¡o
■-Slim Ir-
■co •wi ici "o
Poplavna varnost: Bruselj odločal hitreje kot Ljubljana
Je živali v mestu pozimi res treba hraniti?
Št. 86/Leto 66/Celje, 4. november 2011/Cena 1,30 EUR
□
Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašic
Počitnice za druženje
Včasih so ljudje slavili god, zadnja desetletja pa je najpomembnejši praznik rojstni dan, sporoča zanimiva razstava v muzeju novejše zgodovine. Počitnice, ki se iztekajo, so predvsem priložnost za druženje z otroki, tudi če nimajo rojstnega dne.

90,6 95,1 95,9 110,3
HIŠE OKNA
WairS3Qa ©Dama ¡KiS
JELOVICA PSC CELJE
Trgovina JELOVER Tel: 03 5413 050 Gsm: 041209 549
trgovina.celje@jelovica.si
Med protestniki pred Ljubljansko borzo
Tudi Rimljani so upali, da s smrtjo ni konec
Vsak četrtek od 17. do 19. ure
Lumparije
otroške ustvarjalne delavnice In animacije s pravljico
s
Foto: SHERPA
		: Nadstandardna ^STANOVANJA ¿J
w.u i li w\	h d	■ i 4001^1"1 I " (brez POTI
IX 1		-4l J Za ogled pokličite TISI 051 365 287 'IVV'1* vvww.mikicanovanja.il
vojniška gmajna, užitek bivanja! fS		
UVODNIK
Rešitelji? No, ja ...
TATJANA CVIRN
Danes se začenja volilna kampanja. Mesec dni bomo morali stiskati zobe in poslušati razlage bolj ali manj znanih ljudi s političnega prizorišča. Vsi bodo imeli rešitve tudi za nerešljive probleme, če jim bomo le namenili svoj glas.
Pred dnevi sem slišala predlog, da bi bilo najbolj pametno, da se mediji ne bi ukvarjali s spremljanjem politične kampanje, da ne bi zapisovali floskul, ki jih servirajo kandidati, da bi enostavno ignorirali njihove običajne predvolilne nastope. Zakaj bi jim delali brezplačno reklamo? Vsaj 14 dni pred volitvami naj bi novinarji raje odpirali teme, ki so res pomembne za prihodnost. Politiki bi se potemtakem morali potruditi, da bi z novimi idejami in rešitvami našli prostor v takšnih vsebinskih člankih.
Pa bi na tak način volivci lahko razbrali, kdo jim prodaja meglo že danes, kdo pa mogoče zna kaj pametnega ponuditi? Saj ne trdim, da je to povsem enostavno izluščiti iz običajnega načina poročanja medijev o kampanji, nekaj osnovnih informacij pa volivci vendarle potrebujejo, da si ustvarijo mnenje. Če seveda sploh še hočejo slišati tisto, kar bi jim nekateri radi povedali. Ali jih zanima, na kak način bi mu nek kandidat omogočil boljše življenje, kaj bi storil, da bi se v gospodarstvu razmere izboljšale, kako bi pomagal odpirati nova delovna mesta? Nezaupanje se je razraslo na vseh koncih, kar kaže tudi ena zadnjih raziskav, imenovana Slovenski utrip, ki govori o tem, da ljudje vse manj zaupajo tudi medijem, tako osrednjim kot nam na lokalni ravni. Kako bo potemtakem politik prepričal volivca, če ta ugasne radio ali TV, takoj ko se začnejo predvolilne debate, ali pa časopisa sploh ne kupuje? Z golažem in darilci na shodih in uličnih predstavitvah? Nekatere tudi mogoče.
Nekako v sebi pa so se mnogi že odločili. Bojim se, da programi kandidatov pri tem niti niso najpomembnejši. Večkrat nas zapeljejo znani obrazi ali imena, ki nekaj pomenijo, šarmanten nasmešek ali zgolj to, da nam je nastop nekoga simpatičen, drugega pač ne. Ali pa spremljamo soočenja le zato, da dobimo potrditev tistega, kar smo že izbrali. Mogoče gremo na volitve zato, da smo proti. Proti kandidatu, ki ima domnevno največ podpre, proti stranki, ki nam gre »na jetra«. In potem smo spet razočarani, ker tisti, ki smo jih volili, niso izvoljeni. Ali še huje, naši izvoljeni predstavniki nas s svojimi izjavami in dejanji spravljajo v nenehno slabo voljo. Zato si obljubimo, da ne bomo šli več na nobene volitve. Do naslednjih, ko ugotovimo, da bi mogoče spet poskusili...
Če sklepamo po nekaj zadnjih mnenjskih raziskavah, naj bi tokat na volišča šlo kar precej volivcev, bistveno več, kot smo bili vajeni na prejšnjih volitvah. Morda zato, ker je večina ugotovila, da je »vrag odnesel šalo« in da bi mogoče volitve lahko nekatere stvari še rešile. Pa čeprav so protestniki pred Ljubljansko borzo prepričani, da so volitve farsa in da svoboda ne potrebuje strank. Toda »predstava« se nadaljuje in trojica, ki trenutno zaseda vrh in iz katere naj bi izbrali »rešitelja«, je znana. Da le ne bi pričakovali čudežev .
Desus z znanimi imeni
V Celju so na volilni konferenci Desusa izbrali kandidate v 5. volilni enoti.
Za glasove volivcev se bo v Šentjurju potegoval Stanislav Zupanc, v dveh celjskih volilnih okrajih Nataša Krajnc Za-krajšek in Brigita Čokl, v žalskih pa Karl Viktor Erjavec in Marija Plevčak. V Mozirju bo kandidiral Srečko Prislan, v dveh velenjskih okrajih pa Marija Antonija Kovačič in Darko Lihtineker. Kot je na konferenci poudaril predsednik Desusa Erjavec, pričakujejo boljši rezultat kot na zadnjih parlamentarnih volitvah, ko je stranka osvojila četrto mesto. Kot zanimivost omenimo, da 5. volilna enota poslanca iz vrst Desusa v zadnjem sklicu ni imela, čeprav je tudi takrat v Žalcu kandidiral predsednik Erjavec.	US
Stranke oziroma drugi predlagatelji list kandidatov vabijo volivce, naj prispevajo svoj podpis podpore običajno kar ob posebnih stojnicah pred upravnimi enotami.
Zbiranje podpisov in imen do srede
Danes uraden začetek volilne kampanje - Tudi za predčasne volitve več načinov glasovanja
Danes se v Sloveniji tudi uradno začenja volilna kampanja pred predčasnimi državnozborskimi volitvami. Stranke in drugi predlagatelji list kandidatov bodo mesec do volitev izkoristili za intenzivno prepričevanje volivcev, zakaj naj svoj glas namenijo prav njim. Volilna kampanja se mora zaključiti 24 ur pred volilno nedeljo, torej opolnoči v noči s petka, 2. decembra, na soboto, 3. decembra. Ta čas je spet namenjen za miren razmislek volivcev.
Današnji dan je v volilnem op. p.) podpišejo obrazec rokovniku pomemben še za podpore listi kandidatov. Prav vse tiste volivce, ki začasno tako je to tudi zadnji dan, ko prebivajo v tujini in bodo lahko pri Službi Državnega tam tudi na volilno nedeljo, zbora RS poslanci podpišejo 4. decembra. Državno volil- obrazec podpore listi kandi-no komisijo morajo namreč datov politične stranke. Do obvestiti, da želijo glasovati konca dne, torej do polnoči, po pošti ali na diplomatskem morajo namreč predlagatelji konzularnem predstavništvu volilnim komisijam volilnih Republike Slovenije v svoji enot predložiti liste kandida-bližini. Prav tako pa lahko tov oziroma kandidature za slovenski državljani, ki ni- poslance državnega zbora. majo stalnega prebivališča v Dan za tem, v četrtek, bodo v naši državi, zahtevajo vpis v upravnih enotah na krajevno evidenco volilne pravice dr- običajen način razgrnili vo-žavljanov.	lilne imenike za vsa volišča
Kar se tiče volilnih opravil, na svojem območju, vpisani še nekoliko pomembnejši da- volivci pa bodo lahko zah-tum sledi sredi prihodnjega tevali morebitne popravke. tedna. Sreda, 9. november, je Prav tako se 10. novembra namreč zadnji dan, ko volivci začne tudi preizkus zakoni-lahko pri pristojnem uprav- tosti kandidatur in list kandi-nem organu (do zaključka de- datov, saj morajo biti odločbe lovnega časa upravnih enot, o potrditvi oziroma zavrnitvi
kandidature izdane do 14. novembra. Temu sledi žreb vrstnega reda, po katerem bodo posamezne liste zapisane na
glasovnicah, in 19. novembra javna objava vseh imen.
IS, foto: GrupA
Volilni ocvirki
Brez obljub o novih delovnih mestih
Trajnostni razvoj ni nič novega - Trajnostni razvoj Slovenije kot politična stranka pa je novinec na slovenski politični sceni. Strankin predsednik, sociolog Matjaž Hanžek, idejo, da se sedanjost ne sme zažirati v prihodnost in da mora dediščina naših prednikov ostati na voljo tudi našim potomcem, zagovarja že vse življenje, o tem je pisal že pred 30 leti. A ga očitno ni nihče poslušal. Zato - da se glas razuma prenese tudi v parlament, kjer se ga bo menda vendarle malo bolj slišalo - je TRS postal politična stranka. In to ena redkih, ki v svojem volilnem programu nima zapisanih obljub o ustvarjanju novih delovnih mest. Zakaj? »Zato, ker jih že imamo - le možnost, da zaživijo jim moramo dati,« pravi Hanžek in dodaja, da bi okrog 30 tisoč parov rok lahko migalo in konec meseca za to dobilo plačilo že samo, če bi država zaukazala in z evrčki podprla energetsko sanacijo stavb in razvoj obnovljivih virov energije!
Pričakovanja so različna
V	to, da je med prvič in petič velika razlika, je prepričan Jakob Presečnik iz SLS. Glede na njegove dolgoletne izkušnje v to trditev sploh ne dvomimo, a vseeno je bil še bolj nedvoumen: »Ko prvič kandidiraš, imaš sam velika pričakovanja - ko kandidiraš petič, pa imajo velika pričakovanja drugi.« Ne glede na to, za čigava pričakovanja gre tokrat, pa bo moral Presečnik (s svojo stranko, seveda) tudi v petem poskusu najprej zbrati zadosten delež podpore volivcev, da jih bo sploh lahko začel izpolnjevati ...	IS
Sašine ženske kandidatke
V	nekaterih strankah očitno bijejo pravi boj, ko izbirajo imena kandidatov. Tako je še v petek veljalo, da se bo v Mozirju na listo SDS vrnil nekdanji poslanec Mirko Zamernik, sredi tedna pa se je, neuradno seveda, že govorilo, da se bo za glasove zgornjesavinjskih volivcev potegovala študentka Janja Napast. Če k temu dodamo prav tako neuradni kandidatki v velenjskih okrajih, ko naj bi SDS proti SD-jevemu Srečku Mehu postavila Romano Jordan Cizelj, v Šoštanju pa naj bi kandidirala Zofija Mazej Kukovič, bo SDS kar v Saša regiji skorajda izpolnila določila o ženskih kvotah.	US
na socialnem dialogu, je poudaril Žerjav in dodal, da so že v preteklem mandatu v stranki, ki je bila sicer del opozicije, z dejanji pokazali, da znajo in zmorejo sprejeti odgovornost tudi takrat, ko je od njih nihče ne pričakuje in ko je to najtežje. »Zato, ker se kot stranka zavedamo re-
in dr. Franc Zagožen, tvorca strankine predhodnice Slovenske kmečke zveze, in tako podprla kandidate. Na Celjskem se bodo tako za podporo volivcev v imenu SLS potegovali Mihaela Rožej v Šentjurju, v obeh celjskih okrajih Roman Kramer, v dveh žalskih
Na slavnostni konvenciji v Narodnem domu se je predstavila večina od 83 kandidatov SLS za decembrske državnozborske volitve.
Lahko jočemo ali zagrabimo
»Zdaj ni čas za odlašanje, ampak za dejanja,« je predsednik stranke mag. Radovan Žerjav poudaril na sobotni slavnostni konvenciji Slovenske ljudske stranke v Celju. »Razmere v državi to terjajo. Terjajo ukrepe, ki bodo omogočali razvoj gospodarstva in kmetijstva,« je še dejal in dodal, da smo zdaj v položaju, ko lahko jočemo ali zagrabimo. »In SLS se ne bo izogibala - niti odločitvam niti odgovornosti. Bo preprosto zagrabila!«
Ob tem volilni program zaciji javnih financ in večji ni pa ne bodo smeli ostati ska in zdravstvena reforma. SLS temelji še na stabili- učinkovitosti države, ob stra- niti izzivi, kot sta pokojnin- Vendar morata obe temeljiti
Konvencijo Slovenske ljudske stranke so s posebnimi poslanicami podprli pisatelj Boris Pahor, predsednik Srbskega gibanja prenove Vuk Draškovic, predsednik avstrijske ljudske stranke Michael Spindelegger in nekdanji avstrijski politik in predsednik Evropskega foruma Albach dr. Erhard Busek.
snosti razmer,« je med drugim položil na srce kandidatom, ki se bodo potegovali za naklonjenost volivcev.
SLS je kot prva stranka v Sloveniji predstavila svoje kandidate za državnozborske volitve 4. decembra. Na listi jih ima 83, saj se bo peterica potegovala za volilne glasove v dveh volilnih okrajih. Slavnostne konvencije v Celju sta se udeležila tudi Ivan Oman
Darko Simončič in Andreja Vodeb, v Mozirju že petič Jakob Presečnik in v obeh velenjskih okrajih dr. Uroš Rotnik, ki je tudi edini kot nečlan stranke na kandidacijski listi SLS. V Laškem gre stranka na volitve z Aljažem Krpičem, v Šmarju pri Jelšah z Božidarjem Sokom in v Slovenskih Konjicah z Renato Gabrovec.
IS, foto: GrupA
Da Savinja ne bi odplaknila evrov
Bo po ponedeljkovem srečanju s strokovnjaki Jaspersa kaj bolj jasna usoda poplavne varnosti Savinjske doline? - »Bruselj je odločal hitreje kot Ljubljana,« se jezi Roman Kramer
CELJE - Mestno občino je izdelava projekta Zagotovitev poplavne varnosti na porečju Savinje stala približno 700 tisoč evrov. Pripravljati ga je začela na lastno pobudo, saj ima Slovenija v tem finančnem obdobju na voljo 80 milijonov evrov namenskega denarja iz kohezijskih sredstev za zagotavljanje poplavne varnosti. In ker je projekt protipoplavnih ukrepov zaenkrat narejen samo za Savinjo in njene pritoke, drugih v Sloveniji še ni, so v Celju upali, da bo prijava v Bruselj romala že ob začetku poletja.
Tako hitro potem vendarle ni šlo, saj je okoljski minister dr. Roko Žarnic vlogo za sofinanciranje prve faze izvajanja ukrepov poplavne varnosti Zgornje in Spodnje Savinjske doline podpisal šele 15. septembra. A v vladni službi za lokalno samoupravo in regionalni razvoj tudi zdaj niso zadovoljni. Pravijo, da je na osnovi doslej opravljenega pregleda treba dopolniti nekatera poglavja v študiji izvedljivosti in v obrazcu vloge za potrditev pomoči. Po besedah vodje oddelka za okolje in prostor ter komunalo Romana Kra-merja pripravo projekta ves čas spremljajo predstavniki specializirane evropske inšti-tucije Jaspers, ki so spomladi temeljito pregledali pripravlje-
ne dokumente in jih pohvalili. In kot zdaj kaže, bo kot čisto zadnje dejanje v proceduri pošiljanja vloge na Evropsko komisijo prav mnenje Jaspersa o ustreznosti projekta. Tega, upajo Celjani, bodo morda slišali že 7. novembra, ko se bodo z evropskimi strokovnja-
ki sestali v Ljubljani. »Prej, ko so o prijavljenih projektih odločali neposredno v Bruslju, je bilo veliko lažje. Zdaj se zapleta in zatika v Ljubljani, kot da se ne bi upali sami odločiti in kot da eni uradniki ne vedo, kaj počnejo drugi,« še pravi Kramer.
Na Celjsko 67 milijonov evrov
Projekt poplavne varnosti porečja Savinje je razdeljen na več faz. Minister za okolje in prostor dr. Roko Žarnic je 15. septembra 2011 podpisal vlogo za sofinanciranje prve faze izvajanja ukrepov po-
plavne varnosti Zgornje in Spodnje Savinjske doline. Gre za projekt v vrednosti približno 67 milijonov evrov, kar ga tudi po standardih Evropske komisije uvršča med velike kohezijske projekte.
V prvi fazi bodo izvedeni tisti ukrepi, od katerih se pri-
čakuje največji učinek do leta 2015. Gre za območja že sprejetega državnega prostorskega načrta za Luče, sprejetih občinskih prostorskih aktov mestne občine in širšega območja Celja (ob Hudinji, Voglajni in drugih pritokih Savinje) ter območje občinskega lokacijskega načrta za Laško na Savinji od marijagraškega ovinka do Ud-mata. V Celju so bili še poleti optimistični, češ da bo javno naročilo izvedeno še letos in se bo fizična izvedba del takoj po podpisu pogodbe začela pred koncem leta ali najkasneje januarja prihodnje leto.
V drugi fazi bodo sledili vsi drugi ukrepi, načrtovani v preostalih prostorskih načrtih, za katere je predvideno sprejetje uredb leta 2012. Gre predvsem za suhe zadrževalnike na območju srednje Savinje (Zdaj so v javni razgrnitvi, javni obravnavi pa bosta 16. in 17. novembra v Preboldu in Žalcu, op. p.). A ti ukrepi oziroma njihova izvedba bodo že predmet vloge za kohezijska sredstva v naslednji finančni perspektivi. Z ukrepi prve faze pa se več kot mudi - glede na to, da je na voljo namenski evropski denar iz kohezijskih sredstev tega finančnega obdobja, je dela namreč treba opraviti do konca leta 2013.
IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA (arhiv NT)
Lani septembra je Savinja v Celju na srečo le takole grozila ... - Št. 86 - 4. november 2011
Mozirski zadrugi uhaja mleko
Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi se obeta drugi val odcepitev - Nekaj kmetov bo svoje mleko oddajalo v Kranj
Potem ko je kar nekaj slovenskih kmetov, med njimi so tudi zgornjesavinjski, pred štirimi, petimi leti začelo mleko prodajati v sosednji Italiji, se Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi (ZKZ) obeta nov val odcepitev. S 1. decembrom naj bi zadrugo zapustilo 15 proizvajalcev mleka, med njimi tudi tisti največji, ki so se odločili za pristop h kranjski Slogi.
Razlogi, ki jih slišimo med jajoči kmetje bodo s sabo od-
kmeti, so enaki kot ob »selitvi« v Italijo: prenizka odkupna cena, neredna oziroma plačila dvakrat na mesec in kup starih zamer. Zanimivo, da o očitkih nihče od kmetov, vsaj tistih, ki smo jih povprašali, ni bil pripravljen govoriti na glas. Je pa med tistimi, ki ostajajo, mogoče slišati tudi o tem, da je Sloga za kak mesec posodila »john deere« ... Za traktorje gre, da ne boste preveč razmišljali.
»Informacija, da izgubljamo 15 proizvajalcev mleka, je točna. Sicer ne gre samo za največje proizvajalce, žal pa so to kmetije, ki so logistično najbolj enostavne, saj ležijo ob glavnih poteh. Nam ostajajo tisti, ki so bolj oddaljeni od ravninskih in glavnih poti,« je povedal Andrej Presečnik, direktor ZKZ s sedežem v Gornjem Gradu. Zadruga že dolga leta organizira odkup mleka, ki ga s tega območja vozijo v Ljubljanske mlekarne. Odha-
nesli približno 15 odstotkov mleka, torej nekje 2 milijona litrov letno. »Številka je seveda precej visoka, še težje pa je, ker bodo logistični stroški enaki oziroma se zaradi manj kmetov ne bodo pocenili. Tako se zaradi manjšega števila ne bo dalo kaj veliko prihraniti.«
Kot je poudaril Presečnik, vrzeli ne bodo mogli zapolniti, v zadrugi računajo na prilagoditev stroškov. Predvsem bodo poskušali optimizirati prevoze.
Cena gor in dol
Odločitev proizvajalcev, komu bodo prodajali svoje mleko, je seveda stvar njihove svobodne volje. Tudi v ZKZ pa vedo, kje tičijo vzroki za odvoz zgornjesavinjskega mleka v Kranj: »Glavni vzrok je v tem, da je odkupna cena mleka od lanskega poletja na tujih trgih nekoliko višja. Očitno smo nekoliko prepočasi odreagirali, vendar
Februarja, ko so slavili pol stoletja ZKZ, še ni kazalo, da kmetje razmišljajo o odhodu. Na fotografiji direktor Andrej Presečnik med pozdravom gostov.
Na letošnje poslovanje ZKZ odhajajoči kmetje še ne bodo imeli veliko vpliva, tako da bo odkup mleka v okviru načrtov. Tudi odkup lesa in živine sta v pozitivnem trendu, tako da Presečnik konec leta pričakuje pozitiven rezultat.
V Zadrugi Sloga, ki je s svojo trgovino prisotna tudi v Šmarju pri Jelšah, odkupujejo kravje mleko na področju Gorenjske in širše Slovenije. Mleko prodajajo slovenskim mlekarnam in mlekarnam v Italiji preko podjetja Mlekop.
se bomo z višjimi cenami v novembru zelo približali temu, kar naj bi proizvajalci dosegali. Če pa pogledamo povprečje zadnjih treh let, je po moji oceni odkupna cena precej podobna oziroma se v zadnjem obdobju na nobeni strani ni veliko profitiralo ali izgubljalo. Kako bo s cenami v prihodnje, je v tem trenutku nemogoče napovedati. pri mleku je namreč drugače kot pri drugih produktih, živini ali lesu, na primer, kjer lahko počakaš na bolj ugodne cene,« je povedal Presečnik, hkrati pa omenil, da bi bilo treba tudi pri odkupu mleka pogosteje razmišljati o dolgoročni stabilnosti in ne zgolj o trenutnih pogojih.
»Mlečna kriza traja že skoraj šest let. V začetku so cene v EU mlekarnah hitro poskočile navzgor: leta 2007 od približno 28 centov do preko 35 centov za liter. Sredi leta 2008 pa še hitreje padle, tudi
pod 24 centov. Z rahlim trendom rasti so se te cene držale do sredine lanskega leta, ko se je cena izraziteje dvignila v dveh mesecih na 32 do 33 centov in se kasneje še dvignila do današnjih 35 centov,« je razložil Presečnik. »V slovenskih mlekarnah je bilo to gibanje z nekajmesečnimi zamiki in z >porezanimi< ek-stremi. Tako se je cena konec leta 2007 dvignila do 34 centov in šele v sredini leta 2009 z enoletnim zamikom padla na 26 centov. To ceno smo vzdrževali do sredine lanskega leta in seveda odreagirali na dogajanje v EU mlekarnah, vendar ponovno s postopnim dvigovanjem do današnjih 33 centov. Za november je že dogovorjena cena, in sicer 34 centov za liter mleka.« Vse cene seveda veljajo za visoko kvalitetno mleko s 4,2 % mlečne maščobe in 3,4 % mlečnih beljakovin.
Tudi osebni razlogi
Med kmeti je slišati tudi o razpršenosti prodaje mleka, pa o slabem poslovanju zadruge ... »Naša ocena je, da je razpršenost, brez zagotovil o trajnejšem sodelovanju pri prodaji mleka, lahko v situaciji viškov mleka zelo nevarna. Tudi predvideni odkupovalec, torej Sloga, je bilančno gledano v popolnoma enakem položaju, se mi pa zdi, da rejci tega ne vedo. Novi odkupovalec jih tudi zavaja s količinami, ki jih odkupi. Mi, skupaj 27 zadrug, smo povezani v Mlekodel in prodajamo po dogovorjenih pogojih, Sloga pa je v okviru gorenjskega združenja Mle-kop. Količinsko gre v okviru Mlekodela za približno od 20
ZKZ letno od 250 rejcev odkupi 13 milijonov litrov mleka. Približno milijon litrov zgornjesavinjskega mleka odpeljejo v Italijo, kot kaže, pa ga bodo dodatna dva milijona litrov na Gorenjsko.
do 30 milijonov litrov večje količine,« pojasnjuje Preseč-nik.
Med ljudmi je slišati, da naj bi se zgornjesavinjski kmetje za drugega odku-povalca odločali tudi zaradi politike podjetja Mlekodel. Podjetje združuje več slovenskih zadrug, ki oddajo mleko Ljubljanskim mlekarnam, njegov direktor pa je nekdanji direktor ZKZ Anton Vrhovnik. Med drugim naj bi kmetje preko Mlekodela prispevali del denarja za odkup Ljubljanskih mlekarnah. »Govorice med ljudmi težko komentiram,« odgovarja Presečnik, »ker je funkcija Mlekodela izključno v lastništvu Ljubljanskih mlekarn, ki so ga od zadruge dobili po zakonu. Večina zadrug sicer sodeluje pri skupnem nastopu in pogajanju za odkupno ceno mleka. Verjetno gre na zgor-njesavinjskem območju bolj za subjektivni vpliv oziroma občutek nekih starih zamer do bivšega direktorja zadruge.«
US
Ffoto: GrupA
Po igračah šolske potrebščine
Skupina Premogovnik Velenje je skupaj z drugimi družbami skupine HSE ponovno pristopila k dobrodelni akciji, s katero bodo skušali pomagati otrokom iz socialno ogroženih družin.
V PV se zavedajo, da nakup šolskih potrebščin, še posebej za družine z nizkimi prejemki, predstavlja veliko finančno breme, zato so se odločili, da bodo letos zbirali rabljene, a dobro ohranjene šolske potrebščine. Po zaključku akcije bodo zbrane potrebščine podarili organizaciji ali družinam iz domačega okolja. V skladu s sloganom »Moja šolska torbica - tvoja šolska torbica« bodo šolske potrebščine zbirali do sredine novembra. Lani so v PV s številnimi zbranimi didaktičnimi igračami in knjigami razveselili otroke iz Šaleške doline.
Bo šlo v tretje?
Stečajnemu upravitelju nazarskega Elkroja Stevu Radovanovicu bo očitno v tretjem poskusu uspelo prodati zemljišča in objekte nekdanjega tekstilca tik ob glavni cesti Ljubno-Mozirje.
Za nepremičnine je sicer vladalo kar precej zanimanja, vendar pravih ponudb stečajni upravitelj ni prejel oziroma je v enem primeru potencialni kupec odstopil tik pred podpisom pogodbe. Sedaj bo, tudi z odobritvijo pristojnega sodišča, stečajni upravitelj nepremičnine prodal podjetju Pfeifer, ki se sicer ukvarja s prevozništvom, trgovino in lesno predelavo. Kupec naj bi za nepremičnine na Prihovi odštel 1,2 milijona evrov, kar ne pomeni niti 43 odstotkov ocenjene likvidacijske vrednosti.
US
Obrat v Strizivojni je odprla hrvaška premierka Jadranka Kosor.
Znanje z Vranskega na Hrvaško
KIV Vransko je v kraju Stri-zivojna pri hrvaškem Džako-vu dogradil enega največjih kogeneracijskih obratov v jugovzhodni Evropi.
Vranski KIV je skupaj s hrvaškim podjetjem TPK-EPO Proizvodnja v letu 2008 zmagal na razpisu za postavitev kogeneracijske naprave na biomaso. Projekt, ki je stal 15
milijonov evrov, je financiralo podjetje Hrast Strizivojna, eden največjih proizvajalcev parketa na Balkanu.
Kogeneracijska naprava je prva hrvaška elektrarna na biomaso, ki proizvaja toploto za tehnološke procese (sušilnice, ogrevanje proizvodnih hal) in električno energijo z močjo 3,36 MWh. Za gorivo
bodo uporabljali sekance in lesne ostanke iz predelave parketa. Podjetje KIV z Vranskega se ukvarja s pridobivanjem energije iz sistemov za izgorevanje biomase in komunalnih odpadkov. V lanskem letu so zaslužili nekaj manj kot 5,8 milijona evrov in zaposlovali 70 ljudi.
US, foto: TT
Mag. Marko Cvikl
Le realne cene porok za oskrbo
Z odlaganjem podražitev komunalnih storitev v prihodnost občani nič ne prihranijo - Država administrativno zamrznila cene
»Spremembe cen komunalnih storitev v Sloveniji so razmeroma redke, postopki za njihovo uveljavitev pa dolgi in zapleteni. Res gre za javne službe, ki so monopolnega značaja, zato je prav, da se ta položaj ne zlorablja in da so cene pod nadzorom. Ampak gre za to, kakšen je ta nadzor,« opozarja mag. Marko Cvikl, direktor Javnega podjetja Vodovod-Kanalizacija Celje, na to, da prihaja do gospodarske škode zaradi tega, ker so nekatere cene komunalnih storitev že desetletje nespremenjene. »Menim, da je prav, da nosilec javne službe prevzame odgovornost za realno oblikovanje cen, tisti, ki to področje nadzirajo, pa bi se tudi morali zavedati svoje odgovornosti. Da namreč cen ne omejujejo preveč, saj se to pozna pri vzdrževanju sistemov.«
Če namreč cene »stojijo«, če so realno prenizke in se njihovo povišanje odlaga v prihodnost, se prav tako v prihodnost odmikajo tudi vzdrževalna dela na sistemih. »S tem seveda tvegamo, da se nam kakšen sistem tudi v celoti zruši. To se seveda odraža na storitvah - oskrbi s pitno vodo, odvajanju in čiščenju odpadnih voda, ravnanju z odpadki ... Posledice so velika materialna škoda na obstoječih objektih, a tudi pri izpadu proi-
»Čistilne naprave gradimo najprej zato, da so pripravljene za čiščenje, potem ko je zgrajeno tudi omrežje. Predstavljajte si obratno pot. Kam bi s fekalijami, če bi najprej v celoti zgradili omrežje? Čistilne naprave so tako projektirane, da se lahko postopoma dodatno obremenjujejo, da se osnovni kanalizacijski skelet priključi na napravo, potem pa sledijo posamezni deli sekundarne kanalizacije. Za naše čistilne naprave lahko rečem, da dobro delujejo. To kažeta tudi glavna pokazatelja čiščenja - KPK (kemijska poraba kisika) in BPK (biološka poraba kisika). Oba dosegata preko 95, tudi do 97 odstotkov, so pa izredno učinkovite že tiste naprave, ki imajo čez 90-odstotnoporabo kisika.«
»Voda kot dobrina iz narave je brez cene, stroški nastajajo šele z obdelavo. A voda kot dobrina je omejena - jemljemo jo iz narave in z njo bi morali ravnati gospodarno, ne da jo na poti do uporabnika po nepotrebnem izgubljamo. Če ne bi nastajale izgube, bi z enakimi količinami lahko oskrbovali več ljudi. Količine vode zaenkrat še niso problem - a gledati moramo tudi v prihodnost. Glede na obstoječe količine in racionalno ravnanje z vodo ima Celje velike možnosti širitve in rasti zgolj z racionalnim gospodarjenjem in ne z iskanjem novih virov. To je namreč še veliko, veliko dražje.«
zvodnje, če do njega pride zaradi motenj na komunalnem sistemu,« še pravi mag. Marko Cvikl, ki vse od ustanovitve v letu 1995 vodi Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija Celje.
Kako dolgo imate torej že nespremenjene cene za svoje storitve?
Povsem administrativno so v vsej državi cene zamrznjene že leto in pol, v tem času ni bilo nobene možnosti uskladitev. V Celju je bila zadnja sprememba cene pitne vode pred malo več kot tremi leti, cene odvajanja in čiščenja voda so nespremenjene od leta 2000. Prav tu že nastaja problem.
Kako se kaže?
Predpisano ravnanje z blatom s čistilne naprave se je vmes spremenilo. Včasih smo blato odlagali na deponiji, danes ga sežiga-mo, kar je seveda dražje. Večji stroški so posledica zakonodaje, uskladitve z evropskimi normami, a država nam jih ne prizna in ne dovoli uskladitve cen.
Pri pitni vodi se je le obetala podražitev z lanskim 1. septembrom, kajne?
Naj povem, da bi šlo za minimalne spremembe - pri uporabnikih bi bila podražitev
»Leto 2017, ko se v naravo ne bo smela vračati predhodno neočiščena voda, za nas ni bav-bav, a enostavno vseeno ne bo. Sistemi, ki jih moramo zgraditi, so vredni še kar nekaj milijonov evrov, saj gre za redko poseljena območja. Tudi posegi v prostor so občutno zahtevnejši, vsaj kar se tiče dogovorov glede zemljišč in služnosti na njih. A reči moram, da se je pogled ljudi precej spremenil. Okrog leta 2000, ko smo začeli graditi kanalizacijska omrežja, je bilo veliko težje, zdaj prihajajo pobude že s terena. Ljudje se sami obrnejo na nas, sprašujejo, kdaj bomo začeli delati. Takrat običajno ni težav, a se še vedno najdejo posamezniki, s katerimi je težko doseči dogovor.«
Kje jih potem vzamete?
Najprej skušaš biti čim bolj racionalen pri poslovanju. Zmanjšuješ obnove, opraviš le skrajno nujna vzdrževalna dela. A v nedogled tako ne gre, saj ta dela le odlagaš v prihodnost. Pred tem si je nesmiselno zatiskati oči.
In tudi podražitev bo takrat bistveno večja, kajne?
Ne smemo pozabiti, da z nevzdrževanjem sistema naraščajo tudi sprotni stroški. Infrastruktura je bolj dotrajana, hitreje prihaja do okvar, če ni redno vzdrževana. Ko napoči trenutek za obnovo, jo ta bolj racionalno kot krpanje. To vzdrževanje je namreč vedno zahtevnejše in končno tudi dražje od obnove.
Zdi se, da so zadnja leta tudi na račun evropskega sofinanciranja edino, za kar je denar, novogradnje.
Investicijski cikel je bil na našem območju res velik; tako na vodovodnih kot na kanalizacijskih sistemih. In tisto, česar ne smemo pozabiti, je, da zadnja leta gradimo sisteme na območjih, ki so relativno redko poseljena, ali pa celo povezovalne sisteme, kjer sploh ni uporabnikov. Ti sistemi so zaradi tega stroškovno zahtevnejši. Manj ljudi prispeva za njihovo vzdrževanje, zato je to s cenami treba korigirati. Razlika je, če gre za sistem, kjer je do vsake hiše treba zgraditi tudi do 200 metrov cevi, ali pa takšnega v mestnem jedru, kjer je na manj kot sto metrih priključenih več kot 200 gospodinjstev. Vse to prispeva, da je povprečna cena višja. Denar za novogradnje je šel iz evropskih in tudi državnih ter občinskih virov, a iz cen storitev, ki jih plačujejo uporabniki, je treba kriti redno poslovanje, vzdrževanje in kasneje obnovo. Po močnem naložbenem ciklu zdaj ne smemo zaspati.
komaj zaznavna, a glede na to, da mesečno izdamo 23 tisoč računov, je že evro ali dva kumulativno za nas zelo veliko. Podražitev z lanskim 1. septembrom so nam potrdili občinski sveti vseh štirih občin, imeli smo pozitivno mnenje okoljskega ministrstva, a gospodarsko ministrstvo je konec avgusta sprejelo uredbo o ponovni zamrznitvi vseh cen komunalnih storitev. Brez argumentov, zamrznitev je zgolj administrativne in ne strokovne narave. V tem obdobju smo zgradili novo vodarno na Frankolovem, stroški obratovanja so višji, prav tako amortizacija, a na prihodkovni strani ni pokritja. Posledično se torej zbira vse manj denarja za obnovo vodovodnih sistemov, zvezane roke imamo pri odpravljanja vodnih izgub. Ob rednem vzdrževanju je tu edina pot obnova obstoječih sistemov, a ta je mogoča le ob realnih cenah.
Pri odvajanju in čiščenju voda so cene nespremenjene že dobro desetletje ...
A so se nam s prepisanim sežiganjem blata bistveno povišali stroški. Zaradi tega nam za normalno poslovanje letno zmanjka do 300 tisoč evrov.
Za območje takratne občine Celje je vse komunalne storitve med leti 1974 in 1995 opravljalo JP Komunala Celje. Zaradi velikega obsega dela je sledila delitev na manjša javna podjetja, ki lahko bolj racionalno skrbijo za posamezna področja, nekatere dejavnosti pa so s podelitvijo koncesije prevzela v izvajanje druga podjetja. Za oskrbo s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje odpadnih voda imamo zdaj JP Vodovod-Kanalizacija, za oskrbo z zemeljskim plinom in daljinsko ogrevanje skrbi JP Energetika, za ravnanje z odpadki JP Simbio ... Z reformo lokalne samouprave so solastnice družbe Vo-Ka z 90,7-odstotnim deležem Mestna občina Celje, Vojnik s 5,2-odstotnim deležem, Štore z 2,7 odstotka in Dobrna z 1,4 odstotka.
Čistilne naprave večinoma že imamo, zdaj je treba zgraditi kanalizacijsko omrežje .
Največ omrežja je že v Celju, kjer je čistilna naprava že približno 90-odstotno obremenjena. To tudi pomeni, da je bila dobro načrtovana. Kar se kanalizacije tiče, je velika luknja le še v Košnici, manjkajo še deli proti Ljubečni in v Trnovljah, predeli proti Šmartnem v Rožni dolini, Slatina in okoliška naselja. Glavni kanalizacijski skelet že imamo, zdaj sledi priklop redkeje naseljenih območij. Tudi v občini Štore, kjer je zaenkrat podobno kot v vojniški 65- do 70-od-stotna pokritost območja s kanalizacijskim omrežjem, prav zdaj gradijo povezovalni kanal med vzhodom in zahodom. Tako ne bo potrebna čistilna naprava na Opoki, temveč prevezava na celjsko. Prav tako manjka še prevezava z območja Lipe na že zgrajen kanal ob Voglajni in potem priključitev na celjsko čistilno napravo. Prav tako je s čistilnimi napravami dobro opremljena vojniška občina, kjer je ena v Novi Cerkvi, del občine usmerjen na čistilno napravo v Škofji vasi, tik pred uporabnim dovoljenjem je še čistilna na Frankolovem, kjer pa manjka sekundarna kanalizacija. Ponekod v vojniški občini gre že za obnove oziroma nadgradnje omrežja, kjer so skupaj speljane fekalne in meteorne vode. Prva je imela čistilno napravo Dobrna, ki ima zelo urejen kanalizacijski sistem v središču, v obrobnih naseljih pa se dograjuje zdaj. Zato smo obstoječi čistilni napravi tudi že povečali zmogljivost.
IVANA STAMEJČIČ, foto: SHERPA
Za bolj
optimistično
prihodnost
Še vedno se dogovarjajo, kako bo Občina Laško odplačala dolg nemškemu podjetju WTE - Najkasneje čez dve leti zgrajena kanalizacija - Je pristava cerkveni objekt?
»Nadaljujemo izgradnjo osnovnega kanalizacijskega transportnega voda med Rimskimi Toplicami in čistilno napravo. S tem bodo priključene celotne Rimske Toplice na kanalizacijsko omrežje, tudi Rimske terme. Kanalizacijo v Laškem pa še dograjujemo v določenih manjših potezah. V tem trenutku gradimo kanalizacijski vod ob Kidričevi in Valentiničevi cesti, potem bomo začeli graditi kanalizacijski vod v delu Debra, tako da računamo, da bomo s kanalizacijo gotovi v roku enega do dveh let.«
Občina Laško bo v ponedeljek praznovala. Po eni strani je veliko razlogov za praznovanje, saj je občina vedno bolje komunalno opremljena, po drugi strani pa prav težave s čistilno napravo oziroma podjetjem, ki jo je zgradilo, še niso rešene. Župan Franc Zdolšek ostaja optimist.
Spomnimo, da je Stalna arbitraža pri Gospodarski zbornici Slovenije spomladi odločila v sporu med Občino Laško in nemškim podjetjem WTE, ki je zgradilo čistilno napravo. Občina podjetju namreč ni plačevala računov za čiščenje in odvajanje odpadnih voda, ker so bili računi po njihovem prepričanju previsoki, poleg tega pa na čistilno napravo gospodinjstva sploh niso bila priklopljena. Konec maja je dolg znašal skupaj z obrestmi že 1,4 milijona evrov. Takrat so se dogovorili za moratorij na vse odločitve in vendarle začeli pogovore, pogajanja pa še niso končana. Župan Zdolšek pravi, da občina želi, da se za občane cena čiščenja in odvajanja fekalij ne zviša glede na osnovno pogodbo: »Lotili smo se osnov zaračunavanja storitev med občino in Pivovarno Laško, ki je glavni uporabnik čistilne naprave.«
Občani zdaj plačujejo čiščenje in odvajanje odpadnih voda?
Ne. Šele lani smo prve sploh pri-klopili na omrežje in prej ni bilo praktične podlage za samo zaračunavanje. Letos pa so komunalne cene zamrznjene, zato smo morali 700 družinam, ki so že priključene na kanalski sistem, prestaviti zaračunavanje te storitve.
Kdaj boste začeli storitev zaračunavati?
Prve položnice naj bi bile v začetku prihodnjega leta. Bo pa cena čiščenja približno 1,38 evra po kubičnem metru porabljene vode (ta cena velja že zdaj, op. p.).
Nekaj bo občina verjetno morala plačati za nazaj. Od kod boste plačali in ali bodo to občutili tudi občani?
