Gojko Zupan, Ljubljana [E DVE KNJIGI O PLE^NIKU V TUJINI Damjan Prelovšek: JOŽE PLEČNIK (1872–1957), ARCHITECTU- RA PERENNIS. Yale University Press, London 1997, 332 str., 348 reprodukcij Peter Krečič: JOŽE PLEČNIK (1872–1957), BRANJE OBLIK. Državna založba Slovenije, Ljubljana 1992, 228 str., 322 reprodukcij Knjige s Plečnikom kot zaščitnim znakom so postale tržno blago in naj bi jih imel na polici vsak Slovenec, nekaj običajnega pomenijo za prestiž- ne založbe Prestel ali Yale, Jaca Book, Academy ali Whitney Library of Design. Knjigarniške police s knjigami o domačih arhitektih so v Sloveniji prazne, če jih primerjamo s sosednjimi, ki se šibijo pod monografijami elitnih slikarjev ali slikarjev z elitnimi tiskarskimi izdelki. Devetdeseta leta so poskrbe- la za delno spremembo. Knjige o Plečniku, o njegovih posameznih delih in ustvarjalnih obdobjih, celo videokasete in serije razglednic izhajajo bolj ali manj kritično. Neobremenjeno pišejo o Plečniku tuji znanstveniki, med njimi proni- cljivi Stabenow in Sergio Polano. Več čustvenega naboja je v domačih logih. Po- sebne knjige so posvečene Žalam, cerkvi v Bogojini, Ljubljanskim tržnicam, sakralnenu posodju, cerkvi sv. Frančiška v Šiški; priročen je turistično-topograf- ski vodnik Plečnikova Ljubjana, brošuro so zaslužila vrata NUK. Poplavo tovrst- nih knjig so izzvale razstave in prepozno izdani ali slabi katalogi teh razstav. Zgodba se ponavlja. Pariško razstavo je spremljal katalog s šopkom berljivih ese- jev in brez ustreznih strokovnih dopolnil, ljubljanski katalog je bil zmašen v sili. Pričakovali bi, da bo velerazstava v Pragi korak naprej, pa na otvoritvi in po njej ni bilo o katalogu ne duha ne sluha. Leto kasneje je priromala na trg mala enci- klopedija vsega, kar je Plečnik ustvaril in mislil ustvariti v Pragi, odlično gradi- vo za učenjake in manj privlačno za širše kroge. Češki različici je, kljub sloven- skemu denarju za razstavo in priprave, sledil okoren prevod gradiv v angleščino, kjer nas seznanjajo s Ševcovsky’ bridge in podobnimi umotvori, ki so ušli pre- obremenjenim piscem. Pravega urednika knjiga ni imela, kataloškega dela z ustreznim popisom del, razstavljenih eksponatov in kazali tudi ne. Razstavo so preuredili in prenesli v Ljubljano, kjer smo dobili ob njej knjižico z odličnimi fo- tografijami dr. D. Prelovška in z berljivim besedilom, ki je ponovilo iz starejših publikacij znane ugotovitve. Razstava ni bila deležna kataloga. Knjige so bolj celovite. Zadnji samostojni knjižni predstavitvi z na- slovom Jože Plečnik (1872–1957) sta delo kolegov, ki delata vzporedno: prva dr. Damjana Prelovška in druga dr. Petra Krečiča. Lahko ju obravnavamo sku- paj, ker se v istem času in prostoru dva avtorja ukvarjata z istim zvezdnikom arhitekturnega ustvarjanja. 