Katollšk cerkven list. Tečaj XII. V Ljubljani 20. prosenca 1859. List 2. O začetku na riga teta. 0 glej! Ic urno leto j»' minilo. Se vderlo je na veke v černo noc; Kar najelo tod tekoče Ho zeinilo. Ko ura kratka od ure loc'. Ne bo stečena doba se vernila. Ne miiljej - vekoma ne bo povzet. Se Ho Ii večnost kailaj napolnila? Vernil začetek se življenja spet? Iluhtite. o dulitite. revni sini! Življenje večno s kratkim si dobit'. Zato je djal dobrotni B<>£ edini \ dolino solz nas. kclli terpljenja pit. Pomisli duša. v grehih zakopana. De Ii koncu jrre verstica tvojih dni. Koso nastavlja že ti smert neznana: tiorje mu. ki v Gospodu ne zaspi! Prijetni toraj čas zvesto porabi, Zvesto, zvesto, de mnute ne zgubiš: I.e eno je potrebno. Jezus vabi. I)e duši blagor večni pridobiš. Tud tebe. duša v kopiji očišena! I/, serca prosim. Jezusa ljubit" Ho konca, ko bo mera doveršena. In novih gnad ne moreš več služit . Nedolžnost!!! oh poslušaj te besede! Serce. ki čisto v persih ti gori. Ter dela. misli, reke in poglede Devici čistosti daruj — Marij. Potem bo sladki mir po tvojih potih. Ne bo kralj'vala v sercu černa smert. \e boš potikal se po kužnih kotili: Te angel peljal kdaj bo v rajski vert. C. Z. Ženile c pevcih kristjanov. Akoravno pervi kristjani niso bili navezani na ta svet in na to, kar je ua njem, so bili vender veči del v zakonskim stanu. Niso poterdili sainskiga stanu nevernikov, v kterim jih je več ostajalo samo zavolj veči razuzdanosti, tako de so jih inogle deželske postave kaznovati in siliti v zakonski stan; nasproti pa darila obetati tistim, kteri so po postavi v zakon stopili. Vender so pervi kristjani tudi samski stan zlo čislali • dva stanova namreč so v čislih imeli, zakonskima in samskima. to je. deviškiga; pa je bilo več tacih, de so oba v eniga sklenili, ker je več zakonskih po deviško živelo do smerti, kakor najdemo v življenji svetnikov več enaeih zgledov, tudi še pozneje, na pr. s. Henrik in s. Adelajda. Sicer so vsi zakonski prav lepo iu zderžljivo živeli, ne po svojim poželenji, ampak po duhu svete vere v zatajevanji samih sebe. in so v tem oziru še posebno v čislu imeli vse veči praznike in vse postne čase. in tudi kadar koli so po nasvetu S. Pavla (I. Kor. 7. 5) se bolj prosto v molitvi z Bogatit skleniti želeli. Se vdrugič oženiti ali otnožiti. je bilo pervim kristja- naui znamnje nezderžljivosti in poželjivosti. tako de so bile v nekterih krajih clo cerkvene kazni določene in postavljene listini, ki so se vdrugič oženili. Pri tej ljubezni do zderžl|ivosti so pa vender verni zakon močno spoštovali, in v časti imeli, to pa po nauku svete vere. kakor velik zakrament iu kakor podobo nar tesneji zveze med .lezusani in sveto Cerkcvjo. kar priča tudi navadna molitev pri blagoslov Ijetiji ženinov. Med z? poved m i dobre izreje otrok je bila tudi ta. dc so jih požcuili in pomožili. berž ko so bili dosti odraseni in za z; koti vgodni, zato. de sc jim niso spridili iu razuzdan v cvetečih letih iu v tisti dobi. ki je Bogu nar prijetniši. (Constit. apost. I. 4. c. 10.1 Vender jih niso silili v zakon, temuč so gledali po duhu svete vere na poklic. in so jim na voljo pustili tudi deviški stan si izvoliti, ako so bili vanj poklicani. Škofa so posebno za svet vpraševali, kadar koli so želeli kako ženilev napraviti, ker bil jim je to posebno imeniten opravek . ki se mora Ic po Božji volji opraviti, ne pa po človeški poželjivosti. (S. Ignat. ep. ad Pol ve.) ko jc bila pa ženitev sklenjena, so zakon v cerkvi po očitnim in prazničnim obredu obhajali in njih dušni pastir jih je blagoslovil iu z daritev jo svete maše poterdil. Ženin iu nevesta sta si podala desno roko; tudi je dal zeniti nevesti perstan. v kteriga jc bila vrezana podoba svetiga križa, ali pa znamnje kake čednosti, ua pr.. podoba golobice, ali ribe. ° ) aii pa znamnje upanja. Te per-stane so po tem imeli za pečatnike po št g i starih. Sveti Klemen Aleksandrijski pravi od zakona pervih kristjanov: Popolnama kristjan, kadar ima otroke, ima ženo kakor sestro. kakor bota tudi res oba po smerti. Tertulijaii popisuje srečen zakonski stan pervih kristjanov takole: Dva verna nosi a skup en jarem: sta eno meso iu en duh ob:i: skup molita; skup na kolena padata na zemljo: se oba skup pestita: eden druziga učita in opominjata; sla oba skupej v cerkvi in pri svetim Obhajilu, oba skupej v miru in v preganjanji. Vič eden drugimu ne prikrivata in se nič ne nadlezujeta. Brez zaderžka bolnike obiskujeta in milovšino delita. Sta brez nepokoja pri daritvah; skup pojeta psalmc in duhovne pesmi. iu eden druziga k Božji hvali opominjata. Kakor so bili pervi kristjani skerbni pri ženitvah. dc hi se vse po Božji volji godilo, tako so tudi v poznejših časih, če je bila tudi gorečnost kristjanov nekoliko jela pešati, skerbeli za to. de bi se ženitve pri kristjanih po duhu svete vere opravljale, de bi zakonski mirno in pobožno skupej živeli, svoje otroke v Božjim strahu redili, iu tako od Boga s tem slanam sklenjeni namen dosegli. Katoliška ("crkev je za zakonski stan vedno imela veliko skerb. iu torej je d; žvepla, drrv in smole Znojile nji okrog. Zazgite les in olje. Ne vbrani je njen Bog! Lej žar goreči šviga. Lucija vm. . stoji: Al nič je nc ožiga. Kot voda jo hladi. Lueija preb«*!.