leti načrtovana združitev s francoskim Renaultom, s katerim naj bi skupaj uresničila načrt o takšnem avtomobilu. Na sliki: takšen naj bi bil volvo S80. BORZACEN Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na prodaj ^ avtomobilov. Prodanih je bilo 11 vozil, organizatorji pa so izdali kompletov kupoprodajnih pogodb. Na sejmu je bilo 1,500 obiskoval^ Prihodnje leto tudi audi S3 Nemški Audi naj bi konec ali sredi prihodnjega leta postavil na trg novo izvedenko sice| že znanega audija A3. V tem primeru naj bi bila to dirkaška različica z oznako S3. Pri td nemški avtomobilski tovarni s črko S tako ali tako označujejo motorno najzmogljivej^^ avtomobile, kar naj bi v tem primeru veljalo tudi za A3 oziroma S3. Avtomobil naj bi poganjal bencinski štirivaljnik ali morda petvaljnik s končno močjo 210 KM' ki naj bi ga razvili iz sedaj že znanega 1,8-litrskega motorja. Navzven se bo S3 seveda od ostal''' izvedenk audija A3 razlikoval po manjši oddaljenosti od tal, tršem vzmetenju, vsekakor širši'' pnevmatikah, v barvo karoserije obarvanih odbijačih in seveda bolj dirkaški notranjosti. ^^ voljo bo tudi v varianti s stalnim štirikolesnim pogonom, ki pa bo verjetno Volksvvagnov svncr"; ne pa Audijev quattro, ki je bolj zahteven oziroma tehnično izpopolnjen. Kdaj naj bi audi S3 tuJ' v resnici zapeljal na trge, še ni jasno. Na sliki: audi S3. |pETICA ZAAVTOMOBIUSTE | ^J Dobro poslovanje Renaiilla [poštevaje dejstvo, da je ncoski Renault večinski tnik novomeškega Revo- V katerem dela skoraj M ljudi in da tam izdelu- j avtomobile pretežno za Dz, je seveda zelo po- tmbno, kako tovarna po- je Sedanji podatki kažejo, da Renault v letošnjem prvem trtletju posloval zelo dobro, egova prodaja v tem času je a vredna več kot 58 milijard incoskih frankov, kar je bilo l24 odstotkov več kot lani v m času. Samo pri avtomobi- lih so zabeležili za 23 odstot- kov boljši rezultat, medtem ko je bila prodaja gospodarskih vozil celo za 35 odstotkov boljša kot lani. Še najbolje je šlo Renaultu v ZDA (gospo- darska vozila) in seveda v Evropi, ki je zanj tako ali tako najpomembnejši trg. Po splo- šnem mnenju se je Renaultu tako dober rezultat posrečil predvsem zaradi dobre proda- je različnih izvedenk megana in kangooja, ki gre dobro v promet tudi na slovenskem tr- gu- Na sliki: renauU kangoo. Popusti in nižje cene dopusti pri nakupu novih avtomobilov na slovenskem /Ji/se kar množijo. Tako pri Kia Motors, ki je uradni predstavnik južnokorejske nomobilske tovarne pri nas, od nedavnega ponujajo nižje ene pri nakupu dodatne opreme za posamezne modele ti'arne. Po novem stane servo volan za model pride 49 tisoč )larjev, zraven pa kupec dobi še zračno varnostno blazino za oznika, pri sephii I (prejšnja izvedenka) pa je treba za obe arnostni zračni blazini odšteti 100 tisoč tolarjev. Podjetje Suzuki Odar, uradni predstavnik Suzukija pri nas, a je prav tako pripravilo prodajno akcijo, saj je nekoliko ižalo cene za alta, svvifta, balena, vvagona R+, samuraja in itaro. Ob tem je mogoče za omenjene modele nekdaj dodatno premo sedaj dobiti brez doplačila. Da bo staro spet novo Zveza slovenskih društev ljubiteljev in lastnikov starih vozil bo od petka do nedelje v Muzeju motociklov na Vranskem pripravila predavanje na temo »Pravilno restavri- ranje starodobnikov«. Predavatelja Benito Battilani in Augusto Ferneti prihajata iz Italije in veljata kot vrhunska strokovnjaka na tem področju. Skoraj ni pomembnejšega muzejskega eksponata - old timerja, ki ne bi šel skozi njune roke. Visoka funkcionarja FIVA (Mednarod- na zveza starodobnikov) bosta članom vseh domačih tovrstnih klubov ter povabljenim iz vrst AMZS, ministrstva za kulturo, tehniškega muzeja v Bistri in zavarovalnic govorila o pravilnem restavriranju v luči sodobnega tehnološkega razvoja, hkrati pa bo pred muzejsko restavracijo na Vranskem še razstava izbranih motociklov old timerjev iz vse Slovenije. PŠ Benito Battilani na Harley Davidsonu iz leta 1924. Motocikel je eden redkih dirkalnikov te znamenite tovarne, ki je že v tistih časih vgrajevala po štiri ventile na glavo cilindra. Kaj so takrat počeli Japonci? ZAMOTOCIKUSTE Čas potovanj Bližajoče se poletje začenja prebujati potepuške skomi- ne. Kdor je enkrat poiskusil potepanje po daljnem ali bližnjem svetu z motociklom, namesto z avtomobilom, pozna težave s prtljago. Še tako mala potovalniška krama potrebuje svoj prostor. Najboljša rešitev so posebni nosilci, ki jih pritrdimo za sedežem. Nanje lahko pritrdimo do tri kovčke s skupno prostornino do 120 litrov. Večina sredin- skih kovčkov (nameščen za sopotnikovim hrbtom) je opremljena s svetlobnimi odbojniki, nekateri tudi z naslo- nom za sopotnika. Svetovno srečanje ducatijev Dnevi med 12. in 14. junijem bodo v Bologni, Misanu in okolici Riminija (Italija) posvečeni lastnikom ducatijev od daleč in blizu. World Ducati Weekend bo postregel z odprto pisto v Misanu, z odprto tovarno v Bologni, s hrano in pijačo (pokrajina Emilia