310
Naši dopisi.
v
Dobrova dne 17. sept. (Šmarne maše in drugo). Lepa pobožnost »šmarnih maš" obhajala se je tukaj od predvečera Velikega Šmarna pa do pretečene nedelje „Imena Marijinega" popoludne kaj slovesno, spodbudno in lepo.
Vreme, izuzeniši prvega dne, bilo je ves čas ugodno. Pobožnega ljudstva došlo je ves čas od blizu in daleč na tisoče iskati zdravila dušnim ranam in prositi Marije Dobrovske pomoči v dušnih in telesnih  potrebah.
Domačima v. č. gospodoma duhovnikoma pomagali so med tem časom svete obrede izvrševati in pobožnim romarjem dušni mir deliti še sledeči p. n. in v. Č. gospodje: prelat dr. Andrej Čcbašek, milostljivi prost dr. Anton Jarc, posebno marljivo profesor dr. Josip Marinko, patri: provincijal Placid, pater Jožef, pater Ehrenfried in pater Angelik, monsignor Luka Jerau, katehet Sme-rekar in dr. prof. Elbert.
Čast in hvala preiskrena vsem p. u. gospodom za DJihovo požrtovalno pomoč.
Red je bil ves čas uzoren. Djmače ljudstvo je ves čas cerkvene sedeže svoje popolno prepuščalo pobožnim romarjem v porabo ; ter se vedlo in obnašalo od prvega do zadnjega napram tujcem ves čas kaj uljudno. Posebno uzorno bilo je vedenje odraščeue mladine in fantov-mla-deničev med tem časom. S tem skrbe pa ne le sami za svoje dobro ime, nego tudi za dober glas cele fare.
Da se je ta lepa slovesnost tako spodbudno izvrševala in dokončala, gre v prvi vrsti vsa čast našemu vrlemu gospodu župniku Jerneju Babniku, kateri je za povzdigo časti božje in slavo Marije Device v resnici z dušo in telesom zavzet.
Včeraj in danes zjutraj je huda slana naredila po »barji" in sploh v tej okolici neizrečene škode; vničila je bolj pozne ajdove setve toliko kot popolno; posamezni posestniki tožili so mi, da jim je ta strupena . prezgodnja prikazen od 70 do 100 gld. škode napravila ob teh dveh jutrih. Včeraj bila je planjava se slano pobeljena. Posebno prizadeti so barjani; kar je povodnji ostalo, vničila je sedaj še slana. Bog pomagaj !
V nedeljo zvečer bil bi en tuj potepuh kmalu ustrelil enega tukajšnjega prav mirnega mladeniča; krogla iz revolverja oprasnila ga je ob levem očesu. Takih malopridnih rogoviležev prav nič ne potrebujemo na mirni Dobrovi. Spridenec je uže pravici v rokah, katera naj mu v polnej meri občutiti da, kar je s svojem zlodejstvom zaslužil.
Šolo pričeli smo tukaj v ponedeljek z poklicem sv. Duha. Mladine je šolo obiskujoče 309 otrok, dela bode dosta. Bog daj svojo pomoč !
M. Ran t.
Iz Ljubljane — Minister Gautsch prišel je prevčerajšnjira v Gradec ogledat si tamošnjo novo odtvor-
jeno poslopje druge državne gimnazije. Kakor čujemo namerava naučni minister Gautsch to jesen priti tudi v Ljubljano in prav nam bode, ako to res stori, ker ne dvomimo, da tukaj sprejme pravejši vtis o ljubljanskih šolskih razmerah, kakor iz poročil graške „Tagespost" ali pa „Deutsche Zeitung". Nadejamo se pa tudi, da pogleda pri tej priliki v Kranj, ter se tudi tam osebno prepriča, da se razmere vsih mest ne dajo spraviti na eno kopito ter, da je za šolsko mladino in stariše — se ve da tudi za Kranjsko mesto velika škoda, ako se ne oživi in razširi tamošnja gimnazija.
—  Deželni zbor Kranjski, skliče se, kakor se nam zagotavlja iz dobro podučenih krogov, dne 10. oktobra. Z ravno tako gotovostjo zatrjujejo graški listi, da se deželni zbor štajerski snide v zborovanje že prihodnji teden, deželni zbor nižjeavstrijski pa dne 9. oktobra. Pri takih različnih glasovih je lahko mogoče, da se po različnosti izrečenih želj skliče nekaj deželnih zborov v gotov dan tega meseca, nekaj pa v gotov dan začetkom prihodnjega meseca.
—  Don Franc Bulic, dalmatinski deželni in državni poslanec, ob enem pa vodja c. kr. gimnazije, odložil je svoj mandat, ker se je preveril, da se ta dvojnat posel ne da zlagati. — Bulic bil je vedno zvest katolik in zvest Hrvat.
—  Poroka. Danes poroči se grof Leon Auersperg1 posestnik grajščin Turjak, Ig itd., c. kr. kamornik, deželni poslanec, z gospico Emo Valenta, hčerko c. kr. vladnega svetovalca, profesorja in vodje deželnih dobrodelnih zavodov. Poroka bode v knezoškofiiski domači kapeli.
—  Jesen. Pred navadnim časom letos nastopilo je mrzlo ali vsaj hladno jesensko vreme. Kmetovalec letos pri nas vsaj po pravici toži, da se je letina slabo obnesla, v nekaterih krajih celo zelo slabo. Toča, povodenj, slana, prizadele so velike škode in gniloba končava še vedno kruh ubogih — krompir. — Pa tudi politične razmere kažejo jesensko lice. Nočemo govoriti o najožji domovini, ker tu se nadejamo, da bode večina našega deželnega zbora na Kranjskem in ravno tako manjšino v onih zborih,   ki   imajo   zastopnike   slovenske,   v slogi
razumeli enako svojo narodno dolžnost, kakor dolžnost glede imenitnih gospodarskih vprašanj. Neugodnejši kažejo se razmere v višji državni politiki. Vspehi mlado-češkega šuvinizma pri zadnjih deželno-zborskih volitvah kazali so pred vsim nevarno rano sedanjih razmer.
Stvarne razmere so na Češkem tako, da tamošnji nemški elementi prav malo morejo opraviti nasproti Čehom, dokler so ti vsaj načeloma složni. Prav take sloge pa že zdavnaj ni med njimi, izrekoma glede verskih vprašanj, ker tam še vedno tli stara husitska žrjavica. Pa dokler niso pristopila osebna nasprotstva med češkimi zastopniki, moglo se je še odlašati z reševanjem onih načel, ko je pa vprašanje nastalo osebno, ali Rieger ali Greger, prevzela je vodstvo politike v mladočeških krogih  strast na mesto   hladnokrvnega   prevdarka.    Pri
311
volitvah zmagovala je fraza in mladočehi opravljali so, kakor že sedaj vsakdo lahko prijema z roko, posel čeških narodnih nasprotnikov. Komur so znane mero-riajue osebe, ta vedel je to naprej, sedaj pa to potrjujejo že brez ovinkov nasprotni časniki.
C. kr. namestnik grof Thuu prišel je na to svoje mesto zavolj mladočeških zmag, in ako mu mladočehi uapovedavajo vojsko na žive in mrtve, gotovo slutijo dobro, da pod tem namestnikom ne bodo ne njim in ne nemškim Prusjakom cvetele rožice. Negotovost staro-češxega stališča ima uaravno v posledici, da se ti morajo izogibati borbe, pri kateri bi se lahko pokazala sla-bota večine šolskega vprašanja. To pa je princu Lich-teusteinu dalo povod, odložiti uačelništvo centralnega kluba. Ne mislimo sicer, da bi to imelo dalje posledice v desnici, toda negotovost položaja se ni nikakor zmanjšala.
Družba sv. Cirila in Metoda je domoljubom vedno isto milo dete, ki ga nočejo pozabiti. Advokat v Pragi, dr. Rudolf Schmaus, jej je namreč daroval te dni 20 gl.; mlada njena podružina „Kamenik in okolica" jej je do-poslala 80 gl.; v Prvačini so zložili za-njo domorodci ob novi maši gosp. Ignacija Lebaua 16 gl.; in duhovnik z Ljubnega, g. Josip Meglic, jej je žrtvoval 10 gl. V prav odličnih krajih se pa uprav ta čas ustanavljajo novenje ne poiružine. — Tako srčno ljubezen do sebe pa hoče družba tudi povračati; zato pridno natiskuje sedaj IV. svoj zvezek „Junake", s kojim bode — na svojem neomajano patrijotičnem stalu — v lepem svitu odičila vrle može in žene, ki so v raznih človeških poklicih bili zaščita mili ožji in širji domovini. Te dneve je razposlalo vodstvo vsem slavnim načelništvom 85 podružnic „Vestnik III.", da ga blagovole razdeliti mej častite družbenike, ki se iz njega lahko pouče o vspe-šnem delovanji društvenem.
—  Mestna hranilnica ljubljanska, ki se bode o-tvorila in ob jednem začela poslovati 1. oktobra, ima svoje začasne prostore v pritličji ljubljanskega magistratnega poslopja.
—  Avstrijske gimnazije. Po poročilih naučnemu ministrstvu se je letos število gimnazijskih učencev skrčilo, število učencev na obrtnih, industrijskih in trgovskih šolah pa zvišalo. V zadnjem šolskem letu je prve gimnazijske razrede manj obiskovalo 1021 učencev, ostale razrede pa 1298 manj učencev od prejšnjega leta. V enaki meri pa je poskočilo število učencev na obrtnih šolah.
—  Nova knjiga. Narodne pesni koroških Slovencev. Zbral in na svitlo dal J. Scheinigg, c kr. gimn. prof. v Celovci. Ljubljana. Tiskala in založila Ig. pl. Klein-mayr & Fed. Bamberg, 1889. Knjiga je po vnanjem v resnici lična ter ima na 463 straneh 1041 narodnih pesnij starega značaja, poskočnic in razne vsebine. Iz vira narodnega pesništva spoznava se značaj narodov je li bojevit ali miren, vesel ali žalosten, nepokvarjen ali zdivjan.    Vse  življe  narodovo   zrcali  se v njegovih
narodnih pesnih, njegova sreča ali nesreča. Slovenci še nimamo zbranih in izdanih svojih narodnih pesnij. Zbirka koroških pesnij, kakor piše pisatelj, naj bode donesek bodočemu izdavanju. Obširnejše oceno o tej Knjigi prepuščamo strokovnjakom.
— Poljedelske  in  gozdarske  razstave na Dunaji
1. 1890. vdeleži se tudi dežela kranjska po deželnem o iboru in sicer poglavitno z vodopisno karto in pa z načrti onih del, ki merijo na zboljšanje zemljišč, ki so ali močvirna ali pa v vedni nevarnosti poškodovanja po povodnjih. Kot glavni predmet razstave bode toraj načrt o osuševanji ljubljanskega močvirja, pa tudi vredjenje Save, osuševalna uela Planinsko-Cirkuiška, v Račini itd. pridejo v to razstavo.