«* Bla z mečem naposled. Od Cerkve prokrrbljrna Zavžila dušno jed. Nj»* duša iz telesa, ko trenil bi, zleti. Pre>«li >e v u kf m . kjer vekomaj živi. V cerkvi tam stoječi. kjer bla terpinčena. Jc njen spomin sloveči. Tje vabi vernika. Pred njen altar hodimo . Tam člov 'k poinoč dobi. Za zdravje jo pru-int«. t'e nam oko tema« Smreka r Jtisi/onske naznanila. (Dalje.) Posebno upanje stavijo gospodje misijonarji na misijon pri sv. Križu ob Beli reki. kteriga je ranjki g. Mozgan z velikim trudam začel, vstanovil. svoje življenje zanj daroval. V veliki nevarnosti je bil pa tudi ta misijon: k sreči je gosp. Mozgan še pri svojim življenji dobil verliga pomočnika gosp. Lanz-a, de si je zamogel pred smertjo svojiga prednika in tovarša saj nekoliko besedo naroda on-dotnih krajev prilastiti. Kakor de bi bil ranjki g. provikar Knobleher čutil, kaj se bo zgodilo, je on g. Lanz-a priporočal, de naj se hitro loti učenja ondotniga jezika, fc. Lucija d'vica zala. V Sicilii doma. Od mladih nog poznala Je praviga Boga; Se Jezusa ljubiti Od staršev že uči. In z njim se zaročiti, Ji le serce puhti. Ko čuda krog gomile Device Agate So mnoge se godile. Lucii up bude. Svetnico to častiti. Moliti ji na čast. Od nje pomoč dobiti Skoz Jezusa oblast. Ko mati nje boleha. \a kervotok' terpi. Lucija brez upeha Prot' grobu z njo hiti. In Agato zaklice: Pomagaj d vica ti! <i. zadobi. Lucija moli. giblje Ročice, in medli. V spanje sc zaziblje. Le duh ima oči. Ter vidi Miš neznane Device Agate. Od angilov obdane Iz neba bližat bc. Preljuba tovaršira. Prikazen govori. Predraga mi sestrica. Naj tebi se zgodi: Je up. in vera močna Dosegla od Boga. De mati kervotočna Je ze ozdravljena. Lucija se zbudila. Prikazen zgine proč. In mat' sc veselila. De nune kervotoč. Boga ste zahvalile. In sveto Agato . De ste poleg gomile Prejele gnado to l,anz je cas dobro obernil in še do easa je spisal besednjak Mjij nar potrebniših besed in načert keršauskih resnic, de bi si lože j pri nauku otrok pomagal. Kjer pa z diu-karsko besedo ni mogel izhajati, mu je naš Klančnik z arabšino (in zanesljivo tudi v ondotnim jeziku) poinogel. »S tako gorečnostjo je g. Lanz toliko napredoval, de je za-mogel bili učenik pozneje dospevšiiu 3 duhovnam iz gosp. Mazzatove naprave. Sreča za misijon je. de posebna previdnost Božja ediniga Krajnca tamkaj. Janeza Klančnika z Dovjiga na Korenskim. toliko časa živiga ohrani. Dalj časa je bil Klančnik v llartumu iu je vse delal, kar je bilo pri gospodarstvu treba; vozove je popravljal, nove kolesa zanje delal, apnence kuhal, opeke delal, vertnaril itd. Pisal mu je bil pa ranjki Mozgan od sv. Križa, de ga želi k sebi. de bi saj eniga rojaka pomočnika imel. in precej se je jel Klančnik na pot napravljati. Ilanj k i provikar Knob-leher mu je lepo spričevanje dal. ..de si je zraven neouia-dežaniga. pobožniga in spodbudniga življenja pridobil obilno zasluzeuje za srednje-afrikanski misijon. in de je z njim popolnama zadovoljili". Bog mu še dolgo ohrani njegovo delavno življenje! I»„ smerti g. Mozgaua je bil g. Lanz edini duhoven pri sv. Križu, in njegova skerb pri teži tolikih misijonskih opravil in tolike mladosti zares ni bila majhna. Tode previdno-! Božja, ki pri tolikih nesrečah vender vidno za ta misijon skerbi. se je tudi tukaj razodela. Dvajset dni po Mozganovi smerti pripelje ljubeznjiva misijonska ladija Zgodnja Danica v. c. Don-Beltrame-ta s 3 tovarsi duhovni in 2 delavcama k sv. Križu. Tukaj se je veselje strinjalo s skerbljivostjo. ker v zadergi je bil g. Lanz na p-rvi trenutek, kam bo novo človeštvo spravil. K sreči je bi! ravno dodelan nov prostoren kravji hlev; v njega so se tedaj gospod •• vselili. Sedem dni pozneje. 23. sveč. 18jS. v god s apostrljna Matija, je bila vložena podloga k pervi novi cerkvici pri sv. Križu. D srečni čas. ko se zida cerkev med tiarodam. kjer še nikoli poprej ni cerkev stala! Naredili -„ jo i/, žganih opek in blata, ter jo odznotraj iu od-zunaj pobelili z apnam. ki sta ga Lanz in Klančnik iz mušcl|iiov žgala. Cerkvica je /not raj Iti stopinj dolga, ti široka, prezhiterija je polkrog, podolžina pa pravi kotnik. Veliki četertek je bila stavba pokrita in na čelu križ postavljen. Cerkvica je prijetna; rotiaje moje tolažilo iu veselje**, piše g. Lanz. ^posebno sim verlimu Klancniku dolžan vso hvalo; on je delal kakor junak14. Pa tudi novi misijonarji, brodarji ladije ..Zamurcau iu še otroci so pomagali in delali, de je hitreje pospeševalo. Med tem so delali pa tudi nekteri čer-nuhi z g. I.anz-am in nektere Kikovke 4 tokule ali koče 7.a nove misijonarje. ( Dalje. si. | Juri' MMotiaar. (I)alje.) Kak-»r je že majhnih otročictv nar slajsi veselje, al-tareke delati. jj-Iice in druge cerkvene reči napravljati; tako tudi nedolžni odrašeui mladenči imajo večidel nekako posebno nagnjenje za duhovsko življenje, dokler jih posvetni duh ne prevzame. Tudi Dolina: si je želel duhovski stan in je proti koncu I. 17MI prošnjo vložil, de bi bil sprejet v vesoljno semeni še (Gencralseminarium ) v Gradcu. Ne vemo iz ka-ciga \/.roka ravno de ni bila Dolinarju njegova zelja spol-njena; mogio pa je ze po previdnosti Božji v njegov blagor biti. Bil |e takrat nesrecin čas. de si tudi tisti gene r a I s e m i n a r ni pridobil naj boljšiga sloveza. Torej seje v Gradcu pravniških \čd prijel, je iiamestoval tudi včasi v modroslovji profesorja \Volfa, Koeevarja porodu, in učil je tudi pri učeniku fraucoskiga jezika, g. Nappey-u. Tukaj je imel tudi lepo priliko se fraucoskiga jezika naučiti, kteri mu je pozneje prav dobro služil. Totnaž Dolinar. ki je bil takrat ponavljavec (Corre-petitor) v Terezijauu. nagovori Jurja Doliuarja, de uaj gre na Dunaj, in mu obljubi, de se hoče popečati in mu kaj prisluzka pridobiti. 