GLAS SVOBODE,
SLOVENSKI TEDNIK
Za Koristi Delatnkoa Ljudstva.
Glas Svobode
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.
GLAS SVOBODE
SLOVENIO WEEKLY
Devoted To The Interests Or The Laboring Classe-}.
"OD BOJA DO ZMAGE”! <•*		^ *•* “KDOR NE MIŠU SVOBODNO. SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO”!
Štev. 25.	“Entered as Second-Class Matter July 8.’03 at the Post Office at Chicago, 111, under Act of March 3 1879	Chicago, 111., 19. junija 1908. CSSiS1“' Leto VII.
Itazgled po svetu.
AVSTRIJA.
Dtmaj. Dne 11. junija se je pred avstrijskem cesarjem Pran Josipom, vršil vernostni sprevod. Svečanost nega sprevoda se je udeležilo nad 20.000 ljudi, iz raznih provinc in v nošah starega in sedanjega kroja. Sprevod je prestavljal zgodovinske slike in sicer iz-za časa Rudolfa Habšburčana, kot ustanovitelj monarhije, do dobe Radetzky 1849 leta, ko je cesar Pran Josip vlado prevzel. V sprevodu je bilo 4000 konj, več sto mul, bivoli, osli in druge živali. Sprevod je bil 5 milj dolg.
500.000	gledalcev je, bilo navzočih, od teh je 120.000 plačane sedeže zasedlo, in od cesarjeve rodbine je 80 elanov v ložah pri$o» štovalo.
—	Dunaj. Knez Ljubomirskv ja kupil od Viljem Sehidt-ovih dedi* čev v Brody le'žočo posestvo za 5 milijonov kron, ter bo posestvcf. za v Prusiji preganjane Poljake, parcelirah
—	Nemških rod. Notar Ivan Sa-beck se je v preiskovalni ječi o-besil, poneveril je 200.000 kron.
—	Inomost. Pri volitvah v za-stop klerikalnega mesta Inomost, so v prvem razredu nemško svobodomiselni kandidatje na celi črti zmagali.
—	Dunaj. Svečanosti v cesarjevi šestdesetletnici so končane. Sve* čanostni osredni odbor je račun v dohodkih in stroških zaključil in objavil sledeči resultat: Dohodki : 0. — Izdatki*: 500.000 kron. —
NEMČIJA.
Berolin. Nemški cesar je novega ameriškega poslanika David Jayne Hill, naslednik poslanika Charlemagne Tower, sprejel v avdijenco. Sprejem je bil nekoliko dni poprej ,kakor si je poslanik nadjal; to pa skoraj gotovo zaradi tega, da oblaži vsako napetost, katera je bila nastala, ko se je cesar baije svoječasno, imenovanju Hill-a za ameriškega poslanika na nemškem dvoru, pro-ti vil.
—	Berolin. Razprava je zaključena proti poročniku pl. Butzing-sloewe, od 4. gardnega pešpolka, je nemu naredniku in 4 podčastnikov, zaradi trpinčenja vojakov. Razsodba vojnega sodišča se glasi: Poročnik in narednik, prosta; 3 podčastniki trdnjavski zapor; in 1 podčastnik navadni zapor.
—	Berolin. Pričenši .s zimskem semestrom, bo v Prusiji dovoljen pristop ženskam v vsih vseučilič-nib predavanj, a pripomnjeno je, da se ženske, tudi z dobrimi izpiti, kake državne službe nimajo na'dj ati.
BELGIJA.
Bruselj. Pri volitvah v poslansko zbornico so dobili. klerikalci 87, liberalci 43, socijalisti 37, krščanski demokrati pa 1 mandat. Klerikalna večina je padla od 12 na 8 glasov.
V senatu imajo klerikalci 64, liberalci 35, socijalisti pa 12 mandatov. Iz tega se sklepa, da se tudi v klerikalni Belgiji.prične svitati.
FRANCIJA.
Pariz. Nacijonalni komite združene soeijal. stranke je sklenil, da se izrazi ogorčenje, proti namera-va.nem posetu predsednika Fal-lieres pri ruskem earn “v sedanjem času, ko se obešanje, streljanje in prognanstvo somišljenikov, vsaki dan vrši.”
—	Pariz, ‘‘International Miners Congress” je v tem tednu svoje delo dokončal. Delegatje so bili iznenadjeni, ko od poslanih dveh
delegatov iz Amerike od United Mine Workers ikongresu ni pri-sostvalo. Malo časa pred zaključkom kongresa se je govorica raznesla, da se ameriška odposlanca v Ostende izvrstno zabavljata, namesto da bi se kongresa udeležila.
ITALIJA.
London. Iz Rima se poroča, da se številoi izseljencev znatno zmanjšuje, kar je za poljedelstvo jako koristno. V primerju z lanskim letom se je 96,034 Italijanov, preko atlantičnega morja manje odpeljalo; samo iz Secilije se navadno število v Ameriko popotujočih za 30.000 zmanjšuje.
SRBIJA.
Belgrad. Pašičevo ministrstvo ni zadovoljno z izidom volitev v skupeino. Opazicija je izišla iz volitev ojačena, ako tudi le za nekaj mandatov. Vsled tega je Pašiče-va pozicija omajana, in splošno so prorokuje, da pride zopet na krmilo dr. Vuič.
SAMOS.
Carigrad. Pri dohodu turških vojakov se je razvila med njimi in domačimi orožniki pravcata bitka, a še vedno ni znano, koliko oseb je padlo na obeh straneh. Med vstaši je vseh 153 orožnikov s častniki vred nadalje vsi policaji in večina uradnikov. Vstaja se je pripravljala že dve leti. Vstaši imajo tudi bombe.
ČRNA GORA.
Cetinje. Skoraj vsi obtoženi odločno taje soudeležbo na kaki zaroti, ki bi bila naperjena proti knezu ali sploh kateremu članu vladarske rodbino. Obtoženci se pritožujejo, da so jim v policijskih preiskovalnih zaporih izpovedi izvabili z nasilstvi. Najmlajši obtoženec, četrtošolec cetinjske gimnazije, Kontič, je smeje pripovedoval, da je ves zapisnik o njem lažnjiv. V zapisniku pripoveduje o vseh podrobnostih zarotniškega načrta, a zapisnik je sestavil sam preiskovalni sodnik, doeim so obtoženca pogostili s kavo. Potem je moral zapisnik podpisati, ne da bi bil vedel za njegovo vsebino. — Le Dušan Gojnovič je priznal, da ga je iz Kotora poslal Dakovič. naj pripravi bivšega ministra Piletiča in še nekatere odlične cetinjske meščane za revolucijo.
HUDIČEV OTOK.
Iz Pariza se poroča: Bivši pomorski poročnik Charles B. Ull-mo. kateremu se je dokazalo, da je važne vojaške spise izdajalsko prodal, je bil na St. Roche prostoru v navzočnosti ogromne množice ljudštva sramotilno ponižan Ceste in strehe bližnih hiš so bile polne ljudi. Posebni vlaki so iz o-koliee več tisoč gledalcov pripeljali. Pritisk radovednežev je bil tolik, da bi bili sko.ra vojaški kordon prodrli. Dva pešpolka, dve baterije topničarjev in dva ška-drona konjištva so morale vojaške čete podpirati.
Ullmo, oblečen kot pomorski poročnik in se sabljo opasan, je bil pripeljan od vojakov četvrkot. Predsednik vojnega sodišča je obsodbo pročitah nakar sta dva podčastnika obsojencu častniške znake in gumbe odtrgala, sabljo prelomila ter kose Ullmanu pred noge vrgla. Nesrečnik je moral na čelu vojaškega oddelka okoli če-tvrkota korakati in slišati trpke in sramotilne besede.
Ullman bo iztiran na “Vražji otok”, kjer je od leta 1894 do 1899. Dreyfuss po nedolžnem prebival.
KANADO.
Iz Vancouver, B. C., se poroča: Kanadska vlada je japonski vladi sporočila, da je pogodbeno število japonskih naselnikov za leto
1908 ne le doseženo, temveč prekoračeno; vsled česar se pred 1. januarjem 1909 Japonci nesmejo v Kanado dovažati.
Pred nekaj mescov, se je med Kanado in Japonsko, pogodba sklenila vsled katere se sme letno 400 japonskih delavcev v Kanadi naseliti, toda do konca maja meseca t. h se jih je 608 pripeljalo, toraj 208 več kakor pogodba dovoljuje.
SAMOA.
'Ankland. N. S. 15. junija. Po došlih poročilih je pričel Savaii največi ognjenik na otoku Samoa bljuvati. Od 10. do vštevši 13. maja je več lave izbljuval, kot ke-daj popred. Ceni se, da je bilo Vsako minuto 3000 ton lave izblju-vane, katera se je 8 milj na široko v morje iztekala. Številnega pohištva je domačinom vničeno.
VENEZUELA.
Caracas, via Willemstad 15. junija. Zadne dneve je zopet 7 oseb za kugo obolelo, kar dokazuje, da je kuga v mestu jako razširjena. Ljudstvo je do skrajnosti razburjeno, ker se niičessar ne ukrene, da bi se grozna bolezen omajila. —
Tanger, 14. junija. Štiri tisoč vojakov sultana Abdel Asis se je spuntalo, in vjeli so enega francoskega povelnika in tri častnike.
Willemstad. Curacao, 15. junija. V venezolanski državi Zulia je toliko kobilic, da bodo vse uničile. Neizogibna lakota preti.
Ameriške vesti.
ŽRTVA KRIZE.
Marija Grili. 24 let stara, omo-žena, je postala dne 13. t. m. v MeCormiek tovarni v Chicagi, žrtev maloha.
Pokojnica je bila iz Črnomlja in tu v Ameriki približno 4 leta. Pred 19 meseci se je omožila, a ker je njen mož že dolgo časa brez posla,, šla je ona v omenjeno tovarno delati, kjer jo je dohitela po desetdnevnem delu grozna nesreča. Jermeni so jo za lase zagrabili. kožo raz ¡glave sneli, a glava jo bila razbita, da so možgani na štiri stroje okoli leteli. Bila je pri priči mrtva.
—	Washington. Maja meseca se je vrnilo v glavni poštni urad v Washington 965.884 poštnih po-šiljatev, koje se strankam dostaviti niso mogle. Od teh se je 529.-692 odpošiljateljem vrnilo in 401.-488 pa uničilo. V 5841 pismih se je dobilo $4739.79 denarja, lastnikom pa se ga je vrnilo $3622.07
—	Washington. Na križarki “Tennessee” blizo obrežja Santa BaTbara. Cah, je parni kotel počil, ter so 4 mornarji ubiti 10 pa ranjeni. — Vzrok nesreče še ni znan.
—Pittsburg. Tukaj je delalo pri novo zgrajeni bolnišnici 100 delavcev, hoteli so v raspokano (!) zidovje vezi vpeljati, nakar so se stene začele majati in -nevarnost je bila velika, da se bolnišnica poruši. Kakor rečeno je bolnišnica nova in je stala pol milijona dolarjev. Bolnišnica je mestna in jo bodo morali podreti ker se temelj pogreznuje. Predpretečo sredo so Pittsburške dame priredile veselico v korist bolnišnice in $30.000 nakolektale.	•
—	FranMinville, N. Y. Štirinajst oseib rodbine Melrose, so Zboleli, ker so svinjsko meso jedli, v katerem so Tribine bile. Gospodar in njegova žena sta umrla, a ostali se s smrtjo borijo. Zdravniki pravijo, da nebojo ozdravili: in da jednakoga slučaja v združenih državah še ni bilo.
—	Memphis, Tenn. Proti Henry
Weissenbach odvetnik in kandidat republikanske stranke, za službo višjega sodnika so vložene tožbe zaradi poneverjenja, velike tatvine in goljufije. Obtožba trdi, da si je kot blagajnik Block Mercantile Company, 8000 dolarjev sleparskem potom prisvojil. Postavljen je pod varščino $20.000. Svoj čas je v Chicagi za odvetnika prakticiral.
—^ Denver, Col. V premogoko-pih se 3000 rudarjev z posestniki rudnikov zaradi plačilne lestvice pogaja, vender je upanje, da do štrajka ne pride.
Vse je mogoče.
Namreč v Ameriki. Neki učenjak je imel navado, da je pri' vsaki priložnosti rekel: “To je že bi-1 • ” Ali pa: “To ni nič novega.” Toda, da bi kdo, kar poštni vlak ustavil in zarubil, je po našem mnenju vender nekaj novega. Do-"odjaj je sledeči: Deputi-Sheriff
l.	C. Hunter iz Toneta, Fla. je imel za iztirjati neki mali plačilni nalog od “Valdosta Southern Railroad. Namesto, da bi bil šel modri Sheriff v dotični urad, ter svoto izterjal, je kar kratkim potom osobni vlak dolžeče družbe med vožnjo na progi ustavil, strojna kolesa je k relzam priklenil, ter se s puško pred stroj postavil in rekel, da ne pusti vlak naprej voziti. dokler ni dolg plačan. Deputi je res dobil dolg plačan. Toda pri vlaku je bil poštni voz pripet in zvezna velika porota je vložila proti “kunštnem” Šheriffu tožbo, zaradi motenja poštnega prometa.
Ženska v moški obleki.
Iz Des Moines, la. se poroča: Gospa Marija Grundi je šla 13. t.
m.	zvečer v moški obleki v groce-rijo Henry Scaro in je tam nahajajočo gospo Searo z bodalom smrtno nevarno ranila. Ko je mož Searo, na vpitje v prodajalno prihitel, se ga je tudi zbeznela babna lotila, a samo nekoliko ranila. Međ rovanjem je Searo, Grandiji po naključju brke iztrgal kar jo je spoznal, kedo da je. Ko je Grandi domu ¡prišla in se zopet v svojo obleko oblekla je bila aretirana. Gospa Grandi, žena bogatega trgovca je izpovedala, da jo je Scara obrekovala, zato se je nad-njo maščevala. Se-ve mož je za ženo poroštvo položil.
BILLEK-OVA USODA.
Kakor smo v zadnjič poročali, je imel biti Herman Billek, 12. t. m. obešen: prošnja za pomiločen-je, katero je bil Billek-ov zagovornik vložil, ni ‘bila vslišana in tako so v okrajnem sodišču pripravljali. da se z umorom — u-mora zadosti. Pač čudni nazori v dvajsetem stoletju! —
Ko se je Billeku naznanilo, da njegova prošnja za pomiloščenje ni uslišana, je zdihnil ter rekel: “Bo pač treba umreti.”