Romagna slovi po kuhinji ena a!), s takim in drugačnim razvedrilom (body painting, bolšji trg z rezervnimi in tuning deli, kaskaderji, polnočni ognjemet), z angleškimi »muskontarji« Simple Minds in še kakšen striptease se bo našel. Imate ducatija v garaži? Mogoče novega 900 SS (na sliki)? Tu najdete podrobnejše informacije: Strike Agency, tel: 39-11- 882413, fax: 39-11-8123061. italjet na novo Ne gre za drastične spremembe pri izdelovalcu skuterjev, ampak za novo podjetje, ki bo zastopalo to italijansko znamko pri nas. Italmotor je od 20. aprila nov uvoznik Italjeta, Industrijaimport pa finančno-logistična naveza, ki bo pomagala pri organiziranju prodajne mreže. B] I NASVETI I \mami Dobro sonce za lepo barvo v Medicinski opremi Poz- nik v Celju, sloveči po števil- nih doma in v tujini prizna- nih inovacijskih dosežkih, je tudi negovalno-lepotilni studio, kjer znajo streči ne- nehnim dosežkom na po- dročju kozmetike in nege te- lesa. Tako so se v teh dneh oskr- beli z najnovejšim in najbolj izpopolnjenim solarijem Sportarredo, izdelanim v Ita- liji. Prednosti tega aparata za umetno sončenje so velike, saj je z njim mogoče doseči lepo rjavo polt v izjemno kratkem času, čas pa je de- nar, kot vemo. V »oklepu« tega solarija se zgodi to, da umetno sonce lepo pobarva našo polt že po trikratni uporabi (namesto običajnega desetkratnega sončenja s podobnimi apara- ti), enkratno poležavanje pod umetnim soncem pa tra- ja največ štirinajst minut. Slaba ura torej in že se lahko brezskrbno nastavimo prave- mu soncu. Tako smo napri- mer na dopustu bolj brez- skrbni, ni se nam treba ne- prestano mazati z zaščitnimi kremami in se bati opeklin. Prednost Poznikovega sola- rija je tudi v večji zaščiti' kože, kar pomeni absolutno varnost tudi z zdravstvenega vidika. Sploh pa je za vsakr- šno delo s solarijem potreb- na usposobljenost. Mojca Poznik, ki vodi kozmetič- no-lepotilni studio, je prav- kar opravila potreben teore- tični in praktični izpit pred komisijo slovenske obrtne zbornice. Ob zdravi in učin- koviti pripravi na pravo son- čenje oziroma letni dopust pa je kratkotrajno sončenje s solarijem Sportarredo prak- tično tudi z vidika vzdrževa- nja barve kože po tem, ko smo spet doma in nam je pravo sonce vse bolj na krat- ko odmerjeno. Zgolj enkrat- no sončenje v tem solariju nam v primernih časovnih razmakih omogoča, da že pridobljeno rjavo barvo ko- že ohranimo vse leto. Lepo- ta, zdravje, čas - vse to so prednosti sodobnega načina življenja, ki jih je mogoče »ujeti« tudi v kozmetično- lepotilnem študiju Mojce Poznik na Oelovški ulici 10 v Celju. In da vam prihranimo še čas z iskanjem telefonske številke: za informacije je treba zavrteti številko 36- 060. MARJELA AGREŽ Mojca Poznik oh najsodobnejšem aparatu-solariju, ki omogoča hitro, lepo in zdravo porjavitev kože. Ali poznamo dišavni šopelc? Dišavna zelišča vežemo v šopke, te šopke pa dodaja- mo jedem, kadar želimo, da imamo okusnejšo jed. Pravi mojstri za vezanje dišavnih šopkov so Francozi, toda mojstri lahko postanemo tu- di mi. Aromatična zelišča sestavimo v šopek, ga pove- žemo s sukancem, po konča- nem kuhanju ga poberemo iz jedi in zavržemo - nam pa ostane žlahtni in nenado- mestljivi okus, pravzaprav prelivanje dišavnic različnih ubranih okusov. Šopek milega okusa je se- stavljen iz stebla zelene, ve- jic timijana in peteršilja. Prav nam pride pri kuhanju juhe, enolončnic ali pa pri omaki k pečenki. Šopek, ki je klasičnega okusa, je sestavljen iz lovor- jevega lista, timijana in pe- teršilja, lahko pa dodamo tudi zeleno steblo mlade če- bule. Okus šopka je nenado- mestljiv še zlasti pa pri pe- rutninskem mesu. Šopek pikantnega okusa je šopek iz rožmarina, timija- na in bazilike. Kombinacija teh okus se prilega k buč- kam, paradižniku in pa k pikantnim mesnim oma- kam. MK LEPOTAINZDRAVJE /« (^if ■■ viimm- 'i Plinski štediiniic Kuhate na klasični električni ali plinski štedilnik? Med- tem ko se številni nejeverni kupci ukvarjajo z možnim tveganjem pri uporabi modernih infra-štedilnikov, pa so pulmologi in alergologi ugotovili neugoden vpliv plinskega štedilnika na dihala. Gospodinje in kuharice, ki dalj časa prebijejo pri prižganem plinskem štedilniku, so bolj občutljive za infekcije dihal in dovzetne za bronhialno astmo. Vzrok za to je dušikov dioksid, ki kot običajna sestavina zemeljskega phna draži dihala (bron- hije in pljuča). Zanimivo in nepojasnjeno pa ostaja dejstvo, da plinski štedilnik škoduje le nežnejšemu spolu, medtem ko pri moških doslej niso opažih omenjenih težav. Strokovnjaki se sprašujejo, ali temu botruje večja občutljivost ženskih dihal ah pa je ugotovitev moč pripisati preprosti resnici, da moški manj in redkeje kuhajo kot ženske, oziroma se vsak dan ne vrtijo okrog štedilnika. GREMO PO GOBE v Sloveniji 812 gob ve« Naslov vas bo morda začu- dil, pa vendarle je res. Pri nas je kar naenkrat 812 gob več. Le kako, se bo marsikdo vpra- šal. Zveza gobarskih društev