Razgled po šolskem svetu. — NoTa visoka šola za kmctijstvo. V Krakovu zgrade novo visoko šolo za kmetijstvo. Za zgradbo je dovolila vlada 800.000 K. — Slorensko visokošolsko dijaštvo y leta 1906/07. Slovenskih visokošolskih dijakov je bilo v minolem letu 672, in sieer 352 juristov, 49 medicincev, 165 modroslovcev, 63 tehnikov, 10 veterinarcev, 17 agronomov, 1 farmacevt, 5 konservatoristov, 1 akademični slikar iu 1 na pedagogiju. Na Dunaju je bilo 377, v Gradcu 205, v Pragi 70, v drugih mestih 11 visokošolcev. — Obrtno strokovno šolstvo y ATstriji. To je morda edina vrst šolstva, l<i ji iiaša vlada obrača nekoliko več pozornosti, dasi bi bilo tu še marsičesa želeti. Po najaoveji štatistiki iraamo v Avstriji 33 državnih šol za umetno obrt, 157 strokovnih šol za posamezue obrtne panoge, 11 rokodeiskih šol in 950 obitnih nadaljevalnih šol. Umeje se, da je pretežna večina teh šol v severnih pokrajiuah, kakor Nižje Avstrijska, Moravska in Geška, dočim se z južnimi pokrajinami Kranjsko, Primorsko in Dalmacijo, jako po mačehevsko postopa. Tako uimata n. pr. še danes Istra in Dalmacija niti ene obrtuo-strokovne šole, ampak le par obrtno-nadaljevalnih šol. Jako Iepa ustanovitev od vlade so pred par leti ustanovljeDi obrtni potovalm kurzi, četudi ta naprava nima v naših pokrajiuah zaželenih uspehov, bodi zaradi indolence prebivalstva, bodi zaradi nepoznavanja sloveuskega iu italijanskega jezika od strani potovalnih učiteljev. Sedaj deluj' baje 130 potovalnih učiteljev na različnih poljih. — Trgovsko šolo za deklice je osuoval trgovski gremij za sodui okraj Bruck na Štajerskem. Šola se začne 1. oktobra t. 1., pouk bo trajal eno leto. Sprejeraaie se bodo deklice stare vsaj 15 let, ki so z dobrim uspehom zvršile vsaj tretji razred meščanske šole. Poučevalo se bo po 22 ur na teden v popoldanskem času. Učni predmeti so: uemščina, trgovsko zemljepisje, trgovsko računstvo, nauk o trgovini in menicah, trgovski lepopis, stenogra_.ja, trgovska korespondenca, euostavno in dvojuo knjigovodstvo, pisanje na stroj m nauk o pomuoževanju. — Bolgarski dijaki y Belgrada. Zaradi vseučiliščne krize v Soliji so bolgarski dijaki prisiljeui pohajati inozemska vseučilišča. Večji del se jih je upisalo na srbsko vseučilišče v Belgradu. V miuolem letu je bilo na belgrajskem vseučilišču upisanib. 800 bolgarskih dijakov, dočim jiJb. je bilo v Zagrebu okolo sto. — Črnogorski mladeni.i y Pragi. BGlas črnogorca" poroča, da je črnogorska vlada poslala te dni iz raznih krajev dežele v Prago 36 mladeničev na taraošnje obrtne in strokovne šole. Ti mladeniči se bodo učili na državne stroške. — Šole istrske šolske dražbe. Početkom tega šolskega leta se odprejo štiri nove šole, ena pa, ona v Pulju — se razširi na petrazreduico. Nove šole so: štirirazdnica v Cresu, dvorazreduica v Velikem . Lošinju in enorazrednice v I6ičih, Banjolah in Gabonjimu. Tako bo imela družba sedaj 23 šol s 40 učiteljskimi osebami. To je lep napredek, cela državica s svojim šolstvom, ki se bo še razvijala in sprejemala v svoje okrilje vse neuke in zapuščene, ki jih je tuja zloba ostavila v temi in neznanju; ali