275 OCENE IN PORO^ILA ocene in porocila 258–280 12.12.2005 09:42 Page 275 Prelovškovo delo s 332 stranmi je leta 1997 izdala založba Yale University Press iz Londona, ki ji po ugledu v naših krajih ni para. Založba je ravnala zelo premišljeno. Natisnila je preverjeno knjigo, ki jo je pred tem (1992) založila ugledna Residenz Verlag iz Avstrije. Knjiga nosi podnaslov Architectu- ra Perennis. Prelovšek, odlični poznavalec dunajskega obdobja, je dodal opis natančno pregledanih in ocenjenih praških spomenikov ter razlago del v Slove- niji in Jugoslaviji. V novi izdaji so spremenili le ducat fotografij med 348 repro- dukcijami in dodali nekaj popravkov besedila. Po avtorjevih zagotovilih so naj- bolj temeljito prenovljeni opisi Prage. Dodan je kratek odstavek o Lanyh. Kdor ima starejšo nemško knjigo, si nove ne bo kupil, še zlasti tedaj ne, če si je omi- slil »enciklopedijo« z gradivom razstave za Prago. Shema knjige je ustaljena: sledi arhitektovi biografiji in se ustavlja pri pomembnih obdobjih Plečnikovega življenja in dela od otroštva v Ljubljani, postaje v Gradcu in šolanja do uveljavitve na Dunaju. Zaokroženo je predstavlje- no delo v Pragi in starostno obdobje v Ljubljani. Poglavja ljubljanskega časa so nekoliko nejasna, ker je za pedagoško vlogo Plečnika uvrščeno širše poglavje o sakralni arhitekturi, ki mu sledi posvetna in vračanje v nizanje življenja in vzpo- rednega ustvarjanja v Ljubljani in za njo. Besedilo spremljajo stotine opomb, ki so zelo dobrodošle za natančnejše raziskave posameznih del in preverjanje zapi- sanih tez. Osnovno izhodišče oblikovnih analiz se pri Prelovšku naslanja pre- dvsem na Semperjeve teorije o tekstilnem izvoru arhitekture, kljub prebliskom o ljudskih, klasičnih, kubističnih ali drugačnih slogovnih vplivih. To potrjuje fo- tografski moto s stenskim vodnjakom iz Prage in s citatom iz Semperjeve knjige pred naslovnim listom. Teoretičnim knjigam in izhodiščem je filigransko nata- nčni znanstvenik Prelovšek gotovo bolj zvest kot umetniško navdihnjeni, risar- ski in kiparski talent arhitekt Plečnik, inventivni ustvarjalec brez končane for- malne srednje šole. Umetnik je dovolj širok in njegove stvaritve raznolike, da vzdržijo to in vse druge teorije. Založniki so zadržali avstrijski prelom in kvali- teto tiska. Dobrodošlo je samostojno številčenje vseh reprodukcij. Problem številnih knjig, ki jih piše dr. Prelovšek, ostaja njihova skromna odmevnost med širšo publiko doma, ker niso napisane v slovenščini. Predstavljanje slovenske umetnosti v svetu je pohvale vredno dejanje, prav ta- ko uveljavitev v uglednih tujih založbah. Svetovljanstvo in internet pa sta žal ka- tegoriji, ki ne segata do vseh slojev. Zapostavljena so domača terminologija in določena spoznanja, ki prihajajo do nas posredno ali celo z nejasno interpreta- cijo. Vsak prevod nekaj doda ali raje odvzame in angleški iz nemščine za za- ložbo Yale gotovo ni briljanten. Prevod nemške Realgymnasium v angleško Mo- dern School in podobne cvetke, za kar gotovo ni kriv avtor, ne krnijo ustvarjal- ne potence Plečnika, nivo založbe Yale pa. Krečičevo delo se bolj prilagaja ciljni publiki. Osnova tega besedila je bila razprodana, za novo izdajo obrušena starejša knjiga iste založbe in istega avtorja. DZS jo je izdala leta 1992. Prva, razprodana izdaja je bila ambiciozna, 276 OCENE IN PORO^ILA ocene in porocila 258–280 12.12.2005 09:42 Page 276 skušala je zajeti vso Plečnikovo ustvarjalnost, vendar je bila preobremenjena z obširnim računalniškim zapisovanjem. Človek našega časa išče kratek, jasen podatek in pojasnilo. Zato ima