Osnova mesečnega zaračunavanja vseh stroškov je bilo financiranje osnovne naložbe (izgradnje čistilne naprave, op. p.). Ugotovili smo, da se stroški delijo malce nepravično med Občino Laško in Pivovarno Laško, ker je kapaciteta čistilne naprave bistveno večja za samo pivovarno. Zato želimo, da se tudi stroški enako delijo med prebivalci in pivovarno, to pomeni v razmerju okoli 30 proti 70 odstotkov. Jaz upam, da bomo pri tem uspešni in bomo prišli do
znižanja prenapihnjenih mesečnih stroškov.
Kaj pa za nazaj?
V	tem smislu tudi za nazaj. Da bo isti kriterij veljal tudi pri poračunih za nazaj.
Da bi torej del zneska plačila, ki ga je občini naložilo arbitražno sodišče, plačala pivovarna.
Ja. Po razlagi koncesionarja se stroški čiščenja delijo v razmerju, kakršno je bilo med samo investicijo. Če je bila naložba v razmerju približno sedem proti tri v prid pivovarni, je korektno, da se tudi mesečni stroški tako delijo.
Občina vztraja pri tem, da se koncesija za odvajanje odpadnih voda prenese na Komunalo Laško?
Mi nismo prenesli koncesije na komunalo, ampak smo to upravljanje WTE odvzeli, na kar se je WTE pritožil. Če bomo našli dobro rešitev s tem podjetjem, bo ostalo koncesionar, drugače bomo pač poiskali primernega koncesionarja, s katerim se bomo lahko tudi dogovorili glede financ.
V	kakšnem primeru boste zadovoljni z WTE?
Naše izhodišče je, da se kubik čiščenja odpadnih voda za naše občane ne podraži.
V	kakšnih dogovorih pa ste s pivovarno glede lastništva nad čistilno napravo?
Tu je bilo več pogodb. Določene smo šele kasneje odkrili. Po tistih pogodbah bo po poteku koncesije (sklenjena je za 25 let, op. p.) pivovarna 70-odstotni lastnik čistilne naprave, občina pa 30-odstotni.
S pivovarno in Thermano ste v dogovoru za obnovo dvigala v dvorani Tri lilije. Kako daleč je ta dogovor in obnova?
Mislim, da je tu prišlo do zastoja med pivovarno in Thermano. Občina je takrat obljubila sofinanciranje ene tretjine, to velja še naprej. Kriterij je predlagal Stik Laško in sicer, da vsaka stran plača tretjino dvigala. Je pa res, da je po nekem projektu, ki je bil kasneje narejen, cena izredno visoka. Dvigalo naj bi namreč stalo približno 400 tisoč evrov, kar se nam zdi absolutno preveč.
Bo občina odstopila od plačila svoje tretjine?
Mislim, da je to za vse tri partnerje trenutno previsok znesek in da je treba poiskati najbolj racionalno rešitev za vse.
Začeli ste graditi največji vodovod v občini. Po tej izgradnji boste imeli 65-odstotno pokritost z vodovodi.
»Razpis za širokopasovno omrežje je bil objavljen spomladi. Prijavili smo se s Štorami, Dobrno in Vojnikom. Zaenkrat ne vem, kaj je s tem razpisom, saj ni ne pozitivnega ne negativnega odgovora nanj. Po enih informacijah je zmanjkalo sredstev oziroma jih je bilo izredno malo na razpolago, po drugih informacijah je bilo pa predvideno, da se bo s prerazporeditvijo sredstev iz ostalih projektov zagotovil denar za ta projekt. Upam, da so se oziroma da se bodo odločili za drugo možnost in da bo v bližnji prihodnosti tudi Laško opremljeno s širokopasovnim omrežjem na vseh lokacijah.«
Vodovod, ki ga gradimo zdaj (Vrh-Radoblje-Globoko, op. p.), je največji vodovod, ki se gradi v enem kosu, gre za približno 40 kilometrov. Skupaj s kanalizacijo je vrednost projekta okrog 1,8 milijona evrov. Je pa to tudi zadnji vodovod, ki se bo gradil v taki dolžini. Imamo še v načrtu manjši vodovod v dolžini okoli 20 kilometrov v Zgornji Rečici in Hudi Jami in pa približno 13 kilometrov dolg vodovod, ki bo obsegal zaselke Ojstro in Rifengozd. Mislim, da bi potem dosegli 75-odstotno pokritost v občini z vodovodi. 100-odstotno pokritost bi Občina Laško težko dosegla, ker so nekatere stavbe precej daleč, v določenih primerih so posamezni lastniki teh stavb tudi nezaintere-sirani na priklop na javni vodovod, ker imajo kvalitetne lastne vire.
Zdaj je priklop na vodovodno omrežje več kot dvakrat dražji, stane okoli 2.000 evrov. Se zaradi tega že kaj manj gospodinjstev odloča za priklop?
Cena priklopa je za tiste, ki so bili nanj prijavljeni pred sprejetjem odloka o podražitvi, enaka kot prej. Za novogradnje je pa cena priklopa v skladu z zakonodajo, ki predvideva pokritje osnovnih stroškov same izgradnje priklopa. Zdaj priklapljamo predvsem starejše objekte po stari ceni. Novogradenj praktično ni, glede na to da tudi še nimamo občinskega prostorskega načrta. Tega bi radi sprejeli v naslednjem letu.
Osrednja slovesnost ob občinskem prazniku bo v ponedeljek ob 18. uri v Kulturnem centru Laško. Ob tej priložnosti bodo podelili priznanja za najbolj urejene vasi in objekte v občini ter najvišja občinska priznanja. Zlati grb bo prejel Vinko Lavrinc, srebrne bodo dobili Drago Zupan, Peter Ojsteršek in Henrik Wimmer, bronaste grbe pa bodo podelili Vladu Marotu, Iztoku Hrastniku in Zavodu Odon Jurklošter.
Veliko projektov delate z evropskimi sredstvi. Ali se kriza pozna tudi pri teh projektih?
Osnovni problem v preteklem letu je bil, da sploh ni bilo razpisov na tem področju. Niti služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko niti kmetijsko ministrstvo jih nista razpisala dosti in je tako prišlo do zastoja pri porabi teh sredstev. Mi smo uspeli letos pridobiti 1,3 milijona evrov, s čimer financiramo obnovo starega mestnega jedra in izgradnjo prej omenjenega vodovoda. Glavni problem je bil na ministrstvu za kmetijstvo pri razpisu za obnovo starih vaških jeder oziroma izgradnjo večnamenskih domov, kjer smo kandidirali za sredstva za obnovo pristave kartuzije Jurklošter. Našo vlogo so zavrnili z očitkom, da je to cerkveni objekt. Strokovne službe iz Celja so nam podale izjavo, da to pač ni cerkveni objekt, ampak da gre za večnamenski objekt, ki ga bodo uporabljali krajani Jurkloštra. Pred dobrim tednom dni smo se pritožili na odločitev ministrstva in upam na ugodno rešitev.
Kriza je tudi v Rimskih termah. Kaj pomeni, če ne bo doka-pitalizacije oziroma kaj pomeni morebitni stečaj tega podjetja za kraj in občino?
Trudim se vzpostaviti stike z lastniki. Določene informacije so podali, imenovana je bila nova direktorica, nadzorni svet je zasedal. Direktorica mora sedaj podati predlog za dokapitalizacijo na skupščino in upam, da se bo skupščina pozitivno odločila in da bodo terme dokapitalizirali. In da bodo Rimske terme naprej delovale v smeri čim boljšega poslovanja.
Sicer pa so terme izredno dobra oživitev samih Rimskih Toplic. Bi si pa želeli še boljšega oziroma dosti dobrega sodelovanja z laško Thermano, da bi prišli na skupni imenovalec turistične ponudbe v naši občini, kar bi tudi bilo za projekte, ki jih izvaja Občina Laško, bistveno lažje.
Začela se je sanacija plazu Majland. Kdaj naj bi bila zaključena?
Pri plazovih je vedno težko določiti rok. V načrtu imamo, da bomo uredili tudi kanalizacijo in vodovod, morda tudi javno razsvetljavo, poglobili bomo podvoz proti Majlandu. Po prvih informacijah je rok izvedbe osem mesecev od pričetka del. Tako bi v drugi polovici prihodnjega leta imeli prebivalci Majlanda normalen dostop.
Pred zimo torej dovoza na Majland še ne bo. Bo tudi letos organiziran prenos kurjave za krajane?
Bilo je dogovorjeno, da bodo Slovenske železnice pomagale dostaviti na dodatni tir določen material. Če bo treba, bomo pač poskušali priskočiti na pomoč s kakšnim strojem, ki bo z zadnjega tira ob plazu pomagal dostaviti kurjavo do hiš.
Kaj želite krajanom ob občinskem prazniku?
Želim si še naprej korektnega sodelovanja z občinsko upravo, vsem skupaj pa malo več optimizma, kot ga je bilo v preteklem letu, da gremo vsi skupaj v malo bolj optimistično bodočnost. Mislim, da v tem trenutku tudi sedanjost ni tako slaba, je pa prav, da se prihodnost še malo izboljša.
ŠPELA KURALT Foto: SHERPA
Ostanki človeške hrane za živali niso primerni. V Velenju odlok prepoveduje odlaganje hrane živalim v plastičnih posodah, poleti bodo dovoljeni celo le briketi. (Foto: TimE)
Nas živali pozimi res potrebujejo?
Hranjenje prostoživečih vodnih ptic jih lahko tudi ubije - Je treba pozimi hraniti potepuške mačke in pse? - Vranam očitno trenutno stanje v okolju zelo ustreza
Bližajoča zima in vedno nižje temperature bodo poleg ljudi občutile tudi živali. Čeprav se nam mogoče ta nebogljena bitja lahko smilijo in čutimo potrebo, da jih predvsem v zimskem času dodatno hranimo, živali naše dohranjevanje redko potrebujejo. Ptice sploh ne, opozarjajo ornitologi. Še več, pticam dodatna hrana, še posebej, če gre za kruh, celo škodi. Tudi zato, da bi zaščitili živali, so v Mestni občini Velenje v odloku o splošnem redu določili mesta, na katerih lahko občani živali hranijo. Prepovedano pa je hranjenje vodnih ptic na jezerih in na Paki. V Mestni občini Celje je podoben odlok v pripravi.
Vodnih ptic, kot so race in labodi, v Velenju ni več dovoljeno hraniti. Prav zaradi njih so se v občini sploh odločili, da hranjenje živali, ki živijo v mestu, ne bo več dovoljeno vsepovsod. »Dobili smo rezultate merjenja kvalitete vode za reko Pako in Velenj-
ska jezera. Ugotovili smo, da se stanje slabša tudi zaradi povečanega vnosa hranil, se pravi, da smo ljudje preveč hrane, največkrat ostanke kruha, zmetali v vode, misleč, da delamo dobro živalim. Naredili pa smo jim več škode. Pri enem izmed večjih poginov labodov na jezeru smo ugotovili, da so labodi umrli zaradi prevelike količine maščobe, zaradi debelosti,« razlaga glavne razloge za sprejetje odloka direktorica velenjske občinske uprave Andreja Katič.
Hranjenje drugih živali, ki živijo v mestu, torej zapuščenih mačk, psov in seveda golobov, je dovoljeno, vendar le na osmih lokacijah. Katičeva pravi, da so si nekateri želeli, da bi bilo teh lokacij več in bi bilo območje hranjenja širše, vendar se za to niso odločili, saj bi lahko preveč hrane privabilo tudi divje živali. Odlok so sicer pripravljali skupaj s strokovnjaki, veterinarji in tudi lovci. V odloku so določili še, da morajo ljudje hrano odložiti neposredno na tla, torej je ne smejo pustiti v embalaži. Katičeva namreč pravi, da je veter plastične vrečke in posode, v katerih je bila hrana za živali, nosil okoli.
Naravna selekcija ali hranjenje
Z odlokom, ki določa mesta hranjenja živali, se Irena Volgemut iz Društva proti mučenju živali Celje ne strinja: »Mačkam je treba nesti hrano tja, kjer se zadržujejo. Tja, kjer so povrgle, kjer so se rodile.« Je pa dobro, dodaja, da so v Velenju lahko dobili vsaj nekaj lokacij za hranjenje: »Sprva je bilo hranjenje
potepuških mačk čisto prepovedano.« Pravi, da v Celju hodi na več lokacij, kjer se mačke zadržujejo, in jih nahrani. K mačkam gre ponoči: »Tako imamo mačke in jaz mir. Da me ne ustavljajo ljudje in govorijo: >Kaj ne bi rajši za otroke dali?< Saj tudi otrokom dam.«
Medtem ko v društvih proti mučenju živali vztrajno zagovarjajo hranjenje živali predvsem v zimskem času, pa veterinarji tega mnenja ne delijo. Z Veterinarske uprave RS (Vurs) so nam odgovorili, da strokovna doktrina zastopa stališče, »da hranjenje zapuščenih živali ni priporo-
čljivo, saj s tem izboljšujemo pogoje, v katerih je živalim omogočeno razmnoževanje in posledično večanje njihovega števila«. Če pa bi hkrati s hranjenjem skrbeli tudi za sterilizacijo in kastracijo mačk, bi bila povsem druga pesem. Volgemutova pravi, da si v društvu prizadevajo za to in da že opažajo, da je mladičev manj. Kljub temu pa kontracepcije mačkam v hrano člani društva ne dajejo: »Ugotovili so, da je to zelo nezdravo. Včasih so jim dajali tudi injekcije, vendar tudi to ni bilo dobro.« Sicer pa v društvu predvsem, ko je sneg, hranijo tudi ptice.
Precej veterinarjev hranjenje psov in mačk ne odobrava in pravijo, da bi bila najboljša naravna selekcija. Volgemutova je nad idejo naravne selekcije pri mačkah in psih zgrožena: »Pri toplokrvnih živalih sem ostro proti naravni selekciji. Potem bodo hodile pa bolne in shirane naokoli.« Na Vur-su imajo drugačno razlago. Razlagajo, da potepuške živali zaradi pomanjkanja hrane najverjetneje sploh ne bi poginile: »Tako mačke kot psi so sposobni preživeti v urbanem okolju tudi brez človekove pomoči. Najdejo način, kako priti do hrane, ne glede na to, da jim jo je prej dajal človek. Zagotovo pa okoliščine, v katerih te živali živijo, postanejo manj prijazne za njih, kar posledično pomeni, da se manj razmnožujejo in se njihovo število počasi manjša.«
Ptice naše »pomoči« ne potrebujejo
Varstveni ornitolog Jernej Figelj iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) pravi, da
Hrana, ki jo bodo ljudje prinesli živalim, mora biti primerna, saj gre velikokrat, kot opozarjajo na velenjski občini, le za ostanke človeške hrane oziroma biološke odpadke. Poleti bo tako dovoljeno živali hraniti le s suho hrano oziroma briketi.
ptice tudi pozimi ne potrebujejo dodatne hrane. To velja za vse ptice, tudi za mestne golobe. »Ptice, ki jih opazujemo v mestih, imajo naravna prebivališča izven mest, tam, kjer ljudi ni. Kjer mi zidamo mesta, krademo življenjski prostor drugim živalim in rastlinam.« Pticam gre brez nas precej dobro. Boljše, pravi Figelj. Zimsko hranjenje je bolj zaradi nas, dodaja: »Lažje jih opazujemo, če jih hranimo, kajti potem ptice same pridejo in ne bežijo od nas, kakor je to v navadi. Je pa res, da v degradiranih območjih, kot so velemesta, pticam zimsko hranjenje verjetno tudi malo pomaga.«
Figelj ni seznanjen s primerom, da bi prostoživeča ptica poginila zaradi prevelikega hranjenja. Opozarja pa, da bi tak primer verjetno tudi težko opazili, saj trupla mrtvih ptic zelo hitro izginejo zaradi plenilcev, ki se hranijo z njimi. Ob prekomernem hranjenju ptic pa Figelj razlaga, da gre po navadi za neprimerno hrano za ptice: »Vodne ptice najraje hranijo s kruhom, ki je neprimeren, saj je to hranilno manjvredna hrana. Ptice dobijo občutek sitosti, čeprav niso site. Tu lahko potegnemo tudi vzporednico z ljudmi. Če bi ljudje jedli po dve, tri štru-ce kruha vsak dan, bi bilo to naše življenje močno krajše, kot je zdaj.«
ŠPELA KURALT
V Mestni občini Velenje je odslej živali možno hraniti na treh lokacijah na Gorici (Beli dvor in med bloki), pri mostu na Kidričevi, pri sodišču na vzhodni zelenici, na tržnici pri Mercatorju, pri mostu na Cesti talcev ter v Podkraju pri kamnoseštvu. Hrana ne sme biti v embalaži. Ali občani spoštujejo določila, bodo preverjali redarji in inšpekcijske službe. Kljub temu na občini pravijo, da bodo redarji sprva le opozarjali in verjamejo, da kršitev ne bo.
Kje so golobi in od kod
vran?
V več slovenskih mestih, tudi v Celju, v zadnjem času opažajo večje število vran. Zdi se, da je golobov manj. Varstveni ornitolog Jernej Figelj iz DOPPS pravi, da verjetno golobov ni manj, vprašanje je tudi, če je vran res več. Vrane namreč niso preštete in bi težko rekli, ali jih je zdaj več, kot jih je bilo pred nekaj leti. Dodal pa je, da so spremembe populacije različnih vrst ptic povsem normalne: »V Sloveniji je bilo pred 200 leti 30 odstotkov gozda, zdaj imamo pa 60 odstotkov gozda. In posledično imamo toliko več detlov in toliko manj škrjancev.«
Glede števila golobov in vran pa Figelj pravi, da verjetno povezave ni: »Večini ljudi gredo na živce. Vran se bojijo, ker so črne in kra-kajo, golobe pa imamo vsi za leteče podgane, čeprav to niso.« Kljub temu Figelj razlaga, da vrane rade plenijo golobja gnezda, torej mladiče, vendar je to vranin način življenja in to počne tudi z drugimi vrstami ptic. Bolj pomembno vprašanje je, zakaj so se vrane tako namnožile, pravi Figelj.
Ptice našega hranjenja ne potrebujejo. Hranimo jih zato, da jih lažje opazujemo. Sicer pa je v Celju krmljenje golobov dovoljeno le ob Savinji. V pripravi imajo nov odlok, ki bo natančno določal tudi hranjenje ostalih živali, predvsem potepuških mačk in psov. (Foto: SHERPA, arhiv NT)
»Dejstvo je, da smo Slovenijo v zadnjih dvajsetih letih močno spremenili, predvsem kar se tiče kmetijske krajine. Ukvarjamo se z intenzivnim kmetijstvom, imamo večje njive, manj različnih poljščin, manj struktur, kot so mejice,
grmovja, posamezna drevesa. Vse to vpliva na pestrost in raznovrstnost živih bitij, ki živijo pri nas. Okolje smo kot kaže spremenili tako, da sivi vrani ustreza in zato se je njena populacija povečala. Najbrž.«
Sicer pa vrane niso nevarne. Manj kot klopi, pravi Figelj: »Niso hudobne, ne napadajo in dvomim, da obstaja na tem svetu kak človek, ki bi bil poškodovan zaradi sive vrane.«
ŠK
Iz Mestne občine Celje so nam sporočili, da pripravljajo podoben odlok, kot že velja v Velenju: »Na območju mestne občine Celje je krmljenje golobov urejal Odlok o javni snagi in videzu naselij. Krmljenje golobov na območju mesta je bilo prepovedano, razen na Savinjskem nabrežju, kjer je bilo krmljenje dovoljeno. Ker je bil odlok sprejet še v času, ko v mestu še ni živelo toliko zapuščenih mačk, krmljenja teh ni prepovedoval.«
Novo športno dvorano v Podčetrtku so po arhitekturni plati nagradili že doma in na tujem. Za zadnjim priznanjem, ki so ga prejeli pred dnevi, stoji Mednarodni olimpijski komite.
Med najboljšimi na svetu
V pričakovanju sprememb
ŽALEC - V Spodnji Savinjski dolini se obetajo spremembe pri oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju odpadne vode. Žalski svetniki so na zadnji seji v prvi obravnavi sprejeli dva nova odloka (in ju posredovali v 15-dnevno javno obravnavo), ki urejata omenjeni področji oziroma bolj natančno prikazujeta obveznosti izvajalcev javnih služb in lastnikov objektov, bodisi da gre za lastno oskrbo s pitno vodo ali za lasten način odvajanja in čiščenja odpadnih voda.
Po besedah vodje tehnične službe v JKP Žalec Igorja Glu-šiča je pri oskrbi s pitno vodo bistvena predlagana sprememba ta, da bi sistemsko začeli skrbeti za obnovo in vzdrževa-
nje hišnih priključkov, ki so v lasti občanov. Ti so tudi dolžni zagotavljati stroške popravila okvar oziroma vzdrževanja, medtem ko lahko v sistem posega samo JKP Žalec. »Če bo predlog uveljavljen, potem občani ne bodo plačevali konkretnega stroška takrat, ko bo ta nastal, ampak bo ta enakomerno porazdeljen na pričakovano dobo trajanja priključka, ki je približno 40 let,« pravi Glušič. V komunalnem podjetju morajo do konca leta pripraviti konkreten poslovni načrt, ki bo temeljil na predlaganem odloku. Sledilo bo oblikovanje cene storitve, ki jo bo nato potrdil občinski svet.
Na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda pa bodo spremembe doletele la-
stnike greznic in malih čistilnih naprav. »Greznic lastniki ne praznijo tako, kot naroča zakonodaja. Odvoz na čistilno napravo Kasaze, kjer se gre-znični mulji ustrezno predelajo, po naših podatkih izvaja samo 7 odstotkov lastnikov objektov,« ugotavlja Glušič. S predlagano spremembo želijo zadevo urediti sistemsko, in sicer zagotoviti praznjenje greznic na najmanj štiri leta na območju vseh šestih spo-dnjesavinjskih občin. »Takšna ureditev bo veljala za vse tiste, ki imajo objekte na območjih, kjer ni in ne bo zgrajena javna kanalizacija. To pomeni tudi za lastnike malih komunalnih čistilnih naprav. Cena bo enaka za vse, ne glede na dostopnost storitve. Govorimo pa o približno 8 tisoč greznicah,« pojasnjuje Igor Glušič.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
PODČETRTEK - Nova športna dvorana ter tamkajšnji Wellness center Orhidelia sta pred nekaj dnevi prejela upoštevano mednarodno arhitekturno priznanje. Priznanje IOC/AKS, edino mednarodno za objekte za šport in prosti čas, so podelili v Kolnu.
Nagrado podeljujejo vsaki dve leti Mednarodni olimpijski komite, Mednarodno združenje za objekte za šport in prosti čas ter Mednarodni paraolimpijski komite. Za letošnja priznanja se je pomerilo 133 objektov iz 36 držav ter z različnih celin, kar je največ doslej. Mednarodna žirija je odločila o podelitvi petih zlatih, devetih srebrnih ter petih bronastih priznanj, ki so iz štirinajstih držav.
Športna dvorana iz Podčetrtka ter tamkajšnji Well-
ness center Orhidelia (z bazeni in savnami v Termah Olimia) sta se znašla med nekaterimi objekti, ki jih pozna vsa svetovna športna javnost. Stavbi iz Podčetrtka sta prejeli srebrni priznanji, ki so jih prejeli še Narodni štadion iz Johannesburga v Južni Afriki ter nekateri objekti iz Španije, Nemčije, Francije, Japonske, Danske in Hrvaške (od koder je pre-
jel srebrno priznanje Zamet center z Reke).
Še en športni objekt iz Slovenije je med prejemniki zlatih priznanj in sicer Veslaški center Bled (poleg štadiona v Capetownu, nove skakalnice v Holmenkollnu na Norveškem, olimpijske dvorane Richmond Olympic Oval v Vancouvru ter dvorane Foshan Pearl Gymnasium na Kitajskem).
BRANE JERANKO
Wellness center Orhidelia v Podčetrtku z bazeni in savnami, ki so ga zgradili leta 2009, je v celoti pod zemljo ter urejen kot urbani park. Za sosednjo večnamensko športno dvorano strokovnjaki poudarjajo, da je več kot to, saj služi kot »fleksibilno uporaben centralni javni pokriti prostor naselja«, prav tako pa je spretno izkoriščena njena dislocirana lega na drugi strani ceste, nasproti Term Olimia. Oba objekta sta delo slovenskega arhitekturnega biroja Enota z arhitektoma Deanom Lahom ter Milanom Tomcem.
Lekarna in garaže bližje
ROGAŠKA SLATINA - V Rogaški Slatini so bližje načrtovani gradnji nove lekarne ter podzemne garažne hiše pri zdravstveni postaji, ki ju načrtujejo že tri leta. Obiskovalci obstoječe manjše lekarne so nezadovoljni, zato bo po zadnjem dogovoru javni zavod Celjske lekarne financiral gradnjo poslovne stavbe z večjo lekarno ter sofinanciral gradnjo podzemne garažne hiše Promenada, ki jo bo zgradila občina. Občinski svet Rogaške Slatine se je na zadnji seji s tem strinjal, sledila bo sklenitev pogodbe o soinvestitorstvu garažne hiše ter javna razpisa za gradnjo obeh objektov, ki naj bi ju gradil en sam izvajalec. BJ
Tržnica kmalu v ponos
ŽALEC - Tržnica, ki je v začetku maja letos pogorela, naj bi do pomladi vendarle zasijala v lepši podobi. Občina Žalec se je po dolgotrajnih prizadevanjih le uspela dogovoriti za odkup zemljišča, ki je v lasti družbe SM Invest v stečaju. Dogovorjena cena tržnice je 145 tisoč evrov.
Župan Janko Kos pravi, da je občina že plačala aro v višini 5 odstotkov kupnine,
preostanek mora poravnati v 30 dneh. Nato se bodo lotili podzemne infrastrukture: vodovoda, kanalizacije, elektrike. »To bomo morda uredili še letos, če bo vreme dopuščalo. V prihodnjem letu pa se bomo lotili obnove tal. Nato se bomo v skladu s sprejetim prostorskim načrtom odločili, kako urediti tržnico: ali narediti enak objekt, kot je bil, ali zaenkrat glede na omejene fi-
nančne možnosti le namestiti primerne stojnice, ki bodo začasno služile namenu,« razmišlja župan.
Tržnica je bila mestu dolgo v sramoto. Njena ureditev bo za Žalec pomembna pridobitev. Kot dodaja Kos, bo lahko služila tudi kot prireditveni prostor.
BA, foto: SHERPA (arhiv NT)
Bežigrajska 10, Celje
simbjo
vrtnarstvo
UREJANJE OKOLICE, od ideje do izvedbe:
*	zasaditve
*	vzdrževanje vrtov
*	načrtovanje in svetovanje
Simbio, d.o.o. | Teharska 49 I 3000 Celje I Mob.: +386 10] 31 520 385 I Fax: +386 (3) 425 64 12 I vrtnarstvoßsimbio.si I www.simbio.si
Za muzej že tretji razpis
ROGAŠKA SLATINA - Občina se pripravlja na gradnjo velikega kulturno-turističnega središča, vendar ima težave. Zaradi zapletov se zaključuje že tretji javni razpis za izvajalca.
Občina je začela razpisne postopke januarja ter je zaradi zapletov še vedno brez izbranega izvajalca. »Tisti, ki so to želeli, so izkoristili maksimalne mogoče roke za dodatne informacije, pritožbe ali predajo različne dokumentacije. Vse to je privedlo do tega, da izvajalca še nimamo,« pojasnjuje župan mag. Branko Kidrič. Pravi, da je zaenkrat še mogoče, da zgradijo stavbo do jeseni prihodnje leto.
Kulturno-turistično središče bo muzejska stavba, kjer naj bi bili na 1.200 kvadratnih metrih površin - poleg osrednjega prireditvenega prostora - muzej steklarstva, Ljudski muzej Nanija Poljanca, zbirka srednjeveških grafik Švicarja Kurta Mullerja, vodna in parkovna zbirka. Muzejska stavba se uradno imenuje Kulturno-turistično središče Rogaška Slatina, saj je bilo le tako mogoče kandidirati za evropska sredstva. Postavili jo bodo na obrobju Zdraviliškega parka, v bližini hotela Donat, skupaj z opremo pa je bila ocenjena na 2,4 milijona evrov.
BJ
za vaso popolno športno informiranost
Pgwpf/p /Jfe
vsak ponedeljek med 10,15 in 12, uro avtor: Dejan Šuster
www.radiocelje.com
95,1 95.9 100,3 90.6 MHz
Zupan
prejema
anonimke
Se za varno hišo bori občan, ki želi občini drago prodati svojo hišo?
Nevsakdanje prizadevanje za ustanovitev varne hiše z zanimivim ozadjem. Zadnja od anonimk, naslovljena na občino in njen občinski svet. (Foto: GrupA)
Društvena slava v knežjem mestu
CELJE - Na krstni slavi Srbskega kulturno-huma-nitarnega društva Desanke Maksimovic so najprej predstavili delovanje društva in njegovo 12-letno zgodovino v knežjem mestu, nato je sledilo praznovanje.
Društvo je bilo v Celju ustanovljeno leta 1999. Od takrat pripravlja različne aktivnosti in prireditve ter usklajuje delovanje srbske skupnosti na Celjskem.
Uvodni predstavitvi na ponedeljkovem srečanju je sledilo tradicionalno praznovanje krstne slave. To je poseben srbski pravoslavni praznik, ki je v našem prostoru primerljiv s praznovanjem goda. Gre za dan, ko družina vsako leto zapored s posebnim obredjem v znak spoštovanja in zahvale počasti zavetnika svojega doma. V društvu so si za praznični dan izbrali 31. oktober, ki je
ŠMARJE PRI JELŠAH - »Vsi jo imajo in tudi mi jo hočemo, varno hišo za ženske in otroke, žrtve nasilja,« piše v eni od anonimk, ki jih že eno leto prejemajo v občinski upravi Šmarje pri Jelšah. Naslovljena je tudi na občinski svet. »Podpisale se ne bomo, le zakaj bi se,« je zapisano na koncu anonimnega poziva. Že četrtega.
po pravoslavni tradiciji dan sv. Luke, zavetnika družine znamenite srbske pesnice
Varna hiša za Obsotelje in Kozjansko seveda ne bi bila odveč, vendar anonimni pozivi vseeno zbujajo začudenje. »Vedite, da ne bomo odnehale, dokler ne dobimo varne hiše, ki nam pripada,« piše v zadnjem anonimnem dopisu, ki je bil oddan na pošto na Grobelnem. In kdo naj bi bil v ozadju anonimnih pozivov? »Na Občino Šmarje pri Jelšah že od lanskega
»Na takšen način problematike ni mogoče urejati,« odgovarja župan Jože Čakš.
novembra prihajajo anonimni dopisi občana, ki bi ji želel prodati svoj objekt za ureditev varne hiše,« smo slišali na zadnji seji občinskega sveta. V ozadju naj bi bil torej občan, ki želi občini prodati svojo stanovanjsko hišo in to ne ravno poceni.
Varna hiša je vsekakor potrebna, vendar je občina
ne bi mogla kupiti od občana »na lepe oči«, niti če bi tako želela. »Na takšen način problematike ni mogoče urejati. Občina se mora držati zakonskih obveznosti ter stanovanjskega objekta za potrebe varne hiše brez javnega razpisa in v proračunu zagotovljenih sredstev ne more odkupiti,« odgovarja župan Jože Čakš. Za varno hišo bi prav tako morale prispevati druge obsoteljske občine.
Tistih, ki potrebujejo varno zavetje, pa naj bo to varna hiša ali drugačno zatočišče, ne manjka. »V zadnjih štirih letih smo reševali takšne primere z vselitvami v občinska stanovanja, z izrednimi dodelitvami, o katerih je odločal občinski svet,« omenja župan Šmarja pri Jelšah, kjer so tako rešili štiri hujše primere nasilja. Občina prav tako načrtuje gradnjo novega bloka, kar bo lahko prispevalo k reševanju problematike družinskega nasilja, ki ga je vse več.
BRANE JERANKO
S srečanja Srbskega kulturno-humanitarnega društva Desanke Maksimovic, še pred začetkom praznovanja krstne slave.
Desanke Maksimovic. Ustanovni člani društva, ki je poimenovano po pesnici,
so takoj ob ustanovitvi leta 1999 prevzeli tudi ta dan kot krstno slavo društva. Vsako
leto ta dan obeležijo s tradicionalnim praznovanjem.
IS, foto: SHERPA
Končana akcija zbiranja pomoči za Lapornikove
LAŠKO - Območno združenje Rdečega križa Laško je ob koncu oktobra zaključilo solidarnostno akcijo zbiranja pomoči za družino Lapornik iz Požnice nad Laškim. Družini je v neurju v začetku septembra zaradi udara strele do tal pogorelo gospodarsko poslopje. V akciji je 207 darovalcev prispevalo 8.148 evrov.
Poleg gospodarskega poslopja so Lapornikovim zgoreli še seno, silos in cel kup kmetijskih strojev. Gospodar Tone Lapornik je ocenil, da je škode za vsaj 50 tisoč evrov. Čeprav še zdaleč ne bo dovolj, je znesek, ki so ga zbrali za Lapornikove v akciji Rdečega križa, več kot dobrodošel. Poleg denarja so ljudje darovali tudi les, seno, tramove in tudi prevoze in žaganje lesa.
ŠK, foto: SHERPA
GCC Bandu se je na odru pridružil pevec Mi2 Tone Kregar.
Pomagali so Barbari
Tone Lapornik, v ozadju pa mesto, kjer je včasih stalo gospodarsko poslopje.
CELJE - Dobrodelni koncert, ki so ga na zadnji predpočitniški dan pripravili dijaki Gimnazije Celje - Center v sodelovanju s celjskim rotarijskim podmladkom, klubom Interact, je dosegel in presegel svoj namen. Dijaki z gosti so za dijakinjo Barbaro, ki jo je huda prometna nesreča prikovala na invalidski voziček, zbrali kar 4.500 evrov.
Na koncertu so nastopili: dijaški zasedbi DOT in Mendem, Jadranka Juras in Gal Gjurin,
stand up komika Pižama in Tin Vodopivec ter Tone Kregar, pevec skupine Mi2. Na odru so se gostom pridružili tudi dijaki - plesna skupina GCC - C Dancers, GCC Band ter dijaka Matic Gajšek in Amadej Mravlak. V nabito polni športni dvorani gimnazije je več kot 300 gostov uživalo v odličnem sporedu dobrodelnega koncerta, sebi in drugim pa so s tem dokazali, da je mladim še kako mar za svet, ki jih obdaja.
BS
Noč čarovnic na Starem gradu je bila za najmlajše res strašljiva ... (Foto: TimE)
Počitnice za
pokušnjo
CELJE - Letošnje krompirjeve počitnice so minile, kot bi trenil, bi se najbrž strinjali šolarji in učitelji, pa tudi vsi ostali. Sploh tisti, ki so s tremi dnevi dopusta zaokrožili devet brezskrbnih dni.
Po dveh prazničnih dneh na začetku tedna lahko v Celju vse do vključno jutrišnje sobote šolarji in dijaki, a tudi študenti izbirajo med
brezplačnimi športnimi aktivnostmi. Letos so te plavanje v zimskem bazenu, drsanje na drsališču v Mestnem parku, kegljanje in badminton v športnih dvoranah Golovca ter prvič tudi aerobika v prostorih Centra za zdravje in rekreacijo Top Fit. Osnovnošolcem so vrata odprli tudi v Celjskem mladinskem centru, kjer si danes še lahko ogledajo prvo slovensko 3D-animirano serijo Diego in prijatelji, po ogledu risanke pa ustvarjajo risane junake.
IS, foto: SHERPA
Zanimanje za badminton je bilo tudi letos precejšnje.
Nagrajenci natečaja Kul kemija so bili veseli e-bralnikov.
Končal §© je natečaj Cinkarne Celje za osnovnoteto
Natečaja, ki ga vsako leto razpiše Cinkarna Celje, se je udeležilo dvesto ustvarjalcev osnovnih šol celjske regije. Letošnji, z naslovom Kul kemija, je bil namenjen likovnemu, tehničnemu pouku in slovenščini. Učenci so izdelovali izdelke iz materialov, ki jih izdelujejo v Cinkarni Celje, in pisali pravljice na temo proizvodov, ki jih trži Cinkarna Celje. S tem so želeli mladim predstaviti program proizvodov, ki so potrebni v vsakdanjem življenju. Namen natečaja Kul kemija je bil tudi obeležiti mednarodno leto kemije: spodbuditi razmišljanje in zavedanje o njenem pomenu v vsakdanjem življenju. Na natečaju je sodelovalo 30 šol celjske regije, prejeli so 162 likovno-tehničnih izdelkov in 27 pravljic.
Natečajni komisiji za likovno-tehnične izdelke in pravljice sta izbrali po 12 najboljših, ki jih je Cinkarna Celje nagradila z e-bralni-ki. Najboljša likovna dela bodo krasila stenski in namizni koledar ter knjižico nagrajenih pravljic. Razstava je na ogled v prostorih Cinkarne Celje do konca novembra, knjižica pravljic Kul kemija pa je tik pred izidom.
»Brez konca bi lahko naštevali izdelke, ki jih je človek sposoben narediti za prijetnejši in lepši danes in jutri. Jasno je torej, da današnji življenjski stil ni mogoč brez kemijskih tovarn. In tega se včasih premalo zavedamo,« je na zaključni prireditvi povedal predsednik uprave in generalni direktor Cinkarne Celje Tomaž Benčina. Kot je dodala članica uprave in tehnična direktorica Nikolaja Podgoršek - Selič, so navdušeni nad znanjem in domišljijo mladih: »Zelo smo veseli, da mladi doživljate in vidite naše izdelke v vsej pestrosti, da se zavedate izvora dobrin, ki so nam na voljo vsak dan, da cenite trud naših zaposlenih. Upamo, da boste tudi v prihodnje pokazali tako zavzetost in vložili toliko
truda v izražanje domišljije, želja in iskanj. Veliko mero navdiha ste pokazali tudi mentorji, saj vemo, da je pomen mentorstva tako v vzgojnem kot izobraževalnem procesu vsake šole nenadomestljiv.« To kaže tudi primer iz Osnovne šole Rečica ob Savinji, kjer so se prenove odnosov v enem od razredov lotili na prav poseben način in v povezavi z natečajem. Učiteljici kemije Zvonka Kladnik in likovne vzgoje Eva Budna sta pripravili tabor s spanjem v šoli. Po pouku so izdelovali mozaik s pomočjo izdelkov cinkarne. Popolnoma so preuredili vhod v šolo. Zanje se je to izkazalo kot zelo pozitivno in izkušnjo bi ponovili. Projekt, ki je združeval rabo izdelkov Cinkarne Celje, umetniško ustvarjanje in obliko terapije medosebnih odnosov, je del mednarodnega projekta mediacije v osnovnih šolah.
V knjižici bo objavljenih 12 pravljic, ki so jih napisali učenci: Rok Punčuh, OŠ Rečica ob Savinji, Ivo Bider, OŠ Rečica ob Savinji, Urh Rak, OŠ Braslovče, Tim Gaberšek, OŠ Polzela, Monika Rakun, OŠ Polzela, Jernej Čokl, OŠ Blaža Kocena Ponikva, Špela Vo-deb, OŠ Frana Roša Celje, Tara Bosil, OŠ Frana Roša Celje, Jana Dragar, II. OŠ Celje, Nejka Pažon, II. OŠ Rogaška Slatina, Maša Ošlak, II. OŠ Rogaška Slatina, Sanja Grego-rič, OŠ Vojnik.
Stenski in namizni koledar za leto 2012 pa bo krasilo 12 izdelkov, ki so jih izdelali učenci: Mojca Rajter, OŠ Gornji Grad, Tilen Zagradišnik, CVIU Velenje, Urban Goltnik, CVIU Velenje, Kristjan Broz, OŠ Braslovče, Luka Murn, OŠ Ljubečna, Zala Župančič, OŠ Frana Kranjca Celje, Peter Kancler, I. OŠ Celje, Malvina Dermanovič, OŠ Ljubečna, Tim Koželj, OŠ Ljubečna, Tanja Hrnčič, III. OŠ Celje, Rožle Mulej, OŠ Štore, Jernej Koražija, II. OŠ Rogaška Slatina.
Z desetinami lučajev postaja pogled vse manj napadalen, a vseeno »obleži« več kegljev.
WM
Dvorec Tabor s prijatelji
ŠENTJUR - Galerija Zgornji trg te dni gosti razstavo starih razglednic in fotografij. Zbirka je posvečena času Josipa Ipavca. Letošnji Ipavčevi dnevi so namreč posvečeni prav 90. obletnici njegove smrti. Razstava bo odprta do začetka prihodnjega leta.
Razstava je nastala pod okriljem šentjurske izpostave sklada za kulturne dejavnosti. Pri tem je sklad sodeloval še s šentjursko in celjsko knjižnico ter celo vrsto zasebnih zbirateljev. Kot je ob predstavitvi povedala vodja sklada Anita Koleša, so želeli s starimi razglednicami prikazati najbolj značilne vedute takratnega Šentjurja. S tem je nujno povezana zgodovina prepoznavnih stavb, kot so cerkev sv. Jurija, osnovna in kmetijska šola, železniška postaja. Tako
so razstavili tudi nekaj fotografij, ki pričajo o zgodovini teh ustanov. Na ogled so tudi hrbtne strani razglednic. Njihova sporočilnost posreduje svojevrsten utrip življenja tedanjih prebivalcev, iz katerega je vzet tudi naslov tokratne razstave. Ob odprtju so se med obiskovalci sprehodili posamezniki v značilnih kostumih s prehoda iz 19. v 20. stoletje. Še vedno pa si je mogoče ogledati nekaj rekvizitov iz leta 1910. Med njimi tudi stol prvega ravnatelja šentjurske kmetijske šole Ivana Belleta.
Ob tej priložnosti so v sodelovanju s filatelistom Jankom Štampflom izdali še znamko s portretom Josipa Ipavca. Pošta Slovenije pa je na ta dan vse pošiljke označila s posebnim žigom. Replika žiga ima celo
ske in iz okolice Ljubljane, je bil ta ogled potreben. Na račun naših krajev in znamenitosti pa je bilo slišati same pohvale.«