trebalo bo za družbo srea in zanimanja, pa pridejo boljši časi za Istro. — Kongres češkik pedagogov. Oeški listi poročajo, da se v bližjem času vrši v Brnu ali v Pragi kongres čeških pedagogov. Glavni predmet kongresa bo reforma češkega ljudskega šolstva. — Gozdarska šola y Celovcu. Za sprejem v gozdarsko šolo je lani prosilo 28 mladeničev, 12 so jih sprejeli. Poučevali so jih, kako je treba varovati gozde in tudi o lesni trgovini. Celovška občioa je dala zavodu svojo hišo na Velikovški eesti za pet let na razpolago. Gojenci so plačevali v interoatu mesečno 50 K in 40 K šolnine na leto, ubožnim in pridnira fantom so se dajale tudi štipendije v znesku 100 do 250 K. — Elerikalnc zahteve y šolstvu. Praški nadškof je izdal z ostalimi tremi škofi na vse duhovnike navodila, kako je treba izvrševati novi šolski in učni red. V feh navodilih je re6eno, da je za vso šolsko mladino ob nedeljah in praznikih maša obvezna. — Reforma uditeljiš.. Na agrarnem shodu v Ausseeju je naglašal poslanec Hagenhofer, da je treba drugače urediti ljudske šole, in sicer tako, da bodo služile kmetijstvu. Poslanec Fr. G r a f e u a u e r je k temu dodal, da je treba nove uredbe tudi učiteljiščem, da bodo učitelji sposobni, krnetiške otroke primerno vzgajati Tudi ta odstavek je bil na shodu sprejet. — Fraucoska in nemška vseačiliš.a. Na Francoskein je 16 vseučilišč, ki so glasom nekega statističnega izkaza imele v zadnjem šolskem letu 35.670 dijakov. Za ta vseučilišča je potrošila vlada na leto 13,764.180 frankov. Nemčija ima pa 21 vseučilišč, na katerih je 37.848 dijakov, in leta 1905. je stalo 19 vseučilišč (od treh manjkajo podatki) 31,908 607 frankov. Število dijakov je v razmerju s prebivalstvom manjše nego na Francoskem; vendar treba vzeti v obzir, da niso v tem številu tehoiške šole, ki stoje na enaki stopnji, na drugi strani so pa tukaj ušteti slušatelji bogoslovja, ki jih ni na Francoskem. — Konvencija glede pouka y poljskih semeniš.ili. Euska vlada je sklenila s sv. stolico konvencijo glede pouka v ruskem jeziku, zgodovini in slovstvu. Glasom konveueije določi škof učni načrt in izpitne naloge. Vladni uradniki bodo prisostvovali izpitu, toda v konfesionaloih predraetih le za knntrolo. — Vseufiiliščno vprasanje y Bolgariji. Vseučiliščno vprašanje jako zanima bolgarsko javno mnenje. Vlada bi rada odprla vseučilišče meseca oktobra, zato se sedaj pngaja z nekaterimi profesorji evropskih vseučilišč. Na vseučilišču se zopet otvorijo vse tri fakultete in vsi kurzi razen onih. za katere ni še profesorjev. — Tisočletnica Tseu.ilišča y Kalru. Najznamenitejše mohamedansko vseučilišče v Kairu bo v kratkem praznovalo 1000 letnico svojega obstaaka. Sedaj šteje vseučilišče nad 6000 slušateljev iz vsek krajev mohamedauskega sveta. Vseučilišče ima bogate zaklade. Seveda je to vseučilišče daleč zaostalo za evropskimi vseučilišči. — Dmiajskl bonscr^atorij. Sestavila se je komisija, ki ima skrbeti za to, da se dunajski konservatorij podržavi. — Otroškl vrtec v Grabrjih pri Celju so otvorili dne 16. t. m. Želirao, da bi bil ta zavod v največji blagor slovenski mladini.