7. kim. 1790 se tedaj Dolinar odpravi proti Dunaju. Tamkaj dokonča pravniške uke, opravi terde poskušnje za doklorstvo in se pripravlja za učeuištvo. Več let je bil v hiši grofa Wiliczek-a domači učenik mladiga grofa Jožefa, kteri je Doliuarja posebno ljubil. Ta čas mu je bil posebno ljub, iu velikrat je pravil, kako je s svojim poslušnim učencam po avstrijauski nadvojvodini in po Šlezii, kodar so bile grofove grajšine. in tudi drugod mnogo sem ter tje jezdaril in popotval. Pripovedoval je namreč, de se je bil tamkej vse po šolskih vodilih jezdariti privadil in izučil. Presilno veselje za kako reč pa. če si tudi samo na sebi ne pregrešno, se le prerado žalostno konča. Ko je bil Dolinar naslednjič že v Ljubljani, dobi nekadaj pismo, dc je njegoviga nekdanjiga učenca konj vbil. Blago serce Do-liuarjevo, ki je bilo blazimu groliču tolikanj vdano, je bilo s to žalostuico tako prežaljeno. de en teden ni mogel oči zatisniti. Ta prigodek dosti obilno dokazuje, kako dobro serce je imel ranjki Dolinar tudi svoje poznejši leta. Ni bil zamoril čutila svete hvaležnosti, kakor marsikteri mladenči. ki v kaki hiši ali drugi dobrotni napravi Božje dari vživajo, naslednje pa jih popolnama pozabijo, ali pa še z britkostmi povračujejo. Ohranil je bil Juri Dolinar vero in pošteno serce, iu s tem vse dobro. 28. kim. 17i>6 je bil s Tomažem Doliuarjem ob enim dosegel doktorstvo iz prav in deželskih ved, in oba sta bila izvoljena družuika pravniškiga oddelka na Dunaji. Od sušca do konca kimovca 171)8 je z dovoljenjem zdolnoavstrijan-ske deželne vladije ua dunajskim vscučilišu iiamestoval de-zeluiga svetovavca in profesorja cerkvenih prav. g. Jožefa Peciiim-a. V tem pa je bil mesca vel. serp. ravno tistiga leta dostal tudi občno spraševanje za učiliše iz duhovnih prav in cerkvene zgodovine, ki je bilo izpraznjeno na c. k. liceji v Ljubljani. Z dvorilo določbo 11». listop. 171)8 mu je bila ta služba podeljena. Kako priserčno ga je veselilo zopet v svojo ljubo domovino priti, se vidi iz tega. ker je s popotvaujem tako hitil. de je 21. grudna 171)8 \ Ljubljani že pervikrat učil. Pristavimo pa o ti priliki še to okolišino. de je bil dr. Dolinar odnienjcu spervič za prav-dosredstvo, ker so se mu pa tožniki in toženci smilili, je rajši od te misli odstopil. Odsihmal se je dr. Dolinar pečal le edino z vedami svo|iga poklica, za ktere je iiuel ze davno veselje, jih je pa tudi že takrat v boljšim pomenu razumeval kakor takratna zadosti spačena doba. Pač se mu je serce tolažilo ob večeru njegoviga življenja, ko je vidil, kako so njegove že davne misli in želje vse zaporedama veljavo zadobivalc Bil je pa dr. Dolinar tudi sploh ljubljen in spoštovan. Knez veliki škof baron Brigido mu je posebno čast in zaupanje do njega skazal ter si ga je 15. proseuca 180."» kouzistorialniga svetovavca zvolil. Med tem je prišel tudi nesrečni čas francoskih vojsk, iu ko je bilo z druzimi deželami po sklenjenim miru tudi Krajusko s Francijo sklenjeno, se je mogel tudi on v to podati, in sprejel je 29. vinotoka (oktob.) 1810 učenje rini-skiga deržavljanskiga prava in Napolconoviga zakonika na središnih ljubljanskih šolah. Ta služba mu je bil podelil maršal in vesoljni poglavar Marmont. Ker je mogel zakonik Napoleonov v fraticozovšitii učiti. mu je prav dobro v del prišel francoski jezik, ki si ga jc bil v Gradcu iu pri grofovski \Viliczkovi deržini prilastil. Ta naukje opravljal skoz 3 leta. in šolske spričevala od njega zastran rim-skiga deržavljanskiga prava so bile tudi od iiasleduje av-strijanske vlade do čistiga poterjene. Ko so se bile tc dežele zopet k svoji materi deržavi poveriiile, je z določbo ilirskiga velikiga poglavarstva 6. kim. 1813 vnovič sprejel svoje poprejšnje učenje ter je bil profesor cerkveniga prava in cerkvene zgodovine. Od tega časa je zopet vse svoje prizadevanje obračal v vede svojiga poklica. (Konec si.) Jt arija Danica* Marija bod' češena. Ti juterna Danica. Knaka ni nobena; Nebeška ti kraljica, Pred solncam siješ Jezusam. Vsa mila grešnikam: Naj k tebi pribežijo. De milost zadobijo! Je Eva. perva mati. Nezvesta zlo grešila. Si hotla ti postati Nam druga mati mila. Ti kači sterla si glavo. Odperla nam nebo; Si Jezusa rodila. Po njem nas razsvetlila. Pobožnim bod' Danica. O. pravo pot jiiu kaži. V skušnjavah pomočnica. V nadlogah jih tolaži: Pridob' kristjansko jim serčnost. Jih pravo uč' modrost, Razsvetli pot resnice, Podoba Ti pravice! Bod' grešnikam Danica. Vbozih s'rot se usmili. Bod' mila jim prošnjica. Pomagaj v dušni sili. Ko se poboljšati žele. In k tebi pribiže: De bojo te hvalili ln Jezusa ljubili. Spokornim bod Danica. Podpiraj jih v slabosti, O Božja porodnica! Tolaži jih v britkosti; De v greh se ne povernejo. In ne omagajo: V vsim dobrim močne stori. Poterdi jih v pokori! Vsim vernim bod' Danica. Razsvitli dušno t'moto. Mogočna ti Devica! Obvar' pred greham. zmoto! Le pot pravice vodi nas. Pomagaj zadnji čas. V nebesa nas pripelji. Na večno razveseli. Burja. JHadar imajo oiroci denarje, imajo prodaJarci mnenj. (V natis zročcno.) Akoravno je vsakimu resnica tega pregovora znana, vender malokter globokeji na to misli. Torej menim, de ne ho odveč, ako bolj natanko o tem spregovorim. Naj večkrat dobivajo otroci, nckteri manj. nckteri več denarja od staršev in rodovine o novim letu. o velikih praznikih. ob godovih. Navadno starši, ko otrokam kake krajcarje podelijo, /.e kaj določijo, kam de naj jih obernejo, rekoč: Tukaj imaš krajcar, šestico... za novo leto, za god, de boš imel za češnje, za jabclka. za hruške, za medenino, ali kar ti je ljubo. Otroci so že tako radi sladkarji in za-pravljivci, zlasti po mestih; koliko bolj še le, ko se jim veleva, ter se s tem koj z mladiga popačijo, de denarja, nič kaj ne znajo varovati, vsak krajcar proti k prodajavcu nesejo, kar pozneje leta nar rajši v zapravljivimi pelje. Ako pa