Matjaž Založnik se je za gostiteljstvo likovne kolonije odločil, da bi iz izkupička od prodanih del kakšen evro primaknil k obnovi dvorca. A zdaj že ima tudi pomisleke. »Slike so tako polne pozitivne energije in se v grajske prostore, kjer so razstavljene, tako lepo podajo, da bi mi bilo žal prav vsake,« v zadregi pove in hitro doda, da obnova dvorca seveda ne bo zamrla. Od leta 2005, odkar je lastnik dvora, ga v sodelovanju s celjsko enoto zavoda za varovanje kulturne dediščine počasi obnavlja. »Zaenkrat je urejeno pritličje z gostinskim lokalom in raz-
Zbor slikarjev pred začetkom Liki
staviščem, zdaj pa počasi nadaljujemo. Z Občino Vojnik bi v dvorcu radi uredili poročno dvorano in protokolarne pro-
iih prijateljevanj Dvorca Tabor
store, ki bi jih lahko uporabljali tudi za kakšna srečanja in izobraževanja,« pove in pristavi, da bo za obnovo pred vrhnjimi
etažami dvorca najprej prišla na vrsto kapelica v grajskem parku.
IVANA STAMEJČIČ
pravopisno napako tistega časa.	dogajanje pa se je z razstavo
Filatelisti lahko tako pečat Sv.	o zgodovini pošte v Šentjur-
Jurija ob Južni železnici dobijo	ju vključil tudi lokalni poštni
še vse do sredine novembra. V	urad.	StO, foto: GG
Zmaga Hmeljarske poti
Na regijskem tekmovanju za najboljšo tematsko pot je bila za letos najvišje ocenjena Hmeljarska pot po občini Žalec, ki se je tako uvrstila na državno tekmovanje.
Območna ocenjevalna komisija, ki jo je kot regijski koordinator vodil vodja območne enote zavoda za gozdove Ivo Trošt, je med osmimi prijavljenimi potmi z oceno prav dobro ocenila Gozdno učno pot Dobrna, Pot treh znamenitih ponkovških mož in Kraško vodno učno pot Stanka Buserja (obe z območja Ponikve pri Grobelnem), konjiško Zmajčkovo gozdno učno pot ter Vodno učno pot Zreče. Na ocene so med drugim vplivali splošni vtis, vzdrževanost ter obiskanost posamezne poti. Tekmovanje za najboljšo tematsko pot pripravljajo v sodelovanju med Zavodom za gozdove Slovenije, Turistično zvezo Slovenije ter GIZ za pohodništvo in kolesarjenje. BJ
VOJNIK - »Čudovito doživetje je bilo,« je Matjaž Založnik, lastnik Dvorca Tabor v Višnji vasi, zadovoljen s prvo likovno kolonijo, ki jo je konec oktobra pripravil za 14 slikarjev iz vse Slovenije. Nič manj z druženjem v Višnji vasi in okoliških krajih ter z ustvarjanjem, za katerega so imeli res dobre pogoje, niso bili zadovoljni gostujoči slikarji. Zato ne preseneča zaključek, da je treba nadaljevati Likovna prijateljevanja Dvorca Tabor, kot so poimenovali kolonijo.
Likovna prijateljevanja je dili tulipanovec kot drevo prija-
uvedla skupina 20 osnovnošolcev s Frankolovega, ki so konec oktobra pod mentorstvom Zvoneta Brileja ustvarjali v grajskem parku. Njihova dela so razstavili v dvorcu ob odprtju prodajne razstave likovnih del odraslih slikarjev, v kratkem pa bodo na ogled tudi v prostorih domače OŠ Frankolovo.
Da bi ime likovne kolonije utrdili že kar na začetku, so slikarji v grajskem parku zasa-
teljstva, potem pa druženje nadaljevali z obiskom okoliških krajev, kjer so iskali motive za svoje sobotno ustvarjanje. »Od Žičke kartuzije preko Lindeka do Sorževega mlina in Dobrne nas je vodila pot,« je bila navdušena celjska slikarka Alica Javšnik, ki je z Mojco Mlakar, Irenco Kraljič, Bredo Oberžan in Maksimilijanom Nezmanom tudi tvorila domače jedro skupine 14 slikarjev. »Ker je večina prišla z Gorenj-
Odprtje razstave starih razglednic so popestrili tudi s kostumi tistega časa.
S srčnimi pozdravi iz Št. Jurja ob Južni železnici
S čarovnijo do pločnika?
Krajani Šmarjete pri Celju so naredili na noč čarovnic šmarješko čarovnico. Računajo, da jim bo ona pričarala potreben pločnik, ki jim ga v občini obljubljajo že 35 let. Da le ne bodo spet razočarani.
Sveti Štefan z novo vežico
ŠMARJE PRI JELŠAH - V KS Sveti Štefan so na pokopališču uradno odprli novo poslovilno vežico, ki jo je v celoti financirala občina, stala pa je 152 tisoč evrov. Za del opreme sta poskrbela Krajevna skupnost Sveti Štefan ter pogrebno podjetje Gekott, gradbena dela pa je opravila družba GIC Gradnje iz Rogaške Slatine. Novo vežico so zgradili, ker je bila dosedanja dotrajana ter ni več ustrezala zahtevam. BJ
s plinom in toploto
JI
Smrekarjeva 1, Celje
ENERGETIKA CELJE
javno podjetje, d.o.o.
tel.: 03 425 33 00, e-pošta: ¡nfo@energetika-ce.sl
ZGODBE IZ KAMRE
_t \M\i
:amra
www.kamra.si
Adolf Perissich: Poletno veselje na Savinji, Celje, pred 1914, format razglednice
Fotograf Adolf Perissich
Po ambicioznosti je Len-zu v začetku 20. stoletja predstavljal konkurenco samo fotograf Adolf Perissich, ki je verjetno začel fotografirati v Celju že okoli leta 1903 in ostal svojemu delu zvest vse do svoje smrti v letu 1927.
Mogoče je, da je bil Adolf sin ali bližnji sorodnik Johanna Perissicha, brivca, ki je izhajal iz Zadra v Dalmaciji, se poročil v župnijski cerkvi v Celju 23. junija 1869 in stanoval v hiši št. 37. V časopisu zasledimo Perissicha, ko je maja 1905 objavljal oglase, s katerimi je iskal hišnega lastnika, ki bi bil pripravljen urediti fotografski atelje. Istega leta naletimo v arhivu mestne občine tudi na njegovo pritožbo zaradi nelojalne konkurence fotografa Kolina.
Iz ohranjenih portretov je razvidno, da je Perissich v
ateljeju na današnjem Slomškovem trgu (Kirchenplatz 4) budno sledil modnim trendom. Njegova prizadevnost je razvidna iz dejstva, da se je udeleževal mednarodnih razstav fotografije. Oznake v legendah kažejo, da je bila njegova fotografija odlikovana dvakrat v Berlinu (1907 in 1913), v Gradcu (1912) in Zagrebu (1913). V predbožič-nem času leta 1913 je izvedel močno propagandno kampanjo za svoj atelje. Opozarjal je, da je najlepše božično darilo fotografija in strankam obljubljal povečave s takrat najsodobnejšimi tehnikami in materiali. Pohvalil se je tudi, da izdeluje fotografije na medaljonu. Leta 1913 je atelje opremil še z električno lučjo, zato ni bil več odvisen od dnevne svetlobe. Bil je prvi, ki je ponudil občinstvu tudi tako imenovane športne
OSREDNJA
JIZNICA Celje
Več o digitalni zbirki in drugih domoznanskih zgodbah, ki jih pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju s partnerji, si lahko preberete na spletnem naslovu www. kamra.si.
Nastajajo nove pripovedi
fotografije. Enako kot Lenz je bil tudi Perissich veliko na terenu in je s fotografskim očesom beležil dogajanje v mestu in okolici. Umrl je leta 1927 in nasledil ga je sin, ki je v Celju deloval do leta 1945.
Z današnjim nadaljevanjem zaključujemo niz zgodb o celjskih fotografih. Bilo jih je še nekaj, ki pa jih lahko pobliže spoznate na spletnem portalu Kamra. Naslednjič vam bomo predstavili prvo zgodbo iz niza o celjskih poplavah.
ROBERT OŽURA JANKO GERMADNIK
Vir: Rolanda Fugger Ger-madnik, Odsotnost smehljaja. Celjski poklicni fotografi v 19. in začetku 20. stoletja, Pokrajinski muzej Celje, Celje, 2009.
V	Celju se nadaljuje projekt Centra sodobnih umetnosti Pripovedi v nastajanju, v katerem umetniki z različnimi akcijami iščejo drugačne poti do interpretacije razstavljenih eksponatov in svojo vlogo v razlagi umetniških zbirk in razstavnih eksponatov ter znotraj tega svojo vlogo sodobnih umetnikov in sodobne umetnosti.
V	ta prizadevanja sodi tudi umetniška akcija Entredós, ki jo je na pobudo Centra sodobnih umetnosti in ob podpori Pokrajinskega muzeja Celje ter po zamisli Isidora Valcarcel Medine, dobitnika najvišje nagrade za likovno ustvarjanje v Španiji leta 2007, v pokrajinskem muzeju izpeljal mladi celjski umetnik Tomaž Milač. Slikar je v vlogi kopista v muzejskih prostorih na platno prenesel levi in desni rob okvirja dveh razstavljenih slik, vmesni prostor med dvema muzea-lijama pa je pustil bel. S tem je, kot pravi kustos razstave
Tomaž Milač je kot kopist na platnu upodobil levi okvir ene in desni okvir druge slike ter se s tem vprašal, kaj bi lahko bilo v medprostoru.
Jani Pirnat, problematiziral vlogo sodobne umetnosti v klasičnem muzeju
»Gre za posnemaje realnosti. Med dvema okvirjema dveh obešenih slik je medprostor. In na mojem platnu sta tako nastala dva okvirja in ta medprostor, kjer se pojavlja vprašanje, kje bi se lahko nahajala sodobna umetnost v muzejskih zbirkah.« pojasnjuje akcijo Mi-
lač. In dodaja, da umetniki danes živijo pod bremenom zgodovine in z vprašanjem, kje v tej zgodovini je prostor zanje. »Ni nujno, da dobimo odgovor, lahko pa odpiramo vprašanje, zakaj je med dvema umetninama v muzeju medprostor, v katerem ni nič oziroma, zakaj sploh obstaja ta medprostor,« pravi Milač.
BRST Foto: GrupA
Labodji spev Meseca fotografije?
Iztekel se je že peti Mesec fotografije v organizaciji društva fotografov Svit iz Celja. S kar enajstimi dogodki, od klasičnih fotografskih razstav do digitalnih projekcij fotografij, to pot prvič tudi odmevnih predavanj in okrogle mize, je potrdil svoje mesto v kulturni ponudbi Celja in pričakovanja tudi presegel.
Ocena dogajanj je seveda pogled skozi oči obiskovalca prireditev, z organizacijskega vidika pa je slika lahko tudi drugačna. »Navzven sicer ne, ob izvedbi letošnjega Meseca fotografije pa lahko govorimo zgolj v superlativih. Izvrsten je bil,« pravi predsednik društva Svit Marko Rebov. Oceno utemeljuje na odličnem obisku, ki je bil največji doslej, prav tako na prijavah na razpisane natečaje, saj so vsi, z izjemo ex tempora Celje v očeh fotografa, porušili rekorde prejšnjih let. »Pravzaprav ne vem, katere dogodke bi posebej izpostavil. Najbolj mi v spominu ostaja predavanje Arneja Hodaliča in razstava ter predavanje članov društva Grča, ki je navdušilo z naravoslovno foto-
grafijo. Prav širjenje vsebinske zasnove še na predavanja in na okroglo mizo s predstavitvijo filozofsko-fotografske knjige, so bili dogodki za sladokusce, ki so od predavanj marsikaj odnesli. Odličen obisk dokazuje, da si celjski fotografi takšnih dogodkov želimo,« pravi Rebov.
Kljub temu nespornemu uspehu pa smo, bržkone, Mesec fotografije v obliki, kot smo jo spoznavali in doživljali v minulih petih letih, videli zadnjič. »Zahtevna logistika, vse priprave in vedno višji standardi, ki si jih postavljamo, že počasi presegajo zmožnosti društva. Vse bolj se nagibamo k temu, da bi dogodke bolj razpršili. Deset in več dogodkov v vsega mesecu dni je za nas, pa tudi za obiskovalce tovrstnih prireditev preprosto preveč. Ne morem še povedati, kaj bomo obdržali, kaj opustili, kaj razvijali naprej, vsekakor pa vsega ne bomo več počeli zgolj v mesecu oktobru,« je piko na i izredno bogatemu letošnjemu Mesecu fotografije postavil Marko Rebov.
BRST
Adolf Perissich: Mladenič, fotografija je izdelana v kabinetnem formatu s poslikano hrbtno stranjo. Velikost 17 x 11,1 cm, nastala 10. 8. 1906.
Tič ali tat
Kaj je bolje - Tič v roki ali tat na strehi? To vprašanje si zastavljajo člani Gledališke skupine KD Stari trg pri Slovenj Gradcu, ki bodo nocoj, v petek, kot še ena gostujoča skupina nastopili na letošnjih Novačanovih gledaliških srečanjih.
V igri Tič v roki ali tat na strehi, ki jo je napisal Matjaž Zupančič, režiral pa Sergej Dolenc, se srečajo ljudje, ki se ne bi smeli srečati. Vsak s svojimi majhnimi ali velikimi skrivnostmi in napakami. Vsak zase srečen v svojem malem svetu pozablja, da živeti pomeni živeti ne samo sam s svojimi okostnjaki v omari, pač pa v prepletenem kaosu skupnega bivanja, kjer s pritiskom na tv upravljavec ne moreš spremeniti programa, v katerem si se znašel.
Predstava se je uvrstila na regijsko srečanje odraslih gledaliških skupin Koroške. Tudi to predstavo bo ocenjevalo občinstvo, posebna žirija pa bo igralcu večera podelila sliko, ki jo je daroval Vlado Geršak starejši.
BS
Torta velikanka je osrednji razstavni in igralni predmet na razstavi.
Najpomembnejši dan v letu
Rojstni dan je za večino otrok najpomembnejši dan v letu. Osebni praznik, ko so otroci v središču pozornosti svojih roditeljev, sorodnikov, prijateljev ..., dan, ko dobijo darila in se posladkajo s torto. Tako je vsaj danes, ko rojstni dan za svoj najpomembnejši praznik označuje že devet od desetih otrok. In prav temu prazniku so v edinem slovenskem otroškem muzeju, Hermanovem brlogu, namenili razstavo, ki bo na ogled vse do konca prihodnjega leta.
Je otroški rojstni dan še kaj več kot druženje, igra, darila in torta? Razstava, po kateri nas je popeljala vodja tega projekta Jožica Trate-ški, dokazuje, da je. Prikaže rojstni dan, ponudi igro, ob tem pa na nevsiljiv, otrokom in odraslim prijazen način pove še veliko o zgodovini praznovanj, o običajih, ki ta dan spremljajo, o rojstnem dnevu nekoč in danes, o osebnih praznovanjih otrok doma in v svetu.
Rojstni dan v svetu
V razstavo popelje obiskovalce velik globus. »Na
globusu označene države in značilnosti njihovih praznovanj rojstnih dni predstavljamo v darilnih škatlicah na steni, kjer so zbrani res pravi ocvirki z vsega sveta. Na Madžarskem, na primer, vlečejo za rojstni dan otroke za ušesne mešičke in zaželijo, da bi učakali toliko let, da bi ušesni mešički segli do gležnjev. Na Jamajki otroka za rojstni dan posujejo z moko, kar naj bi prineslo srečo. V arabskem svetu praznujejo le rojstvo otroka, rojstnih dni pa ne. V Bangladešu pompozno praznujejo dan, ko otrok prebere koran. So tudi dežele, kjer sploh ne
Rojstni dan »povozil« god
Pri pripravah na razstavo so v muzeju izhajali iz tega, da je rojstni dan najbolj vesel dan vsakega otroka v vsakem letu. »O tem pa ni dosti napisanega. Zato smo sestavili vprašalnik z 19 vprašanji, ki smo jih zastavili ljudem različnih poklicev in starosti iz vse Slovenije. Sodelovali so otroci, starši, upokojenci, prijatelji ... Okoli 400 odgovorov smo prejeli in jih razdelili v tri generacije - tiste, ki so bili do leta 1950 stari manj kot 12 let, one, ki so to starost dočakali v letih med 1950 in 1980, in mlajše,« pravi Jožica Trateški.
Odgovori so pokazali, da pomen rojstnega dne kot najpomembnejšega osebnega praznika otrok iz leta v leto raste. »Včasih je bilo drugače. V Sloveniji so dosti več pomena dajali praznovanju goda. Otroke so poimenovali po svetnikih, kar naj bi jim bila popotnica za življenje. Želeli so, da bi otrok že z imenom nosil lastnosti in vrline, ki so jih pripisovali svetniku, po katerem so ga poimenovali. Po letu 1950 je začel god izgubljati na pomenu in vse več veljave so začeli otroci in starši dajati praznovanju rojstnega dne,« pravi Trateški.
praznujejo rojstnih dni - v afriškem svetu, med inuiti na severu Kanade in še drugje. Mehičani razbijajo igračke, pinjate, figurice živali ali priljubljenih likov, izdelane iz papirja, v katerih so skrita manjša darilca in sladkarije. Obesijo jih na drevo, otrok pa s palico tolče po igrački, dokler ne pride do darilc.
Avtorja razstave Moj rojstni dan sta Jožica Trateški in Sebastjan Weber, strokovni sodelavki sta bili Irena Zagajšek in No-riko Takano iz otroškega muzeja umetnosti Hama-da na Japonskem.
Kaj pa pri nas
Drug razstavni prostor označuje velik krožni koledar, nekakšna stenska vrtljiva torta, na katero otroci zapišejo svoj rojstni datum. Tudi sicer prostor polnijo za rojstni dan značilni predmeti - povečave voščilnic, ki jih je največ iz zbirke muzeja, nekaj pa tudi iz celjskega zgodovinskega arhiva in iz zbirke domoznanskega oddelka celjske knjižnice. Na kratko predstavljajo zgodovino praznovanj rojstnih dni na Slovenskem. A večina otrok je ob ogledu z mislimi in očmi že v sosednjem prostoru, ki ga v celoti polni gromozanska torta. »Torta je pri praznovanjih zamenjala potice in rogljiče iz preteklosti. Prišla je iz Italije, kjer jo omenjajo že okoli leta 1500, dandanes pa si brez torte otroškega rojstnega dne sploh ni mogoče predstavljati.« Stene tega prostora polnijo nove darilne škatle z novimi zanimivostmi. V eni
Otroci v torti velikanki prav radi povonjajo, kako diši torta.
V otroškem muzeju Hermanov brlog razstava Moj rojstni dan
sta, na primer, recepta za torto - prvi, napisan v takratnem jeziku, je iz Prešernovih časov, drugi je sodoben. V drugi škatli je statistična torta, ki kaže, kako so v posameznih letih ljudje praznovali osebne praznike in kateri je bil najpomembnejši - rojstni dan, god, birma, obhajilo ... V naslednji škatli so voščila, spet v tretji darila nekoč in danes, od igrač do knjig, albumov, spominskih knjig, družabnih iger. Podarjene igrače so bile v starih starih časih najpogosteje izdelane doma, lesene, deklice so dobivale punčke iz cunj, fantje kakšen lok. V prostoru so tudi tri igre, ki so bile ob rojstnih dneh v posameznih obdobjih najbolj značilne - ristanc (ali, če hočete, fuč), domine in sodobni twister. A najbolj atraktivna je torta, v katero je mogoče zlesti, v notranjosti pa doživeti tudi vonje torte - čokoladnega, sadnega in vanilijevega.
Pri vsakem poglavju razstave in pri vsakem opisu so skrbno dodali tudi kotiček za spomine. Morda je ta najbolj zgovoren, saj dokazuje, da so otroška praznovanja ostala zapisana v malih sivih celicah še vrsto let. Med drugimi preberemo spomin takrat 12-letnih dečkov iz '50. let, ki živo pomnita, kako so ju starši za rojstni dan peljali k peku in sta tam dobila beli žemljici ...
Predzadnji prostor tokratne razstave so celjski muzealci namenili počitku ob gledanju videa. Otroci na sedežih v obliki tort na zaslonih spremljajo, kako se rojstni dan proslavlja doma, kako v muzeju in kako na Japonskem.
Tudi slikajo se po starem, tako, da v pripravljen model, izdelan po Pelikanovi fotografiji, vtaknejo svojo glavo.
Na Japonskem
Zadnji prostor razstave je namenjen prikazu tradicije praznovanja rojstnih dni na Japonskem in je nastal kot plod tesnega sodelovanja Hermanovega brloga z otroškim muzejem v japonski Hamadi. »Na Japonskem so do leta 1902 rojstne dni praznovali vsi hkrati, starejši si postal z novim letom. Leta 1902 in še 50 let pozneje so kar z zakonom določili, da se za leto postaraš na dan, ko si bil rojen. Imajo bogato kulturo tradicionalnih praznovanj otrok. Od tega, kdaj otroka peljejo v šintuistični tempelj, kdaj mu podelijo ime, na 1. rojstni dan mu zavežejo 1,80 kg težko kepo riža na hrbet ... Lepljivost riža naj bi pomenila vztrajnost v življenju. Na prvi rojstni dan postavijo pred otroka predmete in verjamejo, da bo izbrani predmet vodilo na njegovi ži-
vljenjski poti. Če izbere čopič, bo umetnik, če denarnico bo uspešen podjetnik, če knjigo, bo pisatelj ... Otroke zatem po običaju na njihov 3., 5. in 7. rojstni dan znova peljejo v tempelj. Fantje dobijo meče, deklice lutke, vse to naj bi otroke varovalo pred zlom. In zatem sledijo obvezne zahvale bogovom ...,« pojasnjuje ta del razstave Jožica Trateški. In razkaže še tradicionalne lesene japonske igrače, ki so se jim pridružili še novodobni roboti.
Razstava v Hermanovem brlogu pove o rojstnih dneh doma in po svetu več, kot bi človek pričakoval. In dokazuje, da rojstni dan ni zgolj nek dan v koledarskem letu, je zelo družaben, pa hkrati intimen otroški praznik, poln želja, upanj, sanj in pričakovanj. Ne zgolj otrok.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Ob robu razstave pripravljajo v Hermanovem brlogu še spremne dogodke. Med njimi je bržkone najbolj zanimivo srečanje s »celjsko Japonko« Seiko Araki Gerl v posebnem programu, ki predstavlja otroško kulturo in ustvarjalnost na Japonskem. Že tradicionalnim otroškim praznovanjem rojstnega dne s Hermanom Lisjakom zdaj dodajajo še program praznovanja po japonsko, med katerim bodo otroci jedli s paličicami.
Po dveh zmagah za nagrado Maribor
Podobno kot pred poldrugim letom proti Gorici (na fotografiji) je Romanu Bezjaku uspel izjemno natančen strel z desne strani tudi v Kranju.
Nogometaši CM Celja bodo letos odigrali le še dve tekmi v Areni Petrol, zadnjo 3. decembra proti Muri. Pred tem bodo trikrat zapored gostovali (Mura, Olimpija, Domžale), pred-zadnjič pa bodo domačini v nedeljo, ko bo v Celje pripotoval državni prvak in vodilni na lestvici 1. slovenske lige, Maribor.
Trener Damjan Romih ne bo mogel računati na Iztoka Močivnika, ki je v Kranju prejel četrti rumen karton, vrnil pa se bo Miroslav Ra-dulovič. Proti Triglavu je manjkal napadalec Ivan Fi-rer, ki si je na treningu pred tekmo poškodoval roko, toda medtem se je že vrnil k vadbi in bo pojutrišnjem morda pripravljen za nastop na štajerskem derbiju. Bolje kaže tudi s Sebastjanom Gobcem, Damirjem Marijanom in Bekimom Kapičem, s katerim pa še ne velja hiteti.
Boj do zadnje sekunde
Pred dobrimi desetimi leti so Celjani nazadnje zmagali v prvenstveni tekmi v Kranju, pod vodstvom trenerja Marijana Pušnika kar s 4:0. Nato so sledile le tri priložnosti,
kajti Triglav je bil odsoten iz 1. SNL. Letos je konec meseca avgusta slavil v Areni Petrol z 2:1. Maščevanje je bilo popolno; Celjani so se dvakrat veseli vračali z Gorenjske, najprej po pokalni zmagi, nato pa še v nedeljo po prvenstveni. Prvi je najbolj nevarno žogo proti vratom Triglava usmeril kar domačin Loboda, nato pa je sledil prekršek na sredini igrišča: Dejanu Krljanoviču je uspela dolga podaja proti Romanu Bezjaku, ki je žogo izjemno natančno usmeril v
oddaljenejšo vratnico. Vratar Gracar se ni niti premaknil, misleč, da bo žoga obšla njegova vrata. 0:1 in sedmi Bez-jakov prvenstveni gol v tej sezoni. Ni malo manjkalo, da bi s sredine igrišča sledilo novo presenečenje, ko je prosti strel Zorana Pavloviča zaključil pod prečko, toda tedaj je bil Gracar dovolj pazljiv. V 58. minuti bi Bezjak lahko »zaključil« tekmo, osamljen je sprožil precej mimo vrat. Vse je izgledalo odločeno, ko je Krciču in Bunderli izenače-
PANORAMA
NOGOMET
1.	SL, 16. krog: Triglav - CM Celje 0:1 (0:1); Bezjak (16), Rudar - Koper 0:1 (0:0); Bre-čevic (82), Nafta - Hit Gorica 2:3 (0:1), Domžale - Mura 2:1 (2:0), Maribor - Olimpija 2:2 (1:2).
2.	SL, 11. krog: Interblock
-	Šmartno 2:1 (1:0); Jahič (54), Šampion - Bela krajina 2:2 (0:1); Kompan (86, 88), Krško - Dravinja 3:0 (1:0). Vrstni red: Aluminij 28, Krško 19, Šenčur, Dob 17, Interblock 16, Šampion, Bela krajina 15, Šmartno 10, Radomlje 8, Dra-vinja 3.
3.	SL - vzhod, 11. krog: Dravograd - Kovinar 2:1 (0:0); Drobne (75), Zreče - Paloma 1:0 (0:0). Vrstni red: Zavrč 31, Dravograd 23, Bistrica 18, Malečnik, Čarda 17, Kovinar, Zreče 16, Veržej, Tromejnik 15, Stojnci 13, Odranci 12, Paloma 10, Rakičan 9, Grad 7.
Štajerska liga, 11. krog: Šentjur - Drava 2:2 (1:0); Džafe-rovič (36), Belak (58), Šmarje
-	Pesnica 4:0 (1:0); Drofenik (44), Asllanaj (52), Čakš (78), Vraničar (80), Šoštanj - Koroške gradnje 2:2 (0:0). Vrstni red: Šmarje 27, Pesnica 26, Drava, Podvinci 24, Pohorje, Marles hiše 18, Šoštanj, Koroške gradnje, Šentjur, Peca 13,
J2 Tezno, Krško B 10, Ormož 7, "S Poljčane 2.
CU
| MALI NOGOMET
1. SL, 8. krog: Nazarje s - Oplast 1:2 (0:0); D. Kugler
nje preprečil vratar Mujčino-vič, in ko je Ovčina za silovit zamah s komolcem v Dakovi-čev obraz prejel rdeč karton v 92. minuti. A po udarcu z glavo Stjepanoviča v 96. minuti je »Mujke« ujel žogo pred golovo črto: »Proti Rudarju smo zapravili zmago, ki smo jo imeli praktično že v žepu. Najlepše je igrati takšne tekme, kot bo proti Mariboru, kajti nimamo česa izgubiti. Igrali bomo proti najboljši slovenski ekipi, toda kljub temu se nadejam pozitivnemu rezultatu.«
Plače
Po četrti zmagi v gosteh je trener Damjan Romih rekel: »Lep, sončen dan je bil v Kranju. Zasluženo smo zmagali, bili smo enotni. Imeli smo tudi nekaj sreče, zahvala gre razpoloženemu vratarju Muj-činoviču. Po daljšem času je v prvenstvu spet zadel Bezjak. V drugem polčasu so domačini pritisnili, toda dobro smo se branili. Že na drugi tekmi zapored nismo prejeli zadetka, kar nas veseli.« V Kranju je bil tudi predsednik Branko Goropevšek; »štar-tal« je popolno, z zmagama proti Interblocku (7:0) in Triglavu. Danes naj bi igralci
(22), Puntar - Dobovec 2:3 (2:2); Marot (12), Drobne (l3, 37). Vrstni red: Litija, Dobovec 22, Oplast 18, Puntar 12, Bronx, Nazarje 9, Ajdovščina 6, Casino Safir 0.
2. SL, 3. krog: Stripy - Velenje 4:4 (1:3); Hrovatič (5), Štraus (15, 20), Mahmutovič (36). Vrstni red: Slovenske Gorice, Fragmat 7, Vuko 6, Velike Lašče, Sevnica, Velenje, Brezje 4, Kebelj 3, Stripy, Tomaž 1, Benedikt 0.
ROKOMET
1. SL, 9. krog: Celje Pivovarna Laško - Cimos 35:25 (16:12); Žuran, Žvižej 7, Po-klar 6, Mačkovšek, Marguč, Mlakar 3, Toskic, Metličic 2, Prieto 1; Bombač 7, Krivoka-pic 4, Krško - Gorenje 28:38 (15:19); Knez 8; Melic, Šimič 7, Dolenec 5, Manojlovic 4, Miklavčič, Musa, Medved 3, Bezjak, Dujmovič 2, Svete-lšek, Bajram 1. Vrstni red: Celje 16-2, Gorenje 15-3, Cimos 13-5, Trimo 12-6, Maribor 9-9, Ormož, Izola 8-10, Ribnica 7-11, Loka, Šmartno 6-12, Krka 4-14, Krško 3-15.
1. SL, 7. krog: Krim Merca-tor - Celjske Celjske mesnine 46:23 (23:8), 6. krog: Celje Celjske mesnine - Sežana 40:29 (14:13), Velenje - Burja 38:21 (12:14). Vrstni red: Krim Mercator 12, Zagorje, Ptuj 10, Celje 9, Krka 8, Ajdovščina, Piran 6, Velenje, Sežana 4, Olimpija, Burja 2, Naklo Tržič 0.
KOŠARKA
Jadranska liga, 5. krog: Crvena zvezda - Zlatorog
dobili del zaostalih izplačil. V Mariboru se s takšnimi težavami ne ubadajo, toda sinoči so gostovali v Bragi in morebiti bo tudi utrujenost vplivala na razplet štajerskega derbija ...
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
104:64; Morrison 23, Lešic 20; Lapornik 14, Roberson, Omič 9, Čohadarevic, Panic 6, Mali, Nikolič 5, Škific 4, Vujasino-vič, Ž. Dimec, Atanackovič 2. Vrstni red: Maccabi, Union Olimpija 10, Cedevita, Partizan, Cibona 9, Budučnost, Hemofarm 8, Crvena zvezda, Široki 7, Krka, Radnički, Zagreb 6, Helios, Zlatorog 5.
Jadranska liga (ž), 3. krog: Athlete Celje - Sloboda 94:56; Oblak 19, Trebec 15, Gajic 11, Orozovic, Gabrovšek 10, Bošnjak, Abramovič 7, Macura 6, Gajic 14, Stankovič 12. Vrstni red: Partizan 8, Hemofarm, Athlete, Radivoj Korac 7, Če-lik, Voždovac, Budučnost 6, Mladi Krajišnik 5, Vojvodina, Sloboda 4. 1. SL, 4. krog: Rogaška
-	Zlatorog 72:74; Strnad 18, Miljkovic 15, Tomič, Šoškič 12, Smajlovič 9, Milašinovič, Petrovič 2, Pešič; Panic 18, Lapornik 12, Nikolič Smrdelj 11, Omič 9, Čohadarevic 8, Mali 6, Atanackovič 5, Roberson 3, Vujasinovič 2, Elektra - Helios 63:65; Julevič 13, Horvat 12, Nuhanovič, Lekič 10, Lelic
9,	Zagorc 5, Bajramlič 4; Gay 19, Bubnič 10, 3. krog: Hopsi
-	Rogaška 62:69; Godler, Vašl
10,	Morina, Sebič, Kobale 7, Jasonn 6, Sviridov, Podvršnik, Hohler 5; Strnad 16, Tomič 11, Miljkovič 10, Blesič, Petrovič 8, Smajlovič, Šoškič 7, Pešič 2, Šentjur - Geoplin Slovan 87:79; Rembert 20, Nelson 19, Držic 17, Maric 14, Sebič
11,	Primorac 4, Ferme 2; Pa-jic 19, Dugum 15, Mercator
-	Elektra 66:72; Mihailovič 21, Mahkovic 11; Julevič 15,
CM Celje (4-4-1-1): Mujčinovič - Medved, Krajcer, Akakpo, Baka-rič - Bezjak, Krljanovič, Popovič, Močivnik - Marijan - Pavlovič. Igrali so še Romih, Dakovič, Avguštin.
Zagorc 14, Lelič 11, Bajramlič 10, Horvat 9, Nuhanovič 8, Bukovič 5. Vrstni red: Elektra
7,	Zlatorog, Rogaška, Helios 6, Šentjur 5, Hopsi, Maribor, Geoplin Slovan 4, Mercator, Parklji 3.
Pokal KZS, 4. krog, prva tekma: Hopsi - Maribor 75:72.
2.	SL, 6. krog: Terme Oli-mia - Branik 54:84, Postojna - Konjice 77:68. Vrstni red: Postojna, Šenčur, Elektro Gorenjska, Grosuplje 11, Branik, Portorož, Medvode 10, Radenska Creativ, Terme Olimia 9, Hrastnik 8, Janče, Konjice 7, Litija 6, Nova Gorica 2.
3.	SL, 4. krog: Nazarje - Cal-cit Kamnik 79:52. Vrstni red: Krka B, Calcit 7, Krško, Lenart, Lastovka, Vrani, Bistrica 6, Kolpa 5, Nazarje, Union Olimpija B 4, Komenda 3.
1. SL (ž), 3. krog: Ilirija - Rogaška 85:62; Lešnjak 18, Baj-rektarevič 14; Baloh 14, Lesjak 13, Svetič 9, Muhovic 6, Vola-rič, Krajnik, Jurše 5, Krebs 3, Polajžer 2. Vrstni red: Athlete
8,	Triglav, Grosuplje, Ilirija 6, AJM 5, Ježica, Pomurje 4, Rogaška, Domžale 3, Odeja 1.
ODBOJKA
1. DL, 5. krog: Triglav - SIP Šempeter 3:2. Vrstni red: ACH 15, Calcit 14, Triglav 11, Salonit, Kropa 8, Go Volley 6, Krka, Panvita, Maribor 4, Šempeter 1.
1. DL (ž), 4. krog: Alian-sa - Nova Gorica 3:0. Vrstni red: Koper 12, Aliansa 11, Nova Gorica 9, Vital 7, For-mis Bell, Puconci 3, Prevalje 2, Jesenice Bled 1. (MiK)
ŽRK Celje Celjske mesnine
Klara Hrovatič
Vratarka ima na dresu številko 1. V marcu bo postala polnoletna. Visoka je 172 cm. Prve korake v športu z žogo je naredila prav v rokometu, v osnovni šoli z mentorjem Boštjanom Artičkom. Na šolskem tekmovanju jo je opazil Tone Goršič in jo takoj vključil v Celjsko rokometno šolo. Po dveh letih rokometne šole se je leta 2005 priključila celjskemu klubu kot vratarka mlajših deklic B, ki jih je vodila trenerka Željka Dragišič. Do letošnje sezone, kjer nastopa za mladinke in članice, so bili njeni trenerji še Aleš Anžič, Nenad Stojakovič, Vojko Pri-slan, Saša Čajavec, Miha Bojovič, zdaj nad njo bdita Uroš Pri-všek in Milovan Tomič. Letos je bila državna prvakinja z mladinkami. Prej je bila dvakrat druga v DP s kadetinjami, prvo mesto pa je osvojila z mlajšimi deklicami leta 2007. Tretji mesti sta ji pripadli še z mlajšimi deklicami B (2006) in starejšimi deklicami (2008). Nastopala je za državne selekcije, njen največji uspeh pa je srebrna medalja s kadetsko reprezentanco Slovenije na lanskih sredozemskih igrah v Pločah s selektorjem Bojanom Voglarjem. Obiskuje tretji letnik Poslovno-komercialne šole Celje, smer ekonomski tehnik. Pravi, da prostega časa nima veliko. Najbolj všeč ji je življenjski moto, rek Nejca Zaplotni-ka: kdor najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.
^'desete
celjske mesnine
Pokošeni prvaki
Deveti krog 1. slovenske lige za rokometaše je postregel z derbijem v dvorani Zlatorog med Celjem Pivovarno Laško in državnim prvakom Cimosom.
Toda razburljivosti ni bilo. Celjani so na krilih razpoloženega vratarja Dejana Periča, ki je zbral 16 obramb (kar 11 v prvem delu), in odlične, zelo ostre obrambe že ob polčasu vodili s 16:12. V nadaljevanju so imeli kar 12 golov naskoka, večino so ga igraje zadržali, končalo pa se je z izidom 35:25. Koprčanom se je zelo poznala odsotnost poškodovanega vratarja Škofa, precej pripomb so imeli v prvem delu na sojenje. Gorenje je z razliko 10 golov zmagalo v Krškem, trenerja Branka Tamšeta pa je nato zamenjal Matjaž Tominec. Direktor Gorenja Stane Ostre-lič je že dolgo razmišljal o zamenjavi, zelo intenzivno že v prejšnji sezoni, ko je velenjsko moštvo imelo na vrhu lestvice precejšnjo prednost, a jo počasi, toda zanesljivo zapravljalo, prvak pa je nato postal Cimos.
Šoštanjčana Iztoka Puca so včeraj pokopali na zagrebškem Mirogoju. Celjana Dragana Jusupovič in Rolando Pušnik sta želela s humanitarno akcijo pomagati pri dragem zdravljenju rokometne legende. Toda Puc je medtem izgubil svojo zadnjo bitko. Ostala sta pri prvotni zamisli, memorialno-humanitarna akcija bo jutri v dvorani Zlatorog. Ob 17.00 se bosta pomerili slovenska reprezentanca, udeleženka OI leta 2000 v Sydneyju, in hrvaška selekcija, olimpijska zmagovalka iz Atlante 1996. Dve uri kasneje bo sledil še obračun med domačim klubom in aktualno slovensko reprezentanco.
DŠ
Nikolič preprečil senzacijo
Laški košarkarji so v Jadranski ligi doživeli še peti poraz, ko so na gostovanju pri Crveni zvezdi izgubili s kar 104:64. V peklenskem vzdušju v dvorani Pionir niso bili dorasli zasedbi Svetislava Pešica. Katastrofalen poraz je bilo treba takoj pozabiti, saj je sledilo gostovanje v Rogaški Slatini.
Rogaška je z nekaj izkušenimi igralci v prvih treh krogih vknjižila dve zmagi in proti Zlatorogu odigrala zelo dobro, vodila skoraj celotno srečanje, največ za 10 točk. Na trenutke ji je na roko šel tudi sodniški kriterij, ki je nekajkrat upravičeno razburil klop Zlatoroga. Po dveh zadetih prostih metih Mladena Šoškiča je Rogaška 16 sekund pred koncem vodila z 72:71, nekaj sekund pred zadnjim zvokom sirene pa je Vladimir Panic podal žogo v kot igrišča, kjer je bil Mitja Nikolič Smrdelj in z natančnim metom zadel trojko: »Bilo je pestro, domači navijači so
storili svoje. Zadnji met? Nisem razmišljal o tem, ali bo prinesel zmago. Moral sem metati. Glede na to, da sem prej zgrešil vseh pet poskusov za tri točke, sem moral zadeti. Zdaj gremo s polno paro po prvo zmago v Jadranski ligi.« Domači so v zadnji sekundi poizkusili z metom preko celotnega igrišča, a je žoga končala daleč od cilja. Trener Matej Bakšič ni skrival razočaranja: »Odločili smo se, da skušamo obraniti zadnji napad, torej da ne storimo osebne napake. Nato smo imeli še možnost za minuto odmora, a zapisnikarska miza ni reagirala. Škoda, bili smo zelo blizu. Verjamem, da se bomo skozi sezono dvigovali. Nekateri fantje še potrebujejo nekaj časa, saj nimajo izkušenj z igranjem v prvi ligi.« Pri Rogaški je bil najbolj učinkovit nekdanji »pi-vovar« Nejc Strnad z 18 točkami, kolikor jih je na drugi strani dosegel tudi Panic. Zlatorogov trener Rado Trifunovič je priznal: »Tako zahtev-
ne tekme vsekakor nisem pričakoval. Rogaška ima izjemno kvalitetno moštvo in tu bo vsakemu zelo težko. Z igro nisem zadovoljen, pač pa z dejstvom, da smo zmagali s slabo igro. Visok poraz v Beogradu je pustil posledice. V nedeljo proti Širokemu nestrpno pričakujemo prvo zmago v ligi ABA.« Bojda so se pri Zlatorogu obetale spremembe v ekipi, a jih do nadaljnjega ne bo.
Elektra je doživela prvi poraz. Po treh zmagah je bila blizu četrti, ko je vseskozi narekovala ritem proti Heliosu, a na koncu popustila in Domžalčani so slavili za dve točki. Šoštanjčani so po 1. četrtini vodili za 12 točk, pred zadnjimi desetimi minutami pa za 10. V ekipi Gašperja Potočnika je bil s 13 točkami najučinkovitejši Men-sud Julevič, v gostujoči, ki jo vodi Zmago Sagadin, pa Darnley Gay, ki se je ustavil pri 19.
MITJA KNEZ
ŠPORTNI KOLEDAR
Petek, 4. 11. KOŠARKA
3. SL, 5. krog, Vransko: Vrani
-	Lastovka (20).
MALI NOGOMET
1. SL, 9. krog, Rogatec: Dobovec
-	Nazarje (20).
Sobota, 5. 11. NOGOMET
1.	SL, 17. krog: Hit Gorica - Rudar (18).
2.	SL, 12. krog, Slovenske Konjice: Dravinja - Radomlje, Dob: Rol-tek - Šampion Celje (14).
3.	SL - vzhod, 12. krog, Štore: Kovinar - Zreče (14).
Štajerska liga, 12. krog: Peca - Šoštanj, Ruše: Pohorje - Šentjur (14).
MALI NOGOMET
2. SL, 4. krog: Velenje - Sevnica (18).
ROKOMET
1. B SL, 6. krog: Celje Pivovarna Laško B - Grosuplje.
1. SL, 7. krog: Sežana - Velenje (19).
KOŠARKA
1.	SL, 4. krog, Polzela: Hopsi -Mercator (19), Maribor - Šentjur.
2.	SL, 7. krog: Konjice - Hrastnik, Janče - Terme Olimia (19).
3. SL, 5. krog: Nazarje - Union Olimpija B (20).
Jadranska liga (ž), 4. krog, Zenica: Čelik - Athlete Celje (18).
ODBOJKA
1. DL, 6. krog: SIP Šempeter
-	ACH Volley (19).
1. DL (ž), 5. krog, Miklavž: For-mis Bell - Aliansa (18).
Nedelja, 6. 11.
NOGOMET
1.	SL, 17. krog: CM Celje - Maribor (15).
Štajerska liga, 12. krog, Ptuj: Drava - Šmarje (14).
2.	SL, 12. krog: Šmartno 1928
-	Krško (14).
KOŠARKA
Jadranska liga, 6. krog, Laško: Zlatorog - Široki (20).
Brez praske Klateži
premočno prvi
Veteranska futsal liga Novega tednika in Radia Celje je na Skalni kleti minila ob popolni prevladi ekipe Klateži Taverna Carraro.
Osvojila je vseh 54 točk, torej ne le brez poraza, tudi brez izgubljene točke. Mijo Adrinek je slavil tudi v 1. celjski letni ligi z ekipo Bar Golf, ki jo je vodil Dani Simič, Klateže pa njegov oče Boro Simič. Najboljši strelec veteranske lige je bil Slavko Brečko s 44 goli, Mijo Adrinek jih je dosegel 28 (oba Klateži), Peter Ahčan (Coma) pa 26. Nagrado za fair-play je prejelo moštvo Veflon.
Končni vrstni red: Klateži Taverna Carraro 54 točk (razlika v golih +88), Coma 42 (51), ŠD Cinkarna 39 (46), Črički 30, TiO2 Cinkarna 25, Sipro Cetis 22, Veflon 18, Elektro Kerš 14, Taxi Bučko Janezi 11, Azzuri 6.
DŠ
Z leve stojijo Simon Sešlar, kapetan Boro Simič, Dževad Zukič in Drago Adamič, čepijo pa Mijo Adrinek, Stjepan Pranjič in Slavko Brečko. Na fotografiji manjkajo Zoran Lazič, Rajko Čater in Andrej Dobovičnik, ki je tudi selektor slovenske članske reprezentance.
I ft te h rllwli
		A ne;KI A
CMCelje ! CESTE MOSTOVI CEUE d.d.		r AHtlMA PETROL.

