številka 42 / letnik 61 / Ljubljana, 5. december 2002
Slovenije

Glasilo
Zveze Svobodnih Sindikatov w__________
Uvodni referat mag. Dušana Semoliča na 4. kongresu ZSSS
Le povezani in združeni sindikati so lahko uspešni
V slovenski družbi, še zlasti v gospodarstvu, Se pogajajo velike spremembe. Današnja pod-•|et.R zavodi in ustanove niso enaki, kot so bi-11 Pred leti. Tudi odnosi med nami so drugač-*• Sindikati se moramo spremembam prila-S°diti, če želimo ostati delavska organizacija 'n ^inkoviti v obrambi delavskih pravic. Člane ZSSS druži prepričanje, da lahko sin-jkati le povezani in solidarni dosežemo sojino pravično in gospodarsko učinkovito uižbo. Naših ciljev ni mogoče meriti le z ele-^unti makroekonomske politike, pač pa tudi '' Cementi socialne pravičnosti, vrednotami hu-^Une, kulturne in človeku prijazne družbe.
. Ohraniti delovno mesto, dobiti delo, pre-|0,Tiati dostojno plačo, delati na delovnem Jlestu pod pogoji, ki ne načenjajo zdravja, Jur se spoštuje človeško dostojanstvo, spoš-ujejo kolektivne pogodbe, dobiti ob zakijuč-11 delovne dobe dostojno pokojnino - to so Zahteve in pričakovanja našega članstvq.
Globalizacija prinaša nepravičnost, vladavino C°enejšega, bogatejšega, pozna malo zmagovalcev ter veliko in preveč poražencev. Glo-auzacijo moramo nadzorovati. To je boj, ki Cora zdmžiti vse sindikate Evrope v naši Ev-rupski konfederaciji sindikatov. Le združeni sin-'kati Evrope bomo lahko uspešni v tem spo-Padu, ko branimo trajne vrednote evropskega Radikalnega gibanja: demokracijo, socialno Pravičnost, polno zaposlenost in solidarnost. Globalizacija ima več obrazov. Neprijazen aruz kaže zlasti do naše industrije, še zlasti 0 delavk in delavcev v tekstilni industriji. Poda globalizacija in mednarodna konkuren-. aJe palica, s katero želijo ustrahovati naše de-Jvce in socialno šibke in opravičevati neizmer-0 koncentracijo bogastva pri enih in revšči-e Pri drugih.
^Slovenija mora krepiti gospodarstvo, pove-V;|ti moramo število uspešnih podjetij, gos-darstvo mora ustvarjati proizvode z visoko r °Pnjo nove dodane vrednosti. Podjetja se mo-,1° s Prestrukturiranjem prilagajati zahtevam ■zprosnega konkurenčnega globalnega trga. 1^1 ovenija potrebuje hitro gospodarsko rast, s Pa nc sme le prinašati lastnikpml£apl|&ta vi-
pu '"a*Tm f'%
Sa'j'l)tla žal se produktivnost gradi prepogosto v 0 l1a nizkih plačah delavcev in na njiho-jetj °dpuščanju. Ne more biti uspešnega pod-Ja’ uu njegovi lastniki pri hlastanju po do-
bičkih pozabijo na kakovost življenja zaposlenih.
Sindikati smo zainteresirani za povečanje konkurenčnosti naših podjetij. Za dosego tega cilja je treba posodobiti njihovo opremljenost, izboljšati organizacijo dela, uveljaviti nove blagovne znamke. Ta cilj je mogoče doseči le z zadovoljnimi delavci, ne pa z zmanjševanjem njihovih pravic.
Vse dražja država znižuje konkurenčnost našemu gospodarstvu. Medtem ko plače v gospodarstvu realno rastejo počasneje kot produktivnost, za državo stopnja rasti produktivnosti ni pomembna. Ceno takšne politike morajo plačevati delavci.
Imamo neprijazen svet, ki ga obarvajo v sanjske barve le pred volitvami, ko se mnogi zavedo, da obstajajo tudi delavke in delavci, ki so pomembni vsaj na dan volitev. Naslednji dan nanje pogosto spet pozabijo, delavcem ostanejo le sindikati in sto en problem kako živeti in preživeti.
Po našem trdnem prepričanju je gospodarska uspešnost podjetij odvisna tudi od razvitosti industrijske demokracije. Sveti delavcev niso bili ustanovljeni sami po sebi, pač pa predvsem zaradi aktivne vloge sindikatov. Ni razvitega soupravljanja brez močnih sindikatov. Že dvakrat smo bili priča poskusom, da bi zmanjšali soupravljavske pravice, češ da so prevelike. Strah pred premočnim vplivom delav-
cev je odveč, saj imajo predvsem delavci interes, da družba, v kateri so zaposleni, uspešno posluje, ker je njihova socialna varnost mnogo bolj povezana z njo, kot to velja za lastnike kapitala.
To velja tudi za delavke in delavce, zaposlene v šolstvu, kulturi, zdravstvu, državni upravi in v vsem javnem sektorju. Tudi tam zaposlenim prepogosto kratijo ustavno pravico do soupravljanja, čeprav ni niti enega resnega razloga, da te pravice ne bi imeli.
Priložnosti, ki nam jih ponujajo evropski sveti delavcev, moramo izkoristiti. Prav naša organizacija ima z razvitimi oblikami sodelovanja z mnogimi evropskimi sindikati veliko prednost, da lahko okrepi vpliv delavcev tudi nadelo multinacionalnih družb.
Zaradi sprememb na trgu dela postaja vseživljenjsko učenje zelo pomembno za zaposlene. To je potrebno tudi zaradi hitrega spreminjanja tehnologije. Vsem delavcem je treba zagotoviti možnosti neprekinjenega izobraževanja v celotnem obdobju njihovega delovnega življenja.
Ce od naših delavk in delavcev zahtevajo, da delajo po normah, ki zagotavljajo evropsko kakovost in produktivnost, imajo tudi naši delavci pravico pričakovati, da se bodo njihove plače in standard približevali evropskemu povprečju.
Imamo gospodarske panoge, kjer ni recesije in imajo visoke dobičke in visoko rast plač po individualnih pogodbah - pa delodajalci nikakor ne pristanejo na dialog o povečanju najnižjih plač. Nerazumno je zlasti upiranje odpravi prevelikih razlik med minimalno plačo in plačami v prvih tarifnih razredih.
Tudi porazdelitev plač ni dobra. Visoke plače poslovodnih kadrov rastejo mnogo hitreje od povprečnih plač.
Po našem trdnem prepričanju bi hiter sprejem zakona o delitvi dobička pomenil dobro spodbudo za pravičnejše plačilo zaposlenim. Ce nič drugega, bi to okrepilo vlaganja v tehnološko prenovo gospodarstva in pomenilo priznanje zaposlenim, da so tudi oni - ne le lastniki - pomembno prispevali k ustvarjanju dobičkov.
To bi bilo pošteno in pravično.
Pogajanja so naša usoda. ZSSS zagovarja stališče, da zaradi razvoja socialnega partnerstva in velikih razlik po dejavnostih ni življenjsko vztrajati pri konceptu večne splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo - saj pomeni coklo za dialog med sindikati panog in ustreznimi delodajalskimi organizacijami. Obramba splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo je predvsem obramba pogajalskih pozicij nekaterih pogajalcev, ki še nimajo vseh pogojev za pogajanja na panožni ravni in želijo preko centralizacije
Nadaljevanje na 3. strani
Iz pozdravnih brzojavk 4. kongresu ZSSS
Najboljše želje po uspehu in izrazi solidarnosti
Drage Icolegice in kolegi!
V imenu Zveze nemških sindikatov za območje Bavarske in v svojem imenu pošiljam udeležencem 4. kongresa Zveze svobodnih sindikatov Slovenije solidarnostni pozdrav.
Kongres je organiziran na predvečer pristopa Slovenije k Evropski uniji. Gospodarsko združevanje evropskih držav je prvi pogoj za njihovo politično združitev. Evropski sindikati smo pred zahtevno nalogo, saj moramo skrbeti, da Evropa ne bo le večja in gospodarsko močnejša, temveč tudi bolj demokratična in socialna. Med gospodarskim in socialnim povezovanjem je treba vzpostaviti ravnotežje.
Prihodnja pogodba o Evropski uniji mora temeljiti na osnovnih vrednotah socialne države.
Slovenska družba in gospodarstvo sta od začetka neodvisnosti dosegla izreden napredek. Gospodarski in socialni napredek sta predvsem zasluga v Sloveniji zaposlenih ljudi in njihovih sindikatov. Na vaši poti vam želimo nadaljnje uspehe pri krepitvi in zavarovanju pravic zaposlenih. Pri tem se lahko zanesete na našo solidarnost.
Skupaj smo močnejši!
Fritz Schosser, predsednik DGB dežele Bavarske
Dragi slovenski priiatelii!
Slovenija je ena izmed najnaprednejših držav kandidatk za pridružitev Evropski uniji in zato so aktivnosti vaših sindikatov, njihovi rezultati in vaše izkušnje zelo pomembne za nas.
Želimo izraziti našo pripravljenost za nadaljevanje medsebojnega sodelovanja s ciljem povečati vlogo neodvisnih sindikatov kot temeljnega elementa civilne družbe, demokracije ter gospodarskega in socialnega napredka.
Želimo vam veliko uspeha v delu vašega kongresa in v vaših bodočih aktivnostih.
Češko-moravska konfederacija sindikatov
Prijatelji in tovariši, pozdravljeni!
Prepričani smo, da bo vaše delo uspešno in da bo prispevalo k okrepitvi vloge ZSSS pri zaščiti interesov delavcev Slovenije in pri izboljšanju socialnih razmer. Posebno cenimo vaše zavzemanje in prispevek k uveljavitvi Meddeželnega sindikalnega sveta Furlanije-Julijske krajine in Slovenije. Prizadevali si bomo doseči čimprejšnji sporazum in z njim omogočili prost prehod delavcev prek meje in tako odpraviti delo na črno. Naša obveza je spodbujati integracijo in gospodarsko sodelovanje z uresničevanjem čezmejnih sporazumov.
Roberto Treti,
predsednik Meddeželnega sindikalnega sveta Furlanije-Julijske krajine in Slovenije
Dragi kolesi!
V trenutku vstopa Slovenije v Evropsko unijo potrjujemo pripravljenost sodelovati pri obrambi pravic delavcev. Prizadevali si bomo, da z Evropsko konfederacijo sindikatov zgradimo Evropo pravic in družbenega dialoga.
Prepričani smo, da bo vaša Zveza sposobna, da kot vedno najbolje zastopa interese delavk in delavcev Slovenije.
Ruben Colussi, deželni sekretar CGIL FVG
Dragi kolegil
Štajerski sindikati imajo tradicionalno dobre odnose z Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije. Vsem delegatom kongresa pošiljamo solidarnostne pozdrave. Prav tako želimo, da bi kongres izpolnil vaša pričakovanja in potrdil usmeritve, ki bodo koristile pri sprejemanju odločitev.
Z najboljšimi pozdravi
Horst Schachner in Werner Albler,
predsednik in sekretar Avstrijske zveze sindikatov, regionalne
organizacije Štajerske
Dragi kolegil
Prepričani smo, da bo vaš kongres pomenil nov pomemben korak v sindikalnem boju za reševanje vsakodnevnih nujnih nalog v imenu delavskih interesov.
Vsem delegatom 4. kongresa ZSSS, vsem članom sindikatov in vsem delavcem v Sloveniji želimo blaginjo, srečo in napredek.
Upamo, da se bo sodelovanje med Zvezo sindikatov Ukrajine in Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije še bolj okrepilo!
Z bratskimi pozdravi
Oleksandr Stoyan,
predsednik Zveze sindikatov Ukrajine
Svojo udeležbo na kongresu so opravičili z besedami:
-	irska sindikalna konfederacija ITUC poudarja, da se že veseli krepitve tesnih bratskih odnosov med dvema organizacijama;
-	španska sindikalna konfederacija UGT pošilja vsem kolegom iz ZSSS svojo podporo in izraze solidarnosti;
-	belgijska sindikalna centrala FGTB pozdravlja vse delegate in člane ZSSS in jim želi uspešen kongres;
-	belgijska sindikalna konfederacija CSC pošilja najboljše želje ZSSS pri obrambi pravic in interesov slovenskih delavcev ter želi uspešen kongres;
-	britanska sindikalna konfederacija TUC želi vsem delegatom uspešen kongres;
-	Konfederacija portugalskih sindikatov CGTP-IN želi delegatom uspeh. Poleg tega želi okrepiti sodelovanje s slovenskimi sindikati;
-	Francoska demokratična konfederacija dela C F UT sporoča svoje prijateljstvo in solidarnost in želi uspešen kongres.
tel. 01/43-41-283 • Faks 01/23-17-298 • E-pošta: nde@sindikat-zsss.si • Posamezna številka stane 280 tolarjev • Transakcijski račun, NLB d. d. 02222-0015182688 d.d., Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8,5 % DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda •
Tisk: Delo TČR , ISSN 1408-5569 I

Uvodni referat mag. Dušana Semoliča na 4. kongresu ZSSS
Le povezani in združeni sindikati so lahko uspešni
P0gajanj obvladovati pogajalske procese in s Etni tudi opravičevati svoj status.
Pred petimi ali desetimi leti smo lahko upra-vičeno rekli, da so standardi, dogovorjeni v sPlošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo, mi-Himalni standardi. Novi zakon o delovnih raz-JJterjih, kije v besedilo zakona vnesel mnoge Določbe iz te pogodbe tekst, napotuje skoraj Pr' vseh pravicah na panožne kolektivne po-8°dbe. Imamo kolektivno pogodbo za tekstilno ln usnjarsko dejavnost, kjer gre zaposlenim naj-težje in kjer imamo močan in spoštovanja vre-Den sindikat; poveličevanje splošne kolektiv-ne pogodbe za gospodarstvo v tej dejavnosti j^nično ne sodi v leto 2002. To ni prava bit-ki bi prinesla koristi zaposlenim, niti tis-Df11, ki so najslabše plačani. Le na videz bi kre-Pila vplivnost sindikalnih central, hkrati pa kot P°dpisnika kolektivnih pogodb ohranjala gospodarsko zbornico, v kateri je po zakonu ob-vozno članstvo, in ji tako ohranjala položaj pri-v’legiranega partnerja.
^si ti problemi, še zlasti uveljavljanje novega ?akona o delovnih razmerjih, zahtevajo takojšen sPrejem zakona o kolektivnih pogodbah.
Prizadevanja za doseganje večje produktiv-n°sti in konkurenčnosti morajo imeti mejo, ki J° določa zdravje zaposlenih. Sindikati morajo storiti vse, da bi zaposleni odhajali v po-|j0j zdravi. Kakšni bodo socialni transfeiji, kak-Sr|u bo stopnja pravic iz zdravstva, kakšna bo solidarnost in dostopnost zdravstvenih stori-tev - o tem ne morejo in ne smejo odločati gospodje iz Svetovne banke. Zdravje ne sme biti °dvisno samo od zakonov tržišča.
Za Svobodne sindikate je zlasti pomembno, a povečamo pravice iz obveznega zdravstve-Doga zavarovanja, povečamo dostopnost zdrav-''JVenih storitev vsem ne glede na premoženj-ko stanje, zmanjšamo čakalne dobe v javnem Sektorju in povečamo solidarnost.
Sedanji sistem zahteva, da se vsi prostovoljno ,°dutno zdravstveno zavarujemo, za kar plastno enake letne premije, ki za mnoge naše lane znašajo toliko kot ena mesečna plača. V ^danjem sistemu mora biti reven solidaren z D°gatim, kar ni solidarnost in moramo spremeniti.
Skupaj z delodajalci se moramo spopasti z , žr°ki, ki povzročajo odsotnosti z dela zaradi ^Dezni in invalidnost. Več moramo storiti za urnost in zdravje pri delu. Delovne nonne, delo 1 nedeljah, nadure, neredna in slaba prehra-■U' ekološki problemi, strah pred izgubo dela s>aba kakovost življenja so glavni krivci vse j 0gostejših bolezenskih pojavov med zapos-v n,rT>i. Zato sta varnost in zdravje pri delu za
v°bodne sindikate med prednostnimi nalo-
satni.
na zadnjem kongresu smo v ZSSS dolo-1 Za strateško usmeritev zagotavljanje viso-
kih ekonomsko-socialnih pravic, primerljivih s pravicami in položajem zaposlenih v državah članicah Evropske unije. Vstop Slovenije v Evropsko unijo zato naj ne bo cilj, ampak le sredstvo, da bi živeli bolje. Ker se zavedamo, da Evropska unija ni Indija Koromandija, vemo, da bodo zlasti v prvih letih težave in da vključevanje vanjo prinaša koristi predvsem dolgoročno. Toda združevanje ne sme postati izgovor ali sredstvo za zmanjševanje pravic zaposlenih, brezposelnih, žensk, mladih in starejših.
ZSSS ni nikoli pristala, da bi bila v teh procesih le opazovalka ali samo kritik. Prizadevali smo si, da bi v njih igrali pomembno vlogo, in to bomo počeli še naprej.
Sodelovanje s sindikati sosednjih držav in drugimi evropskimi sindikati je bilo in bo tudi v prihodnje za nas izjemno pomembno. To sodelovanje krepi moč naših sindikatov v procesih združevanja z Evropsko unijo. Naše članstvo v Evropski konfederaciji sindikatov nam omogoča solidarnost in sodelovanje z vsemi sindikati Evrope.
Mnogo stvari bomo imeli v Evropski uniji skupnih. Toda moramo se zavedati, svojo kulturo, jezik, kulturno dediščino slovenskega naroda in tudi drugih, ki žive pri nas. Tudi to ne more iti mimo skrbi sindikatov.
Tudi delodajalci zagotovo težijo k podobnim ciljem-gospodarski rasti in razvoju gospodarskih družb. Oboji želimo na miren način reševati konflikte. Krepitev dialoga med socialnimi partnerji bo še naprej najpomembnejše sredstvo za doseganje naših ciljev. Socialni dialog želimo krepiti na ravni podjetij, ustanov, zavodov, na regionalni in tudi na državni ravni. Odgovorni smo, da socialni dialog izkoristimo za blaginjo delavcev in delodajalcev.
Relativno visoka stopnja zavesti o nujnosti socialnega dialoga se kaže v prepričanju, da Slovenija potrebuje socialni sporazum, pogodbo med socialnimi partnerji, s katero bi se dogovorili o najpomembnejših razvojnih ciljih družbe. Stališče ZSSS je jasno - smo za socialni sporazum, toda ne za kakršnega koli, ampak le za takega, ki bo prispeval k boljšemu življenju našega članstva.
Čeprav je bilo pred leti nekaj ovir, je sodelovanja med sindikati vedno več. Spomnimo se skupnega dela pri zakonu o delovnih razmerjih, zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, dogovoru o plačni politiki in dela pri skupnem projektu - socialnem sporazumu. Spomnimo se sodelovanja sindikatov javnega sektoija pri številnih projektih, koristnih za naše članstvo.
Vsakdo od sindikatov, ki želi sodelovati v delu ekonomsko-socialnega sveta - ne glede na to, ali je formalni član ali ne - lahko zastopa svoja stališča. Pri delu poskušamo upoštevati vsa sindikalna stališča in doseči konsenz, ne pa odločati s preglasovanjem. Marsikaj moramo še zboljšati, urediti formalno strukturo članstva in tudi s pomočjo zakona urediti nekatera odprta vprašanja, zlasti v odnosu do državnega zbora.
Največ težav je tam, kjer je država predpisala udeležbo predstavnikov sindikatov v različnih institucijah in določila nerazumno malo mest za sindikate. V Sloveniji je preko sto sindikatov in ti naj bi določili dva ali
štiri svoje predstavnike. Država s tem pogosto v lastnem interesu spodbuja konflikte med sindikati, sama pa si pri tem pilatov-sko umije roke.
Nekateri ZSSS enačijo s sindikatom, enim od stotih sindikatov. Toda mi nismo en sindikat, smo 20 sindikatov, ki povrh za slovenske razmere niti niso majhni in še med seboj so močno različni in tudi samostojni. Prav noben naš sindikat ne sme biti prikrajšan za pravico sodelovanja v različnih organih političnega sistema le zato, ker je v naši centrali. Pristajati na drugo logiko bi pomenilo spodbujati k nadaljnji cepitvi sindikatov. To ne more biti v interesu zaposlenih.
ZSSS je že pred nekaj leti predlagala ustanovitev Koalicije sindikatov Slovenije. Zal pobuda ni dobila ustreznega odziva. Nekateri so nam očitali, da želimo v sindikate Slovenije uvesti enoumje.
Toda ne glede na to ponavljamo:
-	več sindikatov še ne pomeni več pravic delavcev;
-	sindikatu ne sme biti največji nasprotnik prav sindikat;
-	prav vsak sindikat, pa naj bo velik ali majhen, mora biti spoštovanja vreden partner;
-	nihče od sindikatov ni tako močan, da ne bi s sodelovanjem in povezovanjem lahko postal še močnejši; in
-	ZSSS je pripravljena sodelovati z vsemi sindikati, se z njimi povezovati in združevati.
Slovenija postaja na makroravni vse bogatejša država. Številke so neizprosne. Toda tudi življenje na mikro ravni - življenje večine našega članstva - je neizprosno. Številke, ki govore o stiskah ljudi, so drugačne. S številkami se tega ne da povedati.
Zato moramo postaviti zahtevo - bogastvo mora biti bolj pravično porazdeljeno. Pravico do boljšega življenja imajo tudi naši člani - tisti, ki imajo delo, in tisti, ki dela nimajo.
Spremeniti moramo našo dosedanjo zahtevo, da se delavske pravice vsaj ne bi skrčile, da vsaj ne bi živeli slabše. Takšna obrambna miselnost nas pelje v življenje, ki je vse prej kot prijazno za delavce. To zlorabljajo elite, ki imajo vsak dan več in več, le za delavce naj bi veljalo - vsaj ne slabše.
Zahtevati moramo več solidarnosti, več delavskih pravic, več demokracije, večji vpliv delavcev na nekatere odločitve in boljše življenje za vse, ki vstopajo na trg dela samo s svojim znanjem in delom.
Še naprej moramo krepiti moč ZSSS. Toda zavedati se moramo, da njena moč ni le v njeni velikosti, tudi ne v glasnosti, moč ZSSS je predvsem v zaupanju članov v naše sindikate, v znanju, v medsebojni pomoči, v solidarnosti, enotnosti, trdnosti. Moč je v sposobnih in pokončnih sindikalnih zaupnikih, strokovni in razvejani mreži naših območnih organizacij, spoštovanju uspešnih sindikatov dejavnosti, v sodelovanju v Evropski konfederaciji sindikatov, v sodelovanju z vsemi sindikati, v iskanju zaveznikov v vseh parlamentarnih strankah in drugih organizacijah civilne družbe, v krepitvi socialnega dialoga in tudi demokratičnih odnosov med člani ZSSS.
Skupščina Sindikata državnih in družbenih organov Slovenije
Boj za primerljive plače in boljše pogoje dela se nadaljuje
V Ljubljani se je na četrti skupščini sestal sindikat državnih in družbenih organov (SDDO). V Stekleni dvorani hotela Union je bilo tistih nekaj ur delovno in na trenutke tudi napeto vzdušje, na koncu pa ni bil sprejet noben presenetljiv sklep, tudi dosedanje vodstvo sindikata je dobilo nov mandat.
Delegate in gosteje najprej pozdravil predsednik sindikata Lazo Radenovič. Predsednik delovnega predsedstva Dušan Miščevič pa je besedo najprej dal predsedniku Zveze svobodnih sindikatov Dušanu Semoliču, ki seje članom in vodstvu SDDO zahvalil za prispevek tega sindikata v ZSSS. »Cenim vaše delo,« je dejal. »Problemi v današnji družbi so takšne narave, daje delo sindikata vse pomembnejše in vse bolj odgovorno. So bitke, ki jih lahko bojujemo le povezani in skupaj v ZSSS. Verjamem, da boste sprejeli sklepe, ki bodo kazali pripravljenost delovati v ZSSS.« Tisto, kar nas čaka, ni prijazneje še dodal in spregovoril o vstopu v Evropsko unijo, problemih globalizacije in pravici delavcev do boljšega življenja. Moč ni vedno v številu članstva, je tudi v znanju, sposobnosti odgovarjati na izzive. Naloga sindikatov ni le ohranjati obstoječe pravice, realna ambicija je boj za še več pravic, boljše plače. Doro Hvalica, legenda sindikalnega gibanja (kot gaje označil predsedujoči), je v svojem nagovoru zaželel sindikatu strpno, previdno, temeljito in uspešno delo ter izrazil podporo in pomoč temu sindikatu na njegovi poti. Izrazil je podporo tudi predlogu, da se SDDO transformira v sindikat javnih uslužbencev, torej v širšo organizacijo, kot je sedaj.
Poročilo o delu SDDO v minulih štirih le-
Lazo Radenovič, dosedanji in novi predsednik
tih je predstavil njegov predsednik Lazo Radenovič, kije ocenil delo sindikata kot uspešno. Delovni rezultati so po njegovih besedah številne pobude, zahteve in predlogi, ki jih je dal za serijo zakonskih aktov in se pri tem trdo pogajal z delodajalcem, vlado. Graditev medsebojnih odnosov je, po njegovih besedah najpomembnejša naloga vsakega sindikata, nastaja pa na temelju zaupanja na vseh ravneh dela. Osrednji pomen sindikata je tako v pretakanju informacij v vse smeri. Opo-
zoril je tudi na dejstvo, da edino ta sindikat v ZSSS ostaja pri starem obračunavanju članarin, le 0,6 odstotka od bruto plače in ne ena odstotna točka, kot jo zaračunavajo drugi sindikati. Po njegovem mnenju so prispevki Zvezi previsoki in bi bilo o njih potrebno razmisli' ti. Radenovič seje zahvalil sekretarju Dragu Ščernjaviču (zahvaljevali so se mu tudi drugi razpravljavci) za izrednojrorbenost in zasluge ter mu predal besedo. Sčernjavič je p°' vedal, daje socialno partnerstvo z vlado v zadnjem času že boljše, vendar še vedno ne dovolj uveljavljeno. Razkorak med normo in stvarnostjo se kaže v številnih individualnih
Drago Ščernjavič, dosedanji in noV sekretar
in kolektivnih sporih, kijih naše sodstvo prO' počasi rešuje.
Tudi Edi Vivoda, predsednik sindikata DURS-a, je govoril o dvigu ravni socialnega partnerstva. Na davčni upravi je sindikat to dosegel s podpisom pogodbe o pogojih za del° sindikata. Sindikat je tvorno sodeloval pri pripravi pravilnika o opravljanju strokovnih izpitov za davčne inšpektorje in izterjevalce. Mumije. da bo pri številnih nerešenih vprašanjih' kot je zakon o varnosti in zdravju pri delu, treba še veliko narediti. Povedal je, da poteka centralizacija davčnih uradov, kar ustvarja novo težave, kot so podaljšane poti delavcem na delO'
Dodatno izobraževanje sindikalnih zaupnikov je predlagal Renato Romič. Poročal je tudi o delu verifikacijske komisije in povedal, da se skupščine udeležuje 46 od 53 delegatov in je torej sklepčna.
Zlatko Leskošek z. okrožnega sodišča v Celju je govoril o posebnostih dela delavcev n;l sodiščih, ki so premalo plačani za svoje strokovno delo. V ospredju je le delo sodnikom je dejal, delo drugih zaposlenih na sodišču p‘l ostaja preveč neopaženo. Zalo so se delavj-pravosodja tudi začeli srečevati in letos je bu( njihovo srečanje že peto.
Dušan Gak je bil kritičen do Dušana Se-Jjioliča, ker je predčasno zapustil skupščino. c*kl mu je, da mu gre le za članarino, prob-L'mi članstva pa ga ne brigajo. Menil je še, I b° članarina izbila sodu dno in da pomisli o tem, kar počnejo v Zvezi, niso od da-ncs- Na to kritiko seje odzval Doro Hvalica ln dejal: »Semolič je odšel pravi čas, saj ste takrat začeli pogovarjati o zadevah, ki za-evajo samo vas. Predsednik ZSSS ima veli-0 zadolžitev, zanj je ta skupščina le eden od uogodkov, za vas pa najpomembnejši in oboje Je pravilno. Semolič ni aroganten in vzvišen, mdikati pa smo v Zvezi močnejši in imamo h°lj zavarovan hrbet. Tudi v Glosi je bilo to vPrašanje odprto, vendar smo se odločili, da stanemo v ZSSS.«
Na težave v komunikaciji in usklajenosti dejanja je opozorila tudi Vanja Ferjanič Ran-I * iz Ministrstva za okolje in prostor. Deja-JJe, daje posledica nepovezanosti med sin-'kalnimi organizacijami v ministrstvih izgub-Janje energije in ponavljanje bitk, zato po-§reša organ, ki bi povezoval delovanje sindi-
V odmoru za volitve so se delegati malo sprostili.
Majda Udovič je prebrala poroči-	1 /
lo nadzornega	ii
odbora.	
	I-! ’
Doro Hvalica, »legenda sindikalnega gibanja«
direktor urada za plače v notranjem ministrstvu. Povedal je, da bo nesorazmerja v plačah mogoče odpraviti le postopno in po metodologiji, o kateri se sedaj pogajajo. Po njegovih besedah so odprta vprašanja v javni upravi vprašanja oblasti in volitev. Plača za delo v javni upravi mora biti primerljiva z drugimi v javnem sektorju.
Sindikat državnih in družbenih organov se bo po novem statutu imenoval Sindikat javne uprave (SJU), organiziranost, znake, žige in izkaznice pa bodo z novim statutom uskladili najkasneje letu dni. To je najbolj vidna sprememba, ki jo prinaša soglasno sprejeti statut sindikata. Sindikat bo še naprej spodbujal sodelovanje in povezovanje sindikatov v javnem sektorju. Za odnose z ZSSS je Ščer-
u'r|ih zaupnikov na ministrstvih. Prav tal P° njenem mnenju ne delujeta v sindikatu d' p°li uspešno pravna in solidarnostna pomo
0	njenem mnenju bi moral sindikat temelji Nati tudi v skrbi za podmladek in pošter
Pomisliti, kakšne so koristi od vključevan
• udi sicer je bilo na tej skupščini slišati pr e'e.i razprav in pobud na temo denarja, gospi ^rjenja z njim in varčevanja, tako da bi pr ns lahko bil, da se sindikat otepa s linam ni|ni težavami. Temu nasprotuje poročilo na< ornega odbora, ki gaje prebrala Majda Udi lc- Sindikat je predstavila v številkah in p< ‘jzalo se je, da ima veliko sredstev vezani
1	Delavski hranilnici in NLB. Poudarila je tuc aje poslovanje bilo skladno s predpisi in n;
l^h- Seje pa to poročilo zdelo nekaterim d< Satom nepopolno, ker naj bi manjkal podri en številčni prikaz prihodkov in odhodko ''zagotovilih vodstva si ga lahko vedno pr : J° °gledat osebno in bi njegova javna ot d a Pomenila izdajanje poslovnih skrivno: Nasprotnikom.
ušan Miščevič iz sindikata carinikov j v ^e8ovoril o organiziranosti in sprememba "Oh 0VUnJu le8a pridruženega člana SDDC W ln''1 smo se k sebi in preverili način dt anja. Naši sindikalni zaupniki so bili le gla:
Edi Vivoda je v boju za predsedniški položaj ostal le malo zadaj.
Dušan Gak je bil kritičen do predsednika ZSSS.
ni, ne pa tudi učinkoviti pri komuniciranju z delodajalcem. Problemi so se kopičili, konflikt je visel v zraku, zato smo ukrepali.« Svoje probleme so začeli reševati na miren in kulturen način, ki pa ni bil nič manj konkreten in jasen, ko so bile njihove pravice ogrožene. Postali so uspešnejši in so sodelovali pri pripravah na vse zanje pomembne zakonske akte, hkrati pa so ostali solidarni z ostalimi v krovnem sindikatu. Po Miščevičevih besedah je kar 95 odstotkov zaposlenih v carinski službi članov njihovega sindikata, saj se cariniki zavedajo, da se jim z vstopom v Evropsko unijo bližajo novi problemi.
V razpravi seje oglasil tudi Igor Klinar,
njavič dejal, da sindikat Zvezo potrebuje. Dvoma o tem, ali je član Zveze, ni, saj je to ugotovljeno v 29. členu statuta. Ni pa nujno, da tako tudi ostane. Predmet spora je lahko članarina. O finančnih zadevah se bo treba uskladiti. Za skupščino so na podlagi pripomb in predlogov izjavne razprave vanj vgradili prek 30 sprememb. Tudi pri statutu je bilo največ razprave o financiranju in delitvenih razmetjih. Čeprav so nekateri menili, da naj bi se članarina med osnovnimi organizacijami in republiškim odborom delila na pol, bo nespremenjena - 45:55 v korist republiškega odbora.
Nadaljevanje na naslednji strani

Iz razprave velja omeniti še predlog za oblikovanje posebne konference sindikatov ministrstev in konference sindikatov občin.
Dušan Gak je dejal, da bi bilo treba razmisliti, kdo je lahko član sindikata in ali so to lahko tudi predstavniki delodajalcev, recimo direktorji, ki lahko delujejo dvorezno. V razpravi je postalo jasno, da so pravila za izključitev jasna in da se diverzij ni treba bati.
Volitve vodstva in nadzornega odbora so pokazale, da seje za naj višjo funkcijo predsednika bila trda bitka, saj je bil rezultat 24 : 21 v korist dosedanjega predsednika Laza Ra-denovica. Ta seje po izvolitvi zahvalil za zaupanje in med drugim dejal:
»Če hočemo delati normalno naprej, moramo urediti pogoje za delo predsednika in sekretarja ter zaposliti še koga. Ker svoje delo
Zlatko Leskošek je opozo- Renato Romič je bil tudi ril na slab položaj zaposle- predsednik verifikacijske nih na sodiščih.	komisije.
Smernice delovanja SJU so delegati spre-jeli soglasno in z nekaj manjšimi pripombami. Tone Jesenko seje strinjal, daje najpomembnejša plat delovanja sindikata njegova organiziranost, in opozoril, da bi ta morala biti boljša v upravnih enotah, kajti v nekaterih ni niti osnovne organizacije sindikata. Slavko Savič je pripomnil, daje problem organizacije tudi v občinah, ki nimajo svojega predstavnika v ROS-u. Pomembno je, po njegovem mnenju, tudi boljše obveščanje javnosti in bolj aktivno komuniciranje po elektronskih poteh ter aktivnejša uporaba spletne strani.
Navzoči so se strinjali z zaključkom Dušana Miščeviča, da se mora ta sindikat še naprej boriti v smeri, ki so si jo zastavili, in pr' tem uporabiti vsa legitimna in legalna sredstva, tudi stavko, če je potrebno. »Pogajanja še niso končana, če bomo menili, da se odmikamo od rešitev, bo treba uporabiti vsa sredstva.« je zaključil Drago Sčernjavič.
Mojca M ato1
V odmoru so poklepetale tudi delegatke.
opravljam neprofesionalno, si bom prizadeval za ureditev pogojev za delo predsednikov konferenc, območnih odborov in osnovnih organizacij. Pričakujem, da nas boste pooblastili, da v republiškem odboru izpeljemo nekatere zadeve. Večja pooblastila iz baze moramo imeti tudi za pogajanja. Če republiški odbor reče, da bomo šli v stavko, ni treba v bazi razmišljati, ali bo to podprla, delodajalcem, ki so nas nekajkrat postavili ob steno, bomo morali pokazati zobe.«
Dosedanji sekretar Drago Sčernjavič ni imel konkurence in je dobil za svoje delo priznanje z več kot 90-odstotno podporo. Med sedmimi kandidati za nadzorni svet so bili izvoljeni Majda Udovič iz Ilirske Bistrice, Vesna Bobanec iz Maribora in Samo Nečimer iz Ljubljane.
PRAVNA §VETOVALKA
Upokojitev delavca, ki je začel delati s 15 leti
Vprašanje: Zaposlil sem se leta 1966 pri starosti 15 let. Leta 2006 bom dopolnil 40 let aktivne delovne dobe. Ker nimam namena delati več kot 40 let, me zanima, kdaj se bom lahko upokojil? Več kot 30 let sem delal v prepričanju, da se bom po 40 letih delovne dobe lahko upokojil (stari pokojninski zakon), zato se mi zdi novi zakon, ki določa minimalno starost ob upokojitvi 58 let, pravno sporen in krivičen.
Odgovor: Ze od leta 1992 za starostno upo-kojitev ni več dovolj zbrati polne pokojninske dobe 40 let, moški morajo biti hkrati stari najmanj 58 let. Kdor seje zaposlil star 15 let, pa 40 let pokojninske dobe dopolni že pri
55 letih. Delavci, kot ste vi, morajo zato že od leta 1992 na pokojnino počakati še tri leta. Ker manjkajoče starosti žal ni mogoče dokupiti, so se mnogi upokojevali s 43 leti pokojninske dobe.
Zakonsko določilo o minimalni upokojitveni starosti 58 let za moške torej ni uvedla pokojninska reforma leta 2000. Edina sprememba, ki jo je v zvezi s tem uvedla pokojninska reforma, pa je vam v prid. Pred letom 2000 delavci, ki so “prisilno” delali več kot 40 let, zato niso imeli kaj prida višje pokojnine - le po odstotek več za vsako leto dela več. Naj višja možna odmera pokojnine od pokojninske osnove je bila predpisana za 40 let, od pokojninske reforme dalje pa najvišja odmera ni več predpisana. Celo nasprotno - za 41., 42. in 43. leto dela boste prejeli izjemno visoko odmero pokojnine. Od leta 2000 dalje za vsako leto od prvih 40 let dela dobimo po 1,5 odstotka odmere pokojnine od pokojninske osnove. V naslednji razpredelnici pa je zapisano, koliko odmere boste dobili po
Moški	Odstotek obmere
41. leto	3,0%
42. leto	2,6 %
43. leto	2,2%
44. leto	1,8 %
45. in vsako nadaljnje leto	1,5 %
40. letu delovne dobe. Razlikuje občutna! Verjemite mi, da boste na ta račun imeli v denarnici bistveno več denarja.
Za zanimivost naj vam povem, da bi po dopolnjenem 40. letu pokojninske dobe lahko prenehali hoditi v službo, saj si boste pokojnino že zaslužili. Le izplačevati vam jo bi začeli šele po 58. rojstnem dnevu. To pomeni, da tri leta ne bi imeli ne plače in ne pokojnine. Ker večina ljudi potrebuje denar vsak mesec,te možnosti skoraj nihče ne izbere. Poznam K eno žensko, ki je enostavno nehala hoditi v službo in čakala na pokojnino. Seveda je vmes živela od podpore svojega soproga.
Kaj je pravično in kaj krivično, je odvisne od zornega kota, iz katerega opazujemo. Če se primerjate z upokojenci izpred leta 1992, je tn ureditev krivična. Z zornega kota današnjih min' dih ljudi, ki se bodo skoraj gotovo upokojil' bistveno starejši od vas in morali v desetletjih pred tem financirati pokojnino vseh, ki so s® upokojili po bolj ugodnih pogojih, in na svoja stara leta prejeli celo realno bistveno nižj0 pokojnino od vas, pa je stvar drugačna.
Reforma je bila nujna, ker je pri nas vedno več upokojencev in vedno manj delavcev, h* plačujejo prispevke, iz katerih se financiraj0 pokojnine. Dokler je bilo mladih dovolj, je 211 polno pokojnino zadostovalo 40 let pokojni11' ske dobe. Odkar prispevke plačuje premalo ljudi, se upokojitveni pogoji zaostrujejo.

Okrogla miza o prihodnosti Evropske skupnosti in
sindikatih
Obrazi Dudi morajo biti vidni
V Domu sindikatov je Da to sredo okrogla mi-^ o prihodnosti Evrop-skeunije, organizirali sta J° Evropska konfedera-^'Ja sindikatov (EKS) in ^veza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).
njej so med drugimi s°delovali: namestnik generalnega sekretarja -KS Erič Carlslund,
Predstavnik Slovenije v evropskem telesu za pri-Pravo institucionalne Prenove Evropske skup-n°sti (Konvenciji) Slavin Gaber in Metka “oksandič, predstavnica ZSSS v slovenskem nruntu, ki je telo za raz-Pravo o prihodnjih rešitvah.
Uvodoma je predsednik ZSSS Dušan Semolič Poudaril, da cilj sindikatov ne sme biti le vstop v Evropsko skupnost, temveč s tem vsto-P°ni doseči krepitev ekonomsko-socialne var-n°sti naših ljudi. Ker bo država izgubljala prisojnosti, se lahko krepi vloga sindikatov, ne le K°t kritikov in opazovalcev, ampak kot dejav-n,h udeležencev.
Erič Carlslund je povedal, da je razprava v 'konvenciji živahna in je že dala prve rezultate.
Uejal je, daje potrebna socialna pogodba, ki bo uPoštevala evropski socialni model. Vsebovati mo-glavne sindikalne zahteve, kot so zavezujoča tstina temeljnih človekovih pravic v Evropski uni-
Na okrogli mizi so hodnih sindikatov.
sodelovali številni predstavniki Svo-
ji, transnacionalne delavske pravice, socialna tržna ekonomija in jasna razmejitev pristojnosti institucij in postopkov. Da bi naredili Evropo po meri ljudi in s tem prijaznejšo delavcem, so 21. marec 2003 določili za evropski dan akcije.
Po besedah Slavka Gabra razprava v Konvenciji poskuša odgovoriti na vprašanje, koliko Evrope bomo imeli, ali bo ta skupnost tudi politična in koliko bo socialna. Drugo vprašanje je povezano z načini in institucijami, kijih moramo vzpostaviti, da bomo imeli več Evrope. Vprašanje je po Gabrovem mnenju tudi, koliko bomo te procese združevanja vzeli zares in o njih pravočasno razpravljali.
Metka Roksandičje poudarila, da smo pravna
in socialna država, kar piše tudi v naši ustavi, in daje nacionalna ureditev v Sloveniji za nas dobra popotnica. Po njenih besedah sindikalno gibanje ne sme poznati meja, prav tako kot ga ne pozna kapital. Pred globalizacijo si ne smemo zatiskati oči, kajti tudi naš kapital se seli drugam, sindikalne pristojnosti pa se s tem širijo bolj, kot si mislimo.
Doro Hvalica je dejal, da ni evroskeptik, vendar ga skrbi, kaj sledi ekonomski skupnosti. To je po njegovih besedah lahko le politična skupnost, takoj za njo je socialna, boji se pa, da temu sledi še informacijska, vojaška, kulturna, jezikovna in še kakšna. Tako imata kultura in jezik še kako socialne elemente.
Bojan Hribar pa je dejal, da že imamo nekaj Evrope in da tudi Evropa ni še čisto izdelana tvorba, ampak je to projekt, kjer imajo največji vpliv največje članice, naš pa je omejen, vendar možnosti le imamo in to tudi preko EKS.
Tudi Drago Ščernjavič je Carlslunda vprašal, kako si predstavlja mehanizme socialnega partnerstva v Evropi, kakšna je povezovalna funkcija EKS, da bi se moč sindikatov povečala in koliko v EKS poznajo tokove v zdravstvu, politiki plač in pri pokojninah ipd, kjer se postavljajo globalni standardi.
Carslund je odgovoril, da so vsa ta vprašanja pomembna in EKS o njih že veliko razpravlja, ob tem pa razvija dobre stike z evropskim parlamentom ter različnimi strankami in deluje nadstrankarsko. »Najprej moramo definirati cilje, potem pa še načine njihovega uresničevanja,« je dejal. V Evropi že deluje notranji trg, evropski socialni model pa je zelo različen od globalizacije, kjer človeku ne vidiš obraza. Transnacionalne sindikalne pravice so pomembne in jih je po njegovih besedah potrebno vključiti v evropsko socialno pogodbo. Delovati je potrebno tako na nacionalni kot na evropski ravni.
Semolič je omizje zaključil z ugotovitvijo, da se nekateri za nas pomembni procesi že dogajajo in da moramo o njih še govoriti.
dvorana Doma sindikatov je bila popolnoma zasedena.
> državna volilna komisija je prejšnji teden organizirala volitve v dr-.^vni svet. Volilni zbor za izvolitev predstavnikov delojemalcev se sestal v Domu sindikatov v Ljubljani. Elektorji so najprej izvolili
,°'ilni odbor, vodila gaje Metka Roksandič. Sindikati so za volitve kjmidirali deset svojih funkcionarjev, nekateri so se volilnemu od-'u na kratko predstavili.
(jr. a tajnih volitvah so kandidati ZSSS dobili daleč največ glasov. V v /avni svet so bili izvoljeni (po številu glasov) Doro Hvalica, Du-Serriolič, Anton Rozman in Ladislav Kaluža.
In memoriam
Težko je verjeti, umrl je Dušan Kampjut
Dušan Kampjut se je rodil 8. januarja 1939. Po štiridesetih letih dela v Zavarovalnici Triglav se je lani upokojil. Bil je predsednik sindikata v organizacijski enoti Zavarovalnice Triglav v Ljubljani, potem predsednik konference sindikata in od leta 1998predsednik republiškega odbora Sindikata finančnih organizacij Slovenije.
Pri delu republiškega odbora, v pogajanjih in usklajevanjih na ravni države, v pogajanjih za kolektivno pogodbo matične zavarovalnice, pa tudi pri novi zakonodaji in v procesih lastninjenja zavarovalnic in soupravljanja v zavarovalnicah, je kolega Kampjut bil sindikalist po znanju in duši. Svoje misli in dejanja, predloge in stališča je vedno oblikoval jasno, razumljivo in brez izjeme v korist zaposlenih.
Bil je dinamičen, iskren sogovornik. Prav zato mu niso bili prihranjeni tudi stresni trenutki. Napori so puščali posledice in tudi naša prijateljska opozorila niso zalegla. Cenil je doslednost in pogum.
Se v soboto sva skupaj kovala načrte za prihodnje naloge.
Težko je verjeti.
Drago Ščernjavič
F. K.
Sk*


m
m/*
Udeležba zaposlenih pri dobičku
V!

Ce podjetja poslujejo uspešno, naj bodo zaposleni udeleženi pri dobičku
A\4or: Bogdan Ivanovič,
sekretar SKEI za kolektivne pogodbe in plačni sistem * 1 2 3 4 5 6 7
Ob konca leta, ko se izplačujejo božičnice in začenjajo aktivnosti za izdelavo bilanc, je primeren čas za razmislek o prispevku zaposlenih k uresničevanju poslovnih ciljev, še posebej tam, kjer je bil dosežen dobiček. Udeležbo zaposlenih pri dobičku spodbuja tudi Evropska unija, ki je s Priporočilom Sveta EU (št. 92/443/EEC 27. 7. 1992) pozvala države članice:
-	k ustvarjanju zakonskih okvirov za omogočanje udeležbe zaposlenih pri dobičku;
-	k preučevanju možnosti uvedbe različnih spodbud (predvsem davčnih) za omogočanje nadaljnjega razvoja udeležbe zaposlenih pri dobičku podjetja;
-	k takšnemu spodbujanju te udeležbe, ki omogoča enostaven dostop do vseh potrebnih informacij v zvezi z udeležbo pri dobičku vsem zainteresiranim akterjem;
-	k uporabi pozitivnih izkušenj držav članic EU pri odločanju o spodbujanju posamezne oblike udeležbe pri dobičku;
-	k zagotavljanju takih zakonskih okvirov, ki bodo omogočili različne oblike udeležbe pri dobičku, vključno s kapitalsko udeležbo;
-	k zagotovitvi, da bo odločitev o udeležbi pri dobičku sprejeta na tisti ravni, ki je v skladu z nacionalno zakonodajo, najbližjo zaposlenim oz. podjetju;
-	k zviševanju zavesti uprav in zaposlenih o pomembnosti tega vprašanja.
Priporočilo Sveta EU vsebuje 12 osnovnih značilnosti oz. kriterijev:
1.	Redno izplačevanje sredstev zaposlenim iz udeležbe pri dobičku (najmanj enkrat letno).
2.	Vnaprej znan način izračuna (obrazec) udeležbe zaposlenih pri dobičku.
3.	Zaradi udeležbe zaposlenih pri dobičku se ne posega na druga področja urejanja plač s kolektivnim pogajanjem ali socialnim sporazumevanjem.
4.	Oblike udeležbe zaposlenih pri dobičku so prostovoljne.
5.	Izplačila iz udeležbe zaposlenih pri dobičku podjetja morajo biti vezana na dosežen poslovni rezultat.
6.	Potrebno je določiti zgornjo mejo izplačil.
7.	Potrebno je uvesti ustrezne mehanizme zavarovanja tveganja.
8.	Zaposleni morajo imeti enake možnosti udeležbe pri dobičku podjetja.
9.	Oblika lastništva in velikost podjetja naj ne bi bila kriterija za (ne) uvedbo udeležbe zaposlenih pri dobičku.
10.	Izračun udeležbe posameznega delavca pri dobičku naj bi bil čim bolj enostaven in razumljiv.
11.	Udeleženci morajo biti informirani o rezultatih poslovanja in usposobljeni za spremljanje teh rezultatov.
12.	Udeležba zaposlenih pri dobičku podjetja mora omogočiti davčne olajšave in druge ugodnosti.
Januarja 1997 je bilo v Bruslju izdelano posebno poročilo o spodbujanju udeležbe zaposlenih pri dobičku in rezultatih poslovanja. Pokazalo je nesporno povezavo med udeležbo zaposlenih pri dobičku podjetja in povečevanjem proizvodnosti v podjetju. Pokazalo je tudi, da je za dohodke zaposlenih iz naslova rezultatov treba uvesti različne davčne olajšave.
Svet EU priporoča uporabo naslednjih
kratic za udeležbo zaposlenih pri dobičku:
-	delitev dobička (profit sharing) PS
-	delitev dobička v delnicah (share based profit sharing) SBS
-	delitev dobička v obveznicah (bond based profit sharing) BPS
-	delitev dobička v gotovini (cash based profit sharing) CBS (tudi božičnica)
-	zadržana delitev dobička (defered profit sharing) DPS
-	delniške opcije (stock options) SO
-	diskrecijske delniške opcije (diseretio-nary share options) DSN
-	delavsko delničarstvo (employee share ovvnership) ESO
-	načrt delavskega delničarstva (emplo-yee share ovvnership planeš) ESOP
-	delavski nakupi podjetij (employee buy outs) EBO
-	posebna oblika menedžerskega nakupa podjetja management buy out leve-rage MBO
Dobiček pomeni obresti na vloženi kapital, pomeni tudi nagrado za tveganje in ino-vatorstvo. Pri razdelitvi dobička ne smemo zanemariti dveh pomembnih sestavin gospodarjenja v podjetju, naložbenih potreb in zadovoljstva zaposlenih.
Čeprav je predlog zakona o udeležbi zaposlenih pri dobičku družbe predolgo v razpra-
vi, to ni ovira za udeležbo zaposlenih pri dobičku. Ta zakon bi (med drugim) moral jasno določiti, da dohodek delavca kot del dobička ni plača in zato tudi ne strošek dela v skladu s slovenskim računovodskim standardom 15.15 (stroški dela so plače ter dajatve podjetja za socialno in pokojninsko zavarovanje). Ker pa dogovor o politiki plač za obdobje 2002-2004 (Ur. 1. RS št. 32/02) in zakon o izvajanju dogovora o politiki plač za obdobje 2002-2004 (Ur. I. RS št. 59/02) uvrščata izplačila iz naslova rezultatov poslovanja (dobička) med plače, so se delodajalci in sindikati prisiljeni temu podrediti in zato v kolektivnih pogodbah uvrščajo ta izplačila med plače.
V	Sloveniji veljajo naslednje pravne osnove za udeležbo zaposlenih pri dobičku:
-	dogovor o politiki plač za obdobje 2002' 2004 (Ur. 1. RS št. 52/02),
-	zakon o izvajanju dogovora o politiki plac za obdobje 2002-2004 (Ur. 1. RS Št-59/02,
-	splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti (Ur. 1. RS št. 40/97) in razlaga splošne kolektivne pogodbe za gos' podarske dejavnosti (Ur. 1. RS št. 10/00)>
-	kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo Slovenije (Ur. 1. R"’ št. 37/96, 14/99, 50/99, 73/00, 25/02 in 60/02),
-	zakon o gospodarskih družbah (Ur. 1. R-’ št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 32/98* 84/98, 6/99, 54/99, 36/00 in 45/01,
-	določbe podjetniških kolektivnih pogodb in drugih ustreznih aktov delodajalca.
Z dogovorom o politiki plač za obdobjn 2002-2004 so določeni skupni elementi p°' litike plač, ki jih mora v zasebnem sektorjn (gospodarstvu) upoštevati vsak delodajalk pri vodenju politike plač, tudi za izplačevanje plač na podlagi uspešnosti poslovanju-Ta dogovor za razliko od prejšnjega več m določa omejitev pri delitvi na zaposleneg*1 delavca.
V	dogovoru piše: »Socialni partnerji s strinjamo, da večja odvisnost plač od dosc' gonja delovnih in poslovnih rezultatov Qe luje pozitivno na motivacijo zaposlenih, Zd,(> bomo vzpodbujali razvoj takih oblik izpia čil plač.
Plače iz naslova uspešnosti poslovanju 5 izplačujejo v skladu z določili kolektivnih p° godb, individualnih pogodb in internih akt<’]'
Strinjamo se, da morajo biti v delitvi sred-stev iz tega naslova udeleženi vsi zaposleni, Sorazmemo s svojim prispevkom k doseže-mm rezultatom.«
Zakon o izvajanju dogovora o politiki P'ač za obdobje 2002-2004 uzakonja dogovor o politiki plač za obdobje 2002-
004.	Za nas je pomembno, da že v 1. čle-"u določa, da se s tem zakonom ureja izpla-cevanje plač na podlagi uspešnosti poslovanja Podjetja. Tako dogovor kot zakon zelo eno-stavno določata: »Plače iz naslova uspešnosti P°dovanja se izplačujejo v skladu z določi-1 kolektivnih pogodb, splošnih aktov in po-godb o zaposlitvi. Pri delitvi sredstev iz na-' (lVa uspešnosti poslovanja morajo biti ude-eZeni vsi zaposleni sorazmerno s svojim pri-sPevkom k doseženim rezultatom.«
Splošna kolektivna pogodba za gospo-afske dejavnosti določa, da sestavlja pla-Co tudi del plače iz naslova uspešnosti po-^°vanja družbe. Kriterije za določitev tega e*a plače na podlagi uspešnosti poslovanja oločita delodajalec in reprezentativni sin-'kat pri delodajalcu ob sprejemu poslovnega aačrta in se obenem dogovorita, ali se del pla-izplača v denarju ali delnicah in o odlo-ž'tvi tega dela izplačila.
določeno je še, da delavcu, ki pri del Ja cu ni delal celo leto, pripada del pla J &a naslova sorazmerno obračunanim za efektivni delovni čas. Po splošn cktivni pogodbi dodatek za kolektivne °vno uspešnost, kije premosorazmeren Unsko opravljenimi urami v obračuns esecu, ni institut uspešnosti poslovanje CJ ni del plače iz dobička). f*o kolektivni pogodbi za dejavnost materialov in livarn ter za ko I 0 in elektroindustrijo Slovenije lahki ^.dajalec, ki ima izkazan pozitiven poe .1 rezultat, skladno s splošnim aktom oz. ^ niško kolektivno pogodbo in ob upe I anju določil veljavne zakonodaje, dob anko deli med zaposlene delavce.
o 6. odstavku 228. člena zakonu o .farskih družbah se lahko v statutu dn rah°^'’ C*‘l''e bančni dobiček dovoljeno 'ti tudi za druge namene (na primer z
w v- I til	11 Ilc
] aa družbe lahko s sklepom o upo bjv^rtega dobička odloči, da se bilar (jri uporabi tudi za te, v statutu dc namene.
be ® v statutu takšne ali petdobnt 'z d (*e*,)dajalec ne upošteva obv °§ovora in zakona.
Ta zakon tudi določa, da o delitvi bilančnega dobička sklepa skupščina na predlog uprave in nadzornega sveta (pri teni ni vezana na njen predlog, je pa vezana na sprejeto letno poročilo). Zakon tudi določa, da lahko skupščina sprejme sklep o povečanju osnovnega kapitala v zameno za vložek denarnih terjatev, ki delavcem pripadajo iz naslova udeležbe pri dobičku (282! in 318. člen ZGD).
Primer iz podjetniške kolektivne pogodbe:
»V primeru izkazanega dobička in odločitve v družbi, da se dobiček deli, se 20 odstotkov dobička razdeli med delavce. Načir oz. obliko, deleže in rok za izplačila določita direktor in sindikat družbe. Odločitev o obliki izplačila in dobi mirovanja izplačila mora biti določena s sklepom o delitvi dobička. Od dobička, namenjenega za delitev delavcem, se 80 odstotkov deli na delavce proporcionalno, sorazmerno izplačanim plačam, 20 odstotkov pa po kriterijih, ki jih vnaprej določi direktor.
Direktor se pred sprejemom končne odločitve o predlogu namenske porabe dobička vsako leto posvetuje s sindikatom. Tudi v primeru ugotovljenega doseganja ali preseganja planskih rezultatov družbe med poslovnim letom oz. pred zaključkom poslovnega leta se uporabijo prej navedene določbe. V tem primeru se izplača delavcem poslovna stimulacija iz naslova uspešnosti poslovanja družbe, ki se lahko izplača tudi v obliki božičnice.«
Zaposleni in delavski predstavniki (predvsem sindikat in svet delavcev) imajo pravico biti obveščeni in seznanjeni z rezultati poslovanja družbe in tudi z letnim poslovnim rezultatom.
Udeležba zaposlenih pri uspešnosti poslovanja družbe je širša od udeležbe pri dobičku. Če bo prišlo do izplačila poslovne stimulacije pred ugotovitvijo dobička, bo za tako izplačana sredstva dobiček nižji. Če gre za poslovno stimulacijo (oz. božičnico), o tem odloča uprava brez posvetovanja s skupščino.
Kaj naj sindikat naredi, če je v poslovnem rezultatu ugotovljena uspešnost poslovanja podjetja oz. dobiček? V družbah, kjer je participativni menedžment, lahko pričakujemo iniciativo uprave za oblikovanje predloga o udeležbi zaposlenih pri dobičku. Če pri menedžmentu takšnega razumevanja (še) ni, mora iniciativo dati sindikalna podružnica (njen predsednik ali izvršni odbor). Sindikat lahko na podlagi predpisov in kolektivnih pogodb obliku-
je pisni predlog in ga pošlje upravi. To metodo lahko sindikat uporabi tudi pri doseganju ali preseganju planskih načrtov družbe med poslovnim letom. Tudi v tem primeru se lahko izplača delavcem poslovna stimulacija iz naslova uspešnosti poslovanja družbe, lahko pa tudi božičnica.
Primer:
»Iz poročila o poslovanju družbe v preteklem letu izhaja, da je družha poslovala uspešno, saj je dosegla (presegla) planirane rezultate poslovanja in ustvarila čisti dobiček. Dosežen rezultat poslovanja in dobiček je tudi rezultat uspešnega dela vseh zaposlenih pri uresničevanju poslovnih ciljev in plana družbe.
Veljavna zakonodaja omogoča udeležbo zaposlenih pri uspešnosti poslovanja družbe in dobičku. O tem so socialni partnerji na ravni države podpisali poseben dogovor (ki je podprt z zakonom). V tem dogovoru piše, da imajo zaposleni pravico do udeležbe pri dobičku, sorazmerno s svojim prispevkom k doseženim rezultatom poslovanja. Ker v družbi za zadnje poslovno leto še nismo delili dobička na zaposlene (oz. je bil razdeljen le zelo majhen del celotnega dobička), predlagamo upravi, naj se ... odstotek poslovne stimulacije oz. dobička razdeli med zaposlene v družbi. Prepričani smo, da bo udeležba zaposlenih pri dobičku stimulativno vplivala na vse zaposlene in jih mobilizirala za uresničevanje poslovnih ciljev, obenem pa se bo okrepila pripadnost zaposlenih podjetju. Uprava družbe in izvršni odbor sindikalne podružnice naj zato čimprej uskladita predlog delitve dobička med zaposlene. Uprava bo tako usklajen predlog posredovala skupščini družbe (in nadzornemu svetu, če je v družbi oblikovan) in ga na skupščini družbe tudi zagovarjala. Če pa gre za izplačilo poslovne stimulacije (oziroma božičnice), bo odločitev o tem izplačilu zaposlenim v okviru kriterijev iz podjetniške kolektivne pogodbe oz. splošnega akta uprava sprejela samostojno. Če v podjetniški kolektivni pogodbi oz. splošnem aktu ti kriteriji niso dovolj podrobno definirani, bosta kriterije za izplačilo sindikat in uprava določila skupaj ter o tem obvestila zaposlene še pred izplačilom. Če gre za izplačilo v obliki božičnice, se sindikat strinja, daje denarni znesek enak za vse zaposlene za enako dobo dela v družbi v zadnjem poslovnem letu. Sindikat je o tem predlogu seznanil tudi svet delavcev družbe. Ta je dal pisno podporo temu predlogu.«
Tiskovna konferenca SKEI
Božičnico izplačati do 24. decembra
Vodstvo Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI) je na novinarski konferenci prejšnji teden v Celju obrazložilo položaj pri pogajanjih o kolektivni pogodbi dejavnosti. Predstavilo je tudi podlage za udeležbo delavcev pri dobičku in izplačilo božičnice. Obrazložilo je tudi razmere v kovinski in elektroindustriji na območju Celja.
Bogdan Ivanovič je najprej pojasnil, daje SKEI na začetku leta zahteval povečanje plač linearno za vse zaposlene v panogi za 6500 tolaijev. Po pogajanjih so se predstavniki sindikatov in delodajalcev dogovorili za dvig plač za polovico zahtevane vsote, torej za 3250 tolarjev. Drugo polovico pa naj bi obračunali v drugi polovici leta ob oblikovanju novega modela plačne politike. Strokovna skupina delodajalcev in sindikatov naj bi strokovno gradivo za začetek pogajanj pripravila do I. junija, vendar pa skupina dela ni končala. Po Ivanovičevih besedah so bili za prepočasno delo strokovne skupine najprej krivi delodajalci, kasneje pa tudi nekateri sindikati niso pravočasno opravili dogovorjenih nalog. Ker v kovinski in elektroindustriji še nimajo novega plačilnega modela, so od sredine leta naprej zaposleni vsak mesec prikrajšani za 3250 tolarjev. Zato je republiški odbor SKEI na delodajalce naslovil pobudo, naj ob koncu leta po dogovoru s sindikalno podružnico vsem zaposlenim v kovinski in elektroindustriji v državi omenjeno krivico popravijo z izplačilom enkratne poslovne stimulacije oziroma božičnice v višini najmanj šestkrat po 3250 tolarjev ali okroglo 20.000 tolarjev (iz naslova udeležbe zaposlenih pri uspešnosti poslovanja podjetja zaradi doseganja oziroma preseganja poslovnih ciljev in planov). Poslovno stimulacijo naj bi delavcem izplačali najkasneje do 24. decembra letos. Poleg tega pa je SKEI upravam oziroma direktorjem podjetij predalagal, naj ob zaključnem računu za poslovno leto 2002 pri ugotavljanju
bilančnega dobička v dogovoru s sindikalno podružnico zagotovijo tudi udeležbo vseh zaposlenih pri delitvi dobička.
SKEI je pripravil pisno gradivo Udeležba zaposlenih pri dobičku - na podlagi uspešnosti poslovanja podjetja (objavljamo ga posebej), ki so ga že poslali sindikalnim zaupnikom v podjetja. Ivanovič je povedal tudi, daje SKEI delodajalcem že dal pobudo za nadaljevanje pogajanj o novem plačnem modelu, vendar Gospodarska zbornica Slovenije, ki deluje kot centralizirana organizacija, za nadaljevanje pogajanj ne kaže prave volje. »Vendar pa moramo eni in drugi uresničiti, za kar smo se februarja skupaj zavezali,« je poudaril.
»Če bodo uprave podjetij sprejele in uresničile obe pobudi SKEI, se bo izboljšalo tudi javno mnenje o menedžerjih in njihovih plačah,« je dejal Drago Gajzer. »Kakšno to javno mnenje je, je pokazalo glasovanje gledalcev v oddaji POP TV o tej temi.
Mnogi delodajalci pri nas se še vedno ne zavedajo pomena socialnega dialoga in ga zato sprejemajo z nerazumevanjem. V nekaterih podjetjih menedžerji namigujejo, da za delavce ne bo dobro, če se bodo včlanili v sindikat. Zopet v drugih podjetjih poskušajo direktorji sindikalne zaupnike podkupiti, pokončne sindikaliste pa šikanirajo in jih hkrati poskušajo diskreditirati.” Kakor je dejal Gajzer, se SKEI v nekaterih podjetjih srečuje tudi s poskusi omejevanja sindikalnega dela, kar ni samo v nasprotju z mednarodnimi konvencijami in našo ustavo, temveč po našem kazenskem zakoniku kaznivo dejanje. Najbolj pogosto se omejevanje sindikalnega dela izraža tako, da vodstvo podjetja sindikalnemu zaupniku onemogoča sindikalno usposabljanje, delovanje v organih SKEI izven podjetja in podobno. »Na tiste delodajalce, ki poskušajo ovirati delovanje SKEI v podjetjih, apeliram, naj takšno dejavnost opustijo. SKEI bo takšne delodajalce najprej osebno po-
Afa tiskovni konferenci so novinarjem spregovorili (od desne) Bogdan Ivanovič, Drago Gajzer in Anton Motoh.
zval, naj ne ovirajo sindikalnega dela. Če to ne bo pomagalo, pa bomo takšne delodajalce javno imenovali in jih prijavili inšpekciji zadelo ter drugim pristojnim organom.«
Gajzer je govoril tudi o nalogah, ki čakajo SKEI po uveljavitvi novega zakona o delovnih razmeijih, ki bo začel veljati naslednje leto. Kakor kaže, se v nekaterih podjetjih delodajalci že pripravljajo, da bi kar se da hitro delavcem ponudili v podpis nove pogodbe o zaposlitvi z manjšimi pravicami. Kakor je dejal Gajzer, novi zakon ne zmanjšuje pravic zaposlenih, zato m0' rajo biti delavci zelo pozorni, kaj bodo podpisali. Če niso prepričani, da je pogodba zanj6 ugodna, naj se raje posvetujejo s svojim zaupnikom SKEI ali s službo pravne pomoči. Sic6r pa SKEI usposablja svoje zaupnike, da bi ob uveljavitvi novega zakona lahko čim bolj učinkovito zaščitili interese in pravice delavcev.
Anton Motoh je govoril o razmerah v kovinski in elektropredelovalni industriji na območju Celja, kjer je v tej panogi zaposlenih 7000 delavcev. Po njegovih besedah seje v zadnjih let'*1 tudi zaradi aktivnosti SKEI ekonomski položaj delavcev v panogi nekoliko izboljšal. Delodajalci v glavnem spoštujejo panožno kolektivno pogodbo, žal pa delavcem priznavajo samo minimalne pravice po njej. V preteklosti je bilo ver kršitev pravic delavcev kot danes, k čemur je zagotovo prispeval tudi sindikat SKEI, kije reagira1 in še reagira na vsako kršitev delavskih pravi6’
Z večjimi težavami se trenutno srečujejo sam0 delavci v Libeli Maximi, ki že več mesecev nis° prejemali redno plač, v zadnjem času pa jih sploh ne prejemajo več. Delodajalec jim sicer nekaj izplača na roke, vendar pa ne plačuje davkov in prispevkov od bruto plač, zato dejansko plače nis° izplačane. Kakor je dejal Motoh, morajo delav61 ob pomoči sindikata vsako izplačilo izterjati s stavko. Podjetje Libela Maxima, ki je v prisilni p0’ ravnavi, pa je SKEI prijavil tudi inšpekciji za delu-Če ne bodo mogli zadev urediti drugače, bodo delavci prisiljeni razvezati delovno razmerje v sklad0 z zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti ter si zagotoviti socialno varnost na zavodu za zaposlovanje.
V podjetju EMO ETT Celje, kjer je SKEI pr60 kratkim ustanovil podružnico, delodajalec delavcem noče izplačevati jubilejnih nagrad v sklU" du s panožno kolektivno pogodbo, upošteva sam0 delovno dobo v tem podjetju. Po panožni kolektivni pogodbi pa bi moral upoštevati celotno delovno dobo. SKEI je delodajalca na ta proble'11 že opozoril. Še vedno je v težavah predsedm* SKEI iz Zarje Kovinoopreme Petrovče, ki gaJ^ delodajalec postavil na cesto. Ob pomoči SKb1 je prizadeti sindikalni zaupnik zoper delodajalk sicer vložil tožbo, vendar pa sodni mlini melj6' jo izredno počasi. Problem je v tem, da prik' deti sindikalni zaupnik med čakanjem na pra' vico nima dohodkov za preživljanje.
Motoh je opozoril tudi, da se nekateri steč;1! ni postopki vlečejo v nedogled. Mednje sodu1 stečajni postopki v Livarni Store, v Emu P<,s0. di, v Zlatami... Člane območnega odbora SKb v Celju skrbi, da bodo nekatera podjetja zače1 na začetku naslednjega leta ugotavljati trajno pr1’ sežne delavce.
Tomaž Kš*1’

Piše: Gregor Miklič, !*W>ni sekretar ZSSS
Izhodišča za usklajevanje kolektivnih pogodb z novim zakonom o delovnih razmerjih
Usklajevanje kolektivnih pogodb z novim zakonom o delovnih razmerjih je ena najzahtevnejših nalog, ki nas čaka ob uveljavitvi no-Vega zakona. Zakon neposredno takega uskla-J v vanj a ne zahteva, je pa nujno potrebno. Vsebina novih kolektivnih pogodb se bo precej 'azlikovala od sedanjih. Tudi nova zakonska ureditev delovnih razmerij je bistveno drugačna od sedanje. Vsebino kolektivnih pogodb bodo pogajalci določili sami, nihče več Je ne predpisuje. Drugo vprašanje pa je, ali borno v Svobodnih sindikatih samostojno ali skupaj z drugimi sindikati (ali pa celo sku-Paj z organizacijami delodajalcev) pripravili ^rokovne podlage za sklepanje kolektivnih Pogodb.
Samo usklajevanje veljavnih kolektivnih Pogodb na ravni dejavnosti (panožne kolek-. vne pogodbe) in za posameznega delodajalca (podjetniške ali zavodske kolektivne pogodbe) mora potekati v dveh korakih. V tem ,renutku še ni mogoče začeti pogajanj za skle-uitev novih kolektivnih pogodb, temelječih na novem zakonu. Tudi novega zakona o ko-tektivnih pogodbah še ni.
Najprej bo potrebno ugotoviti, katere uoločbe veljavne kolektivne pogodbe so ugodnejše od določb novega zakona in ka-,ere manj ugodne. Določbe kolektivne po-S°dbe, ki so manj ugodne od zakonskih uoločb oziroma določajo pravice delav-cev na nižji ravni, kot jih določa zakon, Se °d I. januarja 2003 ne bodo mogle več uporabljati. Veljale in uporabljale se bodo u tiste določbe veljavne kolektivne pogod-jte’ ki so ugodnejše od zakona. Presoja, ka-ere določbe so ugodnejše, je zahtevna. Obe stranki kolektivne pogodbe - na ravni de-Juvnosti ali za posameznega delodajalca -|b°rata skupaj opraviti to delo. Za stranki Podpisnike) kolektivne pogodbe na ravni jtejavnosti naj to opravijo komisije za raz-I 8°- Sprejmejo naj razlago, katere do-j be veljavne kolektivne pogodbe se od '•januarja 2003 ne bodo več uporablja-e> lakih manj ugodnih določb kolektiv-e Pogodbe ni treba niti razveljaviti, ker ^L' P« zakonu ne morejo več uporabljati. u prvi korak naj bo opravljen še letos ali Pu najkasneje v januarju.
tJrugi korak usklajevanja veljavnih kolek-v nth pogodb z novim zakonom o delovnih uzrnerjih bo zahtevnejši. V tej fazi naj bi ve-jnaVne kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti (loZa Posameznega delodajalca spremenili in l Penili tako, da bi vanje vnesli določbe, za c ere bomo skupaj predstavniki delodajal-p ln sindikatov ugotovili, dajih je z njimi pi rebno dopolniti. Zakon namreč ne pred-je obveznosti usklajevanja veljavnih ko-
lektivnih pogodb z njim. Od pogodbenih strank je odvisno, ali se bodo odločile za takšno uskladitev. Pogodbeni stranki se lahko tudi odločita, da bosta sklenili povsem novo kolektivno pogodbo ali pa celo več kolektivnih pogodb za posamezna področja: za plače, za letni dopust, za delovni čas, za sklepanje in odpovedovanje pogodb o zaposlitvi itd.
Usklajevanje kolektivnih pogodb z novim zakonom bo treba začeti z usklajevanjem kolektivnih pogodb dejavnosti (usklajevanja splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti v ZSSS ne predvidevamo). Kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti morajo v skladu z zakonom izvirno določiti dodatne primere zaposlovanja za določen čas, morebitno možnost sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas za male delodajalce brez omejitev, morebitno skrajšanje odpovednih rokov za male delodajalce, morebitno uvedbo pripravništva, višino dodatkov za nadurno, nočno, nedeljsko in praznično delo in višino dodatka za delovno dobo, možnost uvedbe dodatnih primerov in pogojev nadurnega dela, možnost drugačnega urejanja delovnega časa in možnost uvedbe dodatnih disciplinskih sankcij. Drugi korak usklajevanja veljavnih kolektivnih pogodb naj bi se začel sredi prihodnjega leta. Vsekakor pa bi bilo dobro, če bi bil prej sprejet nov zakon o kolektivnih pogodbah.
Bistvenega pomena za usklajevanje veljavnih kolektivnih pogodb z novim zakonom je, da obe stranki - delodajalci in sindikati - upoštevajo tale temeljna načela:
1.	Ko gre za pravice delavcev, vedno velja določba zakona oziroma kolektivne pogodbe, kije zanje ugodnejša. Določbe novega zakona, ki so ugodnejše od določb v veljavnih kolektivnih pogodbah ali splošnih aktih, se po uveljavitvi zakona uporabljajo neposredno.
2.	Zakonske določbe, ki določajo minimalne pravice delavcev in delodajalcev, se v kolektivne pogodbe ne prepisujejo. Te določbe veljajo, če je to strankama kolektivne pogodbe všeč ali ne, in se o njih ni treba več dogovarjati. Prepisovanje zakonskih določb v kolektivne pogodbe lahko povzroči, če se zakon spremeni, le težave. Če pol sedanjega zakona ne bi prepisali v kolektivne pogodbe, bi bilo delo pri usklajevanju veliko lažje, pa tudi odprtih vprašanj bi bilo veliko manj.
Tudi določb kolektivnih pogodb višje ravni (na primer za dejavnost) ne prepisujemo v kolektivne pogodbe nižje ravni (za posameznega delodajalca). Prepisovanje teh določb je, dokler kolektivne pogodbe veljajo za vse delodajalce in za vse delavce, nepotrebno in nesmiselno (to bo veljalo toliko časa, dokler bodo na delodajalski strani podpisnice kolektivnih pogodb dejavnosti gospodarska zbornica in njena združenja ter obrtna zbornica).
3.	Vsaka pravica delavca ali obveznost de-
lodajalca, kije hkrati pravica delavca, je lahko s kolektivno pogodbo določena ugodneje, kot jo določa zakon. Predmet kolektivnega pogajanja je lahko vsaka določba zakona, ki določa delavčevo pravico ali obveznost. Takih določb, ki jih je s kolektivnimi pogodbami mogoče dograditi in določiti na višji ravni, je v zakonu krepko čez sto.
4.	Na ravni dejavnosti in za posameznega delodajalca je mogoče skleniti eno ali več pogodb. Tako kot smo do sedaj imeli več pravilnikov, ki so urejali delovna razmerja, plače, disciplinsko odgovornost itd, imamo lahko po novem tudi več kolektivnih pogodb, pri čemer lahko z vsako uredimo le eno področje delovnih razmerij.
5.	Pri delodajalcih, ki so področje delovnih razmerij uredili s splošnimi akti, je treba upoštevati, da ti akti veljajo najdlje do 30. septembra 2003. Najbolje je, da se čim bolje pripravimo na pogajanja o sklenitvi (ene ali več) kolektivnih pogodb. Možno pa je najprej uskladiti veljavne splošne akte z novim zakonom, nato pa se začeti pogajati za sklenitev ene ali več kolektivnih pogodb (za posameznega delodajalca).
Preveriti pa je potrebno tudi organizacijske predpise, to so razna navodila, postopki in podobno, kijih običajno določajo strokovne službe. Tudi ti pogosto vsebujejo določbe o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev (na primer organizacijski predpis, ki določa način evidentiranja delovnega časa).
6.	V kolektivnih pogodbah za posameznega delodajalca ne moremo urejati pravic in obveznosti delavcev, za katere zakon določa, da se izvirno urejajo le s kolektivnimi pogodbami za dejavnost. Teh določb kolektivnih pogodb za dejavnost tudi ni smiselno prepisovati v kolektivne pogodbe za posameznega delodajalca.
7.	Splošnih aktov s področja delovnih razmerij ne moremo nadomestiti s kolektivno pogodbo tako, da jih enostavno prepišemo v eno ali več kolektivnih pogodb. Najprej je treba vse določbe splošnih aktov preveriti in ugotoviti njihovo skladnost z novim zakonom o delovnih razmerjih. Za primer navajamo, da novi zakon ne govori več o kršitvah delovnih obveznosti, ampak o kršitvah pogodbenih obveznosti. Novi zakon tudi ne pozna več lažjih in hujših kršitev delovnih obveznosti, treba jih je preoblikovati v pogodbene obveznosti, s tem pa tudi v vsebino kolektivih pogodb in pogodb o zaposlitvi.
Uskladitev kolektivnih pogodb in splošnih aktov oziroma njihova nadomestitev s kolektivnimi pogodbami ni enostavno opravilo, tudi veliko časa in naporov (strokovnih in pogajalskih - psihičnih) bo potrebno za uresničitev te naloge.
;acnotnosi
SEDEM DNI V SINDIKATIH
12

n
D št. 42 / 5. december 2002
Piše: Zlatko Hernčič,
predsednik sindikata SKEI v delniški družbi ETRA 33
Sindikata SKEI ljubljanske in podravske regije sta septembra v Tamovem sindikalnem domu v Omišlju na Krku organizirala seminar o uspešni komunikaciji. Predavala je strokovnjakinja za komunikologijo (tudi novinarka in radijska napovedovalka) Ida Baš.
Ker različne načine komunikacije uporabljamo že od rojstva prav vsi, bi izboljšanje te veščine prav nikomur ne škodilo. Prav dobra komunikacija z drugimi ljudmi je eno od temeljnih gibal našega uspeha. To velja tako za posameznike kot tudi za organizacije na vseh področjih življenja. Kar žanjemo danes, je vedno rezultat naše setve v preteklosti! Če želimo torej žeti drugačne pridelke na katerem koli področju našega življenja, moramo sejati drugačno seme!
Če delamo kakovostno in dosegamo rezultate, kijih naše podjetje potrebuje za svojo razširitev in rast, bomo tudi mi srečni in zadovoljni v svoji karieri. Če z drugimi ravnamo prijazno, bodo tudi drugi do nas prijazni. Vedno nam bo tudi življenje dalo tisto, kar bomo vanj vložili.
Komunikacija s samim seboj pa se zares prične šele takrat, ko se odločimo, kaj bomo postali! Sposobni ljudje so to, kar so, ker hočejo več od življenja, hočejo uspeh in priznanje in se zato ne ustrašijo porazov, zavrnitve ali neuspeha. Uspešni ljudje na svojem repertoarju nimajo več besede neuspeh, takim dogodkom enostavno rečejo eksperimenti, izzivi ali poslanstva, in se na njih učijo. Metodo, ki ni bila uspešna, spreminjajo toliko časa, da dosežejo svoje cilje. Ponavljanje izrabijo za učenje, izboljšanje in popravljanje pristopa. Tildi s komunikacijo je tako, da seje da naučiti, jo izboljšati, se izuriti v pravem pomenu besede!
V večini slovenskih podjetij vodilni sprejemajo predvsem tiste informacije, ki jim godijo ali jih želijo slišati! Izogibajo se negativni povratni informaciji o posledicah njihovih odločitev na zaposlene, čeprav bi to lahko bist-
Komunikacija kot učinkovito orodje v podjetju
veno prispevalo k večanju ugleda njih samih. Obveščanja ne izboljšujejo razni tovarniški bilteni in oglasne deske. Odveč je pričakovati, da bodo razkritja o katastrofalnem stanju na področju komuniciranja v slovenskih podjetjih naletela na odobravanje.
Vodje se načelno zavzemajo za spremembe na področju internega komuniciranja, če jim pri tem ni potrebno spreminjati lastnega vedenja! Zato so marsikje uvedli interne časopise in oglasne deske polnijo z okrožnicami.
Poglavitni razlogi za zapiranje informacij in slabo komuniciranje z zaposlenimi so pri vodilnih, ki se kar povprek sklicujejo, da so informacije, ki bi zanimale zaposlene, poslovno zaupne narave in bi jih bilo nespametno kar počez objavljati. Opozarjajo, da bi bile na razpolago konkurenci in zato škodovale podjetju. Vendar je takšnih, res zaupnih informacij, ki bi ob odtekanju škodovale podjetjem, bore malo. Največkrat so oznake o zaupnosti izgovor za navadno skrivanje informacij. Brane Gruban, eden naših največjih strokovnjakov s tega področja, pravi, da so zaposleni naše naj večje premoženje. Ker si v podjetjih nenehno prizadevajo zmanjšati število zaposlenih, gre za premoženje, ki gaje najlažje pogrešiti. Izkušnje iz tujine kažejo, da rešitev nakopičenih problemov že dolgo ni več v zmanjševanju števila zaposlenih, temveč v krepki preobrazbi poslovnih procesov.
Ko se vodilni vedejo do nas skrivnostno, povzročajo izgubo zaupanja vanje, s tem pa zmanjšujejo našo pripravljenost na predano sodelovanje. Ker nas podcenjujejo, vplivajo na našo odgovornost, inovativnost, samoiniciativnost, pripravljenost za delo izven formalnega opisa del in nalog. Vodilni se radi sklicujejo na člene iz kolektivne pogodbe in zakona o gospodarskih družbah, zakaj ne bi raje razmislili o tem, zakaj v kapitalizmu že dolgo časa uvajajo soupravljanje.
Ljudje smo informacij (zlasti poslovnih) preprosto lačni. V teh časih, ko nas negotovost spremlja na vsakem koraku, pa je lakota po informacijah še hujša. Zapiranje informacij se' takšnih razmerah vrača kot bumerang k vodjem, s tem pa upadata zaupanje in naklonjenost, čeprav velikokrat tudi neupravičeno-
Podjetje je delo pri novih in novih projektih, ki brez ljudi ne pomenijo nič. Pri temj^ smešno, da so velike »skrivnosti«, o katenn pogosto govorijo naši vodilni, največkrat običajna tema govoric, kijih premlevamo po hodnikih in skritih kotičkih menz. Vsi imamo pl®" nosne telefone, mnogi celo elektronsko p°' što, smo člani različnih organizacij v podjetju in zunaj njega. Da o bombardiranju sredstev javnega obveščanja ne govorimo. Vsi komaj čakamo, da bomo zvedeli kaj takega, česar ne vedo vsi. Pa je to produktivno? Zagotov0 ne! Če bi bili deležni neposredne, odprte ko; munikacije z vodjem in bi od njega izvedel' tisto, kar nas tako zanima, bi se zaupanje d° vodij in organizacije samo povečalo.
V našem podjetju pa že ni tako, pri nas je’ čisto drugače, pravijo mnogi naši vodilni. Taka nekritičnost je značilnost večine slovenska1 vodilnih, ki pa so še kako dosledni in krihc' ni do svojih podrejenih, češ da so v večini p1'1' merov krivi za slabo komuniciranje. Pretirano radovednost delavcev vodilni velikokra pripisujejo prav zakonu o sodelovanju dela'.' cev pri upravljanju, ki daje v veliki meri obad1 samoupravljalske apetite zaposlenih. V tuj1' ni so osrednji vir informacij neposredno nadrejeni, v Sloveniji pa zaposleni praviloma dobivajo informacije od kolegov, iz neforniaj' nih virov in govoric. Torej je prav vodja manjkajoči člen v verigi notranjih komunikacij! (> dodam še, da so vodjem daleč najbolj všeč sodelavci, kijih radi hvalijo kar povprek, je pr°k' lem komuniciranja na dlani. To so predvsem in samo vodje.
Črna gora pred pokojninsko reformo
Konec minulega tedna je Zveza samostojnih sindikatov Črne gore v svojem izobraževalnem domu v Kotoiju pripravila seminar o pokojninski reformi. Ta tema je sedaj v Črni gori še posebej aktualna, saj so pogajanja med socialnimi partnerji v polnem teku. Črnogorska vladaje najela ameriško svetovalno družbo Ba-rents, ki je predlagala čilski pokojninski model.
Ta predvideva uvedbo obveznega drugega stebra pokojninskega zavarovanja. Na seminarju sta sodelovali tudi Jagoda Milid-rag Šmid iz Zveze samostojnih sindikatov Hrvaške ter Metka Rok-sandič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Črnogorskim kolegom sta pojasnili izkušnje in razloge za prelagani pokojninski sistem in proti njemu. V polemični in zanimivi razpravi so sodelovali tudi predstavniki svetovalne družbe Barents in črnogorskega ministrstva za delo.	..
Direktor Citrusa obljubil plače
Na pobudo Sindikata delavcev trgovine Slovenije so se v ponedeljek, 2. decembra, delavci družbe Citrus Ljubljana v nočnih urah sestali z direktorjem Harijem Kulauzovičem.
V kratkem pogovoru je direktor delavcem ponovno zatrdil, da bodo plače in del regresa prejeli najpozneje do petka, 6. decern-bra. Delavci so po krajši razpravi to informacijo sprejeli in Sindikatu delavcev trgovine Slovenije naložili, naj, če direktor obljube spet ne bo izpolnil, začne postopke proti odgovornim. Ker je več kot očitno, da so v ravnanju vodstva znaki zavestnega kršenja pravic delavcev iz 209. in 205. člena kazenskega zakonika, b° sindikat pripravil tudi kazensko ovadbo. Ker se direktor družb® zaveda resnosti položaja, pričakujemo, da bodo delavci v pet®14 prejeli zaslužene oktobrske plače in del regresa.
Sandi Bartol, sekretar SD^

O novem zakonu o delovnih razmerjih tudi domžalski tekstilci
Sindikat Tosame jc prejšnji četrtek gostil 25 sindikalnih zaupnikov ^ijetij tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije z domžalskega btnočja. V prijetnem delovnem vzdušju so udeleženci temeljito ob-elali novosti zakona o delovnih razmerjih. Še posebej zavzeto so sprem-Jcl|i razlago Olge Pintar glede sklepanja, prenehanja in veljavnosti Pogodbe o zaposlitvi. Poudarila je, da novi zakon o delovnih razmerjih Podajalcev ne zavezuje k takojšnjemu usklajevanju obstoječih (se-anjih) pogodb o zaposlitvi z novim zakonom. Pogodbe o zaposlitvi °uo veljale, dokler delodajalec delavcem ne bo ponudil spremenje-ne oziroma nove pogodbe o zaposlitvi. Zaposleni bodo, ne glede na ''Prejem novega zakona, obdržali vse tiste pravice, ki so ugodneje dojene v pogodbi o zaposlitvi.
Udeleženci posveta so veliko zanimanja pokazali tudi za poglavja novega zakona o razlogih za prenehanje delovnega razmerja in o vlogi Slndikata.
Ob zaključku posveta so udeleženci sprejeli dogovor o učinkovi-eni delu pri sprejemanju aktov, ki bodo v prihodnje urejali delovna ^zmerja v podjetjih.
Vlada sprejela nezakonit sklep
Vlada je na seji 30. oktobra izdala sklep, v katerem je pod 2. točko odredila: »Skladno ^ Predhodnim sklepom se za prvo razpore-mtev višjih upravnih delavcev, strokovnih delavcev in upravnih delavcev izjemoma uPošteva uvrstitev glede na doseženo delovno dobo, v prvi in drugi plačilni razred, kot Je uvrščen osnovni količnik posameznega delavca.«
. Ta odredba naj bi veljala za delavce Agen-Clje za plačilni promet, ki preidejo v minis-jfstva in druge državne organe, ter delavce, bodo prešli v Upravo Republike Slovenje za javna plačila (UJP) in Agencijo Republike Slovenije za javnopravne eviden-ce in storitve (AJPES).
Republiški odbor ugotavlja, da veljav-ni zakon o razmerjih plač v 13. in 14. čle-dn ob izpolnjenih pogojih omogoča zapos-enim napredovanje do pet plačilnih razredov. Peti člen Pravilnika o napredovanju
pa določa, da se zaposlenim v obdobje napredovanja všteva čas, ki so ga prebili na delovnih mestih enake ali podobne zahtevnosti. Zaradi tega je omenjeni drugi odstavek sklepa vlade nezakonit in je povzročil znižanje plač precejšnemu delu zaposlenih v AJPES in UJP. V neenakopravnem položaju so predvsem delavci z daljšo delovno dobo na delovnih mestih z enako oziroma podobno zahtevnostjo. Določba je tudi v nasprotju s 1. odstavkom navedenega sklepa, ki delavcem agencije pri prehodu zagotavlja ohranitev kontinuitete delovnega razmerja.
Kjer bi morali nezakoniti sklep izvajati, je javni uslužbenec, pristojen za odločitve, odgovoren, če na to nezakonitost pisno ne opozori organa, kije izdal nezakonit sklep.
Predlagamo, da vlada nezakoniti sklep umakne.
Drago Ščernjavič, sekretar SDDO
Univerzale v stečaju
Večletna agonija nekoč velikega podjetja
ll ■
niverzale seje konec novembra končala s ■ ecajem. Tovarna v Domžalah je bila zgra-j^na ,eta 1865 in seje proslavila s slamniki, ^ so jih cenj|j tut]j v Londonu, Ameriki in ni'tTlarsikje P° svetu- P° vojni so proizvod-U /Tininikov in drugih pokrival dodali pro-v t5° konfekcije. V najboljših časih je bilo ' ■ J11 Univerzale skoraj tisoč delavcev.
Pa jih je dočakalo še 92 delavcev.
Vlogo stečajnega upravitelja je prevzel Andrej Toš. Območna organizacija ZSSS Domžale pa bo poskrbela za brezplačno prijavo terjatev delavcev v stečajno maso. Ali lahko delavci poplačilo terjatev pričakujejo, je težko reči, saj vrednosti premoženja in dolgov ni mogoče v naprej natančno oceniti. Jasno pa je, da bodo dolgovi pretehtali.
J. A.
Ustavno sodišče odpravilo dve vladni uredbi
Republiški odbor Sindikata državnih in družbenih organov Slovenije je julija letos dal pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe o spremembi Uredbe o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službah Vlade RS in v upravnih organih in Uredbe o spremembi Uredbe o določitvi dodatkov strokovnim in admi-nistrativno-tehničnim ter drugim delavcem na sodiščih, državnih tožilstvih, državnem pravobranilstvu in v organih za postopek o prekrških (obe sta bili objavljeni v Uradnem listu 12. julija). Ustavno sodišče RS je 21. novembra obe uredbi odpravilo.
Vlada je s spremenjenima uredbama, sprejetima brez mnenja sindikata, razveljavila povišanje dodatkov, ki pripadajo zaposlenim. S tem je ponovno prizadela veliko večino zaposlenih v državni, sodni in občinski upravi. Republiški odbor pričakuje, da bo vlada čimprej sprejela sklepe za izvedbo odločbe ustavnega sodišča in s tem za odpravo odločb, ki sta delavcem zmanjšali dodatek k plačam. Z izdajo novih odločb zaposlenim ter priznanjem in izplačilom tega dela dodatka bo odpravila nezakonito stanje.
Ustavno sodišče je v pol leta že drugič na pobudo SDDO odpravilo isti uredbi.
Drago Ščernjavič, sekretar SDDO

S
S
v
»Fantje, zdaj pa pri nas ni več korupcije!« je pred dnevi pri malici veselo vzkliknil mizar Tone. »Končno nam jo je uspelo izkoreniniti!«
»Tone, kaj si ti nor ali pijan?« je presenečeno vprašal Vili. »Zakaj govoriš takšne neumnosti?«
»To ni neumnost,« je odločno dejal Tone. »To je dejstvo!«
»A tako! To, da pri nas ni več korupcije, je dejstvo?« je vzkipel Vili. »To, da sem moral še včeraj pomočniku načelnika naše upravne enote za gradbeno dovoljenje za garažo stisniti v roke 500 evrov, pa ni dejstvo. Ali misliš, da sem si to izmislil?«
»Kaj si ti zmišljuješ in kaj ne, je tvoja stvar!« je dejal Tone. »Jaz govorim samo o dejstvih. In dejstva so takšna, da korupcije pri nas ni več!«
»Tone, kaj za vraga te je danes obsedlo ?« se je v pogovor vmešal skladiščnik Rudi. »Od kod zdaj ti naenkrat razpolagaš s podatki, da korupcije pri nas ni več? Ali so ti morda padli v roke rezultati kakšne tajne raziskave, ki jih drugi ne poznamo?«
»Kakšna raziskava neki,« se je namrdnil Tone. »Raziskave o tem, ali je pri nas korupcija ali ne, sploh niso več potrebne, saj je le stoodstotno ugotovljeno, da je ni več!«
»Tone, nehaj se norčevati iz nas,« je jezno dejal kurir Peter. »Kdo pa je ugotovil, da korupcije pri nas ni več?«
»Dragi moji, to je ugotovil Evropski parlament in pika!« je z dvignjenim prstom dejal Tone.
»Ne razumem ? Kakšno zvezo ima z našo korupcijo Evropski parlament?« je presenečeno povprašal Peter. »Kaj pa evropski parlamentarci vedo o korupciji pri nas?«
»O, dragi moji! Veliko! V Bruslju, kot sami veste, vedo pravzaprav vse!« je ponovno dvignil prst Tone. »Poglejte: v poročilu o napredku širitvenega procesa, ki ga sprejemajo evropski parlamentarci, je prejšnji teden pisalo, da Evropski parlament obžaluje dejstvo, da od lanskega rednega poročila v Sloveniji ni bil dosežen znatnejši napredek v boju proti prevaram, korupciji in tihotapljenju mamil ter pri sodelovanju pravosodnih organov v kriminalnih in civilnopravnih zadevah, zato Evropski parlament poziva slovensko vlado k odpravi teh pomanjkljivosti.«
»No vidiš?« je dejal Peter. »To pomeni, da je pri nas prevar in korupcije letos še veliko več kot lani!«
»Cepec!« je vzkliknil Tone. »Tako je pisalo v poročilu o napredku prejšnji teden. Na zasedanju pa je Evropski parlament to formulacijo znatno omilil. To pomeni, da evropski parlamentarci vedo, da pri nas ni več korupcije, drugače ne bi spreminjali že pripravljenega poročila o napredku. Skratka: prejšnji teden je korupcija pri nas še bila, zdaj pa je ni več!«
»Tone, ne govori neumnosti!« je vzkliknil Peter.
»Peter, ali morda hočeš reči, da v Bruslju nimajo prav?« je z dvignjenim prstom in malce pretečim glasom povprašal Tone. »Ti sam veš, da ima Evropska unija vedno prav, ne glede na to, kaj reče. Pazi, da te ne ho kdo razglasil za evroskeptika, potem se ti v tem času pridružitve-ne evforije pri nas slabo piše! Sam veš, da so lastniki naše tovarne že dolgo Italijani in Avstrijci! Veš pa tudi, koliko sredstev so naši lastniki prispevali za lokalne in predsedniške volitve!«
»Nooo, jaaa, saj ne rečem, da evropski parlamentarci nimajo prav,« je jecljajoče odvrnil Peter. »Samo tako sem pomislil, da so bili tokrat morda slabo obveščeni, ker korupcija pri nas pač je in čedalje bolj cveti! Če pa Evropski parlament reče, da je ni več, pa je zaradi mene lahko tudi ni!«
»Ha, ha, ha,« se je zarežal Vili. »Tone, cepec si ti! Ali ne veš, zakaj so evropski parlamentarci ostri ton besedila, ki govori o korupciji v Sloveniji, spremenili? Zato, ker so se naši politiki kot nori pognali v Bruselj in začeli lobirati za spremembo ostrega člena. Namesto da bi naši oblastniki in politiki korupcijo odpravili v Sloveniji, so šli evropske poslance v Bruselj prepričevati, da korupcije pri nas ni!«
»Vili, pazi kaj govoriš?« je vzkliknil Tone. »Hočeš morda reči, da so naši politiki šli v Bruselj podkupiti evropske parlamentarce, da so dvignili roko za ugotovitev, da v Sloveniji ni več korupcije?«
»Rekel sem, da so naši politiki tekli lobirati v Bruselj, namesto da bi se s korupcijo spopadli doma,« je odvrnil Vili. »Ali pa se za besedico lobiranje pri nas skriva tudi podkupovanje, pa bolje veš ti, saj se tvoj zet že nekaj let uspešno ukvarja s politiko. Njega povprašaj!«
»Fantje, nehajte se prepirati. Zdaj je, kar je!« je dejala kuharica Špela, ko je iz kuhinje v menzo prinesla zvrhano skledo ričeta za repete. »Naši oblastniki in politiki ter drugi pripadniki elite, ki so lobirali v Bruslju, so evropske poslance uspeli prepričati, da pri nas ni več korupcije. Zdaj morajo prepričati samo še nas, državljane Slovenije, da so korupcijo izkoreninili, pa bo vse v redu!«
»Draga Špela, kako pa bi to lahko storili?« smo presenečeno in smeje povprašali vsi v en glas.
»Zelo preprosto. Takoj naj vrnejo vse podkupnine, ki so jih v zadnjih letih na takšen ali drugačen način izsilili od preprostih delavcev in občanov,« je dejala Špela. »Tako bodo najbolje dokazali, da so se časi, kar se tiče korupcije, pri nas zares spremenili!«
»Bravo, Špela! Bravo, Špela!« smo vsi navdušeno zaploskali. »Potem bomo čez noč vsi bogati!«
J
Kovinarji in prometniki so se spet podili za žogo
V Dvorani Tabor v Mariboru sta se minulo soboto pomerili reprezentanci Sindikata delavcev prometa iz zvez Slovenije (SDPZ) in Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI). Za SKE1 so nastopali igralci celjskega območja, ki so najboljši v tem sindikatu. Kakor nam je uspelo izvedeti, sta se oba sindikata o tem prijateljskem srečanju dogovaijala že dve leti, vendar je do srečanja prišlo šele minulo soboto. Čeprav rezultat ni pomemben, lahko povemo, daje ekipa SKEI zmagala s 7 :2. Še pomembnejše od igre je bilo prijetno druženje, ki ni bilo obremenjeno s tem, kdo bo koga, po možnosti tudi odzadaj.
T. K.
Posebni znaki
»Moj mož že tri dni ni prišel domov,« je dejo^ žena na policijski postaji, ko je prijavljala izg^' Ijeno osebo.
»Ali ima kakšne posebne znake?«
»Še ne! Zagotovo pa jih bo imel, ko ga dobil’1'1
Pismo
»Ali si dobil kakšno pismo od doma?« vprO™ vojak svojega sotrpina.
»Častna beseda: niti tolarja nisem dobil!«
Sreča
»Ste srečni v vojski?« vpraša major rekrute-»Seveda!«
»Kaj pa ste delali v civilu?«
»Še bolj srečen sem bil!«
Načelen odgovor
»Ali se res zanimate za roko moje hčerke?« | »Načeloma da, vendar bi rad pred tem spoZ”^ še vašo ženo!«
Močna konkurenca
»Zadnje čase se srečujem s čedalje večjo ko* karenco na trgu dela.«
»Kaj pa delaš?«
»Nič!«
J
Seminar v Velenju je bil množičen
Prejšnji torek in sredo je bil v Velenju dvocevni seminar z naslovom Zakon o delovnih razmerjih. Na seminarju v organizaciji ZSSS |e bilo največ udeležencev iz Premogovnika Ve-enje, TES-a Šoštanj, Ere Velenje, Doma za varavo odraslih in Vrtca Velenje. Sodelovali so tudi Rupniki iz velenjskih organizacij: Habita, Pe-skokopa, Telekoma, PUP-a, Gost-a, M-Cluba, egrada. Name, APS, Mestne občine Velenje; Poleg njih pa tudi zaupniki Glina Žagarstvo Naserje in Vrtca Mozirje.
^ Udeleženci so se seznanili zlasti z akti, s ka-er>mi se urejajo delovna razmerja. Obravna-Vah so pogodbo o zaposlitvi, pripravništvo in P°skusno delo, naloge sindikata in varstvo sin-'kalnih zaupnikov, plačilo za delo, delovni čas, Ot>more, počitke in letni dopust. Seznanili pa p0 se tudi z določbami o izobraževanju, discip-"tski in odškodninski odgovornosti, varstvom Pravic, obveznostmi in odgovornostmi iz de-°vnega razmerja, inšpekcijskim nadzorstvom, arstvom nekaterih kategorij delavcev in delov-n° knjižico.
V odgovorih na anketni vprašalnik so ude-
leženci posebej pohvalili strokovnost predavateljev: Lidije Jerkič, sekretarke za organizacijske in pravne zadeve pri SKEI, Mitje Šuštarja iz službe pravne pomoči območne organizacije ZSSS Ljubljana in okolica, in Andreja Zorka iz službe pravne pomoči območne organizacije ZSSS Podravje.
Čeprav je bilo med seminarjem veliko možnosti za razprave, so nekateri menili, da bi razpravi morali nameniti še več časa (udeležen-
cev je bilo za en seminar verjetno preveč). Posamezniki so še menili, da bi bilo dobro v seminar vključiti tudi sistemizacijo delovnih mest, veljavnost panožnih kolektivnih pogodb in vlogo delovne inšpekcije. Največ udeležencev je navedlo, da bi za bolj učinkovito delo potrebovali dodatna znanja iz plačne politike, vsebine kolektivnih pogodb in iz varnosti in zdravja pri delu.
Vanda Rešeta
Zacete<.
zavarovanja!
pnšel je čas za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, dobrodošli v svet odraslih.
m Vzajemna
idfBvstvtrm ždveuv
laz zate.ti zame.
RUSKI AKADEMSKI SLIKAR VASILIJ GRIGORJEVIČ PEROV (1834-1882)
Nova
Delavska
enotnost
MOČEN
PRIJEM
ČLAN
LADIJSKE
POSADKE
ANTON
AŠKERC
PROSTOR ZA SHRANJEVANJE ŽIVIL
ZDRUŽENJE
PODJETIJ
GLEDALIŠKA IGRA (ZASTAR.)
RUSKA
BAJKA
VIRUSNO
VNETJE
OČESNE
VEZNICE
IVAN
MINATTI
NAZIV ZA ARABCA V SRED. VEKU
PLIŠASTA
TKANINA
BRAZ. VELEMESTO (KRAJŠE) RADON
SPREMLJE.
EROSA
AZIJSKA
ZVER
KAR
MORA
KDO
VRNITI
ED
TOM
§ič
ŠOLINC NADA TRDO ŽGANA GLINA
KURENT
ANDREJ
LAHKOTNO
ODRSKO
GLASBENO
DELO
KRIMER - PROSTOR PLIŠASTA	OB
TKANINA	HIŠI
NASVET
STRO-
KOVNJAK
ZA
ETIKO
RADIJ
SKASKA -
RUSKA
BAJKA
SERIJSKI
FILM
NOVINAR
KANONI
ČASOVNA
VEZANOST
RADIOKTIV.
ELEMENT

VRBA
AM. FILM. IGRALAKA BLVTH
SPAJKA
SLOV.
PISATELJ
FRANC
MEŠKO
PREDDVEB'
jsasf
bazilike
ROGANJE
IZ
GOMOLJEV
POZIMI
POPLAH
PEVKA
PRODNIK
OKAMENE-LA SMOLA
iglavM
MITOL^ > LETALEC -
VULGAREN IZRAZ ZA DOJKO
PRISTAŠ
STOICIZMA
KRATEK
POŽIREK
ŽENS KI Rl
ANDREJ
ZAJC
PROMETNI
OBJEKT
HRV.-SLO. TV REŽISER
HROŠČ
GOVNAČ
HEROJ
MESTO NA JV FINSKE
DOLGOREPA
PAPIGA
TANTAL
PRIPADNIK
USTAŠTVA
PRIPADNIK
ILIROV
IME HUMORISTA ŠRAUF-CIGERJA
ZAVARO-
VALNI
MATEMA-
TIK
URIN
MIZARSKA
DELOVNA
MIZA
POPRAV-
LJALEC
UR
MESTO V ZAHODNI FRANCIJI
REKA NA ŠKOTSKEM (IZ ČRK: KES)
100
AKTUAR
ZAVARO VALNI MATEMATIK
KOSITER
IVAN
KRILOV
VARUŠTVO.
SKRB-
NIŠTVO
KNOCK OUT
PUCKPO
NAŠE
TAOIZEM
DEJAV-
NOST
ARTISTOV
LETOVIŠČE
PRI
KOPRU
£
SRBSKI
PESNIK
ŠANTIČ
RIMSKA
SEST
PALICA Z JERMENOM
OKVARA
PRITLIKAV
KONJ
KOPER
KARAM-
BOL
KARLOVAC
KURA
št. 42
TURŠKA
UTEŽNA
MERA
TEKOČINA
VZIUH

GESLA. NAGRADNE KRIŽANKE št. 42 (5. 12. 2002):
1:....................................
Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, izrež^ in pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindikat’ Slovenije, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, p. p. 97. Tudi tokrat je nagra^ 5000 tolarjev, zato ne pozabite napisati svojega točnega naslova in d a v1-'1’ številke. Upoštevali bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedelj™' 16. decembra 2002.
Pravilna rešitev gesel iz 40. številke Nove Delavske enotnosti: 1. VATI'^ POLO, 2. FOOTBALL, 3. BASEBALL, 4. CR1CKET. Nagrado 5000 tolaTP prejme Marica Purkart, Prvomajska 13, 1110 Ljubljana.