temu nasproti starši svojim otrokam lepe nauke dajejo, kako veljavo de denar ima. de se lic sme za nepotrebne reči metati, tcniuč dc sc mora krajcar k krajcarju spravljati, in ker denar pri otrocih ostanka nima. de naj se vsak krajcar njim spravljati daje. se otroci privadijo koj i/, mladosti denarje varovati. Imajo pa tudi na koncu mesca, ali kadar se dovolj denarja nabere, priserčno veselje, ker si kupijo kake lepe inolitevue bukve, novo obleko, ali druzih koristnih reči. na pr.. za šolo. ako že v šolo hodijo, še prav posebno pa. de včasih kaciga božiča z milovšino raz-vesele. ker s tem se njih mlado serce močno olika in o-hlaži. Tode vsi otroci nimajo ves čas pri starših odgoje: ločijo se mnogi že po šestim letu od doma. de se po mestnih šolah zobrazujejo. ter so potaknjeni po mnogoterih hišah in pri raznih gospodarjih ali gospodinjah, kterih dolžnost jc. zraven šole na njih lepo odrejo pazili. Žalostno pa je. de odgoja tacih otrok pri ptujih ljudeh sem ter tje hudo zastane, ali pa še rakovo pot gre. Mnogo druziga molče, opomnim le to, kar sim si namenil. Tukaj siccr ne dobivajo navadno druziga denarja razun tistiga, ki jim ga starši puhtijo pri gospodinji za šolske in druge potrebne reči. vender bi gospodarjem in gospodinjam svetoval, dc naj na dečke pazijo, zlasti še na take. ki so bili že doma pri starših razvajeni ua zapravljivost iu sladkarije. Dobro naj na nje strežejo, iu od vsaciga krajcarja naj natank odgovor tirjajo. kam ga denejo in kaj zanj kupijo, in če vidijo, de se ni zanesti, naj jim sami kupujejo potrebne reči za šolo; zakaj večkrat se je že zgodilo in sc še godi. de taki fantiči nalažejo svojo gospodinjo, ki sc nikoli ali le malokrat prepriča, kako de denar obračajo. Malopridneži imajo izgovor, de morajo to in to za šolo kupiti, vender pa ves ali saj nekaj denarja za sladkarije zakupijo. Od tega le en zgled. Imel je neki oče pred malo leti svojiga sinčka v stanovanji pri gospodinji, ki mu je vse verjela, iu mu velikrat, če udi malo mermrajc. denar posojevala Rekel je, de mu je za kako šolsko reč potreba, na skrivnim pa je mladi lažnik iu prekanljivec clo svojim tovaršem sladkarije kupoval. Akoravno je bil oče pripravljen, za svojiga otroka marsikaj darovati, in mu vse potrebno rad napraviti, se je vender na koncu leta čudil iu zavzemal, ko mu je gospodinja skazovala papir, ki je bil ves počarau skoraj s samimi stroški za šolske potrebe. Ali kaj je hotel druziga kot skrivne sladkarije tatinskiga svojiga sina z dnarji plačati, ki si jih je mogel sam s kervavimi žulji prislužiti! Tacih šolarjev se tudi še zdaj ue manjka, kteri si denai prilažejo, prOgoljufajo iu zapravljajo. Tega greha ste dclcžne tudi ve. gospodinje, ki ne pazile zadosti na otroke, ki so vam v skerb zročeni. Bodite torej natanko in ojstre v tem, kar otroci zakupijo, de sc ne bo godila škoda staršem, pa tudi vam in otrokam za dušo iu za telo! Razodcti moram tudi staršem še drugo reč. kako namreč marsikteri sinovi denar obračajo, ki ga jim dajo za popotvanje v začetku ali o koncu šolskih praznikov. O taki dobi imajo prodajavci rsniodk ali cigar" prav dober smeiij, česar se slehern lahko prepriča, ako se lisii dan sprehaja blizo kraja, na kterim vozniki ostajaj«. Vedno letajo faulalini k bližnjimi! smodkarju po smodk zase iu za druge, iu ne samo za vsaciga po euo. ampak po več. Se bolj pa se tega prepriča, ako stopi ua dvoriše. kjer taki vozove čakajo, in čudil se bo gotovo, ko jih bo vidil toliko s smodkami v ustih! Za nektere so navadne smodke morde šc clo predober kup, ker si dražje, pogrošne kupujejo. Na poti pa, ako ni nobene hiše, v kteri bi bile sinodkc ua prodaj, so jim ravno tako dobre tudi navadne smodke druzih tovaršev. kteri jih že v zalogi imajo; pa jih jim. če ni drugači. tudi šc dražji memo prave cene plačujejo, tako de imajo tudi ti stranski prodajavci — dober smeuj. Iu kaj dobriga imajo taki, skorej smerkavi kadivei? Ako jiiu /ep še ni s smodkami izpraznjen, si na potu ne mara še kozarec vina kupijo, kteri jim slabe nasledke puhatija veei del se povikša. Ni jim pozneje samo slabo, temne tudi še kaj več! — In vir vsiga tega je cisto nepotrebno zapravljanje denarjev. ( Naj starši vselej svoje sinove v sol. spremijo, ali pa prav zanesljivim ljudem zroče. potlej -e take. ali še hujši napake ne bodo godile. Vr. I Ali bi ne bilo Im»I|s:. ako bi v hranilnik devali. kar so si namenili potratiti? „Kdor hoče kaj imeti, mora pri krajcarji začeti", pravi neki pregovor. Potem pa bi si o smenji za nabrane denaree kai čeduiga nase kupili. Zapravljivci so namreč tudi radi siei-gauci in umazanci. Koliko več veselja bi potem sami imeli meni drugih zapravljivih otrok, iu hi veselje tudi staršem delali, sami se pa greha obvarovali. Mnogokrat imam priložnost, se tega prepričati, kar sim omenil, ter vselej z žalostnim sercam mislim na njihove starše, ki se morajo za svoje zapravljive iu nehvaležne otroke hudo truditi, vročino, mraz iu veliko druziga težav-niga prestati, ludi od lastnih ust si večkrat kaj odtergati, de takim zapravljivcam pošljejo, ki se jim ne smilijo ker-vavi žulji staršev, in ne pomislijo, dc se pravi to staršem denar iz žepa krasti, kar ni majhna pregreha. Sklenil sim si bil. to staršem razodeti. akoravno vem. dc bo pri množili ..bob v steno", in premehke matere bodo tudi se dalje preokušcilcam svojim šestice skrivaj v žepičke potikale, de se bodo pozneje tolikanj bolj nad svojimi spridenci jokale. »Starši, kteri napake svojih otrok vedo in k njim molče, se ne vdeležijo samo 6. in 7. ptujiga greha: Pk grehu molčati". in rgreh pregledovati", ten: 'č naj si sami sebi pripisujejo