Vodnica Martina Teglav nas je popeljala na zadnji letošnji sprehod po parku, preden bodo spomenike prekrili in zaščitili pred zimo.
Letni časi so zaradi svoje večne cikličnosti priljubljen rimski nagrobni motiv. Povsod je v ospredju golo moško telo kot simbol lepote in popolnosti. Omeniti pa velja še dva lovska motiva. Tako kot lev podi konja in psa preganjata zajca, tudi življenje ne ubeži pred neizbežnostjo smrti. A na sredini je Dioniz - bog veselja in plodnosti. Ne glede na preteklost in prihodnost imamo sedanji trenutek. In nobenega razloga ni, da ga ne bi užili v polnosti, obilju in zadovoljstvu, nam sporoča skoraj dva tisoč let stara podoba.
Enijevo grobnico krasi relief Evrope na Zevsu v bikovi podobi. smo jo dobili tudi v slovenske potne liste.
Odtod
Še danes ni prav jasno, kdo so bili vrhunski umetniki, ki so ustvarjali te podobe. Bodisi da so bili domačini bodisi potujoči mojstri, v tretjem stoletju so enostavno izginili. Rimski imperij je bil v krizi, gospodarstvo v recesiji, čez meje so vpadali barbari, denarja je primanjkovalo, znani svet se je rušil in podiral. Najmlajša grobnica v parku je zato preprosta in neokrašena. Še vedno pa jo pred vsem zlim iz živega sveta varuje podoba meduze. Grozljiva gorgona, s kačami namesto las, okamni vsakogar, ki bi si jo upal pogledati v obraz ali še huje skruniti poslednje bivališče bogatih Rimljanov.
Tudi Rimljani so upali, da s smrtjo ni konec
Zadnji letošnji sprehod med spomeniki antičnega odhajanja v Šempetru - Rimska nekropola je eden najlepših ostankov tega časa pri nas
Ko se je pred leti prijateljica vrnila s prvega potovanja po Rimu, za lepoto večnega mesta skoraj ni našla besed. Da je veličina te antične civilizacije segla tudi do naše Ce-leie, vemo, a nam večinoma niti približno ni jasno, kako veličastni so zgodovinski temelji današnjega Celja. Antična Celeia ni imela kajgrobnica Gaja Vindonija Suk-
dosti manj prebivalcev kot Celje danes. Če vemo, da je danes na svetu sedem milijard ljudi, takratno število pa ocenjujejo na kakih 200 milijonov, je šlo za pravo antično velemesto. Cesta, ki je ob stari strugi Savinje povezovala Celeio s Petovio, pa bi se lahko po pomembnosti mirno kosala s kakšno ameriško de-vetpasovnico. Na njenem razpotju proti Koroški, na ozemlju današnjega Šempetra, ne da bi točno vedeli, zakaj tako daleč stran od mesta, je že takrat stalo pokopališče z impozantnimi grobnicami. Vodnica Martina Terglav nam je zaupala nekaj zgodb, ki jih pohorski marmor danes ne pripoveduje nič manj živo, kot jih je pred nekaj manj kot dvema tisočletjema.
cesa je iz prvega stoletja. Funkcija edila ali upravitelja mesta je bila izjemnega pomena. Kot Kelt je do take funkcije morda prišel prav zaradi poroke z bogato Rimljanko. Spomenik je postavil svoji ženi. Na njem pa iz kamnitega reliefa izstopa zgodba o Heraklesu in Alkesti-di.
Alkestida je bila lepotica, za katero so se potegovali številni snubci. Njeno roko si je priboril kralj Admet, s tem ko je uspel v tastov kraljevski voz vpreči divje zveri. Žal pa je Admetu uspelo tudi užaliti boginjo lova Artemido. Kaznovan je bil s prerokbo zgodnje smrti. Lahko bi se rešil, če bi našel nekoga, ki bi umrl namesto
V zimski sezoni spomenike zaradi zaščite pred vremenskimi vplivi pokrijejo. Ogled parka z najlepšimi antičnimi spomeniki v Sloveniji bo znova mogoč spomladi, od aprila do konca oktobra.
Smrt samo zareza v večnem krogu življenja
Kot nekoč spominski park še danes varuje grifon. Pol orel pol lev se je kot čuvaj duš pojavljal na svetih mestih. Najstarejša
njega. priljubljen kralj v vsej svoji deželi ni našel podanika, ki bi namesto njega šel v smrt. Edina, ki ga je imela za tako dejanje dovolj rada, je bila njegova mlada žena. Še danes je zgled zakonske ljubezni in zvestobe. In ker se
zgodba o plemeniti kraljici ne more tako končati, se je ponjo v podzemlje odpravil junaški Herakles. Spopadel se je s smrtjo, umetnik v Šempetru pa je ravno ujel trenutek, ko jo je oblečeno v mrtvaški prt vodil nazaj v življenje.
Smrt ni nekaj dokončnega. Optimizem veje pravzaprav iz vsake podobe. Bršljan, kot bi bil izklesan včeraj, predstavlja upanje in zvestobo. Podoba pisarja označuje lastnikov poklic, lovec z mrtvima pticama pa smrt. Hkrati pa nese tudi gnezdo - podobo novega življenja.
Vsak živi trenutek majhna zmaga nad smrtjo
Na rimske grobnice niso vklesovali datumov. Tudi starost najbolj grandiozne, več kot osem metrov visoke grobnice »obglavljene« družine Spektacijevih - bili so župani, duoviri mesta - so ugotavljali po značilnih nošah tistega časa. Ko je velika poplava v tretjem stoletju spodnesla temelje grobnice in jo prevrnila v strugo Savinje, so se glave odlomile in se izgubile. Trije glavni reliefi pripovedujejo zgodbo o Ifigeniji in njenem bratu Orestu.
Potem ko je boginja ljubezni Afrodita pomagala trojanskemu princu Parisu ugrabiti lepo Grkinjo Heleno, ženo
špartanskega kralja Mene-laja, je njen svak, mikenski kralj Agamemnon, prisegel maščevanje. A ker je na lovu ubil Artemidino košuto, ga je ta kaznovala z brezvetrjem. Njegovo ladjevje se ni premaknilo nikamor. V trenutku slabosti je Agamemnon boginji obljubil za žrtev prvo stvar, ki mu bo prišla pred oči. In to je bila njegova hči Ifigenija. Tik preden je oče svojo obljubo izpolnil, je boginja poslala na žrtvenik košuto, deklico pa si je vzela za svečenico na Tauridi. Čez mnogo let je prišel tja njen brat Orest. Po Apolonovem ukazu bi morala s prijateljem Piladom ukrasti Artemidin kip. Pri tem so ju ujeli in čakala ju je strašna smrt na žrtveniku. Ifigenija, ki je brata prepoznala, pa ju je pod pretvezo, da se morata pred smrtjo očistiti, odpeljala do morja, od koder so vsi trije srečno pobegnili na ladjo.
Kakšno vlogo je v rimski Ce-lei opravljal Kvint Enij, ni čisto jasno. Je bil pa brez dvoma nadvse bogat. Mešan zakon z bogato Keltinjo je onesrečila smrt 17-letne hčerke Kalendi-ne. Ob njeni smrti so grobnico tudi postavili. Relief s tega spomenika pa spremlja prav vse Slovence. Podoba Evrope, ki jo Zevs odnaša v nesmrtnost, je namreč odtisnjena na podlago pod fotografijo in osebne podatke v potnih listih.
V podobi Heraklesa, ki iz podzemlja nazaj v življenje vodi Alkestido, se skriva simbolika upanja, da s smrtjo vsega morda le še ni konec.
Evropa je bila feničanska princesa, izjemno lepa hči kralja Agenorja. Ko se je nekoč s prijateljicami igrala ob morju, jo je zagledal Zevs - v vsej grški mitologiji verjetno najbolj razvpit primer zakonske nezvestobe - in se vanjo seveda takoj zaljubil. Tako kot on po svoji radoživosti, je bila njegova žena Hera znana po izjemni ljubosumnosti. In da je ne bi po nepotrebnem jezil, se je deklici približal v podobi belega bika z zlatimi rogovi. Evropi se je krotka žival tako priljubila, da je celo sedla nanjo. V tistem pa se je bik pognal v valove in jo prek
morja odnesel na Kreto. Tam mu je rodila tri sinove.
Ob strani je motiv satira, pol moškega pol kozla, ki slači nimfo in ne skriva erotike. A podoba na steni grobnice je vse prej kot pohujšlji-va. Obleka nimfe je namreč kot človeško telo za dušo. Čeprav je trenutek smrti žalosten, je tudi odrešujoč. Simboliko mitov na šempe-trskih spomenikih je podrobno razložil dr. Jože Kastelic. In odkar je pred osmimi leti umrl, njegov spomenik na grobu na ljubljanskih Žalah krasi prav omenjeni relief.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA
Upor zaradi upora ali resna vizija novega sveta?
Dan smo preživeli v Ljubljani s protestniki gibanja 15o
Danes teče 21. dan, odkar je skupina protestnikov osvobodila ali zasedla, kakor pač vzamete, trg pred ljubljansko borzo. Miroljuben protest proti vsemu, kar je v tej družbi globalno narobe, so umestili pred simbol kapitalizma. Ta ni več borza. Zdaj se ji reče BojZa. Gibanje 15o se je začelo na isti dan po vsem svetu. V Ljubljani ga za razliko od nekaterih mest po svetu policisti verjetno ne bodo razgnali. Kdaj, če sploh, ga bodo protestniki sami končali, pa tudi ni jasno.
Najbrž je kriva lokacija pred Bavarskim dvorom, enim najbolj pretočnih delov Ljubljane, da domačini čutijo utrip protesta drugače kot preostala Slovenija. Hipijevske podobe demonstracij zaradi demonstracij pa drugod po Sloveniji zbujajo mešane občutke. Skupno sporočilo gibanja je, da družbeni, ekonomski in politični sistem za veliko večino ljudi na tem svetu enostavno ne deluje. Prej ko se bo sistem zrušil sam vase, bolje bo za vse, so prepričani protestniki. En dan smo z njimi preživeli tudi mi.
Delo bo, služb in vizij ne ravno
V petek sredi dneva je ploščad pred borzo umirjena, mimoidoči redki, protestniki prav tako. Manjši šotori so po nekaj dneh slabega vremena že vidno zdelani in na prvi pogled je jasno, da kampiranje na asfaltu sredi mesta ob vse bolj neprijaznih jesenskih dnevih ni nobena veselica. Po pozivu javnosti, da potrebujejo večje in trpežnejše šotore, so jih nemudoma dobili. Tudi hrana in druge potrebščine niso problem. Javno podporo imajo. Tistih, ki bi vztrajali vseskozi, pa ni prav dosti. »Menjujemo se. Ljudje imajo še vedno obveznosti. To še zdaleč ni gibanje izgubljenih brezdelnežev,« navrže eden od sogovornikov. Je pa jasno, da po treh tednih zadeva ni več tako vroča, kot je bila na začetku in da morajo organizatorji skrbno negovati žerjavico na ognjišču, da ne zamre. Ob našem obisku znan profesorski obraz s Fakultete za socialno delo predava na temo univerzalnega temeljnega osebnega dohodka. Zdi se, da je svojo redno učiteljsko obveznost enostavno prenesel na drugo lokacijo. Okrog njega namreč bolj ali manj zainteresirano stoji skupina študentov. Katarina in Ana bosta v letu ali dveh končali študij. Dela zanju bo v tej družbi očitno dovolj, perspektive ali vsaj službe, ki bi jo ponujala ali celo zagotavljala država, pa ne. Da je čas, v katerem živimo, resnično prelomen, ugotavlja vse več ljudi. Pa je alternativa protestnikov vsaj za silo pri-zemljena ali popolna utopija?
Kot je v prejšnji številki Novega tednika dejal ddr. Igor Grdina, je dobro če se za pravice kdo bori. Ljudje, Slovenci še posebej, pa smo narejeni tako, da bomo zadevo gledali od daleč. »Če bo kdo kaj dosegel, bomo od tega vsi imeli korist. Če pa ne, škode v nobenem primeru ne bomo deležni.« Revolucionarni duh, zaradi katerega bi kot posamezniki in družba znali ter zmogli dvigniti glas, je tako ali tako samo še v sledovih. Bankirjem je menda že treba dokončno povedati, da naj si svoje vreče brez dna polnijo, kakor vedo in znajo. Tudi s tezo, da je politika umazana igra, ki je že zdavnaj pozabila svoje poslanstvo javnega dobra, se globoko strinjamo. A da bi bila družba kmalu zrela za participativno demokracijo, v kateri bi vsak posameznik naredil vse, kar je v njegovi moči za skupno dobro? Žal preveč diši po utopičnih fia-skih totalitarnih režimov, izrojenih v najrazličnejše diktature. Se je pa dobro malo zamisliti nad družbo in našo osebno vlogo v njej. In ni nam treba pred borzo, da dvignemo glas, naredimo prvi korak in vsaj nekaj malega spremenimo na boljše.
Zakaj v dežju spati na trdem betonu?
V	enem od šotorov srečam Petra. Predstavi se kot »freelancer« in akter z ulice. Kot pravi, ne spi pred borzo, je pa prijateljsko, socialno in filozofsko ves čas zraven. »Veliko prvobojcev se je moralo umakniti. Slabo vreme prvih dni jim je načelo zdravje. Zamenjali so jih drugi. Ves čas je tu ekipa. Ne blefiramo. Je pa to kot služba. Nihče ni 24 ur v delovni izmeni.« Vprašanje, kakšne so pravzaprav njihove zahteve, so doslej slišali že neštetokrat. Še posebej, ko so oznanili, da bodo vztrajali, dokler jih tisti s škarjami in platnom v rokah ne bodo izpolnili. A roko na srce, problem, na katerega so opozorili, je tako megalomanski, da ga je težko že ugrizniti, kaj šele prežvečiti. »Strinjam se, da se večno tule ne bo dalo kampirati. Kdaj, če sploh, bomo zaključili, pa ne vem. Vsekakor se upor s tem, da bi pospravili šotore, ne bo zaključil. Samo način boja bomo spremenili.« Razen splošnega protesta proti temu, da jih svetovni finančni lobiji vlečejo v brezno, ki ga niso sami povzročili, realnih zahtev ni. In to je tudi razlog, da ne kampirajo pred vrati Nove Ljubljanske ali katere druge banke. »Ni naš namen, da opozarjamo na konkretna dejanja določenih ljudi določene banke. Borza je simbol vseh slovenskih in vseh svetovnih bank. In vse so enako krive, da smo tu, kjer smo.«
Zidove lahko premikaš tudi doma
V	bližini zdolgočaseno stoji nekaj policistov. Odkar so postavili kemično stranišče, jim menda ni treba več pisati kazni zaradi uriniranja na javnem kraju. »Po potrebi pazijo, da se nam kaj ne zgodi. Mesto je le prostor, kjer se ob čudnih nočnih urah sprehajajo tudi pijanci in provokatorji. Se je že zgodilo, da so morali posredovati. Po drugi strani pa so tu zato, da preprečijo nasilje, ki bi ga kdo želel pokazati nad temi centri moči. Res ni v našem interesu, da bi se gibanje izrodilo v smer zloglasnih študentskih demonstracij pred parlamentom,« še pove Peter. Podpora prihaja v glavnem prek spleta in prek dona-cij. Sicer pa, kdo si ne želi boljšega življenja, toplih medčloveških odnosov, pravičnejše razdelitve svetovnega kapitala? Toda večina za to ne bo storila nič. Kot pravijo protestniki, je kriva lenoba, vdanost v usodo, ubitost duha ali pa zgolj zgolj dejstvo, da je za nekatere ta sistem čisto dober.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA
V družbi, ki so jo zastavili centri moči, bo tudi dostop do izobrazbe vse bolj otežen.
Srečo Dragoš je skupini svojih študentov ravno predaval o pomenu univerzalnega temeljnega dohodka.
Res da je večina depriviligirana, a zgolj peščica je tudi v resnici rekla dovolj!
Policisti in varnostniki prav dosti dela niso imeli.
Takšnih posredovanj je kar nekaj na Celjskem. (Foto: GrupA)
Kako pomagati, da vas ne ubije »ognjeni trikotnik«?
Če stanovalec opazi, da v sosednjem stanovanju gori oziroma da obstaja nevarnost požara, mora poklicati 112. Regijski center posreduje klic gasilcem, skupaj pa vam tudi svetujejo, ali je in predvsem kako priporočljivo je odreagi-rati v danem trenutku. Nujno pa je treba vedeti naslednje:
vrat stanovanja, v katerem domnevate, da morda gori, ne odpirajte takoj. »Preden odprete vrata, jih preverite s hrbtno stranjo dlani. Najprej od vrha navzdol, saj se plini zadržujejo pri stropu prostora. Če so vrata topla ali vroča oziroma če je kljuka vrat vroča, je na drugi strani vrat požar,
zato se jih nikakor ne sme odpreti, ampak je treba počakati na gasilce. Znak, da ni dobro odpirati vrat, so tudi oblački dima, ki prihajajo izpod vrat na hodnik. Naše ekipe so s posebnim postopkom posredovanja nato pripravljene na varno odpiranje,« razlaga Zdenko Gorenšek. Če bi na-
Za požarom ne ostane skorajda nič ...
Nad olje nikar z vodo!
Pregreta maščoba lahko zagori, vendar takšnega požara nikoli ne gasimo z vodo. Ogenj se v ponvi zaduši s pokrovko ali z mokro krpo oziroma z gasilnikom. Pri tem je treba izklopiti plin in elektriko.
mreč vrata odprli kar tako, bi prišlo do tako imenovanega povratnega ognja (backdraft). Nastane vžig plinov, kar bi pri osebi, ki želi pomagati, povzročilo nepopravljive opekline. Tak povratni ogenj je lahko tako silovit, da bi ga lahko primerjali z močno eksplozijo. Ker se nevarni plini zadržujejo
pri stropu oziroma višje, je dobro, da se oseba, ki je morda v stanovanju, v katerem je veliko dima, na varnejši del prostora premika s plazenjem po tleh, nos in usta pa si prekrije z mokro krpo.
»Tu govorimo o ognjenem trikotniku. V nekem prostoru sta v pravilnem razmerju prisotni toplota in gorljiva snov, nato pa pride nenadoma do dotoka zraka. Zaprta soba, v
kateri dalj časa gori, je takšen tipični primer, če bi nenadoma odprli vrata. Zrak se pomeša z ogljikovim monoksidom in pri vžigu nastane ognjena krogla. Čas, v katerem tak povratni ogenj nastane, je odvisen od velikosti prostora. Če je prostor manjši, je reakcija trenutna, pri večjih prostorih pa lahko pretečeta tudi do dve minuti,« pojasnjuje Zdenko Gorenšek.
V smrt jih pogosto požene malomarnost
V posteljo s cigareto ali med kuhanjem na »čvek« s sosedo ...
Zagotovo bi bilo manj škode na objektih, manj skrbi lastnikov hiš, ki so ostali brez vsega, in manj posredovanj gasilcev, če ljudje ne bi bili malomarni. Ravno zaradi nepazljivosti in neprevidnosti pogosto zagori. Nekdo bi rekel: »Saj se lahko zgodi vsakomur.« Je to res? Ali se res lahko zgodi vsakemu, da zaspi s cigareto v postelji ali da se mu vname olje, medtem ko lahkoverno klepeta pri sosedi na obisku? Ne bi rekli.
Zadnji takšen primer je bil bi bil že prej. Ker je prišlo do
pred tedni v stanovanju na Goriški ulici 2 v Celju, kjer je umrl moški, ki je zaspal s cigareto na kavču. Bolečin zaradi požara sploh ni čutil, mrtev naj
Požarni preskok
Požarni preskok ali flashover pomeni, da naenkrat zagori ves gorljiv material v prostoru. »Flashover se pojavi, kadar je večina zraka v prostoru segreta do točke, ko začne ogenj oddajati vnetljive pline, ki so dovolj vroči, da povzročijo gorenje še ostalih prisotnih stvari v prostoru. Ker se povečuje hitrost gorenja, se tako zmanjšuje tudi dovod kisika, kar povzroča, da se vnetljivi plini nabirajo pod stropom. Ko pa se temperatura dvigne nad 500°C, pride v normalnem hišnem okolju do hitrega vžiga vseh stvari v prostoru, prav tako tudi iz prostora z vso silo bruhnejo goreči plini in dim. Če sumimo, da bo pravkar prišlo do izbruha flashover pojava, ga lahko preprečimo, tako da z razpršenim curkom ohladimo in razredčimo vroče pline pod stropom.« pišejo na spletnih straneh Prostovoljnega gasilskega društva Rimske Toplice. Tamkajšnji prostovoljni gasilci so namreč na spletnih straneh zelo poučno pisno in tudi z videoposnetki prikazali, kako pravilno ravnati v različnih požarih in pri gašenju. Naslov spletne stani je www.pgd-rimsketoplice.si.
cij bi se še lahko zgodilo po domovih? »Praviloma se tovrstni dogodki zgodijo v nočnem času in pri osebah, ki so vinjene. Sosedje takrat kasneje opazijo, da se dogaja nekaj nenavadnega. Zaradi neprevidnosti pri kuha-
In tu niso povzročitelji samo ženske, ampak tudi moški ... Zanimivo je naslednje. V stanovanjskih blokih so na vidnih mestih - v kolikor jih ne ukradejo - tudi gasilni aparati. Vendar se dogaja, da jih ljudje v
nepopolnega izgorevanja, saj je kavč, preden so izbruhnili ognjeni zublji, dlje časa tlel, je moški verjetno prej umrl zaradi zadušitve. Koliko takšnih situa-
Gasilcem, ki pri reševanju skoraj vedno tvegajo svoja življenja, da bi rešili druga, se zahvali le približno deset odstotkov ljudi, ki jim pomagajo ...
nju pa posredujemo največkrat seveda v dnevnem času. Majhen odstotek tovrstnih požarov pa nastane zaradi kratkega stika na pralnem stroju ali pri televizorju,« pojasnjuje Zdenko Gorenšek iz Poklicne gasilske enote Celje.
Ne le ženske!
Pri malomarnosti pri kuhanju najpogosteje požar povzroči na štedilniku pozabljeno olje, zato se takrat najprej vname napa, ki je zaradi kuhanja in nerednega čiščenja najpogosteje zelo mastna, kar povzroči, da zagori še hitreje, opozarja Gorenšek. Kuhinjski požar se tako z nape razširi še na ostale kuhinjske elemente. Če ni pravočasnega gašenja, se ta požar seveda razširi še na ostale prostore v stanovanju.
Letos ena smrt
Celjski poklicni gasilci so letos zaradi požarov in eksplozij posredovali že 170-krat. Od tega je bilo skoraj 40 požarov v stanovanjih ali hišah, ena oseba je pri tem umrla. »Le« ena smrt še zdaleč ne pomeni, da poškodovanih v teh požarih ni bilo. Poklicni gasilci so namreč v več primerih osebam, ki so jih našli v zadimljenih objektih ali v prostorih, kjer je gorelo, nudili prvo pomoč in jim tako rešili življenja.
ključnih trenutkih verjetno zaradi panike sploh ne uporabijo! Možnost je tudi, da jih ne znajo uporabiti. »Nekateri takoj zapustijo stanovanje, spet drugi se celo zaprejo v sobe,« dodaja Gorenšek. To, da ostenamo v stanovanju, je lahko nevarno! Ljudje včasih pri požaru odre-agirajo podzavestno in odprejo okna, kar je smrtno nevarno. Odprtje oken namreč poveča dotok zraka in pospeši gorenje. Okna je seveda priporočljivo odpreti, kadar se v stanovanju pojavi vonj po plinu.
Bo kdo odgovarjal?
Včasih pride do požarov v kletnih prostorih stanovanjskih blokov, kjer lahko dim povzroči škodo v vseh nadstropjih. Tako se je pred leti že zgodilo v celjski Novi vasi.
Kadar se zgodi kaj takega, torej da dim iz hodnika uhaja v stanovanje, Gorenšek priporoča, da pod vhodna vrata stanovalci namestijo mokro brisačo. Znano je, da so posredovanja gasilcev izredno hitra, zato ni skrbi, da bi pomoč prišla prepozno. Je pa Gorenšek ogorčen, ker se morajo gasilci kljub hitremu posredovanju v primerih požarov v stanovanjskih blokih ubadati še z neprevoznimi
ki so celo tako malomarni, da zazidajo balkonski prehod za požarne stopnice! S tem bodo v primeru požara stoodstotno ogrozili življenja vseh, ki se po požarnih stopnicah, če ta vodijo skozi balkone, ne bodo mogli rešiti. »Požarne stopnice so pogosto tudi zametane z različnimi predmeti, omarami. Če bo prišlo kdaj do kakšne nesreče, bo moral kdo odgovarjati za te stvari. Vendar je pri nas pač tako: dokler se ne zgodi kakšna
Poklicni gasilci pri gašenju pogosto sodelujejo tudi s prostovoljnimi gasilci. Upoštevajoč, da smo v tem prispevku zajeli predvsem podatke, ki se nanašajo na posredovanja celjskih poklicnih gasilcev, je treba vedeti, da je takšnih požarov na širšem Celjskem še več.
intervencijskimi potmi: »Te so velikokrat polne parkiranih vozil, kar nam izjemno otežuje delo.« Še več. Nekateri lastni-
tragedija, bo ostalo, tako kot je ...« trdi Gorenšek in mu je treba pritrditi.
SIMONA ŠOLINIČ
KRONIKA / INFORMACIJE
Alpinist se počuti bolje
23-letni alpinist, ki se je v ponedeljek ponesrečil v Paklenici na Hrvaškem, je po operaciji še vedno v zdravniški oskrbi v Splitu, počutil pa naj bi se dobro. Alpinist je z našega območja, in sicer član Zgornjesavinjskega alpinističnega kluba Rinka.
Klub je pred tedni že na svoji spletni strani vabil na plezalni tabor v Paklenico, ki naj bi trajal od petka do torka, nesreča pa se je zgodila v ponedeljek. Paklenica je sicer alpinistom že znana lokacija, tudi 23-letnik, ki naj bi bil doma z območja Ljubnega, menda tam ni bil prvič. V Anic kuku (gre za predel Paklenice) je alpinistu med plezanjem v glavo padla desetkilogramska skala, ki se je odkrušila s stene. Ponesrečenca je iz goratega predela v dolino prepeljalo 15 članov hrvaške gorske reševalne službe s helikopterjem. Ti so zaradi izjemno ozkega predela Paklenice imeli nekaj težav pri pristajanju, vendar so 23-letniku pomagali hitro. Mladeniču je življenje rešila čelada, kljub temu pa je bila potrebna operacija, ki so jo izvedli kirurgi bolnišnice v Splitu. Foto: 24sata.hr
Trčenje z vozilom na nujni vožnji
Na Mestnem trgu v Slovenskih Konjicah se je v torek zjutraj zgodila nesreča, v kateri sta trčila voznik osebnega vozila in voznik gasilskega tovornega vozila, ki je bil na nujni vožnji. V nesreči se je lažje poškodoval gasilec, zaradi česar je ostal v celjski bolnišnici na opazovanju. Dva udeleženca pa sta se poškodovala v nesreči, ki se je isti dan zgodila v Latkovi vasi pri Preboldu. Trčili sta dve osebni vozili.
Preprodajalci stari znanci policije
Celjski, ljubljanski in avstrijski kriminalisti so v večmesečni preiskavi razbili kriminalno mamilarsko združbo, ki naj bi preprodajala mamila. Ovadili so osem oseb, starih od 27 do 38 let, od tega državljana Bosne in Hercegovine in sedem Slovencev. Prijeli so jih na območju policijskih uprav Celje, Ljubljana in Kranj, eden je v priporu v Sloveniji, eden v Avstriji, ostali so na prostosti.
Kriminalisti so preiskavo, v kateri so uporabili tudi prikrite metode dela, začeli aprila letos. Združba naj bi v Sloveniji in Avstriji preprodajala heroin, konopljo in kokain. V času preiskave naj bi policisti zbrali dokaze o prodaji najmanj 800 gramov heroina, 50 gramov kokaina in 1,5 kilograma konoplje. Drogo so preiskovalci zasegli tudi v hišnih preiskavah v Sloveniji in Avstriji, enako tudi mobilne telefone, ki naj bi jih člani družbe uporabljali pri dogovoru o nakupu oziroma prodaji. Kot so še sporočili s policije, so odkrili tudi glavna dobavitelja droge, ki naj bi bila z območja Ljubljane in Kranja. Vpleteni v preiskavi so že stari znanci policije, torej so do zdaj že bili kaznovani zaradi preprodaje mamil in za kazniva dejanja, povezana s premoženjskim kriminalom. Večinoma so tudi sami odvisniki od heroina.
Štirje zastrupljeni
V	torek nekaj minut pred 18. uro so morali celjski poklicni gasilci posredovati v Stanetovi ulici v Celju. V enem od stanovanj je med delovanjem plinske peči začel uhajati ogljikov monoksid. Zaradi vdihovanja nevarnega plina so morali štiri osebe odpeljati na zdravljenje v celjsko bolnišnico, vendar hujših posledic ni bilo.
Izsilil prednost
V	soboto zvečer se je na Mariborski cesti v Celju zgodila prometna nesreča, v kateri so se poškodovale tri osebe. 50-letni voznik avtomobila je v semaforiziranem križišču pri zeleni luči začel zavijati levo, na priključek za avtocesto. Pri tem je izsilil prednost 44-letni voznici avtomobila, ki je pripeljala iz nasprotne smeri in je v križišču vozila naravnost. V trčenju sta se voznica in njena sopotnica lažje telesno poškodovali, voznik pa je utrpel hude telesne poškodbe. Dan kasneje je počilo še na lokalni cesti izven Proseniškega. 26-letni voznik osebnega vozila je v levem ovinku izgubil oblast nad vozilom, najprej zapeljal s ceste, nakar ga je zaneslo nazaj na vozišče, kjer je trčil v 35-letno voznico avtomobila, ki je pripeljala mimo. V silovitem trčenju je bila ženska hudo poškodovana, 26-letnik lažje. O hudi nesreči poročajo še iz Radeč. V ponedeljek je 28-letni motorist vozil proti Jagnjenici, a je v levem preglednem ovinku zaradi hitrosti izgubil oblast nad vozilom, sprva zaviral, zatem pa zapeljal na bankino, kjer je trčil v steber vrtne ograje. Pri tem se je huje poškodoval.	SŠol