Dbe 11. t. m. se je še od svoje žene in otrok poslovil. Od svoje v Clevelandu. O. živeče matere se je poslovil telefoničnem potom, telefoniral je: “Ljuba mati. jaz grem v smrt, a Ti zagotovim, da sem nedolžen. To uteho Ti dam.” Slovo od mlajšega otroka je bil pretresljiv, ko je v enomer klicalo: “Good bv, ljubi ata, Good by.” Ko je rodbina odišla, so se težka vrata za Billekom zaprla, a on se je na posteljo vrgel in va-se zamaknjen ležal. Dne 12. zjutraj ob 6. uri je razležišča vstal in se umil; viditi mu je bilo, da je na smrt pripravljen. Ko je bil vprašan, kaj da želi za zajutrk. je odgovoril:	“mislim, da kdor ima
smrt pred očmi, nima slasti do jedi.” — Med tem, se je na dvoriš-
eu pripravljalo, da se bo smrtna obsodba izvršila.
Mej vsem tem pa, ko se je Bil-leku čas življenja krčil, — se je ljudstvo na vse pretege trudilo, (la mu življenje reši. Med vsemi gre v prvi vrsti priznanje katoliškemu duhovniku O’Callaghan in potem Bilkovim zagovornikom. Le-ti so velikansko akcijo Vprizorili. O’Callaghan trdi, da je prepričan, o Billekovi nedolžnosti.
Dne 11. so se podpisi v prilog Billeka nabirali in posebna deputacija, obstoječa iz: Francis Hinckley, Billekov zagovornik, Harry Miller, grof Santa Eulalia, portugalski konzuli v Chicagi, R. Holbrook, John Roser, F. Gleason, Jakob Abraham, gospa Marjeta Bloomer in gospa John Miller, — so guvernerju Deneen-ju v Springfieldu po odvetniku Hinckley vročili spomenico se zabojčkom, v katerem je bilo 40.000 podpisov. Hinckley je med dragim rekel, da so v krivdi Billekovi opravičeni dvomi kar ljudstvo v Chicagi upošteva, dokaz temu ogromno število podpisov, kateri so v teku jednega dne došli in pa, da se zvečer pet ljudskih shodov vrši. (11. zvečer je bilo v Chicagi 5 ogromno obiskanih ljudskih shodov, na katerih so se resolucije v prilog Billeku soglasno sprejele.) — Go-verner in njegovi svetovalci so se takoj sestali in v zadevi posvetovali, a ob 1 uri zjutraj je Gover-ner deputaciji naznanil, da zađe-* va še ni rešena, a da je upanje, da se izvršitev smrtne obsodbe odgodi.
U tistem času, ko se je deputacija v Springfieldu mudila je pa v Chicagi Father O’Callaghan deloval. Kakor smo povedali vodil je pet shodov in potem 'zveznemu sodniku Landis-u spomenico vročil. In. glej! Kar Deneen in njegovi svetovalci niso mogli vkre-niti, to je zvezni sodnik Landis ukrenil! Ko je bilo v okrožnem sodišču za justifikacijo vse pripravljeno, prišla je v zadnem trenutku od Landis-a odredba, da se Billeka nima obesiti, in da se mu apelacija na najvišje zvezno sodišče dovoli. -—
S tem je zopet za jenkrat, jedna staro-in srednjeveška naprava odgojena. Kdo si zamore Billekovo dušno 'stanje predstavljati ? Nihče! Naj si bo Billek kriv ali nekriv, tako trpinčenje je sramotno za vsako državo in to temveč, ko se nazivlje za civilizirano.
Za slučaj, da je Billek kriv, ali se potem z njegovo usmrtvijo, od njega dopernešeno hudodeljstvo s sveta spravi ? Ne! V tem slučaju ni dragega kot zopetni umor, a s ljudskem dovoljenjem.
Nasprotno pa, Billek je nedolžen, a ga obesijo; kedo bo potem za ta dokazani umor odgovoren in kaznovan ? Nihče! Razlika je edina ta : Dovoljeni in nedovoljeni u-mor, toda umor ostane umor.
Kolikokrat se je že prigodilo, da so obsojenci iponedolžnim smrt storili; kaj je bilo potem? Nič! Justična pomota, se je reklo in zadeva je bila končana.
'Tem pa ni tako. Naš klic naj bo: Proč s smrtno kaznijo! To je staro-in srednjeveška naprava, katera civilizaciji in napredovanji’* v obraz bije in več zla kot koristi prinese!
POZIV!
Podpisani javno pozivljem vse ■one, ki so brez vsakega vzroka obrekovali mojo soprogo, da prekličejo svoje besede v prihodnji številki tega lista, sicer si bodem poiskal zadoščenja sodnijskim potom.
John Blažič.
1278 E. 55tb St. N. E. Cleveland.
Martin Kačur.
ŽIVLJENJEPIS IDEALISTA.
Spisal Ivan Cankar.
Prvi del.
I.
“Kdo je?” je prašal za steklenimi durmi globok, osoren glas.
“Ta vsaj sladak ni!” je pomislil Kačur in, je pozvonil vdrngič.
Jezna roka je odprla iduri in Kačur je ugledal majhnega, debelega, postamega ‘gospoda v dolgem talarju.
Kačur se je poklonil.
“Martin Kačur učitelj!”
Župnik ga je premeril z dolgim, tihim, hladnim pogledom in mu je stisnil roko zelo narahlo.
“Vem! Vem!” je govoril počasi, ne prijazno in ne osorno. “Nič slabega'-niso govorili o Vas, pa dobrega tudi nič. Prazen list. — No. stopite malo notri.”
Povabil ga je z zaspanim glasom in je šel počasi pred njim v veliko belo sobo; dolga miza je stala sredi sobe, stene so bile prazne, samo v kotu je viselo siromašno črno razpelo.
“V tej sobi pač ne sprejema boljših gostov!” je pomislil Kačur, ko je sedel 'župniku nasproti. Vrtil je klobuk na kolenih in bil je zmerom bolj v zadregi; kri mu je silila v lica in ker je čutil, da zardeva je zardel še močneje.
“Jaz mislim,” je govoril župnik z istim čemernim in zaspanim glasom, “mislim, da se bova razumela in da ostanete dolgo pri nas. Povem pa Vam naravnost, da n h mam prav nobenega zaupanja v to mlajšo generacijo. Navzela se je idej, 'ki jiih ne razume in jih ne more prebaviti in kakor je zmedena sama, dela zmedo še v narodu. Vedel sam takoj, kaj se bo navsezadnje razvilo iz tistega navdušenega taborštva, iz tistega pretiranega narodnjaštva . . . No, o tem bova še govovila. Tistega Ar> kota so nam hoteli vsiliti, saj ga najbrž poznate, tistega hujskača. Ampak — ne ostal bi pri nas niti štirinajst dni, -toliko rečem in sem rekel. Kar se Vas tiče, smo pač izvedeli, da ste tam — kje ste bili ? V Kotlini! — da ste tam ne? kaj mešali. Ampak kakor pravim : mlad ste še, prazen list in videli bomo, kaj -boste napisal* nanj,”	> i j - T- ;. +'
Župnik je vstal in je stisnil Kačurju roko prav tako hladno in rahlo kakor ob sprejemu.
* ‘ Nič dobrega to -ne pomeni! ” se je nasmehnil Kačur žalostno, ko je stopil iz fiairovža. “Tih človek je, ampak trd, trd! Z njim naposled ne -bom imel opravila; žal mi je, da sem ga pozdravil.
Na drugi strani farn-e cerkve, nasproti kaplamije, je stala šola. staro, sivo poslopje; omet se je luščil od zidu, -okna so bila majhna in neprijazna. Prav tako neprijazna in črna je bila kaplani j a, toda za njo se je širil ob cesti košat vrt in po vrtu, po peščeni stezi, v prijetni setnei, se je izpreha-jal mlad, rdečeličen kaplan z brevirjem v rolki.
Kačur se je ozrl s tiho zavistjo na vrt, na lopo, skrito za drevjem, na rdečeličnega kaplana; na* to je pogledal drugič na šolo in ■zdela se mu je še bolj pusta in mračna.
“Radost pač ne more skozi tiste duri!” je pomislil. Zazeblo ga je v srce in čudno potrt se je napotil v klanec.
Vrhu klanca je stala sredi vrtića, ograjenega z rdeče pobarva, no, leseno -ograjo, pritlična hiša z zelenimi okni; bleščeč bel zid se je svetil izza trte, ki se je vila do strehe.
“Tam bo pač, kakor so mi razložili. — Lepo se je udomil!”
Pred hišo je sedel na klopi visok. rejen gospod. Golorok je bil, toda rokavi srajce so bili snežno-beli in za pestjo so se bleščali zla? ti -gumbi; po črnem telovniku so je vila dolga zlata verižica, hlače so bile korektno nagubane in če v-!
lji so se svetili, niti praška ni bilo na njih. Obraz debelega gospoda je bil nenavadno sladak, bel in polnoličen, izza zlatih naočnikov so gledale mirne, človekoljub, ne oči.
Kačur je pozdravil, gospod se je vzdignil, iztegnil je obedve roki in velika sladkost se je razlila po njegovih licih.
“Gospo-d nadučitelj, dovolite, da se predstavim —”
“Naša nova moč, da! 'Takoj sem vedel, ko sem Vas ugledal na klancu. Pozdravljeni, -od srca po. zdravljeni! Prepričan sem že zdaj, da bomo izhajali dobro, da bomo izborno izhajali!”
Kačur je zapazil, da je govoril nadučitelj zelo čisto slovenščino ; izgovarjal je besede natanko po pismu, izpustil ni nobene končnice in v glasil in melodiji ni bilo več sledu dialekta.
“Pa so rekli, da je iz Ribnice!” je pomislil Kačur. “Iz knjige je, iz slovnice!”
Nič mu ni bila pogodi sladkost in prijaznost; zeblo ga je ob njej in bilo bi mu topleje, če bi bil nadučitelj glasan, osoren in zapoved-ljiv človek.
“Ali ste se že kaj ogledali po Zapo 1 ju.?”
“Govoril sem* med vožnjo z zdravnikom in pri županu sem bil že in pri župniku.”
Nadučitelj je požugal narahlo s kazalcem in se je smehljal.
“Najprej se je treba pokazati predstojniku! — Toda — to je seveda sa.mo šala. Jaz nisem Vaš predstojnik, temveč Vaš tovariš in prijatelj. Ali ste šolo že videli?”	(
“Videl sem jo; poslopje se mi je zdelo staro in pusto za tako lep in velik kraj.”
“Ne sodite po zunanjosti! To, kar imenujete starost in puščobo, je za šolo bolj prikladno nego blesk in bahatost. -Saj veste, da je treba vzgajati v mladini zmisel za resnobo in ponižnost. V temni izbi se človek laže uči nego v svetli in v dežju je mladina mirnejša nego v solneu.”
Kačur ni odgovoril. Dušila ga je nadučiteljeva sladka, mirna resnoba; legalo mu je na glavo, na srce kakor težka, hladna senca. Nadučitelj mu je stisnil desnico, levico mu je položil na ramo.
“Tako prijatelj! Seznanila se bova še bolj natanko, zakaj nikogar človek tako ne spozna, .kakor tovariša v delu.”
Kačur se je -poklonil molče in je šel. V grlu ga je dušilo, oči so mu bile zastrte in so videle 'komaj še pol lepote, ki se je razprostirala globoko pod njimi, na prostrani s-olnčni ravni.
“OPa (kako bi bilo drugače, zakaj bi bilo!” je premišljeval. “Česa sem se ustrašil? Vsako delo. ki ni ukazano, tudi dovoljeno ni in je proti postavam družbe. Kaj sem mislil, da bo to mahoma drugače? Lehko je orati mehko grudo, težko nerodoviten kamen.” Zašel je z velike ceste po strmem' klancu v globel, skrito pod visokimi, navpičnimi skalami. Visoko gori je gledalo zeleno drevje v mrak, globel je -bil temna in hladna., izpod skale je tekla voda. že v izvini široka, tiha, temnozelena. Ob visoki steni se je vila steza, lesena brv je bila položena čez vodo; v kamen je bila zasekana klop.
Kačur jo sedel in tišina, je bila še .globlja, ko tudi svojih 'korakov ni več cul na pesku. Voda je bila mirna, kakor učarana v prozoren kamen ; vrbe se niso ganile, strmele so molče v svojo podobo, črno v zelenem ogledalu; in nobeden žarek solnca ni segel v globel.
Tam zadaj, kakor v velikem oknu, se je svetilo Zapolje v pol-damskem blesku. V farni cerkvi ie zazvonilo in zamolkla, poludu-šena pesem je odmevala od sivih sten; tišine ni vzdramila. ,
Kačur je 'zavzdihnil globoko, kakor da je bil odložil težko breme. Bolj močnega, bolj svobodnega se je čutil v samota in kar je doživel, se mu je zdelo manjše in neznatnejše. Ljudi, ki je stal prej tik pred njimi, je pogledal od daleč, z mirnim očesom, in jih je videl in spoznal natančneje ter jih sodil s hladnim srcem.
“V. nobenem ni tiste nemarnosti, ki bi bila največja. Noboden nima nazorov, idej, prepričanja, boriti se torej ni treba človeku z nikomer, ker nimajo orožja. Ljudje so, trudni, pusti in čemerni od večne, zmerom enake in zmerom dolgočasne muke delavnika. V dnu svojega srca pa so ljudje kakor vsi, blagi in pošteni. Treba se jih je samo privaditi, spoznati je treba njih nadloge in nadležnosti. Stroj je samo nevaren, do-i kler mu človek ne spozna mehanike.”
Z lažjim korakom se je vrnil iz globeli na veliko cesto. Srečal je ženske, ki so nosile kosilo v ope-karnico, prišel je mimo bolje oblečen, suhi ja v in bledikast človek, najbrž uradnik in se je ozrl nanj z radovednim in neza-upnim pogledom, spodaj na polju so šle 'ženske v pisanih rutah in s srpi v rokah v -dolgi vrsti po razoru in so posedle po travi pod cesto. Vzduh, prej čist in svež se je -polnil s prašno, vročo soparo in solnce je gorelo kakor v avgustu.
Kačur je bil truden, ko je prišel v gostilnico. Po kosilu si je poiskal stanovanja blizu fare, tesno izbo s siromašnim, starinskim pohištvom.
“Tukaj je stanoval tudi prejšnji učitelj!” mu je razodela gospodinja, kramarica.
“Ali je bil dolgo v Zapolju?”
“Ni bil dolgo, koma-j leto dni. Šel je kar čez noč. Nobeden ne ostane dolgo tukaj.”
“Zakaj pa je šel?”
“Z delavci se je bratil in k maši ni hodil Dober gospod je bil, samo nositi se ni znal, kakor se spodobi.”
'Kačur se je zmenil za hrano in je izračunal, da mu ostane za svobodno uporabo na mesec pet goldinarjev.