iz tega izvirajoče napake, ki jim odrašeni oiroci v pozuejih letih z njimi glavo belijo; zakaj česar se .lanezik nauči in privadi, to tudi Janez zna, če tudi dolge hlače nosi. In kako revna in milovanja vredna Htvar de je iz-tepeu učenec, to tudi taki zapopadejo. ki kratke hlače nosijo. Sovražnik tatinstva, smodk in sladkarij. Povabilo na pustne veselice. /e vabijo posvetni ljudje tako in tako ljudi k večernim veselicam s plešam, ki mori duše in telesa; zakaj brez tega bi oče kurent ne bil spodobno češen in hvaljen, iu marsiktera priprosta nedolžnost bi nedolžna ostala, marsiktero lice bi ne obledelo. in marsiktera mertvaška jama bi se ne skopala. rZgodnja Danica4* pa, ki nebeško znamnje nosi, tacih nesreč nikomur, tudi svojim sovražni-kam ne privoši. Torej ona dobre ljudi o pustnim času k drugim večernim veselicam vabi. ki se zanese, dc jim nikoli ne bodo škodovale, in ko bi človek tudi Matusa-lemovo starost doživel, se ue bo nikoli za ušesi praskal, de je pri njih bil. Tudi vam ^Danica4* svoje ime iu svoje poštenje za-iavi. de vam bodo le veselice, ki jih ona svetova. ob smeitni uri mlinske kamuje valile z vašiga serca. v tem ko vas pa utegnejo plesne veselice z ravno tacimi do obupanja obkladati, ktere so tedaj tiste veselice, kijih rDanica* svetva in na nje vabi?—So veselice v cerkvi pred sv. Rešuj i m telesam. Tukaj se pridite razve-selovat. in ne bose vam po tem veselji britko delalo. I.cpo vas tedaj povabimo, hodite prav pridno sko/. ves pustni čas na te veselice; obljubimo in zaterdimo vam prav posebno veselje, kakorsniga svet ne more dati. Te veselice bo Jezus dajal, iu kdor se to siori. de se posvetnim veselicam in plesu iz ljubezni do Njega odpove, ko jt ze morebiti na nje odmenjeii ali napravljen, njemu bo ta nebeški Gosi verh v>i^a še desetkrat veči veselje napravil kakor drugim.— Bos prišel, boš prišla na to veselil* o pred s v. Kešujo telo? Hočeš mar rajši na ples iti? Se hoccs rajši - hudobami vertiti kot z angeli družiti se? — Le poskusi!! Ogteit po Siorenshim in dopisi. Ljubljansko v. č. škofijstvo z ra/pisarn 10. grud. vnovič priporoča že znano novo braiovšino n coni a d e z a n i ga spočetja Marije Device v podporo kaiolicauev na Turškim iu sploh na Jutru, in razglasuje ••d po sike. ktere so sveii Oče rimski papež druznikam te hraiovsine podelili. Predsednik te bratovšinc. kakor je bilo /.r pi-ano. je dvorni svetnik in deržavni zgodovinar g. dr. hiiilerik /.I. 11 ut ter. Družba je pod hrambo Nj. svitlosti ilunajskiga kardinala knc/.a viksiga škofa, in N j. apostolsko veiicau-ivo cc-ar Kranc Jožef so jo 31. mal. serpana 1^57 poteidili in zbiranje za iijo po vsim cesarstvu dovolili, ker e ia bralovšina v na »i škofii že poprej dober sad rodila, •iju v c. škofijstvo de se bo zdaj še bolj vterdila in razsula. ko so |i sv. Oee odpustke podelili. Duhovne pastirje ;>a valu. de naj bi se sami te bratovšinc vdelezevali iu verne v pridigali in o družili prilikah k vdele/evanju z ra-dov■djniiiii darovi opominjali. Bratovski denarji iu diugc /.i>.i ke naj bi se o prazniku Marijniga ueomadcžaiiiga spo-teija aii pa o drugih piiložnosiih pobirale, in dekauije naj jih >ai do konca leta pri v. c. skofijstvu odiajtujejo. Zraven tega je pa i/. Rima prepovedano, de bi gospodje z Jutra -aiiii na biro prihajali ali pa koga semkaj pošiljali. — Popolnama odpiisiki so družnikam podeljeni v dan njih priklopa. v-ako leto v obletnico pristopa iu v god čistiga spo-cciia M. D . ako opravijo spoved, sv. Obhajilo in v namen v. Očeta po navadi molijo; ravno tako tudi v smeitni uri; Zraven tega zamorejo še ob 4 praznikih skoz leto zadobiti po 7 let in 7 šlirdesetduevnic odpustkov, ako saj skesani uno molitev v namen sv. Očeta opiavijo; za vsako dobro delo pa. ki ga skesam v ta namen opravijo, dosežejo 60 dni odpustkov. Vse te odpustke zamorejo tudi za duše v vicah oberniti. (V Rimu 25. tožnika 1858.) V Ljubljani pri visokočastitim škofijstvu bo 15. susca t. I. skupna poskušnja za učeništvo veroznanstva na ljubljanski giinnazii. ki je bilo s sinertjo gosp. Antona (J I ob oč ni k a izpraznjeno. S to službo je sklenjena plača 945 gold. a. v. na leto iu pravica do povikšauja. dodatkov in navadne počitnine. Dan po skušnji bodo imeli posku-šenci besedili pouk (Vortrag) v tvarini, ki si jo bodo sami izvolili. Duhovni, ki se mislijo poskušnji podvreči, se morajo dan pred skušnjo ali tudi poprej v k. škof. pisaruici oglasiti iu svoje prošnje s spričevali svoje obnašbe. naukov ali tudi dosedanjih služb vred oddati. Zastran prenesenja ranjciga provikarja knobleherja iz Neapelna na Krajnsko je izreklo visokočastito ljubljansko škofijstvo z določbo 11. prosenca 1850. de ne razvidi posebnih vzrokov k takimi! prenašanju. de pa vender temu oduienu noče nasprotvati, iu ako sc ranjciga ostanki prepeljejo, de zamorejo le na kakim po-kopališu počitek najti, naj pripravniši morebiti na todniui vesoljnim pokopališu pri sv. krištofu. kjer že več visoko-zasluznih škofov iu inašnikov počiva, ker je devanje mer-ličev v cerkvene rake že od I. 178*» odpravljeno itd. k temu pristavi visokočastito škofijstvo. de v ta namen nabrani denar bi se utegnil naj priiuerniši oberniti v napravo spodobuiga ( cinfacheii) grobniga spominka s primernim napisani in pa v obletnico za dušni pokoj inienovauiga ranjciga . v kteri naj bi se pa tudi spominjalo krajuskih misijonarjev. ki so v Afriki umerli: Martina Dovjaka. Mat. Mil-harcica. Janeza kocjančiča iu Jožefa Lapa. Iz Ljubljane. Z razpisani od Iti. grudna uniga leta visokočastito ljubljausko škofijstvo živo priporoča dunajski časnik „osterreichischcr Volksfreund", ki je