živite ceneje!
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.
fu&z&ua/
^Veaana/
POPUSTI IZ POSEBNIH AKCIJ SE NE SEŠTEVAJO S POPUSTOM NA KARTICI
-	PIZZERIA VERONA. Mercator center Celje - 10% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu!
-	PROTECT SERVIS. Ul. Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur, Rogaška cesta 19, 3240 Šmarje pri Jelšah - 10% popusta na optično nastavitev podvozja in do 30% popusta ob nakupu zimskih pnevmatik
-	CASINO FARAON CELJE. Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - ob nakupu 100 žetonov 10 gratis
-	VINSKA KLET GORIŠKA BRDA Z.O.O., Ul. Frankolovskih žrtev 17, 3000 Celje, Telefon: 03 425 16 80,10 % popust na naše lastne proizvode.
-	FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve
-	THERMANA, D. D.. ZDRAVILIŠČE LAŠKO nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, fitnes, solarij ter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice
-	CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA. Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knjigarna-ce@celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe
-	GOLTE - 5% popusta za nakup vozovnice za nihalko
-	SKINAUT STORITVE. SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje -10% popust
-LESNINAD.D., Leveč 18-3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki...)
-	MRAVLJICA ART d.o.o., Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne -10% popust za vse izdelke
-	CVETLICARNA SUZANA. Suzana Moškotelec s.p.,Ulica Frankolovskih žrtev 44, Hudinja, Celje. Telefon: 03 5410 476 - 10 % popust
-	SLADA. D.Q.Q., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust.
-TOP-FIT D.Q.Q., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust
-	THERMANA. D. D.. WELLNESS PARK LAŠKO nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, solarij
-	HRUSTLJAVA SKUŠNJAVA - prodajalna Žalec, Savinjska cesta 77, prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje -10% popust na vse vrste kruha
-AVTO CELJE d.d., Ipavčeva ulica 21, Celje
Prodajni center Medlog 15 jn Ipavčeva21, Celje,
prodaja pnevmatike ODLIČNIH blagovnih znamk.
-	20 % popust na premontažo v vseh prodajno-servisnih centrih pri njih kupljenih pnevmatik
-	podaljšan delovni čas za premontažo gum od 8. do 27. 11.2011 od 7.30 do 18.00, ob sobotah od 8.00 do 12.00 Telefon pnevmatike: 03/42 61 402/360, telefon premontaže: 03/42 61 100/132. Popusti se ne seštevajo.
-	ZLATARSTVO GAJŠEK MILAN S.P., Drofenikova 16, 3230 Šentjur -10% popust na veljavne maloprodajne cene
-	BIRO S COMPUTERS. Branko Rečnik s.p.
Razlagova 17, 3000 CELJE, GSM: 041/960 022
10% popust na delo - popravilo: računalnikov, tiskalnikov, TV in radijskih sprejemnikov (popust ne velja za rezervne dele oz. material)
-	TEPS - Center inovativnega podjetništva d.o.o. Ul. XIV. divizije 14, 3ooo Celje, telefon: 041 653 378, 03 492 61 68
5 % popust za storitve posredovanja pri prometu nepremičnin in pri prvem računu za računovodske storitve Telefon: 041 653 378, 03 492 61 68
-	ZAVAROVALNA AGENCIJA ADUT, Mlaker Alojz s.p..
PE ŠENTJUR: Ulica Leona Dobrotinška 9 a, Šentjur, telefon: 03 749 26 50
PE ŠMARJE PRI JELŠAH: Obrtniška ulica 2, Šmarje pri Jelšah 03 810 13 16
10 % popusta na premoženjska zavarovanja
a c
Naslednjič 2. decembra.
V tokratni rubriki Za dušo in telo smo se poglobili v bistvo motivacije za osebno spremembo. Ob to smo navrgli nekaj idej za skupinsko podporo na tej zahtevni poti. Naj bo november prijetno miren čas globokih notranjih sprememb. Če imate namig, željo in pobudo, ki bi svoje mesto našla v tej rubriki, nikar ne oklevajte. Pišite na tednik@nt-rc.si, s pripisom Za dušo in telo.
Kako se
»brcniti v rit« ...
Tudi če nam je jasno, kaj počnemo narobe, voljo za spremembe zbere le malokdo