Prvo noč je spal v gostilnici, v prostrani pusti izbi; oddahnil se je globoko, ko je upihnil luč. In ko je upihnil luč, je zamolklo za-šumelo pod oknom. Vstal je in je zaprl okno.
“Podnevi voda ni šumela; ležala je kakor tolmun; zdramila se je šele v noč.”
Šli so mimo njega obrazi, ki jih je videl podnevi: in ko je zadremal. je stal v veliki, beli župnikovi sobi in je udaril s pestjo po mizi, da je odskočil brevir.
“Jaz sem se namenil, da živim in diham za svoj narod in ni je sile, ki bi me zmotila! Svet je moj poklic in jaz sam, jaz človek izginem v njegovi gloriji! . . .”
Vrgel je odejo raz sebe in se je zdramil zlovoljen. Zastrmelo je vanj četvero velikih, črnih oken. voda je zašnmela spodaj.
Zatisnil je oči in ni še zadremal. ko so se napotile njegove misli na lepšo cesto. Ugledal je starinski, sivi grad in -prostrani park o>b njem in odprto, z bršljanom ovito lopo ob cesti. In v lopi svetlo rdečo bluzo in bel obraz in črne oči.
Zavzdihnil je in se je nasmehnil v poluspanju.
(Dalje prib.)__________
lim anElešcine je noč!
Vsakdo, kdor hoče zvedeti, kako se angleški jezik hitro in lahko nauči.in to brez vsakih knjig, strojev in brez učitelju, ampak po neki čisto lahko umljivi in najnovejši metodi, naj pošlje lOc na
‘THE STEINER, ACASEKT OP LAMUAGES
Slov.Dpt. G. 431 W. 26th St.. Chicago, 111.
in slehernemu se bo na to važno uprašanje odposlal nemudoma odgovor, s katerim bo tako zadovol jen, da bo rad o tem povedal tudi svojemu prijatelju. Pri poznejši naročitvi blagovoli naj se teh lOc (odtegniti.
Za najboljšo | obleko
po najnižjih cenah pojdite k . . .
vogal Blue Island ul. in 18. ceste.
4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 * 4 4 4
Stotine vzorcev modernih moških oblek
$5.oo do $25.00
Obleke za dečke vse mode in barve ...
od $2-50 naprej.
ZASTONJ
Patent obešalo za obleke s svako obleko.
P
vaden
$
RVI DOLAR
prihranjen je samo nenavaden slučaj. Drugi dolar prihranjen povzroči navado, ki navadno vodi do bogastva. Odprite še danes vlogo s
S
652 Blue Island Ave.
Odptto vsako soboto večer do 8 ure
Emil Bachman,
580 S. Centre Ave , Chicago.
Izdeluje društvene znake, gumbe, zastave in druge potrebšečine.
Slovenci!
Gotovo, da se poznamo. Prej sem delal 9 let v Bernardovi vinarni na Blue Island Ave., sedaj imam lastno in dobro urejeno
GOSTILNO
na 680 Bine Island Ave.,
blizu Atlas pivovarne.
IG. F. HALLER.
ATLA8 PIVO. BUSINESS LUNCH
TELEFON CALUMET '678
Najfinejše fotografije
izdeluje vendar-le samo
P. Sclmeider
fotograf
2222 State St., Chicago.
Cene zmerne—postrežba hitra.

WISCONSIN
RO,
PHONE 4l3
L0^fll-OOA' ^Et_
Dvorana za društvene seje in veselice. Popotniki dobro došli. Postrežba s stanovanjem in hrano.
24 Union Street. KENOSHA,	WISC.

%
m
*
*
m
m
#
m
m
9*
m
m
m
4»
*
*
m
d?
John 0. Hruby
TRGOVEC
s pohištvom, železnino, pečmi, karpeti itd.
Peči inringerji (wringers) se hitro in dobio popravijs
589-591 Centre Avenue
Chicago, 111.
CUNARD mu LINE
_Y_ Sredozemsko morje iti
■■	t----
Adrijaticka pristattišča. V REKO potom
_gi PJR AA JA R4 *! _n e a p elj a in trsta.
Novi, moderni parniki s dvema vijakoma.
Slavonia, Fannonia, Carpathia, Ultonia
(Težki 10,000 do 13,000 stotov)
Parnika “Caronia” in‘‘Čarmanu”. dva največja parnika na svetu celo leto redno vozita.
Za natančne pozvedbe za odhod in prihod parnikov, kakor ludi za vozne cene in o tretjem razreda obrniti se je na:
CUNARD STEAMSHIP COMPANY LTD.
F. G. WHITING, ravnatelj.
67 Dearborn St.,	Chicago
Potrebujete premog, drva ali se mogočete želite seliti tedaj se zglasite pri MARTIN-U LYMAN,
617 So. Center ave., Chicago, 111. Tel. št. Canal 915
Slovenski Stavbenik
HIŠ IN POSLOPJA
se priporoča vsem Slovanom po ceni brez vsake konkurence. Za izvrstno delo se jamči
ANDREJ ULLE,
4-52 Sprnce St.,
COLLINWOOD, OHIO
NAJEMNIK & TANA,
Izdelovalca
sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
82—84 Fisk St, Tel. Canal 140j
Ilirija, vstani!
Spisal L. M.
(Konec.)
Države:	Vojaštvo je podla ara
obstoju države. Od nekdaj, kakor še danes, se je rabilo orožje, ali iza obrambo, ali za napade; neštete milijone ljudstva se je na bojiščih pokončalo in pro mnogokrat samo zaradi razpora dveh oseib — vladarjev. V starih časih se je večinoma v roparske namene vojskovalo. Take vojne so bile na primer “križarske vojske”. Seve, v teh vojnah je v pretvezo, vera glavno vlogo igrala, akoravno je bil pravi namen vse kaj drugega namreč: rop. V izhodnih deželah je bilo bogastvo nakopičeno, sužnjev je bilo tudi za dobiti; vse to je obetalo bogatega plena, a račun se je v pogibel križarjev prekrižal. Križarske vojne, so se razni elementi udeležili; bili so taki, ko jim je vojaštvo rokodelstvo bilo, klatevitezi, plemiči, kateri so svoje imetje zapravili, potem roparji in le pičlo številee takih, kateri so se iz verskega prepričanja križarske vojne udeležili. In to je veliko let trajalo.
Da je v takem razmerju ljudstvo silno podivjalo, ni čuda, in vlade, oziroma državne oblasti, so — s pomočjo duhovenstva — imele lahko delo, da so si ljudstva brezpogojno podjarmili in tako absolutizem na čelo postavili. Ljudstvo je bilo dvema vladajo-čema strankama, to je posvetni oblasti in duhovski, na milost in nemilost izročeno. Druga struja je bila za ljudstvo, mnogo nevarnejša in škodljivejša od prve. Po-neuimnovanje in izsesovanje je bilo tako vikoreninjeno, da v kaki svobodi ali napredovanju niti misliti ni bilo. Vladarji, knezi, graj-ščaki, papeži, škofje, samostanski menihi in duhovniki so raizna in grozovitim našillstva in hudodelstva nad ubogem ljudstvom do-prinašali; kar je dalo nekaterim možem povod, da so pričeli ljudstvo iz toposti probu jati. Toda to delo mi bilo lahko, temveč jako težavno in celo smrt n on e varno. Prvi so bili duhovniki; znali so si nekake predpravice dobiti in začela se je proti vsakem svobodnem pojavu, grozna gonja. Gro-made so igrale glavno vlogo! Du« hovtnikii ¡so si znali neomejeno o-blast čez življenje in imetje ljudstva pridobiti, in so to “oblast” v nezasdišno sramoto katoliške cerkve, v polni meri sebi v korist, izrabljali.
Kakor smo že omenili, so se celo kralji in cesarji cerkveni autoriteti vklan j ali; duhovstva moč je bila neomejena in to je ogromno bogastvo “edini zveličavni cerkvi” nakopičilo.
Konečno se je vendor ]e polagoma svitati pričelo. Nastopili so možje kateri so dokazali, da ni talko, kakor katoliška cerkev trdi; dokazali So, da je cerkev nevedna konstitucija, da nima. v vedi ni-kakega pojma, nasprotno pa, da je znanstveni uik. katerega duhovniki uče,«vse kaj drugega kot pa znanstvo in dokazali so, da je vse pravcati huimbug!
Ob jedraem so začeli na to delati, da se cerkev od znanosti loči, in da znanstven uk samostojn postane. Težavno delo, a vstraj-nost je zmagala. Svobodni in napredni uk je svobodne duhove iz tisočletnega spanja) prebudil in vstal je «ovijaliznm močnejši kakor kedaj popred!
Možje, kakor Marx Engels i. dr. so nastopili, ter dokazali, da vsa sedanja naprava ni piškavega oreha vredna, in da je čas jo str-rnamlgavriti. ter z novo. na socija-listtičnih principih stoječo, nadomestiti. Marx si je bil mogočna može za njegov# idejo pridobil kateri so mu, v proispeh, gmotno oomoč zagotovili; toda, ko je bilo vse pripraljeno. da se podskus izvrši, pustili so Marx-ia na cedilu.
Da se umemo, moraimo tu pripomniti, da le-ta poiskus bi bil na komunistični podlagi s katerem je Marx hotel dokazati, da se
namesto denarja menjalnem potom dobro slftja in da se s tem kapitalizem odpravi.
Kakor rečeno, se ni moglo to djansko izpolniti, ker je bila Marx-u obljubljena pomoč odpovedana, in kakor se je pozneje izvedelo, je bila vsa akcija proti Marx-ovi osnovi od kapitalistov in vladnih članov vprizorjena. To je dovolj dokaz, da sta se kapital in vlada (država') za svojo kožo bala, kakor se še bojita.
Omenili smo že, da socialistična stranka je danes svetovna stranka; kjer je civilizacija tami je socijalistično gibanje in napredovanje. Vlade in uplivni možje priznavajo, da je že danes socija-listična moč, svetovna moč, s katero se mora v vsakem slučaju računati. (Ni dolgo tega, kar je “Glas Svobode” s številkami, rast in napredovanje socijalistične stranke v združenih državah sev. Amerike dokazal; koliko jih je pa še, 'kateri se očitno kot soeijalisti ne pokažejo, da pa socijalistični program popolnoma odobravajo, toda iz raznih vzrokov k drugim strankam pripadajo.
Kakor stoji danes socijalistična stranka, tako ima stranka v Nemčiji naj veče uspehe; to nam kaže dejstvo, da so v Nemčiji v naj novejšem času 9 socialdemokratov v deželne zbore kot poslance izvolili, kar se do sedaj še mi zgodilo. (8 jih je izvoljenih v berolin« ski in 1 v hanoverski deželni zbor.) — Za Nemčijo pride Francija. Asirija itd. — V Avstriji so nemško govoreče dežele v ospredju in za Tirolci smo pa kranjci posledni!------
Žalostno toda resnično! Pravi prislovica. da Tirolca pamet sreča, ko je 40 let star, a nas noče in noče pamet srečati; ne pri 40, ne pri 60 tih letih in nerazsodnost .nas sprejme celo v grob. —
Pri letošnjih deželno zborskih volitvah na kranjskem, se je dovolj jazno pokazalo, da kranjci se po izidu zadnih državno zborčkih volitvah še niso zmodrovali. Kam jadramo, ako bo tako naprej šlo? Zadni čas je, da se zdramimo iz motnega spanja, da se zavedamo naše dolžnosti do samega sebe in do naših potomcev! Zadni čas je, da se s vso vnemo socijalistične stranke oklenemo, ker edino v tei je moč, da «e rešimo sovragov, telesnih in duševnih spon katere nas tlačijo v jarmu robstva dvajsetega stoletja ! Prebudimo se; čas je, da se Vodnikov klic vresniči ko kliče: “Ilirija vstani!”
P ATRIJ OTIZEM NA DUNAJU.
Avstrijski cesar Frane -Jožef obhaja šestdesetletnico njegovega vladanja. Priprave v prošlavje te redke svečanosti, so v celi državi velikanske. Cesarji, kralji in razni knezi pridejo na Dunaj cesarju čestitat. In vse to stane ogromne svote, ktere so iz ljudstva izpre-šame. —
Da se zamore proslavje velieast-nejše in dostojno vršiti, osnoval se je na Dunaju osredmi odbor kteri ima nalogo, da vodi vse posames-ne deželne, v to svrho asu o vune odbore. Ti odbori osnujejo načrte, da razne deputacije, sprevode itd., na Dunaj odipošlejo.
'Seve, da tudi novopečeni kran jski deželni odbor, na čelu mu ka-melijon iz Kamna, ni smel zaostajati in hajd na delo! — Odbor je bil izvoljen in sestavljen; abšim načrt odobren in vse je bilo do tu dobro. 300 oseb s konji, vozovi itd. je, po programu, imelo iti na Dunaj, ©tare noše, oheeti, suha roba, “hoch und nieder”, vse je imelo biti zastopano. Nič, prav nič, se ni pozabilo. Program se je na 'centralni odbor na Dunaj odposlal in tarna je bil odobren.
Da je Ibil n e mško-kl e r iikalni — ali pravzaprav, klerikalno nemški kranjski deželni odbor vesel, da vse tako lepe in gladko iz pod rok gre, nam ni potreba naglašati. Go-
tovi vzoz/klerikalci so se že v zrcalih ogledavali, kako se jim bodo razni redi prilagali.
Ali, glej čudo! Program je bil izvrsten in odobren, hm, kje pa denar vzeti?! — Denarja ni za take klerikalne štafaže! Nabirati? To tudi ne gre, ker za večne feh-tarije so že drugi patentirani ‘‘fehtbruidcrji’ ’ pred durmi. Klerikalni grajščaki imajo mošnjičke zadrgnjene. Torej ne preostaja drugega, kakor vdeležitev sprehoda na Dunaju “iz tehtnih uzrokov prav ponižno odpovedati ”, in nos povesiti.
To je bil račun brez krčmarja.
Vise kaj drugega so pa dunajski krščanski socijalci. Ti šo se pokazali v pravi luči im rekord ali prvenstvu v umazani splet.kari-ji dosegli in klerikalne možieelne zapostavili.