edini veliki dnevnik v glavnim cesarskim mestu, ki se inoško iu krepko poganja za katoliški prid iu blagor. Ta list je toliko bolj vreden, de se podpira, ker mora pri svojim dobrim namenu še škodo terpeti. kakor sploh vclikrai dobra reč. Založnik ga je v začetku Janskiga leta sprejel od se-verinske družbe z dolgam 15020 gold. 11 kr. in skoz leto je mogel pridjati še druzih 0000 gold. Le s tem. dc st-število naročnikov naraša in zmnožuje. sc zamore ta li*: ohraniti, ki je pri toliko sv. Cerkvi sovražnih listih zares potrebin. Cudua pa je. de si dobra reč le tolikanj težko nakviško pomaga, iu de tudi sicer modri možje pogosto v škodo resnice iu sv. Cerkve ladi po strupu sežejo! kdaj nas bo že pamet srečala? rV o I k s fre u nd~ velja za p«/! leta 8. za čeleri pa 4 gold. avsti ijanske veljave. Iz Ljubljane. Bralovšina sv. Det i ust va ali u s-miljcniga Ježuška se po neklerih krajih ze razširja: zlasti jc v ljubljanskih /.notranjih dekliških šolali če. zz 1'ršuliiiaric na enkrat 100 podobic oddanih. Tudi 3 zamurkt so se valijo zapisale. V Tcržičii. slišimo, so napravili glavno solo s 1 razredi: verli Teržicauje sojo preteceno leto na prizade-vauje v. c. gosp. fajmoštra in okrožniga prednika z velikimi stroški vstanovili. •Voštenje jim! gotovo bodo obiln iu stanoviiiu sad vzivali za stroške, ki se kmal pozabijo Dozdaj imajo le samo 3 učenike. pa upati je. de bodo sča-sama se teteriiga dobili. Letaš ' imajo v vsih 4 razredih 25S otrok, zmed kterih jih je več iz sosednjih fara: tud. nedeljska šola je dobro napolnjena. Iz Celovca piše ^Slovenski piijattl**. de bo leta 180(1 pri Materi lložji na sv. Višarjih obhajana petstoletnica, odkar se je ondotua božja pot začela, de se že marsikaj pripravlja in mnogo ljudi pričakuje. Bil je že prišel mojster Andrej Osaria ogledovat, de bi načert naredil, kako bi se dala cerkev prav umetno ozališati. Govori se, de misli tudi več škofov o ti priliki tje gori romati. Ker društvo sv. Mohorja peša. svetuje rSlov. prijatelu dve reči, de se mu kviško pomaga: a) De sc društvo prestavi na cerkveno polje, t. j., se v bratov šino spreoberne in se inu pridobijo od sv. Očeta odpustki, in de naj bi ga vsi slovenski škofje svojim vernim priporočili. Vsak družbinik duhoven bi se zavezal, eno mašo na leto za žive in mertve družnike oprav iti. b"> De naj se napravi družbua matica ; kogar bi bila volja enkrat za vselej plačati n. pr. 1(10, 40, 20, ali 10 gld. bi bil po primeri vstanovnik, družnik perve, druge, tretje verste, in bi potem tudi več ali manj bukev ua leto dobival. — Mil. knez in škof Vale ut in so obljubili društvo kerpko podpirati, so sprejeli postave v pregled iu obljubili. se z odboram posvetovali. kako bi sc dalo pomagati. (ioriški «]ulio%«ki imenik letašujiga leta skazuje v goriški nadškolii 190.883 duš; duhovnov 404, med njiuii 23 redovnih; cerkva 3T3, med njimi t>4 farnih, 11'.» ku-ratnih, 5 samostanskih. Bogoslovcov za vse 4 škofije je . t>3; v nadškofijski mladeušnici, ki se jc mesca listopada pričela, je 20 rejeneov. Z Dunaja. 10. prosenca. y Odtod bi pač lahko večkrat kej pisal, ko bi čas pripustil iu bi zamogel po ulicah hoditi, ljudi iu druge reči študirat. Vender. pa tudi ne vem. če bi bilo bravcam po volji? Morebiti bi jih veliko reklo: „čcmii z Dunaja ? Dunaj je Dunaj, pustimo ga! Naše pa njegove reči se ne strinjajo. To naj ima gospoda!" —-Zakaj pa de tako pišem, bom kuj povedal Večkrat sim že slišal, pa tudi bral. de je „Danicaa le za priproste ljudi, de je učeni, visoko — in malo — učeni ne berejo, morebiti zato ne. ker je ne razumejo, in sc jezika ali celo tacih maličkost. kakor pravijo, sramujejo.-j Ni davno, kar ic nek Ljubljančan v „Wandercrja- spisal dva „kuriosuma~. iu pravi, dc jo le priprosti prebirajo, s**) za druge ni, ker tudi jezika ne umejo^!). Ilotcl bi vedili, čeuui de bi se zdaj svojiga materuiga jezika bali ali celo sramovali? Ali ni mar dosti v domačen, ali je pritepeuc. dc tako rečem? — ali ga ni Bog dal. de bi tudi ž njim častili njegovo sveto Ime in ga obračali v to. za kar je. kakor delajo Indijani, Kinezi, Zamorci s svojo besedo? S toliko večini veseljem pa pozdravljamo, kar nam rDanicau na svojim čelu daje. Pripoveduje, de prizadevanje ni zastonj, de se nauki njeni spolnujcjo iu hvalevredno razširjajo, iu de kar je posebno znamenito, krajnsko in slovensko ljudstvo sploh kar veliko za vnanje potrebe, za spreoberiijcnje nc-verskih narodov dela. S tem pač lepo posnema francosko mesto L ion. ki na vse strani za blagor človeštva dela ter s svojimi društvi in denarnimi močmi podpira katoličane vsih krajev. Blagor mu. pa tudi blagor Sloven-cam. ki toliko dobriga delajo pod vod bo svojih dobrih pastirjev! — Pa. de pridem dans h kakim novicam, povem ob kratkim samo dve prigodbici. — Marsikterimu je že znano, de je tu severinsko društvo vstaiiovljcno, de naj budi in širi katoliško življenje med domačini, iu tudi med ptujci. Ima svoje biavno društvo in posebne šole za rokodelske fante, in je že sploh veliko veliko dobriga storilo. I.eto društvo navadno obhaja vsako leto 0. prosenca praznik svo|iga palroiia. sv. Severi na. Ta dan je velika pela maša v lepi dominikanski cerkvi Matere Božje, s pridigo, ki jo je imel letaš slavni pridigar iu bogoslov, dr. Veith. Govoril je od Jezusa. Marije in sv. Jožefa, in nazadnje od sv. Severina. kako naj ga društvo nasleduje. Kazložil je vase sv. Severina iu sedanje, kako je sv. Sevcriu delal, kako naj ono dela, de bo. zini rej več sadu in dober konec. Posebno je razdelil vere današnjih časov, med kterimi je zlasti nev arne zaznamnjal ..inaterialiste", t. j., tiste, ki že sv. Pavel govori, de je njih bog — trebuh, za kteriga iieprenehania modrujejo in delajo. Pervikrat siru slišal tega •) O. dc Iti jih zvezdoklatno učene, ki segajo za (iolijem velikanom! Nuj gledajo pa. de jdi ne zadene prača Davida pa.