Slo- venije je predstavila nov sez- nam gob, rastočih v naših goz- dovih. Leta 1972 je vseboval prvi seznam 756 vrst gob. Leta 1986 se je v drugem seznamu število opisanih gob povečalo že na 1936, da bi končno letos v . tretjem seznamu prišli do šte- vilke 2.748 vrst. Ta številka po- meni, da je bilo toliko vrst gob najdenih v slovenskih gozdo- vih, natančno opisanih in poi- menovanih. Prav tako so se ne- katerim gobam spremenila imena, pa čeprav so se prej uporabljala kar nekaj desetle- tij. Do preimenovanja je prišlo zaradi tega, da je prevod iz latinščine čimbolj smiseln. Učenje gob je zanesljivo le z uporabo latinskih imen in če tem imenom približamo slo- venski izraz, potem je določitev bolj enostavna. Za primer bom navedel gobo, iz katere se poka- di, če nanjo stopimo, podobna pa je krompirju. Doslej se je imenovala krompirjeva prašni- ca, odslej pa bo imela ime na- vadna trdokožnica. Sicer pa je bilo v gozdovih vsaj doslej še relativno mrtvo. Razen nekaj marčevk i^i ževk ni opaziti nič druJ Vsak čas pa se lahko pojl borovi gobani. To so tisti] jurčki, ki jim nepoznavaW čejo ajdovke, pa to niso gobane je kar težko najti, dar že ime pove, kje jih jej iskati. Če se mu reče h goban, potem ga moramo i med bori. Omaka iz suhih g Ker svežih gob še najvei) je ne bomo mogli dati v Ij bomo pripravili suhe. Potrebujemo: 4 žliceoj dag suhih gob, mleko, 1 čel 3 dag moke, govejo juho, kumarico, hrenovko, rdeči priko, muškatni orešek, bi ve jagode, gorčico, sol. Priprava: na žlici olja| pražimo gobe, ki smo jih namočili v mleku, jih ode in zrezali. Ko so gobe me primešamo svetlo prežgan ostalega olja, čebule in m potem ko smo ga zalili z kom in juho. Kislo kumari( hrenovko narežemo na ti koleščke in dodamo on Omaka naj vre še 20 mi Izboljšamo jo z rdečo papi naribanim muškatnim o kom, nekaj brinovimi jag( mi, gorčico in soljo po ok Žvepleni lepoluknjičar je goba, ki je dokaj nenavadn videza, raste na panjih in je mlada celo užitna. [pETICA NASVETI__Ui MAKROBIOTIKA Soja Hj^ovini soje sta Kitaj- jn Japonska. Veliko je tudi na Tajvanu. V jlcajšnji prehrani zaseda J pomembno mesto. Za J so se bile tudi vojne, ^rjjo, da je pohlep Japon- ,po Mandžuriji osnovan joji. Na Kitajskem so sojo delovali že pred dva tisoč v Evropi pa je znana ,li 100 let. Soja nadomeš- pjeso, mleko, maslo in sir. 3 polnovredne beljakovi- lako kot meso. Vsebuje j veliko proteinov. Iz mle- j zrnja se pridobiva tudi ično sojino olje. r flja najbolje uspeva v to- 1 območjih na rodovitni, feni ali apnenasti zemlji, leva tudi v rahlo zakisanih I, ki so močno gnojena, rebuje pa veliko vlage. So- eenoletna rastlina. Zraste v iki grma, ki doseže višino 30 do 70 cm. Plod soje je 3k. V njem so navadno 3 la, včasih tudi 4. Posušena la uporabljamo za prehra- Nekatere vrste soje pa ajo tudi mehkejše stroke, 50 užitni, ko so še zeleni. Soja se sadi pozno spomladi stalno mesto. Staro pravilo ivi, da jo je najbolje saditi ;rat, ko cvetijo jablane. Sa- še v vrste po 8 cm narazen in cm globoko. V globoko iilslini zemlji jo sadimo po cm narazen. Običajno raste 90 do 120 dni. Sojo je treba 3trat okopati in na rahlo fiati. Zlasti ko je mlada in razvija, moramo biti pre- Ini, da je ne zaraste plevel, iteblo soje je pokončno s rilnimi vejicami. Soja cveti ja in v začetku avgusta, tori pa prve dni septembra, 5ravi stroke, ki so rumeni rumenorjavi, včasih tudi iinorjavi oziroma vijolični, iiaj jo izrujemo in dosuši- ' v suhih prostorih, z soje lahko pripravljamo no moko, sojino olje, soji- inaslo, sojino mleko, sojin •tofu, sojine kosmiče, soji- beljakovinske koncentrate ^ino omako) in sojine kalč- Soja V prehrani ^fr ima soja polnovredne p3kovine tako kot meso, se F bolj uveljavlja v zdravi pirani. Vsebuje tudi veliko 'nokislin, ki so za človeško ^ prebavljive. Ne vsebuje '^sterola in težko prebavlji- ' niaščob, poleg tega pa je ® nizkokalorična. ^^ uporabimo za živilo soji- ^rna, jih moramo najprej do 24 ur namakati v mlačni Nato jih kuhamo 1 do 2 klasičen način, v eko- loncu pa od 30 do 40 Če uporabljamo cela ^soje za pripravo jedi, mo- Vedeti, da se zrna ne in imamo obču- niso dovolj kuhana. I® kuhano sojo ponavadi pijemo. Uporabimo za pripravo P sojino moko, je pripo- da uporabimo meša- P Sojine in pšenične moke moka se ne lepi). Za kruh jo mešamo tako, da na 10 kg pšenične moke dodamo pol kilograma sojine moke. Poleg sojinih zrnc lahko v prehrani uporabljamo tudi so- jine kosmiče in sojino mleko. Sojino mleko uporabljamo kot kravje mleko, saj vsebuje vse hranljive snovi. Pripravi- mo ga sami iz sojine moke. Iz sojinega mleka lahko pripra- vimo jogurt in sir, ki se imenu- je tofu (sojin sir). Iz sojinega zrnja pripravljamo tudi sojine kalčke, ki so prava zakladnica vitaminov, zato je prav, da jih čim več uporabljamo. Sojini kosmiči nadomešča- jo meso. Pred uporabo jih pre- pojimo s hladno ali mlačno vodo, v kateri jih namakamo pet do deset minut. Uporab- ljamo jih kot jušne vložke, v enolončnicah, so