Dogodek je sledeči:
Kakor smo rekli, stanejo priprave k cesarjevi šestdesetletni svečanosti velilo denarja. Z ozirom na to, da je bolehavi cesar 78 let star, tako ni izključno, da se mu kaj človeškega pripeti in nenadoma umre; potem bi bili tisočaki tja vrženi. Da se to prepreči, zbrali so se patent-patrijoti iz krščansko socijalne sodrge, kojim vodja je svetovnoznani in od papeža z raznimi blagoslovi obdarjen dr. Pap-Luiger, — in so cesarja — se ve, da brez njegove vednosti, — pri neki angležki zavarovalnici tako zavarovali, da ako cesar pred koncem julija meseca t. 1. umrje jim zavarovalnica sedem milijonov kron izplača. Zavarovalnina znaša 100.000 kron
Prekanjeni obeikristjani so tako računali: Ako cesar prej umrje ko bodo vse ceremonije končane, splavajo naši tisočaki, ktere v podjetje uitaknemo in dobiček po vodi: ko pa cesarja za/varujemo in on pred koncem julija meseca umre, dobimo naš izdani denar nazaj povrh pa še lep dobiček. Za slučaj pa. da termin cesar preživi, nam 'bodo pa ljudje, kteri na Dunaj pridejo, denar z tečnimi obresti povrnili.
Da je vse to dobro preračun je-no, dokaizuje dejstvo, da so cene sedežev na odrih, koder bode sprevod šel, na 60 (kron reci: šestdeset kron en sedež, določene.
To je lep busimess! In radovedni smo, kaj patentpatrijoti cesarju Fran Josipu, smrt ali življenje bol želijo ?! —
—	Strašni divji lovci. Blizu Weila na Virtenberškem so divji lovci napadali višjega gozdarja Weidemanna ter živemu odsekali noge in roke. Mož je kmalu na to umrl, lovci so pa pobegnili neznano kam.
—	Zaradi razžaljenja veličanstva so zaprli urednika češkega socialističnega časopisa “Naše obrane,” Pelca. Inkriminirana žalitev je izšla v podlistku.
—	Civilni adlatus z Bosnom Hercegono baron Benko je šel na dopust, s katerega se ne vme več na svoje mesto.
—	Cesar Franc Jožef vendar pojde na praško razstavo, a ne bo slavnosti in ofieijalnih sprejemov.
—	Za železnico Donava-Adrija
se je baje doseglo med prizadetimi velesilami popolno sporazumljenje ter se finančni načrt kmalu v Parizu sklene.
SLOVENCEM V POGLED.
Slavni direetor Collins N. Y. Medica! Instituta!
Vam naznanjam, da sem Vaše pismo prejel, kakor tudi poslana zdravila, katera sem že tudi porabil ter se čutim popolnoma zdravega, za karse Vam iskreno zahvaljujem. Da Vam nisem takoj odgovoril, je vzrok to, ker sem čakal.če se mi bode bolezen povrnila, pa ostal sem popolnoma zdrav. —
Se VTam še enkrat lepo zahvaljujem za. poslana mi dobra zdravila ter ostajam.
s spoštovanjem Alojz Pregelj. Bx 183 Čamp 30.. Rich\vood, W. V
Delavec je opravičen do vsega produkta, kar ga san producira.
ATLAS BREWING C0.
sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
LAQER
I
MAQNET
I
GRANA'
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROQA
Compagnie Generale Transatlantique
GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA.
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi.
La Provence.........30.000 HP La Lorraine.........22.000 HP
La Savoie...........22.000 HP La Touraine.........15.000 HP
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedilu
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St. New York.
MAURICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111.
Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111.
A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave, Chicago, 111.
Pavl Saric, agent na 110—17. cesta, St. Louis, Missour.
Ako
hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči in pohištvo pri
NAS “©a
Jas. Yasumpaur,
na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111.
DR. GRANT ZDRAVI M0ŽKE
Obrnite se na izkušeniga specijalista MI GARANTIRAMO ZA UZDRAVLJENJE
SLABOTNI-BOLNI IN NERVOZNI MOŠKI
SE OZDRAVIJO HITRO, USPEŠNO IN ZANESLJIVO.
Varicocele	Tesnina
Zastrupljenje kri	Nalezljive bolezni
Tajne bolezni, Zgubava semena in mokrote
Za preiskavo in nasvet neračunamo. Ogledate si lahko sam svojo bolezen v voščenih sohah v naši veliki anatomični dvorani, ki je odprta brez vstopnine vsim možkim. Kar mi zdravimo, ozdravimo. Mi ozdravimo več možkih kot katerikoli specijalist v Chicagi. Naše cene so za polovico nižje od drugih specijalistov. Ne odlašajte, in oglasite se takoj.
URADNE URE—od 8 do poldan do 8 zvečer, ob nedeljah od 10 do 3 ure.
DR. GRANT & CO., 329 State St., CHICAGO
Edward Paucli
----- gostilničar--
663 Blue Island Avenue CHICAGO.,
VODAK-OVA GOSTILNA
683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl.
Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja
TEL. C AN AL 7641
“Glas Svobode”
(The Voice or Liberty)
_______WEEKLY______________
Published by The Glas Svobode Co., 665 Blue Island Avenue, Chicago, Illinois.
Subscription $1.50 per year.
Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.
‘Glas Svobode” izhaja vsaki petek
----------------in velja —--------------
ZA AMERIKO:
Za celo leto...............®1.50
za pol leta................750
ZA EVROPO:
Za celo leto.............kron 10
za pol leta..............kron 5
2sa9lov za Dopise in Posiljatve je
GLAS SVOBODE CO.
665 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL,
Pri spremembi bivallišča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov.

LrKre-
Sedaj je najlepši čas, da pričnemo misliti, kaj ibodemo volili prihodnjika novembra. Kaj in zakaj bodeš volil prijatelj Ti?
Nikar ne uprašajno kaj bojo socialisti storili, uprašaj sebe delavec, kaj bodeš storil Ti?
Od začetka krize pa do danes, so delavci zguibili oziroma se jim je od zaslužka vikradlo 875 milijonov dolarjev ali 5 milijonov na dan.
*
Delavec, prihodnjo jesem, meseca novembra se lahko maščuješ nad toliko izgubo, med tem ko ti žena in otroci doma gladu umirajo.
K naši notici v “Gl. Sv.” z dne
12.	t. m. pod “Aim e riškem vesti” naglavje “Št. 2. kriv?” imamo dostaviti, da je bil Rosario Morano obtožbe (umora — oproščen.
Spomenik so postavili socijalisti od času državne konvencije v Little Rock, Ark., so-druigu John H. Woods, kateriga je ulbilo ob čaisu železniške nesreče 27. julija zadniga leta. To je prvi spomenik postavljen socijalistu od socijalistov v Ameriki.
Vsi na piknik
prihodnjo nedeljo, katerega prirede socijalne angleška in nemška stranke v prid listoma“ Chicago Daily Socialist” in “Neues Leben ’’.
Vstopnina 25 centov za osebo. V nedeljo 21. junija v Riverview park — socijalni pic-nie — dobri govorniki —• heap big time!
Stranfcu.
IMENIK KLUBOV:
Illinois.
Slovenski socijalistični klub “Svoboda” št. 1. v Ohicagi, 111. Finančni tajnik: Fred Lesar, 652 W. 21st St., Chicago, 111.
Ohio.
Slovenski scoijalistični klub “Luč” št. 1. v Cleveland, O. zboruje vsako 1. in 3. nedeljo v mesecu dopoldan ob 9 uri v mali Knausovi dvorani na 6131 St. Clair Ave. N. E.
Slovenski socijalistični klub
št. 2. v Oollinwood, O. Odbor: Karol Kotnik, tajnik; Ivan Škerl, blagajnik; Jos. Kunčič, organizator.
Slovenski socijalistični klub “Zavednost” št. 3 v Lorian. O. Odbor: Mihael Simčič, predsednik Anton Stefančič tajnik; Ivan Svet, organizator; Ivan Zalar, blagajnik.
Seje se vrše vsaki tretji petek v mesecu v Ivan Zalarjevih prostorih na 508 — 1'Oth Ave.
Wisconsin.
Slovenski socijal-demokratični klub v Milwaukee, Wise, ima svoje seje vsako drugo in četrto nedeljo. Mesečni prispevki so 25e.
Kansas.
Slovenski socijalistični klub “Delo” v Yale, Kans. Odbor: Fr. Še ti na, tajnik; Math Dermota organizator. Za pojasnila se je obrniti na Fr. Šetina, Box 127, Yale, Kansas.	<
MISIJON V CHICAGI.
Pod tem naslovom napada Rev. Anton Sojar župnik slovenskih katoličanov v Chicagi, v zadnjem “Amerikanskem Slovencu” štev. 27. z dne 12. junija Chicaške socijaliste z raznimi priimki, kateri pa ga kažejo kot pravega — misijonarja.
Pred vsem naj omenimo, da mi se nikakor ne strinjamo s onim lopovom, ki je povzročil paniko v cerkvi sv. Štefana v Chicagi. Strinjamo se pa tudi nikakor ne s Sojarjevim alarmom, ki ga je zagnal v “Amerikanskem Slovencu.”
Gospod Sojar, ali so vsi socijalisti — svobodomiselci ako ne tulijo z Vami vred v isti rog suro-veži samo radi tega, ker je eden lopov, za kateriga še ne veste, če je bil socijalist ali ne, povzročil nered v cerkvi?
Gospod Sojar, ali so vsi katoliški duhovniki lopovi in suroveži, če eden od teh izvršuje nemoralne orgije itd? Vedite g. Sojar, da Vas bode iz tega stališča vsak razsoden človek obsodil, pa bodi si to kdorkoli in nam pritrdil ako Vas pribijemo za kričača prve vrste in, da nimate Vi niti pedi razsodnosti.
POZDRAV!
Vsem sudrugom širom Amerike, ki so združeni v slovenskih, socialističnih klubih, želim ob odhodu iz Clevelanda, Ohio v staro domovino, da pogumno, brez strahu nadaljuje svojo začrtano pot, vesoljnemu delavstvu v korist. Ne strašite se truda d znoja za pošteno stvar, konečno bode naša vpra-vičena zahteva po pravici zmagala in tedaj bodemo želi hvaležnost za ves boj, ko bodemo videli sad dela, videč da se nismo borili za preperelo slamo, ampak za zvi-šene ideale — socializma. Zato socialistični pozdrav vsem sodrugom. osobito onim v Ohio. kakor “Luči” Zavednosti v Lorain-u in iCollinwood, Ohio-. Širite dobre nauke socializma med narod in trud bode bogato .poplačan.
Na veselo svidenje na političnem bojnem polju!
Jaooib Hočevar, tajnik soc. ki. “Luč” v Cleveland. O.
Republikanska konvencija,
katera se viši že nekoliko dni v Chicagi je pravcata humlbugarija. Došli delegatji so tu iz vsih delov Zdr. držav, med temi tudi veliko zamorcev iz južnih krajev. Rekli smo bumlbugarija. Da, pri strankinih konvencijah, kakoršne so republikanska in demokratska se delegatje ne sprejemajo, ako višja gospoda ve, da bi delovali proti njim namenom in ne glasovali za Tafta. Iz druge strani se pa delegatje sprejema brez ugovora t. j. ako so g. Taftu naklonjeni za predsedniškega kandidata.
Ako bi socialisti na svoji konvenciji kaj tacega uganjali, zagnalo bi kapitalistično časopisje huronski krik ki bi se razlegal od Atlantiškega do tihega obrežja. No pa kaj eomo. bumlbugarija menda dandanes že povsod prevladuje.
Albert Rvan, tajnik in blagajnik rudarske unije v Jerama, Ari-zona, je bil zadlni teden obsojen na eno letni zapor. Obsojencu se je dovolil apel in je zopet pod vloženo varščino oproščen.
De«verski “Miners Magazine’’ piše, da je nerazumljivo, kako, da so porotniki podpisali “verdikt of giuiTty”, ker ni bilo najmanjše stvarce v zadosten dokaz za obsodbo. Rove pa ne za kaj da je bil tožen ozir. obsojen.
Freeman Knowles, urednik socialističnega lista “Lantern” v Deadwood, S. Dakota je bil obsojen na zveznim sodišču radi ne-, ki ga nemoralni ga članka v listu na enoletni zapor.
N. E. Franklin od državne banke je oni gentleman ki je vložil pritožbo. Urednik je bankirja v listu po zasluženju neki precej do-
ibro po dolgih prstih okrcal, 1 po navadi je, da se slabo za dobro plačuje.’” In tudi tukaj se vje-majo kristove besede “ljuibi svojega (bližnjega kakor samega sebe.”
Listu v podporo.
Fr. Jazbec...............$0.20
USODA?
Charles Meyer, znani nekdanji lesni kralj, ustanovitelj jedne železnice im bivši župan mesta Fond du Lae, je te dni, starosti vpog-nen, na težka hrastova vrata u-božne hiše “Združenih dobrodelnih društev”, h kateri vstauovit-i vi, je on liberalno in izdatno pripomogel, — potikal. Kmalu pc• tem se je s oskrbnikom irbožno hiše v pisarni razgovarjal, a kratek razgovor je vseboval, roman celega življenja, kateri je brez vsakih fraz, a fembol k srcu segajoč. (Stara pesem o minuli sreči brezsrčnosti in pomankljivosti o-tročje in sorodne ljubezni.
“Jaz pridem k Vam, kot navadni ubogi”, je pričel, “ z proži njo ,za sprejetje v ubožno hišo.” Nekdaj sem (bil jaz najbogatejši v državi Wisconsin, toda nesrečo sem v poslih imel, in neposedujem ničesar več. Jaz imam tri hčere, od katerih ena milijone premore, nasprotno se pa morejo ostale dve škozi življenje riniti. Moja bogata hčer noče o nas nič slišati in je pozabila, kako se ji je v otročjih leltih godilo, 'ko smo revni bili. škupno lakoto trpeli, ter poman-kanje in skrb skupno prenašali.
“Kje stanujete Vi sedaj?” ga vpraša oskrbnik Frellson, kateri ni starčku verjel, ter raz sedeža vstal in starčka prediraje pogledal.
“Dve. leti stanujem v Chicagi’ ’je bil Odgovor.
“Potem obžalujem, da za Vas ničesar storiti nemorem, ko nimate tukaj več domovno pravico” (To se je v Fond du Lac, Wise., godilo.)
“To je veliko presenečenje zame”, je rekel, in solze so se mn vlile v sivo (brado. S povešeno glavo se je proti izhodu obrnil, ko ga je vljudni oskrbnik odpoušean-ja prosil, ker mu želje izpolniti nemore, ter se mu za posredovalca ponudil, češ, da bode on bogati hčeri pisal, da ji srce omehči.
“Ne storite tega”, je rekel, “ jaiz imam še toliko, da se zopet v Chicago popeljem in se tam v moji podstrešni sobici nastanem ’.
“Potem vsaj to vzemite, kar prisebi imam”, reče oskrbnik, ter je starčku peščico drobiža podal; "“povejte mi vender, kako to pride, da se more hčeir-milijonarka veseliti, medtem ko se oče in sestre e revščino bojujejo? Jaz ¡sen» sicer v sličnem že slišal, a nisem nikoli mogel to verovati.”
Za odidočim starčkom so se vrata zaprla in oskrbnik je imel čas o tem premišljevati, kar je ravnokar slišal.