-lirca. *•) Naj „vandrau mož \Vandererjev dopisnik k gosp. Blaz-niku prebiral napise naročnikov. — ter naj sam gleda, ako se prepriča, de ni resnice govoril. *•*) So mogli neki slabi modrijani biti oni. ki so slulitali pregovor: Quot linguas cales. tot personas vale s y Vr. dobro znaniga pridigarja, in moram priterditi, de je res ljubeznjiv starčik, in kakor se že v njegovih tiskanih pridigah bere, posebno s primernimi povestmi poslušavce razveseljuje. — Druga novica, ki je tudi po druzih novinah znana. je. de so 10. t. m. velikiga voditelja (reetor mag-nificus) ua vseučilišu vmestili. Za letašnje leto je zv oljen dr. Janez K. Kučker. infuliraui opat. dvorski fajmošter. veliki vodja pri sv. Avguštinu, c. kr. ministerski svetova ve«, častni korar pri cerkvi sv. Mavricija v Kromerižu (duhoven olomuške nadškofijel itd. Dr. Ant. Wappler ga je vmestil ter pričujočim z lepim govoram razkazal njegovo lepo pobožno življenje, njegove dela in zasluge za cerkev in dom. Pred pa je še poprejšnji vodja. dr. J. kaisei. slovo vzel ter razkazal stan duuajskiga vseučiliša. de po vsim. kar je zdaj. je zmed pervih. mende pervo med vsimi nemškimi vseučiliši. iu bo kmali spet lepo stoletnico obhajalo. Nazadnje govori novi vodja. dr. Kučker. Povzeaiši od vstav-niga lista, čemu de jc bilo vseučilise napravljeno, razloži nadalje, kako de sc je treba ravno tistiga namena posebno dobro deržati, ker človek brez vere. učenost brez vere. brez prave žive vere. je ladija brez magnetične igle. je nič; in kako de ste si zdaj Cerkev in deržava roke podale, de jima učenost ne bo nasproti, ampak v povzdigo iu veselo razcvctanje ild. — Bilo je dosti gostov , zlasti ucenilov, duhovnov vsake verste. in učeneov. — Z Bogato! UazgieU po kersanskim *retu. Se ver i tiska družba zopet zbira romarje za Jeruzalem o velikonočnim času. Kdor hoče s to družbo popot-vati. se mora pri središnim odboru severinske družbe na Duuaji (Stadt, Ballgasse. št. »301 saj do 20. prihodnjiga mesca oglasiti in .»25 gold. a. v. vložiti. Ako sc jih bo dovolj oglasilo, bodo l!». sušca iz Tersta odrinili iu se čez 2 mesca zopet v to mesto povernili. — Kerstnimu, poročni mu ali mertvaškimu listu, ki se v kakim slovanskim jeziku spiše, se mora po ministerski določbi zavolj umetnosti nemška ali pa latinska prestava pridjali. Tudi v praški cerkveni okrajni se bo letaš okrajni cerkveni zbor obhajal. V Mouastiru (Ministru) so bile duhovne vaj«- za mlade gospode. l'o 250 mladih moz iz raznih stanov, kupcov. pravnikov (ju ris tov ) itd. se jih je na dan v deležev alo. Na Vest fals kini seje pred nekaj časam 5 verlih moz sternilo. de bo vsak po 30 tolarjev na leto skoz 5 let dajal, iu s tem so eniga misijonarja za katoličane med protestanti preskerbeli. Druga deset niča tacih moz se naprav Ija. Ob Kajni je vstala enaka gospejska družba, ki ravno toliko ua leto skoz 3 leta plačujejo. — To je prav lep zgled, ki bi se zamogel s prav malimi stroški na drug posebin misijon oberuiti. Kakošin neki? Nahaja se dosti otrok, kini nikamor z njimi, ker revni starši ali oskerbuiki nimai« s čem plačati, de bi jih k mojstra m spravili. S laeiini misijonskimi deset ni ca m i bi brez težave lahko iu hitro vse oddali v rokodelstva. V grajski kapeli princeznje Luilpolde pri l.iudau-u na Pa rs k i m je bila žena grofa yuadl-|sv-a mesca listopada v katoliško Cerkev sprejeta. V Klbcrfeld-u luterani v svojim icmpclnu tako posnemajo katoličane, de ljudje pravijo: Tukaj je kakor v katoliški cerkvi. Tudi ljudi k spovedi nagovarjajo, ki so jo luteranarji zavergli. Pastor spovedovatica v siiaiisko slanico pelje, ki se mu zraven njega sede -po\eduje. Pa kaj če revež, ki brez posvečenja mašnikoviga ima toliko o-blasti spovedovati, kolikor mežnar. lončar, ali skoporeznik* Iz tega se pač vidi, kako pogrešajo, kar so hudovoljiio od-vergli, in nepokojuo isejo iu stokajo, iu bodo stokali, dokler se s svojo materjo, sv. katoliško Cerkevjo. ne zedinijo. V zveznih amerikanskih deržava h jc že 7 cerkvenih okrajin, 43 škofij. 2 apostolski namesiništvi, 45 škofov, 210« duhovnov in 2334 katoliških cerkev, Cerkve se neizrečeno hitro množijo, zmiraj se bere, de je bila tu ali tam ktera posvečevana. Tudi se pripravlja zopet nova škofija; mesto la ('rosne je namreč odločeno za škofijski sedež v zahodnjim \Visconsin-u. Z določbo društva za razširjanje sv. vere, poterjeno od 25. mal. serp. 1858, je nad-škofijstvu Baltimore prednost pred vsimi druzimi spoznano, in baltimorski vikši škof bodo pri vsih škofijskih zbirališih predsedovali. Papeževa pesem. S cesarsko pesmijo skazujemo ljubezen in zvestobo do svitliga cesarja, svojiga ljubiga zapovednika in gospodarja; spodobi se tudi, de imamo pesem, s ktero razode-vajmo ljubezen iu zvestobo do svojiga duhovniga očeta, sv. Očeta papeža, namestnika Kristusoviga in naslednika apo-stoljskiga poglavarja, sv. Petra. V ta namen so zložili svitli in preslavni kardinal vikši škof dr. Wiseman (Vajz-man) lepo pesem na sv. Očeta Pija IX., imenovano: rIlym-nus 1'rbis et Orbisu, ki je povsod všeč in je zlasti že po Ogerskim in Češkim znana. Praški stolni kapelnik, Jan. N ep. Skroup, ji je naredil primerili napev in vzeta je v ondotni letnik za leto 18511, ki se imenuje „Školniku. Kra-Ijevograški mil. škof so jo prestavljeno ravnokar poterdili iu priporočili, de naj bi se je po šolah naučili ter o lepih prilikah, kakor cesarsko pesem, spodbudno peli, zlasti 5. vel. travna, ko je god Xjih svetosti. Pija IX.; 16. rožn.. t. j., v dan njih volitve, ko se tudi v cerkvi za nje moli, in vikši pastir priporočujejo. de naj bi se to ljudem poprejšnjo nedeljo naznanilo (gl. rSalzb. Kirchenbl." št. 2. t. I.). Naj to spodbudno pesem poslovenjeno tudi ..Danica" poda svojim ljubim bravcam. kakor nasledva: 1 3 Kjer je Petra Cerkev prava. Po ravneh in visočinah. Kjer je Rima verna slava, Po vodih, hribih, dolinah. Tam ▼ pobožnosti veliki Po prostora sveta vsega Se clasijo vsi jeziki: V svetih trumah se razlega: Blagor Piju bod Očeiu. Blagor Piju bod' Očetu. Blagor, blagor Bog inu daj! Blagor, blagor Bog mu daj! 2. 