nadomestek za mleto meso. Uporabljamo jih tudi za pripravo golažev, v nadevanih paprikah, sarmah, rižotah, testeninah, oma- kah.... Sojino mleko: najprej sku- hamo sojin pire iz namočenih sojinih zrn. Sojin pire ima najboljši okus in prehrambe- no vrednost, če so sojina zrna namočena ravno prav. Ko je soja dovolj dolgo namočena, je pomembno, da jo takoj zmeljemo in iz zmlete takoj skuhamo sojin pire. Če pire kuhamo predolgo, izgubijo beljakovine svojo vrednost. Ko je po našem občutku pire kuhan, ga odcedimo. Tako dobimo sojino mleko. Sojino mleko lahko pripra- vimo tudi iz sojine moke. Uporabimo polnomastno so- jino moko, ki naj bo čim drobneje zmleta. Na kilo- gram sojine moke dodamo sedem litrov vrele vode in vse skupaj dobro premešamo, da se ne napravijo grudice. Za- tem tako pripravljeno sojino moko kuhamo 15 minut, pri tem pazimo, da ne prekipi oziroma, da se ne prismodi. Tako dobimo sojino mleko, ki ga precedimo skozi tanko tkanino in dodamo sol ali sladkor ali vanilijev sladkor. Mleko nato kuhamo še nekaj minut, da se na površini nare- di smetana. Sojino mleko pa lahko pri- pravimo tudi iz instant mleka in ga razmešamo po navodilih proizvajalca. Sojina skuta: proces pri- prave skute iz sojinega mleka je podoben procesu priprave skute iz kravjega ali kozjega mleka. Sojino mleko lahko koaguliramo s soljo (magne- zijev klorid) ali s kislino (li- mona ali kis). Ko mleku doda- mo koagulant in pustimo, da reagira nekaj minut, se mleko razdvoji v nežno, belo skuto in svetlorumeno sirotko. Sojin sir - tofu: po beljako- vinski vrednosti nadomešča meso, torej rastlinske belja- kovine nadomeščajo žival- ske beljakovine. Aminoki- slinska sestava tofuja je zelo podobna sestavi živalskih proteinov. Medtem ko je be- ljakovinska hrana često tež- ko prebavljiva, je tofu s tem, da smo iz soje odstranili tež- ko prebavljiva vlakna, postal zelo dobro prebavljiv (95- odstotno). Kuhana sojina zr- na so namreč prebavljiva 68- odstotno. Zato je tofu dobra prehrana za otroke, starejše ljudi in za ljudi s prebavnimi motnjami. Tofu ima trikrat manj kalorij kot jajca in 4 do 5-krat manj kalorij kot gove- dina. Sojin sir vsebuje tudi kalcij, ki omogoča pravilno rast zob in kosti. Vsebuje tudi železo, fosfor, natrij ter vitamine skupine B ter vita- min E. Sojini kalčki: lahko jih vzgojimo iz vseh vrst soje, najboljši pa so iz zelene soje. Posebno primerni so v zim- skem in zgodnjem spomla- danskem času, ko nam pri- manjkuje zelenjave. Najbolj priporočljivo je, da kalčke pridelujemo oziroma vzgoji- mo v posebnih kalilnikih. Su- ha zrnja soje najprej operemo in jih namočimo v mlačno vodo za 12 ur. Nato jih odce- dimo. Zrna nato razporedimo v kalilnik, ki je sestavljen iz večih posod, ponavadi iz šti- rih. V spodnjo posodo kalilni- ka nalijemo vodo, zgornje tri pa napolnimo z namočeno so- jo. Po določenem času se iz sojinih zrn razvijejo kalčki. Uporabimo jih za pripravo so- lat in prilogo k različnim je- dem. Sojini kalčki vsebujejo veliko beljakovin, poleg tega še vitamina C in A. Pri sojinih kalčkih je delež kalorij glede na količino beljakovin naj- manjši. Po deležu uporabnih beljakovin na kalorijo se s sojinimi kalčki lahko primer- jajo le še ribe in morska hra- na. Sojina omaka: na Daljnem vzhodu že od nekdaj uporab- ljajo razne oblike fermentira- ne soje, ki ima povsem druga- čen okus od sveže ali suhe soje. Iz fermentirane soje pri- dobivajo sojino omako, ki je glavna začimba v marsikateri kuhinji. S sojino omako naj- večkrat poškropimo že kuha- ne jedi Ouho, zelenjavo, me- so), lahko pa jo uporabimo tudi kot marinado. CZ'.. i BOJAN SEŠEL KMETUSKI NASVETI Škropljenje trte po cvetenju Da bi vinsko trto zavaro- vali pred peronosporo, oidi- jem in botritisom, ji je po cvetenju potrebno posvetiti posebno pozornost. Pero- nospora namreč po cvetenju vinske trte napada vse zele- ne dele trte. Zelo hitro se širi pri toplem, vlažnem in de- ževnem vremenu. Zelo ji ugaja večkratno kratko- trajno deževje v toplih dneh, ko sonce sije, trte pa ostanejo vlažne. Peronospora se širi preko listnih rež, ogroženi so pred- vsem mladi listi. Grozdne ja- gode so občutljive do nastan- ka voščenega poprha, peclje- vina pa je občutljiva nekaj dni dlje. V tem času lahko nastopi netipična peronos- pora, ki uničuje grozdne ja- gode, ki se posušijo. To se nam zgodi, če prehitro pre- nehamo s škropljenjem. Proti peronospori upora- bimo polygram DF, ki ima dolgo obstojnost in dolgo- trajno učinkovanje. Vinska trta ga odlično prenaša tudi v času cvetenja. V tem času lahko dodajamo euparen, ki deluje proti botritisu. Posebno nevarnost pri vin- ski trti predstavlja oidij. Oidij nas je v zadnjih letih že več- krat presenetil. Razlogi so v pretirani uporabi sistemičnih fungicidov, ki povzročijo po- jav rezistenčnosti. Vzroki so lahko tudi pomanjkljive apli- kacije, predolgi razmaki med škropljenji, premajhni od- merki in škropljenje s pre- majhno količino vode. Raz- maki med škropljenji