Meyer je pred časom nad 2 milijona dolarjev posedoval. Naj večja tovarna, za izdelovanje vrat na svetu, je bila njegova lastnina; on je bil zgraditel “Northwestern Union” železnice on je bil senator v kongresu; (Noj višji stopinja v državi, raz ven predsednika.) potem je ibil predsedniki Chicago Nordwestern železnice in župan mesta Fond du Lae. Sta-moval je v izvanredno lepi palači katero so vobee občudovali.
Polom je bil vsled pretiranih Spekulacij nenadoma prišel, ter beda in siromaštvo ste ¡bogastvu prostor naredili.
Gotovo redek slučaj, iu je toliko več pomilovanja vreden, ko je bil starček ves čas vljuden in dobrosrčen človek; svojim podanikom ni bil gospodar temveč prijatelj. Kjer je bilo pomoči potreba, je bil on prvi, a ne samo s sveti, temveč je vselej blagajne na široko Odprl in djansko pomagal. To povejo njegovi nekdanji uslužbenci. —
Organizacija je moč, s ktero računajo vaši delodajalci.

IHJ	B
/C9 ^tfree/ntvic/ i//.., A'eta tf!/cir/e €/CM	Ć/oa* stfite., ^¿ewe/arui, 0.
SPOŠTOVANI ROJAKI!
Zadnje mesece je mnogokrat slišati in brati, da denar j i kteri so bili pos lani v stara domovino niso tje dospeli po 3, 4 in 5 mescev. To se nemore nikomur zgoditi, ako se s zaupanjem obrne na nas; vse denarne pošiljatve dospejo po nas poslane v 12-14 dneh.
Parobrodne listke dobite pri nas za ktero črto želite in za izvirne cene.
Obrnite se v teh slučajih vedno le na nas-in prepričani bodete, da ste prav storili.
Z veleštovanjem
FRANK SAKSER CO.

Na koga se zanesti
v slučaju bolezni in komu se poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zadobiti izgubljeno zdravje? — Vedno le na takega zdravnika, katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že ozdravil.
THE
COLLINS N. t. MEDICAL INSTITUTE
prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence V Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mogoče že zastonj trošili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELKE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z najboljšin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. Jetiko, sifilis, kakor tudi vse tajne spolne bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje spolnik boleznfj ostane tajno.
Čitajte, kaj pišejo v zadnjem času od njega ozdravl-eni bolniki.
Ozdravljen rane na licu od zobobola.
Cenjeni gospod doktor!
Jaz se Vam iskreno zahvalim za Vašo naklonjenost, katero ste mi skazovali za časa moje bolezni. Uverjen in preprič an sem, da sem le po Vaših zdravilih zadobil popolno zdravje, nad katerim sem bil skoro obupal. Sedaj pa se čutim zdravega, ko kedaj pred boleznijo. Zato Vas priporočam vsem rojakom po širni Ameriki.
S spoštovanjem ostajem Vam hvaležni.
Franc Steklassa
3141 St. Clair Ave. N. E.
Cleveland, O.
!j/\\J\vW>
Frank Polh
310 Midlant Ave. Rockdalle, 111.
Velecenjeni gospod doktOrl
Vam naznanim, da sem prejel zdravila in se Vam zahvaljujem, ker ste mi dobra poslali. Sedaj sem popolnoma zdrav, pa so mi š e zdravila ostala, zato se Vam iskreno zahvaljnjem ter pripo ročam rojakom, ako potrebujejo zdravil, naj se na Vas obrnejo, ker pri Vas se zares dobra dobijo, katera gotovo pomagojo.
Vas še enkrat zahvaljujem in pozdravim ter Vam ostanem hvaležni priatelj
Jakob Likar
Box 941 West Newton, Pa
Na razpolago imamo še mnogo takih pisem, katerih pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti
Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obšino knjigo, ’’ZDRAVJE”, katero dobi ZASTONJ ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pišite v materinem jeziku ternajslavjajte na sledeči naslov :
¡COLLINS N. Y.IaHaL INSTITUTE!
140 WEST 34th STREET,	NJW YORK, N. Y.

DOPISI IN POROČILA
Clamlge, Pa.
Marsikaterega bo zaradi dela v tej okolici poskrbelo, toda za sedaj še nobenega semikaj ne vabim. Tokaj so sicer 4 premogovi rovi, ali jeden je popolnoma za-iprt, v drugih se pa slabo dela, in kateri delajo imajo pa tisti proklet. “Comlpany store” v katerih nas do bele kosti oberejo in ako za tako visoko ceno nemoremo v njih kupovati in plačati, nas pa na office vlečejo, kjer nam odtegnejo od plače ali pa odslovijo, kar je njihov “špas. ”
Res je, da imamo zmerom kako ‘‘ prikazen” zraven, da nas če ne na eni, pa na drugi strani tepe. In vendar se dobe toli lahlkomišljetni ljuidje, da ga podpirajo, a se ne ‘spominjajo, kako smo pred par leti brenčali pod njegovim bičem in koder je on hodil, še danes za njim smrdi. Ako se pa kaj pritožimo se pa nam očita, da to je maš človek naredil.
Toraj dragi rojaki, spoznajte se in recite, da je naše geslo: “Svoj k svojim.”
Kompanijski hlapec, kateri nas je prej pretepaval in nas bi še sedaj rad tepel in izraMjeval, naj mm vsaki svobodoomiselni rojak, kadar pride po order, vrata poka*1' že in. naj mu reče kompanijski hlapec naj živi od kompanije.
Sedaj pa pozdravljam vse svo-bodnomisleče rojake širne Amerike in delujte za napredek nas Slovencev, ter da ispolini vsak svojo dolžnost pridobiti obilo naročnikov za naš priljubi jeni in najboljši svobodinomiseilni list “Glas Svobode”. — Toraj pozdrave in živili rojaki!
Svobodn omislec.
Hemryetta, Okla. 10. 6. 1908.
Cenjeno uredništvo “Glas Svobode : — Prosim, da mi nekoliko prostora prepustite v našem listu “Glas Svobode.”
Na več vprašanj, odgovarja/m rojakom, da tukaj se je z 1. juni-jam sicer delati začelo, toda slabo se dela, 2 do 4 dni v tednu. Ljudi je veliko sim prišlo, tako da se prav težko delo dobi.
Kar se pa rovov na vshodni strani Henryetta tiče, pa ne vem nič povedati, ker sem bolan in nikamor iti ne morem. Kakor pa slišim povedati, se nikjer ne dela po celi teden.
'Za sedaj ne svetujem sem dela izkati hoditi, kojega pa veseli pa tudi lahko pride, ker en sam lažje delo dobi, kakor če j.ilh je več skupaj. — Samo to naj si vsak zapomni, da mora biti v Uniji.
Socijalni pozdrav vsem zavednim rojakom.
Anton Potokar.
Lemomt Fuimace, Pa. 7. 6. 1908 Cenjeno uredništvo “Glas Svobode,.” Prosim, da priobčite sledeče : Naj prvo naznanjam, da tukaj delamo toliko, da živimo, ali da lačni nismo; delamo po 5 dni v tednu, a zaslužimo pa le polovico toliko kakor smo lansko leto vislic temu, da ravno toliko časa potratimo. Tu poglej sotrpin; to so za kapitalista 'zlati časi. V teh prostorih kjer sedaj mi delamo, nebi v dobrih časih nikdo ne delal za navadno plačo. Delodajalci le na to gledajo, da se dela koder je trd premog, voda slab tap itd., drugi dclbri prostori pa sedaj stoje pri miru. Priganjači so pa toli prijazni, da pazijo, da alko se kaki prostor zibolša, ga takoj ustavijo, in delavca preženejo na slabši kraj. 'Naši rovi so last Friik kok in koal Comp. Frik Oo. je še jena najbolših trustov, pa menda zato, ko se delavske unije bojijo. Slovanov je mnogo tukaj posebno Hrvatov in Slovakov je dovel, a še vsi spimo v duševnem spanju. Mislim, da sem jaz edini v tem kraju, da ljubim list “Glas ’Svobode” in svobodo sploh, ter delam pri vsaki priložnosti njej v prospch, dasiravno sem od roja-
kov zato «zaničevan, zasramovan in včasih skoraj v smrtni nevarnosti; a vse to si jaz v čast štejem. Zatorej prosim vse svobod-nomisleče rojake, da ako ste svo-bodnomiselni skačite se očitno z dljanji, da ne bomo svobodi grob kopali. To pa zaradi tega govorim, ker mi je žena dete porodila, kateremu pa ne privoščim rimskega jarma, (krsta) in zato so naši rojaki v takih skrbeh, kakor da bi jim bila vas pogorela. Se-ve, jaz se kaj malo za to zmenim, samo bojim se, da bi kateri rojakov dvomil nad tem mojem dopisom, tistem pa priporočim “Svobodno Misel” iz Prage, Češko vinogradi, Avstrija, in druge svobodne časopise ; no potem boš kmalu prišel v našo sredo.
Konečno še nekaj vrstic delegatom S. N. P. J. Dolgo smo pričakovali, da se pri Jednoti napravi red, ter da bi mi tu vstanovili novo društvo, a sedaj pa sprevidimo, da s te moke ne bo kruha. Prvič iz at o, ker ste “Glas Svobodi” uzeli glasilo, dasiravno je skoraj njegova last, in sedaj v Jednoti ničesar ne zvemo; drugič pa zato, ker g. Konda ni bil od delegatov častno nazaj sprejet. Tako bi se tudi z nami zgodilo. Mi bi na redili ograjo, a drugi bi pa nas iztirali. To nas je napotilo, da gremo k drugem narodu, namreč k Slovakom ali ipa k Čehom. To je procvit Jednote.
Sedaj pa pozdravljam vse rojake širom Amerike posebno pa svo-bodnomiselce. Tebi “Glas Svobode” pa obilo uspeha, da bi nas moral kaj kmalo dvakrat v tednu obiskovati.
S socijalnim pozdravom
John Gregorčič.
Pogled na najnovejšo državo
Prebivalstvo Oklahome. .1,500,000
Socialistični glasovi.........12.000
Socialističnih klubov. ....... .350
Število soeialiLstov, ki plačujejo prispevke.................2,800
Pred plačnikov na socialistične časopise................26,000
Organizatorji na delu.............12
POSEBNO UGODNA PRILIKA
Kmetija. 120 akrov obsežna, zraven Sloveneov ležeča; hiša s štirimi sobami: lep velik hlev, poslopje za koruzo, sušilnica, kokošnjak, vodnjak iz cementa, vrt z okrog 100 velikih sadnih dreves, potem nekaj trtja, 75 akrov najlepšega polja in travnikov. Na travniku se pridela do 40 ton sena. Vse ograjeno ter leži ob glavni cesti. 45 akrov gozda. Na posestvu se nahaja izvrstni studene. 2 milji do pošte malega mesta, a 414 milje do dveh železničnih posrtaj, do 3. pa tri milje.
Sedanji gospodar je 19 let posestnik in ker misli v pokoj iti prbda omenjeno posestvo za $1950 — Kedor hoče lepo posestvo oziroma kmetijo, naj ne pozabi to pogledati, in to takoj. —
Kmemtija 40 akrov. hiša. okrog 100 mladih sadnih dreves, lep hlev vse fino ograjeno, 7 akrov čistega zemljišča, drugo gozd. Cena $600. Gospodar isti kakor zgoraj ; kmetiji ste skup.
Pišite takoj; Fr. Gram, Naylor. Mo.	.
Oloomba. Naznanjam, da nisem v nobeni zvezi s kakim agentom ali eompanijo. Jaz prodajam zemljo direktno od kmetov, in sicer taeih kmetov kateri imajo po 3 do 10 kmetij in je veliko tukaj. Ne flikaj tujcem žepov, lem več kupi svet od ljudi kateri ga imajo. Slovenci v Vašo korist Vas svarim, pazite na ameriške šakale. Do sedaj sem 39tim 'Sloveneom pošteno postregel.
TfiunoHT
izdeluje neopojne pijače, so-dovico in mineralno vodo.
s« m. is st Tel, Canal 6296
CLEVELANDSKA KRONIKA.
Na sv. Urbanadan.
Dolgo časa se.m od strani prežal, kedaj pridem zopet enkrat v “Štih,” pa nikdar nd bila prava priložnost, vselej sle imeli kake važne izgovore, samo da sem vas puščal pri miru z mojimi zveriže-inimi dopisi. Pozabljen bi ostal, kakor sv. Aleš pod srtopnjicami. če bi Vam sedaj ne zabelil mojega dopisa z “kronika.” Aha, sedaj bodemo pa zaropotali z veseljem, vsem ža j farjem in krlačar-jem na čast in dobri stvari na ljubo.
Po veliki noči se nisem še oglasil, zalo sega “kronika” od velka nedelje do sv. Uibanadan, da vestno zabeležim vse važnejše dogodke. Veselje, samo veselje vlada sem od velike noči, niso zastonj pritrkavali velki teden na sv. Vida zvon, da je bilo slišati, kako bi sv. Vid že podedval za žalostno faro njen “bimga-bong”, e, pa ga si ni ampak namen pritrkavanje, s štirimi kladvi po jednem zvonu, je bil da bi privabil, čim največ mogoče, obupanih in skesanih, “žalostnih” faranov pod, e-dino, pravo, zveličavno streho sv. Vida.
Ko sem poslušal to pritrkavanje, sem si mislil, to nekaj pomeni če ne dobro pa slabo, kakor tisti kosec, ki je ob poti kosil, pa je skoro ob kamen zadel. Mož je uganil, zato ker je moral iti koso brusit, je bilo slabo znamenje. Meni se zdi, da je pomenilo Mrgolenje zvonov, da se bode poln lika na bolje preokrenila. O pa se je tudi. Mir je nastal med katoličani, saj navidezni mir, če ne drugače; ampak vprašanje nastane, kam pa so šli sedaj tisti pre-piiiači, kljunači, tisti petelini, ki jim je prepir navadna piča, ki bi se jih polotela sušica, če bi ne otepa vali s svojim strupenim jezikom v enomer, kakor nihalo stenske ure, ali žabe v mlaki.
Nastala je toraj na vsej črti zmešnjava; tisti, ki so vajeni regljati. in se prepirali, kar sami ne vedo za kaj so butnili v napredni, svobodomiselni tabor. Tu jo bil nekdaj mir in sloga, a sedaj pa kaikor čebele iz panja, to je bil roj in bučanje. Kaj roj, vojska je bila, nekaj zato, ker se niso imeli kje maščevati radi “žalostnega” poraza, nekaj pa, da bi ti petelini, preobračali še dalje svoje kozolee. Bolj slabo so naleteli: kakor tiste “punce” ki se utihoi tapijo v starem kraju, ob poletni;! popoldneh — na fantovsko kopališče bistre reke, ko slednji pri-lete s koprivami, da, ne zavedajoč se nežnejših čutil do nežjega naraščaja, naženo s bodečimi rastlin-eami drobnjav in sebi narede prostor.