4. Glas gre čez sedmere griče. Angeli se pridružite. Vatikan junaško klice. Svoje petje z nam' sklenite. Se Svetnikov tihe rake |)e se bode živo vnelo, tilas pošiljajo v oblake: Nad zvezde v nebo donelo: Blagor Piju bod' Ocelu. Blagor Piju. našmu Očetu. Blagor. Major Bog mu daj! Blagor večni Bog mu daj! MMomave duhovne vaje, sveto živeti in zveličaiio umret i. (Dalje.) \ duhovnih vajah smo uuo leto ostali pri tem. kako sc mora človek očiševati svojiga nagnjenja do tvarine greha, kije v poželenji mesa, poželenji oči in v napuhu življenja (1. Jan. 2, 16), in beseda je že bila od tega. kako de so nevarne oči in ušesa. Rečeno je pa tudi, de jih po ž rešn ost in pijanost več pomori kot meč. Marsikt eri bi bil lahko svetnik ko bi se uc bil temu grcš-i.imu nagnjenju vdal. Ker pa poželenja po jedi in pijači ni krotil, je zabredel v to pregreho, ki ima veliko druzih v svoji drušini. Zakaj: Kdo ima gorje? Čigav oče ima gorje? Kdo ima prepir? K t! o pade v jamo? Kdo ima rane, ko ne ve zakaj? Kdo kalne oči? Kaj ne, tisti, ki se pri vinu m ude in kozarce i z praznujejo (Preg. 23, 29)? Bodi tedaj gospodar svojiga nagnjenja po jedi in pijači, in ne pozabi, de je in pije se zavolj tega. de človek življenje, zdravje in moč ohrani, uc pa de bi svnjimu gerlustregel. Kaj neki pomaga, ako nezmerna jed iu pijača gerlu dobro stori, ko pa v želodec pride, mori dušo iu telo! L. 1586 je umeri duhovni pastir Anton llascch, ki je bil 125 let preživel, in ravno 100 let pri svoji čedi. Nekdaj ga je njegov škof vprašal, kako je toliko starost dosegel, in odgovoril mu jc tole: Varoval sim se treh reči: Poželjivosti, pijanosti in jeze. — Ravno tako se zatajaj tudi v t!ruzih rečeh, zlasti v kratkočasili. Ko je bila sv. Elizabeta še mlada jo je tudi veselilo plesati; vender se je pa že takrat ved.la krotiti v ti in v druzih rečeh. Ko je enkrat na okrog priplesala in so jo dalje silili, je rekla: „Eden je dosti za svet. druge opustim iz ljubezni do Kristusa". (D. si.) ttoihovshe zadeve. V ljubljanski škofii. Zagorska fara je 14. t. m razpisana in prošnje za njo se ravnajo do slav. c. k. finanč-niga deželniga vodstva v Gradcu, ter v knežje - škofijski pisarnici oddajajo. — Umerla sta gg.: Andrej Hafner, fajm. v Zagorji, 10. t. m.; Jožef Kauduč, duh. pomočnik v Leskovcu. 15. t. m. R. I. P.! — G. Simen Rupnik, dosedanji duh. pomočnik v Zagorji, je postavljen duhovni namestnik izpraznjene zagorske fare, ondotni pomožni duhoven gosp. Štefan Peter lin pa farni duhovni pomočnik ravno tamkaj. Za duh. pomočnika v Leskovec pride gosp. Janez Vovk, duh. pomočnik v Kamniku. JMili darovi• Za misijon gosp. Lavtižarja: Neimenovan po g. G. K. 1 križ. tolar, t. j., 2 gold. 12 kr. G. Fr. Košar iz Št. Andreja 5 gold. „I>e bi sc posvečevalo Božje ime tudi med Amerikanci v Miuesoti", — prijatel prijatlu 20 gold. J. Firtiu 20 kr. G. Jan. Maj-nik, fajmošter, 2 gold. Duhoven iz ljubljanske škofije: rMeniento mei, quaudo veneris ad altare Dei.M za pozabljeni plajš in še s pristavkam: „Z ničimur Boga tako lahko k usmiljenju ne naklonimo kakor z milovšino" (Greg. Naz.J 57 gold. 55 sold. a. v. G. Fr. Draksler, kriški fajm. 3 gold. G. BI. Muhovec. kriški kapi. 2 gold. G. Fr. Vohinc, kapi. v Teržiču 2 gold. Iz Loke g. J. lT. 5 gold. X 6 gl. G. Jožef Pipan, duhoven na Goriškim, 5 gold. 20 sold. a. v. Bratovšina sv. Uršule 2 gold. G. J. Gerinek, 2 gold. a. v. G. J. P. 5 gold. J. P. 1 gold. M. R. 1 gold. A. Z. 1 gl. Fr. Z. 1 gld. Dve keršenici 2 gld. Neimenovan 2 gl. 24 kr. Farmani na Dobravi svojiinu bivšimu kaplanu 32 gl. 10 kr. L. W. 3 golil. Nekteri iz rokodelske družbe 1 gold. 6 kr. G. K. f. v Št. J. 10 gold. Iz Dupelj 10 gold. in 30 kr. (ined njimi P. H. S. na Koroškim 5 gold.) v starih krajcarjih, kar znese 9 gold. 45 kr. noviga denarja. Za misijon gosp. Olivieri-a: Bratovšina sv. Uršule 1 gold. Za afrikanski misijon: -M i ca Sešik 5 gold. G. L —ek (ostanek od naročila) 45 sold. a. v. Bratovšina sv. Uršule 1 gold. G. M—č 3 gl. 80 sold. a. v. Več devic v Ljubljani k 2 bandercama za misijon 2b gold. 34 kr. Z Dolenskiga po visokočastitljivim gospodu prejeli 2 zaboja susiga sadja za misijon. Ob raj L G. Sr.: Ostanek 45 sobi. za mis. g. Olivieri-a. Poslednji dopis prihodnjič. G. K —r: 2 gold. 24 kr. iu 5 sol-dov ostanka s hvaležnostjo obernili po zaziiamtijanim namenu. Pogovori z gg. dopisovavvl. G. II.: Hvala! Od d— pa molčite! — G. L. S. v sv. Kr.: Je poslano. — G. J. K.: Poslano do g. J. J. — G. Gr.: Je bila že vdrugič poslana; poprašajte na pošti. — Ker se inarsikteriin gospodam list po večkrat pošlje, ko ga precej ne dobe, je prošen slehern, ki po več listov dobi, de naj une odveč s priliko nazaj pošlje. — G. B. B.: Podobic bomo Vam poslali. — G. H.: Prav vstreženo. — G. K.: Brez zamere! Gola zmota je bila s penim listam. — G. dr. R.: Bila je Danica tudi že od zadnjih kvater poslana, kakor tudi zdaj; poprašajte na pošti. Odgovorni vrednik: Luka JeraD- — Založnik: Jožef Blazoik.