so prila- gojeni predvsem peronospori. V sušnih letih, ko peronospo- re skoraj ni, nas preseneti oi- dij, kateremu zadošča le zrač- na vlaga. Za zatiranje oidija je na tržišču že nekaj let v proda- ji dobro znan žveplen pripra- vek pepelin. Takoj po cvetenju se lahko pojavi zgodnji napad botriti- sa, ki uničuje mlade grozdiče. Posušijo se celi grozdiči ali le deli. Zelo pomembno škrop- ljenje preden se grozdi sklene- jo. Ronilan, ki ga uporablja- mo v te namene, uporabimo 1-2- krat, v kombinaciji z dru- gimi botriticidi. To je po- membno opraviti zaradi poja- va rezistenčnosti. Vsi omenjeni preparati so v DF formulaciji (vodotop- ne mikrogranule). V škro- pilnico odmerjene količine vsujemo direktno. Vino- gradniki lahko uporabijo biološko zelo učinkovito kombinacijo polygrama in cuprablaua pred prehodom na čista bakrena sredstva. Ta kombinacija polygrama DF 1,8 kg/ha in cuprablaua Z l,7kg/ha je cenovno zelo ugodna. V drugem delu vegetacije (zadnja dekada julija, prva dekada avgusta) uporabimo pripravek Cuprablau Z. Cu- prablau izpolnjuje vse eko- loške parametre. Prednosti njegove uporabe so: izpira se malo, povečuje se dozo- revanje lesa in utrjuje po- vrhnjica grozdnih jagod, posledica tega je manjši na- pad botritisa. Zelo pomembna so zelena dela, na primer odstranjeva- nje listov v območju grozd- ja, vršičkanje in podobno, s katerimi posredno zmanjšu- jemo napad omenjenih bo- lezni. NANDE OSOJNIK, PREHRANAZAZDRAVJE Jagode - pomladanska osvežitev Jagode so v vrtovih vzga- jali že pred našim štetjem stari Rimljani, ki so jih uži- vali z vinom, sladkorjem, smetano ali celo s soljo in začimbami. Tudi danes je od vseh vrst grozd ič j a to naj- bolj priljubljen sadež. Zara- di vsestranske uporabne vrednosti pridelovanje rde- čih, debeloplodnih jagod stalno narašča. Do nedavne- ga smo jih gojili le v vrtovih, v zadnjih letih pa so za pre- delavo uredili obsežne plan- taže. Jagode so po svojih narav- nih lastnostih dokaj odporne in tako uspevajo v vseh po dnevnih območjih in v vseh delih sveta ter zato sodijo med najbolj razširjene sadne vrste. Jagode imamo radi zaradi okusnih in aromatičnih me- snatih plodov. Dober okus da- jejo visoka vsebnost sladkor- jev in razmeroma visoka vsebnost kislin. Če je razmer- je med sladkorji in kislinami porušeno, dobimo jagode ki- slega in medlega okusa. 100 g jagod ima le 155 kJ ah 37 kcal, kar je bistveno manj kot pri drugih sadnih vrstah in so zato nepogrešljiv dodatek pri dietah. Sadež je primeren tu- di za sladkorne bolnike, saj je od skupnih sladkorjev kar 45 od 50 odstotkov fruktoze. Pomen sadja v prehrani je v tem, da z visoko vsebnostjo balastnih snovi, vitaminov, sadnih kislin, sladkorjev in mineralov idealno dopolnju- jejo hrano s hranilnimi snov- mi. V primerjavi z drugimi vrstami sadja, kot npr. košči- čarji in pečkarji, se jagode odlikujejo po znatno večji količini posameznih minera- lov (Ca, Mg, Fe in Cu), vita- minsko vrednost pa jim daje predvsem visoka količina C vitamina, ki ga vsebujejo naj- več za črnim ribezom. Da bi odrasel človek zadostil dnev- ni potrebi po vitaminu C, to je 75 mg, je dovolj že 5 do 6 jagod. Ker pri jagodah poje- mo skupaj z omesenelim cve- tiščem tudi semena, imajo plodovi povečano količino balastnih snovi, to pa spod- buja prebavo. Ko jagode dozorijo, si jih privoščimo za posladek, za poobedek ali za popoldanski prigrizek. Jemo jih s sladkor- jem, s stepeno smetano aU v skisanem, pa tudi sladkem mleku. Lahko jih prelijemo z limoninim ali pomarančnim sokom, pomakamo v kislo smetano in rjav sladkor, lah- ko pa jih jemo tudi z belim in rdečim vinom. Z jagodami polnimo torte, palačinke in cmoke. To je priporočljivo predvsem takrat, ko je vsa- kodnevni pridelek jagod več- ji od naše dnevne porabe. Jagode so obstojne le malo časa, zato jih štejemo k sadju, ki ga skladiščimo le omejen čas. Porabiti jih moramo hi- tro ali pa ohraniti na določen način. Za krajši čas jih shra- njujemo v hladilniku, v pro- storu za zelenjavo, zmeraj v primerni embalaži. Ker jago- de niso obstojne dalj časa, jih konzerviramo. Iz njih pri- pravljamo marmelade in dže- me, mnogokrat jih zmrzuje- mo. Za vse načine konzervi- ranja je izredno pomembno, da so sadeži dobro očiščeni, brez delov zelene rastline in nagnitih delcev. Le s konzer- viranjem zdravih in dobro očiščenih jagod dobimo ka- kovosten shranek. SIMONA RUČIGAJ, dipl. ing. živil, tehnol. Q ZA RAZVEDRILO | PETICA__ZA RAZVEDRILO_ Bi H FEUTON - ROMAN | Vse do osemdesetih let je bilo po uradnih statistikah za- posleno domala celotno za de- lo sposobno prebivalstvo. Realno stanje se je prav hitro pokazalo po padcu prejšnjega režima, ko je* po korenitih političnih in družbenih raz- merah začela nezaposlenost skokovito naraščati. Po koncu skoraj petdesetletne komuni- stične vladavine pa je deželo zajel kaos. Komunisti so ob vzpostavitvi demokratičnega sistema pustili za seboj same ruševine. Že tako bolj ali manj zastarelo industrijo