'Bilo je v naprednem taboru, vriša in piša, da je bilo veselje Najprej so vzeli na “špico” vse Oleveland&ke dopisnike, in so jih iskali pri celem dnevu s lučjo v rolki. Hud poper jim je bil jeden ali drugi dopisnik, in jeden ali drugi je imel “lampo” v roki is-kajoč tiste, ki mu želodec preobračajo. E. samo malo kopriv st. jim je od daleč pokazalo, pa so šli, kakor bi jim za petami gorelo; v splošno veselje poštenim, mirnim slojem in dopisnikom v zabavo.
Med vsemi prepiri, zabavljanjem, razgrajanjem in ropotanjem smo odposlali nekaj zastopnikov na konvencijo. Še streljali nismo, ko so odšli, zato so se mi oči na jok obračale, dokler me ni nekdo za ramo pocukal in mi zašepetal na uho:
“Štapaš kaj ne? Službo ti preskrbim če hočeš?”
“Službo? Kar sem žnjo. v tej ib ritki uri. mi bode dobra tolažnica:” mu jaz v veselju odgovorim.
Nato sem dobil polomnjen v on na treh kolesih in konje (ja če bi bil “žrebec” pol bi že b’lo) na tri noge šepajočega, z dolgim gobcem in kratkim repom. Uganil nisem, kak važen posel mi bodo izročili, tedaj še le ko sem sedel na kozlu mi povedo, da bodem na “telegraf station” pozdrave vozil. Lej (Dalje na 8. strani.)
Dr. Richters
če trpite na revmatizmu ki vam povzroča več-
Pain-Expeller.
Ozdravel vas bo v kratkem — in če se boste z njim drgnili boleče dele zjutraj in zvečer, vas ozdravi popolnoma. Hranite eno steklenico tega leka vedno v hiši. Zdravilo je dobro za rev-matizem, vnetje, ohromelost, zaprtje, bolečine v bedrih in na členkih, zobobol innevralgijo. v vseh lekarnah po 25 in 50c. Pazite na sidro na steklenicah.
n F. Ad. Richter CSb Co.
215 Pearl St.
NEW YORK.
Miner’s Bitters
I
§ .2
I?
Is
I“
II
SPOMIN . ..
na vsesokolaki shod v Pragi—1907. Tam so se sešli SLOVANI: Rusi, Cehi, Slovenci, Hrvati,Srbi itd. in so pokusili slovenski izdelek
Triglav Bitter Wine Tonic in Ban Jelačič Stomach Bitters.
Tako piše g. Anton KFepel, iz Kouta, Češko. Isti gospod je poslal novo naročnino, ker mu u-gaja. G. Krepel je okoli 60 let star in še danes je delujoč Sokol. TRIGI.AV ga krepi. Poskusite ‘TRIGLAV GRENKO VINO”.
V letu 1804 je bil Dr. Ramdohr nastavljen za vrhovnega zdravnika premogarjev v Ciausenthal-u na Nemškem. Dobro vedoč nezdravo stanje podzemskega dela, je Dr. Ramdohr po veliki skušnji pripravil recept za izdelovanje žeiodečnega grenčeca. Recept se je ohranil - isti daje navodila za izdelovanje
MINER’S BITTERS
To zdravilo je posebno dobro v mrzlem ali meglenem vremenu, kedar kedo dela v vlažnih in plina potnih prostorih ali rovih. Dr- Ramdohr je priporočal to zdravilo kot najboljšo toniko za one, ki težko delajo.
TRIGLAV CHEMICAL WORKS
1648 W. 22. St., Chicago,
Izčemo zastopnike zunaj Chicage!
II ® I
0)
o
0<
;i
ii
Sl
II
Rodovitna zemljišča v državi Mica „in Ogemaw County pr $7.50v Missouri $8.50 naprej in v Texas $15 naprej auer.
Obdelana in neobdelana zemljišča v vseh državah Amerike
Vozne listke (šifkarte), zavarovalnine, pošiljanja denarja na vse kraje, izterjevanje zapuščnine in vsa notarska dela po najnižjih cenah preskrbi
. John J. Pollak,
534z W. 18tli St., Chicago, 111.
Kedor želi kmetijo po ceni v najlepših krajih naj se obrne na ... .
F". G RA IVI,
NAYLOR. - MO.
Zastonj!
ATa željo rojakov pošlemo zastonj dobri in resnični popis zemljišča v okolici Phillips, v okrajih Price, i ay lor in Ashland v severnem delu države Wisconsin. Varujte se prevarantov in agentov zemljišč, kateri pod napačnimi pretvezami hočejo ogoljufati. Najprej pre-čitajte našo popisno knjižico, nizke cene in ugodnih obrokih predno, kje drugje kupite. Naš cilj je obljuditi to rodovitno pokrajino. Onim, ki kupijo od nas zemljišča, plačamo vožnjo. Za vsa pojasnila v tej zadevi obrnite sc le na našega zastopnika zemljiškega oddelka družbe Wisconsin Central Railway,
F. A. ČMEJLA,"2“ Dept? i)nd Chicago, 111.
IZ STARE DOMOVINE
Iz Ljubljane Pevsko društvo “Slavec” nam je doposlalo na-sledlno obvestilo: Prihodnje leto poteče 26 let, odkar se je ustanovilo v Ljubljani pevsko društvo “¡Slavec”. Ta izredni pojarv v slovenskem pevskem 'društvenem življenju proslavi društvo z veliko pevsko slavnostjo v dneh 27., 28. im 29. junija 1909. 1., na katero bode vabilo poleg slovenskih tudi bratska slovanska društva, saj je “iSlavec” v teku 251etnega delovanja postal osebno znan daleč preko mej slovenske domovine. Bratska društva naj se pri določitvah svojih .prireditev v prihodnjem letu blago vole ozirati na zgoraj omenjene dneve, kateri naj bodo posvečeni slovenski in slovanski pesmi na “Slavčevi ’ 26-letiniici v Ljubljani.
Nesreča. Delavec Jakob Moravec je v idrijskem rudokopu mazal koleisje pri nekem dvigalu. Pri tem ga je pritisnilo ob stranski zid, da so ga težko poškodovanega prepeljali na njegov' dom.
Smrt vsled zastrupljenja. V Zagrebu je umrl trgovec David Rosenlberg i'z Broda na Savi. Dal si je izdreti zob, pri čemer se mu je zastrupila kri. Bdi je star 30 let in še le 10 tednov oženjen.
Zblaznel je v Trstu vojak Josip Mahnič. Pred kratkim se mu je zmešalo, ker se mu je pa stanje zboljšalo, so ga izpustili iz blaznice. Zdaj se je nesrečniku znova omračil duh.
Roparski napad. V Celovcu sta včeraj delavca Obiltischmg in Parte napadla tovariša Petra Dalla-roso; ga težko ranila, potem ga pa oropala. Oba napadalca so zaprli.
Smrten sunek. V Slovenski Bistrici je konj na paši sunil kovača Martina Knapa s kopitom s tako silo v rebra, da se je zgrudil in bil na mestu mrtev. Kovač je hotel konja samo nekoliko pogladiti.
Transport defravdanta. V Trst so pripeljali s parnikom “Dalma-tia” dunajskega advokata dr. Quittner, ki je kakor znano, poneveril GOO.OOO K in pobegnil ter bil prijet v Carigradu. Dr. Qui'trtner se je do Trista trikrat hotel usmrtiti. V Carigradu se je hotel ustreliti, po poti med vožnjo je pa skočil v morje in ko so ga rešili, se je ■obesil, pa so mu spet preprečili njegov namen,.
Svojo čast je maščeval v Vin-kovcih ovčji pastir Kuzman Pa-roci, ki je ustrelil svojega gospodarja Kopiloviiea, ko se je prepričal, da je imel gospodar z njegovo ženo grešno razmerje.
Nagrada. Franc Milavec z Bleda je dobil 60 K nagrade od dež. vlade, ker je rešil dva človeka smrti, da nista utonila.
Nesreča. V Podblici pri Selcih se je poškodoval okrog 10 let 'Stari fant Jakob Katrašnik, ko je nabiral šmarnice. Po gori se je dričal in padel čeiz Skalovje.
Utopljenca so našli v Sori nad Krautsovimi jeizerom pri Selcih. ¡Spoznali so v njem Antona Luznarja, ki je pred tremi tedni padel v vodo. Obtičal je med dvema Skalama in bil ves obtolčen po gil a vi.
Brje. — Dne 26. maja je umrl nagloma v Brjaih mladenič Alojzij Kočevar. Po kosilu je šel zdrav grabit deteljo. Hotel se je prej odpočiti v .senci pod črešnjo, kjer so ga potem čez tri ure našli mrtvega. Bil je priden, dober in miren fant.
Pretep v cerkvi. V stolnici v Pulju so med službo božjo italijanski mladeniči nagajali mladim gospem in dekletom. Zlasti neki iStrurn je bil posebno silen. Ko' ga je pa starejši gospod Dimič opozoril na nedostojno vedenje, dobil je sirov odgovor, nakar je Sturmu priletela klofuta okrog 'ušes. Na Dimiča so navalili Sturmovi tovariši, proti katerim so se vrgli drugi verniki in nastal je pretep kot v kaki zakotni gostilni. Končno so bili Strnim in tovariši po filsnjeni skozi vrata. Seveda bo. imelo is stvarjo opraviti sodišče.
Lurški romarji. Soča poroča, da so lurški romarji prišli domov
brez čudežev. Peljali so bili s seboj par bolnih, da bi ozdraveli; toda vrnili so se taiki, kakor so šli, če ne še slabši. Nad Slovenci se ni hotel zgoditi nikak čudež, čeprav sta bila ž njimi sam škof Jeglič in stric sv. Duha Johann Šušteršič. Po farovških listih se postali nekam tihi o čudežih; goreči “Prim. list” na primer le omenja malo o čudežih, tako nekako mimogrede. Pa tudi ni dosti ljudij več, ki bi verjeli v čudeže. In kakšen lurški romar bo tudi govoril resnico!------Lurške ro-
marje pa je škof Jeglič tudi na-ipumipal za svoje škofovske zavode. V Luzernu je nagnal svoje duhovnike, da morajo spomniti verne romarje na lOletnico njegovega škofovanja. To se je zgodilo in škof je obral romarje za vse, kar so še imeli na razpolago. Oskube ni iin brez čudežev so se vrnili reveži domov.
Roj kolesarja s strupenim mod rasom. “Slov. Narod” piše: Ko je te dni kolesar T. O. vozil iz Trsta na Reko, je imel smrtno ne varen boj z modrasom. Pri cerkvi sv. Pavla okraj vasi Rašice se vije cesta navkreber in kolesar je moral napeti vse svoje moči, da je polagoma dospel na vrh. Niti opazil ni, da je — ko se je kolo le pomalem naprej pomikalo — zadel v rep na solncu ležečega modrasa. Kakor bi trenil, je bil modras na kolesu. Kolesar — novinec — je že mislil, da je izgubljen. Cesta je pričela silno padati proti Šapijanam. Da bi s kolesa sko čil. niti misliti ni bilo; kolo je z vso naglostjo drvelo nizdol. Tri ■četrt modrasa je bilo na kolesu ovitega, zadnji del vlekel se je po cesti. Modras je grozno puhal, nekako divje žvižgal, ter čakal tre-notka. da zasadi svoje strupeni zobovje v kolesarja. Ko se je cesta zopet obračala proti rebri, je kolesar vedel, da ni druge rešitve 'kakor da kolikor naglo s kolesr skoči. Pa tudi od bolečin razdražena žival se je pripravljala za obupen naslkok; čim bolj polagoma se je pričelo kolo pomikati temibolj živahno je obračal mod ras svojo strupeno glavo. Kolesar napne vse svoje moči ter skoči od zadaj raz kolo, telebne na cesto in se kolikor mu moči še pripuščajo hitro na noge postavi. A še hi trejši je bil modras. Kolo se je zvinilo ob cestni jarek, a modras se je strahovito hitro droga odvil, prilezel je od sredine ceste — zadnji del njegov je bil ves razme sarjen, ker je med vožnjo zadeval ob cesto ter grozno puhal. Mes prizor je videl po cesti id-oč elo vek, zagrabil je kamenje, ter so spravil na strupeno golazen. A opravil ni nič. Prvi kamen ni zadel modrasa, pač pa je slutil mod ras novo nevarnost. In alko bi sam ne bil videl, bi nikoli ne ve roval, da se kača spusti za člo vekom. Grozno žvižgajoč se jo modras zapodil proti prišlecu, ki jo je pobrisal kolikor so ga noge nesti mogle. Razdražen modras jo je popihal v bližnje grmovje, ter se nama izgubil. Kolesar je poprosil moža. po imenu Surina, naj ga spremi do bližnje šapijanske postaje, od koder se je odpeljal na bližnjo Reko. Mož leži še danes doma bolan — bolan od preslanega strahu pred modrasom in smrt jo.
Navihan Amerikanec.Pred krat kim je prišel iz Amerike leta 1870 v Pijavi gori pri Krškem rojeni samlski čevljar Anton Zdravje. V domači va.si se je bahal, ka.kor je iže sploh v navadi tem ljudem, o dobrem američanskem zaslužku in življenju ter dajal v gostilni za. nijačo, da je kar teklo od mize. Tc je trpelo cel dan in račun je znašal okoli 12 K. Ko je bilo treba plačati, je začel kazati amenikan-ski denar in ga ponujal gostilni carju, češ, da niima avstrijskega Z raznimi pretvezami je Zdravje izvabil gostilničarja v Krško, češ. da bode tam zmenjal denar in ga izplačal. Dospevši tja, se je lju beznjivi Amerikanec gostilničarju naglo izgubil in se odpeljal v Ljubljano. Ko je policija o tein doznala, je Zdravjeta izsledila in a-retovala ter izročila sodišču. Na-

Ako hočete dejansko hraniti denar pri nakupovanju raznovrstnih stvari po primerno niski ceni potem obiščite nas ta teden. Posebne cene vsak dan. Dvojni kuponi vsak četrtek.
Prodajalna zaprta vsako nedeljo celi dan
42
42
42
Fini čisto volneni Panamski Chiffon. Lahke in srednje teže, črne
in ereiam barve yd. po.........
65
Lepa raznobarvana svila, v izvrstnih kombinacijah. Najboljša po
59c. yd. sedaj le..............
43c
Pravi čisto volneni pisani Panama Chiffon, in še veliko drugih
modernih barv. vd. ipo.........