Zakaj bi se sploh morali spremeniti? Smo takšni, kakršni smo! Zakaj bi se spreminjal jaz, naj se najprej spremenijo drugi! Pogostokrat v svojih mislih slišimo te besede. Da bi vedeli, zakaj smo taki, kot smo, se moramo vrniti na začetek.
Ženska in moški se imata rada in zgodi se čudež - spočetje otroka! Vsak prispeva svoj del genov in del genov prednikov. Kateri geni bodo močneje vplivali na razvoj otroka, ne vemo natančno, vemo pa, da vizualna podobnost s predniki pogostokrat pomeni tudi osebnostno (ka-rakterno) podobnost.
Skozi vzgojo v začetnih letih pridobi otrok prve izkušnje o življenju in o tem, kdo je. Kot otroci se nismo

Da bo vsakdanje življenje bolj kakovostno in vredno vsakega novega jutra, je dobro vanj spustiti svetlobo prijetnih in dragocenih doživetij.

—


Boštjan Topovšek
Boštjan Topovšek je mojster in coach nevrolingvističnega programiranja. V Celju vodi center Lep dan za spremembo. 8. novembra ob 18. uri se v RITS pod njegovim vodstvom začenjajo srečanja skupine za osebni napredek.
Koledarček za dušo in telo
Društvo magičnost gibanja:
Vadba magičnih kretenj - šamanske tehnike. Brezplačna predstavitev in vpis 14. novembra ob 18. uri v telovadnici poslovno-komercialne šole v Celju.
Vadba kitajskih energijskih veščin. Brezplačna predstavitev in vpis 21. novembra ob 18. uri v telovadnici poslovno-komercialne šole v Celju.
Zvočne kopeli z gongom in s tibetanskimi posodami:
Bojan Križanec in Tjaša Cepuš: vsaka druga in zadnja soboto v mesecu ob 19. uri v prostorih Top fita Celje.
Špela Cvetko Penič - Zlat tempelj, Gosposka ulica Celje, vsaka nedelja ob 19. uri.
Mladinski center Šentjur, 9. november in 30. november ob 19. uri.
Hiša Acman - Center svetlobe v Grižah, 18. november ob 19. uri.
Boštjan Topovšek: Pionirski dom Celje, 30. november ob 19.50.
Sproščanje blokad z dihalnimi vajami in meditacijo:
Center čez mavrico, Velika Pirešica, 5. novembra ob 17. uri. Sledi zvočna kopel z gongi.
Delavnica medicinskega či gonga:
Društvo ŽAD, Razvojna agencija Kozjansko, 5. novembra ob 9.30.
naučili absolutne resnice. Naučili smo se resnico, ki so nam jo privzgojili z zgledom. Bolj kot smo bili genetsko kompatibilni ali smo se poistovetili z ljudmi, ki so nas vzgajali (spol, videz), več njihovih navad smo kot otroci nezavedno osvojili. Ko pišem o vzgojiteljih, imam v mislih tako starše, stare starše, učitelje, prijatelje kot tudi televizijo, internet ...
Na osebnost in lastnosti otroka zelo vpliva tudi odnos med partnerjema in njun odnos do rodbine. (Ne)spoštovanje, (ne)sprejemanje in odkrita (ne)podpora med partnerjema in do rodbine v veliki meri določajo sposobnost otroka soočati se z vsakodnevnimi težavami v otroški in kasneje v odrasli dobi.
Zelo redko srečam človeka, ki je imel na voljo idealne gene, idealno vzgojo in idealen zgled v odnosih. Naši geni so žal povezani z zelo bolečo preteklostjo, vojnami in s trpljenjem. Vse to pa se vidi tudi skozi gnečo pri zdravnikih, v bolnišnicah, lekarnah . Razmislite, kdaj v bližnji ali daljni preteklosti so vam ali vaši širši družini prizadejali psihične ali fizične rane. Lahko karkoli naredimo, da spremenimo začaran krog negativizma in da
naredimo konkreten korak v osebnem in družbenem napredku?
Odgovor je da in ne
Ne, če pričakujemo, da se morajo najprej spremeniti drugi. In da, če resnično prevzamemo popolno odgovornost zase in za odnose, v katere vstopamo. Samo ta prvi in nujni korak lahko aktivira naše sposobnosti za novo učenje in sposobnost zavedati se svojega zavedanja. Prav ta nas namreč loči od živali. Samo s to sposobnostjo lahko postanemo drugačni, boljši, srečnejši. Brez tega ne moremo spremeniti naučenih vzorcev, svoje osebnosti in ne moremo pridobiti zdrave samozavesti. Kaj nas torej lahko pripelje do spremembe?
Prvi način je, da ne naredimo nič in pustimo, da bolečina, ki jo imamo zaradi neke težave, neobvladljivo raste. Prej ali slej se zgodi, da postane neznosna in nas v spremembo prisili. Žal se pogosto zgodi, da sprememba, ki nastane samo zaradi bolečine, ne prinese trajne rešitve. Veliko ljudi začne zaradi tega bežati od realnosti s pomočjo zlorabe alkohola, drog, hrane,
osame, pasivne duhovnosti, televizije, interneta, iger na srečo, knjig, odnosov . Sposobnost za reševanje težav v realnosti pa se v tem primeru praktično izniči.
Drugi boljši način je, da začnemo raziskovati svoje želje in predvsem iskati svoje poslanstvo. Posvetimo se stvarem, pri katerih se počutimo dobro, počnimo stvari, ki nam ogrejejo srce. In najbolj pomembno je, da o teh stvareh nehamo sanjati, ampak jih začenjamo postopoma uvajati v svoja življenja.
Da, v večini primerov res ni enostavno. Hitro nas lahko zanese na stara pota, vendar je s primerno naravnanostjo mogoče doseči trajen uspeh. Včasih si moramo priznati, da sami ne zmoremo vsega
in potrebujemo pomoč. Intelektualno informiranje o naših težavah in rešitvah je žal brez večjega učinka, dokler jih ne začnemo uvajati v svojo realnost in prakso. Vsi potrebujemo pri tem psihološko podporo. Idealno je, da nas podpira naša družina. Dobro pa je poiskati tudi primerno strokovno psihološko podporo. Ta je še vedno tabu in o tem še vedno težko govorimo z družinskimi člani, s sodelavci, prijatelji. Sprašujem se, zakaj. Morda zato, ker se bojimo uspeha in smo raje zadovoljni s povprečnostjo in nepomembnostjo?
Nikar. Ti časi so mimo. Zdaj vam je dovoljeno izraziti svoje mnenje in prebuditi svoje potenciale. Jaz zaupam v vas.
BOŠTJAN TOPOVŠEK
Knjiga,
da dušo zmiga

Iz globalne luknje
Spoznanje
razsvetljenega 40-letnika:
Denar in stvari niso pomembne. Imejte toliko, da živite udobno in da ne životarite iz dneva v dan. Bodite pošteni do sebe in do drugih, ker pošteno življenje prinaša mir. Mir pa je neprecenljiv. Hranite dušo in ne ego. Ne delajte vtisa na ljudi. Je dolgočasno, nepristno in ne služi ničemur.
Preživela, da pričujem
Immaculée Ilibagiza
Gospod, ki mi je knjigo priporočil, se niti ni trudil skriti, da zaradi nje že dve noči ni spal. Vsaj toliko kot ga je držalo pokonci samo branje, mu vsebina še dolgo ni pustila zatisniti oči. Duhovnost skozi življenjsko zgodbo mlade Tutsijke je skoraj fizično otipljiva. Z njo je preživela genocid v Ruandi.
Pisalo se je leto 1994. Drobne zgodovinske netaktnosti so nestrpnost v afriški deželi večne pomladi pripeljale do skrajnosti. Še včeraj neproblematično sožitje dveh različnih etničnih skupin se je spremenilo v neizprosno pobijanje, v katerem je bilo po podatkih ruandske vlade v sto dneh pobitih milijon ljudi. Avtorica pripoveduje svojo osebno zgodbo, kako je dolge mesece preživela skrita v majhni kopalnici, medtem pa so pobili vso njeno družino. V času stiske, obupa in skrivanja ji je ostala samo molitev. Ko so za vrati morilci klicali njeno ime, je tako močno prosila za rešitev, da je skoraj fizično objela steber svetlobe ob njej. Knjiga se nadaljuje s celim kupom neverjetnih življenjskih naključij, ki ponujajo vero v nadnaravno varstvo. S pozitivnim mišljenjem, ki te lahko pripelje do skoraj vsega. In kar je naj-važneje - nadčloveškim odpuščanjem, zaradi katerega lahko posameznik in družba naredita ključen korak naprej.
StO
Priporočamo
Pot k uspehu, sreči in lastni stabilnosti
Če ste med tistimi, ki so zaradi dogajanja v svetu in doma vedno bolj nezadovoljni s svojo okolico, sami s sabo in s splošnim dogajanjem v vsakdanjiku, se lahko v naslednjih mesecih v Celju udeležite štirih delavnic za osebno rast. Spremljali jih bomo tudi na naših straneh Za dušo in telo.
Vsak človek je celota različnih lastnosti, značilnosti, osebnosti in navad. V igranju vlog - vsi smo partnerji, sodelavci, starši, otroci, prijatelji, sorodniki - vsak od nas zahteva samo del tistega, kar mu ustreza. Na koncu smo razdvojeni, nesamoza-vestni in zbegani. Svojo negativno energijo vztrajno trosimo naokrog. Za začetek bi bilo tako dobro spoznati sebe, svoje želje, svoje zmožnosti, določiti cilje, spoznati svojo vrednost in pomembnost v družbi, ovrednotiti čustveno inteligenco, določiti tisto, kar bi nas naredilo uspešne, spoznati, kdo nam kreira življenje, in se naučiti izraziti sebe.
Na štirih predavanjih in delavnicah bodo Robert Ašenberger, Alenka Gabrovec in Svetlana La-zovič spregovorili na teme: Vse je v naših rokah, Zdrava samopodoba in moje korenine, Čustvena inteligenca ter Komunikacija in pomembnost sporazumevanja. Vsaka delavnica bo trajala dve šolski uri enkrat v mesecu. Prva bo 16. novembra ob 17. uri v dvorani Narodnega doma Celje. Prijave zbirajo na 031 555 844 ali info@eteos.si.
Dajmo, naši!
Najprej moram nekaj pojasniti. Herminca Runtolič in šport nista dva pojma. To je dvaindvajset pojmov. Če sem neskromna, lahko rečem, da imam kakšen talent ali dva, toda športnega zagotovo ni med njimi. Telovadba v šoli je bila zaradi moje okornosti vedno nočna mora in samo šolskemu ministru, ki je namesto ocen uvedel opisno ocenjevanje, se lahko zahvalim, da mi ta predmet ni preveč kazil spričevala. No, del zaslug gre tudi uvidevni učiteljici Mimici, ki mi je, ne glede na moje pomanjkanje talenta, vedno milostno podelila oceno uspešno. Nikar ne mislite, da se nisem trudila, o, kje pa. Ker sem bila med višjimi dekleti, so me v srednji šoli nekoč celo predlagali za v košarkaško ekipo. Pa me je trener po prvem treningu milo prosil, naj odneham, ker sem s svojim opleta-njem po igrišču med soigralkami naredila preveč zmede. Po šolanju sem s športom tekma trajala kakšnih pet ur,
opravila. Z izjemo enega samega poskusa, ko me je, mlado in zaljubljeno, tam pri osemnajstih fant vlekel na nogometno tekmo. In to ne kamorkoli, temveč na štadion za Bežigrad. Menda je bil nek derbi, kdo bi vedel. Že dobro uro pred začetkom sva morala na tribuno, da bi dobila res dobre sedeže. Kaj je to pomenilo, ne vem, ker je bil meni razgled enak pogledu na pašnik za našo hišo. Zelenica pač. Se mi zdi, da je
tako nezanimivo je bilo. In menda sem mojemu dragemu delala sramoto, ker sem ves čas gledala v napačno smer. Za vrhunec veselega doživetja je bil rezultat nič proti nič. Ja, se je res splačalo! Potem sva odnehala oba. Moj tedanji dragi me ni več silil na tekme, jaz pa sem se kmalu nehala siliti - z njim.
Tedaj sem mislila, da sem s športnimi dogodki za vse življenje opravila. Do pred nekaj dnevi, ko je moj dragi Hanzi
primahal domov s kartama za rokometno tekmo. Menda ju je dobil. Za razliko od mene on seveda ne izpusti niti enega športnega dogodka, zato se mu je verjetno zdelo, da je zaradi podarjenih vstopnic letos dedek Mraz prišel malo prej. Veselila sem se mirnega večera, ko mi je čez čas z mrkim obrazom povedal, da nihče od njegovih kolegov ne more z njim. Lojze je bolan, Miha ima mamo na obisku, Tine gre na izlet. »Ja, škoda,« sem modro zaključila. »Sem mislil, da bi šla ti z menoj!« je zamomljal. »Saj veš, kako grem nerad kamorkoli sam!« Mi je kar mrak padel na oči. Jaz pa rokomet? Lahko bi me povabil na razstavo skobeljnikov, pa bi bila ravno toliko vesela. A je moledoval in moledoval, še kamen bi se ga usmilil, dokler nisem popustila.
In tako sva šla. Dvorana skoraj polna, vsi oboroženi z nekakšnimi zelenimi »klobasicami«, za katere
sem potem videla, da z njimi ploskajo, pa trobente in bobni. »Naši so v rumenih majicah!« mi je pojasnil moj dragi. Še dobro. Potem se je začelo. In ne boste verjeli, po nekaj minutah sem jaz, športni antitalent, ploskala ter navijala - za naše. Ko sem ob uspešno doseženemu golu (ja, zdaj vem, da je pri rokometu zadetek gol in ne koš) na glas vpila bravo, me je stari pogledal izpod čela. »Saj sem ti hvaležen, da si šla zraven, pretiravati pa ni treba!« je zamomljal. »Pusti me, bom zamudila napad!« sem ga zabila. »Dajmo, naši!«
Dobra urica je minila, kot bi mignil. Mi je bilo kar žal, da je konec, ker sem res uživala. No, na uho vam povem, da mi je v oko padel »naš« golman, ki ni le spreten igralec, temveč tudi čeden dečko, da ga je veselje pogledati. Dodaten bonus. Sem se že po poti domov odločila in to tudi povedala mojemu staremu, da bom še šla z njim, pa če mu je prav ali ne. Z vso opremo. S šalom, trobento in z zelenimi »klobasicami« za ploskanje. Aja, od samega navdušenja sem pozabila povedati, da smo zmagali. Mi. Celjani. In jaz. Ker sem premagala svoj predsodek, da sta šport in Herminca dva različna pojma. Ko gre za rokomet, sva od zdaj naprej - eno!
Vam je všeč tokratna petkova humoreska Mateje Relba z naslovom Dajmo, naši? Svoje mnenje nam zaupajte na elektronski naslov: tednik@nt-rc.si
22
RADIO, KI GA BERETE
NOVI TEDNIK
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
SOBOTA, 5. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Sobotni večer s Tadejem Kupcem, 24.00 SNOP (Radio Sora)
NEDELJA, 6. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Drago Zupan, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, 19.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Sora)
PONEDELJEK, 7. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Drago Zupan, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
TOREK, 8. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
SREDA, 9. november
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
ČETRTEK, 10. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
PETEK, 11. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Mladinska oddaja, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
Borec za Rimske Toplice
Drago Zupan se je v slovito zdravilišče v Rimskih Toplicah zaljubil že kot majhen deček. Že kot kratkohlačnik ga je dojemal kot nekaj posebnega, dragocenega in že takrat je začutil njegovo veličino. Verjetno pa takrat še ni slutil, kako močno bo zdravilišče zaznamovalo njegovo življenje.
Reševanje zdravilišča oziroma term pred propadom je postalo njegov način življenja. Za vsa svoja prizadevanja in trud v tej neverjetni zdraviliški zgodbi bo v ponedeljek prejel srebrni grb Občine Laško. Svoje občutke, spomine ter mnenja o preteklem in trenutnem dogajanju v Rimskih Toplicah bo Drago Zupan delil v oddaji Znanci pred mikrofonom to nedeljo dopoldne.
Foto: SHERPA (arhiv NT)
20 VROČIH RADIA CELJE
Drago Zupan
TUJA LESTVICA		
1.	JUNK OF THE HEART - KOOKS (3)	
2.	BRIGHTER THAN THE SUN -	
	COLBIE CAILLAT	(4)
3.	JAR OF HEARTS - PERRI	
	CHRISTINA	(2)
4 NEW AGE - MARLON		
	ROUDETTE	(5)
5.	THE ONE THAT GOT AWAY -	
	KATY PERRY	(4)
6.	RUN FOR YOUR LIFE -	
	MATT CARDLE	(2)
7. LOVE ON TOP - BEYONCE		(6)
8.	RAIN OVER ME - PITBULL	
	FEAT. MARC ANTHONY	(5)
9.	CALLED OUT IN THE DARK	
	- SNOW PATROL	(1)
10.	BUMPY RIDE - HOOSIERS	(1)
DOMAČA LESTVICA		
1.	POZDRAV Z LJUBEZNIJO -	
	NINA PUŠLAR	(5)
2.	KLOVN - FLIRRT FT.	
	TINKARA KOVAČ	(2)
3. GREVA - NATAŠA		(3)
4.	MOŽGANI NA PAŠI -	
	NULA KELVINA	(4)
5.	DA SANJAL BI NJO -	
	STEREOTIPI	(1)
6.	UMAZAN DEŽ - BIG FOOT	
	MAMA	(5)
7. POČASI JE LEPO - JELEN BAND (4)		
8.	NE GLEDE NA VSE - DWON	
	FT. ADAM VELIČ	(3)
9.	BRANI ME - BRO	(2)
10.	NISEM DOBRA VILA - EVIL EVE (1)	
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO		
	I STAND ALONE - LONDON	
	THEOPHILUS	
	WE FOUND LOVE - RIHANNA FEAT.	
	CALVIN HARRIS	
Radijske »čarovnice«: z leve Špela Kuralt, Simona Šolinič, Bojana Avguštinčič in Saška T. Ocvirk
A-test novega terenskega vozila ali šala na Bojanin račun
Metla, ki jo vidite na sliki, ima za novinarke Radia Celje, še posebej pa za Bojano Avguštinčič, prav poseben status in pomen. Pretekli teden je bila tudi tehnično pregledana (metla), saj jo je Bojana v ponedeljek zvečer, dnevu primerno seveda, nujno potrebovala za prelete in sestankovanja na (g)občnih zborih svojih kolegic ... Nekaj težav je bilo le zaradi vinjete. Kupiti je morala namreč 15-dnevno, čeprav je metlo uporabljala le en dan, kar pomeni le nepotrebne stroške. Prav je, da ob tem še dodamo, da metla ni kar tako. Gre namreč za hibrid, pogon je deloma odvisen od vetra, stisnjenega zraka in elektromagnetnega polja. Naslednje leto pa naša kolegica že načrtuje še bolj ekološko metlo.
Foto: DŠ
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO
KAM GREŠ - ELI ZDEJ VEM - MURAT & JOSE Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za vam najljubše skladbe lahko glasujte na spletni strani www.radiocelje.com.
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2011
CELJSKIH 5 PLUS
1.	NAJ DEŽ SKRIJE MOJE SOLZE
- MINUTKA	(6)
2.	ADIJO STARI ČASI -ANSAMBEL MIKOLA	(3)
3.	MUZIKANTI ŠPILAMO -VIKEND	(1)
4.	TUDI TI NE VEŠ -
KOZJANSKI ZVEN	(4)
5.	RAD BI LE Z NJO ŠEL SKOZI JESEN - BUM	(2) PREDLOG ZA LESTVICO
ZA CAJTUNGE ŠE MAM -KRAJCARJI SLOVENSKIH 5 PLUS
1.	ŽIVLJENJE VE - VIHAR (5)
2.	IGRE NA SREČO - POVRATNIKI (4)
3.	POHORCA JE VZELA - STIL (3)
4.	POROČNA PRAVLJICA - ČRIČKI (2)
5.	RADA SE JE SMEJALA -AZALEA	(1)
PREDLOG ZA LESTVICO
VRNI SE - JURČKI Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15. Za vam najljubše skladbe lahko glasujte na spletni strani www.radiocelje.com.
INFORMACIJE

Radi dobro jemo
... včasih po receptih iz oddaje Kuhajmo skupaj na Radiu Celje... KROMPIR IN SREČA
Za to, da se nam kdaj kaj »pokrompiri«, niti ni treba kaj posebnega. Včasih se to zgodi kar tako, drugič nas spremlja sreča, a glavno je, da imamo krompir. Z lastne njive je seveda boljši kot iz trgovine, a pri kuhanju je najpomembnejše, da ga ne razkuhamo. Takrat ga lahko spremenimo le še v pire in na hitro zraven naredimo kakšne zrezke v omaki. V tokratni oddaji Kuhajmo skupaj smo se lotili golaža in malo drugače ocvrtega krompirčka. Pri hrani je namreč precej krivično kaj oklicati za nezdravo, takšni so v prvi vrsti načini priprave. In zakaj ne bi tokrat naredili kaj drugače, kot smo vajeni. Nenazadnje - tudi krompirjev kruh je prava poslastica, pa še dolgo ostane svež. Veselo med lonce in dober tek!
t
KROMPIRJEV GOLAŽ
Sestavine:
1	večji krompir na osebo
2	manjši čebuli 4 žlice olja
1 žlica sladke paprike
sol, poper, lovorov list, majaron, timijan, kumina 1 kisla smetana
Priprava:
Čebulo drobno nasekljamo in jo popražimo na olju. Krompir olupimo in ga narežemo na manjše kocke. Ko začne čebula rumeneti, dodamo krompirjeve kocke, jih malo posolimo in pražimo dalje. Po vrhu posujemo papriko, prilijemo toplo vodo (lahko tudi krop) in dodamo začimbe po želji. Kuhamo, dokler se krompir ne zmehča. Glede na želje jedcev lahko kislo smetano vmešamo na koncu v celotno jed ali lonček postavimo na mizo in si vsak postreže sam.
KROMPIRJEVI KRHLJI
Sestavine:
1 kg krompirja olje za cvrtje
začimbna mešanica v prahu sladka čili omaka 1 lonček kisle smetane
Priprava:
Krompir olupimo in ga narežemo po dolžini na večje krhlje, se pravi da naj bodo debelejši kot za pomfri. Zlatorumeno ga ocvremo in ga damo v posodo s papirnatimi brisačkami, da popijejo odvečno maščobo. Po vrhu ga posujemo z začimbno mešanico v prahu in dobro pretresemo. V dve manjši skledici damo sladko čili omako in kislo smetano. To sta pomaki za krompir. Tega pretresemo na večji krožnik, na sredino damo skledici in ponudimo.
NL

V-.
RESTAVRACIJA TRAČCENTER
Mariborska 7 3000 Celje www.trac-celje.si
Gostilna Šabec Melita Pušnik s.p. Ivenca 18 3212 Vojnik
T: 041 998 660
e-mail: melita.pu@gmail.comT
^ščejn^prenoč/^ " Bohorč " flft
¡DOMAČA KUHINJA* MALICE, PtZZE, KOSILA, ALA CARD ICETERINGi Sprejemamo naročila z* večje zaključene dmibt Bohorč Marjan s.p,, Dušana Kvedra 44, 3230 Šenčur pri Celju ■Teb ++386 (0)3 746 14 30, Mobile; ++386 <0)41 666 72i
1.	MAKARONOVO MESO, SOLATA Z JAJCKO
2.	PASULJ S KLOBASO, LEPINJA
3.	SOJINI POLPETI, DOMAČ KROMPIRČEK, SOLATA
TOR. 8.11.2011
1.	FILE PIŠČANČJIH PRSI NA ŽARU,KUHANA ZELENJAVA, SOLATA
2.	SEGEDIN GOLAŽ, LEPINJA
3.	PIZZA MARGERITA
SRE. 9.11.2011
1.	LJUBLJANSKI ZREZEK, POMFRI, SOLATA
2.	RIČET S KLOBASO, LEPINJA
3.	PIVSKA KLOBASA NA ŽARU, KROMPIRJEVA SOLATA,LEPINJA
CET. 10.11.2011
1.	ZREZEK V GOBOVI OMAKI, PIRE Z GRAHOM, SOLATA
2.	GOLAŽ MAMMAMIA, LEPINJA
3.	PIZZA Z MORSKIMI SADEŽI
H
PET. 11.11.2011
1.	MARTINOVA MALICA: PEČENA RACA, RDEČE ZEUE, MLINCI, PEČENO JABOLKO
2.	OCVRT SIR, POMFRI, TATARSKA, SOLATA
3.	KLASIČNA PIZZA Z JAJČKO
Cena dostavljene malice z embalažo je 4,006.

v Gostilni pri Ahacu!
Bučna juha s prekajeno postrvjo, *zlatovščica ali šarenka* z žara, po tržaško, po kozjansko, po kmečko, s popraženimi mandeljni...
Sprejemamo tudi rezervacije za manjše ali večje skupine v mesecu decembru, za živo glasbo je poskrbljeno!
Veljavnost kupona do 13.11.2011
»OPUST
Stopče 31,3231 Grobelno,Tel.: 03/ 746 66 40, E-mail: gostilna@ahac.si
J
¿PRI*

• Pestra kulinarična ponudba • Sezonska kuhinja * Prostori in ponudbe za skupine

Keršova 4a, 3212 Vojnik Telefon 059017588
Email: gostilna.pnfoz^cu@t-2.net www.gostilna-prikozolcu.si
INFORMACIJE
| | | M | M I I I I 1 I L L I I I I I I I I I I I I I I 1 I I I.........