so dotol- kli še z uničevanjem tovarn in strojev, trgovin, požiganjem sadovnjakov... Veliko stvari je bilo pokradenih, v nekaj ted- nih so izginili celi gozdovi... In vse to se zagotovo ni dogaja- lo le po krivdi komunistov, ki so po spremembi oblasti po- stali dežurni krivci za vse teža- ve. Po pisanih tiranskih ulicah široke ulice in trgi albanske prestolnice po mirnem jutru kaj hitro in prav nenavadno oživijo. Privatna iniciativa po- vsod po mestu že kaže prve sadove, vsaj sodeč po vedno večjem številu avtomobilov. številnih kioskih s hrano in pijačo ter provizoričnih ulič- nih stojnicah, ki so polne raz- novrstnega uvoženega blaga iz najbližjih držav. Naprodaj so predvsem cigarete, slaščice, sladoled, banane in raznovrst- ni drobni predmeti, ki jih pri nas običajno prodajajo v kio- skih. Med njimi pa bi zaman iskali albanske izdelke, ki so med množico tujih proizvo- dov prava redkost. Uvozniki pisane palete raznovrstnega blaga, kakršnega v Albaniji še pi^d nekaj leti ni bilo lahko dobiti, so v veliki meri zdom- ci, katerim posel prinaša lepe denarce. Najvplivnejšim je v interesu, da ostane albanska proizvodnja čim dlje v miru- jočem stanju, saj z uvozom in prodajo dražjih izdelkov za- služijo veliko več, kot bi s prodajo mnogo cenejšega al- banskega blaga. Le-to je moč doseči tudi s podkupovanju ustreznih vodilnih oseb in sa- botažami, na roke pa jim gre tudi privatizacija, ki se v Alba- niji srečuje s podobnimi prob- lemi kot v drugih nekdanjih socialističnih državah. In tako stojijo tovarne, mnogi trgov- ski lokali so zaradi nerazčiš- čenega lastništva prazni, stop- nja brezposelnosti pa je med najvišjimi v Evropi. Gostinski lokali in ulični kioski, za katere pridejo prav tudi počitniške prikoli- ce, so preplavljeni s tujimi brezalkoholnimi pijačami in pivom (domačega ni več moč dobiti). Uvažajo celo pomaranče in limone, če- prav je klima ob obali narav- nost idealna za plantaže ci- trusov. Toda iz takšnih in drugačnih nagibov so pose- kali in požgali celo številne nasade sadnih dreves in tako bodo na svoj račun spet priš- li uvozniki dražjih italijan- skih in grških sadežev... Ljudem se tako v Tirani kot tudi v drugih živahnejših v mestih kar naenkrat nekam mudi, lokah so polni obisko- valcev, domačini lepše oble- čeni, strehe pa polne sateht- skih anten, kar morda še naj; bolj zgovorno priča o skoko- vitem napredku. Albanija je najbrž v zadnjih letih dosegla najhitrejši razvoj med evrop- skimi državami, toda pred- vsem na račun obupnega sta- nja, v kakršnem se je znašla po koncu komunistične vladavi- ne. Okoli 10-odstotna letna gospodarska rast se sliši im- presivno, toda podoba, ki jo naključnemu obiskovalcu ka- že dežela, je še vedno kaj kla- vrna. Kje končajo odsluženi evropski avti Bliskovite spremembe so po padcu komunistične vlade dale mestu svojevrsten pečat. Čutiti je nekakšno zmedo, ki se meša z revščino na eni in bogastvom na drugi strani. Le nekaj sto metrov stran od razmeroma urejenega mestnega središča se kot rakava rana širijo neurejene ulice, ki se izgubljajo v revščini predmestja. Tu se umazanija steka kar po odprti kanalizaciji ali jarkih, vsepovsod se bohoti- jo smeti, ki jih nihče ne odvaža, veter pa skupaj s prahom vrtinči ostanke različne embalaže, ki po pravilu konča kar na ulici. K obupnemu vtisu prispevajo še umazani vhodi v stanovanjske bloke, bedne kolibe, ki so ko- maj podobne človeškim biva- liščem ter tropi potepuških mačk in psov. Še pred nekaj leti je Tirana veljala za eno najbolj mirnih prestolnic na svetu, saj prometa skorajda ni bilo. Avtomobili v zasebni lasti so bili po vsej Albaniji prepovedani. Zdaj se na ulicah nenadoma pojavljajo avtomobili vseh mogočih znamk, oboroženi z glasnimi hupami in nadvse zadovoljnimi domačini. Ko v Tirani sredi največje gneče stopiš na cesto, v, hipu spoznaš, da je močna hupa najpomembnejši del avtomobi- la. Na ulicah večjih mest so še leto ali dve nazaj kraljevali ko- lesarji in pešci, danes pa te ■prebudi hupanje nervoznih voznikov. Trobijo nepre\^idnim kolesarjem, pešcem na cesti, pa tudi tistim, ki morda šele name- ravajo stopiti z varnega zavetja pločnika. K sreči so ceste v središčih večjih mest prave ave- nije, na katerih bi bilo ponekod dovolj prostora celo za tripa- sovnico. Semaforji so prava redkost in še tam, kjer stojijo, vozniki poskušajo izsiliti pred- nost. Še največ reda uspejo na- rediti prometniki, ki pa na naj- bolj živahnih križiščih delujejo kar nekam izgubljeno. Osebno lastništvo avtoi bilov v času komunizma bilo mogoče in v času Hox ve smrti naj bi bilo v Alba le 70 osebnih avtomobil večinoma v lasti politbin Tako ni čudno, da s'o danai lastniki bolj ali manj sta avtomobilov iz zahodni vropskih držav nad vožnjo liko bolj navdušeni. Socialistična podoba središča Tirane. Poleg piva je bilo na mizi tudi žganje in začudo, tudi nekaj steklenic rdečega vina. Na stalno gospodarjevo prigovarjanje, naj jem, in da moram na jedilne vilice nabosti