79
Fini Angleški kašmir, lahko blago v temnih barvah. Najboljši po
39c sedaj yd. po ..............
25c
Yard širok Satin, črn ream in ni-javi, primemo za podlago. Najboljši po $1.00 vL sedaj po ---
79c
Ročni kovčki, obšiti z intimiranem usnjem, lep in trpežen, močni usnjati vogali s jeklenim okovom, zaporne iz medenine. Velikost 22
in 24 samo ....................
98o
V volni barvana pogrinjala 9 x 12
črevljev. rudeei ali zeleni, radi razprodaje izvanredna cena, izbira ............................
$5.98
Dva vd. široko polimano platno,
na izbiro v raznih uzorcih, speci-
jelno štirjaški yd. po ........
1934c
Navadne plave možke srajce z
prišitimi zapestnicami in ovratnik. Velikost 14 do 17 navadna cena
75c. sedaj samo................
5Fc
Finejše možke srajce, bele in fino 'delane z zapestnicami, raznih velikosti. Navadna cena $1.25 ¡sedaj
samo ............................
90c
Waists raznega kroja, okrašeni z čipkami in voznino, spredaj za zapenjati ali od izadej, z -dolgimi ali kratkimi rokavi. Nektere po $1.75
vaša izbira samo ................
95
Zaloga finih belih Lawn Waists,
bogato obrobljenih in -obšitih, se zapenjajo od spredaj ali od zadej, razniga in finiga kroja na izbiro, vrednost $2.50 vaša izbira samo. . $1.69
Zenske obleke lepo izdelane in o-krašene v raznih barvah in sicer modrih in črnih. Velikost 34 'do
42 obleka stane .............
$1 39
Ženskne hišne obleke čišto bele ali barvane, na izbiro iz razniga
kroja po ........................
$3 98
Železno okovavni kovčki izvanredno -delo, obokani pOkro-v, trdega lesa, (železen pod in močna ključanca. Velikost
26 palcev 28 palcev 30 palcev $1.35	$1.55	$1.75
32 palcev 34 palcev 36 palcev $1.98	$2.25	$2.45
S platnom obšiti dalnogledi iz us-
na.tiim obokom in jermeni.
Velikost in cena ................
20 palcev ' 22 palcev 24 palcev 59c.	69c.	79c.
26 palcev, ...............98c
'accAčTŽo.
55®, 561,363 &565 ßWE fSí AND ÂVE»	jjj
vihanec, ki je bil šest let v Ameriki, je imel pri sebi 150 dolarjev, od katerih je dobil opeharjeni gostilničar tudi svoj delež.
Vsak slovenski delavec mora citati “Glas Svobode”! Sodrugi širite ga!
Čudežna ura za $4.98
Finega dela, dobro idoča. močna in zgleda lcot zlata. Remu-ator teč: ji na rubin kamnih. J .mčen rerulator in gravirani pokrovi. Garantirana za 20 let. ^ uro pošljemo krasno verižico brezplačno po po-vztju (C. O. D.) za $4-98. Oglej si jo in tih o ti je po godu plačaj in tvoja je nasprotno jo pa vrni na naše stroške. Z naročilom 6. ur dobiš eno uio in verižico po rh. Pri naročilu piši želiž li žensko ali možko i ro. FIELD & CO., DEP.38-163 RANDOPH ST.* CHICAGO ILL.
CÜÄJLTYL
SPOŠTOVAN KROJAČ
Čistim in barvam obleke!
/86 So. Halsted St,
nasproti 20. caste
Tel, Canal 2188.
CHICAGO, ILL.
MATIJA ERKLAVEC.
Edini slovenski krojač v Chicagi naznanja slav. občinstvu, da ima sedaj veliko zalogo vsakovrstnega blaga v izdelovanje novih oblek kakor tudi v popravo starih vse po zmerno nizkih cenah
624 South Centre Avenue. CHICAGO
Slovenci pozor!
Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge _ važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se og- 7. <5 lasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. 5) Čistim stare obleke in izdelujem nove
a®“	=po^	—— “©a
j. najnovejši modi in nizki ceni. j
JURIJ MAMEK, 581 S. Centre Ave.	^
blizo 18. ulice Chicago, lil. M
j FOTOGRAFIJE,
katere hočete imeti prišle mesece so velike važnosti sosebno za bodočo nevesto in ženina. — Za te poročne slike je
Izkušen fotograf, vodia
Slike izdelam po zmernih cenah v najboljši izdelovalnici fotografij. Obisk naše galerije slik Vas o tem prepriča.
391-393 Blue Island Ave., vogal 14. Place
|	Established 1883	— CHICAGO — Phone Canal 287
Nota.
Za vsebino oglasov v “Glas Svobode” ni odgovorno- niti uredništvo- niti upravništvo.
POZOR!
V listu “Glas Svobode” oglašajo samo dobre tvrdke, zato vam jih priporočamo.
“Zahvaljujem se Vam za zdravila, ki so tako veliko meni koristila.”
Frank Krefel, Alix, Ark.
I
m
e
> alm,TOt * r» crot
and Stomach Tablets
te J
;,;ÑÍ < .. kip-
R ;#
lini"
íií
"■ .4
i
,	«Mo-*». **< .
r*1«-" Ju*, ».»rtc#».'
• ùâ
Zabasanost,
slab okus nered v želodcu, riganje, težko prebavljanje, neprebavnost, glavobol, in utrujenost so znaki neredov prebavnih organov, ki naznanjajo, da se mora nekaj storiti, da se preprečijo nadalnje nadloge, katere so nasledki prej omenjenih bolezni. Ni treba trpeti. Samo poskusite steklenico, v katerej je
SEVEROV
ŽIVLJENSKI BALZAM
ta preparat je absolutno čist in je priporočan po tisoče drugih, ki so ga rabili. Ako se hočete veseliti življenja vzemite eno steklenico tega zdravila ter ga rabite po nasvetu. Spravilo bode v red prebavne organe, dalo vam bode dober okus in okrdpčalo ves sestav.	Cena 75c.
DVA OZDRAVLJENA.
’’Ko sem začela rabiti Severov Življenski balsam sem bila hudo bolana in v postelji. Po rabljen-ju samo ene steklenice tega zdravila, sem se tako pozdravila, da mi je mogoče opravljati sedaj vsaj nuina deia. Dala sem nekaj tega zdravila tudi svoji bolni sosedi, ki ga ne more prehvaliti z menoj vred“ ‘	Anna Štubler, Reading, Pa.
i
VAŠ LEKARNAR PRODAJE SEVEROVA ZDRAVILA.
ZAHTEVAJTE LE SEVEROVA
BOLEZNI
v želodcu.
Neprebavnost, težko prebavljenje, kruljenje v črevesih in vse druge želodčne bolezni se hitro ozdravijo, ako se rabi
Severov Želodčni grenčec.
To izvrstno zdravilo lastuje take snovi, ki naredijo popolno prebavljenje. Uredi prebavne organe, odstrani bolečine želodca ih^ prinese zdravje.	Cena 50c in Sl.00
na obistih.
Ako 'obisti in jetra niso zadostno zavarovane proti boleznim potem se je bati, da se ne vstavi kisla tekočina.
Severovo Zdravilo za Obisti in Jetra
očisti te organe, ki so takorekoč odtekočni sestav telesa V tem zdravilu boste našli popolno ozdravljenje in dobro okrepčilo. Poskusite je!
Cena 7Sc in $1.00
ZDRAVILNI NASVET Z-A-STOISTJ
Poštnim potom lahko vlagate denar.
Da zamoremo vslužiti tudi zunanjim vlagateljem uvedli smo da vloge sprejemamo poštnim potom. Vi lahko denar na vsaki pošti za nas vložite s pripombo naslova. Vloge sprejemamo od $1.00 naprej.
Pišite po navodila na
SOJIH (SIMM SAVIHGS EMI
278—92nd Street
Chicago, III.
Nekatere prodajalne trde, da
Pozor rojaki!
Potujočim rojakom po Združenih državah. onim v Chicagi in drugim po okolici, naznanjam, da točim v svojom ravnoku-pljenem
saloonu “Triglav”
vedno sveže “Atlas” pivo in vsakovrstne likerje. Unijske smodke na razpolago. V zabavo vam služi popravljeno kegljišče in “pool” miza. Zagotavljam solidno postrežbo in se priporočam za obilen obisk.
John Mladič
617 So. Center Ave.,
blizu 19. ceste, CHICAGO, ILL.
cena tega ali onega je za polovico.
nižja. Mi tega ne storimo. Temveč pridite in oglejte si naše blago. V zalogi imamo najlepšo vrsto OBLEK, SLAMNIKOV, KLOBUKOV, OVRATNIC,SRAJC SPODNJE OBLEKE itd. Pridite in oglejte si naše vzorce za maske obleke.
Oglejte si našo zalogo OBUČE.
Kloboučnid a obdiodiiiđ zbožim vÿpravnÿm
ZAKÁZKOVÉ PRÁa VERUJE SE	508-600
ZVLÁÜTRÍ POZORNOST	BLUE ISr-AND AVENUE
Dobra unijska gostilna, kjer se dobi mrzel in gorak prigrizek.
POD VODSTVOM
Jos. J. Stastnj ,
na 650 Blue Island Ave., Chicago
Velika dvorana za društvene in unijske seje, in draea dvorane za koncerte šenitbe in domače zabave TEL. 1023 CANAL
Kasparjeva državna banka.
823 Blue Island Ave. Chicago, III.
plačuje od vlog 1. jan. pa 30 jun. in od 1. jul. pa do 30 dec. po 3 odstotke obresti.
Hranilni predal za $3. na leto Pošilja se denar na vse dele sveta in prodaja se tudi vozne listke (šifkarte).
Denar se posojuje na posestva in zavarovalne police.
ČIGAVA JE ZEMLJA?
“Ogrska je ,po svetu toliko raz-upita kakor 'kaka obljubljena dežela, v kateri se cedi med in mleko in skorej vsakdo misli, da na Ogrskem ima vsaki toliko zemljišča, da ne ve števila oral. Razumi se, da Ogrska ima takih ljudi, toda ne med malimi posestniki. Ogrska obsega 41 milijonov 520 tisoč in 278 oralov zemlje, a ni je dežele, da Ibi bilo ozemlje tako ne-razmerno razdeljeno kakor na O-grskem. Tretjina cele Ogrske, torej 12 milijonov 948 tisoč 920 oral pripada na 3977 ljudi. Mnogo od teh se štejejo k kraljevi rodbini, toda predaleč bi nas povedlo, ako bi 'hoteli popisati, na kaki način so posamesniki prišli do tako velikih obsegov zemljišč. Umeje se, da niso prišli se svojimi žulji, temveč izrabljajoč narod pod krinko patriotizma. Veliko njih so počeli največe lopovščine, a se-ve, danes imajo na obrazu krinko pošte, nosti. Velikaši so zmerom le na dobiček mislili, a ne da bi bili kaj poskušali. Izdala so domovino, narod, izdavali so vse. Kaj njih briga, samo da stvar nese.
Dru ga moč poleg velikaše v je, nikoli nasičeno pcjrovsko ižrelo. Tudi popi si niso žuljih rok, da so prišlj đo tolikih posestev, pač pa so si žuljih trebuhe vsied pre-obilega zavižitja. Sv. Štefan je do-vel svečenike, da krote narod in oni so ga v resnici ukrotili, da danes narod od te krotkosti malo da ne umira gladu. Umeje se, da jim je ta trud dobro plačan. In kolikor ti svečeniki na Ogrskem imajo denarja, naj si bo veliko ali malo, gotovo je, da nič ne vračajo narodu, da ibi bilo njemu v korist. Delajo se dobrosrčne, toda več potrošijo s “dobrosrčnicamii” v eni noči, nego dajo skoz deset let v dobrodelne svrhe.
Ogrska je popovska in velikaška zemlja, na kateri pod popovskim in feudalnim jarmom biva gladni in siromašni narod.
U devetih poglavarstveh (županijah) poseduje 40 ljudi 1 milijon oralov zemlje. Promotrimo malo te priviligirance:
Oralov
Ko ez Esterhazv.......•. 483.000
Vojvoda Filip Koburg... .214.756 Grof Ervin Sehonborn... .240.000 Xagyvaradski rmkt. škof. .189.933 “	grškt. škof. .130.808
Tassilo Festetich.........172.000
Nadvojvoda Friedrich... .144.000
Karolyi.................. 170.000
Andrassy.................103.000
Palffy..........!........108.000
Nikdar in miikjer na svetu ni tolikih in tako razmernih velepos-tev. Sedaj ima blizo 91 plemičev i veleposestva na Ogrskem, kateri so nastali v zacinili desetletih. U pojedinih županijah so 94 zemljišča takozvana fideikomisna posest, katera ne smejo ne razdeliti ne .pradati. Take fideikomisne pravice so za zemlj Vea. velika zla. Tako je okoli 16.803.917 oralov vezanih. Nekaj družin imajo po več takih fideikomimsno vezanih posestev, tako Andrassyeva 8, Ziehy 7. Esterhazy 6, Karolyi 6, Festetich 5. itd.
Poleg visokega plemstva stoji svečeništvo. Ali n.i samo to. da leta veleposestva ne ostajajo v per-viVm i obsežnosti, temveč se poveča’''.
Tako so posedovali:
Leta:	oralov
rim. kat. škofi.. .1887... .969.759 rim. kat. škofi... 1896.... 716.405 gršik. kait. škofi. .1887... .141.466 gršk. kat. škofi. .1895... .154.160 Danes je ta posest, to se razumi, zopet večja; tekatoliške cerkve posedujejo sedaj približno 1.677.302 oralov v vrednosti preko iedne mil.jarde!--------
Nekaj veleposestev imajo v lasti pojedine občine, tako na pr.: Debrecin........89.260 oralov.
Šzeged...........71.987 oralov
Kecskemet........40.104 oralov
Sobotica.........48.298 oralov
So pa tudi občine, koje nimajo nite enega orala. No oglejmo si. kaki so odnošaji pojedinih številk proti eelori. Ogrska ima skupno 2.795.885 gospodarstva. Od teh je maloposestnikov, t. j.
onih ko imajo več iko 100 oralov 2,771,111; srednjih posestnikov je 20.897, to so oni, ko ne posedujejo črez 1000 oralov in konečno jih je 3977 ko imajo vposesti na tisoče oralov zemljišča Posedujejo to-raj:	,	i
Maloposestniki • .22,664.125 oralov Srednji posest... 5,907.233 oralov A 3997 veleposestniki 12,948.920 oralov.
Tako na jednoga maloposestni-ka spada povprečno 10 oralov, ko poseduje vsaki onih 3977 po 3300 oralov!