SI L>
ms
OJSTR
kovanje v oglasi
031 692
(iZOfid frguvina s pElrti (mnudbi'1 ZJ Jam. i^l---i rtbrt 10 Krtbi Zivr-SL-.kjrijLšt.
-1
teL 03 621X1701
lamelne iavtsfc rttojL mwanji iaWiJe pusLi.-Jj[]]:u. ivilianci. igle. sscbff. ¡¡urnbi. vdlna, kvailana Wins
Obučite nu na Miklošičevi 5, v Celju. uveae.gloriaxamjs.aet
WWWJ
VEZAVA IW1JOMSKIH IN OSTAUH NA1XJG £bpr«navezava vaiili diplomskih inostalih nalog že y 2hurah.CipTauljamo tudi spira I ni in to piot ne veh«. Izd elava personal izira n i h ža I mh knjig-. II at do-tish ni koledarji in rokovnike vašega logotipa?
www.cevez.5i 031 534 304
DUHOVNO ZDRAVLJENJE S PONOVNO POVEZAVO, ANGELSKI READING1 [N NASVETI O OSEBNI RAST!
Zdravljenje s ponovno povezavo; če jp tplD bol n n n s kaktif n koli naf in, sej energijo ponovne povezave počasi povrne v prvotno stanje zdravja. Sem prevodni k energije in jo oddajam skozi roke v bolnikovo telo.
ULIJANA HOLY VERTACNIK
POHORSKA2, 3000 CELJE, TEL. ŠTEV. 040-208-211
^iiufi Rte (ite>
■nnfliBirni .-ii.fi.nlrJinr-■-"'¡.''iMHrrlSill
Sernieva 10-I35QW Ceiji vpn poslovn i ilavti lUS-a}
iei 070754 864
www.pilntfixpro.si
odprava vieii vi si avtomobilskih prask poliranje vozil, varjenje plastike, trajna odprava rje, poplavila po toii, odstranjevanje tiar ve m grafitov z avta
i^OPBALNii.
ogzlS^a
noi-f-i DH^A-iv
mulej.dejau^siol.iiet
A ranii ran je Hcvaim cvetje
Darila Žalno cvetje
PL Metiiiior Uta; i : 0J S45.1 110
«nb itrrminla^gmall.i
www, hi lt-cvcui cirn sls»
I /
y3r
-a
mmm smiABstvo
RANC lUlOCANC,
-	grjviranj:, ppsijnjE Intiitliai^ stikijil ogledal
-	izdelava steklenih mdstraikm; fasad, StOfiniSčnah g^j, flttlilyll ntlldj
C. L. OobrotinšKa SI. 32M £enl|ur
03/74$ 12 30 rak j: 05(74612 55 lrBnc.majDrBno@slol.net www.majoranc.SH
-FVCinAJIsuvbnofKltKlva vhodna in-g^rjin^ vrara - zlnu3cl vrtmt
■	mlete, ralujije In lamamikj rMmoiMljiiislM ileUi obdeiiw uvn^gj sli kij
■	itlriinj slrtli
PriviS s.p.
^tcMvelov Rfivog'iik
041 992-229 Sv. Lowfit 30 i| 3312 Prebold
prevozi
\ ^ -)5
1500 kg tllojenjie Ao
usluge:
4r
/IJHAVILI^Čt LMkO
M
I lli RMANA
Ijrilm
MANUALNA TERAPIJA
IZVAJA: D». A. VERSlNIN cjRTOntj rlvmatolpg
FITDi D.O.O.,, DUNAJSKA 120 A. 1000 Ljubljana lil.: 03 /734-57-00.031 566 262; srm: ww.htdlsi: t-raSTA: FrrEYig»T-2.Nn
raNKJ*
prodaja, montaža.
NunčičFrants.p,
Dušana kvedra 3B, 321D SenTjur
041 W 935 e-mail: frenk.nunck@qmai).mm
"vse ra ogrevanje, vodovod, prezračevanje, plin"
-ideja - svetovanji ' iidelava ponudb -prodaja ■montaii
-ptfi
-	Idplotne irpalke ■ kokktorji
-	bdjltrji
-	Iflpalniilia flprema
- sarai.-jr nbilajcčihMsieiniiii dimniki
SZJV9S&0®® PQfl © D ©© OuD
INSTALACIJE H«WŠ!I£
/frj^k HVED&AVODOVODNIH IN CEHTU1N1H iDD D I NAPEUAV TR SANACIJA KOPALNIC
mrUUDE TOBESfJlI iu Pioitruka m 34/d Stote. gtm: 041 682 907
Dom je ponavadi oaza miru, kjer se počutimo varno, A kaj hitro se lahko zgodi, da se nam kakšna reč pokvari, i it takrat se počutimo nemočno, saj ne znamo rešiti težav oziroma nismo usposobljeni za to. Takrat mrzlično začnemo razmišljati, kje bi dobili nekoga, ki nam bi znal strokovno priskočiti na pomoč.
Podobno se nam dogaja, ko se odločamo za nakup izdelkov oziroma storitev, ali takrat ko začnemo obnavljati, urejati okolico. Pri tem pogostokrat ne vemo, kje naj iščemo pomoč, pri Čemer želimo za svoj denar dobiti čim več in čim bolj kakovostno.
Zavedamo se. da so takšne informacije dobrodošle, zato vam jih ponujamo iz prve roke s pomočjo naših strani Vsi naši mojstri.
Trenutno so na teh straneh ogiasi ponudnikov storitev in po odzivih sodeč, ste bralci hvaležni zanje. Hkrati bomo veseli, če boste tudi ostali ponudniki storitev, ki še niste bili predstavljeni, pripomogli k Se boljši obveščenosti in predstavili svojo ponudbo na naših straneh, pri čemer vam bomo pomagali. Vse, kar morate storiti, je. da pokličete 031 692-860, in sestavili vam bomo ponudbo, s pomočjo katere boste postali še bolj prepoznavni v svoji in naši okolici.
ARTIAL dxx.		' 1
041 826594 < ADAPTACIJE KOPALNIC - VODOVODNE INŠTALACIJE * VSA ZIDARSKA DELA	i	
	3301	Petrovče
KOB TEKMOINS1AIACIJ EI lil.: 09/741M M, |» HI/HO »4, tu: 03 HI 11 »I Kofcdvnnfc: S, 3130 U« | wtt:kfe«t«fc4»i4<J -wMw.ktrb k«»tj.ti
ll.tnm I
OTlflLSt I
■	PREKRIVANJE VSEH VRST KRITIN • IZOLATORSTVO
■	STAVBNO KLEPARSTVO	* BREZPLAČEN OGLED • TESA RS TVO IN SVETOVA NJE
BRONISLAV ČANŽEKd.o.o.
tit
KR0V5TVQ, KL EPA RS TVO
Pečovje! 9,3220 Šlaie M.: 03/577-12-3 J fac 03/81 «W9 mobittl:041/639-B37 t-poita: bronlsta i/.canzek@t-1 ,i I
Lb]
.TA^S
i flor at o d.o.o.
it PE Vrtnarija TOPLAK
»Goricami, 3000Ceije ^ GSM: 041 757*79

' pDikcbtno aa UREDITEV vala ^holier lo poalcvnih prottoro»; ' zaiaditev In vadriflvanje; ■ Velpprod»j« in m*] n prodaja rtkr.inlh raitlin ln t»*tj*|
:
S kartico zvestoba do 7% popusta ¿jf
ŠIVILJSTVO
KRPICA^
-	manjša EKSPRESNA popravila
-	original krajšanje jeansa
Mariborska cesta 86 3000 Cel j o, Tel.: 03^54-13-295 ODPIRALNI t ni: ponedeljek - petek | sobota
-oženje oblačil, menjava zadrg., -popravila usnjenih oblačil
nedelja in prazniki
07:00-13:00 | ZAPRTO
IVITA-TERM
GSW040 462 BOS
IOGREVANJE IN PREZRAČEVANJE Tel./Fax. :063 894 &62 www.vitaterm.si
PREZRAČEVANJE Z REKUPERACIJO TOPLOTNE ČRPALKE OGREVALNI IM HLADILNI SISTEMI
d\
V
NI LAN
zueaunrA MHSKA nwuiTcn
INFORMACIJE
'" 'I M I M I I I t I LlJ. I i J I I . ■ l ■ ■ r ■ I M | , | m , , | , , , , |
talne obloge v vsakem stanovanju. Odlikujejo jih neprekosljivo dolga življenjska doba in odpornost proti obrabi.
Zaščita
lesenih površin
Vzdrževanje in čiščenje parketa
Za čim daljšo obstojnost parketa je treba vzdrževati relativno od 50- do 60-odstotno zračno vlago, s tem se doseže njegova stabilnost. Ob previsoki ali prenizki vlažnosti zraka se parket začne napenjati aii »dehidrirati«. Ob namestitvi pohištva v prostor z novim ali na novo p rel a ki ran i m parketom je pomembno, da spodnje dele pohištva zaščitimo s filcem. Posebno pozornost pa namenimo stolom na koleščkih, ki so običajno plastični in le-te zamenjamo za gumijaste, s čimer preprečimo vdrtine v parketu. Z lovil ni ki nesnage (predpražniki) oziroma conami, znotraj katerih s hojo odstranimo nesnago s čevljev {drobni pesek, itd,) preprečimo mehanske poškodbe oziroma udrtinice, ki se pojavijo na laku kasneje pa na parketu. Lakirane talne obloge iz parketa, ladijskega poda in lesenih kock so in ostajajo reprezentativne
Talne obloge iz parketa lakiramo z originalnimi laki za parket. Ti bodo vašemu parketu dali želeni svilen leskj ohranili lepoto lesa ter varovali pred umazanijo ter obrabo. Lakirana parketna tla so higienska in predvsem enostavna za čiščenje.
Če je le mogoče, začnite uporabljati prostore šele nekaj dni po koncu polaganja in lakiranja parketa. Z rednim zračenjem in ogrevanjem dosežemo, da gre ostanek prostorske vlage v zunanje ozračje, ne da bi se bilo treba bati negativnih vplivov na Jesena tla. Kljub temu pa se lahko v novogradnjah pojavijo rahle deformacije iesa, ki pa potem, ko se gradbeni objekt posuši, spet izginejo.
Ker se lakiranje parketa in drugih lesenih površin izvaja ročno in ne tako kot na primer pri pohištvu v brizgalnih komorah, se manjšim nepravilnostim ne da izogniti. Le-te po uporabi sčasoma izginejo.
Površinska obdelava parketa in drugih lesenih talnih oblog z lakiranjem ne more zagotoviti brezstične površine. Lakiranje zaščiti površino parketa pred obrabo in predvsem zagotovi enostavno in poceni vzdrževanje. Z nanosom tanke plasti laka parket zaščitimo, tako se torej les ne more navzeti umazanije. Ta plast pa je sčasoma zaradi obremenitev podvržena določeni obrabi. Lak razpraskajo delci prahu in umazanija na podplatih čevljev. Z rednim poliranjem lahko takšno predhodno obrabo nekoliko omilimo. Z vzdrževanjem parketa lahko začnemo po dveh do treh tednih (pri tovarniško lakiranem parketu takoj). Parket, ladijski pod ali obloge iz lesenih kock čistimo z omelom aii s sesalcem za prah. Rahle sledi korakov ali prijeto umazanijo odstranimo z vlažno, dobro ožeto krpo. Nikakor ne smemo uporabljati jeklene volne ali jeklenih ostružkov. Poškodovali bi namreč lak, zaradi česar bi lahko vlaga ali prah prodrla do parketa.
L	-*
	

4B	Servis in Trgovina ^Tv S GOJZ DNIK K/WM	
Poplavilo-ki rdansltlti jicdl Menjava pnevmatik za osebna vcn'3 Peeuvlle ALU ulallii la osebna MtiH Menjava pnevmatik		fiotevtfe 13?, i3i0Žo!et Tel.! 03 / 710-3100 Mob.: 041-6S4-3SS brez čakalnih vrst!!!
SO TUDI VAŠA VRATA ŽE DOTRAJANA, GRADITE? ROBNIK (t.o.o,, Krnica 33 —_ 3334 Luče ob Savinji. V> 1 k , E-maU: info^robnik.si '		
	i	i
LESENA VHODNA IN NOTRANJA / } fl VRATA ZA VSAK DOM! '	i	
PoJdinte: 03/839 08 70 ali obiščite wr	A.-W robnik.si	
i
T: 03 / 57 30 044:
IN FO®1 DO M-STR E H A. SI:
M: 03f 600 420
WWW- DO M-STR EH A, SI
Prodaja glinenih kritin!
DOM-STREHA
Trubarjeva 17 3230 Šentjur
«WU.THER
/dkmik "
ml
CREAIÜN!/
H** AVNi:i JODU H." ^
ptNAT/iG
Te).: 05 576 23 77; Fa*:03 576 23 70
Gsm: gradbeni oddelek: 051 61 26 66 Gsm: vodovodni oddelek: 051 6662 03
SPLOŠNO GRADBENIŠTVO
viioke.niiki gradnje
-	«gradnja dvoriif, pločnikov
-	tlakovanje, strojni ¡¡kopi -oi^aniMaja ¡jvedbe stavim ¡h projektov
TRPtNÍEVA 1% 1000 UU&UANA
kontakt; Tone mbt; 070 716 707; daas.ogr^gmail.com
anton selič s.P.
elektroinstalacije in trgovina
ulica 1!. bataljona 16a, 3230 Šentjur tel.: 03 746 21 00,fax: 03 746 21 29 e-mail: info@centerselic.si
POMO FINAL
Ivan fLQBACEFts.p. Ul. Bratov J jn ■: a i jev 11 a 3^12 Vojnik
<SSM;041 756 66«
tetefoiwTiK: 03 761 11 71 c-pošta: dDmofinalgt- i .si
Za Vas in Vaš dom vršimo;
-tesarstvo
■	krovitvo
-	stavbno kleparstvo
-	montaio Velu* oken
■	Izdelava nadstreškov
-	izdelava ravnih in zelenih streh
Pppblaštenl krovetza kritine:
GERARD, CREATON.TONDACH, BBAMAC, LINDAB, HOSEKHA. TEGOLA, 5-METAL, ESAL,.
gati: Ml JH 5 Jt, jsrn; 051605 579 feL 71«, 01*5771499 e-mjl: brigiü.lwoi^aniisiiet
wsnABuam* I/Se m strefio!
ftr rvodrjain mcntaáiiMd» kJeiunJifi iidilk:'. InwífneJtniineíPKifimtavajilHMOre ' www.stretia-metalko.si
ZA 1ZMER0 IN IZDELAVO PR£DRACUNfl NA KLJUČ POKLIČITE NAŠEGA STROKOVNJAKA Ih STREHE HA GSM 04T m.
diOiOi
Nov« Cerkev 1x7. H03 NOVA CERKtV/CclJr
Tel.: m/19<3 4« Fin o»/TBO it _ MM: 041/7» («V 041/U«
cmail: dwihk.iul^tfitol.ml
www.moikk.fi STAVBNO KLETARSTVO - KROVSTVO OSLAK
VSE ZA DOBRO STREHO!
<Ptikk
/frtíWtí
MARJAN TERŽAH s.B.
Mariborska 54 p.p. 1013.3102 CELJE Tal.: 03/491-30-00, Fax: -3S-01
_______ 1T1UHKE
V OPTIKI IUU1 VAM HUHHOr
•	3tfiokotnh>hegl.ed vida za očala
>	kuujletru stekla m okvirje « KOHtKSUSKAOCvMJl
- stbokovm pucgledz* kiwiwínfe leče
>	KVALITET* KONTAKTNE LiČE . Í2STTLA ÍA lOJtairtne Liti
•	sowína oíala fuizmaiw pkjizvmalcev
. LAS™ fahkjuiui pñtoTtwzA írpumneoPraíE -
DELOVNI ČAS: delavnik« od 9.00-13.00. sobota od 9.00-1 Z.OD
ZUBMSm TAmtf.
Romam Tajniek - Kwviec
CtinU fij-17. JOOO flj J« « 13 ¡Mr ÚJ41*'4
EP
S*1
*

POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ
PE VOJNIK 051 649 780 PE CEUE www.primozic.si
I I I I I I I I l'l I I I I I I I I I I I I M I | I I H | I I I I | I
— Št. 86 - 4. november 2011 -
TT | I I t I j I I t 1 | I I I I
Tudi na revnem podeželju bodo verniki vse naredili za ureditev svojih verskih objektov.
Dežela ledu in rajskih poletij
Estonija je kot okno med Evropo in Rusijo, bila pa je tudi vedno zelo zaželen del sveta. Vsaka od dežel, ki so osvajale to ozemlje, je tam pustila svoj pečat, prav nobena pa ni uspela izkoreniniti tradicije petja in folklore.
Talin še danes prikazuje življenje v davnih časih, na drugi strani pa srečuješ moderno urejene ljudi. V mestu je veliko dogajanja tako za domačine kot turiste.
Vode je na pretek
Dežela ima več kot 3800 km obale. Poleg tega ima še okoli 1500 otokov, 1000 jezer, 7000 rek in vodotokov, kar petino njenega ozemlja pokrivajo močvirja. Zaradi veliko vodnih površin je pogosto neprijazna za življenje, zato kar tretjina
prebivalstva živi v glavnem mestu. Kljub temu so osamljene kmetije ob jezerih, rekah, nekatere po taljenju snega kar v močvirjih zelo posebno doživetje, na katerega lahko naletite v odročnih predelih dežele. Pravo presenečenje so bila konec aprila še vedno delno zaledenela jezera, na katerih je bilo še vedno mogoče opaziti sledi avtomobilov.
Domačini namreč pozimi uporabljajo zaledenela jezera ter tudi reke za ceste.
Pridih Rusije
Dežela je bila stoletja pod vplivom osvajalcev, zadnji pa so krojili njeno usodo Rusi. Ravno ti so pustili velik pečat. Zaradi krute preteklosti domačini neradi govorijo o svoji vzhodni sosedi, zato je pri vprašanjih,
Estonija je najsevernejša baltska država. Samostojna je znova postala leta 1991, ko se je ločila od Sovjetske zveze. Leži ob vzhodni obali Baltskega morja, je pretežno ravninska dežela s številnimi jezeri in otoki. Estonščina je sorodna finščini, se pa povsem razlikuje od jezika drugih dveh baltskih republik Latvije in Litve ter od ruščine. Približno četrtina prebivalcev je ruskega izvora. Deželi so v zgodovini vladali številni drugi narodi - Danci, Nemci, Švedi, Poljaki in Rusi.
povezanih z Rusi, treba biti previden. Mnogi domačini pa govorijo poleg estonšči-ne tudi rusko in pri pogosto težjem sporazumevanju ponudijo pogovor v ruščini.
Rajske plaže
Glede na lego dežele bi le redki pomislili na rajske plaže. Vendar nasprotno, dežela ima mnogo rajskih, neskončno dolgih peščenih plaž, ki so pozimi izhodišče na ledene ceste, poleti pa raj za turiste. Za razvoj turizma imajo še velike možnosti. Redki nastanitveni objekti glede na velikost plaž so običajno lepo urejeni ter tudi cenovno precej ugodni. Edino, kar bi znalo nekatere odvračati, je neobičajna barva vode, tako jezer, rek kot tudi morja. Zaradi ilovnate prsti je voda pogosto rjavkaste barve, kljub temu pa zelo čista ter v rekah pogosto tudi pitna.
Za mnoge Estonce velja stereotip, da so zadržani in hladni, v javnosti se ne poljubljajo, za mnoge je že stisk roke preveč oseben. Iz lastnih izkušen pa lahko potrdim, da gre v tem primeru res samo za stereotip.
MATEJA MAZGAN
Estonce bi lahko poimenovali tudi plešoči narod, saj so zelo ponosni na svoje tradicionalne plese ter tudi na tradicionalna oblačila.
Štorklje se na estonskih tleh dobro počutijo.
Voda je v večini rjavkastordeče barve, saj prevladuje ilovica. Kljub temu je pitna.
Pravoslavna vera še vedno prevladuje, prav tako vizualno izstopajo njihove cerkve. Estonija ima veliko jezer in dolgo morsko obalo. ——- Št. 86 - 4. november 2011 -
MM
ZA AVTOMOBILISTE / MALI OGLASI
Ssangyong korando
Korando znova na slovenskem trgu
Južnokorejska tovarna SsangYong je bila nekdaj uspešna tudi pri nas, nato je nekaj časa izginila iz avtomobilskega sveta. Pred časom je lastnica tovarne postala indijska industrijska skupina Mahindra, rezultat tega pa je povsem nov športni terenec Korando.
Za zunanjo podobo av- nekakšna garancija karose-tomobila je poskrbela ita- rijske privlačnosti. Sloven-lijanska oblikovalska hiša skim kupcem je za začetek Giugiaro, kar naj bi bila na voljo le ena izvedenka. To
poganja 2,0-litrski dizelski motor s 129 kW in 360 Nm navora, pri čemer je serijsko opremljen s stabilnostnim ESC, samodejno klimatsko napravo, z radijskim sprejemnikom, s 17-palčnimi platišči ... Zraven je prilagodljiv štirikolesni pogon z zaporo sredinskega diferenciala. Cene? Z ročnim menjalnikom je naprodaj za 24.490 evrov, s samodejnim stane 26.790 evrov.
JK
Ford ranger med preskusnim trčenjem
Od dvanajstih kar enajstim najvišja ocena
EuroNCAP, evropski konzorcij, ki se ukvarja s preskusnimi trčenji novih avtomobilov, je opravil preskusni trk dvanajstih novih vozil. Pet zvezdic, torej najvišjo oceno, je dobilo enajst vozil, medtem ko se je v tem pogledu
nekoliko slabše izkazala le lancia voyager. Vsekakor je treba omeniti, da je najboljšo oceno dobil tudi ford ranger; prvič doslej se je zgodilo, da je tovrstno vozilo doseglo takšno oceno oziroma tri leta po tistem, ko je EuroNCAP
v tovrstne preizkuse vključil poltovornjake. Tako ali drugače, dobro so se ob rangerju izkazali še audi Q3, pa BMW serije 1, Chevrolet captiva, fiat freemont, hyundai veloster, lancia thema, mercedes M razreda, opel astra GTC, opel zafira tourer in toyota yaris.
JK
Prihajata prva dva električna renaulta
Francoski Renault je eden izmed tistih, ki je zelo optimističen glede razvoja in prodaje električnih vozil.
Sedaj tovarna izpolnjuje napoved, po kateri naj bi v začetku prihodnjega leta začeli na
Ročna avtopralnica & polirni center
F1
•	ročno čiščenje vozil
•	poliranje
•	zaščita laka vozil (do 7 let) —
•	kemično globinsko čiščenje
naročila na tel: 031 344 388
DELOVNI ČAS: pon. - pet.: 8.00 - 16.00 sob.: 8.00 - 12.00, ned., prazniki: zaprto
trg voziti prvi električno gnani renaulti - to bosta fluence in kangoo.
Fluence meri v dolžino 475 centimetrov oziroma 13 centimetrov več kot izvedenka, ki jo poganjajo motorji z notranjim izgorevanjem. Avto je daljši zaradi tega, ker so potrebovali prostor za baterije, ki shranjujejo električno energijo. Vozilo sicer poganja elektromotor, ki zmore največ 75 kW/95 KM in ima 226 Nm navora. Litijionske baterije naj bi shranile dovolj energije za 185 kilometrov dolgo pot, čeprav tovarna skoraj priznava, da je doseg v slabem vremenu bistveno skromnejši. Po tovarniških podatkih bo do 100 km/h fluenec pospešil v 13 sekundah, najvišja hitrost je okoli 135 km/h. Slovenske cene še niso znane, v Franciji pa bo električni fluence naprodaj za 20.900 evrov, 82 evrov mesečno pa bo treba odšteti še za najem baterij. Znana je tudi cena za električni kangoo v Franciji - od 15 tisoč evrov naprej.
JK
\Xr
OGREVAJTE DO 20% CENEJE
| ^IMA JE PRED VRATI, Z VGRADNJO ■	m SISTEMA na $ori)ec v hišah, delavnicah oz. na vseh objektih
vrllvPV boste scdai prihranili Jo kurilnega olja ali plinalK
! Y i KOT zadovo|jnih kupcev,
/ \ Testirano in patentirano v Nemčiji Neomejena uporaba ingmJfflEBfflSS s strani proizvajalca!
AVTOO PREMA
-	avtokamere, vzvratne kamere
-	LED dnevne luči
y / -parkirnisenzorji -vzvratna ogledala
LED OGLAŠEVANJE atraktivne lokacije CE, MB, NM
dri US d.o.o.
mm
WTVJifV
d

\ A
LCD vzglavniki
ODKUP IN PRODAJA POČITNIŠKIH VOZIL -najcenejiezimovanje počitniških vozil RAČUNALNIŠKE STORITVE
-spletne strani, doku m enti, sve to va nje...
MOTORNA
VOZILA
KUPIM
ODKUP
PRODAM
FORD mondeo karavan, letnik 1999, bel, klima, el. ogledala, stekla, odlično ohranjen, prevoženih 184.000 km, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040 453-423.	4239
TOYOTO Avensis WG 2,0 D-4D Sol, 7/2004, črna metalna barva, notranjost kremno beige, prevoženih 175.000 km, odlično ohranjeno, prodam. Telefon 041 262968.	4287 OSEBNI avto Opel corsa 1,4, letnik 2007, odlično ohranjen, z veliko opreme, prodam. Telefon 051 426-805. 4298
OSEBNO vozilo, od letnika 1998 naprej, kupim. Telefon 041 708-497. Š 457
STROJI
PRODAM
TRAKTOR Tomo Vinkovič, 19 KS, z vsemi priključki ali brez, prodam. Telefon 070 741-618, po 19. uri. l 343 TROSILEC za gnoj 2700 in zgrabljalnik 3000 prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 241-540. 4308
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
HUJŠANJE
8-12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
92/252 32 55,01 /519 -3W4

www.pirnat.si
Dr. Pimat d-o.n.. Razlagava 29, Maribor
KUPIM

rrm
Mediafin d.o.o. Dunajska 21, Ljubljana
Celje: 031508 326
delovni čas: vsakdan non-stop NOVO! UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja
TRAKTOR, prikolico, trosilec, motokultiva-tor in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 3803
POSEST
PRODAM

Do 36 mesecev na osnovi OD, pokopiie
PE CELJE, III. XIV. dhrizije 14. S 03/4257000	*
02/2341000 PE MURSKA SOBOTA, Staneta Romana 16,02/521-3000
BONAFIN PLUS d.o.o.
Slovanska 27,1000 LjiAljana
CELJE. Večjo hišo z lepimi, svetlimi prostori, vsi priključki, parcela 700 m2, večji garažni objekt, sončno, mirno, prodam za 160.000 EUR. Telefon 051 891-861.
4263
V STUDENCAH pri Žalcu prodam dobro vzdrževano hišo ali menjam za stanovanje v Žalcu. Telefon 5728-542, 041 602-075.	4286
ŠENTJUR, Dramlje. Vikend v gradnji, v bližini Dramelj, z urejenim pristopom po makadamski cesti, klet, pritličje in mansarda, stavbišče približno 42 m2, 3.416 m2 zemljišča, začetek gradnje 2004, priključki: voda, elektrika, greznica, prodava za 79.500 EUR. Informacije po telefonu 031 739-696 ali 041 708-198.	n
FRANKOLOVO, Črešnjice. Prodamo objekt (bivša osnovna šola), možna gospodarska dejavnost ali rekonstrukcija objekta za stanovanja, 330 m2, dvorišče 388 m2, zgrajen 1902, prizidek 1968, za 85.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
ROGAŠKA Slatina, Ratanska vas. Prodam gradbeno parcelo, 965 m2, z urejenim pristopom, komunalna infrastruktura v bližini, asfaltna cesta 20 m od parcele, na parceli lesen gradbeni objekt, za 24.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
CELJE, Lisce. Kmetijska zemljišča, delno stavbno zemljišče v k. o. Lisce, gozd v izmeri 5.032 m2, vinograd v izmeri 1.565 m2, pašnik v izmeri 2.670 m2, porušen objekt 24 m2, prodam za 9.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
HITRI KREDITI
CE. LJublJ«n>ka c. /G
^O 4.500
upokojili« ■ a upoilen* ID-
40 37 33 37