toliko kot na hlevske vile, sem res začel marljivo segati, zlasti po okusni gosji pečenki, toda gospodarja ni bilo moč posnemati, saj je metal velike kose v sebe kot v prepad; človek bi pomislil, da že teden dni ni ničesar zaužit Za mizo je sedel tudi suh možicelj bolehnega videza, poleg še bolj suhe ženske s štirimi otroki. Jedli so zadržano, jedilni pribor uporabljali s fineso. Gospodar jih je opominjal, naj ne jedo po mrliško, ampak po divjaško. Ker se na njegovo prigovar- janje niso odzvali, jim je na krožnike nametal velike kose raznovrstnega mesa. Otroci so se hitro opogumili in začeli prizadevno jesti. Očke so se jim svetile in radostno gledale v krožnik in po omizja. Tudi zakoncema sta se obraza sprostila in razvedrila. On je začel s precej manjšo prefinjenostjo nositi v usta, ona pa je skrivaj s svojega krožnika dajala kose mesa v svojo torbico - takšne so matere. Kmalu po binkoštih se je pričela košnja. Kmet je sam s kosilnico na konjski pogon pokosil travnike. Rosi in jaz pa sva domala sama posušila pokošeno travo, le malokdaj sta nama pomagali dvojčici. Pograbili in nalagali pa smo vsi, razen najmlajše, seveda. Seno sušiti je bilo prav prijetno opravilo, nerodno je bilo le to, da na travnikih ni bilo dreves, da bi mogli v senci malicati injužinati. Na enem njegovih travnikov pa seje vlekel vsaj potok; zveriženoje stekel kot malo črevo. Voda, ki je segala skoraj do roba struge, je leno, skoraj neopazno tekla in bila videti črna. Neko pozno dopoldne, ko sva s prvim obračanjem končala, sem odšel k potoku, si osvežil obraz in zgornji život, se vrnil, legel na napol suho travo in vrgel srajco čez obraz ter zadremal. Kmalu me je prebudilo nekakšno cmokanje. Pogledal sem v tisto smer in ob potoku zagledal Rosi, kako popolnoma naga pomaka velik otep trave v vodo in se z njim moči po telesu. Nenadoma pa je zdrknila v vodo, kot bi jo nekaj potegnilo vanjo. Takoj zatem je začela kričati: »Mirko! Mirko! Pomagaj mi, utopila se bom!« Planil sem tja in jo zagledal do prsi v vodi. »Potegni me ven! Pogrezam se v blato!« Z roko je nisem dosegel; stekel sem po grablje in jih ji podal. Kar težko jo je bilo potegniti iz vode. Nisem se mogel zadržati režanja, ko sem jo videl skoraj do mednožja obdano s črnim blatom. Ce oče tam gori ni preveč resen, in če vse vidi, potem seje moral smejati z mano vred, kajti bilo se je čemu smejati. Njen obraz, že tako in tako vedno začudenega videza, je bil še bolj začuden. Zdelo se mi je, da se čudi, kako seje moglo zgoditi, daje nenadoma čisto gola izročena mojim očem na milost in nemilost. »Obrni se!« je bevsnila vame. »Kaj boš pa storila? Saj se ne moreš sama umiti, spet boš padla v vodo. Pa tudi škoda bi bilo sprati čedne škorenjce, ki se ti tako lepo podajo.« Strgala mi je grablje iz roke in pošteno bi me mahnila, če bi ne odskočil dovolj urno. »Kaj se pa gresta?« sem nenadno zaslišal za seboj. Bila je Anneliese, ki nama je prinesla kosilo. »Rosi si je omislila prav luštkane škorenjce, pa mi ne dovoli, da bi sijih natančneje ogledal« Nasmejala se je in z njo proti pričakovanja tudi Rosi. Preden nama je pogrnila kosilo, je okoli grabelj namotala velik šop sena in ga namočila v vodi; Rosi je namočen omot snela z grabelj in si z njim začela brisati črno blato s sebe. Postopek sta večkrat ponovili, dokler ni spet postala čista nagica. Pred mojimi pogledi se nista mogli skriti, kajti tudi ob potoku ni bilo nobenega grmiča, kakor daleč je bilo videti. Seveda sem se delal, kot da ju ne gledam. Z Ivanko sva si dopisovala dvakrat mesečno. Vsako njeno pismo sem naskrivaj prebiral do naslednjega; bilo je moj brevir. Njena pisma so mi vlivala moč, da sem ločitev lažje prenašal. Proti koncu julija, žito je bilo že v kozolcih, sem prejel njeno pismo z žalostno novico: Ljubi Mirko! Danes je Jakobovo in obenem tri mesece, odkar si prišel v IVailo. Zelo je vroče, kar žari kot iz krušne peči. Trava pa je kljub temu lepo porasla - otave bo dovolj. Ob poti proti Uramškoma je vse polno materine dušice, pod hišo cveti obilo rmana, pa tudi šentjanževk je precej. Na tratnici pred hišo je vse belo malih marjetic. Vse naokoli je tako lepo, le v mojem srcu ni tako. Tolažim se, daje le še devet mesecev do takrat, ko bo spet pomlad in bom spet v varstvu tvojih objemov. Vprašuješ me, kako mil Ob večerih, ob sončnem zatonu, mi je velikokrat hudo, ko spomnim, kolikokrat sva ga skupaj doživljala. Moja edina uti je nedeljsko popoldne, ko hodim k hrastu in tam dolgo posedal mislimi pri tebi. Zadnjo nedeljo je deževalo; šla sem goi obujala spomin na belo nedeljo. Se spominjaš, ko naju je i namočil, ne da bi se tega zavedala? V trenutku, ko si bi obrazom spet ob mojem, ko sem te zagledala vsega mokrega, las ti je kar lilo, iz oči pa ti je zrla hvaležnost in hkrati otožm sem začutila, da sem zapravila nekaj skrivnostnega, neprea Ijivo lepega, kar se ne bo nikdar več ponudilo. Moja, nekaj tako močna želja po beli poročni obleki, je postala