število onih, ko posedujejo manje ko 10 oralov, iznaša 2,029,-427, a število maloposestnikov je 741.684. In tako je velika večina naroda na svojirodni zemlji izla-ščena, a po njej gospodari in se šopiri gotovi element, naj si je bil v husarski uniformi ah v častni mantili. Radi tega je nujno potrebno,da vsi maloposestniki spoznajo, da jim je edina rešitev v socijaldemokratski stranki. “Tako piše “Slobodna Riječ.” —
RAZNO.
Koliko si prihranijo evropski izselniki v Ameriki. Zadnja leta se je izselilo iz Evrope v Zed. države nad l1/? milijona delavcev, kii so poslali v domovino povprečno na leto 1200 milijonov kron. Od te vsote pripade v zadnjih petih letih na Italijo 350 milijonov, na Avstro-Ogrsko 325 milijonov, na Anglijo, Rusijo in Skandinavijo po 125 milijonov, dočiim odpade na vse ostale države 75 milijonov kron.
Manija v samomorih. V Bellin-soni v francoski Švici je imel stari zidar Hanger štiri sinove, 20, 17, 15 in 12 let stare. V teku enega tedna je izgubil oče vse štiri sinove. Lotila se jih je samomorilna manija. Najprej se je obesil najstarejši sin, drugi se je vrgel pod vlak, tretji je skočil v r> ko, a najmlajši se je ustrelil z revolverjem.
. .Cela vas se je potopila. V nemški koloniji v Afriki se je na malem otoku nahajajoča se vas Vo-ropu pred štirimi meseci polagoma pogreznila v morje, tako da le vrhovi streh gledajo iz vode. Izmed prebivalcev so utonili le štir je otroci. V istem času so v nemški Gvineji čutili hud potres. Zemlja se je več dni neprestano majala.
Zastrupljeno maišno vino. V
Reggio di Calabria se je zgrudil pred oltarjem na 1 la župnik ko je zavži1 pri maši vino V vinu je bil strup. Vlil e a je v v mo neki drugi duhovnik iz masrevanja.
Analfabeti v Portugalski. Ta dežela šteje okoli 6 milijonov prebivalstva. Od teh 6 milijonov 4 milijone ljudi ne zna ne citati ne pisati.
Opravilo pred zdravjem.
Hrepenenje po denarju je tako hudo vkoreninjemo med našim ljudstvom, da še na zdravje in clo življenje velikokrat popolnoma pozabimo. Pozabimo tudi na telo, 'kadar smo utopljeni v delo in trgovino, v strahu, da bi nam kratek odpočitek neodtegnil skočiti na priložnost, ki se nam nudi, predno ne pograbi iste naš konikurenčnik in nas ne oropa za naše trdoddo. Mi si ne privoščimo zabave v življenju, preveč delamo in združujemo vse naše misli v trgovino,dokler ne omagamo. V tem slučaju trpi največ želodec in namesto, da bi mu pomagali z redilno hrano, ga pa še bolj pokvarimo z močnimi likerji, in tako na vse zadne postanemo mučeniki zabasanosti. Ojačimo si želodec in živce z Triner-jevim zdravilnim grenkim vinom, kadarkoli ste od dela vt ruj eni, o-slaibeli in izdelani. Ono ozdravi vnetje, ojači mišice prebavnih organov, potem bodete v stanu Oi pravljati svoj posel in sebi samem.
Dobiva se v lekarnah in pri izdelovalcu Jos. Triner, —616. 622 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
“Glas Svobode” se bori za svobodo, toraj za te, naroči se nanj in pridi v naše vrste.
[Nadaljevanje iz 5. strani.]
ga semlba-ej sem si mislil, ali jih 'bom v sodih zovil ali v nabojih nalagal, potem me še le poduče, ko mi velilko torbo na hribeit obesijo, da jih bom v torbi nosil vse pozdrave. “Ooo-rajt” sem si mislil po kranjsko, nekaj bo 'že, če dražega ne pa, čeiz dan luč prosta, in padec raz polammjenega vo'za gotov. Prvi pozdrav ni bil nič kaj žmahten, še le dragi je bil zabeljen z ocvibki, ki se je glasil:
“'Neprostovoljno odišlemu duhu želimo, da ga duhovi zagrabijo ker nam je odnesel možgane iz naših glav, naštejte mu jih par čeiz telo,/ukradene možgane pa pošljite po tele-grah ainc, cvai, d ra; — naizaj!
Čuri Muri na St. Clair St.”
Možgani niso prišli ne po telegraf ne po express, ampak prišel je ta le kraftai odgovor:
“Želimo, da ljudje, ki so toliko zanilkernd, da jim kdo vkrade pri belem dnevu — mdžgane in odhiti v drugo državo ž njimi — naj brez mdžgan po glavi kobacijo z nogami delajo, po rakovo hodijo in po pasje tulijo; če jim ni to všeč, pa naj pošljejo prazne glave k nam, da jih z ajdovko na “fdamo.”	Činidarata Bitim”
To je bilo smeha, prepasati sem se moral z možno vrvjo, da nisem smeha počil. Huronski smeh so zagnali bljižnji sosedje in po tleh so se valali, kakor mlade kravce. He, na to sem pa, po naročilu gospodarja poloimnjenega voza in še-pastega konja, posiljalj najlepš i razglednice na vse strani sveta Izlbral sem seveda tiste piMke, ki žlahtne dele žemslkega telesa, najbolj na očiten videz kažejo, to pa ivsled tega, da je štimunga bolj držala.
'Ta “špilarija” ali po naše rečeno — hecarija je trajala ravno idva debela tedna, še potem ko sem tele-gatu z ukradenimi možgani, vse žilice natančno prešla-tal, če se ni kak uidek zvinil, kaka kitica nategnila, ali žilica po-ktniila. Na moje začudenje sem jel zgulbljevati trtdho vero v došlij portičila iiz sredine svetovnega mesta. Poročila so govorila, da so ga vrgli, pošteno vrgli — na, pa ni nič polominjen. Če bi jaz koga pošteno vrgel, to bi mu vse popokalo ; saj pravim v mojem srcu, se je vgineizdil nejeverni Tomaž, ¡tolažil sem se, saj ni vse zlato, kar se sveti; tudi ni vse pošteno, kar se navidez pošteno kaže.
“Ooo-rajt” sem si zopet mislil, (ko sam na St. Clair in 55 cesti zlagal z voza pasenžerje, zaradi štrajkarske volje kondukterjev. Vozil sem zadnje dneve, prevaže-vanja željne ljudi, po kamnitih ulicah, kar mi je pol ure več vrglo, kakor vsi pildki, ki sem jih moral na vse zadnje še sam kupovati, če smo se hoteli, enmal akr-pildaft, kakor obrihtami ljudje.
Saj pravim, ko sem zlagal pasenžerje raz voza, sem zagledal,
celo gručo ljudij, ki so zijali gor proti oknom na kojih se blišči narodni napis “iS. N. Č . . .” Mislil seim zijala neumna, kaj nimate, kaj dražega dela, kakor zijala prodajati; že sem hotel z bičem o-plaziti frkolina, ki je usta na ste-žaj odprta držal in nos vrtal, kar skoči k meni moj prijatelj, pa mi upije na vsesa:
“Izobražujemo se, na olikan’ način. V Č . . . imajo izvanredno predavanje, pa so vsa sedeži zasedeni, zato poslušamo, kar tu na ulici. Da pa kaj ne preslišamo, predavata kar dva ali trije ali pa še celo, štirje na enkrat. Vidiš prijatelj to je nova metoda, likati sebe in drage. Pameten bodi, pa roke prekrižaj in poslušaj, na tak večer se lahko več olikaš, kakor deset let v šoli.”
No sem pa poslušal, pa predavanja ni bilo ne konca ne kraja, ¡kakor bi bila. olika res tako dolga, da bi jo ne bilo ne konca no kraja. Čudil sem se od kedaj je toliko predavateljev nastalo. Svoj čas smo imeli jednega, pa še tistikrat je po čudnem naključju govor doma pozabil. Častne svetinje, za častne predavatelje se spodobi ; primaruha, ko sem le videl, da predavanje le ni konca. Pa je malo ponehalo, pa zopet -zareg-ljalo, kakor bi orehe na mizo stresal. Na mn.ogaja leta. Kranjcem se dnovi bodo -zjasnili . . .
O, sreča o blagor človeške družbe — ti srečno, veselo — bodi mi pozdravljeno srečno korakanje z godbo na čelu, ko ga moja bolna duša tako pogreša, kakor žejna kajna, kaplje vode. Prejšnje leto. smo imeli vsaj vsak teden eno korakanje s jahanjem junaških jezdecev —; na. hudir letos pa nič. Vendar smo imeli na dan kinlčanja grobov nekaj izvanred-nega.
Čin darata bum, buru burni, čin čin drarara bum; je korakal naprej. Potem pa povrsti, ne reči hočem: po dostojanstvu, sv. Mati božja, žalostna s puškami na rami (mesto sedmih sulic v srcu, to je bil priizor. če bi mesto pušk, imel vsak žalosten sedem sulic na levi strani prsi) : potem z manjšim dostojanstvom: sv. Aloj'zj-usi z belo lilijo ob boku, v plavem cvetju Na to še le z manjšim dostojanstvom, ali bolj pri koncu dostojanstva je korakal ‘ponosni Sokol’ v paradi. Na koncu dostojanstva so pa ‘marčali’ tisti ki nimajo nič dostojanstva. Vidite vse se je lepo pari, nobeden ne leta previsoko, pa nihče ne pade prenizko. I I onižnost to velja! Hura!
Pasja vročina vlada pri nas. da se topimo kakor vosek v peči. kakor led na soincu. Potrpljenje nam ne škodi v tej vročini, zato pa voljno prenašamo vse nadloge tega sveta, in čim manj je človek obložen (iz dostojanstvi) tem lažje rvrenaša ' se neprilike
Pozdrav vsem svobodomiselcem.
Kronist.
S
t
$
s
JOE FIALA
JOE BOCEK
“THE TWO JOES”
Prodaja obleke, klobukov in moških potrebščin . . .
578 Blue Island Ave.
Šivanje oblek je naša posebnost.
ILL.
CHICAGO,
t
Î
PROSTA POSTREŽBA 00 OZDRAVLENJA!
ZENSKE
Obiščite me ako trpite na
Dozorelosti, prsni bolezni, padanji maternice belim toku, mesečnini, obistnih in jetrnih bolezni.
PLAČA SE PO OZDRA-VLENJU.
ELEKTRIKA IH NJE PRI-ZASTONJ !
ODLOŽI TAKOJ SVOJE TRPLENJE.
Dr. Otto E. Meyer je edini zdravnik in kirurg v Chi-csigi, ki daje prosto postrežbo do ozdravljenja. Na stotine ljudi, ki so bili bolni ti lahko povejo, ka^o jih je lečil in plače nezahtevni do ozdravljenja. Bre-zozira na kaki bolezni trpiš zateci se takoj na zdravnika Meyer, in ako te ozdraviti ne bode mos
to tudi povedal.
; mogel ti bode
OTTO E. MEYER, M. D.
Rooms 53-54 (5 nadstropje) Dexter Bldg. 34 ADAMS ST., CHICAGO, ILLINOIS.
Uratkie ure: Od 10 dopol. do 6 popol. ob sredah in sobotah pa do 8 zvečer, ob nedeljah od 10 do 12
MOŽKI
Obiščite me ako trpite na
Revmatismu, oslabelosti, nervoznosti in mokroti.
Zastruplenje krvi Nalezljivih bolezni Bolezni na mehurju želodcu in pljučah.
E V STARO
pošiljamo:
za $	10.35 . ............... 50	kron,
za $	20.50 ................ 10U	kron
za $	41.00 ................ 200	kron,
za $	102.50 ............... 500	kron,
za $	204.50 ... .......... 1000	kron.
za $1018.00 ............... 5000	kron,
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne poMljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najpriiične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske r o Domestic Postal Money Order ali pa New York Draft.
FRANK SAKSER CO.
109 Greenwich St., New York 6104 St. Clair Ave., N. E.. Cleveland, Ohio
MATIJA KlBAIt
GOSTILNIČAR
v Kenosha, Wis., 432 Middle S
Se priporoča rojakom za obisk Toči dobro in sveže pivo. naravno vino in pristno žganje. Izvrstne smodke.
TELEFON ŠTEV. 777
I Pijte najboljše pivo 1
I
I
I
1
% Peter Sehoenhoffen Brewing Co, |
m
_	l» UM TvT IT • L A M A I . U	PUlPtrn ■■ «
CHICAGO II L.
tVl
‘rsj
Moderna gostilna.
HOERBER PIVO IN DOBRA KUHA.
Slovenci, to je slovensko podjetje in za dobro postrežbo Vam jamči
MARTIN NEMANICH 813-=22 St., blizu slov. cerkve,
CHICAGO.
ANTON LINHARD & SON
— Pogrebnika —
Kočije za dobiti za vse priložniti. 471 W. 19th Street Chicago, Ili
Rojak, kateremu si včeraj dal “Glas Svobode”, da je čital, je danes pripravljen naročiti se nanj.
Edina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in imporlirana vina. Kdor pije naše vino, trdi, da še ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro došli!
KRITIČNI MOMENT.
Kadar kak član družine zboli, takrat mora biti odločitev hitra; razven v slučajih re-prebavnosti, ali ne slasti do jedil, in da se počutite slabe, kar ne štejemo kritičnim momentom, in to tudi vemo.
Vsako najmanjšo hrano redno prebavijo, pomnožujejo kri, in odstranjujejo vsako nevarnost od telesa. Kadarkoli se vam torej preti, da
'JOSEPH TEINEE’S
VERY/!**
R EC ISTE R E £>
Trinerjevo zdravilno grenko vino,
je najpripravnejše zdravilo za take bolezni, s katerimi se tro in zamesijivo ozdravi. Izvrtrno učinkuje na želo-ečne vce in pospešuje aktivno vse organe, tako, da vsako najmanjšo hrano redno ore > ivijo, p nnnožujejo kri, in odstranjujejo vsako nevarnost od telesa. Kadarkoli se vam torej pripeti, da
nimate slasti do jedil, se počutite utrujene,
imate teški glavobol,
uemorate mirno spati,
ali da ste bledi je
čas, da upotrebujete Trinerjevo zdravilno grenko vino, ker le ono edino spravi vse prebavi jenje zopet v pravi red. Dela, kri čisto, obraz lep, telo močno in živo mižljenje.
RABITE GA V VSIH POTREBAH.
NA PRODAJ V LEKARNAH in PRI IZDELO VATEL JU
Jože Triiier
616 So. Ashland Ave.,
CHICAGO, ILLINOIS.
Trinerjeva Brinjevec in Slivovka so nepresegljive pijače. Uprašajte trgovce po njih.
mmmm