nova knjiga očiščeno besedilo, ki je bilo preiz- kušeno s prevodi in tujimi založniki. Skupaj z ilustracijami, opombami in se- znami obsega samo 228 strani. Avtor ga je podnaslovil Branje oblik. Pisec je predvidel, da bralec ne pozna celotne predzgodovine in je zato začel z zanimi- vim uvodom, v katerem je kot tipičen umetnostni zgodovinar opisal vsa sedanja besedila in različne knjige o Plečniku ali njegovih stavbah in drugih izdelkih. Dunajsko in češko obdobje Krečič obravnava bolj lapidarno kot sta- rejši kolega. Zanimivi so poudarki, več je usmerjanja v oblikovalske začetke in analiz skic, posebej dunajskih. Predvsem v finesah se razlikujeta predstavitvi ljub- ljanske šole za arhitekturo v obeh knjigah. En pisec je poudaril izbrano misel arhitekta, drugi jo je izpustil ali navedel le kot opombo. Ljubljanske stvaritve v novi slovenski prestolnici in zunaj nje je Krečič predstavil bolj občuteno in s pred- stavitvijo tez, ki zagovarjajo ekspresivne poteze arhitektur in njihovih načrtov. Kre- čič izhaja iz Šumijeve podmene izražanja sodobnih stilnih občutij v različnih, tudi arhaičnih oblikovnih abecedah in z »igranjem akordov«, klasičnih in modernih strun sočasno. Za domačega bralca bi bilo verjetno vredno še natančneje razjasni- ti politično in družbeno klimo med obema vojnama, ki je bolj kot Perret in ekskur- zija v Pariz vplivala na ustvarjalnost in pogosto rabo antikizirajočih vzorov. Krečič zasleduje še utemeljena Grabrijanova izhodišča, Plečnikove poti po Ljubljani, in ob njih razlaga posamezne stvaritve in neuresničene načrte. Avtor pojasnjuje vsebin- ske in oblikovne poudarke, ki jih razbira iz celot in delcev. Ta branja spodbujajo natančnejša gledanja in vedno nove vsebine, ki so ponekod kar preveč sugestivne. Plastenje vsebin privede pisec do sklepnih ugotovitev, ki ostajajo vpete med temelj- na sever in jug, v pretakanje Plečnikovih oblik med Palladijem in Wagnerjem; po Krečiču s poudarki moderne in ekspresionizma ter kraševskih in drugih prevre- dnotenih domačih vplivov. Dobrodošel je nov seznam, ki kronološko razvršča po- samezna Plečnikova dela, njihovo načrtovanje in izvedbo. Pogrešam le enotno pisanje imen in več navedb sodelavcev in risarjev, ki so Plečniku pomagali. Oblikovalci DZS so bili tokrat manj spretni kot avstrijski in v bar- vah so tiskali vse strani s 322 reprodukcijami iz zelo različnih virov in pogosto neizenačene. Pri Prestlu je bolj kvaliteten barvni vtis odtisnjen le za 107 foto- grafij v prilogah. Knjige o Plečniku imajo vse podobno bolezen; nakopičene fotogra- fije, reproducirani načrti in njihove različice, ki so prepogosto razvrščene same zase, ne spremljajo vseh nians besedila in njegovih opisov. Avtorji, ki se vsak dan srečujejo z načrti, skicami in fotografijami, niso obremenjeni s količino sá- mo in vsak poveden detajl žele vključiti v knjige. Uredniki knjig bi morali tu imeti aktivnejšo vlogo. Drugače je le pri knjigi Ljubljanske tržnice, v kateri fo- tograf Branko Cvetkovič pripoveduje svojo samostojno zgodbo in analizo večnih oblik arhitekta. Prostora za nove knjige in nove interpretacije je še veliko. 277 OCENE IN PORO^ILA ocene in porocila 258–280 12.12.2005 09:42 Page 277