IZPLAČILO TAKOJ! 03/49003 36
Znider's Celje, Gosposka ul. 7
Žnider's d.o.o., Ul. Vita Kraigherja 5, Maribor
28
MALI OGLASI / INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
LIKOPLI PARKE
ESKARSTVO
RKETARSTVO TALNE OBLOGE
ŠKOFJA vas. Prodam kmetijska zemljišča v Škofji vasi (k. o. Škofja vas): parc. št. 487/3, pot v izmeri 331 m2, parc. št. 494/27, pot v izmeri 243 m2 in parc. št. 502/0, travnik v izmeri 27.793 m2, vse po ceni 6,80 EUR/m2. Informacije po telefonu 041 708-198. n
SGMZEBECk..
VRUNČEVA2 3000 CELJE GSM: 051/335-200 FAX: 05/91181 50
CELJE, Šentjungert. Prodava več zazidljivih parcel za zidanice, z delno urejeno projektno dokumentacijo, cena od 28.000 do 35.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
DOBRNA, Klanc. Kmetijo na naslovu Klanc 16, stanovanjska hiša bivanjske površine 150 m2, z gospodarskima poslopjema 50 m2 in 23 m2 uporabne površine, 873 m2 dvorišča, ter kmetijska zemljišča: 1.647 m2 pašnika, 26.464 m2 gozda, urejen makadamski pristop, priključki: elektrika, voda, telefon, prodam za 54.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
ODDAM
GOSTINSKI lokal v Celju oddam. Lokal je popolnoma opremljen in v obratovanju. Telefon 041 662-194. 4255
www.radiocelje.com najamem
VILEVALDEBEKPULA
Iščete stanovanjski objekt v bližini morja? ^^	m
Si želite mirnega preživljanja tretjega ^Znnt
življenjskega obdobja?	^
Imate radi udobje, eleganco in višji standard opreme? Potem so stanovanja, ki smo jih zgradili v hrvaški Puli, kot nalašč za vas!
Informacije: Anton Turk
Telefon: 031 324103 E-pošta: turk.anton@cm-celje.si
ZEMLJIŠČE ali kmetijo za pašo, košnjo ali njivo, Blagovna, Bukovžlak, Ljubečna, Šentjur z okolico, vzamem v najem. Telefon 051 321-925.
S 476
STANOVANJE
PRODAM
DVOSOBNO stanovanje, 63 m2, v Vojkovi 1, prodam za 65.000 EUR. Informacije po telefonu 040 213-512. 4218 GARSONJERO, 39 m2, na Savinjskem nabrežju, prodamo. Telefon 041 725-119.
4301
Izdelujem in montiram pohištvo po mrl (različni dekorji)
Izdelujem in prodajam masivno pohištvo
Informacije: 03 426 45 2ô
Oblakova ulica 34,3000 Celje www.cri.si
SHEETS
aslrologlnja
0906430
CELJE, Cesta na Dobrovo. Dvoinpolsobno stanovanje na Cesti na Dobrovo 21 v Celju, v pritličju 5-stanovanjske stavbe, 75,80 m2, zgrajeno 1931, prenovljeno 1990, možnost takojšnjega bivanja, primerno za invalide in starejše osebe, priključki: voda, elektrika, telefon, ogrevanje na trdo gorivo (možnost plinskega ogrevanja), prodam za 54.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
CELJE, center. Dvosobno stanovanje na Prešernovi ulici, z opremo, v I. nadstropju večstanovanjske stavbe, 45,50 m2, z drvarnico 6,00 m2 in zaprtim zunanjim predprostorom, prenovljeno 2006 in 2010, etažno plinsko ogrevanje, klimatska naprava, priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV, internet, parkirišče varovano z zapornico, skupna kolesarnica, prodam 59.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
n
ŠTORE. Prodamo novo stanovanje neto tlorisne površine 47,45 m2 v III. etaži, z balkonom in kletjo (dvigalo) in garažno mesto 12,90 m2 v I. etaži stavbe na Kovinarski ulici v Štorah, stanovanje za 58.500 EUR in za 6.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n
ODDAM
MANJŠO garsonjero oddam na Otoku.
Telefon 031 521-478. 4260 NA lepi lokaciji v Žalcu oddamo v najem družinsko stanovanje, delno opremljeno. Telefon 041 692-853. 4279 V PETROVČAH oddajam enosobno in dvosobno stanovanje za ženske in študentke. Telefon 041 961-882. 4278 ENOSOBNO in trisobno obnovljeno stanovanje, lokacija Spodnje Štore, oddamo. Telefon 041 725-119. 4301
[Q V	m
iastrologinjai|A| ¡jasnovidnost V"!	«¡11
*	Vpis vzajemnih skladov
*	Odkup in prodaja delnic
ATKA
Z nami vedno nekaj prihranite!
Atka Prima d.o.o.
Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05
Z wmwoeLwdcuLostLeLo starostu
Pooblaščen distributer za Vorwerk
Distributer mednarodnega podjetja Vorwerk vabi k sodelovanju
zastopnike (m/ž) za delo na terenu pri trženju
visokokakovostnega čistilnega sistema Vorwerk.
Jamstvo našega uspeha:
•	podjetje s tradicijo in podpora mednarodnega koncerna,
•	trženje vrhunskega proizvoda,
•	timsko delo in ambiciozen kolektiv.
Iščemo najboljše, zato od vas pričakujemo:
•	najmanj V. stopnjo izobrazbe in lasten prevoz,
•	veselje do dela z ljudmi in v skupini,
•	vztrajnost, delavnost in profesionalnost,
•	pozitivno naravnanost in komunikativnost,
•	zaželene so izkušnje v prodaji.
Ponujamo vam:
•	priložnost za delo v uspešni organizaciji,
•	stimulativen zaslužek,
•	samostojno delo in ustvarjalnost z možnostjo razvijanja kariere,
•	brezplačno izobraževanje in dodatno izpopolnjevanje na terenu,
•	možnost zaposlitve ali dela preko S. P.
Pisne prijave pošljite na naslov: PARNAD, d. o. o., p. p.157, 1001 Ljubljana, ali po e-pošti: parnad@parnad.si, v osmih dneh po objavi z oznako »Za razpis« ali pokličite 01 200 48 12.
PARNAD, d. o. o., Ljubljana, www.parnad.si
GARAŽA
PRODAM
GARAŽO, v njej je elektrika, v Štorah, prodam. Telefon 031 695-141. 4274
ODDAM
GARAŽO v Celju (Vrunčeva) oddam v najem. Telefon 051 210-405. p
PRODAM
PRAŠIČE, mesni tip, od 60 do 100 kg, domača reja, možna dostava, prodamo. Telefon 031 544-653. Š 479
NESNICE, grahaste, rjave in črne, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5472-070, (03) 5471-244, 041 763-800. p PRAŠIČE, od 30 do 250 kg, domača hrana, dostava, možne so svinjske polovice in očiščeni odojki ter naročila za koline, ugodno prodam. Telefon 031 311-476.
Š 461
NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	p
BIKCA, čb, starega 10 dni, prodam. Telefon 031 723-882.	Š 480 TELICO simentalko, v 7. mesecu brejosti, prodam. Telefon (03) 5792-266.
4247
*
*o *
X&K
ZLATARNA KRAGOLNIK
& i
V ZLATARNI KRAGOLNIK » r V CITYCENTRU CELJE
VAM NUDIMO ZELO UGODEN ODKUP ZA VSE VRSTE STAREGA ZLATA IN SREBRA.
KRAGOLNIK&KRAGOLNIK d.o.o., Kettejeva 12, Celje
IV
MU*»
tor-2U
ROC*
20-0°
__" operaterju
poaa» Ä na feg all nas ßteJte V —-- ^.warena.si
ŽREBIČKA, toplokrvnega križanca, starega 6 mesecev, osličko, staro 5 let, oba vajena drugih konj in družbe živali, mirna, ubogljiva, prodam. Cena 390 EUR za vsakega posebej ali po dogovoru. Telefon 031 679-022. 4267 PAR ovac, za zakol ali rejo, cena 50 EUR, prodamo. Telefon 031 455-122.
4271
7-mesečno kobilico, še ni čipirana, prodam. Telefon 040 349-018. 4272 DVE žrebici, pasma haflinger, sedaj primerni za učenje, prodam. Telefon 051 421-126.	4272
PRAŠIČKE, stare 3 mesece, prodamo. Telefon 5488-158.	4275 BURSKE koze z rodovnikom, v A kontroli, prodam zaradi opustitve dejavnosti. Telefon 031 551-867. 4285 KMETIJSKA zadruga Laško vam nudi zelo ugoden nakup rjavih kokoši nesnic za zakol ali nadaljnjo rejo na farmi Rado Vidmar, Polana 39, Loka pri Zidanem Mostu. Začetek prodaje: 4. november 2011. Telefon 041 273-712. n TELIČKO simentalko, staro 4 mesece, primerno za pleme, prodam. Telefon 051 839-116. 4296 TELIČKO, sl, staro 11 tednov, dobrih staršev, primerno za pleme, prodam. Telefon 041 794-267. Š 489 TELICO simentalko, težko 480 kg, za pleme ali zakol, prodam. Kličite samo v petek ali soboto, telefon 031 544-199.
4313
KUPIM
KRAVE in telice, suhe in debele, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286.
Š 488
BIKA za zakol, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 228-363.	4309
PRODAM
MOŠT, vino jurka, kvinton prodam po ugodni ceni. Telefon 031 725-672. 4276 HLEVSKI gnoj z dostavo prodam. Telefon 041 880-798.	4277
OSTALO
PRODAM
VSE vrste krav in telic, za izvoz, plačilo takoj, odkupujemo. Telefon 040 647223.	Š 261
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	p
METRSKA bukova drva, cena 200 EUR/ klaftra, po dogovoru možen tudi razrez, cena za razrezana drva ¡e 220 EUR, prodam. Telefon 031 346-299.
3886
ŠTEDILNIK Kuppersbusch, trajno žarečo peč, pralni stroj, zamrzovalno skrinjo, otroški voziček prodam. Telefon 051 344-245.	4039
VISOKO kakovostne bukove brikete Fishner in drva iz sušilnice, dostava, prodam. Telefon 051 828-683.	n
BRIKETE, primerne za vse vrste peči in kamine, prodam. Telefon 041 207-179.
4157
VEČ klafter bukovih drv, cena 200 EUR, prodam. Telefon 031 629-158. 4242 KLASIČNE štedilnike za ogrevanje, mešalec za beton in hidrofor za vodo ugodno prodam. Telefon 5771-387. 4270 SLAMO v okroglih balah in lesene gajbice prodam. Telefon 041 222-762. 4297
DELOVNI ČAS pon.-pet.7.19. ure
sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210 ^Bi gsm 041 -618-772
T
veterinarskabolnicašentjur
www.vb-sentjur.si
Za dobroto tvojih rok ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala in večno lep spomin nate.
V SPOMIN
3. novembra mineva 15 let, kar nas je zapustila draga mama, tašča, babica in prababica
FRANČIŠKA ULAGA
iz Sp. Rečice 65, Laško (24. 2. 1917 - 3. 11. 1996)
Žalujoči vsi njeni, ki jim bo ostala v trajnem spominu.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka in pradedka
FRANCA RAZPOTNIKA
iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrazili sožalje ter darovali cvetje in sveče.
Žalujoči vsi njegovi
PEČ na drva Kuppersbusch, hladilnik z večjim zamrzovalnikom, sobno peč na olje, peč na petrolej in barvni televizor z daljincem prodam. Telefon 041 604030.	L 342
Ženitna posredovalnica
zaupanje
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
ZIMSKE gume, 195-60-15, 185-55-15 in 175-70-14, ugodno prodam. Telefon 041 416-678.	4299
DRVA, bukova ali mešana, možna dostava in razrez, tudi v paletah, prodam. Telefon 031 351-140. 4300 ZIMSKE gume, 155/70/13, rabljene eno leto, prodam. Telefon 040 492-873.
4312
STREŠNO opeko Kikinda 333, malo rabljeno, 2.000 kosov, število kosov po želji, prodam po simbolični ceni. Telefon 031 544-199.	4314
4268
Kdor živi, umre, da se iz časnosti prelije v večnost ...in res, odšel si, a vendarle v naših srcih ostajaš za vedno.
ZAHVALA
ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in tasta
VILJEMA ROJCA
iz Vojnika, Pot v Konjsko 8 (18. 6. 1936 - 21. 10. 2011)
Od njega smo se poslovili v torek, 25. oktobra, na
vojniškem pokopališču. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje in sveče. Hvala dr. Stevanu Dordeviču in sestri Stoji
za hitro pomoč. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred ter pogrebni službi za opravljene storitve. Žalujoča žena Justina, sin Dušan, sin Miran z ženo Kristino ter vnuka Kaja in Boštjan
4293
ZAHVALA
Mirno, skromno in tiho, kot je živela, je dotrpela in se od nas za vedno poslovila
ANGELA SCROPETTA
s Hudinje (25. 9. 1930 - 23. 10. 2011)
Ob boleči izgubi sestre, tete in drage botre se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala negovalkam in osebju Špesovega doma, g. župniku za poslovilne besede pri sv. maši in pogrebnima službama. Iskrena hvala pevskemu zboru DU Vojnik za odpete žalostinke. Vsem še enkrat hvala.
Vsi njeni
POGREBNA SLUŽBA
PRIMOŽIČ PE CELJE PE VOJNIK 051 649 780
www.primozic.si
HITRO NAROČITE
NOVI TEDNIK
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
KUPIM
VSE vrste lesa na panju kupim. Telefon 041 506-958.	4290
ZAPOSLITEV
AGM Nemec, d. o. o., Sedraž 3, Laško zaposli inženirja gradbeništva. Informacije po telefonu 041 625-913. n
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej:
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
POZOR	POZOR
^^^^^ s prilogo TV-OKNOI ^^^^^
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
NOVI TEDNIK
Gostišče ZAPOSLI
kuharico/-ja
z izkušnjami (malice, kosila, a la cart) in z veseljem do dela.
Bohorč Marjan, s. p., D. Kvedra 44, 3230 Šentjur
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600.
n
IŠČEM gospodinjsko pomočnico, staro med 45 in 50 let. Možnost nastanitve in bivanja. Telefon 031 345-940. 4289 POSREDUJEMO resne zveze za vse starostne skupine. Pokličite Zini, Uroš Lojen, s. p., Hribarjeva 13, Celje, telefon 041 563-409, ki bo prisluhnil vašim željam. Za ženske brezplačno, za moške samo 35 EUR.	4288
Celje
Umrli so: Rudolf KRAJNC iz Šentjurja, 86 let, Ljudmila PAVLINC iz Laškega, 78 let, Vera VOZLIČ iz Žalca, 78 let, Janez SENICA iz Laškega, 78 let, Ciril Metod HOSTNIK iz Zreč, 72 let, Neža PANGERL iz Šentjurja, 84 let, Marjan KAVKA iz Štor, 72 let, Marija ROŽANEC iz Celja, 84 let, Marija ŠKOFLEK iz Celja, 83 let, Danijel LEBEN iz Celja, 71 let, Marija PODPEČAN iz Celja, 82 let, Dominik UR-ŠIČ iz Celja, 88 let, Stanislav MUZEL iz Celja, 83 let, Ana Marija TURNŠEK iz Celja, 81 let, Viljem ZAKELŠEK iz Dobrne, 75 let, Slavko FLAJ-ŠMAN iz Celja, 55 let, Angela ŠTUSEJ iz Podsrede, 88 let, Elizabeta SITAR iz Sojeka, 81 let, Rozalija KRESNIK s Teharja, 95 let, Štefanija VOLAVŠEK iz Žalca, 72 let, Milan VIDEC iz Kasaz, 77 let, Matija BOROVNIK iz Celja, 24 let, Frančiška KOPUŠAR iz Prebolda, 88 let.
Laško
Umrla sta: Pavla POVŠE iz Hrastnika, 86 let, Janez PIRŠ iz Radeč, 88 let.
Žalec
Umrla je: Antonija STE-NOVEC iz Sv. Lovrenca, 88 let.
Velenje
Umrli so: Norbert GÜNTHER iz Velenja, 70 let, Štefanija KRAJNC iz Vojnika, 74 let, Cirila KARAIČ iz Celja, 88 let, Ivan KNEZ iz Celja, 71 let, Pavla GREGOR iz Šoštanja, 93 let, Angela SCROPETTA iz Celja, 81 let, Terezija ZUPANC iz Velenja, 95 let, Alojzij KLUN iz Vojnika, 91 let, Alojzij HUDARIN iz Velenja, 86 let.
www.novitediiik.com
lfEBC
KINO
PLANET TUS
Spored od 4. do 7. 11. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Medvedek Pu - animirani družinski
film, sinh.
11.50
Morilska elita - akcijski triler 21.30, 23.59
Winx club - animirani film, 3D, sinh. 11.00, 13.00, 15.00, 17.00 Winx club - animirani film, sinh. 12.40, 14.40, 16.40 Kužna nevarnost - akcijski triler (16.00 ponedeljek), 21.20, 23.45 Paranormalno 3 - grozljivka 19.25, 21.25, 23.25
Trije mušketirji - akcijska pustolovščina, 3D 19.00
Jeklena moč - akcija 12.20, 15.40, 18.25, 21.00, 23.40 Footloose - glasbena komedija 11.10, 13.50, 16.20, 18.50 Stvor - grozljivka 21.10, 23.30
Oropaj bogataša - akcijska komedija 11.20, 13.40, 16.05, 18.20, 20.40, 23.00 Tintin - animirana družinska pustolovščina, 3D
12.50, 15.30, 18.00, 20.30, 22.50 Tintin - animirana družinska pustolovščina
13.30, 16.10, 18.40 Trgovci s časom - triler 12.10, 16.00, 18.30, 20.50, 23.10
LEGENDA: vsak dan
petek, sobota, nedelja
petek in sobota
Lili
PETEK in NEDELJA 18.00 Neke druge zgodbe - drama 20.00 Sever - komična drama SOBOTA
18.00 Sever - komična drama 20.00 Neke druge zgodbe - drama
_TTT
PETEK
20.00 Lahko noč, gospodična - slovenska ljubezenska drama SOBOTA
18.00 Winx Club: Čarobna pustolovščina - animirani avanturistični film, sinh
19.00 Lahko noč, gospodična - slovenska ljubezenska drama 20.00 Zelena svetilka - akcija, ZF NEDELJA
16.00 Winx Club: Čarobna pustolovščina - animirani avanturistični film, sinh
18.00 Zelena svetilka - akcija, ZF 20.15 Lahko noč, gospodična - slovenska ljubezenska drama
Počitniški kino VELENJE
PETEK
18.00 Winx Club: Čarobna pustolovščina - animirani avanturistični film, sinh
PETEK, 4. 11.
8.00 do 16.00 Trubarjevo nabrežje Laško
Laški sejem 9.00 do 11.00 Ekomuzej Žalec_
Otroške ustvarjalne delavnice
lučke za temne jesenske noči
9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje_
živeti v Celju
demonstracija obrtnika zlatarja Miroslava Bahčiča
16.00 Knjižnica Velenje
Igralne urice 17.00 Dom krajanov Galicija Ekofest v Galiciji
predstavitev waldorfske šole 19.00 Savinov likovni salon Žalec Rok Slana
odprtje razstave likovnih del
19.00 Dvorana Prebold_
Naš kraj lep in urejen
podelitev priznanj s kulturnim programom
20.00 Dom svobode Griže Kavarniški večer
gost: Žiga Birsa
20.00 Kulturni center Rogaška Slatina
Večer stand up komedije
nastopajo Aleš Novak, Perica Jerkovič, Tin Vodopivec, Uroš Kuzman in Žan Papič
20.00 Vila Bianca Velenje_
Bianca Gurmanka
koncert Črt Remic tria
21.00 eMCe plac Velenje_
Amnesia, Multifash in Experience Green
koncert
SOBOTA, 5. 11.
od 8.00 do 12.00 Gotovlje_
Kmečka tržnica s sejmom pod lipami
8.00 do 13.00 Ploščad centra Nova Velenje
Kmečka tržnica
9.00 do 14.00 Center Nova Velenje
Numifil 2011
mednarodno srečanje numizmatikov, filatelistov in kartofilov
od 9.00 do 17.00 Občina Žalec_
Ekofest
prizorišča: Galicija, ekomuzej, Bio park Nivo
17.00 Kozjanska domačija Dobje pri Planini Robinja
predstavitev pesniške zbirke Veronike (Verice) Gradišek
19.30 SLG Celje_
Anton Pavlovič Čehov: Utva
izven abonmaja
21.00 eMCe plac Velenje_
Mrigz&Ghet + Hiphop night
predstavitev novega spota
NEDELJA, 6. 11.
od 9.00 do 17.00 Občina Žalec_
Ekofest
prizorišča: Galicija, ekomuzej, Bio park Nivo
17.00 Hmeljarski dom Petrovče Petrovčani Petrovčanom
združeni koncert petrovških pevskih zborov (Moški PZ, VS Candela, MePZ A Cappella)
17.00 Dom kulture Velenje
Priložnostni zdravnik
komedija v izvedbi gledališča Agledaš, abonma NGP in izven
PONEDELJEK, 7. 11.
16.00 Kvartirna hiša Celje
Osnove kompozicije
predava Ana Cencelj, ing. multimedije
17.00 Kvartirna hiša Celje
Osnove fotografije in videa
predavanje Damirja Mrkonjiča s praktičnim prikazom
17.00 Sejna soba KS Petrovče Pravljične minute in ustvarjalnica
17.30 Osrednja knjižnica Celje
Slovenski gozdovi in mestni gozd Celje
predavanje Roberta Hostnika v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje
18.00 Dom krajanov Vrbje
življenje vojakov na Soški fronti
odprtje razstave
19.19 Knjižnica Velenje
Kako se uspešno boriti proti raku
predavanje Lucije Vrabič Dežman, dr. med., spec. gin.
DRUŠTVA VABIJO
Nedelja, 6. 11., ob 9. uri, parkirišče pred trgovino Košarica v Veliki Pire-šici
Martinov pohod
Društvo savinjskih vinogradnikov organizira pohod k zidanicam Gorce in Železnega ter Velike Pirešice. Štartni-na je kozarec, ki stane 10 evrov, v ceno so vključene pokušnja vin, malica ter vodenje.
RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Emona - mit in resničnost, gostujoča arheološka razstava Mestnega muzeja Ljubljana; Svetišča ob reki, Knežji dvorec (ogled po dogovoru).
Stari grad Celje - Stolp nad Pelikanovo potjo: fotografska razstava Davida Brusnjaka, Dialog podobe, do 6. 11.
Likovni salon Celje, Galerija Plev-nik Kronkowska, Pokrajinski muzej Celje: mednarodna razstava Pripovedi v nastajanju, do 27. 11.
Muzej novejše zgodovine Celje: Naša država je moja domovina: Celje 1991-2011, do 31. 12.
Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Moj rojstni dan, do 31. 12. 2012
Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Kiparstvo danes, kipi, figure in telesa, do 13. 11.
Dom sv. Jožefa Celje: Križev pot, akademske slikarke Jane Vizjak, do preklica
Galerija Mercator centra Celje: razstava pirografije Dragana Popoviča, do 16. 11.
Kvartirna hiša Celje: slikarska razstava Archeo memoria, avtorja Draga Medveda, do 30. 11.
Zavod za zdravstveno varstvo Celje: razstava Brigite Kobe, do 3. 12.
Galerija železarskega muzeja Teharje: fotografska razstava Arne Hoda-lič, Barve Indije, do 30. 11.
Kulturni center Laško: razstava akademske slikarke Jožice Medle, do 15. 11.
Galerija Mozirje: razstava Tekst v podobi, do 15. 11.
Anina galerija Rogaška Slatina: razstava Krajine slikarja Branka Gajšta, do 20. 11.
Galerija Velenje: razstava Pokrajina v novejši umetnosti, do 12. 11.
STALNE RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: Kulturno in umetnostnozgodovinska razstava, La-pidarij in Celeia - mesto pod mestom, Knežji dvorec (ogled po dogovoru).
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid.
Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi.
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca.
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivo-varstvo in zdraviliški turizem.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka.
Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku.
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev.
Petek, sobota in nedelja, 4., 5. in 6. november,
-	Galicija,
-	Ekomuzej, NIVO
v Ekomuzeju, v nedeljo, 6. novembra, od 9. do 13. ure
Več na www.zkst-zaiec.si!
Četrtek, 10. november, ob 17. uri | v Dom i II. slov. tabora Žalec
OJr ČUDEŽNI ZABOJ,
igrana otroška predstava, Mestno gledališče Ptuj, za Cici abonma in izven.
Vstopnice za izven 5,00 EUR.
ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, WWW.zkst~zaleC.Si Informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34, E-pošta: zkst.tic@siol.net
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tripex
Celje, gostišče Hochkraut Tremerje, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka.
Knjižnica Gimnazije Celje - Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center.
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske skupine)
Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM
Telefon 492-10-14
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj
Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami
SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446
DRUžINSKI INŠTITUT BLIžINA,
telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja
CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje
Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUžINSKI INŠTITUT ETEOS
031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si KLIC UPANJA CELJE za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8t70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Računalniški prelom: Igor Sarlah
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Brane Jeranko, Spela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Solinic, Dean Suster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejic Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasovpo elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
NOVI TEDNIK
ZA RAZVEDRILO
31
Nagradna križanka
družina itauianskih graditeljev godal iz cremone
ime dveh grških poveljnikov pred trojo, ajant
kongoška zamorska mačka
strokovno
Solan
pomočnik
pripadnik tetov
ivan prijatelj
zelo delaven človek
prebivalec grčije
izcedek skorje nekaterih dreves
krožno ograjena afriška vas
15
35
donald sutherland
morska riba močno sploščenega telesa
siamska mačka
zvit
Soplas
afriška stepska uluevka
g0g0uev literarni junak buuba
trener nogometašev barcelone
eden od treh sok-ratovih tožnikov
21
veleposlanik
29
za polton zvišani tona
francoski pisatelj (eugene)
arabski srebrnik
oranžada
črta, ki ločuje države
drugo ime za uuksesa
za polton znižani ton h
šivanka
surovina zaopu
prijetje pobegle osebe
novinarsko poročanje
trska, trščica
ostra indijska mešanica začimb
edvard kocbek
grška boginja gea
27
bikov glas
materija, tvar
30
26
fritz strobl
del knjige
nekd. avst. smučar. skakalec gold-
am. pevec charles
nemška igralka sommer
vodna
žival
pisno potrdilo
pevka černe
tkanina za posteljno perilo
16
tovarna sanitetnega materiala na viru
ljubezenski pesnik
noetova barka
severnoameriški lovec
33
31
17
20
gorska rožnica, bene-dičica
23
14
13
25
ena od projekcij
poljski dirigent (antoni)
sultanov uradni razglas jokoham-ska kokoš
28
10
11
18
34
norveški pisatelj duun
zgornji
del stopala
počasni stavek v baročni
sum
skala v morju
ang. fizik (francis william)
grška boginja nesreče
midori ITO
luknjač
vinko oslak
metrični ciklus v ind. glasbi
mesto na jugu floride
naš arhitekt (saša)
19
močna rdečkasta svetloba
indijski jelen
32
romunski džip
zoga zunaj igrišča
12
Nagradni razpis
1.	nagrada: dve malici v gostišču Tlačan pri Starem gradu Celje in dve vstopnici za kopanje na Rogaški rivieri
2.	nagrada: vstopnica za kopanje na Rogaški rivieri in vstopnici za drsališče v Mestnem parku Celje
3.-5.	nagrada: vstopnica za kopanje na Rogaški rivieri
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo),
ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 10. novembra.
Rešitev nagradne križanke iz št. 85
Vodoravno: ASTA, SVEČAR, MER, LU, AT, DIM, PRIŽIG, SLANINAR, SKUŠNJAVA, AGATA, MEDIKAMENT, OMOT, ERAR, NAČIN, LIRA, RAV, MIR, KAPOK, OM, NA, IGALO, ARA, KILA, SLA, ORO, AN, AKADEMIJA, EGADI, ZAPAH, SAND, ATOL, GROBOVI, EDA, EN, SJ, PD, KABINA, AVKSIN, ČA, AKT.
Geslo: Dan spomina na mrtve
Izid žrebanja
1.	nagrado, dve malici v gostišču Tlačan pri Starem gradu Celje in dve vstopnici za kopanje na Rogaški rivieri, prejme: Urška Kerner, Dobrna 17b, Dobrna.
2.	nagrado, bon za pico v gostišču Hochkraut Tremerje in vstopnici za drsališče v Mestnem parku Celje, prejme:
	1		2		3		4		5		6		7		
	8		9		10		11		12		13		14		
	15		16		17		18		19		20		21		
	22		23		24		25		26		27		28		
29		30		31		32		33		34		35		36	
Ime in priimek: Naslov:
Ona: Srčni izvoljenec bo prišel na dan z zanimivim predlogom, ki vas bo sicer najprej pošteno presenetil, vendar boste v vsem skupaj našli zelo zanimivo priložnost. Pripravite se na malo bolj burno ljubezensko obdobje.
On: Če želite izpeljati neko poslovno zadevo do srečnega konca, se bo treba kar precej potruditi, poleg tega pa uporabiti tudi kakšno koristno poznanstvo. Teden bo sicer naporen, a bo prinesel tudi precej zadoščenja.
Ona: Zdaj je primeren čas, da se pogovorite o stvareh, ki vam že dlje časa ne dajo miru. Prišli boste do prav presenetljivih odkritij, od vas pa je odvisno, ali boste te informacije tudi s pridom uporabili.
On: Prevelika trma vas bo pripeljala v situacijo, ko ne bo prav nobenega izhoda, torej ne krivite drugih za svoje težave. Boste pač plačali ceno za svoje neumnosti in prav je tako. Prihodnjič raje upoštevajte nasvet prijateljev!
TEHTNICA fl
Ona: Zaradi preobremenjenosti se vam lahko kaj hitro zgodi, da boste naredili napako, od katere si ne boste zlahka opomogli. Zato si raje vzemite malo več časa za počitek, saj si boste s tem naredili največjo uslugo.
On: Vaš trenuten položaj v službi se zboljšuje, zato je idealna priložnost, da se potegujete za napredovanje. Nikar se ne prestrašite pesimistov, ki vas obdajajo, ampak pogumno zagovarjajte svoje stališče.
HiUiUlMJm
Ona: Ne bojte se, saj so vsi strahovi le v vaši domišljiji. Veliko bolje bi bilo, če bi se obnašali malce bolj sproščeno in si tako olajšali delo. Morda si tudi nasprotna stran ustvarja podobne strahove in pomisleke?
On: Mlajša oseba vam zaupa, zato je ne smete razočarati ali slučajno izkoristiti tega iskrenega zaupanja. Skušajte ji pomagati pri reševanju težav in počutili se boste kot prerojeni. In pazite na telefonski klic!
DVOJČKA ** ■ STRELEC #
Ona: Ravnajte malo bolj razumno, kajti v nasprotnem primeru boste na hitro zapravili vse, kar ste si s precejšnjim trudom pridobili. Nikar ne hitite, ampak poskusite s kakšno malo bolj zvito varianto.
On: S pomočjo prijatelja, ki vam veliko zaupa, si boste znatno finančno opomogli. Samo pazite, da ne boste šli predaleč in se na ta način zapletli v mreže svojih spletk. Ne izneverite njegovega zaupanja.
Ona: Ponuja se vam dobra naložba, ki je rajši ne zamudite. V bližnji prihodnosti se ne bo ponovila. V družinskem krogu se boste spopadli z dokaj neprijetnim problemom, ki pa ga boste vendarle uspešno razrešili.
On: Končno se boste uspeli znebiti dolgotrajnega bremena, ki vam je ležalo na duši, in boste lahko tako veliko svobodneje zadihali. Partnerka samo čaka na vaše povabilo, zato se nikar ne obirajte, ampak naredite tisti pravi korak.
Ona: Nekdo vam bo predlagal nekaj zanimivega in z veseljem boste sprejeli. Obeta se vam prijeten konec tedna, ki vam lahko v prihodnosti še veliko pomeni. Vse je odvisno predvsem od vaše iznajdljivosti, ki pa najverjetneje ne bo zatajila.
On: Najnovejša ponudba vas bo prijetno presenetila in vse skupaj se bo končalo še veliko bolje, kot ste pričakovali. To je vaš srečen teden in potrudite se, da bo tako tudi ostalo. Sprostite se in uživajte!
KOZOROG ^
Ona: Na ljubezenskem področju boste kar precej muhasti, vendar ne povsem brez razloga. Trmasto boste vztrajali pri svoji odločitvi izpred nekaj dni, kar vam bo v veliki meri pomagalo pri uresničevanju srčnih ciljev.
On: Naključje bo hotelo, da se boste znašli v bližini osebe, ki vas zadnje čase kar precej opazuje. Vse skupaj vam bo precej všeč, pa se boste tako kaj hitro zapletli v avanturo, ki lahko sčasoma postane tudi kaj več.
VODNAR
POMOČ: JITORI-jokohamska kokoš, KANAFAS-tkanina za posteljno perilo, SRETENA-gorska rožnica, benediiica, TRAPER-severnoameriški lovec
Dubravka Planovšek, Pod smrekami 15, Šempeter v Sav. dolini.
3.-5. nagrado, vstopnico za kopanje na Rogaški rivieri, prejmejo: Marjan Zupan, Trsteniška 8, Rimske Toplice, Jože Arlič, Šentrupert 30, Šentrupert in Julija Stolec, Nova Cerkev 28, Nova Cerkev.
Ona: Nekdo, ki vam je že dolgo zelo blizu, se vam bo naprej zameril, nato pa se vam bo popolnoma odtujil. Izgubili boste prijatelja, za katerega ste nekoč menili, da bo postal še nekaj več. Človek obrača - življenje obrne!
On: Sicer vam bo uspelo, da se boste dokopali do nekoga, ki ga že dlje časa prav bolestno obožujete, vendar si nikar ne delajte prevelikih utvar, saj bo to le prehodna avantura. Raje uživajte, dokler še lahko ...
DEVICA ^
Ona: Po neumnosti boste zapravili ugodno priložnost, da bi na lahek način na ljubezenskem področju dosegli nekaj več. Toda nikar ne skrbite, saj bo takšnih priložnosti v bližnji prihodnosti še več kot preveč .
On: Zaradi samoljubja in zagledanosti vase ste osebi, ki ji je veliko do vas, povzročili obilo skrbi in težav, zato se ji še dolgo časa ne boste uspeli ponovno približati in si pridobiti njenega zaupanja.
Ona: Nikar se ne obremenjujte z nepotrebnimi skrbmi, saj se vam na obzorju zbirajo precej črni oblaki. Presenečeni boste predvsem v negativnem smislu, vendar vam to ne bo moglo preprečiti tistega, kar že precej časa načrtujete.
On: Sicer se boste počutili odlično, toda naj vas to ne zavede. Prav lahko se vam zgodi, da vam neprijeten dogodek pokvari vso dobro voljo. Svojo pozornost posvetite predvsem obnašanju svoje partnerke.
Ona: Srečanje z ljubljeno osebo vas bo pomirilo, vendar ne za toliko časa, kot bi si to želeli vi, kajti prav kmalu boste doživeli neprijetno presenečenje. In prav lahko se zgodi, da se vam bo vse skupaj podrlo.
On: V ljubezni se bodo pojavila nova vprašanja v zvezi z vašo partnerko, vendar boste kaj hitro uspeli najti prave odgovore. Je že res, da ne bo vse čisto po vašem okusu, vendar se boste novi situaciji kaj hitro prilagodili.
KULAM^KU. C t h. (L K
RUMENA STRAN

Pogled z balkona
Na dogajanje v veliki dvorani celjskega Narodnega doma, kjer je SLS v soboto kot prva v Sloveniji pripravila slavnostno konvencijo in predstavila vse svoje kandidate v predvolilni bitki, si je kritičen pogled z balkona privoščila četverica strankinih dolgoletnih privržencev - z leve: Celjan Peter Pišek, Vojničan Beno Podergajs, gost z Gorenjske in Šentjurčan Jurij Malovrh. Žal je v slogu dobrega starega Mupet Showa manjkal le še komentar ... A roko na srce - najbrž bi bili kar malo razočarani. Piška namreč vse preveč vleče na smeh, da bi se podredil trojici, ki pa je ob pogledu na dvorano ravno prav namrgodena, da bi bilo lahko slišati kakšno pikro.
Nasveti staroste
Slavnostno konvencijo SLS je ob Ivanu Omanu, ustanovitelju Slovenske kmečke zveze konec osemdesetih let, podprl še en starosta politične stranke, ki stavi na zdravo kmečko pamet. In glede na to, da sta Zgornjesavinjčanu dr. Francu Zagožnu tako zbrano prisluhnila celjski Bojan Šrot in mariborski Franc Kangler - kar dva župana, ki sicer ne slovita po svoji redkobesednosti - ugibamo, da je moralo biti kaj na temo decentralizacije ... Čeprav se po Kanglerjevo veliko bolj udarno sliši, da je Slovenija zrela za odcepitev Štajerske.
IS, foto: GrupA
Dobro delo za dobra dela
Takole zadovoljna sta bila na tradicionalni dobrodelni prireditvi dijakov Gimnazije Celje - Center ravnatelj Igor Majerle (levo) in celjski škof Stanislav Lipovšek, ki ne manjka na nobeni dobrodelni prireditvi. To pot je bilo razlogov za veselje veliko. Ne le, da so dijaki z dobrodelnim koncertom in uglednimi gosti zbrali več kot so pričakovali za »svojo« na voziček prikovano Barbaro. Dokazali so tudi, da so dobri glasbeni in plesni poustvarjalci. In kjer je mladost dejavna, pa še dobrodelna za povrh, razlogov za smeh in radost res ne zmanjka.
BS, foto: GrupA
Če metla ne vžge
V ponedeljek so Logarsko dolino in tamkajšnji pravljični gozd okupirali čarovnice in čarovniki, saj so prijeten jesenski dan ter številne delavnice privabile otroke od blizu in daleč. Malim maskam je svoj vozni park predstavil tudi odrasel čarovnik, ki v normalnem življenju sliši na ime Franci Podbrežnik. Priljubljeni moderator, glasbenik in smučar se je v Logarsko dolino, ki je sicer blizu njegovi domači Solčavi, namesto z metlo pripeljal s sesalcem. Najbrž mu metla ni vžgala.
US
Na več kot sto let starih razglednicah Šentjurja so imele posebno mesto osnovna in kmetijska šola ter železniška postaja. Zbrani gospodje so v primerjavi z večino razstavljenih predmetov pravi mladeniči, a so kljub temu lahko delili veliko spominov. Jurij Malovrh (levo) je Šentjurju dolga leta županoval, Ivan Veber je večino svoje kariere preživel na kmetijski šoli, Mihael Bučar pa je še danes duša najlepšega železničarskega muzeja v Sloveniji.
Spomini s starih razglednic
V Galeriji Zgornji trg so pred dnevi odprli razstavo z nostalgičnim naslovom Srčne pozdrave iz Št. Jurja ob Južni železnici. Otvoritve so se udeležili tudi znani Šentjurčani.
OS, foto: GG
Otvoritve razstave se je udeležil tudi znani zdravnik Janez Šmid. Čeprav je že nekaj let v pokoju, je še vedno aktiven, za njegove Planinčane pa praktično nepogrešljiv. Njegovemu posluhu za vrednost preteklosti gre tudi zahvala, da je Planina pri Sevnici bogatejša za zanimivo etnografsko zbirko s Kozjanskega.