nenadoi nepomembna, nenaravna, nekaj telo in duha morečega. ni sem si zaželela otroka s teboj, a bilo je prepozno, najina čustvu bila že na zemlji. Naslednjo, najino zadnjo nedeljo pred tvoj odhodom, sem želela zamujeno popraviti, a telo ni bilo vol zaradi bolečine slovesa. Ti tega najbrž nisi opazil, saj si zaradi mojih nenadnih opominjanj na belo obleko vei ganljivo razumevajoč. Dragi Mirko! Morala sem se ti izpovei in bogve, da ne vem, zakaj; vse tri mesece meje tiščalo, zdaj n" odleglo. Prosim te, ne obsojaj me, ne za eno ne za drugo. Dragi Mirko, če stojiš, ko bereš te vrstice, sedi! Žalostno i' Ti moram sporočiti. Včeraj, malo zatem, ko sem prišla doni' je vsa objokana prihitela teta Pavlina in nama povedala, di umrl njen Mitja. Na večer je prišel mrliški oglednik in mef' da je umrl zaradi možganske kapi. Hudo mi je bilo za njim, je zabaven in dober človek. Pavlina se mi smili, saj sto nenavadno dobro razumela; zdaj pa je ostala sama, pa" osemintrideset let ni izpolnila. Sosedje pravijo, da d^ naokoli, kljub njuni goreči, a neizpolnjeni želji po otroku, tako vzornega zakonskega para kot sta bila Uramška. Prejšnji teden se je pri nama, v kratkem času že drugič, ogl" mojih bratrancev praded. Oseminsedemindeset let že ima, vidi sliši pa še ko mladenič Prinesel mi je lepo rezljam šatulp znotraj oblečeno z rdečim žametom. Za pisma, ki jih preje^^ sem ti jo naredil, mi je rekel. Vsa srečna sem ga poljubila na oti,- mu sicer cel obraz pokriva razmršena bela brada, le čisto ni' lepo rdečih lic je videti pod živahnimi rjavimi očmi. Mati je rel^^ da še vedno rezbari, največ bogove. Matere božje in svetnike, premožne meščane pa tudi podobe golih žensk in druge g^e^ kipce; da po pred nekaj leti umrli ženi živi v divjem zakonu s p^^ premlado žensko in je sploh nepopravljiv grešnik. Meni pa s{ zdel takšen. Njegov pogled je blag in nasmejan, njegove /A" iskrive, glas mehak in prav nič starčevski. Na nebu se iskri večernica, nad Sedražje lega mrak iti naokoli odmeva drobcen glas sedraškega zvonca - večno zvoni. Tam gori nad hrastom pa se trudno dviguje stari znO-^^ - beli mesec. . Tvoja ČETICA INFORMACIJE I ffl VITEZI BELEGA MESTA ZANIMIVOSTI Kuharski mojstri Ljubezen res gre skozi želodec, kar nedvomno priznavata tudi ljubenska županja Anka Rakun in mozirski župan Jakob Presečnik, ki sta se navdušila nad dobrotami kuharice Nine, postavljenimi na ogled in pokušino v rečiški osnovni šoli. Mogoče pa je Nina oba župana tudi kaj naučila - ve se, da pri županskih poslih ne gre brez politične kuhinje. Lado Tichy Najbolj vsestranski udeleženec svetovnega prvenstva v keglja- nju Lado Gobec v Golovcu ni nastopal samo kot fotograf, marveč je bil včasih (če ni zamudil na tekmo, kot se mu je zgodilo v finalu posameznic) tudi selektor ženske reprezentan- ce. Zaradi slabih rezultatov se po Celju šušlja, da bo spremenil priimek v - Lado Tichy. Jazbinškova kobila Bivšemu ministra za okolje in prostor Mihi Jazbinšku, ki je hotel črnograditeljem stopiti na prste, vsaj na Šentjurskem to ni povsem uspelo. Ker je Jazbinškov rod iz okolice Planine pri Sevnici, je to mogoče razumeti le z ljudskim rekom, da je kovačeva kobila bosa. NASMEH PROSIM Zofka Turnšek iz Šmatevža 10 na Gomilskem nam je poslala nekaj šal, med katerimi smo izbrali dve. Nagradili smo jo z izletom. šale V uredništvo krajevnega časopisa je prišel znani šaljivec. »Dober dan. Ali imate kaj dobrih vicev?« »Seveda, saj imamo v časopisu posebno rubriko.« »Zakaj jih pa potem ne objavite?« Prepir Fant in dekle se skregata in.ona mu zabrusi: »Če bi bila poročena s tabo, bi ti z veseljem nalila strup v kavo.« »Če bi bil poročen s teboj, bi jo z veseljem spil« MIKTM^I c;^ MALI GOSPODINJSKI APARATI | OD 16. APRILA DAUE, LAHKO PRI NAS KUPUJETE! DOLOČENE ARTIKLE MAUH GOSPODINJSKIH I APARATOV PO SUPER UGODNIH CENAH. j 22. MAJA OB 10. IN 16. URI PRAKTIČNA PREDSTAV^ MAUH GOSPODINJSKIH APARATOV (BOSCH, SlEMEf^ GORENJE). c:;^^ PAPIRNICA TOBAČNI IZDELKI, PISARNIŠKI MATERIAL, ČASOPISI. REVIJE. ŠOLSKE POTREBŠČINE. SPONKE. DAOILNI PROGRAM. SUKE, DEKORACIJA DARIL. SVEČE... C;^ DROGERIJA ŽENSKA, MOŠKA IN OTROŠKA KOZMETIKA NOVO NOVO NOVO NOVO BRIVSKI APARAT NOVO NOVO NOVO NOVO ZANIMIVOSTI Veliki somi ostali v jezeru Zdravko Novak, član RD Mozirje, je zmagal na prv letošnjem lovu na soma. Iz globin Šmartinskega jezera potegnil soma dolgega 110 centimetrov in težkega 10,3 kilo mov. Pod pokroviteljstvom trgovine Lovec je tekmova organizirala Ribiška družina Celje. Član RD Celje Dean Confidenti pa je na Šmartinskem je^l ulovil samico krapa luskinarja težko 18 kilogramov in dolg" i centimetrov. Prijela je na ponujeno koruzo. (Od)kloiii Naprej, nazaj, naprej... večer nastaja, prepeva pesnik naš zelo poznani, mežika nam od tam nekje iz raja, z enako mislijo smo z njim v eno stkani. Tu govora o skali je vrh hriba, napredek naš se z njo vali v neznano, korupcija z vso skladnostjo se ziba, v življenja čas, v našo živo rano. POPEVKAR