ISSN 0351-6407 VELIKA RAZPRODAJA LF/TISKALNIKOV EPSON RAČUNALNIKI Lendavska39b, M. Sobota,tel: 33002 © CREDITANSTALT Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana Rop v zlatarni Murska Sobota, 13, februarja 1997, leto XLIX, št, 7, cena 180 SIT demonstracije pred parlamentom Pucko, če ‘maš res jajca, ... glasuj proti Bomba - Medtem se polni ploščad pred Maximarketom - Med »milicijo« in policijo - Konj kot ^imbol moči - Kdo vas je poslal? 'j-e i/rpi-i MftRič Občina Radenci Državno ali občinsko? Občinski svet Radenci meni, da Radenska veliko bolj onesnažuje okolje kot pa vlaga v komunalno infrastrukturo kraja, zato bodo uvedli posebno pristojbino se Nestalno^« soboto ZV« bo ohlai 13. februar, četrtek, Katarina 14. februar, petek, Valentin 15. februar, sobota, Ljuba 16. februar, nedelja, Julija 17. februar, poned., Aleš 18. februar, torek, Suzana 19. februar, sreda, Konrad Valentin (14. februar) prinese ključe od korenin. fotografija: »Pucko« ni podprl Drnovska? v Salon pohištva v Murski Soboti. Ob veliki izbiri kuhinjskega p°ništva uglednih izdelovalcev vam v Salonu pohištva , ____v februarju ponujajo: •tožite ^Snjer» garniture, ■e garniture . —idcih in tujih izdelovalcev po zelo u9odnih cenah. V zalogi tudi spalnice, otroške sobe, Plsarniško pohištvo, lestenci, *alne obloge in preproge. Ob Plačih?vinskem to|a' nad 30.000,00 5% popusta. ha b,ago vam neglede ®Uenost pripeljemo v preurejen razstavni prostor kuhinj »Kar se je zgodilo v paralamentu z neizvolitvijo vlade, ni ugledno in ni dobro, ni pa tragično in tudi ni nepričakovano glede na nepopustljivost strank, ki so jo kazale ves čas pogovorov, ko sem iskal najprimernejšega kandidata za predsednika vlade. Žal se je govorjenje o mostovih, o narodni enotnosti, o pripravljenosti na sodelovanje za zdaj pokazalo kot prazno,« je izjavil predsednik države Milan Kučan neposredno po neizvolitvi Drnovškovega kabineta v parlamentu. Ne glede na kontekst, v katerem prebiramo izjavo, je očitno, da je šlo za politično izjavo z, vsaj na prvi pogled, precejšnjo mero dvoumnosti ali Mimo predsednikove izjave je mogoča tudi drugačna špekulacija, namreč ali bi imeli vlado, če bi imela možnost vladanja druga opcija ob enakih predpostavkah potrjevanja v parlamentu, kot se je to dogajalo sedaj z Drnovškovo vlado. Bistvene razlike ne bi bilo mogoče pričakovati, kajti tudi tu bi prišlo do lomljenja kopij na osebni ravni, ko bi šlo za delitev pozicij. Navsezadnje nam tovrstno možnost špekuliranja vsiljuje trenutno pozicioni-ranje vlog in položajev v parlamentu tretje najmočnejše parlamentarne stranke. Če se povrnem nazaj k oceni, kaj je in kaj ni drugače povedano, za izjavo, ki naj bi v celotnem kontekstu nevtralizirala njen politični ton in posredno favoriziranje določenega političnega pola ali opcije. Skratka, ne glede na opredelitev posameznih strank in njihovo poudarjanje gradnje mostov ali enotnosti je očitno, da, gledano skozi optiko njihovega političnega profila, niso našle skupnega jezika za vzpostavitev oblasti s solidno parlamentarno večino. Glede ugleda sploh ni pomembno, ali vlado imamo ali je nimamo. Ali je dobro ali ni dobro, da je nimamo, je povsem drugo vprašanje. Kajti ko iščemo odgovor na tej ravni, se resnično postavlja vprašanje, ali bi bilo oziroma bo dobro, če dobimo tako vlado in vlado iz teh strank, ki so bile po predsednikovih besedah pripravljene sprejeti odgovornost. DTD« dobro, potem je potrebno priznati, da bi bilo formalno dobro, če se ta 46. glas ne bi izgubil. Tudi demokratičnosti potrditve vlade ni mogoče gledati v zobe. O dobroti in siroti znotraj tega konteksta je mogoče razmišljati tudi, ali ni sam mandatar storil največ, kar je bilo v njegovi moči, da se mu ni izšlo, ravno zaradi cilja vladanja za vsako ceno. V tem trenutku ostajata procedura in čakanje, kaj se bo izcimilo. Mogoče se je vprašati tudi drugače, ali smo skozi moč in vpliv posameznih ali posamezne interesne skupine res že tako daleč, da premoremo samo enega človeka, ki nam lahko vlada, in to ne glede na ceno. J. VOTEK t> ---- . _____________________ ponudba ter ugodne cene in možnosti SKD so našli grešnega kozla tako za slab volilni izid kot tudi za najrazličnejša trenja znotraj stranke 2 /Aktualno okoli nas vestnik, 13. februar 199? Najboljši, predvsem pa neodvisni radio na svetu B92 Vladati konec dvajsetega stoletja pomeni,, obvladovati medije Pogovor z direktorjem Radia B92, Sasom Mirkovičem Radio B92 je sestavni del beograjske mladinske kulturne scene na Makedonski 22/V. Je edini srbski neodvisni elektronski medij. Mednarodni koordinacijski biro za pomoč medijem s sedežem v Nemčiji ga je razglasil za najboljši radio na svetu v letu 1996. Začelo se je... 1989. smo dobili dovoljenje za šest mesecev, tj. t. i. eksperimentalna faza, v kateri smo delovali kot mladinski radio. Pozneje smo brez dovoljenja nadaljevali z oddajanjem na frekvenci 92.5 MHz. Z Radio televizijo Srbija (RTS) smo se poskušali dogovoriti o tehničnem sodelovanju, vendar brezuspešno. Medtem sta bila dva natečaja za frekvence. Dobila sta jo Radio Pingvin (zdaj preimenovan v radio Tiger,, njegov lastnik je postal Arkan) in Radio S. Oba imata zelo podobno uredniško politiko, v glavnem predvajata glasbo in zabavne oddaje in vremensko napoved, ki je njun edini informativni program. Vsa ta leta smo brezuspešno poskušali rešiti problem s frekvenco. Oblast je to’ izrabila 3. decembra minule ga leta, ko »nas je začasno ugasnila«. V eter smo se uspeli vrniti 51 ur pozneje. Zaradi pritiska tujine in tudi domačega pritiska je RTS morala, podpisati dogovor, za katerega smo se trudili vseh sedem let. Ta dogovor o desetletnem poslov-no-tehničnem sodelovanju je samo prva stopnička do frekvence, vse drugo pa je odvisno od političnih razmer. V Moskvi (hotelu) se vas še vedno ne sliši najbolje Ne slišijo nas v Moskvi, ne slišijo nas tudi v nekaterih drugih delih mesta, ker uporabljamo. 40 let star oddajnik, ki naj bi delal z enim kilowatom, dejansko pa ne dala z večjo močjo od 200, 300 watov. To pa vseeno ne vpliva na poslušanost. Pred temi demonstracijami smo bili na sedmem mestu poslušanosti v Beogradu s približno 330.000 stalnimi poslušalci. To število je v prvih nekaj tednih demonstracij naraslo na 750.000 poslušalcev, ko smo prevzeli prvo mesto, ki smo ga zadržali. Število poslušalcev seje povzpelo na okrog milijon in 50.000 poslušalcev. Vseh radiov je v Beogradu okrog dvajset, večina je piratskih. Oblast je, da bi ustvarila vtis navidezne demokratizacije, dovolila radijsko postajo vsakomur, ki je to hotel, brez kakršnih koli dovoljenj, to pomeni, da lahko prek noči prepove oddajati vsem postajam, ki jih ne more nadzorovati. Pred temi dogajanji v Beogradu je bil najpopularnješi radio Ko- Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Aleksandra Rituper, Bernarda Balažic-Peček, Amna Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za I. trimesečje 1997 je 2.200,00 SIT, celoletna naročnina je 8.800,00 SIT, za pravne osebe in obrtnike 7.000,00 SIT polletno, za naročnike v tujini 100 DEM letno, izvod v kolportaži pa 180,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet-odstotni davek od prometa proizvodov. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. VESTNIK Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota seva, katerega glavna in odgovorna urednica je hči Slobodana Miloševiča Maria Miloševič. Ti imajo seveda urejeno frekvenco, njihov program pa je izključno glasbeni, zabavni. Pred demonstracijami so imeli 505.000 poslušalcev, zdaj pa jih imajo samo 220.000, to pomeni, da ljudje ne želijo poslušati postaj, ki ne poročajo o tistem, kar se dogaja pod njihovimi okni. Radio B92 je šel v eter, tudi če ne predvsem s pomočjo tujih politikov, pa tudi Matičevega srečanja z Al Gorom pa Interneta... Radio B92 dobiva različne oblike pomoči in podpore. Ko so nam vzeli frekvenco, je bil močan pritisk javnosti. To je bil zelo slab čas za ukinitev našega radia in eden od nizov kontraproduktivnih Miloše-vičevih odločitev v času beograjskih demonstracij. Ljudi je odločitev zmedla ter jih naredila upornej-še in odločnejše. Na beograjske ulice jih je prišlo od 100 do 200.000. Takrat je bil dovoljen sprehod. To je bil »slab« trenutek, ker je ravno takrat potekala londonska konfe renca, ki ji je predsedoval Carl Bil-dt, ki je dvakrat gostoval na našem radiu. Na tiskovni konferenci, ki jo je imel pred začetkom sestanka, je kar 22-krat omenil naš radio. Prav tako se je pogovarjal z našim ministrstvom za zunanje zadeve. Takoj so reagirali tudi na State Depart-mentu, ko so nam ponudili frekvenco Glasa Amerike. Iz Evrope smo tudi dobili ponudbo BBC-ja, Glasa svobodne Evrope, Radia France International, Deutsche Welle, da bi lahko prek njihovih frekvenc oddajali program, s čimer so pomembne države EU in Amerika jasno zavzele stališče do svobode in neodvisnih medijev tukaj. Istočasno se je v Beograd odpravila Kathy Morton, predsednica ameriškega komiteja za zaščito novinarjev in žena Richarda Holbrooka. Miloševiča pozna že od prej. Z njim se je dogovorila za sestanek, toda še ko je bila na letalu nad Atlantikom, je bil B92 že zopet v etru. Torej, že sama omemba njenega imena je bila dovolj. Kar se tiče drugih oblik pomoči, je bil kolega Veran Matič, ki je glavni urednik našega radia, v Ameriki pri Al Go-ru, govoril je tudi v kongresu. Amerika je po mnogih letih prvič pokazala zanimanje za neodvisne medije pri nas. Prejšnja leta se je držala ob strani, glavno nalogo je prepustila EU. Očitno so dojeli, da je tudi v njihovem, ameriškem interesu, da pomagajo pri demokratizacije odnosov pri nas. Edina sredstva, ki smo jih konstantno dobivali iz Amerike, so bila sredstva So- rosa. Za posamezne projekte pa dobivamo denar iz različnih fonda-cij. Ste tudi najboljši radio na svetu... Da. to smo dobili od nemške organizacije. Dobili smo obvestilo, da je plaketa že na nemški ambasadi. Ambasador bo v prihodnjih dneh prišel k nam na radio. Vuk je bil nekoč znan nacionalist. Se je spremenil? Da. Še v času vojne s Hrvaško je delno igral nacionalista. Ko se je začela vojna v Bosni, pa je bil že na strani »gradanskog saveza«. Kakor koli smo kritični do Danice Draškovič in njenih nepremišljenim izjav, ki so naredile precej škode tudi v času teh demonstracij, je zelo vplivala na Vuka in dosegla, da je spremenil svoje poglede in se pomaknil od nacionalizma k državljanski opciji in spoštovanju vseh nacij. Na tej poti je že štiri, pet let. Zoran je v nasprotju z njim predvsem pragmatik in bo storil vse tisto, kar misli, da mu lahko v določenem trenutku koristi. In zaradi tega je Zoran tudi obiskal Pale, in to mu zdaj štejejo za slabo. Vesna Pešič je imela konstantno antivoj-no in antinacionalistično stališče, vendar zagovarja zdrav nacionalizem, kolikor je v tem trenutku potrebno prisegati na nacijo, da bi bili uspešni. Zato je lahko Vesna dolgoročno najboljša izbira za Srbijo, vendar bo potrebno še precej časa, preden bo ta državljanska opcija zaživela. Kako se je med Srbi spremenil odnos do vojne? Sami veste, daje Miloševič predvsem jahal na valu nacionalizma in da ga je Kosovo tudi pripeljalo na čelo Srbije. Ne vem, ali se bo s Kosovom tudi končalo. Val nacio Iz Ljubljane piše 1—14, LjJUULJUHC ---■ - Policijski konji । s kazanjem riti nžallffi skop« Vsake demonstracije v Ljubljani so poseben družaben dogodek, ki se nas ga udeleži večina; če ne drugače ob gledanju TV dnevnika in ugibanju, koliko jih je bilo! Civilna iniciativa Je samo nadaljevala tradicijo demonstracij in pred parlamentom skušala dokazati, da ima prav; zato si je tudi izbrala za demostracije dan in uro, ko naj bi bila izglasovana nova vlada. V čem ima prav? Predvsem v antikomunizmu, za katerega smo mislili, da je že preživel; ta raznorodni skupek predvsem starejših in po njihovem ogoljufanih ljudi, ki so se zbrali pod raztrgano plahto samooznačene Civilne inciative, pa misli, da ni in da je to glavni vzrok za njihove probleme. Glavni sovražniki civilne iniciative so tako pred skupščino bili »Kučan«, »Drnovšek« in kot novo-komponirani »Pucko«. Slednji bo s svojim priimkom vstopil v politično izrazoslovje, če bo hotel ali ne; »puckizem«, »puckisti« in »a la Pucko« bo (enim) označevalo novodobnega kvislinga. Artur + Kučko + Pucko - še pomnite tovariši, je bila parola, ki je označevala civilno oz. duhovno gibanje pred skupščino. Jajčna revolucija, kakor so demostracije dobile ime, ker so ljudje na policiste metali jajca, in kot opomnik na jogurtno revolucijo v Vojvodini, ko je oblast utrjeval Slobo Miloševič, je bila prekratka, tako da so bili demonstrantje ob veselje, ko vlada ni bila izvoljena, ko se je tudi Janezu Drnovšku prikazal »Pucko«. Policisti so svoje delo pred parlamentom opravili brezhibno; vsaj nekaj funkcionira v naši družbi, kot je treba. Enostavno so zrinili demonstrante za železne pregrade in se prav nič niso vznemirjali zaradi obkladanja, da so hujši kot tisti v Beogradu, ali tega. nalizma, ki ga je Miloševič populariziral predvsem prek medijev, je bila faza, ki je pri Srbih trajala zelo dolgo in bila dobro sprejeta. Močno nacionalistično gibanje so podpihovali in razširjali s m o č i o medijev. Novinarji so tukaj začeli vojno in so soodgovorni za razširitev te druge vojne, ki je izšla iz medijske. Po koncu vojne v Bosni in Miloševičevem ignoriranju Srbov na Hrvaškem so se ljudje začeli zavedati, kaj se je vsa ta leta dogajalo, da se ni bilo potrebno vojskova da demonstracije niso bile pripravljene. Jajc'Pa tako navajeni, saj jih imajo, kajti kljub modeli prijemom in opremi slovenske policije med bra" I skupščine ni bilo niti ene ženske. Edino znani ljubljanski odvetnik Drago se ni pustil zriniti za ograjo in je od polici5 zahteval pod a) potrdilo oz. odločbo, ki bo eksP citno označevala, da se mora on odstraniti ga prostora, pod b), da je potrebno kaznovati P cijske konje, ker kažejo skupščini rit in Jo s * žalijo ter obenem s figami onesnažujejo pred parlametom, kar je po predpisih prav m prekršek. Tragikomično je, da so se pred s^P^j dodobra posrali tisti trije policijski konji, s policisti lovijo po Tivoliju lastnike psov, katerih J.. bljenčki so se podelali v parku, a niso odstre" njihovih iztrebkov. Tam v Tivoliju izgovori, da51" zabil doma lopatko, metlico in vrečko, nič ne P01 gajo; policisti so strogi in hitri - skupna kate" tak prekršek je prek 20 tisoč tolarjev. Res Pa^'ufi policisti niso pogosto na takih akcijah. Neka smo upali, da bo kot nova policijska minis,r svoje prvo delo - odstranjevanje drekov - 1" opravila Polonca Dobrajc, žal nam je »P""^^ veselje onemogočil. Med pomembnejšimi J1 fr leženci demonstracij so bili (le?, tudi?) Niko 6™., nauer v elementu, trnovski župnik Janez v ele", „ tu in pisatelj Drago Jančar, ki je dejal, do 1 j »Sloveniji vse narobe«; zamerimo jim le to, das ; vsi kot nekdanji redni člani Prekmurske am"j de (nekdanji Ona-on, nekdanji Medex, zdaj “ Caffe) izneverili tradiciji in so demostracije ko" , v Baru novice, ne pa na starem kraju. .A MARJAM , ti v Bosni - kjer je imel velikega zaveznika pri njene®, kosanju v Tudmanu -, da “'P Daytonu imeli 49 odstotkov oze^ Ija, in mislim, da so se zaradi vs tega tukaj streznili in spregl6tl da je njegova politika potisnil1 bijo nazaj. Bil sem zoper s^811^ cijo vsega naroda, kajti tu J6 precej ljudi, ki so zelo naspro10^ vojni, naši glasovi se iz tega n . nalističnega bučanja niso sli Študentska generacija je odfaS^ v času največjega Miloševi66 nacionalizma. V njih pa ni nit hice nacionalizma, to pom6’11’ ima ta država še prihodnost. J še spomnim Jugoslavije, ’’nartl£|S|f sačen odnos do nekdanje Jug vije. Nimajo nekega nostalgik odnosa. ..J Sosedski odnosi zato v nJ1^ pogledih morajo biti dobri’^^ pomeni spoštovanje medo® 4 odnosov, komunikacijo - AMNA POT^' Fotografije: NATAŠA JU'* 9 yestnik, 13. februar 1997 i^ktualno doma 3 Kateri »Pucko« ni podprl Drnovška? Čeprav seje zdelo, da bosta osrednja medijska dogodka minulega četrtka domnevna bomba in demonstracije pred državnim ^or°m, je neizvolitev nove vlade deloma zasenčila oba dogodka Poslanci na drugi izredni seji državnega zbora, pričakovanju večine poslancev (tako iz enega poslan- potrdili Drnovškov predlog za sestavo vlade, ko je i . - kova|j da skih obrazih, gestah in pozah pred glasovanjem,n bi)a držav. ministrski stolčki ne bodo potrjeni. Razen enega. . retoričnih pin-»ozborovska procedura namenjena predvsem po aJ J ... ko občin. gpong žogic, ki naj bi prepričale predvsem televizijs stvo. Čeprav je Drnovšek zagotavljal, daje kljub enotretjinski ne-podpori njegovih kandidatov (šest od osemnajstih predlogov so komisije zavrnile) vendarle sestavil strokovno in kvalitetno Primerno vlado, je bilo vendarle očitno, da je nekatere predlagal zaradi stisnjenosti v pogajalski kot, v katerem je moral ponuditi nPr. mesto za notranje ministrstvo nacionalistični stranki. SKD-jevski poslanci so večino svojih nastopov sklenili s poudarjanjem volilne prevare, apeliranjem na Pucka, naj vrne mandat in naj ne podpre Drnovška, saj bo podprl Povsem levo, ne pa sredinsko vlačo. Predsednik stranke je za napovedano koalicijo poudaril, da je njen »skupni imenovalec ideologija Preteklosti«... SLS-ovski poslanci so poudarjali vprašljivost političnega zaledja te vlade, bojazen, da Slo-Venija ni več zanimiva za Nato, vprašljivost združevanja v jugovzhodno Evropo. Med SDS-ovskimi poslanci je največ žolča prelil dežurni Her-^es' g. Hvalica, ki je npr. predlog ,a notranjo ministrico komentiral, 'es če bi mi kdo to rekel pred ča-bi prej verjel, >da bo ta zem-Ja postala kocka«. Predlagano vla-Pa je označil kot »ZSMS-jevski ' malizem, prebarvani komunizem, * >ma za pušelc Jelinčičev protice-veni nacionalizem, kot cement pa 11 rabi pucVi-.— hkra-. $asO Drn^0”1 PrevarO. Jeb v svoinn°V^kov' liberalci ve-bil° videti ^^ih, kom agOslavni drži, na-T^^be Za entlranju domnevne itd. to^Sovoru rn°vškovem sklep-> Ce bi ta vi ,'k'Je menil«... in s J1 a’ je boliš a?a ne bda najboljša n>So P0 8|asovanju presene-SkawSk°se^ dvsn?trskih kanuVUd' na obrazih datov kazalo pre- Vespr^^dniki J da seje t0 zgodila. 'so skrivali svojega 'nda°i?ne’je n')11' 'n n' bote' Priti sesta v desen°Veda' nov' krog. V'ti Pred|0J ' dnevih poskušal 8 za novo vlado ozi- roma pridobiti potrebno podporo in dodal »zelo težko je ocenjevati, kaj se je zgodilo, ker tega nihče ni napovedal vnaprej. Glasovanje je bilo tajno. Zagotavljali so, da bi moral biti 46. glas zagotovljen.« Marjan Podobnik: »Da se je tako izteklo, je prvi pomemben korak k temu, da rešimo stvari v boljši smeri, da preprečimo nevarnost, da bi zapravljali pozicije, ki jih je Slovenija že dosegla, in vesel sem, Poudaril je tudi, da je bil razočaran nad odgovori predsednika vlade in* ljudi iz vladne koalicije, saj je dobil »neprijeten vtis, vtis zmagovitosti neke skupine, ki predstavlja nekaj starega, ne pa nekaj novega, optimističnega. Upam, da bo sedanji rezultat streznil tudi predsednika vlade, tudi njegov krog, da bodo pripravljeni na resne pogovore ... Če seje že toliko poudarjalo, seje zdaj tistih znamenitih 45 - 45 v tem parlamentu danes vzpostavilo, in to kljub prepričanju, daje mogoče priti na nelegitimen način do 46. glasu ... Rekel bom tako: Kakor seješ, tako žanješ.« Bil pa je med tistimi, ki verjame, da so možnosti za sestavo vlade, »ki bo pot naprej ne pa nazaj«. Janša je zagovarjal trezen dogovor in predčasne volitve, položaj pa označil kot »zgodba se na neki način vrača na začetek. S tem so vse možnosti odprte.« O možnosti vlade narodne enotnosti je menil, da ni izključena, »vendar smo pripravljeni samo na resne pogovore, torej če bodo vse možnosti odprte, ne pa, kjer je pol že zabetonirano s pogovori z drugimi strankami, torej dogovarjanje zaradi vtisa«. Zavzel pa seje za spremembo volilne zakonodaje in predlagal za prehoden čas neko administrativno vlado, najkasneje v jeseni pa nove volitve. Peterle je seveda poudaril, da takšna vlada ni niti moralno niti politično upravičena. Zavzel se je za nevtralnega mandatarja, ki bi bil Sprejemljiv za oba politična bloka in ki bi vzpostavil tehnično vlado, ki bi pomagala tudi pri spremembi ustave, na podlagi katere bi prišlo do predčasnih volitev. Še enkrat pa je pou daril: »Vztrajamo politično in moralno, da Pucko vrne mandat, kajti s prestopom je prevaral volivce, drugič pa menim, da bi bilo prav, da bi Drnovšek vrnil mandat in omogočil izvolitev tehničnega mandatarja.« Pomurski LDS Tudi prekmurski in prleški poslanci niso skrivali presenečenja nad glasovalnim rezultatom. Medtem ko je Špindler menil, da nismo bližje volitvam, Džuban pa, da bi morali volivci ponovno odločiti, za katero vlado so, čeprav se zaveda, da volitve niso mogoče čez noč. Tudi Gerenčer ni skrival presenečenja, saj je mislil, da koalicija 46 drži, je pa poudaril, da »bi bile najboljše nove volitve«. Vsi trije so zavračali pritiske demonstrantov na poslance, čeprav niso mogli oceniti, kakšen vpliv naj bi imele na odločitev enega od poslancev. Poslanca s krajšo dobo sta celo menila, da se je morda kdo zmotil in narobe zaokrožil. Ah, tolažba pač. No, v bližini LDS-ovskih poslancev je bil tudi Pucko, kije povedal: »Rezultat je zame določeno presenečenje. V tem trenutku je težko ocenjevati, kako je prišlo do tega. Mislim, da ni nobenega razloga za volitve, te navsezadnje stanejo in na koncu seveda ne prinesejo sprememb, razen tega, da se v državi, kjer ni vlade več mesecev ali pol leta, nič ne bi dogajalo, mislim pa, da vlada mora funkcionirati ...« Na vprašanje, ali je morda on 45. glas, pa je odgovoril: »To je brezvezno vprašanje. Svoja stališča sem zelo jasno povedal.« Kdo torej ni podprl Drnovška? Povsem neverjetna se zdijo namigovanja, da Drnovška niso podprli znotraj LDS, kot je npr. ugotavljal komentator v Frankfurter All-gemeine Zeitung, ki je videl možni 45. glas v Kacinu, ki mu Drnovšek ni ponudil ministrskega stolčka. Neverjetno predvsem zato, ker je Drnovšek predlagal več ministrskih kandidatov, ki bi padli že ob prvi interpelaciji, to pa pomeni, da se bi mesta hitro spraznila. In koga, če ne svojega, je najlažje žrtvovati? Spomnimo se samo, da se ob interpelaciji Thalerju Drnovšek sploh ni prikazal v dvorani. Dejstvo je, da je tisti, ki ni podprl Drnovškovih predlogov, na neki način opral Pucka in mu tudi dal lekcijo o tajnem glasovanju in možnosti, kako se izogneš »igri o poštenosti«, ki mu je očitno nakopala vse slabo, kar si človeški svet lahko izmisli. Pucko najbrž ni bil 45. glas, saj se je s svojim dejanjem stistnil v kot: častno razsodišče SKD-ja ga je vrglo iz stranke, LDS pa torej tudi ni mogel obrniti hrbta. Torej, čeprav bi si vsi tisti, ki so nanj apelirali, želeli, da bi storil, očitno ni. Zlitje SKD in SLS? Čistke znotraj SKD SKD so našli grešnega kozla, tako za slab volilni izid kot tudi za najrazličnejša trenja znotraj stranke Dežurni krivec je seveda Ciril Pucko, ki je s svojim dejanjem povzročil ne samo začasno utrditev dveh blokov, temveč tudi vsaj navidezno trdnost pomladnega trojčka. S svojim dejanjem je bolj kot k prenovi SKD pripomogel k zahtevam posameznih članov po zlitju dveh strank: SKD in SLS. Oglasile so se zahteve, na katere Peterle pred volitvami ni pristajal, če se samo spomnimo, da se v štentviško gimnazijo, kjer naj bi že pred volitvami podpisali sporazum med tremi pomladniki, sploh ni prikazal. To pa pomeni, da je računal, da se bo SKD vendarle znašla kot ena od močnejših strank ob Drnovšku, torej v vladi. Počistimo se Častno razsodišče SKD je v skladu z osmim členom statuta SKD izključilo Cirila Pucka iz stranke zaradi »škodljivega delovanja proti stranki«, kot so zapisali v izjavi za javnost. Čeprav naj bi s tem potrdili predlog izvršilnega odbora SKD in napoved, da bodo izključili tiste, ki bodo s svojim ravnanjem škodovali stranki, niso upoštevali nekaterih regijskih pobud strankarskih mož, ki so vrhu stranke predlagali, naj s čistkami znotraj stranke počakajo do izrednega t. i. prenovitvenega kongresa. Seveda če ta bo, saj je Peterle povedal: »Po našem statutu moramo imeti redno letno konferenco, ta bo 12. aprila letos, po veliki noči in tam bomo ugotovili, ali lahko zadeve uredimo na konferenci ali pa je potreben še izreden kongres«. Torej v SKD so se začele čistke s Puckom. Toda ali bodo iz stranke pometali vse ljudi, ki se javno ne bodo strinjali z vodstvom stranke? Seveda Peterle ni povedal, katera glava bo še odletela, toda na vprašanje, ali lahko pričakujemo še več izključitev, je dejal, »verjetno še«. Do kod torej gre enotnost stranke, proti kateri delujejo posamezniki? Zlitje SKD in SLS Pobude SKD-jevcev po zlitju s stranko SLS si seveda predstavljata oba liderja po svoje. Medtem ko bi Peterle pristal na zlitje v enotno stranko, najbrž pod kakšnim drugim imenom, pa si Podobnik (kar je razumljivo tudi glede na volilni uspeh) ne želi fuzije, temveč je pripravljen v svojo stranko sprejeti številne ali pa celo vse člane SKD. Vse to se da razbrati iz odgovorov obeh strankarskih prvakov. Lojze Peterle je na vprašanje, kaj meni o pobudi krščanskih demokratov iz Pomurja, da bi se združili z ljudsko stranko, odgovoril: »Ta pobuda je ves čas odprta. Mi smo jo večkrat formalno predložili ljudski stranki in za nas stališče ni spremenjeno. Marsikdo tudi v teh okoliščinah oživlja to pobudo, kajti če bi bili ti dve stranki skupaj, na primer ne bi imeli problemov z izbiro mandataija. Vendar mi ne želimo delati na silo. Ta pobuda je bila dana in velja.« Marjan Podobnik je o SKD-jevski želji in možnosti ene stranke menil: »Mislim, da ni možnosti, vendarle imata stranki različne pristope, predvsem pri načinu dela. Naš dosedanji pristop je prepričal veliko ljudi. Smo pa odprti za ljudi, ki se vključujejo. In če bi SKD ocenila, da je ljudska stranka tista, ki lahko uresniči vse njihove želje, cilje, smo odprti. In zato se nekateri že zdaj vključujejo. Glede združevanja pa mislim, da ni kakih možnosti. Po pristopu, po načinu dela so med strankama precejšnje razlike, zato je prav, da se stranki samostojno razvijata, da pa sodelujeta kot sodelujeta tudi zdaj, v krogu strank slovenske pomladi.« ' " ' AMNA POTOČNIK . 45. glas tudi ni prišel iz vrst ZLSD; saj so podpisali z Drnovškom pogodbo o podpori ministrov, pa še ponujenih mest je bilo dovolj. Tudi v Jeličičevi stranki bi zaman iskali koga, ki bi izdal Drnovška, saj s toliko odstotki glasov dobiti tako pomembno mesto, kot je notranje ministrstvo, vendarle ni kar tako. Očitno mandatarju nista odrekla podpore niti poslanca narodnosti, čeprav je bilo nekaj špekulacij na temo Battelli. Torej ostaja samo še ena stranka, ki ji je mandatar ponudil očitno premalo. Resor brez listnice. DeSUS, za katerega so se pomladniki spraševali, kako je lahko tako malo iztržil. Res, če je že zdaj tako malo, koliko bi potlej pri vseh upokojenskih zadevah sploh? Po podzemnih linijah so zato prišle informacije o Zoranu Lešniku kot možnem 45. glasu. Pa vendar, ne pozabimo, glasovanje je bilo tajno. Zato špekulacije o tem, ali sije 45. glas premislil, ker je bil razočaran nad pogajalskim izkupičkom, ali ker so k temu prispevale demonstracije pred parlamentom ali parlamentarni ugovori Drnovšku v parlamentu ali ... ostajajo samo to -špekulacije. AMNA POTOČNIK Fotografije: JURIJ ZAUNEKER Anonimka »Očiščeni« Pucko Morda ste tudi vi te dni dobili v svoj nabiralnik anonimko z naslovom »So-krajani, sosednje, moji volilci, državljani!«, ki naj bi jo napisal »izrabljeni in ujeti poslanec« Ciril Pucko. Razpošiljanje anonimk na domače naslove je torej preseglo parlamentarne pisarne, kjer so jih očitno že vajeni, vsaj od »policijskih« anonimk naprej. Bistvo anonimk je, da njihova vsebina čimprej postane »javna zadeva«, tisti, ki je avtor oziroma ki so avtorji, pa skriti za tem ali onim imenom. V anonimki, ki naj bi jo spisal Ciril Pucko - kar je poslanec zanikal še isti dan na televiziji, avtorstvo pa pripisal pomladnim krogom -, je »zadeva Hit« uporabljena kot tista, ki naj bi povzročila njegovo zapustitev parlamentarnih klopi v prejšnji sestavi državnega zbora in odhod na direktorsko mesto davčne uprave v Mariboru ter njegovo podporo mandatarju Drnovšku. Že kar bolno se zdi zatrjevanje, po katerem naj bi bil ravno Pucko znameniti 45. glas, ki je obrnil hrbet Drnovšku. Oprostite izrazu, toda če je imel toliko jajc, da je javno storil (resda moralno oporečno dejanje), potem ne vem, zakaj ne bi tudi zdaj javnd razglasil svoje nepodpore, če bi to dejansko storil. Saj, kaj pa ima zgubiti zdaj, ko se je ves gnev že usipal nanj in njegovo družino? Zato se zdi pisarija v anonimki, npr. »Ko bi bog dal, da bi bilo more, ki seje pričela dosti prej, čimprej konec in upam, da bom s to javno izpovedjo korak bliže z osebnim očiščenjem«, že skorajda bolna, »špilala« pa naj bi očitno predvsem pri volivcih, ki so jim besede kot spoved pa očiščenje pa poštenost itd. blizu. Nekdo se torej igra. Najbrž tisti, ki o zadevi Hit vedo več, kot so pripravljeni povedati. Če bi se zdela zgodba o izvajanju pritiska na Pucka, ker bojda z izgovorom, da ni več poslanec, ni glasoval pri sprejemanju poročila o zadevi Hit, še verjetna (ob zanemarjenju dejstva, da bi lahko namesto njega vskočil drug »krščanar« in glasoval, kot bi mu naročili), se zdi zgodba o izsiljevanju Pucka, ker naj bi v kazinu Perla v Novi Gorici pri Danilu Kovačiču na ruleti izgubil 68.000 nemških mark, resda že skorajda preveč preprosta formula. Zgodba, ki naj bi mu prinesla še dodatnih 120.000 nemških mark, seveda kje drugje kot v avstrijski in švicarski banki. Tipično, se vam ne zdi? Že v prejšnjem režimu so bile avstrijske in švicarske banke menda tiste, kjer seje nalagal denar »lopovov«, zato je ciljanje anonimnega pisca na zavest slovenskega bralca razumljiva, saj naj bi se tako potrdila verjetnost pisarije. V nadaljevanju anonimke so spletli tudi, daje žena za spremembo svoje izjave dobila 200.000 mark, za kar naj bi seveda dobila denar bogve kdaj. O tem, da je Pucko v parlamentu nedosegljiv, vam lahko povem, da to ni res. Srečate ga lahko na tem ali onem hodniku in bodite prepričani, da brez spremstva, razen seveda, če sestavljalec pisarije ni mislil na kakšno »astralno telo«, ki varuje poslanca. Drugo pa je, če ga zaradi lastnega gneva in prezira ne opazite. Anonimka se konča s »Puckovim« priznanjem, da dobiva pred javnimi nastopi injekcije, da so izjave na televiziji vnaprej napisane, daje slabič, da ga je strah in da ga obkrožajo nevarni ljudje: »Komunisti so bolj, kot kdajkoli med nami. Zalega seje odela v ovčje kožuhe in nam predava o demokraciji, da nas bo lažje okradla in nas okradene in izropane pahnila nazaj v naročje Balkana!« Kot p. s. pa je dodano: »Če se mi bo kaj zgodilo, veste kdo meje. V njihovih rokah sem, nikamor ne morem. Mandata poslanca mi ne pustijo vrniti.« . Skratka, prepoceni, da bi to spisal sam Pucko. Kdo je torej resnični avtor, pa se glede na nerazkritje dosedanjih »botrov.« anonimk zdi vprašanje, na katerega si mora poiskati odgovor vsakdo sam. A. POTOČNIK 4 vestnik, 13. februar 1 »Lorfa« odvezuje odgovornosti Za pustno »lorfo« je mogoče skriti svoj obraz in si privoščiti dejanja, za katera potem ni potrebno odgovarjati ne pred tronom in ne pred zakonom. Zakriti obraz z »lorfo« odvezuje človeka odgovornosti za storjena dejanja, čeprav bi drugače moral polagati račun in čutiti posledice svojega nemarnega, nemoralnega, izkoriščevalskega, okoriščevalskega dejanja. In skoraj enako dobra ali še koristnejša za človeka je tista »lorfa«, ki je spletena iz samih lukenj v zakonu, saj se je zanjo mogoče skrivati vse dni v letu, ne le na pustni dan. Pa jo razkrijmo, vsaj eno od takšnih, ki je nekaterim še kako po meri. Ne za tremi vodami in ne za tremi gorami, ampak za prvim vogalom je »oštarija« s slovesom. Lastniki so jo postavili na noge, sedaj pa je prišel čas, da z njo shodijo še njihovi otroci. Veselje njim, ki imajo potomce in naslednike tistega, kar so sami gradili, toda to radost je mogoče obogatiti še z nečim. Otrok postane mladi »vert«, in »stari vert« se zaposli pri njem. Ne dlje časa kot ravno za eno leto. Potem pa »sin očeta čez prag«, saj zanj nima več dela. Oče pri svojem sinu delodajalcu Samostojni podjetnik, ki ima svojo dejavnost registrirano kot s. p., lahko preneha z delom in si pridobi pravice kot brezposelni na Zavodu za zaposlovanje le, če so posredi zdravstveni razlogi ali pa s predloženo odločbo z Zpiza potrdi, da si ureja invalidsko pokojnino. Kot utemeljen razlog je tudi višja sila, na primer požar ali druga nesreča. Povsem enako velja za zasebnike, ki imajo svojo dejavnost registrirano kot družbo z omejeno odgovornostjo ( d. o. o.), in če gre hkrati za lastnika in direktorja te družbe. Toda tem omejitvam (pred tremi leti te še niso veljale) se zasebniki lahko izognejo in si pridobijo pravice iz naslova brezposelnosti na zaposlitvenem zavodu, če dejavnost prepišejo na nekoga drugega, lahko tudi ožjega družinskega člana, in se pri njem zaposlijo vsaj za leto dni. Pravne službe na zaposlitvenem zavodu namreč osebo, ki je ostala brez zaposlitve, povprašujejo po zaposlitvah v času zadnjih devetih mesecev. postane tehnološki presežek in se lahko prijavi na Zavodu za zaposlovanje kot brezposeln ter si pridobi vse pravice iz tega naslova - denarno nadomestilo, ki običajno traja dve leti ali kar do časa njegove upokojitve. To je njegova pravica, država pa nima pravice spraševati, ali sta oče in sin še vedno za skupno mizo in ah še naprej veselo zajemata iz skupne sklede, ki jo s svojim delom pridno polni tudi oče, uradno potisnjen čez prag. Ljudje pa vedo za »lorfo« in poznajo ljudi za njo, zato se sprašujejo, kako je mogoče, da se jim zaradi preobilice dobrot ne zatakne v grlu. Ce »lorfaiji« trdijo, da od države poberejo tisto, kar je njihova pravica, saj je tudi država pobirala od njih dosti in preveč, pa ljudje pravijo: odžirajo drugim, ki so brez kruha in se hranijo pri mizi, ki jo polnimo vsi. MH Stari Elrad Le delavcev ne! Novi lastniki bi radi imeli le delovne prostore, stroje in proizvodne programe, nikakor pa ne tudi delavcev - Za koga bo stečaj Elrada Elektronike večja rešitev? V zahtevi stečajnega upravitelja na četrtkovem zboru delavcev, da naj sami sprejmejo sklep, da si želijo stečaj podjetja Elrad Elektronika, in ta sklep lastnoročno odnesejo g. Benku na sodišče, ni nobene razumne logike. Zakaj naj bi delavci sami zahtevati stečaj za svojo firmo, v kateri so zaposleni? Tega ni nikjer na svetu, saj se povsod prav delavci najbolj bojijo stečaja. To pomeni, da dobijo v roke delavske knjižice. Vendar pa so razmere v primeru Elradovih delavcev drugačne, to so specializirani delavci, ki so strokovnjaki za elektronsko proizvodnjo in jih nihče ne more nadomestiti s kakršnimi koli brezposelnimi delavci. Te delavce, ki delajo sedaj, nujno potrebujejo tudi novopečni lastniki strojev in prostorov starega Elrada, saj imajo pogodbe in naročila za prihodnje mesece. Kako bodo torej izpolnjevali pogodbene obveznosti brez delavcev? Tako kot do sedaj in tako kot jim dopuščajo zakonske luknje: delavci bi bili še naprej zaposleni v Elradu Elektroniki, delali pa bi njihov proizvodni program. Takšnega pogodbenega delaje ogromno skorajda v vseh podjetjih. Zakaj bi torej zaposlili 20 ali 40 delavcev, če to ni nujno niti jih ne more nihče prisiliti. Dokler gre tako - in prav v začetku funkcioniranja podjetja je čim manj obveznosti še kako dobrodošlih -, bodo pač poslovali na takšen način - s prerazporeditvijo delavcev. Pa vendar s tujo delovno silo, ki dela za njih. Na petkovem zboru delavcev (7. februarja) so bili po dveh urah močno zmedeni, neopredeljeni. V njihovih očeh je bilo videti razočaranje, strah, še najbolj pa mržnjo. To so bili dobri Elradovi delavci, tisti, ki so padli skozi številna sita, ko so jih prebirali za odpuščanje. Ostali so torej najboljši od dobrih delavcev nekdanjega 1600-članskega kolektiva Elrada, kjer so izdelovali elektronske dele, kabelske sisteme in antene. Pred desetimi leti so bili še ponosni na svojo firmo, delavci Avtoradgone, kjer so se že začeli problemi, so jim zavidali. Zdaj jim je ostala samo volja do dela. Zapustili so jih vsi, tudi sindikalisti jim ne morejo pomagati. Kako, ko pa se znotraj hal pojavljajo različne struje in različna mnenja. Enega vršilca dolžnosti zamenja drugi, tega pa spet tretji. Maroviča, ki je uspel podpisati pogodbo z Inglarjem, da bodo delavci Elrada Elektronike delali za Inglar, je namreč zamenjal Branko Šeruga. Pravnica Tatjana Petek trdi, da takšno delo za drugega ni mogoče, saj je tvegano in ne vedo, ali bodo sploh dobili plačo. Zakaj se stečajnemu upravitelju naenkrat tako zelo mudi, da želi delavce prepričati, naj sami zahtevajo stečaj, ko pa je sodišče sklenilo, da se mora opraviti revizija in se bo o uvedbi stečaja od- ločalo šele na osnovi revizijskega poročila? Tega pa še ni, saj naj bi ptujsko podjetje končalo z delom šele marca. Zakaj ni raje kot pff dsednik skupščine dosegel, da bi delavce razglasili za tehnološki presežek, saj bi jih potemneti podjetja v Elradovi stavbi met® zaposliti - seveda bi bili v tem primeru še šest mesecev »naP' bi« Elrada Elketronike, saj imajo še šest mesecev pravico do place' nato pa bi jim tudi na zavodu® zaposlovanje pripadale vse pra*1 ce iz minulega dela. Morebiti Pa so stečajnemu upravitelju pod® rili upniki, ki ne želijo več čaW I in mencati. V četrtek so v dove hale prišli rubežniki, kB, jih usmerjala nekdanji direktor1, začetkov Elrada Elektronik61 zunanji partner - v iwe Kmečke zadrug banke so lepil'” stroje in oprem0 stke z napisom ’ rubljeno«. Nek • nji direktor Sag naj bi menda »P zabil« povedat1 s danjemu vodstvu« da dolgujejo ban* ZARUBLJENO V četrtek, 6. februarja, so rubežniki na nekatere Elradove stroje lepili listke. Napotki niso bili povsem pravilni, kajti nekateri stroji so že zamenjali lastnika. 30 milijonov. bernard* B. PE^ Delo vredno le nekaj tisočakov »Ne vem, koliko nas bo za tolikšno plačilo sploh še delalo«* so našemu mediju sporočile zaposlene delavke v novoustanovljeni firmi Konsi v Kobilju, ko so v našem tedniku prebrale izjavo njihovega delodajalca, da za polno zaposlitev ne mor dobiti dovolj delavcev. Lastnika družbe Konsi Božo Hrboka 1® Tomo Kruhek, ki sta na Kobilje pripeljala nov proizvodni P®0" gram šivanja avtomobilskih prevlek iz blaga, sta delavcemza celomesečno delo v decembru izplačala od 6 do 15 tisoč to larjev. Resda gre za čas priučevanja, so sporočile zaposlen6, vendar je to po njihovem preslabo plačilo. Z delodajalcema s° se dogovorile za plačilo, in sicer 220 tolarjev na uro, vendar šivilje toliko zaslužile, če bi dosegle normo. »Toda normal postavljena tako visoko, daje ne dosegamo,« so povedale Prl zadete delavke. Nekatere še imajo po stečaju Kobitexa pravi0® do denarnega nadomestila z zavoda za zaposlovanje, vendar m vse, zato jih nizko plačilo za opravljeno delo prizadeva še to liko bolj. Zdomsko društvo je ustanovljeno tudi v Sloveniji Pomoč povratnikom Nemško-slovensko kreditiranje programa za ustvarjanje eksistence v Sloveniji Morda se sliši nekoliko nenavadno, da tudi v Sloveniji deluje zdomsko društvo. Ob tem bi najprej pomislili, da so ga po vsej verjetnosti ustanovili delavci iz nekdanjih jugoslovanskih republik, ki so pri nas na »začasnem delu«. V resnici pa gre za društvo, ki je namenjeno slovenskim zdomcem, in to tistim, ki se za stalno vrnejo iz Nemčije. O njem smo slišali nekaj podatkov na tradicionalnem srečanju zdomcev v Radencih, pred kratkim pa smo se oglasili na sedežu tega društva v Ljubljani (Celovška cesta 143) in se pogovarjali z njegovim predsednikom ROMANOM HABICHTOM. Uradno ime zdomskega društva v Sloveniji je Društvo povratnikov iz Nemčije. Ustanovljeno je bilo marca 1996 na pobudo banke Deu-tshe Ausgleihsbank s sedežem v Bonnu, ki pa ni običajna banka z okenci in blagajnami za poslovanje z občani, ampak gre za javno-pravni kreditni zavod nemške vlade. Od leta 1989 so začeli po naročilu zvezne vlade »subvencionirati ustvarjanje eksistence« v državah v razvoju v okviru reintegracij skih programov ter sodelovati pri razvoju srednje velikih gospodarskih struktur v nekdanjih socialističnih državah, in sicer v procesu gospodarskih sprememb iz planskega v tržno gospodartsvo. V ta namen so ponudili subvencije za povečanje kapitala in ugodna posojila tistim, ki so bili na delu v Nemčiji in so se odločili za vrnitev ter ustanovitev lastnih podjetij ali za obrtniško dejavnost v svoji domovini. V prvem krogu držav, ki so bile deležne te pomoči, je bila tedaj tudi nekdanja Jugoslavija, kije morala ustanoviti tudi lasten fond za ta namen. Najbrž se kdo še spomni sestanka na Gospodarski zbornici za Pomurje v Murski Soboti (na njem sta sodelovala tudi nekdanji nemški veleposlanik v Jugoslaviji in takratni predsednik jugoslovanskega fonda), na katerem so govorili ravno o možnos- Najvišji znesek posojila, ki ga lahko dobi prosilec iz tega sklada, je 300.000 nemških mark preračunih v tolarje po srednjem tečaju Banke Slovenije. Obrestna mera znaša 6 odstotkov letno, obstaja pa možnost izbire med dvema metodama obračunavanja obresti. Pri devizni klavzuli se vodijo kreditni tekoči računi v markah, izplačilo posojila ter vsa plačila obresti in obrokov pa se nakazujejo v tolarjih. Zneski se preračunavajo po uradnem srednjem tečaju Banke Slovenije na dan zapadlosti. Pri revalorizacijski klavzuli (TOM-klavzula) pa se kreditni tekoči računi vodijo v tolarjih, obresti pa obračunavajo na podlagi osnovne obrestne mere (TOM), ki jo mesečno objavlja Banka Slovenije. Posojilojemalec mora imeti praviloma zagotovljen 30-odstotni lastni delež od vrednosti projekta. Kot lastna sredstva se štejejo poleg gotovine tudi vrednostni predmeti (stroji, zemljišče idr.) tih financiranja tako imenovanih reintegracijskih programov zdomcev. Z razpadom Jugoslavije so nastala seveda drugačne razmere in Slovenija se je kmalu po osamosvojitvi z Nemčijo uspela dogovoriti za sprejem novega sporazuma (5. novembra 1992. leta) »o finančni pomoči za ustvarjanje eksistence in poklicnem vključevanju kvalificiranih delavcev Republike Slovenije«. S tem sporazumom sta se obe državi sporazumeli, da bosta vsaka prispevali v skupni sklad po 20 milijonov mark za spodbujanje vračanja slovenskih kvalificiranih delavcev iz Nemčije pa tudi za spodbujanje majhnih in srednje velikih zasebnih podjetij ter za izboljšanje stanja pri zaposlovanju v Republiki Sloveniji. Leta 1994 pa sta se državi dogovorili, da bosta povečali sklad za skupno 20 milijonov mark (vsaka stran po 10 milijonov), ki je bil ustanovljen pri Slovenski investicijski banki. - Kaj ima skupnega Društvo povratnikov iz Nemčije v zvezi s tem spo razumom? In zakaj ste prav vi njegov predsednik? »Nemška banka se je hotela zavarovati, da bi bil ta denar dobro naložen in da ne bi prihajalo do kršitev sporazuma, do nekaterih »lum-pmarij«, kot se je to dogajalo v nekdanji Jugoslaviji, zlasti v južnih republikah. Zato si je v Sloveniji najprej zagotovila svojega predstavnika. To je bil Graf Plettenberg, ki je kot njihov uslužbenec delal približno dve leti v Sloveniji. Ko si je našel drugo službo v Nemčiji, se je Deutsthe Ausgleihsbank odločila, da v Sloveniji ne bo imela več svojega zaposlenega predstavnika, am- Roman Habicht, predsednik Društva povratnikov iz Nemčije. Sedež društva je v Ljubljani, Celovška cesta 135. Tisti zdomci, ki se imajo namen vrniti iz Nemčije in vlagati v kakšen projekt (lastno podjetje), lahko dobijo pri tem društvu dokaj koristne informacije. (Fotografija: J. G.) pak da bo našla drugi povezovalni člen pri reševanju problemov, ki se pojavljajo ob podeljevanju in vračanju posojil. G. Plettenberg je predlagal podobno rešitev, kot jo imajo s Turčijo, Perujem, Čilom in še nekaterimi drugimi državami, to je ustanovitev Društva povratnikov iz Nemčije. Sklical nas je na po pogovor, nas anketiral in seznanil z namero. Bil sem predlagan za realizacijo, torej da speljem registracijo društva. Zakaj ravno jaz? Imel sem določene izkušnje, ki sem si jih na Radenska na borzi Radenska je dobila sklep o sprejem« vrednostnih papirjev, delnic v kotacijo A Ljubljanske borze. Na borzi bodo tako kotirale delnice Radenske z oznako A (to so delnice, ki so bile prenesene na Pokojninski, Odškodninski sklad ter Sklad RS za razvoj - slednje so lahko odkupile pooblaščene investicijske družbe) ter delnice z oznako G (to so delnice iz javne prodaje). Njihova skrajšanja oznaka na borzi pa bo RARG. S sprejetjem vrednostnih papirjev v kotacijo se mora trgovanje na borzi začeti najkasneje tri mesece od sprejema v kotacijo. »Res je bilo povpraševanje in trgovanje z delnicami • d°if Radenske na sivem trgu privatizacijskih daj živahno, vendar velikih sprememb v lastni delnicah iz javne prodaje in tistih, ki so jih ni bilo,« je povedal generalni direktor uprav® ske Alojz Behek. V postopku lastninjenja je R dobila okoli 18 tisoč 500 lastnikov delnic« lastnikov v register pri Klirinško depotni druz fjj1 je sedaj okoli 17 tisoč. Veliko povpraševanj6 5pl* posredniških hiš po delnicah Radenske in to. .pr stniška struktura doslej še ni pomembno sP1^!0? je lahko osnova za napoved, da bo trgovanje 2 s6 j mi Radenske na borzi živahno in temu pri1” oblikovala tudi njihova cena. Možnosti za trg jP delnicami Radenske bo torej še veliko. bral v Nemčiji, v okrožju Stuttgart. Tam sem skupaj z ženo Marijo, ki je bila učiteljica slovenskega dopolnilnega pouka, pogosto zahajal v zdomska društva, jim pomagal pri proslavah, prireditvah idr. Poleg tega sem tudi sam ustanavljal v Sloveniji družinsko podjetje in tako sem bil neposredno zainteresiran za nadaljnje uresničevanje meddržavnega sporazuma o finančni pomoči našim zdomcem, ki se za stalno vračajo v Slovenijo.« - Ali vam je znano, koliko projektov je bilo v okviru tega sporazuma že realiziranih in za kakšne namene? »Realizirani so bili v bistvu vsi projekti, ki so bili vloženi v skladu s sprejetimi pravili. Podatke o tem sicer vodijo pri Slovenski investicijski banki, kolikor pa mi je znano, je bila vrednost realiziranih projektov, ki so bili sofinancirani (kreditirani) iz tega skupnega sklada do 13. septembra 1995, okrog 50 milijonov mark. V program seje vključilo 217 povratnikov, z realizacijo projektov pa je bilo zagotovljenih 779 delovnih mest. Največ sredstev je bilo vloženih na območju Pomurja in Štajerske, od koder je tudi največje število zdomcev povratnikov iz Nemčije. Kar se tiče dejavnosti, pa je bilo največ posojil odobrenih za vlaganja v gostinsko-turistično dejavnost in trgovsko dejavnost, proizvodnja pa je šele na tretjem mestu. Ena od mojih idej je, da bi kot predsednik Društva povratnikov iz Nemčiji uspel vzpostaviti tesneješe so delovanje s kulturno-prosv6^ društvi v Nemčiji, da bi nior*1 jj. povratnike in kandidate z® K čenje posojil iz tega naslov® usmerjali v proizvodno in st0 j no dejavnost.« - Kako pa vaše društvo praV14( jt deluje, kakšne ugodnosti nv < kako lahko nekdo postane vas 6 »Člani društva se občas® j, stajamo, si izmenjujemo izkuS se seznanjamo o vsem, kar J6 koristno. Imamo tudi eno od nih prevajalskih agencij. teljica in lastnica je naša c* j člani pa imajo 10-odstotni P J za njene storitve. Poleg tega s našimi člani tudi taki, ki tiskarske in fotostoritve, 1^ tudi kopirnico idr. Naše os poslanstvo pa je svetovanje P janju posojil iz skupnega n6^ slovenskega sklada - PraV spet pričakujemo razpis Slo j investicijske banke organ1' jf poslovnih stikov in semir*ar-’gta|)»' menjava izkušenj v zvezi l vljanjem zasebnih podjetij. P vanje pri počitniškem bivanj® v Nemčiji (ohranjanje n6®1^ jezika), navezovanje stikov s vnimi sodelavci in tudi ranje skupnih kulturnih Prl%i# V naše društvo pa se lahko povratniki iz Nemčije, ko se pfll nijo s statutom, napišejo P01 izjavo in so pripravljeni članarino, ki znaša 5 mark n oz. 5.500 tolarjev letno (na no).« ^nik, 13. februar 1997 ^gospodarstvo Sejemske priložnosti za regijo Gradbeništvo, kmetijstvo Občina Radenci Državno ali občinsko? Občinski svet Radenci meni, da Radenska ui sadjarstvo Na radgonskem razstavišču bodo vztrajali pri dveh vsakoletnih in dveh bienalnih sejmih - Junija veliki posvet o embalaži 21. stoletja - Novembra nov Perspektivni sejem SADJE Da je zanimanje za radgonske sejme, ki jih organizirajo sodelavci Pomurskega sejma, d. d„ izjemno veliko, potrjujeta vsakoletna udeležba ra«tavljalcev in obisk obiskovalcev. Številka obojih namreč narašča, medtem ko je pri sejmih v drugih mestih ravno nasprotno. V Gornji Ra-g°ni so v 19 sejemskih dneh gostili čez 220 tisoč obiskovalcev. *______ L Sodelavci Pomurskega sejma iz Gornje Radgone - direktor Ja-uez Erjavec, projektni vodje Mateja Jaklič, Albina Horvat in Zlatko Mir - so na tokratni novinar-ski predstavitvi lahko povedali res pomembne informacije za jakost. Jeseni bo v Gornji Radgoni po večletnih pripravah končno zaživel nov sejem, imenovan Sejem sadje - 1. mednarodni sejem semen, sadik, trsnih cepljenk, sa-dja in opreme. Ta sejem podpira slovenska stroka s področja sadjarstva in agroživilstva, kar za organizacijo novega sejma ni nepomembno. Radgonski sejem bo bolj dodelan, obširen in strokovno pripravljen, kot so bile dosedanje tovrstne lokalne razstave. Novembrski čas je za organiza-c>jo takšnega sejma primeren, saj R takrat večina sadežev že obra-aib ter bodo pridelovalci in pre-5 ovale! že razmišljali o novi le-'n> m imeli čas za ocenjevanje. raialbo od 7. do 11. novembra, bo zadnji sejemski dan v ornji Radgoni vsesplošno mar-tinovanje. Čeprav ima v Sloveniji M 37 odstotkov vseh kmetij tu- ’ torbici je zaslužek ^°uižale so hTlle,n obs‘°iu žižkovskega obrata delniške družbe loko Line T Pfli >n dela *' V za<*njih nckaj letih vsaj dvakrat pred tem, da bodo vrata 0|VCC 0(lpustiti’ kakor seje zgodilo še z nekaterimi drugimi obrati S,Sv°jiiiii izdem® lloživljal najprej ob izgubi jugoslovanskega trga, saj je Toko 'skanje novj. kl oskrboval kar 40 odstotkov tega trga. Usmerjanje v izvoz ter *Števi pos'ovnžen^ največ in to Pa j*h izdelala10 na mesec’ svet Za Partner' ? kar ^est tisoč, ski?. m°dnega ohi^683 inqe v tem Orb>c inm b 'kovanja žen-s‘v ?ekaj p a8e dr°bne galan-eetrt ia- kife ?^0- France-ah "a sečnnterije jn , 1 vetovne modne Žižki?0 tisoc>^^ Vsegah?ešijejo l°rbic' V dvser?ar ponu milijona, za nesreče P delu 53 milijonov, za n go družinskega člana milijonov, za poškod zunaj dela 17 rnilijoa° ‘. za potne stroške 75/1 lijona, dnevnice 31 lijonov in za drugo. dodal, da do razkoraka prihaja zaradi različnosti a nih mest, uradno delodaja1^^. posli delavca za določeno » 4 no mesto, ta pa potem oP J povsem tretja dela, pa tudi različnih pristopov Posal'Jf)|;|fi' zdravnikov in različnih narnih stališč. In še na n6*^ treba opozoriti: delodajaR$ ne zdi vredno urejati ali Prl cf< ti delovnih mest, pa četudi n^( za velik strošek ali zrn^nJ v storilnosti. Na primer tovarni, kjer delavke sesta dele zlagajo v košare ih J J, tem odnašajo, zaman op°z‘ naj velike dvajsetkilogra^S. šare zamenjajo z manjs'1 delavke zaradi dvigovanja P like teže pogosteje boleh poškodbami hrbtenice. MAJDA učencev strojne enote), O ga zaganjalnika do elektr« ^ir vžiga (prikaz delovanja av skega motorja in razvoja av lizma), Svet elektronov vanje, analiza in izdelava^/ frekvenčnega širokopasovn^^jl čevalnika, simulacija dig’ vezja), . Od elektronskega delka (uporabni elektronski^ učencev idr.), »10. brat" 1^ glasilo SSTŠ), »Die da -(glasilo v nemškem jeziku ^s|»ii tematika na računalniškem , (prikaz teorije na računal j 0 vestnik, 13. februar 1997 Č^bčine Soboški svetniki prazniku »dodali« spominski dan Volk sit in koza cela?! fako je izzvenela razprava na ponedeljkovi popoldanski 25. seji Mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota, ko so svetniki ponovno obravnavali že lanskega 10. decembra sprejeti odlok o določitvi občinskega praznika. Pri tem je župan Andrej Gerenčer navedel, da »ne gre za neustavnost oziroma nezakonitost tega akta, vendar sem vseeno zadržal objavo iz več razlogov. Takoj po sprejetju odloka na mestnem svetu sem imel vsak dan telefonske klice občanov, ki so izražali veliko nezadovoljstvo in obsoja-b odločitev mestnega sveta, ki pri določitvi praznika mestne občine ni upošteval volje volivcev, izražene v anketi o prazniku občine. Svoj protest so Mrazili tudi predstavniki Zveze združenj borcev NOV.« Zaradi velikega nezadovoljstva meščanov so predsedniki svetov mestnih četrti 17. decembra sklicali skupno sejo, na kateri so sprejeli več sklepov. Tako so od župana zahtevali, da zadrži objavo odloka o določitvi praznika mestne občine, mestni svet Pa naj bi še enkrat proučil svojo odločitev, pri čemer bi upoštevali večinsko mnenje, izraženo v omenjeni anketi. Poleg tega so se ogreli za razpis referenduma. Če se mestni svet ne bi ponovno odločil o odloku niti razpisal referenduma o prazniku občine, so mestne četrti zagrozile, da bodo začele z zbiranjem podpisov za razpis referenduma. Pred popoldansko sejo mestnega sveta so se sestali tudi predstavniki političnih strank, zastopanih v mestnem svetu, in skušali najti najustreznejšo rešitev. Po daljšem in konstruktivnem sestanku so se Ob sklepu o 33-odstotnem nadomestilu za nepoklicno opravljanje županske jiinkcije je Andrej Gerenčer povedal, da bodo volitve novega župana 6. aprila. Na seji pa so prvo obravnavo prestali odloki o ustanovitvi javnih vzgoj-no-izobraževalnih zavodov in soboškega vrtca, zelena luč pa je končno prižgana za ureditveni načrt za razširitev mestnega pokopališča, saj je razprava o njem trajala že od leta 1990. vljalcev pa je terjal, da si vendarle natočijo čistega vina in pogledajo resnici v oči. Slišali smo celo samokritične pripombe, češ da ne vedo, kaj sploh delajo, in ali lahko mestne četrti in borčevska organizacija razveljavijo občinski odlok. Po besedah nekaterih svetnikov je vsa zadeva po nepotrebnem preveč spolitizirana, kot je dejal podpredsednik mestnega sveta Alojz Sraka, pa je zgodovina resda najboljša učiteljica, vendar se iz nje nekateri zelo malo naučijo. Verjetno bi tako razpredanje različnih pogledov trajalo še dolgo, če predsednik mestnega sveta Rudolf Horvat ne bi spomnil svetnikov, da se tokrat odločajo izključno o usodi že sprejetega odloka, ne pa o prazniku. Po javnem glasovanju (23 za in 2 proti) je obveljalo večinsko mnenje, pri čemer so se menda zgledovali po mariborskem primeru, da bo poleg občinskega praznika 16. julija še 17. oktober kot spominski dan. MILAN JERŠE Kako bo z ureditvijo soboškega Pokopališča? ti k^itveni načrt za zdajšnje in razširjeno pokopališče v S?bg Im ° “ Zelen" >“*. saj so mestni svetniki sprejeli ustrezenodlok S ga k°ncana do'goletna razpravljanja o primernosti ure odrl°PaHšča- Prejšnji občinski izvršni svet je konec leta 990 sprejel fazn ° ° javn' razIIrnitvi tega dokumenta, o katerem je po P/Va- se podjetje Komunala in mestne krajevne skupnosti niso S«« Za eno od različic ureditvenega načrta, je bilo odhcanjco preloženo. ZEV ie iuniia 1994 ponovno izdelal osnutek ureditven g ■ s«A* - M-* svet n dragačen od prvotnega. Sledila je javna razg , O^Pombe iz javne razprave sprejel 5. julija • nravj,0 sestani-tU(B odbor za urbanizem, ki je sklenil, da se z mej' m in poskušajo najti najboljše rešitve. ga na?°8 Za izdelavo ureditvene-je v nCrta Za mestno pokopališče p0|: °manikanju novih grobnih n’anikrUStreznem videzu in po-bvi funkcionalnosti zdaj- šnjega pokopališča. Zakon predpisuje, da se lahko pokopališče širi ali na novo ureja le, če je omogočno pokopavanje v naslednjih 30 letih. Ob upoštevanju Spodbujanje razvoja soboškega UT žalega gospodarstva občini Murska Sobota so se odločili, da iz. sredstev obcin-'l0sDešJ0ra^Una za subvencioniranje realne obrestne mere posoji za tolarjev*^® žalega gospodarstva v letu 1997 namenijo 200 milijonov namenia denar b* “Porabili za nakup, gradnjo ali obnovo prostorov, «bstoi n,h za Poslovno dejavnost, nakup opreme in temeljito obnovo 8 di, ne glede na strankarsko' lastne želje, z županom Pa' moremo doseči kompromis1' dejal Tropenauer ter županu°c tal, zakaj niti enkrat ni sp®* ustavnega spora, če so svetni delali protizakonito ...« Edini, ki je nekoliko sk»( omiliti stanje, je bil Branko Žan, ki je predlagal, da se m® odnos med svetom in župa"^ čimprej uskladiti v dobro’ občanov. Sicer pa so svetniki na 'J seji razpravljali še o števi drugih odločitvah, a so bile m prave po večini uperjene P predlagateljem (županu m činski upravi) in manj k®^ strankarskemu usklajevanj**-ko je bilo pri odloku o spr6®^ bah in dopolnitvah odloka o^ velaciji zazidalnega načrta dustrijska cona Gornja Ra» na«, odloku o podeljevanj*1^ nanj občine Gornja Rad? predlogu obravnave dela 0 ske uprave, nakupu zemljisC’ gradnjo vodnega zbiraln' Gomili v lenarški občini -li so tudi soglasje za »znam6 . policijski zabojnik na "jjj soglašali s spremembami81 . Komunalnega podjetja 6° Radgona, sprejeli odlok o novitvi javnega zavoda ž . stveni dom Gornja Radg0*1^. vič so obravnavali odlok o novitvi javnega zavoda P°Kr ski muzej Murska Sobota. tanovitvi sveta za varstvo P -najemnikov stanovanj v o f podali pa so tudi številna šanja in pobude ... . vAk osteba^ svojosti, ampak se ji pred J in jo občudujmo. Učenci, dijaki in $ j^lj1 prav v počitnicah lahko pogledate v oprsje narave, 1 pjj-ste začutili in tudi spoznav3^ rodne skrivnosti, ki jih Je jji-pamtiveka skorajda nesk0^} ker drugače se ne bi mog*1 Ml znova igrati v naravi isk J samoiskanja, brez početij pa sije težko pred8 kreativno bivanje človeka, ji posebno velja za šolajo0 mladostnika. .. Opozorimo še na knJ*'“pr naj počitnikarja spremlja- w li že je, saj branja ne je° kot težaško in utrujajoče P ampak kot sprostitev in u v/ kot resnično doživljanje e jr no lepega, saj knjiga s svoj j ji stveno poetološkostjo zbistruje duha in telo Pa tu pj S1 dno modrost, brez sledni je itak gotovo težko pred8 samokreativno učenje in dljivo znanje. , Počitnic brez branja naW: bilo, pa pustimo knjižni ^l1 ampak se prepustimo P^ij11 samoizbiri in uživajmo v .pl samem po sebi in v knjig1 šajmo zagledati sebe kot ki se doživlja. .i DRAGO ^stnik, 13. februar 1997 ^^metijska panorama Izkušnje kmetovalcev Kutinci: Na pobočju spet sadovnjak »Vrnili« so se tudi konji Kmetija Štefana Zorka iz Kutincc v občini Sveti Jurij ob Ščavnici je dobila kmalu po uveljavitvi zakona o denacionaliciji nazaj 10 hektarjev zemlje, tako da ima zdaj 20 hektarjev obdelovalnih zemljišč in 15 hektarjev »Vrnili so nam pravzaprav zemljišča, ki smo jih imeli dotlej v najemu od kmetijskega kombinata. Na njivah sejemo predvsem koruzo in pšenico, saj imamo 15 glav goveje živine, dva konja pasme ha-flinger in v enem turnusu redimo 100 bekonov. Ves čas imamo sedem ali osem .presečnic’, tako da pitališče zalagamo z domačimi odojki. Svojčas, ko je bilo po pitanih svinjah veliko povpraševanje in so bile odkupne cene spodbudne, smo jih pitali precej več.« je povedal Štefan Zorko. V pogovoru mi je razkril še marsikaj drugega. Zorkovi so med prvimi v vasi (morda celo v bližnji okolici) zgradili veliko gospodarsko poslopje, ki mwl kar 60 krat 11 metrov. V njem so goveji, svinjski in konjski hlevi ter drugi prostori. V bližini je nova stanovanjska hiša. ■ Kmetijski svetovalec inž. agr. Anton Slana mi je predlagal, naj obiščem vašo kmetijo, ker poskuša-te OTajati nekatere dodatne dejavnosti. Torej ne vztrajte zgolj pri reji goveda.in svinj. »Četudi imamo v okolici kmetije lepa pobočja, kjer bi lahko zasadili vinsko trto, imamo le manjši manjši vinograd. Več površin pa namenjamo nasadom jablan. Pred štirimi leti smo na površini 1,"5 hektarja posadili 5.500 jablan in 400 breskev. Predlani smo pobirali prve sadeže in bilo jih je veliko. Lanska letina pa ni bila ravno obilna, kajti na našem območju je padala toča. Ne glede na lanske slabe izkušnje nameravamo zasaditi jablane še na dvehektarskem pobočju. Nekoč so naši predniki že imeli večje sadovnjake, seveda so gojili druge sorte jablan in tudi drugačne vzgoje. Povem naj, da sta nas za sadjarstvo navdušila kmetijska svetovalca Zlatka Obal in Anton Slana.« Zorkovi iz Kutinec so torej »odprti« za nove dejavnosti kmetije. Na posestvu živijo poleg gospodarja Štefana še žena Milka, sinova Boštjan in Darko ter hčerka Lidija, ki obiskuje četrti letnik tekstilne šole. Glede na to, da sinova nista v službi, ampak sta ostala na kmetiji, in ker sta tudi starša še »mlada«, Nekoč ni bilo večje štajerske kmetije, kjer ne bi imeli konjev. Tako je bilo tudi pri Fickovih v Ku-tincih. Potem so živo delovno silo izpodrinili traktorji. Zadnjih sedem let pa imajo spet konje - dva haflingerja. - Fotografija: I. Lorenčič pri Zorkovih delovnih moči ne manjka ne za sprotna dela ne za večja dela, kot so, na primer, priprava zemljišča za nov sadovnjak. Premorejo mnoge delovne stroje! Kaj pa prodaja jabolk? Doslej jih ni bilo težko vnovčiti, vprašnje pa se Zorkovim postavlja, kako bo potlej, ko jih bodo potrgali z jablan na površini 3,5 hektarja? Ker imajo veliko gospodarsko poslopje, bodo uredili hladilnico, načrtujejo pa tudi ^ušilnico sadja oziroma izdelavo krhljev. Nekaj malega so jih že pridobili v improvizirani sušilnici. Pa kmečki turizem? Gnojevka ni odpadek , M Najprimernejše je gnojenje z gnojevko spomladi, v fazi intenzivne rasti porabijo rastline ves dušik, ki nastane ob nitrifikaciji, tako lahko računamo, da se optimalno izkoristi amoniakov dušik. V toplem in sončnem vremenu sicer lahko nastanejo izgube amoniaka, zato gnojimo z gnojevko v oblačnem in vlažnem vremenu, vendar ne, ko je zemljišče preveč vlažno. Jeseni gnojimo z gnojevko le dodatno pri zaoravanju slame in rastlinskih ostankov ali za ozimine. Gnojenje z gnojevko od sredine novembra do sredine februarja je potrebno opustiti, da preprečimo pronicanje nitratov v talno vodo. Prav tako ne vozimo gnojevke na zemljišča, nasičena z vodo, prekrita s snežno odejo, na strmine, kjer gnojevka odteka po površini, in na zmrznjena tla. Tako preprečimo izgube dragocenega hranila dušika ter možnost onesnaženja talne in tekoče vode. Tabela 2: Okvirne stopnje izkoristka dušika v gnojevki izkoristek v odstotkih mesec gnojenja z gnojevko poljedelske površine travniki prašičja gnojevka goveja gnojevka goveja gnojevka februar 60 50 70 marec-maj 80 70 80 junij-avgust 40 40 70 september-november 30 30 50 Sveti Jurij ob Ščavnici 4. _ lz c O Plačevanje traktorske takse Na seji občinskega sveta se je razvila Prec®i . nlačujejo lastniki vseh ?n)a takse za uporabo javnih poti za trak orl ’ /brana sredstav sc zbi- aktorjev, ki jih uporabljajo na območju te o - - in varstv0 krajev-S V ^mskem proračunu in se porabijo za vzd bi sprva pricako- Poti. Svetniki pa se niso dotaknili višine s 7 . • nc ter kako a®pak se je razvila razprava o tem, kdo jo plačuje.m tem nekateri oškodovani. Spraševali so se, koliko tisti, ki » re^n° P'aoujejo, izgubljajo, in 'ko pridobijo tisti, ki je ne pla- b“JPJ0. Svetnik Stanko Gregorec je ntnenja, da njegov predel redno tj™'? ta^so’ lastniki drugih vasi v ^občini se plačevanju izmikajo, na Papotem sredstva za gramo-;a ? enaKomerno razporedijo. Po- ' Je’ da če bi vsa sredstva za ktorsko takso«, ki jih vaščani in Predela prispevajo, zbrali st? aca'L b’ 'mel' enkrat več sred-a„LZa gram°zenje, kot jih potem b'J°5 proračuna. fania?'?6 tudi vPrašanje plače-zdm- ■ . v Bolehnečicih. kjer v dvZk^ei° sredstva za gramozenje pr,? drugih oblikah, tudi samo-vanPevkom,in bi potem s plače-bdvaA-13?56 denar za gramozenje Slavka ' š® na tretji način. Župan s Mihalič in mnogi svetniki se dlos ?1So.strinjali in so se na pre-bou Vetnika Vinka Mlinariča naj-dZr^^ali za to. da naj potem Žepi? Stev’ Ki jih zbirajo za gramo-so, namenijo za »traktorsko tak-v'lih u b'bd’ P°tem po vseh pra-thdi Pravreeni do gramozenja in jeli sklgreS°V' ban' so namreč spre-tijstvuep’ da so d° regresov v kme-hkSo ?pravieeni samo tisti, ki to tem za a^aj°' do pa zat0’ da b> s' s Uk redno plačilo takse. vaščaniat> Smo 'ahko slišali, da se kot m... 'ehnečic vedno obnašajo 7 °bčini. Poudarili so v obm . 1 bilo najbolje, da bi ceste p°tem ' UVrstili v kategorije, in bi aJPravičneje obravnavali vzdrževanje ter varstvo ceste in poti. Nekateri v občini, s tem so mislili tudi na Bolehnečice, imajo lepo cesto, ki jo je predvsem zgradila občina. V občini Sveti Jurij pa je Ekološki kotiček še precej cest, ki so na gričevnatem svetu in bi potrebovale več vzdr- Tudi o kmetiji odprtih vrat razmišljajo, saj imajo gostom kaj ponuditi. Tudi konja čakata prve ja-halce. Najbrž se bodo začeli ukvarjati s to dopolnilno dejavnostjo, ko bodo povsem uredili nova dva hektarja sadovnjaka. Za to naložbo pa je treba veliko delovnega časa in denarja. Negativni vpliv gnojevke Velike količine gnojevke pri nezadostni uporabi slame lahko kvarno vplivajo na strukturo in s tem na zmanjšano rodovitnost tal. Stukturo na njivskih površinah pokvarimo, kadar razvažamo velike količine gnojevke po mokrih njivah in težki zemlji. Vlogo hlevskega gnoja za obnovo humusa lahko praktično nadomesti gnojevka samo pod pogojem, da v njivskem kolobarju poleg gnojevke in po možnosti obenem z njo zaorjemo tudi večji del slame in koruznice. Pri nestrokovni uporabi gnojevke lahko onesnažimo krmo, površinske vode in podtalnico, zaplevelimo površine in na rastlinah povzročimo šoke in ožige. Če je preveč nitrata ob nepravem času, ga rastline ne izkoristijo, zato se izpira v podtalnico ali pa se ob določenih primerih akumulira v rastlinah. Za človeka je oboje nevarno. Optimalne količine in časovna razporeditev gnojevke Z gnojevko je najmanj problemov in stroškov za skladiščenje, če jo znamo smotrno uporabljati. Z gnojevko lahko gnojimo vsaki poljščini, potrebna je le določena oprema. Najprimernejši načini uporabe gnojevke: Pred setvijo Najprimernejši čas uporabe gnojevke na njivah je pred setvijo ali sajenjem. Gnojevko zaorjemo ali s posebnimi dodatki na cisterni vdelamo - inkorporiramo v tla, da zmanjšamo izgube - izhlapevanje amoniaka. (nadaljevanje prihodnjič) zevanja in varstva. ANR Š. SOBOČAN Turnišče - cene pujskov Na četrtkovem sejmu pujskov v Turnišču so rejci ponujali 35pujskov, starih od 8 do 10 tednov in težkih do 26 kilogramov. Za parje bilo potrebno odšteti 14.000 tolarjev, prodali pa so 18 živali. Kmetijstvo med ekonomijo in ekologijo Ekonomija je znanost o gospodarjenju, ekologija pa proučuje življenje živih organizmov v ekosistemu. Ekološko kmetijstvo je potemtakem znanost o dolgoročnem gospodarnem kmetovanju in izhaja iz predpostavk, da je vse življenje vključeno v biološki krogotok (če se ne bo pretrgal z enostranskim izkoriščanjem - odvzemanjem ter siromašenjem snovi in energije na eni in kopičenjem odpadkov na drugi strani) in da se le-to postavi v ospredje. Kmetijska proizvodnja temelji na bioloških procesih v rastlinskem in živalskem organizmu in ima kot taka svojo vrednost le kot živ ekosistem, od tod tudi zahteve, da moramo pri gospodarjenju s tlemi vključiti krajevno ustrezne gospodarske, ekološke in socialne učinke kmetijstva. Nacionalna ekonomija, ki ne upošteva bioloških zakonitosti, posebno pri gospodarjenju z naravnimi ekosistemi, dolgoročno ne prinaša gospodarskega učinka in profita za gospodarja - kmeta pa tudi državi in njenim prebivalcem ne za dolgo. Če vzamemo primer iz naše kmetijske ekonomske politike, vidimo neskladnost med togostjo ekonomije in življenjskostjo kmetij- stva. Agrarni ekonomisti so s svojimi izračuni prikazovali, daje doma pridelana krma, predvsem krmna žita, veliko dražja od uvožene in da je ekonomičneje rediti živali s kupljeno krmo. Lansko pomlad pa je postalo drugače, koruza in druga krmna žita so prerasla ceno 15 tolarjev za kilogram in se kar kmalu povzpela na 20 do 25 tolarjev, kot so nekako znašali stroški domače pridelave, to pa ni bilo dovolj, kajti ko so se kašče praznile, seje cena za krmna žita dvignila nad 30 tolarjev in več. Ker jemo vsak dan (tudi živali), žanjemo pa enkrat na leto, kmetovalec svoje proizvodnje ne more kratkoročno prilagoditi tržnemu položaju. Tu pa je država tista, ki odloča, do katere mere mora zaščititi kmetijsko pridelavo. Znani nemški agrarni ekonomist Pribe je zapisal: »Tudi hrano bi lahko uvažali iz dežel, ki zaradi nizkih plač ali velikih površin ceneje proizvajajo. Vendar gre tu za osnovno spoznanje: sicer lahko uvažamo npr.oblačila, nikakor pa ne naravnih osnovnih življenjskih sredstev. Zveze med proizvodnjo hrane in oblikovanjem okolja dolgoročno ne moremo pretrgati. Biti mora krajevno integrirana in prepoveduje, da bi opustili pomembne gospodarske dele naše dežele.« Takega razmišlanja pa pri naših vladnih politikih zaenkrat ni sliša- ŽITA FLISAR-NOVAK ti. 8 S U Izobraževanje kmetovalcev V dneh, ki so pred nami, pripravljajo v kmetijski svetovalni službi številna predavanja za kmetovalce. O apnjenju in rodovitnosti tal bo 14. februarja ob 9. uri na OŠ Kapela predavala Žita Flisar -Novak. 17. in 18. februarja ob 9. uri bo v sejni sobi KZ Ljutomer tečaj za sadjarje, beseda pa bo o namakanju. Interesenti naj se prijavijo Miranu Toriču po tel. št. 82 537. O reji in krmljenu ovac ter o občinskih in državnih spodbudah za ohranjanje in razvoj kmetijstva bosta 18. februarja ob 9. uri v Ra-dovcih govorila Janez Lebar in Ivan Bauer. O vinogradniški in vinarski problematiki bo 18. februarja ob 19. uri v Moščancih predaval Ernest Novak. Pravtako 18. februarja ob 9.uri bo v dvorani KZ Videm Metka Barbarič govorila o uvajanju semenske pridelave v kolobar. Živahno bo tudi 19. februarja, ko se bo zvrstilo več predavanj. Andrej Grof in Metka Barbarič bosta ob 9. uri v dvorani KSS Lendava predavala o spomladanski oskrbi žit in o pripravi na setev. Enako predavanje bosta imela 20. februarja ob 9. uri na Kobilju. Ob 10. uri bo v Motvarjevcih predavanje o pridelovanju buč in o spomladanskih ukrepih v žitih. Predaval bo Štefan Bogdan. Enako predavanje bo 20. februarja ob 10. uri tudi v Prosenjakovcih. 19. februarja ob 13. uri pa bo v prostorih VG Kapela še predavanje o uporabi in pripravi zdravilnih zelišč. Predavala bo Šarika Ščančar. ^NoJkltCE M/V JO Bo IZ A ffAtciPA LA 7 TEffLAPAJC & NEDM0EMM RCKoAt IA) 5iOG-AT»jAltCZ> it Ho^oCE l?f7AtALA- Sadjarsko društvo Pomurja Domače sadje še vedno premalo cenjeno Sadjarsko društvo Pomurja z več kot 350 člani ostaja kljub številnim novoustanovljenim sadjarskim društvom osrednje tovrstno združenje v regiji in Sloveniji. Inženir Vlado Smodiš, predsednik društva, je ob številnih lanskih uspehih optimističen, saj so poleg strokovnega usposabljanja in praktičnih prikazov veliko storili tudi v društvenem sadnem vrtu in okoli njega, na zelo pozitivne odmeve pa je naletela tudi njihova novembrska razstava sadja v Portorožu z možnostjo poskušnje goričke kuhinje ter seveda z izvirno ljudsko glasbo. Tudi omenjena prireditev, ki so jo pripravili skupaj s Kulturno-umetniškim društvom Moščanci in Pomursko turistično zvezo, dokazuje, da se sadjarji povezujejo s številnimi domačimi pa tudi društvi iz sosednjih držav. Zlasti zgledno sodelujejo s kmetijsko in vinogradniško šolo v Modri pri Bratislavi na Slovaškem ter kolegi iz sosednje Avstrije. Ker je prvo ocenjevanje domačega žganja in sadnih vin lani januarja naletelo na nepričakovano velik odmev, to pa se je potrdilo tudi na drugem ocenjevanju, Vlado Smodiš razmišlja že o tretjem ocenjevanju, ki naj bi bilo poleg vseslovenskega tudi mednarodno. Razprava je v nadaljevanju navrgla marsikatero zanimivo pobudo. Tako naj bi društvo podprlo morebitno prizadevanje posameznikov za prodajo domačega žganja, sadnih vin ali drugih domačih pijač v Murski Soboti, za kar pa so glede pridobitve ustreznih deklaracij in drugih potrdil še precejšnje ovire; vse bolj pa trka na vrata tudi potreba po povezovanju tržnih pridelovalcev sadja, zato razmišljajo, da bi znotraj društva ustanovili sekcijo tržnih pridelovalcev sadja, veliko pa si obetajo tudi od nastajajočega združenja neposrednih pridelovalcev sadja. V društvu že vrsto let izdajajo tudi svoje glasilo. Tako naj bi letošnja številka Moj nasad izšla v začetku prihodnjega meseca. GEZA GRABAR 10 intervju vestnik, 13. februar 199? Intervju s pomočnikom generalnega direktorja Telekoma Slovenije Telefonski priključki se letos (še) ne bodo pocenili Letos namerava Telekom s telefoni opremiti 55 tisoč novih naročnikov, od tega približno 4 tisoč v Pomurju Kakšna bo cena telefonskega priključka v prihodnje, bo bržkone odvisno tudi od vlade, ki ima od lanskega septembra na mizi Telekomov predlog, da bi se cena priključne takse (in ne telefonskega priključka!) do leta 1999 postopoma znižala na evropsko raven, to je na 32.519 tolarjev. O teh in drugih aktualnih vprašanjih je potekal pogovor s pomočnikom generalnega direktorja Telekoma Slovenije in vodjo poslovne enote v .Murski Soboti Jožefom Kavašem. - Kakšen je trenutni položaj Pomurja glede števila telefonskih priključkov v primerjavi s preostalo Slovenijo in kaj se predvideva, da bi se ta zaostanek čimprej zmanjšal? JOŽEF KAVAŠ: »V Pomurju imamo 23,5 telefonskega priključka na sto prebivalcev. V Sloveniji se to število giblje med 30 in 40. Območji Kopra in Ljubljane imata že okrog 40 telefonskih priključkov na sto prebivalcev. S pospešeno gradnjo novih priključkov se želimo čimprej približati Sloveniji. S tem je povezan razvoj celotne regije, saj dobro vemo, kaj pomeni telefon za obrtništvo in podjetništvo.« - Katera območja Pomurja so najslabše pokrita s telefonijo. Koliko je takih sivih lis? JOŽEF KAVAŠ: »V lanskem letu smo imeli sivih lis kar precej, ki smo jih v zadnjih mesecih nekaj odpravili. Vključili smo Občino Turnišče, kije bila naslabše razvita s petimi telefonskimi priključki na sto prebivalcev. Podobni sta bili tudi Kuzma in Gornji Petrovci. Letos načrtujemo ureditev telefonije na območju Bistric in v okolici Razkrižja, ostane pa nam še Občina Sveti Jurij ob Ščavnici, kjer so premajhne zmogljivosti. Problem nameravamo reševati postopno, in sicer letos predvsem najbolj nujne zadeve glede vključevanja obrtnikov in podjetnikov v telefonsko omrežje, prihodnje leto pa bodo na vrsti drugi naročniki.« - Kako pa je s cenami telefonskega impulza v primerjavi z evropskimi cenami, katerim naj bi se čimprej približali? JOŽEF KAVAŠ: »V primerjavi z razvitejšimi evropskimi državami cene telefonskega impulza v Sloveniji zaostajajo. Tako imamo notranji telefonski promet precej nižje ovrednoten, mednarodni promet pa naj bi bil podoben. V načrtu do leta 2000 je predvideno, da bi se približali vsaj 80 odstotkom evropskih cen.« - Na koliko novih telefonskih priključkov lahko v poslovni enoti Murska Sobota računate letos? JOŽEF KAVAŠ: »V načrtuje 4.000 novih telefonskih priključkov. Zaradi zaostanka v primerjavi s preostalo Slovenijo pri nas še posebej vlagamo v razvoj celotne regije. S 4.000 novimi telefonskimi naročniki bo ta razvoj pospešen, poleg tega pa nameravamo še več in upam, da bomo to številko presegli vsaj za 10 odstotkov. Narejeno v prvem mesecu letos kaže, da bomo ta cilj dosegli.« - Kakšen pa je delež vseh potrebnih sredstev za gradnjo novega telefonskega priključka? Pri tem imam v mislih tako Telekom kot tudi naročnike, občine in krajevne skupnosti. JOŽEF KAVAŠ: »Naročnik plača za telefon 103.000 tolarjev. To je enotna cena za vso Slovenijo, pri čemer ta cenik določa to, da je največja oddaljenost do razvodne omarice 160 metrov. Ob večji oddaljenosti plača telefonski naročnik dodatne stroške. V primeru organizirane gradnje pa mora občina ali krajevna skupnost dodatno sofinancirati, kar je odvisno od telefonskega omrežja. Pri tem upoštevamo rentabilnost gradnje, saj je omrežje po krajevnih skupnostih precej razdrobljeno. Moram pa povedati, da se s tem deležem sofinanciranja ne pokrije niti polovica stroškov za telefonski priključek, zato pretežni del denarja zagotavlja Telekom iz lastnih sredstev.« - V praksi se namreč večkrat postavlja vprašanje, kdo je pravi lastnik telefonskega priključka? JOŽEF KAVAŠ: »Lastnik telefonskega omrežja do hišne inštalacije je Telekom, kije tudi lastnik celotne telefonske infrastrukture. Tako občine kot krajevne skupnosti niso lastnice telefonskega omrežja.« - Zdaj pa še vprašanje zaradi pripombe Zveze potrošnikov Slovenije, češ da je Telekom snedel obljubo, da bo porabnikom letos izstavljal specificirane račune. Pri tem menijo, da je takšen način nepovratnega sofinanciranja izkoriščanje monopolnega položaja Telekoma. JOŽEF KAVAŠ: »Izstavljanje specificiranih računov je velik projekt Telekoma. Posebna pozornost se namenja tudi varovanju računov, ki naj ne bi bili na vpogled. Pri specificiranih računih je pogoj, da so povsod digitalne centrale, kajti zdajšnje stare centrale, ki jih je v Sloveniji še precej, tega ne omogočajo. V preteklosti so bili dokaj visoki zneski zaradi nepovratnega sofinanciranja. V državnem parlamentu naj bi bil kmalu v tretjem branju zakon o telekomunikacijah, ki bo jasneje opredelil tudi lastništvo.« - Kakšen pa je nasploh investicijski program pomurskega Telekoma v letošnjem letu? JOŽEF KAVAŠ: »Investicijski program poslovne enote Murska Sobota za leto 1997 znaša 876 milijonov tolarjev. V tem okviru so predvidene gradnje novih telefonskih central, njihova razširitev in gradnja novih telefonskih omrežij ter posodabljanje različnih optičnih kablov. Glede na svojo velikost imamo več denarja, kot bi bili do njega dejansko upravičeni. Letos smo že razširili centralo v Radencih, Stari Cesti, vključili novo centralo v Bakovcih, pripravlja se širitev centrale v Lendavi in na Tišini, v spomladanskih mesecih pa bomo razširjali centralo v Prosenjakovcih, v Puconcih bo vključena povsem nova telefonska centrala.« - Ali to pomeni, da ne bo treba več tako dolgo čakati na nov telefonski priključek? JOŽEF KAVAŠ: »Čakanje seje že zmanjšalo, vendar se mora zaradi nepokritih sivih lis še vedno čakati. Ob načrtovanju 4.000 novih telefonskih priključkov imamo namreč še veliko novih prošenj. Čakanje na telefon bo ob upoštevanju nekaterih tehničnih zadržkov še nekaj časa nujno.« - Kako pa je s prostorskimi težavami Telekoma? JOŽEF KAVAŠ: »Prostorski problemi so očitni. Zato se že dogovarjamo o pripravi dokumentacije za gradnjo nove poslovne stavbe v Kocljevi ulici v Murski Soboti, in sicer v bližini Panonkine zgradbe. Tako bi lahko na enem mestu omogočili lažji dostop Telekoma do svojih uporabnikov, hkrati pa bi lahko razširili tudi svoje zmogljivosti.« MILAN JERŠE Pogovor z Alijem H. Žerdinom Premalo je poglobljenih analiz družbenega dogajanja Ali (Aleksander) H. Žerdin velja za enega najboljših analitikov in komentatorjev političnega dogajanja v Sloveniji Zaposlen je kot novinar pri tedniku Mladina, a se je dokazal kot dober raziskovalec in opazovalec dogajanja v Sloveniji že v času slovenskega osamosvajanja, ko je bil še pri Radiu Študent. Takrat je ves čas neposredno spremljal dogajanje v zvezi s sojenjem četverici, še posebno pa se je posvetil kritiki delovanja varnostno-obveščevalne službe v nekdanji Jugoslaviji, kar je bilo za takratne razmere prav gotovo zelo tvegano, in pozneje po osamosvojitvi Slovenije tudi slovenskim varnostnim službam. Sedaj spremlja politično dogajanje v Sloveniji, občasno pa se posveti tudi kaki raziskovalni reportaži ali spremlja kak zanimiv dogodek, kot je bil pred leti obisk ruskega politika Žirinovskega v Sloveniji, ko mu je bil nekaj dni, podnevi in ponoči, dobesedno za petami. Alijeve korenine segajo v vas Žižki, od koder je bil njegov oče; novinar Feri Žerdin. Prizna sicer, daje Prekmurje pogosteje obiskoval, ko je bil še precej mlajši, v zadnjih letih pa za to zelo težko najde kaj časa. Zanimivo je, da je v Vzhodni Evropi propadlo veliko časopisov in revij, ki so imeli pomembno vlogo pri rušenju komunizma. Kaj je temu vzrok? Res je, v Vzhodni Evropi so propadli praktično vsi časopisi, ki so odigrali pomembno vlogo pri zlomu starega režima. Ko je propadel stari režim, so se izpeli, niso našli neke pametne uredniške politike, s katero bi se lotili novonastalih razmer. Tudi pri Mladini je več kot polovica nekdanjih kolumnistov naše revije v zadnjih letih opravljala ministrske in druge politične funkcije, kar pomeni, da gre za nekdanje kolega, nekdanje prijatelje, in včasih čisto zaradi psiholoških zavor težko rečeš ostrejšo besedo proti svojemu kolegu, kot bi jo sicer rekel. Tudi iz vzhodnoevropskih disidentskih časopisov je veliko ljudi stopilo na operativne politične funkcije in so časopisi propadli. Mladina je skušala vendarle postaviti neko novo strategijo in glede na to, daje preživela in nima izgube, je to že uspeh. Seveda bo sedaj treba narediti korak naprej, da bi dosegli kaj več kot zgolj preživetje. Nekaj let pred osamosvojitvijo Slovenije ste se pri kritiki jugoslovanskega režima natančneje lotili tudi Službe državne varnosti. Kako danes gledate na raziskovanje te teme? Tema Služba državne varnosti je bila zanimiva nekje do leta 1990. Z današnje perspektive je videti kot bi bilo o UDBI vse znano od leta 1945 naprej, kar ni res. Leta 1988 je bilo treba imeti precej poguma, znanja in iznajdljivosti, da je lahko človek napisal članek o tej temi. V tem obdobju sem se lotil raziskovanja tako imenovanih tajnih uradnih listov, v katerih je bila zapisana pravna podlaga o njenem delovanju. Zastavljala so se mi vprašanja, kako so ti listi nastali, kaj je v njih, kdo jih ureja, kakšna so pravila o delu, kakšna pooblastila ima Služba državne varnosti po teh tajnih pravilih, pa jih zakon ne daje ali jih celo prepoveduje. Kaj se je zgodilo s Službo po letu 1990? Po letu 1990 je mreža sodelavcev in uslužbencev Službe državne varnosti razpadla. Do tega leta je bila ta služba zelo homogena in iz nje niso curljale informacije, po razpadu pa ne le, da so bili nekateri uslužbenci pripravljeni govoriti, ampak so se na črnem trgu pojavljale kopije, obsežna dokumentacija. Moti me, da so za nazaj vsi ' zelo pogumni in pogumno govorijo o Službi državne varnosti, takrat, ko je služba še delovala, ko je imela oblast, pooblastila, številno ekipo, pa jih ni bilo nikjer. SDV je bila le en od vzvodov, ki so zagotavljali ohranjanje socializma. Uslužbenci službe so se po razpadu upokojili ali ustanovili zasebne detektivske varnostne organizacije. Kako gledate na demokratizacijo Slovenije po osamosvojitvi? Smo res demokratična družba ali pa nam vlada kaka Organizacija, kot trdijo nekateri? Demokracija je zame forma, ne pa vsebina. Zame je demokracija, ko imajo ljudje možnost, da na volitvah izberejo svoje predstavnike. Kar se tega tiče, ni razlike med Slovenijo in recimo Avstrijo. Res-pa je, da se v Sloveniji pojavlja tudi drugačno pojmovanje demokracije, ki pravi, da mora demokracija imeti tudi določene vsebinske lastnosti, recimo, da se prepreči politično delovanje tako imenovanih starih sil ali da se na neki vsebinski ravni doseže kake premike. Mislim, da demokracija obstaja, ko ljudje lahko gredo na volitve, ko se rezultati volitev spoštujejo, ko oblast spoštuje lastne zakone in ko je oblast razdeljena na tri veje, ki nadzorujejo druga drugo. Kar se tega tiče, mislim, da Slovenija nima problemov. Če bi me kdo vprašal, ali je to tisto, za kar smo se borili, bi mu rekel: To je to. Jasneje, da ima demokracija, kakršna je v Sloveniji, svoje deviacije, korupcijo, politične zlorabe. Vendar pa so to lastnosti vsake demokracije. In če je družba dovolj vitalna, se bo takim zlorabam znala upreti. Se ti zdi bolje za državo, da je oblast skoncentrirana v nekaj strankah, osebah ali pa, da je razpršena? Pri nas je oblast precej razpršena. Predsednik vlade recimo ne more vplivati na odločitve parlamenta. Značilnost je tudi, da so potrebne relativno zapletene koalicijske kombinacije, kar dodatno' onemogoča, da bi se oblast skoncentrirala v rokah ene stranke. Slovenija je že v fazi, ko ne potrebuje zelo učinkovite oblasti, koncentracijo oblasti v enih rokah. Samostojnost države smo dosegli, demokratična pravila postavili, gospodarstvo funkcionira in bi ga koncentracija moči v enih rokah bolj ali manj motila. V tej fazi si lahko privoščimo, da oblast ni nujno zelo učinkovita, je pa takšna, kot je, dokaj racionalna. Ni nujno, da poteze, ki so v kratkem času učinkovite, dolgoročno zagotavljajo racionalnost delovanja te oblasti. Daljši je premislek, bolj zapletena procedura za sprejemanje odločitev, racionalnejše odločitve se lahko izoblikujejo. Dobro je tudi, da tudi v gospodarstvu celotna oblast ni skoncentrirana v rokah vlade in gospodarskih ministrstev, ampak imata pomembne vzvode oblasti tudi Banka Slovenije in Agencija za plačilni promet. Po zadnjih volitvah se je v Sloveniji okrepila desnica. Se s tem strinjate? Za konzervativni desničarski stranki bi si upal razglasiti Slovensko ljudsko stranko in Slovenske krščanske demokrate. Ob volitvah seje zmanjšalo število poslancev Krščanskih demokratov in povečalo število Slovenske ljudske stranke. Število sedežev v parlamentu teh »spodobnih« konzervativnih strank pa je ostalo približno enako. Se ti volilna baza Socialdemokratske stranke ne zdi desničarska, konzervativna? Brez poglobljene analize bi težko rekel, ali je to desničarska ali levičarska volilna baza. Njihov program in delovanje je precej hibridno. Uspešno so nabirali glasove med ljudmi, ki dajejo na prvo mesto svojega političnega odločanja obračun s komunizmom ter med razžaljenim in ponižanim delavskim slojem, ki slabo živi. Tako združujejo glasove, ki bi bili nače loma teže združljivi. Očitno pa so te stranke našle skupne vezi in politične interese. Ena od vezi je tudi v pojmu »slovenska pomlad«. Do tega pojma sem zadržan. Če na hitro preletim imena poslancev teh strank, ki zase trdijo, da pripadajo slovenski pomladi, bi na prste ene roke lahko preštel tiste, ki so med leti 1987 in 1991 odigrali kakšno pomembno vlogo, če vzamemo za kriterij sodelovanje pri razpravi o novi slovenski ustavi. Društvu slovenskih pisateljev, Mladini, Odboru za varstvo človekovih pravic, Demosu. Ob Janši in Peterletu bi lahko uvrstil še Franca Zagožna in Marjana Podobnika, ki je leta 1988 vodil Zvezo slovenske kmečke mladine, ki jo je ustanovila ZSMS. Preostalih 40 poslancev pa v tem obdobju ni počelo nič takega, za kar bi lahko trdili, da je kakšen otipljivi prispevek k razpletu slovenske pomladi. Prejšnji Državni zbor je imel v javnosti zelo majhen ugled. Je bil ta parlament res tako slab ali je za to vzrok v kritični javnosti, ki ni znala ceniti truda poslancev? Že ob konstituiranju prejšnjega državnega zbora je bila narejena ključna napaka. Po eni strani je bilo jasno, da bo Drnovškova vladavina poslabšala položaj delavcev, da bo vlada brzdala plače, varčevala v pokojninski blagajni, hkrati pa je Državni zbor poslancem zelo nespametno zagotovil dokaj visoke plače. Pametna politika bi ob siljenju ljudi k odrekanju in zategovanju pasov to naredila tudi z oblastjo, da bi tudi oblast delila usodo ljudstva. Na tej točki so se napake ponavljale. Po eni strani so obresti za nakup stanovanj postale oderuške, državni zbor z državno upravo pa si je zamislil zelo ugodne obresti za nakup lastnih stanovanj. Vse uspešne stabilizacijske politike v svetu pa so gradile na nekih psihološkil1 momentih, da če se odločimo8 odrekanje, je oblast prva, ki 8°^ odrekanje, je oblast prva, « začela odrekati z recimo zmanjša vanjem službenih avtomobil0*1® službenih stanovanj. To se Pa’ Sloveniji ni zgodilo, ravno obrat®1 V javnosti seje vzbujal občutek,01 je oblast zelo privilegirana. Na Ljubljano leti veliko oči^ o centralizaciji države. Jo lizacija države res nujna auf obstaja možnost za večjo stojnost pokrajin pri odloM' Slovenska ustava omogoča0®’' kovanje pokrajin kot nekovm® stopnjo med občino in državo, dar se občine nikjer niso tolikor । vezale, da bi ustanovile neko?,." krajino in s tem izboljšale p0^. ske pozicije s centrom. Če bi seP vezali v neko pokrajino, bi "M zahteva pokrajine veliko re80' sprejeta, kot je zahteva nek60^ ne. Če bi tako zahtevo pokrajina, bi jo v U ni že zaradi čiste m8 tike veliko bolj uP08^. li. Tarnanje o cen'ratllji ciji ima v Sloveniji drugo plat. Probl«^| staja v regijah, P° ( nah, v katerih so n j tudi spori med obd in se nove občin6 j| sabo nočejo PoveZ°1.0i Občinski možje ta Ljubljani pogosto t° sosednje občine m . bljani dajejo vlog°r dnika v teh sporih- , Verjameš v obje^0j slovenskega <1 ali gre pri tetn prenašanje mnenb j stransko infortni^ V slovenskem stvu je relativno m8 | nkov, v katerih se °P^ neki širši konteks janja ali v katerem se p°sk ziskovati ozadje nekega dog 1 Tisto, kar se pri nas predstavi j. preiskovalno novinarstvo,)6^ loma plasirano od nekoga ih^ kem delu tako imenovanih valnih člankov ni kaj v preiskave. Okrog leta 1990 je venskem novinarstvu do P01^^ ne in obsežnejše menjave g6 cije, zato danes v novinar8 lajo zelo mladi ljudje; stard . / je ostalo zelo malo. Če 8^% po cionalno televizijo, vidiš^dai’ lovica novinarjev manjših ,f let. Če pa gledaš večje levizijske postaje, so novih3 ri okrog 40 let in že zaradi bujajo več zaupanja. Mišin*1' bo v naslednjih letih dogajal biološko dozorevanje slov6. ■ novinarstva. Kar utegne tu vati na novinarsko delo, P3 J Jt šanje tožb in odškodninskih pfi vkov, ki bodo prav kmalu postali zelo visoki. V letu 81 bodo ti zahtevki najbrž P08.^ tako visoki, da bo en izgubi mer pomenil konec časopis3.^ zaradi tega bo na tej ravni P lo do večje profesionalizac|J narstva. J * Je tebe kdo tožil zaradi ‘ pisanja? Jaz pri pisanju nikoli m8 $ tirano žaljiv. Bolj pišem 0 P^i1 mih kot o kriminalu. Os6 bolj držim pravil, ki so .f W vljena v osemdesetih le za/ neodvisna javnost zelo °P na navado politikov, da s° P cirali krivdo nekoga. To postavil kot del politične JGA da dokler nisi obsojen, ni81 politična kultura ni nastal8 ampak je rezultat zelo k°nk boja. Na to seje pozabil0 ,pl* tih in zato kakšen noV*I1.y(jiX lahkim srcem govori o kri nivem dejanju, kriminalk je takrat, ko jo dokaže so° . ,0^ vestnik, 13. februar 1997 ^^ulturna obzorja Podelitev kulturnih nagrad v Murski Soboti Branku Somnu nagrada za življenjsko delo V Soboti so na kulturni praznik podelili kulturne nagrade in priz-nanja. Letošnjo občinsko nagrado za vrhunske dosežke in življenjsko je prejel Branko Šomen. Plaketo za pomembne dosežke na področju Kulture je prejel Miki Roš, gledališki skupini Torpedo pa so podelili pnz-"anje za uspešno delo v mladinski kulturi in Zvezi kulturnih organizacij Murska Sobota za uspešno delo na področju kulture. V programu, ki je spremljal podelitev, je nastopila zanimiva mednarodna plesna skupina . knap, ki deluje pod vodstvom Izoka Kovača, ob spremljavi vokalista •n bobnarja. Slavnostni govor pa je pripravil Franci Just. Nagrajenci so ““ predstavljeni s kratkimi filmi, ki jih je režirala Duša Škof. Sicer pa ako ali tako ne potrebujemo dolgih esejev o njih, saj jih in njiva dela vsi olj ali manj dobro poznamo. Omenimo naj še kratke razlage, zakaj so J1" 'etos izpostavili: Branko Šomen je več kot petintrideset let vidno navzoč v slo-venskem literarnem prostoru, saj je izdal sedem romanov, šest pesniških zbirk in tri zbirke hu-morja. Čeprav ne živi v Murski Poboti, se večina njegovih del dotika naše pokrajine, zato ga upravičeno lahko štejemo za pr-vega in pravega naslednika po-stkranjčevske generacije. Podob-no je z njegovo poezijo, ki pa ni 'e prekmursko krajinska, folklorno obarvana in refleksivna, tem-več tudi podčrtana z rahlo ironijo, ki prežema njegovo prozo. Je prvi Prekmurec, ki se je resno zapisal filmu, saj je izvrsten filmski scenarist. Ljubitelji filma se gotovo spomnijo njegovih Be- lih trav. Rdečega klasja, filma Samo enkrat se ljubi, Rdečega boogyja ali Kaj ti je deklica. O naši pokrajni je prvič spregovoril v danes že kinotečnem filmu Let mrtve ptice, za katerega je leta 1973 v Pulju prejel najvišje priznanje zlato areno za najboljši filmski scenarij, kasneje seje kot scenarist podpisal še pod Kranjčeve strice, pri filmu Halgato pa je sodeloval kot avtor dialogov. Danes je Branko Šomen profesor na zagrebški filmski Akademiji, kjer predava scenarij. Sodeloval je tudi pri številnih zbornikih, med njimi pri zborniku Atentat na Sarajevo, in pri monografijah. Milivoj Roš je scenarist in režiser dokumentarnega filma Olo- riš, ki je v letu 96 požel kar nekaj priznanj na mednarodnih TV-fe-stivalih na Madžarskem, v Italiji in Franciji. Je avtor vrste reportaž, objavljenih v posebnih nedeljskih oddajah na prvem programu TVS. v katerih so ujeti utrinki preteklosti, podobe ljudi in krajev Prekmurja. Zlasti je bila odmevna reportaža vaške slike, ki sojo prikazali marca ’96 na televizijskem festivalu v Kopenha-gnu na Danskem. Ujel seje tudi kot redaktor, avtor in voditelj kulturnih oddaj na TVS, v katerih je zajemal vsa področja kulturnega ustvarjanja in poustvarjanja v Murski Sobnoti in pokrajini ob Muri. Zveza kulturnih organizacij Murska Sobota je v zadnjih nekaj letih izoblikovala posrečen in domišljen model povezovanja visoko profesionalnih in vrhunskih umetniških dialogov z ustvarjalnim ljubiteljskim iskanjem na področju gledališča, plesa, glasbe, literature, lutkarstva in filma. S svojim načinom dela želijo mesto Soboto vpeti v sočasno dogajanje v slovenskem, in ko gre za glasbo, ples ali film tudi v mednarodnem kulturnem prosto- ^delili Miklošičeve nagrade in nagrade ZKO Ljutomer _ -------------------—j--- številne nagrade in priznanja ?v°je Miku*l-U S.° ob kulturnem prazniku podelili več nagrad in priznanj, ^0 Ljutom1^1*1 "asra(l *n štiri Miklošičeva priznanja, poleg tega pa je CeredOV osnovn'l| šol. Miklošičevi nagradi sta prejela Glasbena nec, j0$e gj sterea Ljutomer in Viktor Slavinec, priznanja pa Angela Štefa- Gla h nicaL Alojz Kosi in Ženski pevski zbor društva upokojencev. Mihova $°la S,avka Osterca -°tr°k in oh er,fev glasbena vzgoja Mišljenja vP,iva na način ^'ahkon^ e^še odnose' nato. d°vit svet oi' nas doživimo ču-^tnico^T;^' Letos Praznuje vOrZravnat °Vanja- Strokovni ^je s svoii e. J1C0 Dragico Maro-‘rijski kulm?1! aktivnostmi v Ijubi-da Je glasbah °Je' Pornen resnice, ZlVljenJa skorblS?eni sestavni del ?ato so glVhJ S ehernega človeka. >.kjer^beniučMi poprijeli de|om ali SvS/VOjim strokovnim ^Sali. Režim ?Vanjem lahko P°' ^01eneka^ Pevskih 1° Dihalni orkester, eklosti še h h Zborib (Orfej, v pre- ^oko^n^’ Ravnateljica vodi •kiW^ pe-uredi ? Prizadevala kije danV dvorane v glasbeni Pr'^ditvam eS na vo,j° mnogim VnUpine PaJe3^ kadrov za razne t tudi ne m-Stalna Praksa. Goto- V'kjer ne hne kulturna priredi-ni^bene šole \Sodelova|i učenci s.?1 kulturni S SV0Jlmi samostoj-k bo^! prireditvami pri-d .Jenju v oh^atemu'glasbenemu So- UltUrnih dnevovlami °b Pr'Pra‘ kgdr°čju kultuVSeStrasko del° na PridružiH56®3 V leto 1956, ta,, azi upravnemu odbo- vOdPr'f°'klori i ^kt,vno je sodelo-Ta domač^r 7a 1 Prevzel sJe 2 leti prer. P°'klorne skupine. letih"1'ki so v lavveč folklornih Prav^nec^ apr,znanJa- Vik-bih nb Prieških 'V83 Poznavanja foja |ep°tv°rjenjPheSmV 'n original-Gdi C, d°mčim ob|čajev ne raz-žani P esalcem P^salcem- ampak s in Bah' ^°kležovju, Ce- Jlnii boga ±ncih- Občasno pa 8 t,mi nasveti pomaga tudi v Radencih, ljutomerskemu društvu upokojencev in folklorni skupini Prlek. Svoje znanje prenaša tudi najmlajše rodove v osnovnih šolah Križevci in Ljutomer. V mlajših letih je bil tudi igralec v dramski sekciji, dobrih deset let je predsednik društva, vodil je obnovo kulturnega prostora in ureditev krajevne knjižnice. Angela Štefanec Doma je iz Ljutomera, že vrsto sodeluje na področju ljubiteljske kulture v naši občini. Dolgo časa je bila aktivna članica mešanega pevskega zbora iz Ljutomrra, in sicer od leta 1976 do leta 1991, ko je zbor prenehal delovati. Za uspešno delo je že bila nagrajena z Gallusovo značko. Zelo aktivno pa se je vključila tudi v gledališko dejavnost KUD-a Ivan Kaučič, kjer je nepogrešljiv sestavni del domala vseh gledaliških predstav, odigranih v Ljutomeru v zadnjih sedemdesetih letih. Opravlja delo šepe-talke, prvič je to opravljala v sezoni 1979/80 pri predstavi Svet brez sovraštva. Jože Stamničar Doma je iz Veščice in se je na gledališkem področju udejstvoval že od sedemnajstega leta. Najprej je sodeloval pri gledališki skupini iz Razkrižja, pri kateri je bil od leta 1973 do 1979, njegove najbolj vidne vloge so bile v predstavi Dekle z rožmarinom, Cvetje hvaležno odklanjamo in Poročil se bom s svojo ženo, igro Zelena je bila moja dolina pa je celo sam režiral. Ko se je zaposlil v Ljutomeru, pa je začel sodelovati z gledališko sekcijo KUD-a Ivan Kaučič, njegove po-mebnejše vloge so bile v komedijah Slavnostna večerja v pogrebnem zavodu in Hrup za odrom, njegove igralske sposobnosti pa si bomo lahko znova ogledali na ljutomerskem odru v komediji Pokvarjeno. Alojz Kosi Doma je iz Grab in je aktiven član pihalnega orkestra pri KUD-u Anton Krempl od Male Nedelje že od leta 1968. V zadnjih letih je vložil veliko truda, da je pihalni orkester obstal in nadaljeval z delom. Več let si je prizadeval za ustanovitev oddelka za pihala pri osnovni šoli Mala Nedelja, kar mu je tudi uspelo in ta oddelkek uspešno deluje in vzgaja mlade za pihalni orkester. Zelo aktiven je bil tudi pri obnovi in vzdrževanju doma pihalnega orkestra, iskal je donatorje za obnovo in nadziral vsa dela. Ženski pevski zbor društva upokojencev Ženski pevski zbor društva upokojencev je bil ustanovljen 23. januarja 1983. Pohvali se lahko z vrsto nastopov v domači občini, na gostovanjih v Radencih, Gornji Radgoni, Murski Soboti, Slovenski Bistrici, Ptuju, Mariboru, Celju, Ljubljani, Stični in na Hrvaškem. Članice zbora, ki ga vodi Ljuba Laba, veliko prispevajo k širjeju in ohranjanju pevske kulture. Častno priznanje Zveze kulturnih organizacij Ljutomer pa je prejel nekdanji direktor Krke, ISIS Ljutomer Anton Kapun, ker je vedno razumel poslanstvo ljubiteljske kulture in je znal vedno pomagati pri uresničevanju večjih načrtov in projektov ZKO-ja. Z njegovo pomočjo Ihhko še danes po 50 letih organizirajo Pevski festival otroških in mladinskih zborov, saj je Krka prevzela stalno pokroviteljstvo te prireditve. Ob kulturnem prazniku so želeli opozoriti na skrb za slovenski jezik, katerega onesnažujejo številne tujke, zato so k sodelovanju povabili mlade literate, ponudili so jim tri naslove Teci, Mura, teci..., V meni je dom, v meni vselej in povsod ter Iz tihe prleške doline vam jaz bi rad pozdrav poslal. Trije učenci osmih razredov, dve učenki Klavdija Šterman in Andreja Ga-berc ter učenec Vladimir Smrekar so za to prejeli knjižne nagrade za najboljše prispevke. ru ljubiteljskim ustvarjalcem, ki tako ponuja možnost stikov, preverjanja in razmišljanja. S pritegovanjem pokroviteljev ter izvirnim medijskim pokrivanjem gostujočih ali lastnih dogodkov se razvija v sodobno organizacijo, ki se prožno odziva in hkrati sooblikuje prostor in čas, v katerem živi. Prva predstava gledališke skupine Torpedo, Metek f čelo, je nastala že jeseni leta 195, lani pa je doživela polno potrditev v slovenskem prostoru in avstrijski Radgoni. Zelo dobra ocena selektorja na območnem srečanju gledaliških skupin v Soboti je pomenila povabilo na Linhartovo srečanje, kjer se vsako leto zvrstijo najboljše ljubiteljske predstave iz vse Slovenije. Svojevrstna mladostna zavezanost gledališču, svežina in neobrmenjenost z gledališkimi klišeji, duhovitost in generacijski naboj uvrščajo mlade tor-pedovce prav v vrh slovenskega ljubiteljskega gledališča. Gorazd Žilavec, soustvarjalec te predstave, pa je zanjo dobil tudi Severjevo nagrado. Termin proslava ob kultrnem prazniku ali kakršna koli proslava nas venomer navdaja z občutkom nečesa dolgočasnega. Ko gledaš na uro ali pa opazuješ prostor in strop, se igraš z gumbi ... Soboška publika, lahko rečemo, se je že skorajda odvadila takšnih maratonskih prireditev, slovesnosti pa so vedno kratke in jedrnate. V smislu, da zvemo vse in vidimo dovolj. Prav gotovo ima za to velike zasluge tudi režiserka Duša Škof. Kajti letos smo lahko ob kulturnem prazniku večkrat slišali, da 8. februar ne sme biti dan, ko vanj natrpamo čim več kulturnih prireditev, ampak da jih enakomerno porazdelimo na vse leto. ALEKSANDRA NANA RITUPER kulturni koledar Predstavitev zbornika mednarodne znanstvene konference v Lendavi Ljudje ob Muri Kar nekajkrat so ob predstavitvi zbornika Ljudje ob Muri, ki je bil prejšnji teden v Lendavi, sodelujoči poudarili pomen takih projektov za sožitje štirih narodov ob meji. Zbornik sestavljajo referati, ki so nastali ob mednarodni znanstveni konferenci med 10. in 12, majem 1995 v Lendavi, izdala pa sta ga Pokrajinski muzej iz Murske Sobote in Gbcseji Muzeum iz Zalaegerszega. Muzeja že nekaj let uspešno strokovno sodelujeta, k soorganizaciji konference pa sta povabila tudi Zavod za kulturo madžarske narodnosti iz Lendave. V uvodu predstavitve je predstavnik madžarske narodnosti Laszlo Goenz poudaril, da so takšna sodelovanja prvi pogoj dobrega sožitja med narodi in da imajo posebno vlogo pri tem tudi kulturne in znanstvene inštitucije. Ugotovitve te znanstvene konferenca so le še potrdile zgodovinske vezi med Slovenci, Avstrijci, Madžari in Hrvati, ki že vrsto let živijo skupaj na prostoru ob Muri. Zato bo letos že naslednja znanstvena konferenca v Nagykanizsi na Madžarskem. Direktorica Pokrajinskega muzeja iz Murske Sobote Irena Šavel je poudarila, da je bila prva mednarodna znanstvena konferenca zahteven projekt, v katerega so uspeli vključiti 25 avtorjev iz različnih družboslovno-humanističnih področij, ki so s svojim delom in raziskovanjem na kakršen koli način povezani z načinom življenja in ustvarjanja ljudi ob reki Muri. Projekt Ljudje ob Muri bodo seveda nadaljevali, bolj pa bodo vključili tudi muzeje v Avstriji in na Hrvaškem, ki bodo v prihodnjih letih v njihovih državah organizirale podobne konference. Direktor muzeja iz Zalaegerszega Laszlo Vandor, ki je tudi urednik zbornika, je povedal, da je o tem, da bi organizirali mednarodno konferenco o ljudeh ob Muri, razmišljal že vrsto let in daje o tej temi napisal tudi diplomsko nalogo. V tem panonskem kulturnem prostoru so štirje narodi stoletja živeli v miru, povezovale pa so jih trgovske, družbene in druge vezi. V zgodovini pa je bilo tudi obdobje 400 let, ko so ti štirje narodi bivali v isti državi, potem pa so jih državne meje razdelile v štiri različne države in prav te meje so včasih tudi povzročale krhanje teh vezi. Urednik priloge Janez Balažič je na kratko predstavil vseh 25 referatov, ki so jih prispevali arheologi, zgodovinarji, etnologi in predstavniki drugih znanstvenih disciplin. Referati so objavljeni v jeziku države, od koder je avtor, pri vsakem besedilu pa je še kratek povzetek v angleškem jeziku. Referate o slovenskem delu pokrajine ob Muri je prispevalo enajst avtorjev, drena Šavel je pisala o kulturnih vplivih v prazgodovini v pokrajini ob Muri, Branko Kerman o staroslovanskih najdbah iz Prekmurja, Janez Balažič o tokovih poznogotskega stenskega slikarstva na zahodnem panonskem robu. Naslov referata Franca Kuzmiča je Konfesionalna podoba prostora ob Muri, Metka Fujs je pisala o oblikovanju narodne identitete pri prekmurskih Slovencih, Dušan Nečak je predstavil pokrajino ob Muri po letu 1918, Laszlo Goncz je pisal o Madžarih v Pomurju in oblikovanju narodne identitete po letu 1920, Lajos Bence pa o pomenu pisane besede za oblikovanje zavesti manjšine. Avgust Lešnik je prispeval referat o informbirojevskem sporu leta 1948, Božo Repe o »liberalizmu« v jugoslovanski in madžarski komunistični pariji, Albina Nečak - Luk pa o jezikovnih razmerjih na območju med Muro in Rabo. V zborniku s svojimi referati sodelujejo še Diether Kramer iz Gradca, Szilvia Honti iz Kaposvara, Marina Šimek iz Varaždina, Miklos Bela Szoke iz Budimpešte, Vladimir Sokol iz Zagreba, Othmar Pickl iz Gradca in drugi. Na predstavitvi so sodelujoči ugotovili, daje še veliko neraziskanih tem. ki so jih spodbudile, da bi se na tovrstnih konferencah srečevali še naprej. Zato bodo na naslednji konferenci, ki bo predvidoma maja ali junija v Na-gykanizsi, poskusili vključiti čim več raziskovalcev, ki bodo s svojega področja osvetlili še neraziskane plati življenja ljudi v preteklosti in sedanjosti na panonskem kulturnem prostoru ob Muri. J. Gabor GLEDALIŠČE MURSKA SOBOTA: V grajski dvorani bo v sredo, 19. februarja, ob 19. uri 100. jubilejna predstava monodrame Poredošov Janoš. LJUTOMER: V četrtek, 13. februarja, ob 19. uri bo v Domu kulture ponovitev komedije Stric iz Amerike po knjigi Evalda Flisarja. Nastopa gledališka skupina iz Ljutomera. KULTURA MLADIH MURSKA SOBOTA: V torek, 18. februarja, bodo ob 20. uri v prostorih Mikk-a premejmo predstavili film Pometač Slavko, režiral ga je Miki Roš. Po premieri bo sečanje z ustvarjalci filma. MURSKA SOBOTA: V večnamenskem prostoru SSTŠ-ja bo ob 16. uri avdiovizualna predstavitev razsikovalne naloge o življenju Romov. Ob 18. uri pa bo romski večer, nastopile bodo romske folklorne skupine, prisluhnili boste lahko recitalu romske poezije ter romski glasbi. ZA OTROKE MURSKA SOBOTA: Vsako sredo ob 1 6.30 lahko otroci v grajski knjižnici prisluhnejo pravljicam, kijih pripovedujeta Vesna Racman in Metka Sraka. Po pravljici otroci skupaj rišejo ali kako drugače ustvarjajo. LJUTOMER: Vsak ponedeljek se v otroškem oddelku knjižnice ob 16. uri začne pravljična ura, ki jo vodi Branka Jasna Staman. GLASBA DOBROVNIK: V kulturnem domu bo v petek, 14 februarja, ob 14. uri drugo srečanje ljudskih pevcev in godcev Vass Lajos. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V Galeriji je na ogled 5. razstava del članov Društva likovnih umen-tikov Prekmurja in Prlekije. MURSKA SOBOTA: V gradu v Murski Soboti si lahko ogledate razstavo fotografij Dogodio se narod Vestnikove fotografinje Nataše Juh-nov. MURSKA SOBOTA: V študijskem oddelku PIŠK Murska Sobota si lahko do 15. marca ogledate razstavo z naslovom Prekmurje in prekmurski ustvarjalci v bibliografiji. LENDAVA: V Galeriji Lendava pa si lahko ogledate pregledno razstavo slik, risb in grafik Jožeta Denka MORAVSKE TOPLICE: V razstavnih prostorih občine so razstavljena dela, nastala na 2. slikarski koloniji Primoža Trubarja Moravske Toplice. PUCONCI: V prostorih občine si lahko ogledate razstavo Evgena Titana Skrivnostna duševnost v telesu narave. LJUBLJANA: V Mestni galeriji je na ogled pregledna razstava slik in risb Marjana Gumilarja. V Moderni galeriji pa si lahko ogledate njegovo najnovejšo sliko z naslovom Skušnjava (Evropske divje mačke). KINO KINO PARK: V dvorani soboške kina bodo v ponedeljek, 17. februarja, ob 19. uri zavrteli nov slovenski film Steber. Na prvi predstavi bo tudi režiser Matjaž Fištravec. Ameriški akcijski film Blisk smrti si lahko ogledate v četrtek, 13. februarja, in petek, 14. februarja, ob 17. uri ter v soboto in nedeljo, 15. in 16. februarja, ob 19. uri V četrtek, 13., in petek, 14. februarja, pa bodo vrteli belgijsko-francosko komedijo Osmi dan. V sredo, 19. februarja, pa bo ob 17. in 19. uri na sporedu ameriška vpojna komedija Pravi pogum. V ponedeljek in torek ni predstav! KINO LJUTOMER: V soboto, 15. februarja, in v nedeljo, 16. februarja, bodo ob 19.30 vrteli film Transpotting. V nedeljo, 16. februarja, bodo ob 15.30 in 17.15 vrteli ameriško risanko Notredamski zvonar. KINO GORNJA RADGONA: Komedijo Jack si lahko ogledate v petek, 14. febuarja, ob 17. in 19. uri, v soboto, 15., v nedeljo, 16., jn v ponedeljek, 17. februarja ob 17.30. Kriminalko Ne zaljubi se, ko si že mrtev pa bodo vrteli v petek, 14. februarja, ob 21. uri ter v soboto, 15., v nedeljo, 16., in v ponedeljek, 17. februarja ob 19.30. n. glasbeni sceni vestnik, 13. februar 1997 Jazz & Blues Dave Grohl, pevec skupine Depeche mode Umrl je za dve minuti V zadnjem času smrt resnično ne prizanaša znanim osebnostim, med katere je vsekakor spadal legendarni tenorsaksofonist Eddie Harris. Umrl je 11. novembra lansko leto za posledicami srčne kapi v enainšestdesetem letu. Burna leta, katerim se ne odrekajo niti jazz glasbeniki, pustijo svoj pečat. Eddie Harris seje rodil v Chicagu, vse življenje pa je preživel in delal v Los Angelesu. Bil je znan kot saksofonist, inovator, pevec in komponist. V svojem delu se omejeval ni z glasbenimi stili, tako da ga lahko slišimo na marsikateri plošči, ki z jazzom nima zveze. Zaslovel je s skladbo Freedom Jazz Dance, ki jo je napisal za slavnega Milesa Davisa. Sodi med pionirje inovatorstva na saksofonu. Že zelo zgodaj je začel uporabljati razne pripomočke (oktaver, efekt eho), s katerimi je poskušal popestriti zvok sakofona in celotne glasbe. V svoji bogati glasbeni karieri je sodeloval predvsem s pianisti, med katerimi so najbolj znani Richard Abrams, Jodie Christian, Larry Nash, Cedar VValton. Sodelovanje z legendarnim Lesom McCannom pa mu je prineslo slavo izrednih razsežnosti in za njima so ostale nepozabne plošče z jazz-soul-funk vsebino. Nazadnje je sodeloval na plošči Hand Jive kitarista Johna Sco-fielda. Skupina Depeche mode je bila ena najpopularnejših v 80. letih in je bila eden največjih pop fenomenov. V 90. se nikoli več niso vrnili v vrh popularnosti, eden od vzrokov za to pa so prav gotovo mamila in odvisnost. Tudi Dave Grohl, pevec, je preživel pravi pekel, nekaj takega, kot ste lahko ali pa še boste videli v filmu Transpoting. Tudi sam si je film ogledal, povedal je, da celo večkrat. »Scene v filmu so me preč j vznemirile in prepričan sem, da je film odličen. V tem filmu je vse tako resnično, predstavijo prav to, kar se je tudi meni večkrat zgodilo. Nikoli-kokrat se se moral zgroziti, saj sem se ob filmu soočil s tem, kar sem naredil sebi in drugim ljudem.« Dave je bil zaradi odvisnosti že večkrat na zdravljenju. Vendar je bil čist samo tako dolgo, dokler je ostal v bolnišnici ali zapru. Eno njegovih zadnjih zdravljenj je bilo 28. maja lansko leto, ko se je vrnil iz zapora v svoj hotel, v okolici katerega je bila zelo dobro organizirana dilerska mreža, od posrednika je kupil mamilo, in tako je bil spet »notri«. Po žilah si je pognal prvo dozo. Ko ga je prišla obiskat njegova prijateljica, je takoj videla, kaj se mu je zgodilo. Jezna, da sije takoj po vrnitvi dal še en »šus«, je s solzami zapustila sobo. Dave pa si je vbrizgnil preostanek mamila. Njegovo srce je za dve minuti prenehalo biti. Na srečo so ga vsega modrega našli prijatelji in ga takoj odpeljali na urgenco. Prve besede, ki se jih po tem spomni, so bile: »Dobili smo ga nazaj.«Dave je danes že šest mesecev čist. To pa dokazuje s tem, da ima dvakrat na teden pregled urina, in če bodo samo enkrat pri analizi zaznali drogo, bo moral za dve leti v zapor. Tega pa prav gotovo tudi sam noče, kajti s tem bi ponovno zaznamoval kariero skupine. Danes se lahko o svoji odvisnosti in o vsem, kar je s tem povezano, normalno pogovarja, ne da bi se pretvarjal, da se to ni zgodilo. Zaveda se, da zdravljenja niso vedno to, kar bi morala biti, in da prepogosto eno drogo samo nadomeščajo z drugo. Dejstvo pa je, da se za to, da ne boš več odvisen, moraš trdno odločiti sam. Kajti tudi sam na svojih številnih zdravljenih ni bil ŽJ prepričan, da si to resnično želi,®® mu ni uspelo. Način, kako to doseči, pa zna biti zelo zahteven .... In Dave bo imel pri svoji glasbe® karieri nešteto možnosti, da z30® pade v svet droge. Tega se ševeo-no boji, kajti okrog njega ven® ■ mer hodijo ljudje, ki imajo stike z drogo, omenja pa hi® sodelavca Martina Gol® in Fletcha, ki zelo* liko pijeta. Sam se zato rad umakne. Dala* razmišlja o svojem d®1 v zadnjem času pa s®*?, liko ukvarja tudi s s* jim sinom. Potenw končal zdravljenje,J dobil priložnost, da J šel s sinom v kinO’ | sta si ogledala risan, 101 dalmatinec. »S« ko sem čist, sem P1* življeju opazil, s kaW naklonjenostjo in J beznijo me je sin. Postalo me je * kajti v tistem trenU sem se počutil, kot dar on odrasel, jaz pa sem P ■ poln otrok.« Tokrat se zgodba ne z glasbo, zato se pa toliko glasbeniki in njihovim sveto1 v katerem živijo. Slovenski oktet: Mojcej (Helidon) Nemška gramofonska založba ECM je bila v zadnjem času zelo dejavna, saj je kmalu izdala kopico novih plošč s področja jazza. Med najbolj zanimive vsekakor sodi plošča skandinavskega altsaksofonista Jana Garbareka. Plošča nosi naslov Vi-sible VVorld, na njej pa poleg drugih sodeluje starosta evropskega jazza basist Eberhart Weber. Kitarski virtuoz in naš stari znanec John Abercrombie je skupaj z organistom Danom Wallom in bobnarjem Adamom Nus-sbaumom posnel novo ploščo z naslovom Tactics. Zasedba Azimuth, ki jo sestavljajo pevka Norma Winstone, trobentač Kenny Wheeler in pianist John Taylor, je po dolgem času posnela novo ploščo z naslovom How It Was Then ... Never Again. Neposredno po jesenskem nastopu v ljubljanskih Križankah se je ameriška pianistka in skladateljica Carla Blev odpravila v sosednjo Italijo na jazz festival v Perugo. Nastop so izkoristili za snemanje njene nove plošče z big bandom, kije pred kratkim izšla z naslovom Carla Bley Big Band Goes To Church. Za sredino junija napoveduje zvezdnik Herbie Hancock izid najnovejšega albuma. Uspeh prejšnjega akustičnega albuma The New Standard ga je očitno tako prevzel, da se je ponovno odločil za popolnoma akustično zasedbo. Sodelovanje sta že potrdila basist Dave Holland in bobnar Jack DeJohnette. Popolnoma sveža je plošča z naslovom Celebrating Sinatra, ki jo je posnel legendarni tenorsaksofonist Joe Lovano. Že naslov pove, da gre za priredbe skladb Franka Sinatre, v nasprotju s prejšnjimi ploščami pa seje tokrat odločil za nekoliko večjo zasedbo, v kateri sodelujejo tudi Al Foster, Judi Silvano, Kenny Werner in George Mraz. Aranžmaje za vse skladbe je naredil Manny Albam, ploščo pa je izdala založba Blue Note. Po smrti znanih glasbenikov se vsi mogoči lastniki njegovih posnetkov odločajo za ponovne izdaje le-teh. Zbirka plošč, ki jih je posnel tenorsaksofoniat Stan Getz, bo tako bogatejša še za eno izdajo. Naslov najnovejše je Yours And Mine - Live At The International Glasgow Jazz Festival 1989. Gre za posnetke, ki so prvič predstavljeni poslušalcem in dokaj dobro predstavljajo glasbenika, za katerega je znano, daje imel najmehkejši Marikatere-ga ljubitelja glasbe bo razveselila novica, da je pri založbi Helidon izšla kompaktna plošča Slovenskega okteta. Plošča se imenuje Mojcej, na njej pa je zbranih sedemnajst skladb, in med njimi jih je nekaj iz zelo zgodnjega obdobja. Takšna kaseta je nadvse dobrodošla, kajti lansko leto, ko so praznovali 45-letnico delovanja, je Slovenski oktet s slovensko poslovilno turnejo sklenil svojo upešno kariero. Svoj koncert so imeli tudi v Murski Soboti. Na albumu Mojcej je sedemnajst najlepših slovenskih ljudskih pesmi, ki so pred dvajsetimi leti izšle na trojnem albumu Slovenski oktet - 25 let. Posnetki skladb pa segajo v pozna šestdeseta in sedemdeseta leta, nastali pa so v studiu Helidona in na Radiu Slovenija. Prisluhnete lahko skladbam, kot so Mojcej, Marko skače, Nocoj pa, oh, nocoj, Po jezeru, N’coj je pa ena lepa noč in številnim drugim, ki jih prav gotovo poznate. Vsi tisti nekoliko starejši in tudi mlajši so že slišali zanje. In kako je slovenski oktet sploh nastal? Med slovenskimi izseljenci v ZDA je že leta 1949 tlela zamisel, da bi slovensko pesem k njim ponesli pevci iz »domačega kraja«. Jeseni 1950. je pripravilo Ministrstvo za kulturo in znanost na pobudo Slovenske izseljenske matice avdicijo z namenom, da bi ustanovili ustrezen ansambel, ki bi nastopal za naše izseljence in tudi zamejce. Na avdiciji po več poskusih dolgo niso našli ustrezne rešitve, potem pa so se sestali pevci Janez Lipušček in Gašper Dermota - prvi tenor, Božo Grošelj in Marij Kogoj - drugi tenor, Roman Petrovčič in Tone Kozlevčar - prvi bas ter Tone Petrovčič in Artur Šulc in rodil seje Slovenski oktet. Le Božo Grošelj je z oktetom prepeval vse do konca. Svoj prvi nastop je oktet K pravil spomladi I952.Je‘°? sneje pa so že nastopali tud , zamejstvu, kmalu pa so naS®L po vsej Evropi. Žal pa so v A _ po vsej cviopi. z.ai pa . ta. riko, zaradi česar so sploh novih ta oktet, odpotoval' dvanjst let po ustanovitvi- ; zaradi politike tedanjega Pre dnika McCarthyja. , Torej, zakaj je oktet na^Lj je kaj kmalu pozabilo. Dejs je, da so po Sloveniji in P° svetu predstavljali vrhunska dbe slovenskih skladb. ton na saksofonu. Iztok R. AUDIO - VIDEO - CD 41 —^MUSIC— fflSHOE TRGOVINA IN PRIREDITVE Slomškova 43, 9000 Murska Sobota tel.: (069)37 333, faks: (069) 37 331 Narodnozabavna uganka Gamsi so na glasbeni sceni manj kot petnajst klet, seveda, saj so zelo mlada skupina. Iz bo-benčka pravilnih odgovorov pa smo potegnili dopisnico Lojzke Kolarič, Podgrad 57, 9250 Gornja Radgona. Čestitamo! Kaseto z glasbo Gamsov, ki je izšla pri založbi Helidon, bo prejela po pošti. Nova uganka pa se glasi: S katero narodnozabavno skupino je Darko Kegl posnel svojo novo kaseto? c Odgovor: ___________________________:________________ Kupon št 5 Odgovore pošljite do petka, 21. februarja, na naš naslov: Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. S pripisom »za narodnozabavno glasbeno uganko«. VIKTORJI ’96 Novice od tu... No sedaj pa že vsa slovenska javnost ve, da bo poleti prišel k nam eden najboljših opernih pevcev na svetu - Luciano Pavarotti. Povedal je, da se bo v Slovenijo pripeljal kar s svojim letalom, tu bo ostal pet dni, v tem času pa si želi ogledati naravne, kulturne in tudi kulinarične znamenitosti naše dežele. Rok Golob pa je eden najmlajših glasbenih ustvarjalcev, od katerih lahko v Sloveniji še veliko pričakujemo. V svoji karieri je pobral že precej nagrad, znan pa je tudi po tem, da ustvarja glasbo predvsem za druge, med drugim tudi za gledališče, njegovo glasbo pa je igral simfonični orkester s stopetdesetimi glasbeniki. S svojo jazz funk skupino Stop the band pa bo v kmalu izdal ploščo, glasba je zaigrana z akustičnimi inštumenti. MURSKO - MORSKI VAL s turistično agencijo E3 RELAX iz Murske Sobote postavlja v vsaki sredini večerni oddaji od 21.30 do 22.30 nagradno vprašanje. Tokratno se glasi: Napišite najbolj značilno vino kraškega vinorodnega območja. ODGOVOR:_____________________________________ Odgovore pošljite najkasneje do 19. februarja 1997 na naš naslov: Murski val, za oddajo MURSKO-MORSKI VAL, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. NAGRADA: prvomajski konectedenski paket v prvomajskem RELAXOVEM KLUBU v Novigradu. KUPON ŠT. 3! J VIKTORJI >96 TeVe VIKTORJI ’96 Ime in priimek: 2 Q -en M Viktor Ime in priimek: Viktor Moj naslov: Viktor Ime in priimek: Oddaja: Moj naslov: ŠT. 4 Oddaja: ŠT. 4 Moj naslov: ... in tam Celin Dion je bila v lanskem letu ena najbolj priljubljenih pevk. To se vidi tudi po številu prodanih plošč, samo singlico Faling Into You so prodali v osemnajstmilijonski nakladi. Seveda pa se je ob vsem tem v njen žep zlilo precej denarja, tako je svojim staršem kupila hišo na Floridi in še počitiško hišico povrh, vsem svojim trinajstim bra- tom in sestram pa je poslal3 za 160 tisoč dolarjev. u r Če držijo nekatere naP?nOv) bi morala v ponedeljek iz®1 singl plošča skupine G*-a kakšen mesec pa bo na ti prispela tudi njihova nova a paktna plošča. Skupina porabi tačas precej časa za ■1 manje videospotov ter za 0 6 zacijo nove turneje. os m NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSNMV 1. WORDS -Boyzone 2. H0W BIZARRE - OMC 3. DAYS - Kirsty MacColl 4. DREAM A LITTLE DREAM - Terry Hall 5. THE LOVE WE MAKE - Symbol 6. BEAUTIFUL ONES - Suede 7. BROKEN ANGEL - Hanne Boel PREDLOGI: CAR FICTION - Echobelly SHOW U SOMETHIN - Peter Andre SILIKON - Bajaga LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. SLEDI SIVIH CEST - Gimme 5 2. CIGANKA - Šarm 3. PESEM ZA AČKIJA - Orlek 4. ZVEZDICE BELE - Vlado Kreslin 5. TIH, DEŽEVEN DAN - Gimme 5 in Cole Moretti 6. JAZ TE NIMAM RAD - Faraoni 7, MARKO SKAČE - Drago Jošar PREDLOGI: MOJA LJUBEZEN - Marjan Zgonc CECILIJA - Patrol POZABLJENA - Jan Plestenjak LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: S KRŠČAKON, CEKRON PA Z MARELU 1. SONCE MOJIH DNI - Slapovi in Simona Weiss 2. DECEMBRSKI DAN - Primorski fantje 3. NAJLEPŠI DAN - Bobri POROČNA - Stoparji 4. ŽIVLJENJE JE VESELO - Ans. Maksa Kumra 5. LETO JE OKROG - Ans. Nika Zajca 6. ZIMSKO VESELJE - Trs 7. PRED MOJO KAJŽO - Ans. Braneta Klavžarja PREDLOGI: NIKAR NE MISLI - Rubin HENČKOV ABRAHAM - Henček TETKA POVEJTE - Ans. Lojzeta Slaka Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 20. februarja 1997, na naslov: Murs1*1 Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon Št. 7 ~>| Glasujem za skladbo: ji ------------------------- o,| ‘domača:________________ 5 । ‘narodnozabavna:________ s i Ime in priimek ter naslov: yestnik, 13. februar 1997 f^dsevi mladosti 13 Maske, maske. Ko pust po ulici kriči, se zima v pomlad spremeni, zato pusta praznujemo vsi. Ko maska v glavi se rodi, jo šivilja hitro naredi. Lahko si konj, lahko si slon, lahko že kar balon ali pa preprosto - bonbon. VIKTORIJA CIGAN, 6. a *** To je res ta prava maska, ki olepšuje jo še mala praska. Le kdo za njo se skriva in tako grdo mi kima? Zelo mi čudna ta je glava, še bolj pa mala in okrogla postava. Le kako naj ugotovim, kdo je to, ki ima za vratom znano, belo rutico? Mislim, da se bližam ustrezni jaz rešitvi, in sicer zelo čudni ugotovitvi: Ha, ha, ha, saj to je naša Minka, ki izdala jo je mamina šminka! Matjaž horvat, 6. a OŠ Franceta Prešerna Črenšovci Razmišljanje o kulturi Kultura plemeniti človeka, je način življenja, kaže se v odnosu do jezika, soljudi in običajev. Kultura se kaže tudi v znanju in umetnosti, v govorjenju in pisavi. Srečujemo lahko kulturne ljudi in ljudi, ki se obnašajo nekulturno, govorijo grde besede, ne ubo-Sajo ...Vsako leto, 8. februarja, Praznujemo Slovenci svoj kultur-n' Praznik. Takrat še največ go-v°runo o kulturi. Človeku ne zadostujejo topla n^leka, streha nad glavo in hra-aa- Potrebuje tudi dobro knjigo, sliko in glasbo. Kultura človeka bogati, ga dviguje in osre-cuje. Moderna tehnika, televizija ln računalniki ne morejo nado-mestiti pisane besede. Srečen je otrok, ki se nauči brati. Na svetu )e mnogo nepismenih ljudi, ki Obiskali smo ^starejšo občanko ^^^matkim smo učenci Podružnične OŠ obč611^' 'n na^e učiteljice obiskali najstarejšo že. Qa,n, ^°'enec Nežo Gostanj. Napolnila je “3 let. seh ° Sm° prišli k nJej na °bisk- ie bila zel° ve? zaž 'iHp^^čena. Izročili smo ji darilo ter ji neka-’ mnogo zdravih let. Zapeli smo ji SVOjiJhPntm'C 'n j° P0VPraŠali, ali se Še SPOtninja spominja še mnogih dogodkov iz svoje mladosti. Takrat, ko je bila ona še otrok, ni bilo vsega v izobilju kot danes. Neža nam je še zaupala, da ji v življenju ni bilo vedno z rožicami posuto. Danes pa ji je dobro. Živi pri hčerki Ani z družino, kjer jo spoštujejo in cenijo. Ko smo se tako pogovarjali, je čas hitro mineval. Domači so nas medtem lepo pogostili. Morali smo se posloviti. Neži smo stisnili roko in ji še enkrat zaželeli veliko zdravja let ter ji obljubili, dajo bomo čez leto dni spet obiskali. MIHAELA KALAMAR, 4. raz. 1 Posnetek z obiska pri najstarejši občanki v Dolencih, Nekaj (z)a vaše poti Kam po srednji šoli? Zadnjič smo se lotili teme o poklicnem odločanju osmošolcev, ki je seveda še zdaleč nismo v celoti obdelali, zato se bomo k njej še vračali. Tokrat pa bi radi ugodili z nekaterimi osnovnimi informacijami tistim, ki so na pragu odločitve, kam po srednji šoli. Kot smo v našem tedniku že pisali, so visokošolski zavodi v v Sloveniji (Univerza v Mariboru, Univerza v Ljubljani ter samostojna visokošolska zavoda Visoka šola za hotelirstvo in turizem Portorož ter Visoka šola za manage-ment v Kopru) razpisali rekordno število prostih vpisnih mest za študente, kljub temu pa se bo marsikomu zgodilo, da se ne bo mogel vpisati tja, kamor si najbolj želi, in se tako usposobiti tudi za poklic, ki ga med vsemi najbolj privlači. Kako in zakaj pride do tega? Preprost odgovor je, da zaradi prevelikega števila kandidatov. Naj vam to ponazorimo s konkretnim zgledom: če se bo prijavilo za študij ekonomije (UN = univerzitetni program) na Ekonomski fakulteti Ljubljana čez 600 kandidatov za redni študij, kar se bo v praksi skoraj gotovo zgodilo, bo sprejet sklep o omejitvi vpisa. To pa pomeni, da se bo uvrstilo na seznam sprejetih le tistih 600 kandidatov, ki bodo dosegli s točkovanjem splošnega učnega uspeha pri maturi (60 % točk), uspeha pri obveznih predmetih ma- bi radi brali, se izobraževali, kulturno bogatili... IGOR CAMPLIN, 8. raz. Kaj je kultura? Je način življenja, komunikacije, odnos do sočloveka, do sveta in je poglobitev vase. Predvsem se začenja s srčno kulturo: Za mlade je kultura to, da se odpravijo v kino in si ogledajo filme, kot so Dan neodvisnosti, Striptiz in podobno. Drugi gredo na obisk v knjižnico, za nekatere pa je kultura televizija. Kulturnih prireditev je pri nas kar precej, žal pa je malo takih, ki si jih ogledajo. Redko srečamo na njih zlasti mladino. Včasih je potrebno prebrati kakšno dobro knjigo, ture (10% točk) ter splošnega učnega uspeha v 3. in 4. letniku srednje šole (30 % točk) na eno od mest od 1 do 600. Kandidate, ki so končali srednjo šolo pred 1. junijem 1995 (še ni bilo prave mature), pa bodo točkovali takole: splošni uspeh pri zaključnem izpitu 20 %, splošni učni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % in uspeh pri preizkusnem izpitu (neke vrste sprejemni izpit) iz matematike 40 %. Najbrž se nekaterim postavlja vprašanje, zakaj univerza ne poveča števila vpisnih mest v takšnih primerih in tako omogoči, da se mladi usposobijo za poklic, ki so si ga izbrali. Po vsej verjetnosti zato, ker je bilo ugotovoljeno (vlada in druge službe), da preprosto ne bi bilo smotrno izobraževati več tovrstnih kadrov. Če ne bi bilo takšnih in podobnih omejitev, potem bi se lahko zgodilo, da za polovico ali še več programov sploh ne bi bilo prijav. Vsaka družba pa potrebuje poleg ekonomistov, pravnikov, zdravnikov in novinarjev še številne druge izobražence. Morda vam tudi ni dovolj jasno, kakšna je razlika med univer malo razmisliti o njej, in tako se bomo tudi bolj približali kulturi. Lahko pa gremo tudi v galerijo in si ogledamo razstavo slik. Slikarstvo je prav tako kultura. Umetnik slika z ljubeznijo in z željo, da bi bile njegove slike ljudem všeč. Kultura je tudi lepo vedenje. Človek, kije kulturen, je povsod cenjen in ga imajo ljudje za zgled. LIDIJA ŠEMEN, 8. a OŠ Bogojina Dobila sem zlato medaljo V Murski Soboti ie bilo tekmovanje v šahu. Ko smo šli tja, me je bilo malo strah. Najprej sva šahirali Valerija Horvat in jaz, Špela pa je bila prosta. Potem sta igrali Valerija in Špela, prosta pa sem bila jaz. V prvem zitetno in visoko strokovno izobrazbo. V prvem primeru traja izobraževanje od 4 do 6 let, študij po programih za pridobitev visoke strokovne izobrazbe pa traja praviloma 3 leta. Lahko bi rekli, da so to v bistvu prejšnje 2-letne višje šole, le da so njihove programe »raztegnili« (dodali so še nekaj novih) na 3 leta. Te šole so v prvi vrsti namenjene tistim, ki so končali srednjo šolo z zaključnim izpitom (namesto mature ali pa pred 1. 6. 1995), študij pa je vse-' kakor lažji kot na pravi univerzi. Vendar s tem se ne kaže tolažiti, kajti povsod je treba opravljati kolokvije in izpite ter izpolnjevati druge obveznosti. Zanesljivega nasveta, kaj in kako bi bilo najbolje glede prijave za nadaljnji študij, ki jo bo potrebno oddati najkasneje do 8. marca, vam najbrž ne more dati nihče. Vsekakor bi laže »kalkulirali« med tremi možnimi programi, za katere lahko vsakdo konkurira, če bi do takrat opravili že tudi maturo, ampak ta bo na vrsti šele junija. Verjetno pa boste na 1. mesto v prijavi kljub predvidevanju, da bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, napisali vašo prvo izobraževalno željo. Na 2. in 3. mesto pa nikakor ne kaže napisati nekaj kar tako, kajti če ne boste imeli dovolj točk za prvo poklicno željo, vas bodo najprej uvrstili med kandidate za vpis v program, ki ga boste navedli na 2. mestu; in če boste izpadli iz konkurence tudi tam, vas bodo dali na sito še za tretji program. Vi pa pri tem ne boste imeli možnosti nobene izbire in tudi premisliti si ne boste mogli, razen septembra, ko bodo razpisani dodatni roki za tiste programe, kjer bodo imeli še prosta mesta. Po navadi so to programi, ki se jih mnogi prihodnji študenti najbolj bojijo (študij tehnike, matematike, fizike idr.) ali pa ni zanimanja zanje, ker so po končanem izobraževanju zelo slabe možnosti za zaposlitev. Pa veliko sreče na težki poti do Nataša Zakojč Andreja Sever HRASTOV PALČEK pravljična igra za otroke Tretja slika Pritečejo Lisica, Miška in Vrana. Lisica (škodoželjno): Poglej, poglej! Naš palček sije našel prijatelja/ Vrana (zasanjano) :CHt, ko bi se tudi me znale tako lepo igrati/ Lisica (jezno). Daj, nehaj, no! To sploh ni nobeno igranje! Me se znamo vedno bolje zabavati! Imam čudovito ideje! Kaj ko bi me ulovile tega kužka in ga zaprle v kletko! Kletko bi dobro skrile in palček bi znova ostal sam. Bilo bi mu dolgčas in ker ne bi našel kužka, bi gotovo postal naš novi prijatelj! Miška (navdušeno): To je pa res bombastična ideja! Lisica: Zdaj pa dobro poslušajta! Jaz zvabim palčka vstran, vedve pa urno ulovita tega pritlikavega kužka in ga zaprita v tole kletko! Zavežita mu tudi gobček in roke! Me razumeta? Vrana: Velja! (Udarijo si v roke.) Lisica: Palček, palček, pomagaj mi! Gotovo sem stopila na trn. (Palčekpriteče. Vrana in Miška urno ulovita kužka in ga zapreta.) Hrastov palček: Kaj se je zgodilo? Lisica: Pomagaj mi! Gotovo sem stopila na trn! (Palčekpomaga Lisici priti do štora, na katerega sede.) Boli, boli! Hrastov palček: Le trenutek še potrpi! Takoj bom pogledal, na kaj si stopila! Ničesar ne vidim! Lisica: Peče, boli! Če ni trna, sem gotovo stopila na mravljišče! Hrastov palček: To pa je mogoče! (Z vodo ohladi lisičino nogo.) Lisica (ga objame): Hvala, tisočkrat hvala, dragi palček! Ti si moj rešitelj! Daj, J. G. poklica! kolu sem zmagala, zato sem se pomerila s Špelo za prvo mesto. Spet sem zamagala, zato sem dobila zlato medaljo. Bila sem zelo ponosna. MATEJA VARGA, 2. a (PB) OŠ Tišina Zakaj? Zakaj? Vedno se sprašujem: zakaj? Zakaj gre to tako? Zakaj, zakaj? Kdo mi bo odgovoril? Na svetu nekdo mora biti, ki zna! bo na zakaj odgovoriti. Če pa ga ni, potem še vedno zakaj zveni. NINA KUHAR, 5. b dopisniški krožek, OŠ Tišina Pri belem konjiču To je naslov operete, ki smo si jo pred kratkim ogledali v gledališču v Mariboru. Bil sem nadušen nad veličastnim, velikim odrom. Večkrat so menjali sceno, ki je bila razgibana in živahna. Bilo je polno nastopajočih, ki so peli in plesali. To je bila zame prva kulturna predstava v pravem gledališču. Name je naredila velik vtis. MIHA CIGUT, 5. a OŠ 1 M. Sobota postani moj prijatelj! Hrastov palček: Prijatelja lahko postaneva le, če se ne bova prepirala, če mi boš pomagala pri čiščenju gozda in če se bova lepo igrala! Lisica: Kaj?! Da bi JAZ čistila gozd?! Odpade! Še svoje hiške ne uspem počistiti, ti pa praviš, da bi naj še po gozdu pobirala veje?! Hrastov palček: Prav! Kakor hočeš! Jaz že imam prijatelja, kužka Pikija, s katerim se igrava, pobirava odlomljene veje in se pri tem čudovito zabavava! Ali hočeš spoznati tega prijatelja? Piki! Piki! Pridi sem/ Miška (radovedno): Kličeš kužka, s katerim si se prej igral? Hrastov palček: Prav njega kličem! Ali si ga kje videla? Le kje se obira? Miška: Pravkar mi je nek kuža rekel, da naj ti sporočim, da seje naveličal biti tvoj prijatelj. Rekel je, da mu je bilo s teboj dolgočasno, zato je odšel po svetu, da bi si poiskal novega, boljšega in bolj zanimivega prijatelja! Hrastov palček:Tega ne morem verjeti! Jaz pa sem mislil, da sem končno našel pravega prijatelja! Vrana: Zdi se mi, da te je tale tvoj kuža pošteno potegnil za nos! Hrastov palček: To ne more biti res! S kužkom sva se vendar čudovito razumela! Na operaciji srca Septembra sem dobila s Kliničnega centra sporočilo, da moram še ta mesec priti na operacijo srca. Bila sem žalostna in prestrašena. Poslovila sem se od svojih sošolcev in razrednika. Vsi so mi zaželeli srečo in čim hitrejšo vrnitev. V Ljubljano sta me spremljala ata in bratranec. Slovo od njiju je bilo težko. 26. septembra sem bila operirarna. Ko sem se zbudila iz narkoze, sem se zelo slabo počutila. To je trajalo nekaj dni. Zelo sem bila vesela, ko sta me obiskala mama in ata. Zdravje se mi je počasi boljšalo. Začela sem obiskovati bolnišnično šolo ter se družiti z novimi prijateljicami in prijatelji. Najsrečnejši dan zame pa je bil, ko sem lahko šla domov. Sedaj sem spet v šoli med starimi prijatelji. ANICA DOMANJKO, 6. raz. OŠ Videm ob Ščavnici 14 Iz naših krajev vestnik, 13. februar 199? Čmo-bela preteklost LED JE GROZIL MOSTOVOM NA REKI MURI. Po enih virih naj bi bil na posnetku most čez Muro v Gornji Radgoni ob eni od hudih zim. Vojaki takratne »stare Jugoslavije« so razstreljevali ledene zaplate. V knjigi Od Mure do goric Jusa Makovca smo zasledili precej podoben posnetek. In tam je zapisano, daje 19. marca 1929. močno narasla Mura ogrožala komaj sedem let star leseni most v Veržeju. F. ŠTEFANEC V društvo upokojencev Črenšovci, ki so ga ustanovili 1990. leta, so včlanjeni upokojenci iz Črenšovec, Odranec, Trnja, Žižkov ter Dolnje, Srednje in Gornje Bistrice. Zdaj ima kar 448 članov in je tako najštevilnejše društvo. ■ V Odrancih deluje sekcija črenšovskega društva. Tam so se domislili, da bi imeli svoj prapor. Rečeno - storjeno, kajti pred kratkim so ga na posebni slovesnosti že razvili, Na njem je upodobljena odranska cerkev. Slovesnosti se je udeležilo več predstavnikov sosednjih društev. Občina Odranci je za prapor primaknila 100.000 tolarjev. - Fotografija: J. Ž. KAPELA - Kapelski otroci, športna pedagoginja Frančiška Sep ter razredna učitelja Helena in Andrej Šendliger so se domislili smučanja kar na domačem bregu za šolo. Gospod Franc Vamberger jim je postavil priročno vlečnico in z vadbo so lahko kar hitro začeli. Vaja dela mojstra in danes se mladi smučarji prav nič več ne bojijo strmine. Morda pa bodo kak športno-naravoslovni dan preživeli celo na Pohorju, kjer se sneg še ni stopil. (B. M.) . LJUTOMER - V gasilskih društvih na območju Pr- lekije in Prekmurja delujejo tudi gasilke, ki ugotavljajo, da po »popularnosti« niso izenačene z mo- škimi. Pred nekaj dnevi se je v Ljutomeru sešlo 35 gasilk iz 19 društev z območja Pomurja in zahtevale so, da se jim uradno prizna pomen, ki jim gre. Proslaviti se nameravajo s srečanjem gasilk pokrajine ob Muri, ki naj bi postalo tradicionalno. Zamisel je odlična in občudovalcev ne bo manjkalo. (F. KI.) DOBROVNIK - Ob koncu lanskega leta je poteklo le- to dni, odkar so v Dobrovniku ustanovili društvo vinogradnikov. Pred kratkim so se člani sešli na letnem zboru in sprejeli načrt letošnjih aktivnosti. Poudarek bo na izobraževanju, izvedli pa bodo tudi vinogradniške igre. V društvu je 110 članov. Občni Obisk pri vas doma Gresovščak: Les je lep Za bralce, ki ne veste, kje je vasica Gresovščak, kratka informacija: v povirju potoka Jugarja. Še vedno preskromno pojasnilo? Pa dodajmo še tole: tri kilometre od Ljutomera starejše, a dobro vzdrževano ko®' binirano vozilo IMV, v društvu®1 lujeta članska in mladinska deseti' na, veliko damo na preventivo111 popularizacijo gasilska, saj so® lujemo celo z vaškim vrtcem, s®0 med najboljšimi na sektorskih® Obiskal sem Stajnkove in kramljal z očetom in sinom. Prvemu je ime Martin, drugega pa ogovarjajo z Martin. In kaj imata skupnega? Oba sta mizarja! Še en dokaz, da, kot pravimo v prispodobi, jabolko ne pade daleč od drevesa. Les je lep, smo si zapomnili trditev iz neke tv-reklame. Da je to res, so ljudje spoznali že v daljni prihodnosti, kajti lesa niso uporabljali le za kurjavo, ampak so iz njega izdelovali lepe reči, recimo: hiše, barke, mostove ... Kaj je povedal Martin Stajnko? »Dobrih deset let sem delal kot strojni mizar v ljutomerskem Marlesu, nato sem imel dvanajst let samostojno mizarsko obrt, a sem jo odjavil, kajti pri delu za rezkalnim strojem sem si poškodoval prste. Izdeloval sem predvsem stavbno pohištvo in tudi marsikak kuhinjski element sem naredil. Povrh pa sem v času, ko sem imel obrtno dovoljenje, in tudi še pozneje izdeloval pručke in kopita za vse vrste lovskih pušk, podstavke za lovske trofeje, kako kosišče in tudi nekaj grabelj sem naredil.« »Pa tudi več parov smuči!« je sin dopolnil očeta. »Bilo je to v letih 1973-1976. Tukaj imamo lepo pobočje za smu-čarijo in domači fantje so me nagovorili, da sem jim iz jesenovega lesa izdelal več parov smuči. Pre- dnji del smuči sem skuhal v kropu, nato sem smuči upognil in posušil oziroma .zažgal’ na ognju.« »Pa še to povej, da si svojčas delal tudi lesene zobnike!« »Po starem vzorcu sem jih najprej naredil za .zobčenik’ v Babičevem mlinu na Muri. Tam je Štefan Smej zvedel zame in me naprosil, da bi naredil lesene zobnike, ki se vpno v neke vrste leseni obroč, še za njegov mlin v Mali Polani. Na- zbor so »izrabili« za predavanje mag. Antona Vodovnika o lanskem vinskem letniku. Ocenili (in seveda pokusili) pa so tudi svoj lanski pridelek. (F. B.) GORNJA RADGONA - Na območju vinogradniš- kega okoliša Radgonsko-Kapel-ske gorice se vedno več ljudi odloča za vinogradništvo. Lani so zasebniki zasadili s trto 28 hektarjev, letos pa bodo trsne cepljenke posadili na 30 hektarjih. Vinogradniško gospodarstvo Kapela in podjetje Radgonske gorice pa bosta trto na novo zasadila na skupno 10 hektarjih, tako da bo letos skupno 40 hektarjev novih vinogradniških površin. (F. KI.) »O nas, gasilcih, pa nič ne pišete,« me je malo pokaral Martin Stajnko. Kritiko sem brž sprejel in kar takoj zastavil prvo, nato pa pa Stajnkova iz Gresovščaka: oče Martin in sin Miran. - Fotografija: Š. S. ročilo sem sprejel in ga opravil, Copekovega mlina pa. še nisem videl.« »Potem pa si ga čimprej oglejte,« sem svetoval. Tudi obisk Krambergerjevega potočnega mlina v Lastomercih in mlina na veter na Stari Gori sem priporočil. V Stajn-kovi družini so menili, da bi to ute- gnilo biti lepo popotovanje in doživetje. Kaj pa mladi mizar Miran? Ni navaden »tišlar«, ampak lesarski tehnik, že pet let pa je zaposlen v uspešnem lesarskem podjetju Mu-rales Ljutomer. Za zdaj ostaja tam, kdaj pozneje, no ja ... pa bo morda odprl lastno lesarsko dejavnost. Morda tudi zato, da mizarska dejavnost v Gresovščaku ne bo prekinjena za daljši čas ali za vedno. LUKAVCI - V območni organizaciji RK v Gornji Radgoni, ki »pokriva« radgonsko, radensko in svetojurijsko občino, niso le soorganizator srečanj starejši ljudi, ampak spremljajo tudi življenje ljudi, ki so v domovih. V petek, 28. januarja, so obiskali 21 svojih oskrbovancev v Luka-vcih in jim izročili skromna darila in se - skupno s predstavniki Centra za socialno delo Gornja Radgona - seznanili z njihovim življenjem. (F. KJ.) BENEDIKT - Ureditev slatinskega vrelca pri Bene- diktu bo stala kakih 8.000.000 tolarjev. Gre pravzaprav za posodobitev dveh izvirov mineralne vode, ki sta nekoč že odžejala še nekaj drugih vprašanj. »Prostovoljno gasilsko društvo smo ustanovili 1950. leta. Tudi sam sem bil med ustanovitelji, od leta 1966 pa sem predsednik društva. Leta 1980 smo zgradili gasilski dom v velikosti 12 krat 9 metrov, imamo 3.000-litersko avtoci-sterno s črpalko, premoremo sicer občinskih gasilskih vajah ...« Martinovo naštevanje je ne7 zmotil, češ da bi kazalo kaj napis* ti tudi o smučariji. I »V redu. Pa povejte še kaj o te®-1 Govorila nista le dva Stajnko^ mizarja, ampak še drugi družin5 člani. V beležnico sem si zapis*1, da so vaščani Gresovščaka ob P® moči KS Železne Dveri 1984.®, zgradili 200 metrov dolgo vle® co, a je tri leta niso mogli up® bljati. Ne, ni se zatikalo pri uP®a nem dovoljenju, saj je s tehni vse v redu, ampak - ni bilo do* snega! Čisto nekaj drugega je® lani in letos, ko je vlečnica ob®, $ vala s polno paro in smučati^ pravimi, tovarniškimi smuč® drseli po 500-metrski progi. Pa le drobni šolarji, ampak tudi® . dinci in celo neki 56-letnik se ustrašil proge. Veteran pač! * zimski sezoni so organizirali t tekmovanji v smuku ter po en* v veleslalomu in slalomu. Na , zadnjem je bilo celo 42 tekmo* cev, gledalcev pa več kot 200. Les je lep! Tudi ob pogled^ sedanje smuči se človek ve« spomni prvotnih - lesenih, d izdelanih smuči, in si prizna- P so tudi take! Les je lep! Š. SOBOČ^ Zveza društev invalidov Slovenije, Medobčinska za M. Sobota, Kocljeva 4, obvešča vse poslovne part' nerje društva, ki jih obiskuje Štefan Sedonja iz Kr0" ške 19 v M. Soboti in zahteva poslovno dokument' cijo, ki se nanaša na društvo, da le-te ne izročijo, kef imenovani za to nima pooblastil organov društva nit> pravila društva takih dejanj ne dovoljujejo. M. Sobota, dne 10. 2. 1997 Predsedstvo društva^ marsikaterega domačina in okoličana, a so ju ščasoma nekako zanemarili. Zdaj, ko so denar zagotovili v KS, občini in tudi v državnem skladu, tli upanje, da bo morda nastalo kaj več, ne le lokalno črpališče. (Š. S.) VIDEM OB ŠČAVNICI - Dramska sekcija kuda Sv. Jurij ob Ščavnici je naštudirala igro Ferda Godine Družinski dnevnik. V igri, ki jo je režirala Milena Lapi, nastopa 13 igralcev, govorijo pa prleško. Premiera je bila v domačem kraju, zdaj pa z igro gostujejo v bližnjih krajih. Vabil je veliko. Lani, denimo, ko so uprizorili tragikomedijo Ciganka, so našteli 2.700 gledalcev. (L. Kr.) ponuja različne franšize. Posta te lastnik ene od njih in 5 te prihranite čas in denar. Pridružite se prodajnemu s6®'11’!. : ki bo 18. februarja '97 ob 110 Murski Soboti, v Hotelu Diana, Slo*1* ska ul. 52. . Prijave zbiramo do 17. fe®u .L '97 po brezplačni telefonski šle*1 080 19 29. |T Kotizacijo v višini 4.500 5^ lahko poravnate uro pretl L četkom seminarja ali na 51800-601-105027, s pripis0".; seminar franšizing, Samo, "a zanska c. 13 a, 2000 Maribof-., Ne pozabite na VALENTINOVO, pomagali vam bomo! domača obrt Priporočamo se! Vrtnarstvo M. Sobota in veletrgovina Potrošnik Murska Sopota Jožica CEL^ PECIVO OBLIKUJEMO obletnico, DANES (13. februarja) in JUTRI (14. februarja) NAS OBIŠČITE NA PRODAJNO CVETJE JE LAHKO »SREČA«, KI JO PODARIMO NAJDRAŽJIM V cvetličarnah CVET, PARK, ROŽA v Blagovnici POTROŠNIK, v Šopingu ter nekaterih Potrošnikovih prodajalnah v M. Soboti in na podeželju PONUJAMO: RAZNOVRSTNE LONČNICE, REZANO CVETJE IN ARANŽIRANE ORHIDEJE. PRIPOROČAMO SE VrtnarstvO ZA NAKUP! Murska Sobota VELETRGOVINA PROSTORU NA TRŽNICI (v bližini prodajalne Salomon) v Murski Soboti. MEDENO PECIVO (npr. LECTOVO SRCE) JE LEPO DARILO ZA VSE PRILOŽNOSTI. PODJETJA IN POSAMEZNIKI, OGLASITE SE PRI NAS ALI POKLIČITE PO TELEFONU, SAJ MEDENO IN IZDELAMO PO VAŠIH ŽELJAH za poroko, rojstni dan 8. marec...) Ratkovc^ 9207 ProsenjakovC tel.: (069) 44 2^ in (069) 22 yestnik, 13. februar 1997 Zz naših krajev 15 Zgled samozaposlovanja Trije domači in šest tujih v družbi z omejeno odgovornostjo Dasko v Stari Novi vasi je zdaj zaposlenih devet delavcev, vse pa kaže, da jih bo sčasoma več Znano je, da se skoraj vsi, ki odpro nove firme, podajajo ' £ Da dejavnosti, le malokdo pa v proizvodne. Redka izjema s zeradila niela in Anton Slana iz Stare Nove vasi, ki sta v d®m“e“ 600 kvadratnih metrov veliko poslopje, v katerem iz e “J J »fasade« stih elementov različna okna, vrata, zimske vrtove, s e 1 Tarna vi—• r«ne kioske in podobno. kar sam povedal, da naložbe zgolj s prihranki nista mogla »pokriti«, ampak je bilo potrebno posojilo. Na pomoč je priskočila Deutsche Ausgleichbank z denarjem (po- »Ime firme - Dasko - je nekam nenavadno, a si ga je lahko zapomniti. Je umetno ali pa kaka skovanka?« sem bil radoveden. »Gre za prve črke imen in dejavnosti,« je razkril skrivnost sogovornik in direktor firme Anton Slana. Torej: D kot Danila. A kot Anton, S kot Slana, K kot kovinska in O kot obdelava. »Zakaj ste se odločili prav za to dejavnost?« »Zato, ker sem ocenil, da na slovenskem tržišču primanjkuje takih izdelkov. Navsezadnje pa sem tudi po osnovnem poklicu ključavničar. Z ženo sva kar 24 let delala v Nemčiji. V zadnjih nekaj letih sem bil tam samostojni podjetnik in sem se ukvarjal z toontažo aluminijastih oken in vrat ter podobnim. Kot skoraj vsak, ki odide v tujino, sem tudi sam želel nazaj domov - v Staro Novo vas, kjer smo si postavili hišo. Željo sva z ženo uresničila '994. leta. V neposredni bližini stanovanjske hiše sva dala zgraditi halo za izdelavo aluminijas-katih oken in vrat ter drugih izdelkov.« »Koliko vas je zaposlenih?« »V firmi Dasko, d. o. o., dela evet delavcev: poleg naju z ženo elajo še sin Andrej, ki je tudi strojni ključavničar, in šest tujih elavcev. Dejavnost namerava-širiti in sčasoma bomo zapo-s'li še več delavcev. Širitev je °dvisna tudi od plačilne discipli-de naših kupcev, saj ni dovolj, da . °oaviš in montiraš okna, vrata ™‘ drugo, ampak je treba račune • ' dobiti denar. Dosedanje '^kušnje z nekaj kupci niso ravno aJboljše,« je razkril Anton, ki se, ®tudi je direktor, ne šopiri kot arsikateri drugi, ampak ostaja Anton Slana iz Stare Nove vasi se je po 24 letih vrnil z družino iz Nemčije in v rojstnem kraju dal postaviti 600 kvadratnih metrov veliko proizvodno halo ter ustanovil d. o. o. Dasko. - Fotografija: J. Z. sojilom), ki ga lahko dobijo tuji državljani, ki se vrnejo v domovino in se samozaposlijo oziroma ustanovijo obrtne ali kake druge oblike »združevanja dela in sredstev«, kakor smo nekoč rekli. Zakonca iz Stare Nove vasi se torej nista zgledovala po množici tistih, ki hočejo hitro obogateti z gostinstvom, trgovino ..., temveč nadaljujeta s proizvodnjo, s čimer sta šla tudi v določeno tveganje, a vedeti moramo, da brez tveganja ni nobenega biznisa. Tudi tisti, ki so investirali v neproizvodne dejavnosti, so tvegali, četudi se tega morda niso niti zavedali. Tvegali zato, ker prav vsi niso uspeli. Pa Slanova iz Stare Nove vasi oziroma njuna d. o. o. Dasko? Dela ne manjka, le ko bi prav vsi naročniki plačali račune v dogovorjenem času, potem bi bilo vse O. K. No da, nekaj pa je tudi to, da sta uresničila življenjski cilj: srečno vrnitev domov in nov začetek z delom, ki zdaj daje kruh njima, sinu in šestim drugim delavcem. BISERNOPOROČENCA KRPIC IZ GORNJIH SLAVEČ -Ludvik Krpic, rojen 8. marca 1909. leta v Gornjih Slavečih, in Elza Frumen, rojena 3. septembra 1911. leta v Dolnjih Slavečih, sta se poročila 31. januarja 1937. leta. Ludvik in Elza, ki je po poroki prevzela možev priimek, živita torej že šest desetletij složno v zakonu, zato je prav, da sta to potrdila še javno. V nedeljo, 2. februarja 1997, torej 60 let po poroki, sta spet šla k obredu: najprej na matični urad na Kuzmo, kjer so ju razglasili za bisernoporočenca, nato pa še v evangeličansko cerkev v Gornjih Slavečih, kjer je bil ustrezen verski obred. Krpičeva sta pretežni del svojega življenja kmetovala. V zakonu se jima je rodilo pet otrok in vsi živijo. Imata pa deset vnukov in pet pravnukov. Za svoja leta se držita še dokaj dobro. - Š. S. preprost in gre tudi sam občasno »na teren«, kot pravimo delu zunaj matične delavnice. »Kje vse pa ste doslej postavili svoje aluminijaste elemente?« »Nazadnje v avtoservisu Posedi v Murski Soboti, prej pa v Škafarjevem servisu v Lendavi, v telovadnici v Mariboru, bencinskem servisu v Odrancih, pri Ag-roservisu v Murski Soboti (tehnični pregledi), na več domačijah ... Nekaj izdelkov smo prek Gradbenika Lendava celo izvozili v Ukrajino.« Šeststo kvadratnih metrov je velika površina. Tudi draga je morala biti taka gradnja. Nisem vprašal, koliko je stala gradnja, koliko oprema, koliko denarja je bilo treba za začetne zaloge surovin ..., pač pa mi je sogovornik Š. SOBOČAN Marsikje so že vgradili Daskova tako rekoč trajna luksirana ali plastifi-cirana aluminijasta okna in vrata. Tudi na Agroservisovi zgradbi, kjer opravljajo tehnične preglede vozil. NORŠINCI - Cestni odsek od Noršinec proti Martjancem je že precej načet, zato dela voznikom nemalo preglavic. Nič čudnega, če razmišljajo o obnovi ceste, ki postaja zadnje čase čedalje prometnejša. M. J. ' MORAVSKE TOPLICE - Za investicijsko vzdrževanje kultur-[ nih objektov v Občini Moravske Toplice so lani porabili več kot 5,1 milijona tolarjev. Največ denarja so porabili za obnovo Plečnikove cerkve v Bogojini, in sicer 3,3 milijona. Poleg tega so uredili okolico rotunde v Selu z razsvetljavo, knjižnico v Motvarjevcih in zvonik v Ivanjševcih. Prav tako so obnovili kapelico v Tešanovcih in kapelo v Filovcih ter sofinancirali arheološke izkopanine v Kančevcih. M. J. ČIKEČKA VAS - Gradnja mostu v tem kraju se je začela dokaj pozno. Če bodo roki gradnje prekoračeni, bodo spoštovali pogodbena določila. To pa seveda ne pomeni, da bodo dopustili nekakovostno opravljanje del. Podobno velja tudi za druge mostove, in sicer v Prosenjakovcih, pri Popotniku in na Bregu v Moravskih Toplicah, kjer je bilo že lani predvideno asfaltiranje. Sanacijo mostu na regionalni cesti med Filovci in Bogojino pa zahtevajo od države. M. J. Kompromis za odlagališče Predstavniki Občin Odranci, Črenšovci, Turnišče in Kobilje ter KS Dolga vas so našli skupen jezik o plačevanju rente za odlagališče komunalnih odpadkov v Dolgi vasi. Dogovorili so se namreč, da bodo omenjene štiri občine plačale KS Dolga vas za lansko leto 4.000.000 tolarjev odškodnine. Znesek za posamezno občino je odvisen od števila prebivalstva. Lanska renta bo tudi osnova, na podlagi katere bodo izračunavali ekološko rento za letošnje in prihodnja leta. Zdaj, ko so se sporazumeli, ni več bojazni, da bi Dolgo-vaščani spet zaprli dovozno pot do odlagališča. . a DINOZAVRI V BELTINCIH - Na domačiji v Ribiški ulici 11 v Beltincih imajo tri dinozavre. Ob pomoči hčerke Špele jih je izdelal Feri Poredoš, učitelj likovne vzgoje na OŠ Beltincih. Dinozavri so iz snega. Potem ko jih je oblikoval, jih je polil - seveda, ko je bila nizka temperatura - z vodo, da so »zmrznili«. To vrhnjo plast je potem prebarval z zele-no-rumeno barvo, tako da so zdaj beltinski dinozavri podobni pravim, žal izumrlim. Dinozavre so »ujeli« na filmski trak, zdaj, ko to berete, pa so se morda že stopili. Ali pa ne. Pojdite pogledat! Fotografija: J.Ž. Cj n^P^VA ~ Pred dvema letoma so ustanovi-9jarjev J-endavi Društvo vinogradnikov in sa-'ctu so j |terem je zdaj že 120 članov. V lanskem vina mel1 'ečaj o kletarjenju in stekleničenju SlavkoSv '/^^jejo tudi ob branju strokovnih se-Mk 4 kletar'11 °bjavlJa društveno glasilo Vinograd-V?kih vin6^0 st°riti tudi za popularizacijo lenda-v'Hske Ce„t ?rda bo večje povpraševanje po oživitvi e in ureditvi stare vinske kleti? (J. Ž.) kra?^pCI - Kot nagrado za najlepše urejen Mic e izdg.v lanskern letuje Občina Moravske To-drcjcj. p .a Prospekt oziroma zloženko kraja An-Vdan tUdTU* ne le naravne danosti, ampak je . lri orne ni • š* zgodovinski oris. n AndJ-? Andrejce prvič že 1344. leta. Danes pQebivalcetC,h 67 gosPodinjstev- v katerih živi 232 Še *a dru0ZJ?Ženk° naj bi občina postopoma izdala 8e kraje. (G. G.) ---- MURSKA SOBOTA - Na pobudo komisije ---- za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je v svet Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota imenovan Janez Obal, dipl, ekonomist in inž. strojništva iz Murske Sobote. Član komisije za nagrade in priznanja pa je postal Jože Rituper iz Murske Sobote. r___1 PUCONCI - V občini so se odločili, da 200 [___I tisoč tolarjev namenijo za nakup mamografa za potrebe soboške bolnišnice, za nakup posebnih zdravstvenih instrumentov za Zdravstveni dom Grad, ki ga obiskujejo tudi ljudje iz puconske občine, pa bodo zagotovili okrog 204 tisoč SIT. M. J. —1 LONČAROVCI - Odsek ceste Lončarovci-Ivanjševci je le eden od mnogih v moravski občini, kjer bo treba letos dokončati že začeta dela. To velja tudi za cesto Bukovnica-Motvarjevci, vaško cesto v Selu in drugih krajih. Kot dodatna naložba, za katero naj bi zagotovili denar iz občinskega proračuna, pa je cestni odsek Prosenjakovci-Središče, ki nima ustrezne asfaltne prevleke. M. J. Mladi citrarji, ki kot sekcija delujejo na Dvojezični osnovni šoli Doborvnik, so opozorili nase že v prvem letu delovanja, ko so na tekmovanju v Grižah pri Celju osvojili srebrno priznanje. Igranja jih uči mentor Laszlo Cservek z Madžarskega, pomaga pa mu učiteljica Anica Car. Citrarska sekcija ima 25 članov. Po madžarsko se imenujejo Lusta banda, po slovensko pa Lena druščina. S svojimi nastopi navdušujejo doma in v tujini. Inštrumenti, s katerimi igrajo, izvirajo z Madžarskega. Svoje instrumentalne nastope često popestrijo s petjem. Še posebno so ponosni, ker so nastopali na glasbenih koncertih Vlada Kreslina. Fotografija: F. BOBOVEC j--- JANŽEV VRH - Kmetijska zadruga Gornja Radgona je lani odkupila od zasebnih vinogradnikov 348.000 kilogramov grozdja in ga prodala delniški družbi Radgonske gorice Gornja Radgona, ki pa pridelek plačuje postopoma. Doslej je zadruga plačala 60 odstotkov kupnine, zadnje obroke pa naj bi prodajalci dobili do maja. To pa bo veliko prej kot v prejšnjih letih. Lanski vinski pridelek gre namreč dobro v prodajo. V januarju so Radgonske gorice odkupile od zasebnih vinogradnikov tudi čez 100.000 litrov vina. (F. KI.) ČRENŠOVCI-Na območju Občine Črenšo-____ vci imajo 24.896 metrov lokalnih cest. Krajevne skupnosti Črenšovci, Bistrica in Velika Polana oziroma vaški odbori po svojih močeh sicer skrbijo, da so poti prevozne, vendar bi bila potrebna večja finančna »injekcija«, da bi jih temeljito uredili, sčasoma pa tudi asfaltirali. Sedanjih 6.300.000 tolarjev, kolikor je predvideno za lokalne ceste v proračunu občine, še zdaleč ni dovolj. (J. Ž.) LJUTOMER - Ljutomerski gasilci bodo kmalu pridobili specialni avto, ki bo opremljen z vsem, kar je potrebno za reševanje ne le ob navadnih prometnih nesrečah, ampak tudi pri izlitju nevarnih snovi ter naravnih katastrofah. V tem času je čez 100 gasilcev z območja ljutomerske gasilske zveze vključenih v izobraževalni program za pridobitev naziva izprašani gasilec. Tečaja sta v Ljutomeru in Iljaševcih. Najstarejše društvo v Občini Ljutomer je PGD Ljutomer, ki so ga ustanovili 1871. leta. (F. KI.) □ KANČEVCI - Doma duhovnosti sv. Benedikt Kančevci še vedno niso zgradili do konca. Letos nameravajo, kot nam je povedal vodja Miha Sekolovnik, urediti bivanjske prostore za večje skupine obiskovalcev. Dom namreč v enem letu obišče nad 200 skupin. Ker nima nobenega rednega finančnega vira, se obračajo na ljudi dobre bolje. V knjigo dobrotnikov bodo vpisali vse, ki bodo kakorkoli pomagali. Svoj prispevek lahko tudi nakažete na žiroračun številka: 51900-620-203 05 1340115-1001884. Dom duhovnosti Kančevci. (J. Ž.) 16 Reportaža vestnik, 13. februar 19S,^ Bomba So vsi anonimneži res vedno iz vrst pomladnikov? Je vprašanje, ki se postavlja ob pogledu na t. i. koalicijske Drnovškove partnerje, med katerimi so nekateri namigovali, da gre za pomladni manever in način, kako lahko pridobijo uro odmora. Kdorkoli je klic lansiral, je povzročil, da se je pred parlamentom ustavil avtomobil, iz katerega so varnostniki pobrali kovinske palice, nato pa karseda zavzeto dvigovali predparlamentarno grmičevje in s palico »štohali«, da bi odkrili - BOMBO, varnostniki, v siju sonca, obkroženi z ducatom fotoreporterjev. Medtem ko se polni ploščad pred Maximarketom Nekje med tretjo in četro popoldne. Prvi so prišli Grosovi liberalci, z njimi pa prvi transparenti: »Kar za Drnovška je vrednota, za Slovence je sramota (Arestanti v vladi)«, »Pucko, če ‘maš JAJCA, glasuj PROTI«, »To Policist vleče Demšarja Policistom je v glavnem uspelo spraviti ljudstvo izpred parlamentarnih vrat. Iz štirih zvočnikov na kamionu odmeva: »Sedanja vlada se boji mirnih demonstrantov ... Poklicati je bilo potrebno na pomoč policijo ... Izrabe in potvarjanje volilnih izidov«. Konj pa se oserje. Skandiranje: »Janša, Janša ...« Kaj se Kaj o vsem meni Prešernov nagrajenec? Ob Demšarju stoji Niko Grafenauer, letošnji Prešernov nagrajenec. Miri Demšarja, nato začne: »To, kar se mi danes tu dogaja, je škandal za evropsko standardno demokracijo. To je žarne drek. In vsi ti današnji oblastniki spadajo na Balkan, ne pa Demonstracij v Evropo. S policijo se bodo spravljali nad civilne artikulacije družbenega doživljanja lastne nacionalne usode?! Od kod se pa jemljejo? Teh demonstracij sem se udeležil, ker ne maram samovolje, kije v nasprotju z vsemi demokratičnimi principi, z vsem tistim, za kar smo se mi pred vso to sedanjo nomenklaturo zavzemali, to je, da bomo evropska država. Drsimo nazaj v balkanske manire in zoper te bom zmeraj nastopal.« Bomba - Medtem se polni ploščad Konj kot simbol moči - Kdo vas je po^ ’st Prešernov nagrajenec - Kam sodi sW, se je zbral -Pogled od zgoraj - Govori demonstrantje pa na pevske vaje k beo# Zle Hermesa - Pogled od zgoraj, kdajse kratia« ne bi smela na ulice ali fantjeX*^ ni puckarija, to je packarija!«, »Artur, zamenjaj Janeza«. Po petih minutah, ko se vrnem iz podzemlja, »nabašem« na večjo množico. Prikoraka policija s čepicami, pištolami in pendreki za pasom. Nekdo nekaj vljudno govori. Jure me dregne. Kaj? Policist prosi, naj se umaknem. No, v Beogradu bi me porinil med množico in konec debate. Ta pa prosi, pa kaj prosi, slovensko govori, to je edini problem, ki je v moji glavi. Vedno več ljudi, vedno bolj se slišijo slogani: »Pucko baraba, Pucko izdajalec ... dol banda ... kurbe ... izdajalci’,., komunisti ...« Priteče še ena vrsta policistov. Na meter in pol. Nato vojaški tovornjak, poln specialnih policijskih enot. Policisti na konjih. Med množico roji nezadovoljstvo. Konji?! Množica udari proti parlamentarnim vratom. Policisti se primejo za roke. Od nekod pritečejo policijske čelade s ščiti. Jebenti, Beograd! Konj kot simbol moči Še trije konji. Simbol moči - v katerikoli mitologiji - očitno tudi v mitu o slovenski policiji. Le kdo jih je poklical. V trenutku, ko stojimo stisnjeni med policijo, se jezim na ministra. Še vedno Šter, še vedno SKD. Moč, oblast. Zaščita poslancev? Klavrno, ko se pred neoboroženim (priznam, razjarjenim) ljudstvom ščitiš s konji, pendreki, pištolami... Kdo je zdaj kdo? Na kateri strani? Policisti postavljajo kovinske pregrade, potiskajo ljudi na drugo stran ceste. Promet je že nekaj časa ustavljen. In če je bilo res tako malo ljudi, čemu ves ta cirkus? Kaj pomaga, če te policist nekaj prosi, ko pa veš, da je čista manifestacija in utelesitev sile, moči, oblastnikov? dogaja? Policista vlečeta odvetnika g. Demšarja. Človeka, ki se je boril zoper staro oblast. Človeka, ki se je vsa leta zavzemal za spremembo režima. Zdaj, v osamosvojeni in kvazidemokratični d'ržavi pa.ga zopet lovi policija. Ne recite, da je to ironija njegove usode. Demšar se jezi, ker »Drnovšek lahko dela, kar hoče, čeprav smo mi tukaj«. Policistu poskuša dopovedati, da ga nima pravice naganjati s ceste. Sprašuje ga, kje ima odločbo, kdo je odredil. Naj mu pokaže papirje. »Pokličite notri one jazbece!« Policistom na kratko pove lekcijo iz zgodovine: »Mi smo stokrat bolj legitimni kot oni notri.« Policista ga zopet držita pod roke. Z vedno bolj ostrim glasom ga »prosita«, naj se umakne k drugim. Kam sodi slovenski novinar na slovenskih demonstracijah? Zleti nekaj jajc. Govorniki so iz vrst t. i. civilne družbe. Govorijo o rdeči vladi, razglasijo zgodbo o uspehu za pravljico, volitve za nelegitimne, volivce za prevarane. Zavzemajo se za demokracijo in pravno državo. Skandirajo Janša, Janša. Pozdravljajo tudi Peterleta in Podobnika, tudi za to, da »ne bi bil naš Janez vsega kriv«... Potem besede letijo na medije. Zmanipulirane in diktirane. Na režimske novinarje. Pa se vprašam, jebenti, na kateri strani stojim. Ni vseeno, ali stojiš policiji za ritjo v Beogradu ali v Sloveniji. Pa saj se mora iz množice dogajanje prav tako videti. Toda kaj bi bilo, če bi bili oblastniška koalicija pomladniki? Bi se Mag raz- :in( 1 * tcu" JI glašal za edini režimski Demokracija za edini Pra^J| strankarski časopis? N« n javnosti. Vidim Draga Ko ga prosim, naj mi P°v’ la; je pred parlamentom. ,8|* bo kar doživljam od 71 P dca naprej, ko rečem trat Sobota«. Neprijetnostv Vendar ne rečem, da serntclii|f strani Mure, čeprav ses ... lažim. Jančar: »Tukaj Pad kerje stanje demokracij® pl1 niji kritično. V Slovenil’ / občutka za čast, za n stvari, za to, da nekdo, jjV k voljen - kot vaš PuCk0.JiK r zavezan svojim volivk n sem tukaj. V parlam611. ml 111 sme pritiskati na dve na primer pritiskal nimamo osnovne raci011 ' nosti o tem, kaj je dei11^ Zato sem tukaj. Ne gle -g.SMB kdo sklicuje to zboroV^^M nje demokracije v Sl° dejansko kritično. Ta P lahko pomemben ali P® Pomembno je, da se dejstvo, da obstaja ljudi, ki se ne strinja. P^Im nas je samo deset. ’ žejo, da jih je 488.000^ vi ti temu, kar se zdaj o veniji. Protestiramo. da mi doživljamo ne^J ^jj1! doživljajo v Bolgariji’ povsod drugod. Mi voljni s tem, kar se prelom s komunizni0I”,jj dil. Dejansko se ni tirno vsi: intelektualci' • mnogi drugi ljudje.« 13. februar 1997 /eportaža 17 ^nim zborom et°m - Med »milicijo« in policijo -sl vleče Demšarja - Kaj o vsem meni ^emonstracUab - Kdo $ uku na vaje iz retorike, “Ljubljeni vodje poslali svojega a Jena toplem - Zakaj »demo-idza lo Seje zbral? arla®ent ru niso prebile ski razumi Pa so tudi slo-'tje Pa *‘kl: so tudi štu-e«ci. Nekat?^SObC' pa upo' ^Patrube n n™®11 piŠ’ en drža/ D® 11 so Tribu-Qrzavm medij? l? 2000» 700? 5oliko Je vseh 10 "a ' ,ovorniki ape-dadi, ki ranke slovenske °°stale enotn^® Upanje’ da 'Za denioU f -ln doslednev 1V0-Stranj Unoinp™ lajihvodstvOVenske Pomla-med' , Rodovina' Zdaj Je vaša b°diteSlo^ naloSa- da ‘n tUje ideol°-?01 «oletja partiJato-belj slovenske- no ploskanjem enim in triminutno žvižganjem drugim ne zdrži dolgo. Slovenska himna - predpevec »fuša«. »Ko bo prišla pomlad.« Morali bi zapeti kakšno »na barikade«, te o pomladi so premir-ne. Tako se demonstrantov ne drži pokonci. Pa obljube, da bodo iz parlamenta prišli ljubljeni vodje. Joj, ko pa se obljuba ne uresniči. Petnajst minut pa še pa še... Ljudje pa počasi odhajajo. I za razvoj slovenske demokracije, podpiramo vaš protest. Prepričani smo, da taka vlada, ki nima večinske podpore v volilnem rezultatu in je do nje prišlo s politično prevaro, ne more zagotoviti vsestranskega razvoja Slovenije. To ni vlada za prihodnost, tem- več vlada preteklosti. V razpravi, ki še traja, zastopamo tudi vaše zahteve po spoštovanju demokratičnih pravil ter norm in slovenskih nacionalnih interesov. Na glasovanju, ki bo sledilo razpravi, te vlade ne bomo podprli. Skupaj z vami bomo vztrajali do zmage poštenja, pravičnosti, resnice in demokracije.« Podpisani: Marjan, Janez in Lojze - skladno z volilnimi odstotki. ' pP nov4aln *IranUa so r Se] ,nega eda, ki je k s^seje^. “strahoval, k kik^kovau31 berlinski Cbo Obsodi1 n,ov Nurn-^deiZ-dnjega ,z'°čine in C ki je ^kar6 ^'vice v°’ da bo svet naro-,h'das 'ncakamo. Za- ''ttrio ^toliču^ tollcuJejo L. ^mi in n^e °J>hzno-n novim izdajal. m a,J'e zemlja -.« edsebojnega Govorniki bi morali k Vuku na vaje iz retorike, demonstrantje pa na pevske vaje k beograjski množici Ko govorniki nekajkrat zamenjajo »ploščo«, napetost popušča. Ljudje odhajajo. Govorniki niso retoriki. Nimajo karizme, nimajo patosa, nimajo emocionalne zagretosti Vuka Draško-viča. Neprestano pozdravljanje slovenskih pomladnikov, triminut- Ljubljeni vodje poslali svojega Hermesa Množica oživi. Aha, Hvalica kot pomladniški sel prinese tako želene besede pomladniških vodij. »Spoštovani državljani Slovenije! Predsedniki strank slovenske pomladi delimo z vami skrb Pogled od zgoraj -kdaj se vidiva spet? Ljubljeni vodje so torej poslali pismo. Govornik označi konec seanse: »Zdaj pa bomo to stvar končali, drugače bomo državo obubožali, če bodo morali policistom nadure plačati.« Samo ne ve še, kdaj naj se zopet srečajo. Naslednji dan? Ali ob ponovnem sklicu državnega zbora? Na oder bi morali postaviti kakšnega slovenskega pisatelja -navsezadnje smo bili dva dni pred slovenskim kulturnim praznikom. Ura je 18.05 Vodje na toplem V jedilnici državnega zbora, pet minut za tem, vidim enega od pomladnih vodij. Sreba juho. Bi torej vendarle lahko prišel na piano? Zakaj niso pomladniki tvegali in prišli na ulico? Jah, politika. Zakaj »demo-kratia« ne bi smela na ulice ali fantje, ne kvarite imidža? V parlamentu slišim, kako nekateri LDS-ovski veljaki nasprotujejo primerjavi med demonstracijami na ulici v Sloveniji, Srbiji, Bolgariji, pa.o tem, kako se za njimi skrivajo posamezne politične stranke. Pa vendar, če bi gospodje premislili, bi videli, da so tudi v Srbiji najprej prišli na cesto strankarsko opredeljeni ljudje in da so nato demonstracije prerasle strankarske okvire. Da demokracija, torej vladanje ljudstva, ne pomeni vladati samo znotraj ozkega kroga ljudi in vladati znotraj ene ali dveh palač. Žal. Kaj naj bi si svet mislil o dogodku? Jasno je, daje določeno število ljudi nezadovoljno. Konec. Toliko in toliko volivcev se ne strinja z izbiro. Tu ne gre za to, kdo bo komu pokvaril »imidž«. Lepi fantje, lepo pojete? In se spomnim na tisto, kar sem slišala na B 92? »Kupio stari li-sac 46. glas?« Toliko o naši podobi na Balkanu, tistem delu, ki mu nihče noče biti podoben in ki mu nihče noče več pripadati. AMNA POTOČNIK fotografije: JURE ZAUNEKER 18 Valentinovo vestnik, 13. februarji Vsak si najde svojo družico Ptinki bodo v Murskih Čmd V podlistku Godovni zavetniki smo s sv. Valentinom nekam hitro »opravili«, zato pa nekaj več zdaj, tik pred 14. februarjem, ko goduje! Miha Vodenik - Posvečeni in Peter Fridau - Oktobrski sta po dolgem času le izmenjala nekaj besed za oblikovanje skupnega sklepa. Po tem sklepu sta naročila železno zaveso, ki jo bodo Radgončani obešali med župana in občinske svetnike, ko bodo razpravljali o uresničevanju proračuna in spremembi namembnosti tovarniških hal razprodanega Elrada. **★ Lujz Behek - Bevanda pripravlja tržne raziskave za nov osvežilni napitek Top-lek. Celoten izkupiček od prodaje novega napitka se bo stekal na občinski žiroračun, katerega upravlja Jožko Toplak - Top-lek. Izkupiček bo zadovoljeval koncesijske zahteve prizadetih občanov Očine Radenci. *** Prostozidarska loža za razvoj Prekmurja v morskoribiški restavraciji Adria je te dni postavila na noge prvi razvojni projekt na Bistrici. Specializirani biokmetovalec Alojzij Kavaš - Eksmikrocosmos je pri največjem govedorejcu črenšo-vske občine Tunču Vučko -Zadružniku uhlevil nekaj kamerunskih kozic. Geza Džuban - Termal je nesojenemu kmetijskemu ministru predlagal, da uvede mesto državnega sekretarja za čebelarstvo, to mesto naj bi zasedel priznani čebelar Štefan Har-kai. S tem mu želi poplačati delo v predvolilni kampanji. Stanko Hari - Brzič je že podpisal izjavo, da Pan-agra ne izdeluje pleničk Pampers in tako omogočil Pbrnexu povečanje uvozne kvote tega artikla z razvitega evropskega trga. Oddelek za plakatiranje in razvoz vode na soboški ZOTKI je dobil pod ponovno taktirko Ludvika Fila - Ekspodjetnika certifikat ISO 9001. Certifikat mu je izročilo podjetje Vaba-co. Obiskovalci tekem soboških odbojkarjev so opazili, da sedi v častni loži na tekmah tega eminentnega kluba stečajni upravitelj Pomurke Koren -Odrešujoči. Iz nezanesljivih virov smo izvedeli, da na častni loži sedi kar nekaj potencialnih kupcev Pomurke, ki posluje z dobičkom iz državnih rezerv. V hotelu Elizabetha v Lendavi pripravlja lions klub dobrodelni ples z medžimurskimi solisti. Dohodek od plesa bodo namenili za plačilo terjatev zavarovalnice Triglav, Pomurske banke, SKB-ja in Mercatorja Univerzala. Dr. Andrej Ocvirk, predsednik nadzornega sveta Nafte in volilni strateg Puckove eksstran-ke, je odstopil z vseh položajev in se zaposlil pri Sakač - INI na Hotizi kot direktor investicije nove Inine rafinerije ob ho-tiškem brodu. *** ■■Sreča ljubi hrabre,« je zavzdihnil Stanko Polanič - Kempin-sky, ko mu ni uspelo položiti temeljnega kamna za novo bencinsko črpalko na odcepu ceste iz Martjanec proti Se-beborcem. Iz neuradnih virov smo izvedeli, da Drnovška ni podprla Anju Mariška - Marija Požonec, ker ta pod nobenim pogojem ni hotel za ministra svojega dopisovalca in njenega prijatelja Ti-borja Voroša - Eksperta. KESHMl KOfU V zgodovini so bili menda trije svetniški Valentini. Toliko boljše, saj imamo tako toliko več priprošnjikov za naše vsakdanje težave in grehe. Med ljudstvom je sicer posebej znan Valentin škof in mučenec, ki je umrl v tretjem stoletju. Velja za zavetnika mladine, popotnikov, čebelarjev, k njemu se obračamo za var- stvo pred kugo... Nekdanje kuge ni več, ljudem pa streže po življenju (menda tudi v Pomurju) aids - kuga 20. stoletja. Zakonske skupnosti (če sploh do njih pride) tudi niso več trdne, zato nekateri prosijo Valentina za dobro, srečno poroko. V Sloveniji je le nekaj cerkva, posvečenih sv. Valentinu. Tudi Valentinov in Valentin nimamo veliko, pa se najbrž komu postavlja vprašanje, odkod naenkrat tolikšno poudarjanje Valentinovega. Zahodnjaki (in mi smo na zahodu, ne na Balkanu!) smo se ga »nalezli« kot še marsičesa iz Amerike, kjer vedo spraviti v denar vsako reč. Sicer pa Valentin prinese ključe do korenin, kot pravi rek. Nekoč so mu rekli prvi spomladin, čeprav je bilo in je do uradne pomladi še pet tednov. Pred par dnejvi, da je pa v Ne-nškon orsagi vd vdaro tej beteg nouri kraf, smo si pri Vinceki zgu-čavali, ka je nej zadosta sefelej drujgo za nas pavre, somo non je tou falijlo. Vinci pravi, ka tou nej preveč daleč od nas, pa se tou tudi eti lejko čaka, vej so naši tuj ešče pred par lejti z Nenškoga pa Švice plemenske bijke kipuva-li. Pa či se je že dosejgamao preveč žmetno oudalo, da je paver mbu kakše marše kodaji, te de zaj bole žmetno. Stari Miška pravi, ka de pa tak kak je nikda bilou, ka se je se prejk mešetarof odavalo, pa na je biou tou na senji ali doma fštale. Vinci tou posluša pa pravi, ka sva muva preveč odzaja, ka nikaj ne vejva, vej je pa tou zaj tuj tak, somo ka so se mešetari tudi fejst lo prvega fanta, se zna zgoditi, da bo njen mož! Lahko je tudi narobe: fant se bo poročil z dekletom, ki ga bo na Valentinovo najprej videl! Ker pa so prek- Na splošno pa velja Valentin za zavetnika in zaščitnika zaljubljencev. Pa ne le tistih, ki so že »v nebesih«, ampak tudi onih, ki so na poti, da se zaljubijo do ušes. In kaj jim je storiti? Dekletu, ki bo na Valentinovo zagleda- murski dečki in prleški »pubeci« iznajdljivi, nasvet dekletom: tisti, s katerim se boste srečali, verjetno ne bo prišel po naključju, ampak namenoma, vaša pa je odločitev, ali ga boste sprejeli v svoje »srce«. Za lažjo navezavo stikov pa ni odveč starodavni običaj iz Francije: na predvečer Valentinovega se zbere enako število mladih obeh spolov, na listke napišejo svoja imena, jih dajo v koš, potem pa žrebajo. Dekle mora »hoditi« s tistim fantom, čigar ime je izvleklo, najmanj leto dni. V večini primerov pa pride celo do poroke. Domiselno in hitro, mar ne? Da bi se mladi šli tako igrico kje pri nas, ne bi svetoval, četudi je tak način sorazmerno hiter, da prideš do nje ali njega, kajti to je »ruska ruleta«: lahko se izvlečeš, lahko pa pogrezneš. Za popotnico pa ponujam še češki rek: Prisilna ljubezen in umetna lepota nista nič vredni! Ostanimo torej rajši pri klasičnem osvajanju! In verjeli ali ne, na Valentinovo je dovoljeno (vsaj v Ameriki) tudi ženski zaprositi ža roko moškega. Neporočeni! Če vas bo katera zaprosila,, je nikar je ozmerjajte s k.. Valentivo pa je tudi čas, ko se ne le »parajo«, amp^R dje izmenjujejo darila in,f' zlasti vrtnice, ki simboli« bežen. Pa darila? Torte, niere, milo, steklenice,^ •. ■, vse to pa v znamenju*': la praznika - srca, kina^ pravi afriški pregovor, P8’! nebesa in pekel. In sedaj še nekaj o pr* čkih, ki da se na va,eni'^I ženijo. V Sloveniji nekaNj velja, da se ptički ženijo n3-gorjevo - 12. marca, a"* v naših krajih ne oziramo, j že pred Valentinovim velik hrup. Tudi beltins® štvo Slavček je sprejel svečan za dan »ftičjeg35 vanja«, ki bo letos v MB črncih. Zapisali so: , znamo, ka radi poslii^i jve iejpe viže cejto leto* ki, zatou vas pozavlei0' se odzvali njujvoga gost! in jin bili svidoki na 01 nitveni de n ...« 1 Vsak si prej ali slej naj žico, če to hoče. In W Valentin lahko precej Pc zato ga ima človeški rod ljubljenega zavetnika. Š.SOB modernizejrali, pa vekšitao dela prejk telefouna opravijo. Lani da je nišče nej krat ki-puvo, te je mešetar zvedo, ka on ma kravo kodaji, pa ga po te-lefouni pouzvo pa vd zopijto se, ka trbej od krave, te njemi pa pravo, ka či ščej ka šeft napravijo, more znati, ka njemi kak mešetari desejt procentof od šume, za štero se pogodijo, fkraj ide. Buo je prisilgeni f tou iti, pa da je te za par dnij s kupcon prišo, je cejno fejst doj shan-dlo, pa te da njemi kupec vd plačuvo, zdra-ven mešetari desejt procentof pejnez fkraj dao. Zatogavolo je fejst čemeren buo, pa da je te začno nikšo zelenjavo pou- od uda/t- Vou, ka se gdaj emejče okoli pucanja meltonactjskl jaitko^, ^clekl nejde v /račun. cAlo bole njemi nejde v /račun tou, ka je gakon taksi, ka pa kače po kmeta ^Vse te ščejo g njega scecata gdaj si pa naj ešče san ja/tke f>uca, pa tou tiste, šte/ri so nanč nej vseposedi ga hasek. Samo so veCke pejnege v nje vdcuift, voda pa itak na njivaj staji, gda je detevno, gda je pa sujša, pa tak vse vo gota ka nega namakanja, ©b p/temi- š^dvanji kak kučejo po kmeti, si je gačno popejvati ne vlade tak: cAla ju/tiš, na ju/tiš, na ju/tiš, je klic te udanne b/ugade, paitola te nove je vlade; po tepu uda/ti, usekaj navali, na ju/tiš, poglej gdaj občan, pned tabo nes novi je dan. Qes nova ta vfcda uda/ma, na novo bo tolkla občane, volilce te gveste in vdane, kot kate jim paše, volili so naše najboljše učene ljudi, ponovno volili jih bi. 'Pnedstavlja se vlada uda/tna, v najboljši se ©či gdaj kate, oči nam še svetle, kali mate; ve/tjeft bi /radi uda/tni tej vladi, če p/tej nam fogafa ne bi; gdaj upanje dol nam visi. vati od šalate pa tak dale, je nej ščeu niti guča meti z enin drujgin mešetaron, šteri njemi je obečavo se, ka de mbu od-pelati pa odati za dvajsti procen-tof od cejne. Mislo si je, ka de boukše, či si son prejk kakše terme ali zadruge kupce najde, pa njemi te več ostane. Rejsan, ka je od začejtka, da ešče nej tak bi-lou, na sprotoletke nikaj malo oudo, ali sledi, da je že toga po-no bilou, pa več nikaj. Iško je te pa tistoga mešetara, pa nej ščou niti gučati žnjin, ka un zaj že drujge kunšafte ma, pa naj un svoje somo son odavle. Stoga je te tou tak vd prišlo, ka je ščista malo od pouva oudo, vekšitao je na njivi ostalo, pa je v gesen mogo podo-rati. Stoga te zaj tak vd vijdi, ka nas pavre pa tudi tiste, ka odavajo, se mešetari vrokaj majo, zatou ka tou, ka od tistoga, šteri kaj odav- ovet le, poberejo nej zadosta, ka od kupca tudi tetko ali pa ešče več skasejrajo, pa zato nej čudno, če se ji si bojijo, gučijo, ka ešče državni aparat dela za njej. Vinci pravi, ka se je mešetarija že tudi fpo liti ko spravila. Zaj si pa rejsan mijmo strejlo, njemi pravimo, pa se ništerni znjega vd smijejo, ali un se ne da, pa pravi, či smo že vo zaspali, kelko praja se zdigno-lo, da je trbelo eden voutom zatou, ka bi se vaga v eden kraj na-gnola. Pijta ga Djouži Potoučen, či un zaistino mijsli, kas°l tej mešetari zriktali, Pa mil povej, či of od šalate dW„f r centof ščou meti, kel^j ’ doubo? Te več Vinci nikaj od toga gučati, Pa Sl ’ razdišH. J Da san doma od r slavo, san simislo, kade . kše, ka tebe j opijtan, a'le A ■ san istina ali so pa s01”,! b Tak kak so tute tou, ka k a vekšitao lujdi eti Pr'n.l cej betežno, pa se Prel • odkoj je tou prišlo, toga, ka se nikda dosta^ pilou. Pa zaj že skoro^'^ ; nindri nega, ka se cep*• Pije j, v malo boukši tnes^l kaj svetij ali gvina, pa j ka se fejst pejnijo, Pa ' betega nebi smelo biti l^ z je torni krijvi tej velki .. ga zijma, štera je ga orsaga knon prišla, komaj čakamo na spr?0 § se prvi zvončki poka^ n te bole toplo pa več tf Drži se dobro pa se Ps Jo tarof, Ti želej Tvoj Jančiču 5 u M zi S Čurgove, na denAbPsle Lendavski pCUCl Pozdravljeni! Vina, ki jih pridelamo na območju Občine Lendava, imajo veliko kisline. Domači vinogradniki pravijo, da so veliko boljša od štajerskih, ki da so sladka. Lendavska kapljica naj bi bila zlasti primerna za brizgance, »špricerje«, »froče« oziroma »gemište«. Če ste vinopivec, potem seveda veste, da vsa ta poimenovanja pomenijo isto: mešanico decilitra »reš« vina in prav toliko radenske. Če v kakem lokalu dobite več vina kot slatine, se najbrž ne boste pritožili; hudi pa utegnete biti, če vam bodo namesto brizganca natočili »hosolepiš« (dve tretjini radenske in tretjino vina). Morda zdaj porečete: Čemu, za vraga, to pišeš, ko pa je vse to splošno znano! Odgovor: zato, ker v teh dneh veliko govorimo o vinu, v soboto, nedeljo in v torek pa bo marsikdo celo globje pogledal v kozarec. Pred nami so pač pustni dnevi, ko bomo imeli dobro »podlago« (poln želodec), zato nas bo močno žejalo. Dobro je torej vedeti, kaj popiti, da nas ne bo bolela glava. Torej dober lendavski »špricer«, po madžarsko »froč«. O vinu pa »moram« pisati tudi zato, ker sem »obseden« z rekom: Vino in ženska sta dva najslajša strupa. O vinu so besedovali tudi na shodih društev vinogradnikov. Logično se mi zdi, da je vinogradniško društvo v Lendavi pa v Dobrovniku, Čentibi, Kobilju .... kajti na tamkajšnjih območjih imajo vinograde, nekako pa ne ,r.,štv3 morem razumeti; da so ustanovili taka 01 fv tudi tam, kjer vinogradov nimajo, na Prin1jc0r Črenšovcih, Veliki Polani in še kje. Je Pa.a j,-res, da na teh nekaterih nevinogradnišk/P močjih stanujejo »težki« vinogradniki. nisem v nobenem teh društev, tudi v Stranj priznam pa, da simpatiziram s Puckov0 (Slovenskokrajinska demokracija). $o Še eno opravičilo za današnje Perece©|t3 v znamenju vina. V soboto je bil slovenski KV ni praznik. Ustanovili smo ga v spomin na ce največjega pesnika Franceta Prešerna. pa je bil, kar ni več tabu (prepovedana govora) tudi dober vinopivec. Le tako ie,a je pesnil. Tudi polanski pisatelj Fujsov Mi ® . pa lažje ustvarjal, ko je zvrnil kak kozarček, “ I so ga tudi njegovi strici. .ka, P Kaj pa naša Marika? Tista iz Dobrovn^ii tako uspešno podira keglje, zato so jo za naj ... športnico občin Lendava, ^^Llj3' Velika Polana, Odranci, Črenšovci in K?.jr Ona in njen Marjan sta med drugim odkc nogradnika in najbrž taka kletarja. ^e' Izvedel sem, da sta z vzorci vin iz pred|a ga letnika sodelovala na več društven^ j| radost do'ga 'n naP°rna Pot, žal pa tobe^ 'Štiri leta^ vbodna vrata je spremljal čuden ^n’ku ■ diskih vra? Vtr'a Vanj nekaJ samozavesti, da >02d Je nalete] na ni tako negotovo. Na ho-je in še ,SVoi0 b'všo tovarišico biologije, Za Me.n mu le utegnila vrniti pozdrav, । °ris, kar v !/no’. nemško tovarišico, je dejal, si J a' Ali sai zborn>co. Imaš srečo, da se še ni inv Velike V6m’ naJbrz b’te ze morala vikati, V sPremii.i^V11 bednega fanta,« se mu je mu-X ,°rnicisu aridovrat- :asedh ak°r So Sam° dve ženski' Adelo, telo-*^aše°Va tovarišic 36 poznab mesto Rojnikove je »Pr/riS1Ca, »na *n a sern t* pripeljala,« je predsta-^uS^sedJ^ tebe želi.« 'Vetkov C'ta skušal P°vejte’ kateri veter vas je prine-.«!!>>£!*“•.se ozrla izza kupa S vetkazala prazen stol nasproti. '"UsL, en je r ’ 'P še kar ugoden, v hrbet je pihal, 'i^ni k?°t- Prosil t °g’ da sem Prevozil to blatno WOčas^ z™va načenjati. /j knjue b°tn nikAr °J'm se’ da v težka strokovna ■^je nineVn°st np ! l*spesno zagrizla, mene zanima %,aV.dpmač str°ji in podobne reči. ( /ega vj - nič np ne Poznam izrazov.« b/^aD reku °»' Jc doPolnil njen odklon. Ujezit1 V nekai d /ko me ne boste preveč pri- * ne" razrešila tudi vašo uganko v »Dnu’ da se k J' Približno trUdili’ ni lahko* Sto Po kak-6 m' nakazali- Pripravljena J8;Značite,, dKsnem učencu iz Dolincev in %/^Porav' jv*.8aj a ’■ nekako. . . Ne bom vas več te. Mp- 'es'/0- AhUt' Lahko štOkUS pripelje šele čez dobrih ‘o $eden,’ be’ tega v 6 kat p°veste o šoli, stiski pred ln/e'e>>o je od tam sPloh nočem priklicati v zalih Se Pred 'n ae danes vidim tisto dol- 2r°ko 2e’ daje s/h5?' ■' ’in sPraševalce. Naza-n s tem še a” . neuPravičen,« je zamah-Zrnanjšala zaskrbljenost. »Nikar ne mislite, da sem tak mižek-figa, ki se mu še v sanjah prikazuje zelena miza. Ker nameravam še študirati, me vsaka reč ne sme spraviti na kolena,« je prvič glasno izdal željo, in to čisto tuji ženski. »Tudi jaz imam še del poti pred seboj. Končala sem samo prvo stopnjo, in ker tu ne bi rada obstala, me čaka še drugi del. Mati in žena sem pač odstopila prednost možu, ki še študira, in seveda otroku, ki hoče in potrebuje mamico ob sebi.« »Čisto z vsem se z vami ne bi strinjal, ampak vi že veste, ženske ste bolj tenkočutne in praktične. Bo že prav, kakor menite. Hvala, iti moram in vi tudi,« je sklenil sproščeni pogovor in se zdel sebi kanček bogatejši kot doslej. Vstal je, se samodejno vzravnal, Milena tudi, samo za pol glave nižja od njega je bila. Svoje živahne, temne oči je uprla pozorno vanj, se prijetno nasmehnila, spodbudno prikimala in si z roko popravila kratek šop temnih las. ki ji je že prej zlezel na čelo. Borisova pot do doma je bila prekratka, da bi lahko razporedil vse te vtise. Ne, samo z enim je imel preveč opravka! Vedno z istim: močnim in skoraj vsiljivim, ki ga je nanj naredila ta ženska, bog, saj ni bila posebna lepotica, čisto vsakdanja pa tudi ne! In govoriti je znala tako sproščeno, zrelo, da je že prvi hip podrla pregrado med njima. Vse drugačna od njegovih vrstnic, ki so se otročje hahljale ali zapadale sentimentalnosti, želele in zahtevale prisege na neko večno in veliko ljubezen, on, Boris, pa ni čutil takih potreb. Priznati si mora, da si pri svojih skromnih letih ni nabral še nobenih pravih izkušenj, tisto z Elo je ostalo malo boleče, druga poznanstva je kmalu odpihnil veter. Nenadoma je v njegovo življenje stopila neka nova podoba ženske, popolna, sproščena, razkrila se mu je brez predsodkov, kot to lahko stori le zaupljivemu človeku. Le s čim si jo je zaslužil? r ’ A - -7 Na zgornjem travniku so pod kašljajočo kosilnico padali šopi trav in pred njo so podrhtavale cvetoče bilke marjetic. Kako ravno je danes vse to videl? Nikdar ni bil gluh in slep za naravo, njene zakonitosti, prej rahločuten, vendar je mnogo poljskega in travniškega cvetja splavalo mimo njegovih oči. Domišljija bi se še razraščala, če ne bi bilo treba na koncu travnika vselej spretno zasukati kosilnice. In prav sem se je postavil oče in energično, da bi prevpil glas brnečega stroja, opozoril: »Boris, he, prek meje si zašel! Stoj! To je že sosedovo!« Kosilnica je obstala. Boris je obsedel na njej in stoično motril očeta. Ta se mu je približal in očital: »Ravno v Mikijevo si zavozil. Veš, kako občutljivi so za vsako ped.« »Opravičil se mu bom in mu pustim toliko trave na našem; še več, da ne bo problemov,« je mirno odvrnil. »Upajva, da bo upošteval,« je sklenil oče, čisto vseeno mu le ni bilo. Junijsko jutro je bilo takšno kot mnogo drugih pred njim. Drugačen navdih je dalo Borisu, ki se je skrbno uredil, oblekel modro srajco in sive hlače, se dlje ustavil pred ogledalom in bil zadovoljen s svojo zrcalno podobo. Mami ta posebna nega tega jutra ni pobegnila. »Kam pa tako zgodaj?« »Knjigo peljem v šolo. Tovarišica mi je obljubila pomoč. Vrnil se bom in ne bom zamudil obračanja sena,« seje opravičeval že vnaprej. »Dopoldan ne bomo šli. Zajtrkuješ pa vseeno lahko, take sile v šolo gotovo nimaš,« se je vpletla babica. »Bom, gotovo. Silva, pridi, spotoma te odložim v šoli! « Deklica ni oklevala z odgovorom: »Boris bo že počakal, da se pošteno najem. Tisto šolsko gosto mleko in neke čudne maže na kruhu ne morem jesti.« »Kar pridno si nalagaj v trebušček, da ga boš kmalu lepo oblazinila. Veš, kako luštne so okrogle bunkice,« jo je dražil. »Pazi se, nisem ne majhna ne debeluška. In ne bom!«je pribila čisto resno. Kmalu je Boris uvidel, da utegne še sesti, ker se bo sicer res pridružil razposajenim šolarjem, saj jih druži skupna pot. Kazalca sta se pomikala enakomerno, vendar zanj prepočasi. Nestrpnost gaje priganjala nečemu novemu in neznanemu naproti. Silva je pred svojo šolo brž skočila s kolesa in deklicam, stoječim pri ograji, naznanila: »Ste videle, to je moj brat, Boris!« Kar nekam užaljeno je gledala za njim, ker je prehitro zginil, da bi ga mogle občudovati še druge, ki jim je bil neki Boris presneto malo mar. Borisove dolge noge so močno pritiskale na pedale. Podzavest je naravnala njegovo početje in sam ni vedel, kaj hoče. Ozrl se je na uro, ki je kazala deset čez osem. Zbistril se je. Ali mu ni rekla, naj pošlje knjigo? Kako bo stopil pred njo? Saj ni paglavec, ki ne razume, kar se mu ukaže. Ukazala ravno ni, le dovolj jasno je povedala. In sploh, kako naj vstopi sredi ure? Še prej porojena samozavest se je vedno bolj krčila in skoraj bi bila zdrknila na ničlo. Nenadoma se je kljub vsemu opogumil in si dopovedoval, da je najugodnejši čas, ker ni na hodniku niti učiteljev niti učencev. Toda kako ugotoviti, v katerem razredu poučuje? Nič! Nadel si je hladnokrvno krinko, postal pred vrati in prisluhnil. Moški glas mu je dal vedeti, daje na umiku matematika. Hodnik se mu je zdel dolg kot nikoli prej. Korak se mu je ustavil pred drugimi vrati. Tu je tovarišica razlagala o potočnem raku. Potrkal je. Tovarišica je začudeno pogledala isti obraz na pragu. Sam pa je kar razločno povedal: »Dobro jutro! Tovarišico Mileno bi prosil.« »Druga vrata na levo!« je odvrnila, se ozrla za njim in nato le zaprla za seboj. »O, vi ste!« je izrekla z neprikritim začudenjem. Ta njen izraz na obrazu mu je kljub vsemu zadržal nabrane besede. Premisliti je moral, kako naj izpelje. Tovarišica Milena je stopila bliže k njemu, zaprla vrata, da ju učenci ne bi gledali. »Tule je. Rad bi vam sam pokazal,« se je izmotaval. »Odprite, prosim, da bom malo preletela.« Roka se mu je zataknila in prsti so nerodno brskali med listi, ker mu je vloženi listič sfrčal po hodniku. Kri mu je zalila obraz in zadrega se je neprizanesljivo še bolj bohotila. Milena mu je mimo vzela knjigo in ga okorajžila: »Približno stran veste, kajne?« Kot šolarček je prikimal: »Nekje na petinsedemdeseti se začne.« »Dobro, tule je. Ni posebno veliko, težko pa je. Danes je ponedeljek, upam, da vam bom storila to uslugo do četrtka, ne, bolje do petka.« »Prepozno, če bi šlo do srede. V ponedeljek začnemo z maturo,« je utemeljeval svojo prošnjo. »Potrudila se bom,« je odvrnila in hotela oditi. »Še to. V sredo moram v mesto in bi lahko pri vas, če vam je prav, vzel,« je mukoma spravil čez ustnice in se čudil, kako mu je sploh uspelo. Premerila ga je od pet in se ustavila na obrazu. Gledal jo je naravnost v oči in ona je vzdržala ta pogled. »Popoldne bom doma. Mogoče bo res treba še kaj razložiti.« »Oprostite, kje vas najdem?« je moral biti še zadnjič vsiljiv. »V Gubčevi ulici sedem. Prosim, ne pred četrto!« »Ne, le točen bom skušal biti. Na svidenje!« Slišal je njene urne korake in nagli tresk z vrati, kajti nemirnim učencem je bil tak nepredviden obisk odlična priložnost za rekreacijo. (nadaljevanje prihodnjič) 20 vestnik, 13. februar J Razpored tekem 1. SNL - pomlad 1997 19. koto - 2. marca (15.00) Olimpija : Maribor Rudar: Gorica Beltinci: Mura Primorje : Publikum Korotan : Koper 28. koto-26. aprila (16.30) Koper: Olimpija Korotan : Publikum Primorje : Mura Beltinci : Gorica Rudar: Maribor V( Vili Sekereš - predsednik Športne zveze Lendava Obdržati doseženo tudi v letu 1997 20. koto - 9. marca (15.00) Korotan : Olimpija Koper: Primorje Publikum : Beltinci Mura : Rudar Gorica: Maribor 29. koto - 4. maja (16.30) Maribor: Olimpija Gorica: Rudar Mura : Beltinci Publikum : Primorje Koper: Korotan 21. kolo - 15. marca (15.00) Olimpija : Gorica Maribor: Mura Rudar: Publikum. Beltinci: Koper Primorje: Korotan 30. koto - 7. maja (16.30) Olimpija: Korotan Primorje : Koper Beltinci: Publikum Rudar: Mura Maribor: Gorica 22. koto - 23. marca (15.00) Primorje: Olimpija Korotan : Beltinci Koper: Rudar Publikum: Maribor Mura : Gorica 31. kolo-11. maja (16.30) Gorica: Olimpija Mura : Maribor Publikum : Rudar Koper: Beltinci Korotan : Primorje 23. kolo - 29. marca (15.00) Olimpija: Mura Gorica: Publikum Maribor: Koper Rudar: Korotan Beltinci: Primorje 32. kolo - 14. maja (16.30) Lani je bil za novega predsednika Športne zveze Lendava izvoljen dolgoletni športni delavec in pedagog Vili Sekereš. Z njim smo se pogovarjali o stanju, uspehih, problemih in načrtih v športu na območju nekdanje lendavske občine (Črenšovci, Odranci, Lendava, Kobilje, Turnišče). - V lanskem letu je bila zelo razgibana športna dejavnost na območju Športne zveze Lendava. Kako ste zadovoljni? »Res je bila športna dejavnost lani zelo razgibana, dosegli pa smo tudi uspehe, s katerimi smo lahko zadovoljni glede na naše možnosti. Mislim, da je bilo največ narejenega v organizacijskem, strokovnem in tekmovalnem smislu pri nogometu. Nogometaši Nafte so uspešno tekmovali v dru- I” Odbojka gi državni ligi in bili na pragu prve lige, vendar so se tekmovanju v najvišjem razredu morali odpovedati predvsem zaradi finančnih težav. Trije predstavniki uspešno tekmujejo v tretji državni ligi, kar še posebej velja za Črenšovce in Turnišče, Odranci pa bodo lahko uvrstitev popravili v nadaljevanju prvenstva. Na našem območju imamo dobro razvito šahovsko dejavnost, saj se je Rokada uvrstila v prvo slovensko ligo vzhod, kjer je zasedla drugo mesto, šahi-sti Lendave pa tekmujejo v drugi slovenski ligi. Dobro se dela z mladimi, saj sta Tanja Štumberger in Aleš Lazar državna prvaka, ki sta sodelovala na svetovnem prvenstvu. Strelci Štefana Kovača iz Turnišča uspešno tekmujejo v prvi državni ligi in so se strokovno okrepili. Strelske družine Varstroj, Petišo-vci. Dolina in Dobrovnik pa se redno udeležujejo regijskih tekmovanj. V badmintonu člani tekmujejo v prvi državni ligi. Štirje tekmovalci nastopajo v prvi, dva tekmovalca in štiri tekmovalke pa v drugi skupini. Prihaja pa zelo mlad in nadarjen kader, ki se vedno bolj uveljavlja na domačih in tujih tekmovanjih. Mladi lendavski igralci badmintona so tudi državni šolski prvaki. Judo klub Lendava ima v svojih vrstah državnega prvaka Miho Horvata in še nekatere druge obetavne igralce. Omeniti velja uspešno delo zmajarjev, ki imajo državnega prvaka Tomaža Gajserja in dobro skrbijo za svoj naraščaj, pa tudi delo TKD kluba Meteor Črenšovci.« - Kako pa zagotavljate potreben denar, saj proračunska sredstva Olimpija: Primorje Beltinci: Korotan Rudar: Koper Maribor: Publikum Gorica: Mura 24. kolo - 6. aprila (15.00) Beltinci : Olimpija Primorje : Rudar Korotan : Maribor Koper: Gorica Publikum: Mura 33. koto - 18. maja (16.30) Mura : Olimpija Publikum: Gorica Koper: Maribor Korotan : Rudar Primorje : Beltinci 25. koto - 13. aprila (16.30) Olimpija : Publikum Mura. Koper Gorica: Korotan Maribor: Primorje Rudar: Beltinci 34. koto - 25. maja (16.30) Olimpija : Beltinci Rudar: Primorje Maribor: Korotan Gorica: Koper Mura : Publikum 26. koto - 16. aprila (16.30) Rudar: Olimpija Beltinci: Maribor Primorje : Gorica Korotan : Mura Koper: Publikum 35. koto - 28. maja (16.30) Publikum : Olimpija Koper: Mura Korotan : Gorica Primorje: Maribor Beltinci: Rudar Dve zmagi Pomgrada V osmem kolu drugega dela prvenstva v državni moški 1. A-ligi je Pomgrad iz Murske Sobote po pričakovanju premagal Šoštanj Topolšico v Šoštanju s 3 : 0 (15 : 8, 15:4, 15:9). Zmago so si Sobočani priigrali lažje, kot je bilo pričakovati. V devetem kolu prvenstva so odbojkarji Pomgrada v Murski Soboti premagali Kamnik s 3 : 0 (15 : 4, 15 : 4, 15 : 5). Sobočani so bili za razred boljše moštvo, čeprav so nastopili oslabljeni, brez Bruna Mariča, Čeha in Bogdana Mariča. Prva dva zaradi poškodbe nista igrala že na zadnjih tekmah, slednji pa se je poškodoval pred tekmo pri ogrevanju. Pomgrad: Berdon, Janža, Kerec, Bačvič, Novak, Topovšek, Poredoš, Bakovič. V tekmovanju državne ženske odbojkarske 1. A-lige je ekipa Ljutoemra Zavarovalnice Maribor premagala ŠOU Vitalfrupi iz Ljubljane s 3 : 0 (15 : 6, 15 : 5, 15 : 8). Ljutomer Zavarovalnica Maribor: Kodila, Ljubeč, Lukienko, Kosi, Vrbnjak, Pirher, Adamina, Vrečko, Kolar. Odbo- kjarice Krima so v državni ženski odbojkarski 1. A-ligi premagale Soboto s 3 : 1 (17 : 15, 15 : 0, 13 : 15, 15 : 10). Sobota : Osipčnik, Drevenšek, Zver, Šlebinger, Kuhar, Moreč, Drač, Cipot, Časar. V četrtfinalni pokalni odbojkarski tekmi je Špecerija Bled premagala Ljutomer Zavarovalnico Maribor s 3 : 1. Ker pa so Ljutome-rčanke zmagale v prvi tekmi s 3 : 2, se je v polfinale uvrstila ekipa Bleda. V tekmovanju državne moške 1. B-lige je Termo Lubik v Ljutomeru premagal domači Ljutomer s 3 : 1 (4 : 15, 15 : 10, 15 : 10, 15 : 13). Zanimivo je, da so Ljutomerčani gladko dobili prvi niz, potem pa so igro prevzeli gostje. Odbojkarji Ljutomera pa so premagali Črnuče s 3 : 0 (15 : 10, 15 : 1, 15:6). Ljutomer: Primec, Šmauc, Babič, Dobošič, Onišak, Grut, Zidar, Pirher, Rajnar. V trinajstem kolu prvenstva v tretji državni moški odbojkarski ligi so Beltinci v gosteh premagali Črno s 3 : 0. Beltinci: Horvat, Gobec, Vnuk, Janža, Balažič, Gumilar, Prelog in Gider. (NŠ, FM) zdaleč ne zadoščajo za dejavnost? »Resje, da proračunih stva ne zadoščajo, sajz^ pokrivamo le okrog 30 potreb. Tudi letos ne bo saj bomo imeli za športno“J nost le okrog 17 milijonov Zato računamo na pomoč r' viteljev, ki so doslej pok^ , liko razumevanja, in mi bo tako tudi v prihodnje. njihove soudeležbe ne bi0(1' li takšnih rezultatov.« J - Kakšne pa so letos pi^' ske usmeritve. Kaj »Želeli bi obdržati d°h' raven tako na organizacij strokovnem in tekmoval®0 J dročju. V zadnjem občoPL gamo veliko sredstev v stfOU izobraževanje kadrov in0 J želeli tudi v prihodnje- j jemo pa tudi gradnjo športnih objektov. Vbe®L' radi čimprej zgradili stfJ! Zmajarji potrebujejo u’ ; hangarja. Letos pa bi ; pripravili potrebne doku®1 gradnjo nove telovadni®1 P davski srednji šoli, ki® začeli graditi prihodnje nam bo to uspelo, bo®0 voljni.« 27. koto - 20. aprila (16.30) Olimpija: Koper Publikum : Korotan Mura : Primorje Gorica Beltinci Maribor: Rudar 36. koto - 1. junija (16.30) Olimpija: Rudar Maribor: Beltinci Gorica: Primorje Mura : Korotan Publikum : Koper ■ Veleslalom - Na drugem pomurskem prvenstvu v veleslalomu je med ml. deklicami zmagala Ines Brljak (OŠ I) pred Ano Praprotnik in Vanjo Bransberger (obe OŠ III). Med ml. dečki je bil najboljši Dejan Banfi (OŠ III) pred Markom Bertalaničem (OŠ I) in Damirjem Petkom (Kuzma). Med st. dečki je zmagal Grega Recek pred Darjanom Gombocem (oba OŠ III) in Alešem Lončarjem (Puconci). Pri st. deklicah je bila najboljša Natalija Kerec (OŠ II) pred Ksenijo Fister (Bakovci) in Martino Sabotin (OŠ I). Med veterani je prvo mesto zasedel Peter Juteršnik pred Jankom Rožmanom in Mariom Čepom. (KG) Nogomet - V prijateljski nogometni tekmi je Bjelovar v Lendavi premagal Nafto z 2 : 0. (FH) Plavanje - Na državnem prvenstvu v plavanju za mlajše dečke in deklice, kije bilo v Mariboru, je sodelovala tudi Sendi Lešnjak iz Lendave (tekmovala je za Olimpijo) in dosegla izvrsten rezultat. Zmagala je namreč kar v treh disciplinah: 100 m delfin, 100 mešano in 100 m hrbtno, medtem ko je bila na 200 m hrbtno druga. (FB) Nogomet - Nogometaši Mure so na pripravah v Poreči premagali dru-goligaša Croatio iz Djakova z 1 : 0. Gol je dosegel Cirkvenčič. Sah - V pospešenem šahu ŠD Radenske Pomgrada sodeluje v prvi skupini 14, v drugi pa 16 igralcev. V prvem kolu je v derbiju kola B. Kovač premagal Režonjo. Zmagali so še Alojz in Igor Kos, Radosavljevič, D. Hari in Gabor. V drugi skupini pa so zmagali: Vučko, Aleš in Miran Lazar, M. Kovač, Tompa, Dervarič in Čaf. Športniki Občine Cankova Lea Števanec in Na Tišini je bila druga tradicionalna športna prireditev, na kateri so razglasili najboljše športnike in športnice, športne ekipe, perspektivne športnike in športnike šolskih športnih društev za leto 1996. Po pozdravnih nagovorih predsednika odbora za šport in rekreacijo Viktorja Zamude in župana Alojza Flegarja so izbrancem podelili pokale in priznanja. Za najboljšega športnika Občine Cankova - Tišina za leto 1996 je bil drugič zapored izbran strelec Branko Bukovec, član ŠD Kolomana Flisarja Tišina. Je državni reprezentant in kategoriziran športnik državnega razreda ter eden najzaslužnejših za uspešno tekmovanje ekipe v prvi državni ligi. Bilje tudi medobčinski in regijski prvak. Drugo mesto je pripadlo nogometašu Dejanu Baranji, članu NK Beltinci. Tretje -Tišina 1996 Branko Bukovec mesto pa je zasedel nogometaš Adamo Baranja, član NK Mura iz Murske Sobote. Za najboljšo športnico Občine Cankova - Tišina je bila izbrana šahistka Lea Števanec, članica ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote. Je državna prvakinja za mladinke do 20 let, ki je sodelovala na svetovnem prvenstvu v Kolumbiji. Uspešno nastopa tudi za ŠD Radenska Pomgrad v najvišjem razredu. Drugo mesto je pripadlo atletinji Mariji Števanec, članici AK Pomurje iz Murske Sobote. Za najboljšo športno ekipo so izbrali Strelsko družino Kolomana Flisarja Tišina, ki je na državnem prvenstvu zasedla četrto mesto. Strelci Tišine uspešno tekmujejo tudi v prvi državni ligi, uveljavili pa so se tudi na drugih tekmovanjih. Drugo mesto je zasedel nogometni klub Romah iz Vanče športnika leta vasi, jesenski prvak v Drugi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota. Tretje mesto pa je pripadlo Klubu malega nogometa Bo- rejci. Za perspektivne športnike Občine Cankova - Tišina za leto 1996 so bili izbrani: Damir Hor- vat (karate) iz Skakovec,*^ Jankovič (vsestranski šp°\j Cankove, Boštjan Cimert11 . jakaštvo) s Petanjec in dar (nogomet) s Cankov° Za najboljše športnik® športnih društev pa s0,c)l Mirana Benkiča iz KofoV tejo Mencinger s Cank°v°'jf na Šnurerja iz RankoV60^ denko Grebenar iz Va®cf Nogomet - Lendavski drugoligaš Nafta je odigral pnja, s6je™ ---- madžarskim prvoligašem ZTE iz Zalaegerszega. Srečanj6 neodločeno l : L Gol za Nafto je dosegel Bedo. (F. B.) Namizni tenis - V Ljutomeru je bilo tekmovanje osmer' ____ prvi občinski namiznoteniški ligi. Zmagal je Stanko No ‘ J nom Fickom, Tonetom Fickom in Mesaričem. (NŠ) , lid0*^ Sedeča odbojka - V Žalcu je bilo državno prvenstvo inV^a ____ odbojki. Med 7 ekipami je sodelovala tudi ekipa DRŠ1 vendar vse tri tekme izgubila. nsn0^) I Košarka - V osmini finala šolske košarkarske lige je y I Murska Sobota premagala OŠ Ljudski vrt Ptuj z 68 : 4peitinc' I Nogomet - V zadnji tekmi na pripravah v Ankaranu so p o ____I gali Piran s 4 : 0. Strelci golov: Džafič 2, Baranja in Gu M si šf 0 Šl Pc dr bc ni Ž( la lei M so sk dc ŠI Pe Šf sk zr lo I. na Ll ms mi ns zb ta: 2. 1. va ca zb ta s 1 m in vs št de m. lij Ži to, in ste Vg to zn 8i Pri Pr tip ht Hj jel tli Ct H ia (G te< Pri *o 1, iti ni; ha *e tel va 'ii ba Pc br ča Pc da sp ‘k: 81 VS: Pie V j dr ^stnik' 13, februar 1997 »Šport Delavske športne igre ’96 Mura zopet skupni zmagovalec v prostorih Teniškega centra Mešič v Murski Soboti so razglasili rezultate letošnjih delavskih športnih iger, ki jih organizira Odbor za šport in rekreacijo pri Športni zvezi Murska Sobota. Po pozdravnih nagovorih sta predsednik Športne zveze Murska Sobota Stanko Kerčmar in predsednik Odbora za šport in rekreacijo Željko Kranjc najboljšim podelila pokale in priznanja. V lanskoletnih delavskih športnih igrah Mestne občine Murska Sobota je sodelovalo 84 moških in 19 žen-sWh ekip s 482 športniki, kar je doslej največ. . Igre so potekale pod geslom Šport za vsakogar. Največ uspeha so zopet imeli športniki in sPortnice tovarne Mura v Mur-ski Soboti, ki so postali skupni zmagovalec in dobili šest pokalov. 1. Mura o* n kegJanje ' moški: na Zbornic -narniCa’ 3' Obrt‘ LkiW ,7^ ,Mura’ 2' malin™Urska bapka, 3. Diana; B'iSk namizni» ■ omurska banka; zCca^ Obrtna ^lMura-3: Blisk mon- 1. Dom « Lannarnica; ženske: Var°valniSSlh, občanov’ 2- Za' Ca; košarkaTri8aV'Carinarni' hotnica j " ,nosk>: 1- Obrtna ra; teni/ Oarinarnica, 3. Mu- Sk ,'moski: ‘ Mura 1,2. ...____________ v ^na s°boških nogometnih sodnikov - ec mladih in strokovnosti ^ih sodnTk° društvo nogo-lnia okr0s 'kov Murska Sobota ^‘n>so aG- 5 sodnikov, vendar Sno °Pravivni’ T'so sicer uspe-^ute m11 SV°Je delo pri vo-^občin^V prvi in dru8i vendar Sok>°ški nogometni Z'°enrazVnne Vpl'vaJ° na mno-____ J n°gometa v širšem ^Port od tod in tam Strelstvo - V petem kolu prven-'M'državni pionirski strelski hgi. c v dostojni, je zopet zmagal Vit (Pomurka) s 186 krogi, t 181 krogi zasedel četr- LtTB Gomboc s 180 krogi sedmo srn °lan babic s 176 krogi štirinaj-Vti?6c°- Med posamezniki vodi tor-^^lo s 156 točakmi pred Vi-Pajičem, 99 točk. Ekipno je ?WSDM1 Pomurka s 543 kro-ekipami. v Dekanih sta se v Otvnv )sk' lekmi srečala slovenska tinri^^^.b-ndar iz Velenja in Bel-v ® so bili Beltinčani, ki so '01 Gole ie doseBe'Uk’ 'Franko. le bil *^ka ' Schieleitnu v Avstriji rnitiJP^^ndni dvoranski atletski tJp ^Pnntih. V teku na 50 me-Damjan Špur (6,11 )• Cvett Horvat ie bil četrti, Cvetko Mm °Pa “Padel v kvalifikacijah. 14 Šoo7d'nkam' Pa ie zmagala Ma-(G^ vsi AK Pomurje. Wsnmtt' ^a Pripravah v Po-Phjateii Mure odigrali . Jekmo 7 madžarskim pr-1. Strelm okorn in zmagali z 2 : in Kmetec80'0''SVa b"a Cirkvenčic ' '?do k'ub Lendava orga-"aredni^010’ 22- februarja, med-ve. Pr,/? ■ inrnir za pokal Lenda-lekmovai udeležbo okrog 300 ''alibnd^.« Petih držav. Tekmo-'i^. (F starostnih katego-^ttizana*!* ' Smučarska sekcija ^"edeii.,! tomer organizira od Srja7ka''1-.dopetka,23.fe- .ni in nadaljevalni smu-^Kitnic aj na Arehu. V zimskih a4nbi • bo avtobus vozil vsak w^nsae^ra°b7.urizavtobu-'3 hm r'We hirajo do četr-, po tel. 84 101 ali '^Pnjasniia^^^nti dobijo tudi Sfe ' Prijateljski nogo-,,Har J nogometaši Beltince ^MistaL1^ Pr’Pravah premagali Usa Triglav Naklo z 2:0. Mura II, 3. Potrošnik; strelstvo -moški: I. Vojašnica 76. pod., 2. Mura, 3. Pomurski tisk; ženske: 1. Potrošnik, 2. Vojašnica 76. pod., 3. Mura; moški: 1. Drago Pertoci (Mura), 2. Dušan Ziško (Vojašnica), 3. Iztok Kapun (Vojašnica); ženske: 1. Hilda Bun-derla (Potrošnik), 2. Cvetka Ren-geo (Mura), 3. Hermina Lipaj (Potrošnik); športni ribolov - ekipno: 1. Mura, 2. SGP Pomgrad, Predsednik Športne zveze Murska Sobota Stanko Kerčmar podeljuje pokal predsedniku Športnega društva Mure Dušanu Kuštorju. Fotogra- fija: Jure Zauneker slovenskem prostoru, saj imajo trenutno le dva sodnika (Kerčmar, Gomboc), ki sodita tekme višjega razreda. Zelo težko pa je dobiti mlade kandidate, ki bi se odločili za nogometne sodnike. Primanjkuje pa tudi nogometnih inštruktorjev. To je bila osnovna misel tako v poročilih kot v raz- Strelca golov sta bila novinca Hadžič in Franko. Kegljanje - V tretji državni moški kegljaški ligi vzhod sta bili odigrani dve koli. V 12. kolu je Nafta premagala Kovinotehno v Celju s 5 : 3 (4915 : 4907). Za Nafto so zmagali: Peric 852, Horvat 827, Kerman in Radakovič 826. Tekmovali so še: Žalik 820, Felšo 811 in Matko 779 podrtih kegljev. V 13. kolu je Nafta premagala Miklavž s 6 : 2 (5043 : 4946). Za Nafto so zmagali: Peric, 856, Horvat, 885, Levačič, 850, Žalik, 831. Tekmovala sta še: Felšo, 836, in Radakovič, 785 podrtih kegljev. (M. Žalik) Mali nogomet - V dvanajstem kolu prvenstva v slovenski ligi malega nogometa je Interier MF iz Klju-čarovec premagal Agencijo Luvin iz Maribora s 6 : 5 (4 : 3). Strelci za Interier MF: Ciglarič 2, Sreš 2, Slana in Nemec. (NŠ) Odbojka - V telovadnici SSTŠ je bilo pomursko srednješolsko prvenstvo v odbojki za ženske. Med šestimi ekipami je zmagala soboška Gimnazija, ki je v finalu premagala ljutomersko Gimnazijo z 2 : 1. Vrstni red: I. Gimnazija MS, 2. Gimnazija Ljutomer, 3. SETUAŠ MS, 4. SZŠ Rakičan, 5. SGTŠ Radenci in 6. DSŠ Lendava. Odbojkarice soboške gimnazije so se uvrstile v četrtfinale srednješolskega državnega prvenstva. Nogomet - Nogometaši Mure so v prijateljski tekmi v Poreču premagali Varteks iz Varaždina z 1 : 0. Edini gol na tekmi je dosegel Brezič. ■ Strelstvo - Na sporedu je bilo 6. kolo pomurske strelske lige s serijsko puško. Ekipno vodi SD Gančani z 18 točkami (6580) pred SD SCT 16 (6427), Bakovci (6430), Dolino (6368) in Škorpijonom (6354), vsi po 14 točk. Med posamezniki vodi Balažič z 2197 krogi pred Rebrico, 2192, Ha-rijem (vsi Gančani), 2191, Kuzmo (SCT), 2189, Maučecem (Bakovci), 2185 krogov. (T. Horvat). ■ Košarka - V četrtem kolu slovenske košarkarske lige za st. deklice (I. do 6. mesto) je Ježica premagala Pomurje Skiny z 62 : 51. Strelke za Pomurje Skiny: Matejeva 19, Cvetinova 15, Kolmanova 9, Pušenjakova 7 in Lukova I. (ZT) ■ Nogomet - Beltinski prvoligaš je v prijateljski tekmi v Ankaranu premagal Svobodo z 1 : 0. Edini gol na tekmi je dosegel Prekazi. 3. Bliks montaža; posamezno: 1. Zoran Vidic, 2. Zdenko Kuha-nec, 3. Štefan Gjergjek; šah: 1. ABC Mesna industrija, 2. Obrtna zbornica, 3. Potrošnik; skupna uvrstitev: 1. Mura 178, 2. Potrošnik 128, 3. LB Pomurska banka 97, 4. Območna gospodarska zbornica 96, 5. Vojašnica 95, 6. Carinarnica 85, 7. Blisk montaža 51,8. Elektro 49, 9. UNZ 41, 10. Zavarovalnica Triglav 40, 11. DRSI 30, 12. SGP Pomgrad 30, 13. Uprava občine 27, 14. Dom starejših občanov 27 in 15. SCTTKO 27 točk. (FM) pravi na letni skupščini Medobčinskega društva nogometnih sodnikov Murska Sobota, ki se je je udeležil tudi predsednik Medobčinske nogometne zveze Murska Sobota Tugomir Frajman. V zadnjem času se stvari sicer izboljšujejo, vendar prepočasi. Zato bo potrebno v prihodnje več storiti za vključevanje novih sodnikov in njihovo strokovno izpopolnjevanje, saj le tako lahko pričakujemo, da bo imela tudi pomurska regija sodnika v najvišjem razredu. Nogometni sodniki so tudi izrazili upanje, da bodo v prihodnje uspešneje reševali svoje probleme skupaj z osrednjo slovensko sodniško organizacijo in soboško medobčinsko nogometno zvezo. Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov Murska Sobota, ki ga v zadnjem obdobju uspešno vodi predsednik Jože Žekš, si bo prizadevalo uresničiti zastavljene naloge tako.na strokovnem kot organizacijskem področju. Tudi letos predvidevajo, da bodo organizirali nekaj srečanj s sosednjimi sodniškimi društvi iz Slovenije in tujine, saj le-ta prispevajo k dobremu sodelovanju in izmenjavi izkušenj. (FM) SRL - B, moški Škofljica 1310 1 2 299:267 21 Šešir 13 9 1 3 301:276 19 Besnica 13 8 1 4 320:293 17 Inles* 12 6 3 3 313:284 15 Grosuplje 13 6 2 5 303:290 14 Drava 13 5 2 6 304:347 12 Šmartno 13 5 1 7 325:320 11 Radeče 13 5 1 7 302:306 11 Hrastnik 13 4 1 8 308:329 9 Ajdovščina 13 4 1 8 291:323 9 Pomurka 13 4 0 9 302:307 8 Gorenje B 12 4 0 8 286:312 8 Odbojka - 1. A, moški Salonit 8 7 1 23:6 14 Gradis 8 7 1 21:8 14 Fužinar 8 5 3 18:13 10 Karate Sobočani drugi v Rušah V Rušah je bilo tradicionalno mednarodno tekmovanje v karateju. Sodelovalo je 118 tekmovalcev in tekmovalk iz Nemčije, Hrvaške in Slovenije, od tega 114 v katah in 62 v borbah. Med njimi so bili tudi pomurski tekmovalci in dosegli lep uspeh, saj je ekipa Murske Sobota v skupni uvrstitvi zasedla drugo mesto za mariborskim Branikom, zasedli pa so tudi več prvih mest med posamezniki. Prva mesta v katah so v svojih kategorijah dosegli: Kovač in Reckova (oba MS) ter Tuševa (GR). Drugi so bili: Škandali, Zadravčeva, Gaborjeva (vsi MS) in Bukošek (GR). Tretji mesti pa sta zasedla Kaštrun (MS) in Rožman (GR). V borbah je bil najuspešnejši Vrečič (MS), kije med mladinci v kat. do 65 kg zmagal, Rok pa je bil v kat. do 75 kg četrti. Med članicami je Gabrova (MS) v kat. nad 55 kg zasedla drugo mesto. (D. Škandali) Taekwondo .... Rok Horvat četrti v Nemčiji V Nemčiji je bilo mednarodno prvenstvo za dečke v taekwon-du. Med 600 tekmovalci iz 20 držav je sodeloval tudi član Tae-kwonda Meteor iz Črenšovec Rok Horvat in v starostni skupini do 13 let v kategoriji do 60 kg zasedel odlično tretje mesto. To je vsekakor lep uspeh in spodbuda za tega mladega in talentiranega tekmovalca. Namizni tenis Sobočani šele šesti V Zalogu je bilo državno ekipno kadetsko prvenstvo v namiznem tenisu. Sodelovala je tudi ekipa Moravskih Toplic Sobote in zasedla šele šesto mesto, kar je manj, kot je bilo pričakovati. Sobočani so v predtekmovanju premagali Arrigoni iz Izole s 4 : 2 ter izgubili z Logatcem in Preserjem s po 3 : 4. V razigravanju so premagali Ptuj s 4 : 0, za peto mesto pa izgubili z Ilirijo iz Ljubljane s 3 : 4. Najboljši igralec v ekipi je bil Peter Horvat (7:2). M. U. Smučarski klub Radgona Dva smučarska tečaja Smučarski klub Radgona je na Pohorju organiziral dva smučar ska tečaja. Prvi je bil na Pohorju od 11. do 18. januarja in se ga je udeležilo 25 tečajnikov, od tega 15 odraslih, 8 otrok in 2 malčka. Tečaj sta vodila Vlado Adam in Roman Domjan. Drugi smučarski tečaj je bil na Pohorju od 19. do 25. januarja, udeležilo pa se Olimpija 8 4 4 15:13 8 Pomgrad 8 4 4 15:14 8 Krka 8 3 5 15:20 6 Šoštanj 8 2 6 9:21 4 Kamnik 8 0 8 3:24 0 Odbojka — 1. A, ženske Koper 8 7 1 23:8 14 Branik 7 6 1 19:6 12 N. mesto 8 5 3 19:12 10 Ljutomer 7 5 2 15:10 10 Krim 8 4 4 13:15 8 Bled 8 3 5 15:16 6 Sobota 8 1 7 4:23 2 ŠOU 8 0 8 6:24 0 SKL - moški Rezultati - 10. kolo Miarte : Claudia shop 77 : 98 Brod : Sobota 57 : 64 Sebeborci: Lindau 59 : 75 Radgona : Miarte 85 : 64 Claudiashop8 8 0734:514 16 Radgona v. 8 7 1626:486 15 Sobota v. 9 6 3643:627 15 Miarte 8 5 3652:661 13 Lindau 8 2 6521:596 10 Sebeborci 8 0 8512:648 8 Brod 7 0 7435:591 7 (K. G.) Rokomet Druga zaporedna zmaga Pomurke V drugem spomladanskem kolu prvenstva v moški rokometni 1. B-ligi je Pomurka iz Bakovec v gosteh premagala Hrastnik z 31 : 22 (13 : 9) in drugič zapored zmagala. Bakovčani so igrali dobro tako kot na prejšnji tekmi, kar še posebno velja za obrambo, in zasluženo prepričljivo zmagali. Pomurka Bakovci: B. Buzeti, A. Vereš 3, R. Vereš 1, B. Kavaš 11, S. Husar, J. Husar, M. Kavaš, S. Buzeti 4, B. Vereš, Okreša 5, Javernik, Lovenjak 5. V tekmovanju druge državne moške rokometne lige je Krog v Murski Soboti z visokim rezultatom 30 : 16(16:8) premagal Vuzenico. Strelci za Krog: Meolic 7, Kovačič 6, A. Kolmanko 3, L. Sa-pač 3, Hegeduš 3, Babič 3, Titan 2, A. Sapač 1, Bejek 1, Lukač 1. Pyramida pa je premagala Radgono s 25 : 21 (8 : 6). Strelci za Kegljanje ------------------- Zmaga in poraz Radenske V dvanajstem kolu tekmovanja druge državne moške kegljaške lige je Korotan na Prevaljah premagal Radensko s 7 : 1 (5122 : 5047). Točko za Radensko je dosegel Miro Steržaj, kije podrl 874 kegljev. Tekmovali so še: Lešnik, 869, Šebjanič, 840, Drvarič, 808, Mauser, 843, in Hojnik, 823 podrtih kegljev. V trinajstem kolu pa je Radenska premagala Litijo s 5 : 5 (5074 : 5019). Za Radensko so tekmovali: Steržaj, 893, Lešnik, 862, Šebjanič, 851, Drvarič, 840, Mauser, 835, in Hojnik, 793 podrtih kegljev. Atletika ———————————— Špur četrti V Ljubljani je bilo dvoransko državno prvenstvo v atletiki za člane in članice. Tekmovanja se ga je 80 tečajnikov, od tega je bilo 28 odraslih, 44 otrok in 8 učiteljev smučanja. Ob koncu obeh tečajev so pripravili tekmovanje v veleslalomu. V času tečaja pa so skupaj s SK Radenci organizirali nočno sankanje ob baklah. Tenis ....... Škraban uspel v kvalifikacijah V Celju je bilo letošnje državno člansko prvenstvo v tenisu. Med 80 udeleženci kvalifikacij, od katerih se jih je 8 uvrstilo med 32 na glavni turnir, je sodeloval član TK Murska Sobota Peter Škraban in bil uspešen. V kvalifikacijah je premagal Vilherja (Celje) z 9 : 4, Viranta (Celje) 9 : 6 in Vučanjka (Brežice) z 9 : 7. V prvem kolu glavnega turnirja pa je premagal Cej (Maribor) z 1 : 6 in 5 : 7. V Moravskih Toplicah je bil četrti mednarodni koneetedenski šahovski turnir. Sodelovalo je 62 šahistov. Zmagal je član ŠD Radenska Pomgrad Miran Zupe z 8,5 točke pred Darkom Su-pančičem (MB), Robertom Roškarjem (Ptuj), Matijo Gaborjem (Radenska Pomgrad), po 7 točk, Stanetom Skokom (Domžale), Alenom Kelemenom, Igorjem Kosom (oba Radenska Pomgrad), Jožetom Korbanom (Ormož), po 6,5 točke. Najbolje uvrščena ženska je bila Katka Marič s 5 točkami na osemnajstem mestu. Naslednji, 5. mednarodni šahovski turnir bo 23. februarja v gostilni Slave Maučec v Gančanih. Fotografija: Jure Zauneker Radgono: Trbuc 8, Klun 6, Smol-ko 5 in Strah 2. Tekma med ekipama A. Besednjaka in Poleta je bila preložena. Ju-jits Pozderec državni prvak V Črnomlju je bilo državno prvenstvo v ju-jitsu. Med 90 tekmovalci iz vse države se je tekmovanja udeležil tudi član Judo kluba Murska Sobota Franc Pozderec in v kategoriji nad 92 kg zasedel prvo mesto ter postal državni prvak, kar je vsekakor lep uspeh. Kot kaže, se ta športna zvrst tudi v naši pokrajni med mladimi vse bolj uveljavlja. (TK) je udeležilo tudi pet članov Atletskega kluba Pomurje iz Murske Sobote. Najboljši med njimi je bil Damjan Špur, ki je v teku na 60 m s časom 6,96, kar je njegov najboljši letošnji rezultat, zasedel četrto mesto. Mlada tekmo- valca Tomaž Horvat in Cveto Cvetko se nista uvrstila v finale. V skoku v višino je mladinka Daniela Žalik preskočila 155 cm in pristala na šestem mestu, Maja Šogorič pa je bila v teku na 60 m osma*. >('G<&h^ Pikado Jolly Rankovci 4 4 0 0 27:13 Kanu Krog 4 3 0 1 27:13 Frenky Noršinci 4 2 1 1 22:18 NK Bakovci 3 2 0 1 21:9 Royal Flash 2 2 0 0 14:6 KMN Satahovci 4 2 0 2 19:21 Bistro Jerič 2 1 0 1 11:9 Benčec Bakovci 4 1 0 3 15:25 Kanu '97 4 1 0 3 11:29 Hribček 4 0 1 3 15:25 Slavic Lipovci 3 0 0 3 8:22 MER 990,00 NOVO! 99OM 990,00 990M 590,00 ,490^ 990,00 990JS 490,0° 990J0 R 07/1 električni grelnik vode. TIKI, EG 82 615 470, omega Obiščite Merkurjevo prodajalno MURSKA SOBOTA: TC MERKUR. ELEKTROMATERIAL Lf 615 479, Omega H< elektromaterial 615 472, Omega ELEKTROMATERIAL 615 483, Omega cvrtnik, BOSCH, TFB 2001, posoda iz nerjavnega jekla, do 2,5 I olja, pokazatelj nivoja olja, okolju prijazen filter za maščobo verižna žaga, BLACK & DECKER, GK 430 K, s priloženo rezervno verigo, moč 1500 W, dolžina meča 30 cm, z zavoro in samodejnim oljenjem verige aluminjasta lestev, ALPOS, 44-08, 3-delna, višina 5,10 m trojni reflektor, KAiJ, R 07/3 z okroglo ploščo, svetli les set za čiščenje in odstranjevanje rje, barv ali laka, turbo IGL, 6000-00 ponev za palačinke, TEFAL, Resistal, premer 25 cm prva pomoč za kolesarje in planince, SALEWA, 2521, set vsebuje trikotno ruto, škarje, kovinske in elastične sponke, 5 povojev, gaze, elastični obliž, pritrjevalni trak in torbico palični mešalnik, BRAUN, MR 550 CA, moč 200 W, regulator hitrosti, sesekljalno-mešalni nastavek z nožem, mini sesekljalnik z zaščitnim pokrovom, merilna posoda: 0,5 I, nastavek za stepanje 12-delna nerjavna posoda, S.L.G., s termostati, težka, s 3-plastnim dnom, primerna za kuhanje brez maščob in v pari, izdelana iz kvalitetnega jekla 18/10 televizor, S0NY, KV 25 R1, ekran SuperTrinitron 63 cm, teletekst, stereo, zemeljski in satelitski kanali kopalniški blok, širina 70 cm, dva reflektorja, polkrožno ogledalo, na ogledalu dve polički, trokrilna omarica ter dva predala, umivalnik ROCCA enojni reflektor, svetli les stabilna žaga, STAYER, SCE 1600, moč 1600 W, število vrtljajev: 2500 ■ 4000 obr/min, premer lista žage: 250 mm 615 018, Omega^V tuš kabina Acrii M1, mere: 80 x 80 x 175 cm vibracijski vrtalni stroj, ISKRA ERO, SRE 5-813, moč 800 W, levo-desno vrtenje, dve mehanski hitrosti: od 0 - 600 in od 0 - 1700 vrt/min, vrtalna glava 13 mm, elektronsko stikalo z možnostjo nastavljanja hitrosti vrtenja, vrtanje v beton do 20 mm, v jeklo do16mminvlesdo40mm žaga za rezanje kotov, VETO, 3911, list žage 400 mm elektromat^ 615 471, Omega J’ / škarje za obrezovanje drevesnih vej, SANDVIK, P 110/20 prehodna n elektromaterial 615 019, omega kopalniška zavesa, CENGLE, breza, delfin ali galeb, mere: 180 x 200 cm glasbeni stolp, SONY, . MHC G100, dvojni kasetofon, CD-izmenjevalec za 3 zgoščenke, dvosistemski zvočniki, glasbena moč 48 W, z daljinskim upravljalcem steklokeramična plošča, BAUKNECHT, ETK 3440 WS. črne barve, 4 grelci, regulacija gretja na plošči, indikatorji toplote grelcev, pribor za čiščenje, mere: 51 x 58 x 4,5 cm _____________, nešalnik, BRAUN, MultiMix M 870, n oč 220 W, 3 hitrosti, n >va oblika posode sekljalnika, s rkljalno-mešalni nastavek z nožem, n ešala za testo, smetano in pripravo omak, jr h in majoneze ; ■ varnostna ELEKTROMATERIAL LE 615 481, Omega Ho tipkalo za z> ELEKTROMATERIAL LEP 615 480, Omega Hom’ serijska »J ELEKTROMATERIAL LENDAVA 615 474, Omega Honz* pele N1" • za gotovino • na 2, 3 ali 4 čeke, z odloženim plačilom na Merkurjevo posojilo na 5, 6, 9 ali 12 mesecev, brez pologa • z Merkurjevo kartico zaupanja še ceneje • s plačilno-kreditno kartico Diners-Merkur še 4% ceneje kad za tuš, KOLPA, Tango, bele barve, mere: 80 x 80 cm in Merkurjevi franšizni prodajalni CANKOVA: KZ Zadružni center. ORMOŽ: Merkur v H irdeku. Vroče cene 1 veljajo od 6. do 22. februarja 1997 za k izdelke v zalogi. v ■ ( k v r m n; Pl VI o Oi n. I ta B a sl n P P si k z Z «1 T Pi 4 k 1; iz M ta o| lil tu dr to N T hi vr oi 6 V dr tli iz V( iti st Zi 8 V sr st ki zi k ki st k; h. si v Si ki S: h yistnik' 13. februar 1 997 ^Tronika Sveti Jurij ali Videm? Ena iskrica lahko zakuri velik ogenj ^Pomuiju smo bili v zadnjem času večkrat priča, daje Preimenovanje kraja ali šole sprlo ali razdelilo na dvoje vso občino namreč s °^.lne sPa,*a tudi Sveti Jurij ob Ščavnici. Skupina občanov je preimennv10*1 > ustavn* sP°r» ker se ne strinja z odloki občinskega sveta o vnici, z odlT Okalnega središča iz Videm ob Ščavnici v Sveti Jurij ob Šča-Omenjeni dl ir ° *®enovanju ulic ter z odlokom o preimenovanju šole, odločanja ° ze objavljeni v Uradnem listu. Takšnemu načinu nekateri nh'.n^ nasPr°t°val en svetnik, sedaj pa so se mu pridružili še čaru, ki zahtevajo demokratičnejši način odločanja - referendum. ^^^novanje kraja Bojan v?1"3 Preimenovanja je ^°rsic, ^‘kandidat za lupino oh'ne S Prednjih volitev, s ni sPor na nT7’ ki je vložil ustav' Publike S? Usta*mu sodišu Re-Preprečiti nVenije’s katedni želijo ^rinjajo se ??1?®"073^6 kraja. Ne i°čania o ?aksnirn načinom od- Jd 0 tako pomembni spre- kjer je 75 odstotkov ljudi proti, da bi šoli spremenili ime iz Videm ob Ščavnici v Sveti Jurij. Naj plačajo borci? Zgroženi so bili nad izjavo svetnika Stanka Gregoreca, da naj stro- V Krajevnem leksikonu Dravske banovine (Ljubljana, 1937) v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici ne najdemo kraja z imenom Sveti Jurij, najdemo pa Videm, med drugim je tam zapisano, da je tu locirana šola - imenuje se Šola Sveti Jurij ob Ščavnici, ki je bila ustanovljena v letih 1740-1780. Dodali so tudi fotokopije izpiskov iz matične knjige, kjer so na primer leta 1951 pisali Občina Videm ob Ščavnici. Tudi na žigu je Videm ob Ščavnici. E o j g • —- - -______________ P°0|>čiIii,lsvdJiet1ak?.v’ kl krož'j° duriJ ob Ščavnici. lUH OVNI Ugodil membi. Želijo, da bi se o tem odločalo na referendumu in da bi o tem odločali ljudje, ki tam živijo, ne pa svetniki, katerih nobeden ni iz Vidma. Zbrali so osemsto podpisov, ki se pridružujejo temu mnenju. Podobno pravi Marjan Rito-nja. Županje zanikal, da bi občini v času razgrnitve posredovali konkretne pripombe, dobili so dopis z izrazi nestrinjanja. Amandma svetnika Vinka Mlinariča pa ni bil posredovan pisno tri dni pred sejo, ampak ga je podal na sami seji. Obravnavali in sprejli so amadmaje svetnice Marije Simonič. Glede podpisov pa je Slavko Mihalič zatrdil, da niso uverjeni in so se podisovali kar v množini, in sicer je en človek podpisal za vso družino - v smislu Novakovi (priimek je izmišljen). Preimenovanje šole Poraja se vprašanje, kako bodo poimenovali šolo. Svetniki si prizadevajo, da se imenuje po Svetem Juriju, med tem ko je omejena skupina vaščanov nasprotnega mnenja. Na šoli naj bi naredili anketo. o se je iz Je nežna ™arja’ med H. in MP1Sarne na oVni st°rilec ukradel takrSki soboukr°Znem sodišču v li^8 '8°-000 tel ’ .oškodoval za 4VenaiK^ škode. To-dv e?rbice, dOk^ da zaradi izgi- rb1C1. adl denarja, k'i je bil v °QtevMurM^ Upre-U ? al*a15 onn botl inN-F-000 t01arjev- v^ecvT • n°ci s 4V krimčku nnri^-Odprl vtt/ebruar je nek-Xi^Cek v Be|°dna vrata trgovi-'nc'h. nato pa si 'beon^jie. kan ?° ?renirk, pulo-stnik^at ter izgin’-jaških loparjev Sfrn-.^toUrjev Je oskodovan VC?vas: S‘°rilec ure) z® pravico do otrok in nen^ V vojni živcev si Tatum pomaga z° newvorški svetovalnici za Philippe Baeigijski, 36, bo leta Friderik Danski, 28, dobi letno na svoj račun 885.000 nemških mark. Izobrazba: študent prava. Dediščina: 25 milijonov mark vredno premoženje, šest gradov, avto, hiša, zbirka umetnin. Stanuje na gradu Amalienborgu. Pije pivo in gin tonic. Kje ga lahko srečate? Na državnih maratonih. okronan za kralja in bo imel letno na voljo 11 milijonov. Ima osem gradov, vilo na Cote d’Azur... Stanuje v gradu Laeken v Bruslju. Sovraži protokole, ljubi vse, kar je športno. Kje ga lahko srečate? Na jutranjih džogingih v For^t de Soines. Prihaja pomlad in z njo vedno znova aktualno vprašanje: kaj dela žensko vredno občudovanja? Moški odgovarjajo: »Seksi je lahko vse, od nasmeha, oči, izžarevanja, nog, ramen, rok. Seveda tudi ritka in prsi pa tudi obraz in lepa figura.« V najnovejši znanstveni študiji so preučevali najnovejše trende: 52 odstotkov moških najprej pogleda noge, 38 odstotkov se jih najprej zazre v oči. Začudu-joče: pogled od zadaj ni več »in«. Vendar pa se ženska lahko tudi nauči »biti seksi«. Najpomembnejši spodbujevalci, da moški »padejo dol«, so: pošiljajte jim pozitivne signale, sprostite se, bodite odprte in relaksirane. »Izžarevanje« dosti prinese. Drža, v kateri se zavedate svojega telesa. Dolgi pogledi. Lahno odprta Veron' Star s NicM • Modi Jeder Ote II brine Se*-Rum sinnit- -20 . i rsvl1 Veronica Ferres, 31-letna igralka, 111 manekenski tip, kljub temu bi jul tretji moški zlezel z njo v posteljo. st, njej so njena mehkost, , praženskost, okrog*0 Haakon Norveški, 23, ima mesečno na voljo 28700 nemških mark. Študira na univerzi Berkeley v San Franciscu (pravo). Ljubitelj gledališča, pogosto se nauči na pamet cela dela in jih izvaja na odru. Podedoval bo premoženje, ki ga cenijo na približno 240 milijonov mark. Živi na gradu Gamlehaugen. Felipe Španski, 29, je študiral mednarodne odnose na univerzi Georgetown v Washingtonu. Pomanjkljivost: kot njegov oče nosi uro na desni roki. Živi pri svojih starših v palači Zarzuela. Dela za TV-nadaljevanko o varovanju okolja in živali. Willem Nizozemski, 29, je dandy s pivskim trebuščkom. Študiral je politiko in zgodovino, študij je končal z doktoratom. Pomanjkljivost: že za zajtrk pije pivo. Navija za Ajax Amsterdam. Letno ima na voljo 1,4 milijona mark. Podedoval bo 8,5 milijarde mark. Albert Monaški, 38, ima mesečno na voljo 60.000 nemških mark. Študiral je politiko in bančništvo. Je bojazljiv, kratkoviden, jeclja. Skrbi ga izpadanje las in sovraži velikost svojih čevljev - 44. Živi v palači in v samskem stanovanju. Eva Herzjgova, 23-letn* Wondebra«. Njen P*a povzročil množične t1*. jj, Venerine mere: 92- . Claudia Schiffer, 26-Ietni model, je mamljiva s svojimi polnimi ustmi in merami: 95-62-91. Nekaterim se zdi preveč popolna, da bi bila seksi... usta pa tudi rahlo razkrečene noge, majhni, skorajda »po pomoti« dotiki. Moški mora dobiti vtis: ta ni problematična, sploh se ne misli zalepiti name. In nikar ne poskušajte biti pametne, potem bo kaj hitro konec z vašim »sexy pil-lom«. L o io februar 1997 vsakogar nekaj Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti vs^™a zdravila so takšna kot da ni n režilna ograja, samo ®ai°ča se roka^ PKmOčna jC V ku' Svet F« Uporabljena začimba. ki se delkom v m prebrambenim iz-količina m Jhnih količinah, le boje mor Jk°n0V’ te žaljbelj vse-za človeško žd d°V0|j majhna’ da Zeliščni ni škodljiva, vilstvu se liafba: V 'l^kem zdra-odpravllanieuporablja za Sai sProšča Jv prebavnih motenj, *av&-blaži krče, J bruhanje m drisko, za S-p/ze vol> v $ nt med zvezdami ni _______57 TW>' A/e. ah^nl’od|ašala, ti bo nekdo hudo ohii^0 Popada m e odl^'in si vzemi tisto, kar ti tako On UQe' arifek n 6 Pr'bakuj preveč od prehitro dane Pr'spel bn p°9 ®i na vse skupaj malo realneje. niv^b^Ponra! jPr'šakovan finančni priliv, ki ti bo polo2aJ že res' da k karh drugam at0 1 ne bi škodilo, če bi pogledal ' prav Prijetno boš presenečen ... ^Ogibal, žaio^terc beMaP'r?m! sailahko v jezi izgovoriš nana- dobila hnč d°’ i° b°š kasneje zelo ob-0u' a te bo n Pr|iožnost, da začneš popolnoma selah^^teljico «Ttl?k!ost preveč Privlačila. to. n 0 zgodi da 00s imenitno zabaval in kaj hitro obve?^ro Pa bi u.^^te^tvo preide v trainešo zve-ČVk °s’'m sai h Ce bi se Posvetil tudi svojim drugače vlak odpeljal brez tebe. 5torjSnervozna in naveličana vsak-Z|vljenja, zato je skrajni čas, da babo^bevs^j OJO.pr'bodnost. Privošči si malo Oti: P^°i veliko bQ|jZIV'lenjskern ritmu in videla boš, ?°tiheSri $e gibii'119??11' trenutnemu trendu v druž-n? uPa, da In k - a te že daii časa opazuje in HAir n°S opazil- Pripravi se na precej- 0n a Poslovnem področju! ?’ Si^cu D^°' ki b Je nekoč veliko pomenil, a ® ^ka boš kljun h?3 cedi|u- Morala se boš odloči-°n: Wetno pranju ponovno verjela. V službi Dima « L130 Poslovni partner privolil v , Zlahka dOsl°vnostjo prav nobene zveze. _^9Odi. da bo no L/nnmi .q ---»j« hiuv iuuci ic z.vtz.c;. godi, da se boš na koncu prav ti 1 Bh nastavil nekomu drugemu. novic; Sicer ne b°š verjela, nato pa ^neX'tr° zgodirHSproči!a da|Je- Vendar Pa se Veki0 Hroščida b bo nekdo zaradi tega po-te bo 'n H b0 Pokušal nagajati. dati k 9eniiaiQavi1 pred solo dejstvo, da nisi M b°KS' kot si si mislil o sebi. Je že a °a boš od t ?Ocene kvalitete, a vendar... naprej veliko previdnejši... lak?v Da« ar!emam' 1 ne želiš korenitih sprememb, dn -akpriiag°diti novonastalim odno- Uh '' Vse skuPaj bo videti precej Mčl L6 bo p,XPrvi pogled presneto vara. UriahL^Pfe bo dnCltkov’ ki pa bodo povsem k-y nasprot a se s tem odkrito spoprimeš, °'i Oplete m”! primeru vse skupaj še ne-■ Nekdo si želi tvoje bližine ... zdravljenje vnetja žrela, mehkobnega jezička, dlesni in jezika, saj deluje protivnetno, razkuževalno in blaži bolečine. Proti znojenju ob prehladih, ki jih prebovelavmo na nogah, ker bi v teh okoliščinah pot - po sicer za ozdravitev koristnem znojenju -povečal možnost dodatnega prehlada. In za ustavitev nastajanja materinega mleka po prenehanju dojenja. Odmerek za odrasle: Čajni napitek, pripravljen kot poparek, 1 do 4 dag droge 3-krat na dan. Novejša dognanja: Žajbelj uspešno odpravlja krče gladkih mišic, odpira tudi zaporo žolčevoda na izhodu v dvanajstnik. Vsebuje pa tudi snov, ki povzroča krče; njen učinek bi prevladal, če bi popili škiJod' n°'16-45 Pazi, steklo F?50Pr! 6kl°stv SPrt?.' 19-30 Dnevnik - ' 20.45 Epp - W*Ska8 ;raiie,t ,'k°ledar , ' 6oW stre-16'50 Divje*5 Plane,ariJ: Trilogija o serij^srce, serija - 17.15 Din ' 20 in?’35 Huan ?05 Oirok’ to si ti. IS n0^2'05 PoseP° ?opolclne - 12-00 ' 14 10 č'2,25 Telepakk -sto src - - l7nVoŠ0larie ' 1630 4”?' 18 ?'3° Vklonn Poln nahrbtnik pu-2q L' 1g i'l5 Posel J a /J 7 555 Katoliška <5 ^?,Mura J^3? Kviz - 19.00 Pra-^šk'0 97 2°'15 Kriti? 30 Dnvnik. šport -Jk'*,čb 21-55 sS^^cija-21.05 ^hi23-3ODnXca odpadkov' ta^sepg^^SKA 2 %ln2'°0 D?9az'n -k 2?Z^eia - 2100 ' 2? ,6Vr,ik - jn?'30 Vse ali nič. ' °'35 Mc 40 P^the-roj- TV AVSTRIJA 1 16.20 Confetti - 10.25 Balduin, kom. - 11.50 Confetti - 14.25 Naša mala farma - 15.45 Vesoljska ladja Voyager - 16.30 Ekipa A - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Harryjevo gnezdo - 18.10 Glej, glej, kdo razbija - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Šport - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.1 5 Gala nogomet -21.50 Policist iz T'olza - 22.40 Alpska saga TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Kmet milijonar, komedija - 10.35 Bogati in lepi - 11.20 Avstrija danes -12.00 Čas v sliki -12.10 Tema - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Ljuba družina - 13.55 Divja reka - 14.45 Lipova cesta - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 1 7.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Med volkovi in bizoni - 22.30 Na kraju dogodka - 23.05 Kulturni drobci - 23.10 Leningrajski kavboji - 0.4 5 H els i n ki - 1.15 Te I Aviv RTL 7.00 Točno ob sedmih - 8.05 Dobri časi, slabi časi - 8.40 Springfieldska zgodba - 9.35 Kalifornijski klan - 10.30 Bogati in lepi - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Točno ob dvanajstih - 13.00 Magnum - 14.00 Barbel Schafer -1 5.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser -1 7.00 Jeopardy! - 1 7.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.30 Ekskluzivno - 18.45 Poročila - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Dvojna vloga - 23.15 Miami Vice SREDA k 19. FEBRUARJA TV SLOVENIJA 1 8.00 Vremenska panorama 8.25 Včeraj, danes, jutri 8.30 Videoring 9.00 Zimski počitniški program 9.00 Pri periskopovih, 3. del: Darila 9.30 Očividec, angleška dok. serija, 3. epizoda: metulji 10.00 Risanka 10.30 Tedenski izbor 10.30 Vesoljska policija, ameriška nan., 7/24 11.15 Ciklus filmov A. Kaurismakija: Leningrajski kavboji gredo v Ameriko, fin .-švedski film 12 30 Žive legende iz daljnih dežel, francoska dok. serija, 7/13 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev tigrice 13.35 Videostrani 14.30 Tedenski izbor 14.30 Resje! 16.00 Princ arktike, kanadska poljudnoznanstvena oddaja 17.00 Obzornik 17.10 Otroški program: Male sive celice, kviz 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče, tvrgnea 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 19.57 Šport 20 05 Igor Kariovšek-Anton Tomašič: DosjeJ. K., 2. del: umor) 20.55 Made in Slovenia 22.00 Odmevi, vreme 22.25 Šport 22.35 Posadka, ameriška nan., 1 /25 23.00 Kinoteka: Ko mesto spi, ameriški film 0.45 Made in Slovenia, ponovitev 1.40 Videoring 2.10 TV-jutri, videostrani TV SLOVENIJA 2 8.45 teletekst 1v Slovenija 9.00 Euronews 10.50 Tedenski izbor 10.50 Svetporoča 11.20 Volja najde pot 11.50 Zapik 12 20 Somrak stoletja: Škrjančki na vrvici, češki film 13.55 Šepet iz naslonjača 14.25 Visoka družba, ameriška nan., 7/13 14.50 Cousteau ponovno odkriva svet, franco-skadok. serija, 11/12 15.40 Studio City 16.30 Umor 1. stopnje, ameriška nad., 18/23 17.15 Echo point, avstralska nan., 8/65 17.40 Caroline v velemestu, ameriška nan., 17/ 23 18.00 L. Bernstein: Koncerti za mlade, 19. oddaja: Dve ptici baleta < 18.55 Ust in cvet: 3. oddaja: zimsko cvetje 19.30 Echopoint,avstralskanan.,9/65 20.00 Ljubljana: Evropska liga v košarki, Smelt Olimpija - Dinamo, prenos 21.30 Evropska liga v odbojki (ž), Infond Branik -Herentals, posnetek iz Maribora 22.00 Zavrtimo stare kolute 22.30 Evropsko tekmovanje mladih glasbenikov, posnetek iz Dublina 0.35 Ust in cvet, ponovitev 3. oddaje: Zimsko cvetje POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Santa Barbara - 11.00 Gasilci - 12.00 Pop kviz - 12.30 M.A.S.H. - 12.30 Maček felix - 132.30 Newyorška plicija - 14.30 Ograje našega mesta - 15.30 POP 30- 16.00 Mulci - 16.30 Santa Barbara - 17.300 Na zdravje - 18.00 Pop kviz - 18.30 Ugledna četrtek - 19.30 24 ur - 20.00 Parada zvezd: Problematičen mule - 21.30 M.A.S.H. - 22.00 Obraz tedna - 22.30 Gasilci - 23.30 Na jug - 0.30 24 ur - 1.00 POP 30 TV HRVAŠKA 1 8.00 Dobro jutro, Hrvaška - 10.00 Poročila -10.05 Glasbena kultura - 10.30 Sodobna hrvaška književnost - 11.00 Likovne tehnike -11.30 Program za otroke in mladino - 12.00 Dnevnik- 12.25 Marisol - 13.10 Santa Barba ra, serija - 14.05 Izobraževalni program - 14.40 Glasbena umetnost - 15.10 Osvajalci - 15.25 Zagreb te kliče - 16.25 Moč denarja - 16.450 Tudi tega leta ... - 17.10 Hrvaška danes -18.35 Gaudeamus, oddaja o šolstvu - 19.30 Dnevnik - 20.05 Poročila - 20.15 Živa resnica - 20.50 Družinski glasbeni kviz - 22.00 Poslovni klub - 23.00 Cone somraka TV HRVAŠKA 2 12.55 Serija - 16.50 Črno-belo v barvi - 16.50 Divje srce, serija - 18.05 Sve, sve ali zdravje -18.35 Hugo, tv-igra - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.15 Samo še ta gozd, poljski film - 21.50 Modra kri, serija - 22.45 Kontakt, glasbena oddaja TV MADŽARSKA 1 9.00 Dopoldne - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.35 Telepakk - 14.00 Poročila - 14.10 Narodnostne odaje - 15.00 Repeta, bilogija za šolarje - 16.30 Skrivnosti peska - 17.05 Smernica - 17.35 Vklopi! - 18.00 Nujna pomoč -18.10 Iščemo izginule odrasle - 18.30 Kviz -19.00 pravljica - 19.15 Kultura - 19.30 Dnevnik, šport - 20.05 MC - 20.15 Stolp, am. film -21.45 Bodite eno uro z menoj! - 22.45 Deklamacija - 22.55 Mačja igra, madž. film TV MADŽARSKA 2 15.35 Malo Juga, serija - 16.00 Leoncavallo Bajazzo, opera - 17.35 Pomagač - 17.55 Vreme - 18.00 Regionalni dnevniki - 18.15 Pogled domov - 19.00 Raje se zlaži, draga, komedija v dveh delih, posnetek gledališke predstave - 21.25 Policijska poročila - 21.30 Vse ali nič, kviz - 22.00 Dnevnik - 22.10 Vreme - 22.15 Aktualno - 22.35 Keno - 22.45 Pathe - rojstvo kina, 2. del - 23.40 MC TV AVSTRIJA 1 11.50 Confetti - 12.15 Calimero - 12.55 Smrkci - 14.50 Naša mala farma - 15.50 Vesoljska ladja Voyager - 16.35 Ekipa A - 17.20 Vsi pod eno streho - 17.40 Harryjevo gnezdo - 18.05 Glej, kdo razbija - 18.30 Grozno prijazna družina -19.00 Roseanne - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.1 5 Grešna skrivnost, film - 21.45 Holokavst - 23.20 Čas v sliki - 0.30 Bogati in slavni TV AVSTRIJA 2 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čaš v sliki - 20.00 Pogledi s strani -20.15 Trije v postelji, kom- 22.00 Čas v sliki -22.30 Lov na Diano - 23.20 Apropos film RTL 10.30 Bogati in lepi - 11.00 Vroča nagrada -11.30 Družinski dvoboj - 1 2.00 Točno ob dvanajstih - 12.30 Poslušaj, kdo razbija - 13.00 Magnum - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopar-dy! - 17.30 Med nami - 18.00 Dober večer -18.30 Ekskluzivno - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Grešna skrivnost, 1. del - 22.10 Sternova TV ČETRTEK 20. FEBRUARJA TV SLOVENIJA 1 8.00 Vremenska panoramA 8.25 Včeraj, danes, jutri 8.30 Videoring 9.00 Zimski počitniški program 9.00 Pri periskopovih, 4. del: Tepežkanje in koledniki 9.35 Očividec, angleška dok. serija, 4. epizoda: Ribniki in reke 10.05 Risanka 10.30 Tedenski izbor 10.30 Caroline v velemestu, ameriška nan., 17/ 23 10.55 Kinoteka: ko mesto spi, ameriški film 12.35 Podobe narave, kanadska poljudnoznan-stvenaserija, 12/13 13.00 Poročila 13.05 Tedenski izbor 13.05 Kolo sreče, tv-igrica 13.35 Made in Slovenia 14.30 Videostrani 15.05 Novice iz sveta razvedrila 15.30 Tedenski izbor 15.30 V vrtincu 16.00 Igor Kariovšek - Anton Tomašič: Dosje J.K., 2.del: Umor 17.00 Obzornik 17.10 Otroški program Santo žužkito, ameriška risana nan., 7/13 17.35 Hugo, tv-igrica 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče, tvrgnea 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 19.57 Šport 20.05 Tednik 21.05 Forum 21.20 Pokončni policisti, 7., ang. nan. 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.35 Omizje 0.05 Tednik, ponovitev 1.00 Forum, ponovitev 1.10 Videoring 1.40 Tv-jutri, videostrani TV SLOVENIJA 2 9.00 Euronevvs 10.10 Tedenski izbor 10.10 Karaoke, razvedrilna oddaja 11.10 Ust in cvet, 3. oddaja: Zimsko cvetje 11.40 Evropsko tekmovanje mladih glasbenikov, posnetek iz Dublina 13.45 Posadka,ameriškanan., 1/25 14 15 Šport 15 45 Ljubezen, dok. oddaja 1615 Ellen cleghome, ameriška nan., 13/15 16.40 Echo point, ponovitev avstralske nan., 9/ 66 17.10 Podeželski utrip, angleška nan., 3/10 18.05 Šport 18.50 Resnična resničnost 19.25 Echopoint, avstralskanan., 10/65 20.00 Bix - zgodba o legendi, italijanski film 22.00 Pisave 22.30 Clive Barker, angleška dok. oddaja 23.20 Aliča, evropski kulturni magazin 23.50 Pisave, ponovitev POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Santa Barbara - 11.00 Gasilci - 12.00 Pop kviz -M.A.S.H. - 13.00 obraz tedna - 13.30 Nikolaj in Aleksandra - 15.00 Prigode Ani in Nejčka krpice - 15.30 POP 30 - 16.00 Mulci - 16.30 Santa Barbara - 17.30 Na zdravje! - 18.00 Pop kviz - 18.30 Ugledna četrt - 19.30 24 ur -20.00 Evita Peron - 22.00 M.A.S.H. - 22.30 Argument - 23.00 Gasilci - 0.00 Na jug - 1.00 24 ur - 1.30 POP 30 TV HRVAŠKA 1 8.00 Dobro jutro, Hrvaška - 10.05 Makarski frančiškanski samostan - 10.45 Gost - 11.05 Evropska kraljica: Praga - 11.30 Program za otroke in mladino - 12.00 Dnevnik - 12.25 Marisol, serija - 13.10 Santa Barbara, serija -14.10 Izobraževalni program - 15.15 Program za otroke in mladino - 16.15 Ponovitve -18.40 Lepa naša: Plošče, dok. oddaja - 19.10 Hrvaški spomini - 19.30 Dnevnik - 20.15 Ekran brez okvirja - 21.20 Željka Ogresta in gostje -22.50 Klub, d. d. - 23.10 Filmska noč z Johnom Waynom: Kavboji TV HRVAŠKA 2 14.35 Mesta prihodnosti: Singapur - 15.25 Ministrstvo strahu, ameriški film - 16.50 Divje srce, serija - 18.05 Kontakt, glasbena oddaja - 19.30 Dnevnik- 20.10 Nocoj - 20.15 Dosjeji X, serija - 21.10 Filmi Alaina Delona: Samuraj - 22.50 Filmska gibanja TV MADŽARSKA 1 9.00 Dopoldne - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Welcome to Hungary - 15.55 Telepakk - 14.00 Poročila - 14.10 Gimnnazija strtih src - 15.00 Repeta, književnost za šolarje -16.30 Skrivnosti peska - 17.05 Čakajoč na vla- RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Mariborsko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Zamurjenci -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Kinoventilator -11.15 Od petka do petka -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1 .osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila -13.35 Obvestila - 14.30 Romskih 60 -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna - 18.00 MV-dur - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Mladi val - 21.00 Poročila- 21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.15 Predstavljamo vam -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Potepajte se z nami - 11.10 Sobotni gost -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kulturni koledar - 17.35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 21.00 Poročila -21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 08.00 Začenjamo nov dan -08.05 Horoskop-08.15 Panonski odmevi - 08.50 Zamurjenci - 09.15 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.05 Obvestila -12.30 Minute za kmetovalce -13.00 Popoldne na Murskem valu -13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Šport -06.50 Dnevni časopisi - 7.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ -07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Porabsko/nemško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila-08.05 Obvestila-08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.05 - Občine -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -1 2.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Za zdravje - 15.30 Dogodki in odmevi - do- 17.55 Vsakdan - 118.15 Posel - 18.30 Kviz - 19.00 Pravljica - 19.15 Kultura - 19.30 Dnevnik, šport - 20.05 MC - 20.15 Malo mesto, madž. serija - 20.55 Moj kino 22.00 Operni bal '97 - 23.00 Mafije in mafiozi, angl. dok. film -23.45 Stan Getz in Dexter Gordon, glasbeni film - 00.10 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 15.00 Zamejski Madžari - 15.30 Robin Hood -1 5.55 Zeleni planet - 16.15 Sotrpini - 16.25 Repeta plus - 17.00 Tajno poslanstvo - 17.30 TOP 40 - 18.00 Regionalni dnevniki in magazini - 19.05 Charlie Grace, serija - 20.00 Horizont - 20.30 Klip mix - 20.40 Ura bogov - 21.30 Vse ali nič, kviz - 22.00 Dnevnik - 22.10 Vreme - 22.15 Aktualno - 22.35 Keno - 22.40 Na svidenje, fantje, sov. film TV AVSTRIJA 1 9.30 Vsi pod eno streho - 11.50 Confetti -14.25 Naša mala farma - 15.45 Vesoljska ladja Voyager - 16.30 Ekipa A - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Harryjevo gnezdo - 18.00 Glej, kdo razbija - 18.30 Grozno prijazna družina -19.00 Hope & Gloria - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Komisar Rex - 21.05 Texas,Ranger - 21.55 Tora, tora, tora, film - 0.10 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Fantom v Monte Carlu, film - 13.10 Ljuba družina - 13.55 Divja reka -14.45 Lipova ulica - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 1 7.00 Čas v sliki - 18.50 Kuharske mojstrovine - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.1 5 Hansi Hinterseer -21.05 Vera- 22.00 Čas v sliki - 22.30 Schilling - 23.05 Dialog - 23.55 Tehnična logika RTL 6.00 Poročila - 6.05 Sanjska plaža - 6.30 Poročila - 6.35 Eksploziv - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.40 Springfieldska zgodba - 10.30 Bogati in lepi - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Točno ob dvanajstih - 13.00 Magnum - 14.00 Barbel Schafer -15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser -17.00 Jeopardy! - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Operacijski blok kliče dr. Briicknerja - 21.15 Schreinemakers - 0.00 Poročila - 0.30 Cheers 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 1 7.20 - Obvestila - 18.00 Šport -19.00 Dnevnik RaSlo - 1 9.30 Večernice - 21.00 Poročila -21.10 Moja mala nočna glasba - 24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Ljubljansko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 8.30 3 X Country - 09.00 Menjalniški tečaji bank -10.00 Poročila -10.05 Obvestila-10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Kratki stik -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila - 17.45 Mali oglasi -18.15 Poslušamo vas - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Na narodni farmi -21.00 Poročila - 21.10 DA in NE - 24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila-06.30 Horoskop - 06.40 Džouži na obisku - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ -07.30 Informacije v treh jezikih - 07.4.5 Zagrebško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila -08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi -09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.30 Iščemo za vas - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.15 Nstsnmv - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu 13.30 Poročila -13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi - 1 7.00 Osrednja poročila na'Mur-skem valu -17.20 Obvestila -18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Subjektivno/V stiski - 21.00 Poročila -21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Mlado jutro -06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ -07.30 Informacije v treh jezikih - 07.40 Kmetijski strokovnjak - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 09.00 Menjalniški tečaji bank -09.15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila- 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Reportaža -1115 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Bilo je nekoč - 20.15 S krščakon, cekron pa z marelof - 21.00 Poročila - 21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč. 28 vestnik, 13. februar ZAHVALA V 84. letu nas je zapustila draga teta in botra Verona Ritlop iz Dolnje Bistrice Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebna hvala g. kanoniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, Romanu za besede slovesa ter pogrebništvu Ferenčak. Hvala tudi domu starejših v Lendavi za vso skrb. Dolnja Bistrica, 2. 2. 1997 Vsi njeni Moral si umreti, da si zaradi bolezni nehal trpeti. Vendar ti nisi umrl kakor vsi, ti boš umrl, ko bomo umrli mi. V SPOMIN 19. februarja bo minilo pet let, odkar nas je zapustil naš dragi Alojz Perš iz Murske Sobote Ne čas ne solze ne morejo ublažiti bolečine v naših srcih, praznine v našem domu. Samo naše srce ve, kako boli, ko tebe več med nami ni. Hvala vsem, ki še vedno obiskujete njegov prerani grob, ga krasite s cvetjem ter v spomin prižigate sveče. Vsi njegovi Žalosten je spomin na 14. februar 1996, ko me je zapustil moj dragi mož Janez Ritupet iz Kuštanovec V SPOMIN Boleč je spomin na dan, ki je zarezal neizmerno bolečino in naredil veliko praznino v mojem srcu. Čeprav čas beži, m1 nihče ne more odvzeti bolečine. Nihče ne sliši, kadar jočem.111 nihče mi solze ne utre. Nihče me nežno ne poboža in vse molči, odkar te ni... Le komu naj svojo bol izlijem, le kon® dušo svojo naj odkrijem, le komu naslonim naj glavo in ko®11 naj podam roko. Dragi Janez, odšel si za vedno. Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegove® . grobu, prinašate rože in prižigate svečko. Hvala! V tihi žalosti njegova žena Lidija Zdaj ne trpiš več, mama, zdaj počivaš. Skromno, tiho si živela, za nas si delala in skrbela, v življenju mnogo pretrpela. ZAHVALA V 77. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica, tašča, sestra in svakinja Jolanka Horvat roj. Kardoš iz Središča 6 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedonrin znancem, ki ste nam ustno ali pisno izrazili sožalje, darovali cvetje, vence in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku Štefanu Beznecu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Vsem skupaj še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči njeni najdražji Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA V 97. nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica in praprababica Ana Ošlaj Filovci 115 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče ter svete maše in za kapelo. Hvala tudi za pisno sožalje županu Moravskih Toplic. Zahvaljujemo se g. duhovniku za ganljive besede ter pevcem za odpete žalostinke, govorniku Jožefu in Mariji za besede slovesa ter pogrebništvu Jurič. Vsem še enkrat - iskrena hvala! 'Žalujoči vsi njeni »Tako govori Gospod: Ne boj se, kajti odkupil sem te, po imenu sem te poklical, moj si.« Izaija 43,1 ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, tasta in dedija ter evangeličanskega duhovnika mag. Ludvika Novaka iz Černelavec se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence ali v korist bolnice, nam pa pisno in ustno izrazili iskreno sožalje. Hvala seniorju mag. Gezi Emiši za pridigo, celotni evangeličanski duhovščini za besede tolažbe; prof. Ernestu Lukaču, pevskemu in mladinskemu zboru z gospo Helgo Horvat pa za sodelovanje pri žalni božji službi in pogrebnem obredu. Hvala gospodu škofu Smeju, seniorju Deutschu, županu Gerenčerju in vsem drugim častitljivim gostom za izrečene besede sožalja, še posebej pa zdravnikom dr. Šavel - Švagelj, dr. Mikoliču, dr. Štivanu in vsemu drugemu medicinskemu osebju, ki ste ga toliko let spremljali na njegovi življenjski poti. Posebna zahvala velja kantorju g. Zoltanu Banfiju za dolgoletno sodelovanje pri božjih službah in cerkvenih obredih, vsem prezbiterjem za častno stražo, vernikom cerkvene občine Hodoš in Murska Sobota za lepo dolgoletno sodelovanje, pogrebništvu Banfi pa za opravljene storitve. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega brata, očeta, dedka in strica Karla Pušenjaka iz Lukavec pri Ljutomeru se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in gasilcem, ki so ga pospremili na njegovi poslednji poti. Hvala za podarjeno cvetje in sveče. Zahvala velja tudi g. župniku Vinkoviču za pogrebni obred in žalno sv. mašo, govorniku g. Lovrenčiču in pevkam za odpete žalostinke. Vsem še enkrat - najlepša hvala! Žalujoči njegovi sorodniki Skromno si živela, v življenju mnogo pretrpela, še posloviti se nisi uspela, prej kruta smrt te je vzela, a vendar v naših srcih vedno boš živela. N SPOMIN Boleč in žalosten je spomin na 16. februar, ko mineva leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama, hčerka, snaha in tašča Marija Črnko iz Čepinec Iskrena hvala vsem, ki seje spominjate, prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Skromno, tiho si živela, za nas si delala in skrbela. Srce ljubeče zdaj v grobu spi, za dobroto bog naj večni raj ti podeli. ZAHVALA V 65. letu nas je po hudi bolezni zapustila draga hčerka, žena, mama, tašča, babica, sestra in teta Marija Ropoš roj. Črnko iz Cepinec 21 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, znancem in prijateljem od blizu in daleč, ki ste jo med boleznijo obiskovali na domu in v bolnišnici, ter vsem, ki ste darovali za vence, cvetje, sveče, za svete maše, nam pa izrekli pisno ali ustno sožalje in jo kljub hladnemu zimskemu vremenu v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter pogrebništvu Banfi. Za zdravljenje se zahvaljujemo medicinskemu osebju internega oddelka v Rakičanu in gastrokirurgiji v Ljubljani. Iskrena hvala tudi sindikatu Mure ter 317. brigadi iz G. Petrovec. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: mati, mož, hčerka z možem, vnuka, brat z družino in drugo sorodstvo Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja- V SPOMIN 13. februarja minevata dve letu nas je za vedno zapustila drag3 žena, mama, tašča, stara mama prababica Marija Maje z Jezer 41 v Rakičanu Hvala vsem, ki se ustavite ob njenem grobu, prižigate» in prinašate cvetje. Vsi njeni, ki smo jo imeli radi Bolečina da se skriti, tudi solze zatajiti. A kako srce boli, ker tebe več med nami ni. V 88. letu starosti nas je zapustil I naš dragi mož, oče, dedek1 | pradedek ZAHVALA Jože Rous z Ivanec 11 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvalJUJ^aflji vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih izrekali sožalja in z^el( čustvovali. Posebna hvala g. župniku, pevskemu zboru ter j( sorodnikom, sosedom in znancem za darovane vence, sj ... denar za svete maše. Hvala tudi pogrebništvu Ferenca ■ Žalujoči vsi tvoji, ki te imamo radi ZAHVALA Vsem, ki ste pokojno Marijo Šipoš iz Beltinec ,,jrOva1’1’ pospremili na zadnji poti. Hvala sovaščanom za uai cvetje, za darovane svete maše, častitemu g. kaplan Beltinec za lep pogrebni obred, pevkam in pevčevi odpete žalostinke in pogrebništvu Jurič za skrbn opravljene pogrebne storitve. Posebna hvala uslužbencem doma starejših v Rakic« dolgoletno požrtvovalno nego. Družina Šipoš Kako je hiša strašno prazna, odkar vaju v njej več ni. Prej bila tako prijazna, zdaj otožna se nam zdi. Vajin večni dom le rože zdaj krasijo in svečke vama v pozdrav gorijo. V SPOMIN . ------------ . g, Žalosten in boleč je spomin na 11. februar 1996 november 1982, ko sta nas za vedno zapustila naša starša in stara starša Marija Sever in Aleksander Sever iz Pečarovec 122 eye Iskrena hvala vsem, ki se ju še spominjate, prinašate prižigate sveče. Žalujoči vsi, ki smo vaju imeli radi . 13. februar 1997 Andreja Fartek iz Martjanec 1975-1996 Kaj je življenje? Ali res je trpljenje? Ali je sreča mladost? Tomaž Smej iz M. Sobote 1975-1995 v _ V SPOMIN živ)3 Pr’1ate1ja *n sošolca, je bilo dano kratko TrenutteilJe’-tolažba vsem nam> tudi kratko trpljenje. e srečne mladosti smo si delili, bili so kratki, a jih Sošolk ■ - nF bomo nikdar pozabili. e m sošolci srednje trgovske šole letnika 1990-93. Skromno, tiho si živela, za nas si delala in skrbela, srce ljubeče v grobu spi, nam pa rosijo se oči. ZAHVALA Mnogo prezgodaj, komaj v 57. letu, nas je po hudi in kratki bolezni zapustila draga žena, mama, tašča, stara mama in sestra Karolina Čerpnjak Ob boleči iz k- iz Trdkove 99 Prijateljem^1 Se ‘s^reno zahvaljujemo vsem sorodnikom, Vence, cv / sosed°m in znancem ter vsem, ki ste darovali Pa izrekli n i6’ SVebe’ za svete maše in mrliško vežico, nam s no ali pisno sožalje in jo v tako velikem številu Iskrena hv P°S -rem’b na nJeni zadnJi poti. a a g. župniku za pogrebni obred in pevcem za Lepa hv i odpete žalostinke. brigadi sod f s°delavcem iz Mure Gor. Petrovci - 319. elavcem STŠ iz Murske Sobote ter sodelavcem Vsem ime *n Pogrebništvu Maje. n°vanim in neimenovani še enkrat prisrčna in iskrena hvala. alujoči vsi, ki smo te imeli radi Rad vprašal bi gozdove, reke, morja. Rad vprašal bi jaz polja orna, zakaj tema je. Zakaj ne vidim več svetlosti obzorja, zakaj ne slišim ptičev žvrgoleti, zakaj sem moral jaz umreti? V SPOMIN Tomažsmej našeni življe^*’ meseci in minili sta že dve leti, odkar je v Ju zazijala praznina, ki seje ne da zapolniti. ^dostno tV°i nasmeh, tvoje nadebudne ideje in krut0 Dnanost- Nikoli ne bomo vedeli, zakaj je usoda Posegla med nas, vemo le, da naš dom ni in Hvala o 1 ne bo tak, kakor je bil s teboj, in * svečk6 ga Z dobro mislijo spominjate in prižigate e na njegovem preranem grobu. Vsi njegovi ZAHVALA Jaz bom ljudem poslal ta cvet, vsakomur, ki na križ pripet trpi v pomladi tej... In glej, ta drobni češnjev cvet, bo v njih izbrisal malodušja sled in spet razžaril tožni jim pogled. (K. D. Kajuh) Emil Šebjanič Rankovci45 ?b nenad?7‘ L ,963~4- 2. 1997) °^°ko žaiUj' dragega sina, brata in strica °CI njegovi: oče, mati ter brat Ludvik z _ družino Kernu stricu v slovo nečaki: aniela, Robert in Klaudija bankovci, 6. 2. 1997 V življenju le skrb in delo si poznala, sedaj od vsega truda si zaspala. Odšla si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. ZAHVALA Utrujena od bolezni nas je v 69. . letu za vedno zapustila draga žena, mati, tašča in babica Marija Trplan iz Markovec 89 Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sovaščanom, znancem in prijateljem, ki ste nam ustno ali pisno izrekli sožalje, nam kakorkoli pomagali, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala družini Ungrošni za vsestransko pomoč in tolažbo ter vsem za številne obiske med njeno boleznijo. Prav tako hvala za dolgoletno zdravljenje dr. Kološevi, dr. Petričevi, zdravstvenemu osebju internega oddelka v Rakičanu in za obiske dr. Kiršnerju iz Gornjih Petrovec. