PoStalna pavialiraaa. Uredništvo in upravništvo lista je v Ljubljani Breg št. 12. Telefon 119. Štesr. 12» V Ljubljani, 25. marca 1922. AVTONOKK Izliotjai ^sako solaoto Leto Celoletna na ročnina 37 manjši soraz- merno malih oglasih beseda ?5 p. Berači na samostanskih „portah“. ..Slovenci so se po več nego tisoč letih politično otresli tujstva. Sedaj jim je zgodovina odredila nalogo, da pokažejo, ali so zmožni največje človeške umetnosti: vladati sami sebe.“ (Dr. Lončar: Politično življenje Slovencev, stran 129.) Viharno leto 1848. je zbudilo tudi Slovence k političnemu življenju. Slovenci so se takrat začeli zavedati, da so. Začeli so se zavedati, da žive raztreseni po raznih kronovinah in rodila se je želja v njihovih srcih, da se te kro-novine združijo v eno samo „krono-vino“ — Zedinjeno Slovenijo. Nekateri so hoteli dati tej »kronovini" tudi naslov ..kraljevina", toda brez vsakega držav-nopravnega pomena. Na Dunaju obstoječe društvo ..Slovenija", ki je sestavilo nekak narodno-politični program za Slovence in tudi dr. Bleivveis sta odločno zavračala sumničenja, kakor bi snovali kakšno samostojno in neodvisno kraljevino. V točki 3. svojega narodno-poli-tičnega programa je zahtevalo društvo „Slovenija“ izrečno, „da bodi Slovenija nerazdružljiv d e 1 avstrijskega in ne nemškega cesarstva ...“ Poleg tega „ožjega“ slovenskega programa se je pojavil še „širši“ narodno-politični program, ki je zahteval uje-dinjenje s Hrvati in Srbi, seveda pod avstrijskim okriljem. Kaj je razvidno iz teh dejstev in zakaj jih navajamo? Navajamo jih kot dokaz, da Slovenci in njihovi politični prvaki 1.1848. še niti sanjali niso o kaki politični samostojnosti in politični neodvisnosti Slovencev v lastni državi. Oni niso postavili Slovencem pred oči najvišjega političnega cilja — lastne države — od katerega bi bili lahko še vedno z ozirom na trenotno dan položaj po potrebi odnehavali, ampak zadovoljili so se s skromno vlogo prosilcev. Oni so se vedno vpraševali: Kaj bo pa Dunaj rekel? In šli so na Dunaj kakor siromaki na samostansko „porto“, da bi vsaj nekaj malega dobili, kar naj jih reši smrti. Tudi poznejša leta so prinesla Slovencem še mnogo „narodno-političnih“ programov. A tudi ti programi so sc zadovoljevali večinoma s tem, kar so narodni prvoboritelji sklenili in določili že leta 1848. in se niso nikdar osokolili na en korak dalje. Vse je plavalo med avtonomizmom in federalizmom, a vedno le v okviru Avstrije in z naslanjanjem na koga drugega. O kaki popolni neodvisnosti nismo slišali nikdar niti besede. Slovenski politični voditelji so se v teoriji in v praksi zadovoljevali s politiko „koncesij“. Ne tajimo, da je bila ta politika v danih razmerah praktično koristna, ker je prinesla slovenskemu ljudstvu marsikako kulturno ali gospodarsko drobtino. Toda kljub vsem koncesijam slovensko ljudstvo le ni imelo pred očmi nikakega visokega svojega političnega cilja, tudi v teoriji ne. Slovenski narod je živel od milosti in od dobrega razpoloženja na dunajski samostanski „porti“, kjer so čakali njegovi voditelji s piskerčki v rokah in se prerivali, kdo bo ujel v svojo posodo debelejši korenček ali pa nekoliko meška, da ga prinese domov gladnemu ljudstvu. Prišlo je leto 1918. Leto »osvobo-jenja“ in „ujedinjenja“. Takoj ob prevratu se je ustanovila v Ljubljani »Narodna vlada za Slovenijo11. To je bila revolucionarna vlada, a vendar samostojna in neodvisna slovenska vlada, ker državnopravno Slovenija tedaj ni bila nič več in nič manj kakor neodvisna revolucionarna republika. Kaj bi bila lahko ta vlada pomenila za Slovence in za slovensko državno samostojnost ali saj za lastno državnost, ko bi bili Slovenci že iz prejšnje dobe imeli pred seboj postavljen svoj jasen političen cilj lastne države! Ker pa tega nismo nikdar imeli in smo prezgodaj pozabili na Krekove besede, da »narod brez lastne državnosti ni narod“, smo drli v svojem slepem narodnem navdušenju xa neko ..narodno edinstvo", ki ga v resnici nikjer ni, kar za stavo v Belgrad — pred novo samostansko por-to. Tam čakamo sedaj vsi skupaj s piskerčki v roki kot nekdaj na Dunaju,'da nam prileti od kod kakšen peteršiljček, ker juho in meso, katero bi lahko pojedli sami, snedo drugi... In kaj mislite, kaj bi napravili Slovenci, če bi prišli pod Laha? Tekli bi s svojimi piskrčki v Rim kot nori pred rimsko „porto“... Tako izgleda slovenska politika. Dunajčan bi jo imenoval ..politiko pi-skrčkov" (»Haferlpolitik"). Kako dolgo bo taka politika še trajala, če se to pehanje pred raznimi por-tami sploh še lahko imenuje politika? Kdaj se bo slovensko ljudstvo, kdaj se LISTEK. \ _______ Fizionomija naših časop!soy. Praktična psihologija je nad vse zanimiva veda. Priporočam vsem, če ste pri seji ali sestanku, in, ker niste predsednik ali tajnik, se dolgočasite, — študirajte obraze svojih sotrpinov: iz njih potez boste spoznali značaje. — In prišla mi je misel: če poteze obraza razodenejo značaj posameznika — ali nima tudi skupina posameznikov, država, takih značilnih potez — časopisov, — ki razodevajo značaj države, kakšne lastnosti da ima, in katere ji manjkajo? — S to idejo sem se torej spravil na našo državo in naše časopise in vprašal: kaj imamo torej v Jugoslaviji? In dejstva so mi odgovorila sledeče: V največji meri imamo 1. „Jedio-stvo“: demokratsko „Jedinstvo“ v Novem Sadu, in v Petrinji, „Hrvatsko Jedinstvo" v Sarajevu, ..Narodno Jedin-stvo“ ravnotako v Sarajevu, ampak ofi-cijelno, i orlom; „Narodno Jedinstvo v Varaždinu in v Gospiču, slednja dva pa manjšega formata in mlajšega datuma; končno še „Radničko Jedinstvo v Sarajevu in „Narodna Jednota“ v Petrovcu. 2. je „Sloga“ pri nas izvrstno zastopana; imamo: „Slogo“ v Sarajevu, „Hrvatsko Slogo“ v Sarajevu, „Našo Slogo" v Be-ču (ta pa je zdaj prepovedana), „Srpsko Slogo" v Vukovaru, „Težačko Slogo" v Splitu; imeli smo tudi „Slogo“ v Bečke-reku, v Djakovu in Dubrovniku, a te so žalibog prenehale. — 3. smo deležni velike množine „Slobod“; poznamo soc. dem. „Slobodo“ v Beogradu, „Slobodo“ v Splitu, ..Hrvatsko Slobodo" v Karlovcu, ..Pučko Slobodo" v Zagrebu, ..Narod* no Slobodo" v Kragujevcu; ..Sloboda" v Zagrebu pa se je naveličala življenja. — Ko človek te tri točke pregleda, vzklikne nehote navdušeno: blagor nam, živela fraza! — Na konto aktiv moramo tudi dati „Riječi“; „Riječ“ v Zagrebu, „Hrvatska Riječ“ v Splitu, „Narodna Riječ“ v Uži-cah, ..Slobodna Riječ“ v Zagrebu, in „Srpsko Riječ“ v Sarajevu— Da dosežejo različni »Glasniki41 in .,Glasi" (živi in mrtvi) štev. 60; razni „Listi“ pa štev. 45, omenim le mimogrede, ker je to nevtralna stvar in ni karak-teristikon naše države. Informirani pa smo res dobro; to dokazuje 20 „Novic“, bo slovenski kmet zavedel, da ima tudi on ravno tako pravico do popolne samostojnosti, kakor vsak švicarski kanton? Ali se bo sploh kdaj vzdignil na javnem shodu mož iz ljudstva in zaklical: Dajte nam neodvisnost in samo- vlado, ker politike piskrčkov nočemo več? Ljudstvo, vzdrami se in zahtevaj od svojih voditeljev, da Ti postavijo vsa} kot politični cilj za bodočnost — lastno državo! Politični pregled. A. Domača politika. Vladna kriza se še vedno vleče in kakor kažejo vsi znaki, se bo vlekla še dolgo. Da med radikalci in demokrati vladajo ostra politična nasprotstva, ker bi vsak rad vladal sam in ne v kom-paniji, to je stara stvar. Ta nasprotstva pa so se še znatno poostrila vsled vprašanj o moratoriju (odlog plačil dolgov na inozemstvo) in zaradi volilnega zakona. Ker pa vlada nima v parlamentu nobene prave opozicije, ki bi eventualno prevzela sestavo nove vlade, zato bodo radikalci in demokrati še dolgo vladali. Novi volilni zakon je nameravan tako, da bodo ostale vse male stranke brez zastopnikov. To bodo dosegli s pomočjo dveh količnikov. S prvim količnikom bodo izločili vse one stranke, ki ne dobe dovolj glasov, z drugim količnikom pa bodo po dosedanjem načinu dodeljevali mandate velikim strankam. Več o tej stvari bomo povedali v posebnem članku, kadar bo parlament odobril končnoveljavno besedilo zakona. Politični načrti g. pokrajinskega namestnika Ivana Hribarja. Zagrebški dnevnik „Rijcč“ poroča, da namerava ustanoviti g. Hribar novo stranko proti hrvatskim in slovenskim demokratom. Stranko naj bi tvorili nezadovoljneži iz „klerikalnega“, iz narodno-socijalnega in samostojno-kmečkega tabora v Sloveniji in nezadovoljneži z Radičevo politiko na Hrvatskem. Nova skupina bi bila privesek radikalne stranke. — Ta vest doslej še ni potrjena. Protest proti nameravanemu zakonu o „oblastni“ in „srezki“ samoupravi je vložil v parlamentu Jugoslovanski klub (dr. Korošec). Tožbo je vložil proti Stojanu Pro-tiču minister Svetozar Pribičevič zaradi težkih obdolžitev, ki jih je izrekel Protič o njem v aferi Pribičevič-Herci-gonja. Pokrajinski namestnik g. I. Hribar' je odpotoval pretekli teden v Belgrad. S seboj je vzel cele zaboje raznih aktov. Kakor poročajo listi, je dosegel doslej, da pride v Slovenijo 20 vagonov moke carine prosto iz Trsta kot pomoč za prehrano revnejših okrajev v Sloveniji. Zato imenujejo našo državo najbogatejšo žitnico Evrope. Nove občinske volitve napovedujejo vladni listi v slovenskih mestih. Novi volilni red določa, da dobi dve tretjini vseh mestnih občinskih odbornikov tista stranka, ki dobi pri volitvah relativno večino. Poznavalci razmer trde, da tudi to sredstvo ne bo pomagalo slovenskim demokratom, da dobe slovenska mesta zopet v svoje roke. B. Vnanja politika. Za konferenco v Genovi dela laška vlada velike priprave. Konferenca se bo torej vršila, čeprav se je francoski ministrski predsednik in nemški kancelar dr. VVirth ne bosta udeležila. Tudi za delegate ruske sovjetske republike pripravljajo prostore. Proti udeležbi sovjetskih zastopnikov vodijo veliko agitacijo ruski begunci in njihovi prijatelji po celi Evropi. Jugoslavija in Rusija. Vnanji minister dr. Ninčič je izjavil v odgovoru na neko interpelacijo, da se bivanju cari-stičnega generala Wrangla v naši državi ne sme pripisovati nikaka politična važnost. General Wrangel je v naši državi samo begunec, katerega naša vlada ni priznala kot nikakega načelnika kakšne ruske vlade. Naša država ni sklenila proti Rusiji nikake mednarodne pogodbe. — Tako je rekel minister. Drugi ljudje, ki tudi niso ravno slepi, pa govore — drugače! Konference v Belgradu. V Belgradu so zborovali pretekli teden zastopniki Male antante, katerim se je pridružil tudi zastopnik Poljske. Razpravljali so o raznih vprašanjih, ki bi utegnila biti predmet razprav na genovski konferenci. Uradno poročilo o teh konferencah pravi, „da so dosegli popolno soglasje!" Pri tej priliki je bilo obilo slavnostnih obedov in svečanih večerij. Novo konferenco, ki bi se vršila po genovski, nameravajo sklicati Ame-rikanci. Evropa pada iz konference v „Novin“ in ..Novosti": »Delavske Novice" v Ljubljani „Novine" v Czensovcih, »Brodske Novice" v Brodu, „Dečije No-vine" v Novem Sadu, »Djakovačke puč-kc N." v Djakovu, „Hrvatske pučke N." v Sarajevu, „Ličke" v Gospiču, „Medji-murske" v Čakovcu, ..Narodne Novine" (oficijelne!) v Zagrebu, ..Nezavisne" v Splitu, »Pozorišne" v Nov. Sadu, »Primorske" na Sušaku, »Pučke" v Zagrebu, »Službene" (hochoffizie!) v Belgradu, »Srpske" v Zagrebu, „Težačke“ v Splitu, »Trgovačke" v Novem Sadu, „No-vosti" v Zagrebu in Belgradu, in »Fila-telističke Novosti" v Zagrebu. Grdo obrekovanje je torej, če se kdo pritožuje, da premalo zve. So pa, žalibog, tudi pasiva, ki te sijajne preglede malo motijo — posebno separatistični plevel. Na primer: ,.Misli" se ne morejo prav skladati; imamo: „Mi-sao" v Belgradu; »Hrvatska Misao" v Zagrebu, »Narodna Misao" v Zemunu, »Slobodna Misao" v Sarajevu, »Socialna Misel" v Ljubljani, „2enska Misao" v Zagrebu; eksistirali sta nekoč »Jugoslovanska Misao" v Ogulinu in »Naša Misao" v Sarajevu, ki sta pa že ugasnili. — Potem, zakaj sta, prosim: »Hrvatska Pčela" v Osijeku, in »Jugoslavenska Pčela" v Zagrebu, vsaka zase? In slična nepotrebna — škodljiva — diferenciacija obstoja še v-drugih primerih! „Mo-ravski Zadrugar" v Katunu, »Hrvatski" in »Srpski Z." v Zagrebu, »Zadrugar" v Splitu in Sarajevu, — »Hrvatski Učitelj" v Zagrebu, »Slovenski Učitelj" v Ljubljani, »Učitelj" v Belgradu — ali se res niso mogli zediniti v 4 letih? To je samo žalosten dokaz — pomanjkanja dobre, resne volje in železne roke. — Tudi »Pokretov" imamo toliko, da se je res bati razcepljenja: ..Pokret" v Zagrebu, »Pokret" v Splitu, »Pokret" v Belgradu, „Novi Pokret" v Kragujevcu, »Težački Pokret" v Sarajevu, ..Ženski Pokret" v Belgradu. — Celo več »Politik" imamo: »Politiko" v Belgradu, »Narodno politiko" v Zagrebu, »Pučko Politiko" pa v Vinkovcih. Torej ni čudno, da se včasih — sicer, resnici na ljubo povedano, le zelo redko! — vse ne ujema. — Zelo žalostno pa je, da smo zgubili »Mir" — v Prevaljah — in zdaj imamo le enega v Sarajevu; in da imamo le eno »Istino", in še to zelo mlado in majhnega formata v Novem Sadu. — Najhujši pa je kričeč slučaj anahronizma — to je list »Slovenski Narod" v Ljubljani; ali ga res ni sram v našem konferenco in — propada. Propadala bo, dokler ne bosta zopet govorili Nemčija in Rusija. Na Reki trajajo še vedno nemiri. Sedaj so sestavili tam neko novo »vla- do", ki naj bi pripravila Italiji pot do končne zasedle mesti. Mi bomo pa še nadalje naglašali ..prijateljstvo z velikimi zavezniki11, med katere spada tudi Italija. Nekoliko odgovora. Dne 16. marca t. 1. je „Slov. Narod“ priobčil članek z naslovom: Vprašanje, kdo izmed nas je kriv.“ V tem članku čitaino sledeče — resnične ali pa od člankarja izmišljene — besede o Srbih: ..Priznavamo, da nismo tako »kul-turni“ kakor ste vi in da ne poznamo dobro nemškega jezika. Tudi nimamo tako veleučenih ljudi, kakor pravite, da jih imate vi. Smo Balkanci, ker živimo na Balkanu, toda dovolite nam Srbom, da imamo vsaj nekaj več nego vi — in to je domovinska ljubezen, ki jo imate vi na vsak način v manjši meri. Lahko nas imenujete lopove, toda vedite, da je naša mala in bogata Srbija živela od poštenja svojega uradništva. Mala Srbija je bila nad 3 leta v carinski vojni z veliko Avstro-ogrsko, toda noben uradnik ni izdal svojega naroda sovražniku niti za 1 srebrnik. Pri nas se je zvedel vsak krivec milimetrske tatvine, sedaj pa so tatvine stokilometrske in? Vsega je kriv seveda samo srbski narod s svojim uradništvom! Vi zelo radi debatirate o redu in delu, toda svoje pregrehe nočete priznati. Vsega je kriv edinole Srb!“ Tako člankar v „Narodu“. Naš odgovor zlasti na drugi odstavek je ta: ,,Mala in bogata Srbija ni živela od poštenja svojega uradništva. Korupcija in sicer silna korupcija je cvetla v mali in bogati Srbiji tudi že pred vojno, ko tam doli še ni bilo nikakih obsovraženih prečano.v V knjigah in časopisnih člankih, ki jih je napisal eden izmed soustanoviteljev današnje vladajoče radikalne stranke Svetozar Markovič, je nakopičena obilica gradiva, ki silno obtežuje tedanjo srbsko inteligenco, h kateri pripada tudi uradništvo. Ravno radikalna stranka je bila takrat tista, ki se je z veliko vnemo borila proti korupciji! Casi se seveda menjajo in danes je radikalna stranka — na vladi! To je velika razlika. Ker so pa spisi Svetozara Markoviča redki in težko dostopni, svetujemo člankarju „Narodovemu“, naj nekoliko vpraša belgrajske špediterje, kako je bilo pred vojno v Srbiji najložje priti do vagonov? Dalje bi mu priporočali, naj poizve, odkod izvira navada, da srbski kmet položi še danes na mizo »policij-skega pisarja11 vsaj lepo jabolko, kadar ima ž njim opraviti? Potem naj vpraša g. Pašiča samega, če je bil neki Glušče-vič, ki je med vojno tihotapil platin iz Francije preko Švice v Avstrijo in Nemčijo, morebiti Slovenec ali Hrvat ali sploh „prečan“? Ali pa ga naj vpraša, na čegav naslov so prihajala v diplomatskih kovčegih na Krf draga zdravila, fina svila itd. Takrat menda še ni bilo v srbski diplomaciji niti enega „prečana“, kar je nam znano. Dobro bi bilo tudi, če bi poizvedel, če je bil srb- ski generalni konzul v Odesi g. Šajno-vič morebiti Slovenec ali Hrvat ali sploh „prečan“? Potem bi bilo dobro povprašati, če so dobavljali med vojno Slovenci ali Hrvatje za srbsko armado tako dobre čevlje, da je bila armada v par dneh bosa? Vsaj takozvano »opan-čarsko afero“ poznajo vsi srbski vojaki in poizvedovanje ne bo ravno težavno. Dalje: ali so bili Slovenci ali Hrvatje ali sploh „prečani“ tisti poštenjaki, ki so za srbsko armado pošiljali iz Rumunije pesek namesto moke? Ali so bili Slovenci ali Hrvatje tisti, ki so tako dobro gospodarili z denarjem ..Rdečega križa", da še danes nihče ne ve, kako je z računi? Kaj ne, to so bili sami Slovenci in Hrvati — Srba ni bilo niti enega med njimi... Slučajev, ki so zgornjih popolnoma vredni, lahko najde kdor hoče vse polno po srbskih listih, toda naj zadostuje ta skromna zbirka. Neovrgljiva resnica pa je, da so začeli takoj po končani vojni in po povratku v domovino gotovi dobro računajoči srbski krogi nalahko in počasi širiti med ljudstvom, ki je pričakovalo takojšnjega paradiža po dobljeni zmagi, govorico, da so vseh neprijetnosti krivi „prečani“. To je bilo takoj po »ujedinje-nju“. V Belgrad so prihajali neštevilni „tujci“, vsaj je bil Bplgrad proglašen za središče vlade! Vsled tega je rastla cena stanovanj do neverjetne višine. Ljudje so mrmrali. Naenkrat je padla beseda: Krivi so oni „s preka“! Ta agitacija proti „prečanom“ je imela in ima še prav znatno politično primes, je pa tudi izraz bojazni pred močnejšo »prečan-sko“ kulturo, o kateri člankarjev „Srb“ sicer zafrkljivo govori, ki pa je in ostane kljub temu dejstvo. In ko je vsled finančnih ministrov padal dinar — kdo je kriv? „Prečani“! — Žito se podraži, Kdo je kriv? — „Prečani“! Tako doni ta pesem še danes, samo da se skrije za njo pravi krivec, ki žuli in dere ljudstvo do skrajnosti, umazano-sebična — belgrajska porodica! Tako je g. člankar, in nič drugače! * Potem govori člankarjev „Srb“.: „Očitate nam nekako plemensko hegemonijo in vaše gospodarsko uničenje. Mi pa vam pravimo, da je to laž in zlobna namera, ki se je poslužujete, da bi lažje izvojevali svojo avtonomijo" Priznavamo, da take prvovrstne, naravnost cincarske predrznosti še nismo nikdar ne brali ne slišali! »Naro-dov“ člankar je silno nespametno ravnal, da se ni podpisal. Od slovenskih davkoplačevalcev bi bil gotovo dobil nebroj zahvalnih pisem ... Danes niso številke državnega proračuna, davčni dohodki in načini plačevanja davkov v naši državi za nikogar nobena tajnost več. Mi vemo, kaj in koliko plačamo. Kadar pa človek vidi vo- jaka — in sicer v Belgradu sainem! — oblečenega kot bi treščilo vanj, kadar posluša stokanje uradništva, ki obrača obleko in želodce, takrat se mora pa vendar vprašati: Kam pa ta denar gre? Zakaj pravzaprav plačujemo? Če pa vzame človek v roko kak časopis in bere, kako različni Pašiči in Besaroviči in Radoviči grabijo milijone — ali naj potem še molči? Ali naj pademo tudi mi na stopinjo ubogega, izsesanega in iz-krvavljenega srbskega ljudstva, kateremu je zloglasna „porodica“ že tako raztepla upognjeni hrbet z biči in s škorpijoni, da se sploh več ne more in tudi ne upa upreti brezmejnemu odiranju in ki vsled stoletnega gospodarskega robova-nja prej Turkom in danes domačim Tur- času enega naroda treh plemen, ene univerze v treh mestih in enega zakona s tremi razlagami? — Ker pa smo že tu, sem prisiljen omeniti, da imamo res par „Narodov“: „Narod“ v Sarajevu, „Na-rod“ v Belgradu, „Narod“ v Dubrovni-*ku, in bivši ..Hrvatski Narod“ v Požegi. V tolažbo pa bodi povedano, da smo proti tem centrifugalnim silam dobro oboroženi z ..Stražami'1: neodvisna »Stra-ža“ v Mariboru, radikalna „Straža“ v Osijeku, »Goriška Straža" v Gorici, »Murska Straža" v Radgoni in »Narodna Straža" v Šibeniku jamčijo za red in rad. Za neovirani in obilni promet pa skrbijo — neodpustno bi bilo to izpustiti — razni številni »Železničarji", s ali brez jota: »Železničar" in »Jugoslovanski Železničar" v Ljubljani, »Srpski Železničar" v Belgradu, »Željezničar" v Zagrebu in »Narodni Željezničar" v Sarajevu. A to vse skupaj je samo par opazk; kdor ima čas in voljo, lahko nadaljuje to opazovanje naših časopisov iz v začetku utemeljene perspektive, da izve, kaj da ima Jugoslavija in kaj ji manjka. — Pa je mogoč še drug vidik. Res je, da tvori naše časopisje fizionomijo Jugoslavije — a listi sami so tudi nekaj, so osebnosti, imajo svoj »ens a se", — svo- kom sploh niti ne ve ne, kaj je poštena državna uprava? »Porodici" bi seveda dišalo, da bi tudi mi nosili sključene hrbte, nam pa ne! In nam tudi ne bo! »Narodovemu" člankarju bi sveto-, vali, naj si poišče kakšnega drugega .. »Srba", enega iz ljudstva, ki mu bo povedal resnico, če že sam nima ne ušes ne oči, da bi gledal, poslušal in — mislil. Mi nimamo nič proti temu, če hoče kdo delati »propagando" za Srbe. Toda kdor jo hoče delati, mora najprej ločiti srbsko ljudstvo od cincarske „porodice“ in potem mora govoriti in pisati resnico. Foparije, tudi »patriotične", smo pa siti do grla, ker jo imamo že od poprej Evropski militarizem. Evropa zdihuje in se ruši pod silno težo vojnih bremen danes še bolj kakor pred svetovno vojno. Ona Evropa, ki je razdejana in uničena vsled vojnih grozot, ki je izgubila na milijone delovnih moči in ki mora poleg tega preživljati še nebroj invalidov in vojnih sirot. Ona Evropa, ki dolguje Ameriki silne milijarde, da plača Amerikancem stroške za njihovo pomoč v dosego zmage nad pruskim militarizmom! Evropa stoka pred Ameriko in prosi pomoči v svoji stiski. Amerikanci odgovarjajo: »Razorožite se in delajte! Zakaj tratite denar in ves plod novega dela zopet za nove puške in za nove topove?" Pametnih nasvetov treznih ameriških državnikov Evropa noče poslušati. Evropa se oborožuje dalje in se klanja do tal novemu molohu, francoskemu militarizmu. Francozom narekuje njihovo oboroževanje strah pred nemškim maščevanjem. Oni se boje novega vojaškega nastopa Nemčije in njenih bivših zaveznikov, mogoče tudi novih zaveznikov. Zato jih ni mogoče pregovoriti, da bi v oboroževanju popustili. Nam bi bilo lahko malo mar, kako in zakaj se oborožujejo Francozi. Naj bi napravili iz cele francoske države eno samo veliko vojašnico in vpoklicali vse prebivalstvo z otroci, ženami in starci vred pod orožje, če bi se oboroževali — sami! Toda francoska politika, ki uvideva, da so Francozi sami mnogo preslabi, da bi mogli vzdržati morebitni sovražni napad, išče zaveznikov, ki naj vlečejo Francoze iz blata in jih rešujejo iz nevarnosti. Med te zaveznike spadamo poleg Rumunov, Poljakov, Čehov itd. tudi mi. Jugoslavija naj tudi v bodoče da Francozom na razpolago neko najemniško vojsko, kakor jim jo je dala za časa svetovne vojne kraljevina Srbija. Vojni material in obleko in prehrano za to najemniško vojsko bi dali seveda Francozi — proti dobremu plačilu! Tako si zna francoski kapitalizem zasigurati dvoje: prvič bogate dobave za najemniške armade, drugič pa pošilja svoje najemnike lahko na vse strani sveta v boj za svoje privatne interese. Tako politiko je vodila francoska vlada tudi na-pram Rusiji. Najprej so posodili caristi-čnemu režimu 20 milijard frankov za oboroževanje, potem so pa pognali mili- jone ruskih kmetov in delavcev v boj proti Nemčiji ne za ruske, ampak za svoje koristi. Poleg neštetih človeških žrtev, ki jih je ruski narod doprinesel za koristi francoskega kapitalizma, naj bi Rusi plačali tem ljudem še njihove milijarde z bogatimi obrestmi! Kakor z Rusijo, tako je napravila francoska politika tudi s Srbijo: Najprej na tisoče človeških žrtev, sedaj pa še milijarde nazaj! V Rusiji so boljševiki bili vsaj toliko pametni, da so rekli francoskim Židom: Ne! Mi seveda bomo plačali tudi milijarde, ne samo ljudi... Sedaj pa poglejmo, kakšno je stanje oboroževanja v Evropi. Leta 1914. je imela Francija okrog 40 milijonov prebivalcev in je vzdrževala stalno vojsko okrog 1 milijon mož. Nemčija je imela 67 milijonov prebivalcev in 800 tisoč vojakov. Avstrijska monarhija je imela 50 milijonov prebivalcev in je vzdrževala okroglo pol milijona vojakov. Danes pa ima Nemčija samo še sto tisoč mož pod orožjem, Francija pa 800 tisoč mož, z ogromno artiljerijo in letali in bogve s čim še oboroženih. Mala Belgija mora za vzdrževanje »prijateljstva" s Francijo vzdrževati 113 tisoč mož, torej več kakor Nemčija! Poljaki morajo rediti 300 tisoč vojakov, Čehi 200 tisoč, Rumunija 200 tisoč, Jugoslavija 170 tisoč. Edino Angleži so bili toliko pametni, da so svojo milijonsko armado razpustili. Oboroževanje na Poljskem in v Ru-muniji — tudi v Jugoslaviji? — je prisililo tudi Rusijo, da je postavila na noge 40 pehotnih in 20 konjeniških divizij. Tako se iz enega zla rodi vedno več novega zla in novega gorja! Pred svetovno vojno smo vedno brali v časopisih o zatrdilih vodilnih politikov in vladarjev, da velja neznosno oboroževanje samo »ohranitvi miru“. Leta 1914. smo to »ohranitev miru" doživeli na lastni koži in danes ga menda ni več tepca na svetu, ki bi verjel, da si kdo kupi revolver zato, da ne bo streljal ž njim! če noče streljati, mu ni treba revolverja! Tako je tudi z neprestanim oboroževanjem. Kdor se oborožuje, ta hoče vojsko. In kolikor bolj bo oboroževanje napredovalo, toliko večja je nevarnost, da izbruhne zopet nova vojska. Evropa pri vsej svoji beračiji še ni sita pretepanja. To je »kulturna" Evropa... jo lastno fizionomijo. Vsled pomanjkanja časa se nisem mogel podrobneje pečati z analizo te fizionomije. Ugotoviti pa sem mogel vseeno že par potez: na primer razliko v formatu listov pred volitvami in po volitvah; posebni značaj lista v formatu in v črkah, ki izda stranko, kateri list pripada že predno človek prebere naslov (tako izgledajo na primer navadno radikalni listi skrajno solidni, nekateri demokratski pa nekoliko hoh-štaplcrski); točne informacije o pravoslavnem in protestantskem bogoslužju v svobodomiselnih listih; priljubljeni prevodi papriciranih francoskih novel itd. itd. In res zanimivo je, da ima neki dnevnik — »Jutro" v Ljubljani včasih tako zelen papir, kakor da je prepojen z žolčem. — Samo, kakor rečeno, tu je polje še odprto. Konec pa naj tvori nazorna ilustracija Grillparzerjeve drame »Konig Ottokars Gliick und Ende": leta 1918 — ponosen, — Uradni List Narodne vlade SHS v Ljubljani; leta 1919 — bolj ponižan — Uradni List Deželne vlade za Slovenijo; leta 1921 — suhoparen Uradni List Pokrajinske uprave za Slovenijo. — Sic transit gloria mundi. Ljublana, 28. II. 1922 (na pustni torek). Dopisi. Z ozirom na poziv v zadnji številki našega lista, naj se naši čitatelji sami izjavijo, ali soglašajo s člankom: Naš politični cilj —, smo prejeli lepo število odgovorov. Izmed teli smo izbrali za danes le najbolj značilne odgovore iz delavskih in kmečkih krogov, katere priobčujemo v neizpremenjeni, samo slovnično popravljeni obliki: Iz Rogaške Slatine nam piše naročili: Čital sem v zadnji številki »Avtonomista", naj se naročniki izjavimo, ali smo za centralizem ali ne in če soglašamo z Vašim člankom »Naš politični cilj." Kot naročnik »Avtonomista" izjavljam, da sem odločen avtonomist. Ljudje v Rogaški Slatini in v okolici so ravno tako v veliki večini odločno za avtonomijo, celo taki, ki so bili še pred nekaj meseci hudi centralisti. To je moja pravična in odkritosrčna izjava. — (Sledi podpis.) Iz Birčne vasi pri Novem mestu: Uredništvo »Avtonomista". Na opombo uredništva z dne 18. marca 1.1. glede izjave v načelnem članku: »Naš politični cilj" jaz popolnoma soglašam z izvajanji tega članka, pa ne kakor da bi šele sedaj prišel na te misli. Te misli so mi lastne. Kdor pozna naš narod, ta ve, da ves kmečki in delavni narod slovenski tako misli. In če bi se pokazal slovenski Radič, bi ves narod kot en mož stal za njim. Pridite osebno med nas, pa v vsako vas, pa ne kot bi ljudi pripravljali na sveti krst, ampak pridite kot škof, da ljudi potrdite v njihovi veri. Povem pa, da je narod večinoma že spoznal roparje lastne svobode in tatove ključev do lastne hiše. — (Sledi podpis; delavec.) Belevodc pri Šoštanju. (V začetku nas obvešča o poslani naročnini, potem pa sledi): Sedaj pa še eno jedrnato opombo. Devetdeset odstotkov slovenskega ljudstva je brez razlike strank navdušenih za zvezno republiko Jugoslavijo. (Podčrtal dopisnik). Že davno bi bila dolžnost vlade, dati na glasovanje vprašanje: Ali kraljevina ali ljudo-vlada? Če bi Jugoslavija bila zvezna republika, bi ne bili izgubili Koroške in Reke tudi ne. Prisrčen pozdrav. (Sledi podpis; kmečki fant). Ušla*?!*© w©s4i. Še je živ! Na ponosno-porogljivo vprašanje v „Jutru“, če je „Avtonomist“ še živ, odgovarjamo s prijetno šegavo-stjo: „Živi in večno živel bode, od muz proslavljen in modric.11 Jugoslovanski jezik. V „Primorskih Novinah", ki izhajajo na Sušaku, je objavljeno neko carinsko potrdilo o zaplenjenih stvareh, izdano od službujočega uradnika. Potrdilo je pisano v uradnem jeziku in slove: 1 sat sa kratkim lancem (zlato); 1 zlatni lanac sa medajlonom sa fotografijom; 1 mala zlata anperzetla za dijete; 3 srebrene broške; 1 tabakera srebrena sa mono-gramom F. K.; 1 zlata anperzetla; 1 olovka sa zlatnim okvirom u futroli firma Fano; 1 tanki zlatni lančič sa privez-kom sa fotografijom supruga; 1 naušni-ca; 1 ključ za tujski sat; 4 dugmeta; 1 sichernadla; 1 ieder za lančič. Primio na hranjenje 6 komada sa ta?,kom. 1 t. d. — Pripominjamo, da so „Primorske No-vinc“ centralističen demokratski list, ki .je to jezikovno žlobudro priobčil samo zato, ker je baje carinik zaplenil naštete predmete ženi urednikovi... Program stare srbske »Narodne Obrane“. V Srbiji je obstojala pred vojno močna organizacija, ki se je imenovala ..Narodna Obrana". Ta organizacija je pospeševala in delala za osvobo-jenje in ujedinjenje vseh južnih Slovanov toda ne v smislu današnjega centralizma, ampak na podlagi sledečega programa: „Popolna osvoboditev južnih Slovanov; državno, politično, socialno, kulturno in narodno ujedinjenje v eno skupno državo, osnovano na principih demokracije in v kateri bi bila zajamčena ravno-pravnost s tem, da se ohranijo vse posebne pravice vseh plemen in dežel, v katerih žive južni Slovani in kolikor oni to sami zahtevajo in v kolikor te posebne pravice ne ovirajo ujedinjenja. Tej zahtevi odgovarja najbolj federalistična državna skupnost s pokrajinskimi avtonomijami, velika zvezna republika, v kateri jamči ustava za ohranitev vseh ljudskih pravic v najširjem pomenu besede/4 Kaj jim je storil? Gospoda pokrajinskega namestnika Ivana Hribarja so odlikovali Francozi z redom častne legije. Prejeli smo sledeči dopis: Cenjeni urednik! Misli, izražene v članku „Naš politični cilj" v Vašem cenjenem listu št. 11, z dne 18. marca 1922 so našle tudi med nami radosten odmev. — Da smo Slovenci narod, je dokazala „maj-ska deklaracija". Tudi v času avstrijske vlade so nam vedno trobili, da Slovencev ni, temveč da smo vsi „Oster-reicher". — Z deklaracijo dokažimo sedanjemu režimu, da smo Slovenci narod. — In ker smo narod, hočemo kot taki imeti tudi lastni dom. — V Sloveniji, dne 19. marca 1922. Več orožnikov. „Naš političen cilj“. Na naš zadnji uvodnik smo prejeli več dopisov. Prav umestne pa so besede dijaka-filozofa, ki nam piše: Mislim, da ste z uvodnikom današnjega „Avtonomista“ prebili led. Čas je že, da stopi vprašanje lastne države na plan. Opozarjamo Vas, da bo prihodnje leto preteklo ravno 1400 let, odkar smo dobili Slovenci svojega prvega vladarja Sama (1. 623.). Počašče-nje tega spomina bo pač doprineslo k razširjanju misli o lastni slovenski državnosti! Patriotische Gesinnung. Prejeli smo sledeči dopis: Ko je umirala Avstrija, je z prav smešno skrbljivostjo izdajala odlok za odlokom, urejala uradniško prag-matiko, utrjala v mladini patriotizem, ki je z elementarno silo buknil na dan ob prevratu, ko je bila naša mladina v prvih vrstah med tistimi, ki so 28. oktobra 1918 klicali: Pereat Habsburg, živijo Wilson! Splošno človeški pojav je, da tisti, ki stoji že z eno nogo v grobu, dela najdalekosežnejše načrte za prihod-njost. Pred bližajočo se smrtjo se loti človeka neka čudovita nervoznost. S svojimi načrti hoče odriniti neizogibno usodo v daljno prihodnjost. Enak vtis imamo danes, ko čitamo razne odloke Viš. šolskega sveta v Ljubljani, ali našega Ministrstva za prosveto v Belgra-du. Te dve inštanci bombardirate učiteljske zbore z odloki, ki točno navajajo, kako iztrebiti iz knjižic vse avstrijske bacile (dela članov Viš. šol. sveta, se iz diskretnosti posebej ne navajajo, n. pr. razne avstrijske slave), podučuje se zatucane slovenske profesorje, kako naj utrjujejo vero v državo in gojijo versko strpnost, ko so vendar vsa verstva pred zakonom enakopravna! Izgovorimo na vse te budalosti enkrat odkrito besedo: 1. Pravo razžaljenje časti za našo srednješolsko mladino je, ako jo navdušujejo za državo ljudje, ki so en gros producirali avstrijsko slavo. 2. Naša srednješolska mladina je dovolj bistroumna, da zna presojati vrednost odlokov, ki prihajajo od raznih živino-zdravnikov in ljudskošolskih učiteljev in naučnih ministrov, ki niso prestali niti svoje strokovne izkušnje. 3. Naša mladina na srednjih šolah je pismena dovolj, da bo imela za lažnjika vsakogar, kdor se bo drznil trditi, da so vsa verstva, muslimani, katoličani in pravoslavni, pred zakonom enakopravni. Prvošolec, ki ne zna toliko odstotnega računa, da bo dokazal profesorju, ki bi kaj takega trdil, v obraz, da laže, ne sme v drugi razred. 4. Čeprav nam je vseeno, ali je dovolj duhovnikov ali ne, ampak to je gotova stvar, da izhaja na-sprotstvo do humanistične gimnazije v prvi vrsti od tod, ker so šli najbolj nadarjeni učenci v lemenat! Iz osebnega občevanja bi navedel lahko dovolj primerov! — Star gimnazijski profesor. Prekmurja in demokrat]. Dodatno k našemu članku v zadnji številki o agitaciji g. dr. Kukovca, ministra n. r. v Prekmurju za demokratsko stranko, posnemamo iz prekmurških „Novin“, da je isti tam agitiral za — avtonomijo. „Novine“ pišejo:: „Najbole dr. Kukovec nosi na srci dobrobit Prekmurja. On nam je spravo železnico M. Sobota-Or-moš. Pripozna g. poslanec sam, da cšče zdaj ne more to spraviti njegova stranka, da bi se odprle železnice M. Sobota-Hodoš ali D. Lendava-Redič, ar je na Vogrskom ešče dosti špijonov. On dela za avtonomijo! (Smej!) On je ščeo, da bi Prekmurje prišlo pod Mariborsko oblast, a to so njemi naš poslanec Klekl preprečili, oni iščejo prej, da bi prišli mi prekmurci pod Ljubljansko oblast... Ka dobra nam je očinila še njegova stranka. Valuto nam je tiidi ona popravila, slaba jc, da pa ešče itak bogša kak austrijska (jako slabo troštanje!). On in njegova stranka dela na to, da se gospodarstvo i industrija vredi v državi, tak se bo tudi naša valuta vzdignola!" Nadalje pišejo „Novinc“: „Po zborovanji je g. dr. Kukovec sprejemao pritožbe, med šterimi je dostakrat v velko zadrgo prišao, da ne znao kaj odgovoriti. En možak iz Dugevesi: C. minister, či Vi pa vaša stranka vsem tak dobro ščete in vsakomi date pravico i edna-kopravnost, zakaj nam ne date pravice, da bi si mi sami volili župane i nam ne bi pošilali takše- štere ljudje neščejo? Takši interpelarij jc cšče več bilo, na štere so g. dr. Kukovec muščati mogli!“ — Mi mislimo, da je ..navdušenje" Prekmurcev za demokratarje dovolj pojasnjeno! Bolnice v Sloveniji in v Belgradu. Pravijo, da bodo bolnice, vsaj nekatere, v Sloveniji zaprli zaradi pomanjkanja denarcev. Sicer so zadnje dni prispeli v Ljubljano telegrami in časopisne vesti, da je ta nevarnost že odstranjena, denarja pa vendarle še ni. Govori se v poučenih krogih, da so v Ljubljani ljudje, ki neprestano tožarijo v Belgradu, kako da se pri nas slabo gsopodari z državnimi novci. Mogoče! Ampak vprašamo le: ali je že kdo čul, da se namerava zapreti belgrajska bolnica? Tam se bolniki zdravijo brezplačno, brez vsake odškodnine, deficit je ogromen in vendar nikomur niti na um ne pride, da bi bolnico zaprl. Pri nas pa ho:ejo to doseči, pa čeprav mora vsak bolnik plačati sam prehrano s 35 K dnevno. Torej ste dve meri! Ravno v tej aferi se zopet kaže, kako nekateri naši domači politični policaji škodujejo Sloveniji s tem, da nas v Belgradu neprestano tožarijo in špecljajo! Gliha vkup štriha! ..Slovenski Narod" od preteklega torka prinaša dopis iz Julijske Benečije, ki se glasi: Avtonomija, to je danes pri Goričanih vprašanje, ki jc stopilo na čelo vsemu političnemu življenju. Ni je stranke, ni ga lista, da, ni ga menda danes človeka v Julijski krajini, ki bi ne bil še izpovedal svojega konfiteorja o tem problemu. Umevno je, da so se čutili pod težo raz- mer tudi fašisti prisiljene izreči svoje mnenje. Avtonomija jim je bila zaporedoma na več sejah na dnevnem redu. Šele pretekli teden so posvetovanja vodstva goriške sekcije dozorela tako daleč, da se je sprejel pozitiven sklep. Predno pa povemo, kako je vodstvo sekcije (šest odbornikov s predsednikom dr. Kiirnerjem na čelu) rešilo to nalogo, je dobro, da veste, da je vsa Goriška za avtonomijo, le fašisti... toda le počasi! Na tej seji je bila namreč predlagana resolucija, ki naj bi avtonomijo pokopala. Tu pa se oglasi eden izmed udeležencev in izjavi: „Sledeč strankinemu programu bom glasoval proti, ker sem mnenja, da naj se razpravlja to težko in važno vprašanje na bolj kompetentnem mestu ob navzočnosti strankinih kompetentnih oseb in ker želim, da bi tvorili večino elementi iz Julijske krajine. Nato je sledilo glasovanje: trije so glasovali za, trije pa proti. Še sedmi, ki je bil takrat slučajno Dcrfles (prej Dorfles) ni bil oddal glasu. Od njega je bila resolucija odvisna. In kako je glasoval Dorfles, da se ni zameril ne na desno, ne na levo? Čisto enostavno! Vzdržal se je glasovanja! Tisti del slovenskega naroda, ki je pripadel pod laško oblast, se obupno bori za avtonomijo. Koliko opore bi imeli ti revčki tam doli, če bi Slovenci tudi v Jugoslaviji dobili avtonomijo! Tudi pri nas je ljudstvo navdušeno za to misel. Nasprotni so le šc demokrati in njihov žalostni privesek! Oni so kakor laški fašisti. Saj ni čudno: v duševnem pogledu so si v žlahti! Za 1. april je finančni minister obljubil uradnikom izplačilo zvišanih doklad, tudi za nazaj.* Najnovejša poročila pa pravijo, da z onim „za nazaj" ne bo zaenkrat nič, ker je državna blagajna suha kot po navadi. Vsled tega so vsa uradniška društva sklenila, da bodo njihovi člani pri prihodnjih volitvah glaso-. vali kot en mož za vlado, t. j. za demokrate in radikale, da jim tako po svetopisemskem nauku nasipljejo na glave žareče oglje. Medicinska fakulteta v Ljubljani bo odpravljena. Vladne stranke so mišljenja, da ljudje lahko mrjo tudi brez zdravnikov. Na komaj dograjeni in že zapuščeni ostanek medicinske šole v Ljubljani pa bodo napisali za mimoidoče ljudi dober nasvet z zlatimi črkami: Schnaps ist gut fiir Cholera. Ceste v Sloveniji so bile ob priliki regentovega obiska v Sloveniji predmet splošnega občudovanja, ker so avtomobili drčali po njih kot po parketu. Zato so sklenili sedaj, da bi bilo strašno škoda, če bi tako lepe ceste nasipavali z debelim in ostrim šodrom in tako pokvarili lepo gladino. Ker pa se šoder ne siplje sam, ampak ga sipljejo cestarji, zato so prijeli bika za roge In rekli: S cestarji stran! In »ukinili" so 560 cestarjev! Namesto cestarjev v Sloveniji pa bodo v Belgradu ustanovili — ministrstvo za kolovoze. Za kraljev dvor je dovolila vlada 10 milijonov novih kreditov, ker je že dovoljeni denar pošel. Potem je vlada dovolila znaten kredit za nabavo 11 avtomobilov za dvor, ki jih bodo kupili na Francoskem. S tem pa še ni rečeno, da je zdaj vse plačano. Nekaj novih „kre-ditov" bo že še prišlo. Rubežni je razpisanih v Ljubljani sami jako visoko število, ker ljudje ne morejo plačati silno visoko odmerjenega davka na vojne dobičke. Včasih je bila rubežen velika sramota in vsak trgovec se jo je bal kot vrag križa, ker se je bal izgube kredita. Danes pa ljudje čisto mirno čakajo, da zapoje boben in se izgube kredita prav nič ne boje. Nasprotno: kdor hoče dobiti kredit, mora biti zarubljen. Tako se časi menjajo. Radičevci v Belokrajini. V Belokra- jini so začeli Radičevi poslanci s svojo agitacijo. Vidnih organizacijskih uspehov doslej še ni, pač pa so se začeli ljudje zelo zanimati za vprašanje: ali republika ali monarhija. V toliko je nastop Radičevcev imel uspeh, kar si lahko razlagamo tudi z okolnostjo, da živi v Belokrajini mnogo „Amerikancev“. Vrednost našega denarja je padla ne samo zaradi nereda v naši notranji upravi, ampak tudi zato, ker država ni pravočasno plačala enega obroka one svote, ki jo država dolguje Franciji. Kdor ne more plačati niti obresti od dolgov, velja seveda za insolventnega in ne more imeti kredita. Danes je 100 naših kron vrednih le še poldrug švicarski frank. Vrednost našega denarja pa bo po splošnem mnenju še padala. Gospodarstvo. Še nekaj o davkih. Poglavje o davkih je neizčrpno. Iz nobene upravne stroke ne prihaja toliko pritožb in proti nobeni drugi neenakosti se ljudje tako ne upirajo kakor ravno neenakosti pri odmeri davkov v raznih pokrajinah kraljevine SHS in eden najzdat-nejših izvorov splošnega nezadovoljstva leži ravno v krivičnem davčnem sistemu. Ljudje se po pravici vprašujejo: „Ali smo neenakopravni državljani ali smo državljani druge vrste ali premaganci in sužnji, da moramo trpeti take nepravičnosti?" Uradni pregled o davčnih dohodkih pravi, da je država SHS prejela tekom 1. 1921. eno miljardo 48 milijonov 889 tisoč 886 (1,048,889.886) dinarjev ali 4 mil jarde 275 milijonov 559 tisoč 544 kron. Hrvatje so plačali od te svote 260 miljonov 609 tisoč 937 dinarjev; Vojvodina (t. j. Banat, Bačka in Baranja) je plačala 256 milijonov 132 tisoč in 211 dinarjev. Slovenija stoji na četrtem mestu in je plačala 152 milijonov 62 tisoč 900 dinarjev. Bosna in Hercegovina je plačala 123 milijonov 205 tisoč 286 dinarjev. Dalmacija je plačala 30 miljonov 167 tisoč 43 dinarjev. Poglejmo sedaj v kakšnem razmerju stoje te številke s številom prebivalstva. Srbija z Maccdonijo in Črnogoro šteje 4 milijone 360 tisoč prebivalcev, Hrvatska jih šteje 2 milijona 740 tisoč, Bosna s Hercegovino 1 milijon 876 tisoč, Vojvodina 1 milijon 396 tisoč, Slovenija 1 milijon 56 tisoč in Dalmacija okroglo 600 tisoč. Cela država ima približno okoli 12 miljonov prebivalcev. Ako razdelimo davek s številom prebivalstva, vidimo, da odpade na vsakega prebivalca povprečno okoli 350 kron davka na leto. Ta številka je pa silno različna po posameznih pokrajinah. Na enega prebivalca odpade davka: V Srbiji okroglo 50 dinarjev ali 200 kron, na Hrvaškem okroglo 95 dinarjev ali 280 kron, v Sloveniji okroglo 144 dinarjev ali 576 kron, v Vojvodini okroglo 190 dinarjev ali 760 kron, v Bosni 65 dinarjev ali 260 kron in v Dalmaciji okroglo 50 dinarjev ali 200 kron. Na prvem mestu stoji torej Vojvodina s 760 kronami davka na vsakega prebivalca. To ni čudno, ker je Vojvodina najbogatejša pokrajina v državi, s katero se Slovenija niti z daleka ne more primerjati. In vedar mora plačati siromašna Slovenija 576 kron davka na vsakega prebivalca! To ni obdavčevanje, ampak jasno odiranje. Ta številka pa nas ne bo nič čudila, če vemo, kako se pri nas davek pobira. Zveza industrijcev je priobčila te dni spomenico, iz katere posnemamo: „Na Kranjskem obstoja industrijsko podjetje, družba z omejeno zavezo, ki ima osnovno glavnico, nad en milijon kron. Podjetje je izkazalo v letu 1920. prometa ravno K 20,000.000:—, čistega dobička pa K 1,000.000:—. Na obrtnem davku z dokladami je družba v zadevnem bilančnem letu plačala K 400.000-—. Pripominja se, da ima družba le dva družabnika. a) Bilančni dobiček ... K 1,000.000-— k temu je prišteti še v bilančnem letu plačani obrtni davek z dokladami K 400.00-— torej znaša odmerna podlaga K 1,400.000-— b) Od te odmerne podlage se računajo sledeči državni davki: aa) 10%na posebna pri- dobnina...............K 140.000 •— bb) 90%ni enotni državni pribitek .... K 126.000-— cc) 80/oni rentabilitetni pribitek..............K 112.000-— dd) invalidski davek . . K 75.600-— Državni davki znašajo K 453.600:— Poleg državnih davkov se plačujejo avtonomne doklade. V danem primeru se te računajo z 200%. (Izrecno pa pripominjamo, da imamo v dokaj občinah avtonomne doklade po 300 do 500%, v posameznih občinah še celo višje.) Za leto 1921. je plačala družba davke tako-le: Kakor navedeno, znašajo v našem primeru državni davki...................K 453.600'— na avtonomnih dokladah od posebne pridobnine K 280.000 •— Skupaj . . K 733.600'— Tedaj odpadejo na izkazani bilančni dobiček družbe davčna bremena, ki znašajo nad 70% bilančnega dobička. S tem pa davčna bremena podjetja še niso izčrpno računana. Vsak obeh družabnikov plača še od svojega deleža na bilančnem dobičku dohodnino. Ker participirata družabnika na bilančnem dobičku s polovico, plača vsak: a) nii dohodnini ... K 31.460'— b) na samski dokladi . K 4.719:— c) na vojni dokladi . . K 43.414'— skupaj . . K 79.593'— Skupno plačata oba družabnika na teh davkih torej K 159.187'60 Kakor po navedenem razvidno, plačuje pri bilančnem dobičku v višini kron 1,000.000 na davkih družba in družabnika na dohodnini K 733.600 •— torej vzame država od navedenega dobička na davkih . . . !...................K 892.787'— V danem primeru se davek na poslovni promet ni pravočasno vplačal in ga je davčna oblast naknadno predpisala in to z 1% od prometa, tedaj kron 200.000:—. Iz navedenega je razvidno, da ni ostalo družbi, oziroma družabnikom od bilančnega dobička ničesar, marveč sta doplačala še iz svojega." Vprašamo: Ali je v Srbiji tudi tako? In zakaj je samo pri nas tako? Zato, ker nas imajo za premagance in ne za državljane. 200 milijard nemških kron novih davkov bodo razpisali v Nemški Avstriji.. Naš finančni minister je bil vsled te spretnosti svojega nemškega tovariša silno razžaljen in je rekel: Ce lačni Avstrijci zamorejo 200 milijard, jih bo zmogla bogata Jugoslavija vsaj 300 milijard novih. Obetajo se nam torej zlati „av-strijski" časi. Žitni trg v Jugoslaviji. V torek so bile v Banatu žitu sledeče cene: pšenica 1800, oves 1240, koruza 1300. Izdajatelj: ALBIN PREPELUH. — Odgovorni urednik: JOŽE PF.TRIC. — Tiska: Tiskarna J. BLASNIKA NASL. v Ljubljani. Hlanufakturni oddelek Gospodarske Zveze ELJUELJ4&H3J&, Dunajska ©esta sfew» 2® dw©riš©M Vditezatopsitesa n A inžensUcblelB. niilepSa tefeiraisatorsfeiflB sprega perila zamašita, imU in ttF&Src in vslibazaiegs usnja, frraljrona tiraisna in dtfelo.. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■>■■■■■■■■■■■■■■■■*■ H BB 03 ® EH BO Ul BB BS ®S ESI BI BI B32 R£j BE9 £23 6S9 SE E3 SS! K21 ESI S33 ii£3 KS BE3 EBS RS BBS OSI EK 83*5 BS!) BS KEE 638 C u LJUBLJANA, §€i*eteov ttrg št OelnSški kapital! K 92,000.00©. Največja zaloga češke irs angl. manufakture, g Telefon 177. GarctrssBa! LjlflBaBjaMSS. Brzojav: ,TextiIia‘ | i Sš£*. jnrso na. cteslbelO ! *=”-------- —• — • i sa ra ra ra ssi sa ej Popolnoma varno na* ležite sw«*j dere®«* w i„TEXTILir, 10 3 ■ 1 1 1 I pOSOjiinld | Ljubijani | | tfjMsfca in iidistrljs&a i d poleg nnnsle terkn p. z. z 9. z. m a 'J Hranilce \loge se obrestujejo ! mr Cio ! ■ mu. m m M m S brez odbitka rentnega In Invalid- S ■j nega davka. •; S Hranilne vloge se lahko vplačujejo S S potom poštno čekovnega ut da, • ; vlagateljem so položnice brezplačno J i na razpolago. Posojila na zemljišča, J 5 zaznambo na službene prejemke, |j proti poroštvu Itd. ” EaHBEffl! atsa »m pa ms trna EK! C31 Samo na clelbeio! E® Kffi! S3 Prometni zavod za premen d. d. v Ljufeljanš ppodaja ias slovenskih premogovnikov PIT* velenjskii šentjanški in trboveljski premog *lPi vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo, kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava la itbaslBsaSbi in angiBšlii tete za livarni m domačo tjorate, teeaški premog in črni premog. Naslov: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG L d. Ljubljana, Nunska ulica 1. MHMMEBMEBfflHMMBnMEHHISIMSMsaMEJiSIlHBIiIHMEBESEIOESElEEESESiSligSEEBEaffl' m m n Zadružna gospodarska banka d* d. Telefon št. si. Lj&sibljana, Dunajska ©©st® št« 38/1« Telefon št- a1, (začasno v prostorih Zadružne zveze). - 1 BCapitaB in rezerve skupno z afilacijjami čez K 50.COO.OOO. Podružnicei Dje h c v©» Maribor, S«p»jcwof Sombcr. ŠifoereEk. Etes,po *^ups : B?ed, Interesna skup- m E m « MR »■ W w m — ~ y------ _ ^ _ . - , .... . ... . .»n—..... no st z Sveopčo Zanatlijsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovcu ter z Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu. Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije. m II si HSSE8S3B;aBBSiaHrasaH3HM33n®E^ES&SS2!SiSS£®Sj® 2BilE3ZBEaBBQHBlIBSDn9nB3IHE8HE3SBEE&3E!B ■■bbbbbbbbbbbb 7 Mi ste se že naročili no ^ _ revijo Joni Zapisfef l ■BBBBBBBBBBBBB SXJKMO za moške in volneno za ženske obleke, belo in pisano platno, ceflr in pisane kretone ter razno manufakt-turo kupite radi velikanskega in direktnega importa najceneje v veletrgovini in razpošiljalni ft. Stermecki Celje št. 374 Vzorci proti delni odškodnini Din 10— poSti prosto. Ifplačana deln glavnica K 30,000.000*-. SLOVENSKA B9NK9 LjlllijORO, RreliSS trg 10, »»mnA ..»Utam nmtwuwwwMmMi Telefon št. 567. Geli. račun št. IZ 205 Obrestuje najugodneje vloge na knjižice I Ima poseM amerikansfei oddelek in prvo-in y tekočem račnnu. I vrstne zveze z inozemskimi baakami. lasvršiaje vse bančne posle najl-culantneje. Oblačilnica za Slovenijo r. Zb Z ©■ Zm M Ljubljani priporoča ogled swoje zaloge monufakture f8y»» BMP* Izključno češki izdelki! '<*W- Ravnokar prispeva blago od mnogih čeških tovarn. Prispela je tudi izbrana zaloga dara-skega blaga od znane brnske tvrdke Stiassny