List 24^
Gospodarske skušnje.
>
(Skušnje z bivicom) so učile — kakor beremo v zapisniku poslednjega občnega zbora češke gospodarske družbe — da ima neko posebno sovražnico, ktera se ga rada loti, in ta je, neka gos en ca iz verste „tendVedo spinarum" (eine Blattvvespe oder Sagefliege). Nekteri kmetovavci so terdili, da bivic ni nič druzega kot novo ime za staro ozimno ogeršico (Winterrips). — Bomo vidili, kaj bojo še druge skušnje učile, in tudi pri nas na Krajnskem.
i             (Sadno   drevje   gosenc   obvarovati) priporoča
višji gojzdnar H. Dohnal, naj zasade vinorejci blizo sadnega drevja belega ter na ali gloga (Weissdorn). Beli metulji vsake sorte ferfelijo posebno radi na to germovje jajca leč , in ker se to germovje striže in lahko nizko derži, se lahko kupoma pokonča gosenčna zalega.
i             (Nevarna račja bolezen).    Poleti ob hudi vročini
in suši se večkrat primeri, da zlasti mlade race šepati začno; račice grejo komaj ene stopinje pa se usedejo , ker jih noge zlo bole. Ce se hitro ne pomaga, poginejo v 24 urah. Pomaga jim večidel hitro in lahko vsak, ako jim puša na bolni nogi takole: Pol pavca nad členom, kjer se kremplji začno, na unanji strani noge v žlebičku , ki se tam vidi, se z ojstrim nožičkom , s kakoršnim se peresa režejo, od zgoraj doli podolgoma za četert pavca koža in spodej ležeča žila nareže, da kakih 10 do 12 kapljic kervi izteče. To je vse; nič druzega ni treba, kot da bolnim racam ne manjka hladne vode. Drugi dan ne šepajo več in so zdrave. Bolezen ta je hrom tiste sorte kakor je vrančni prisad ali č e r m (jMilzbrand).
(Družba za rejo pišancev na severnem Nemške m). Dan današnji imamo družbe za vsako reč, zakaj bi ne imeli tudi družbe za kurjo rejo?    Skušnje uče, da pute
-   94
(kokoši) unanjih dežel ležejo po 35 do 40 jajc, preden jih začno valiti, — skušnje uče, da v 5 ali 6 letih še le se spita vol in dosti stroškov prizadene, preden vaga 12 centov. Nasproti pa se napravi 12 centov pišančjega mesa v 96 dnevih in s pol manj stroški. Zatega voljo se je na severnem Nemškem osnovalo več družb , ktere razdelujejo po deželi dobre jajca ptuje kuretine. Tako, na priliko, vsak družbenik, kadar stopi v družbo, plača 10 grošev, potem pa vsako leto en tolar. Iz tega dnarja nakupujejo kokoš in petelinov unanjih plemen in zležene jajca potem delijo med družbenike, kakor kogar srečka Qoz) zadene. Iz Geilice je lanskega sušca prišla kohinhiniška kokoš in je zlegia od 12. aprila (mal. travna) do 6. junija (rožn.) 44 jajc; potem se je še le usedla na-nje.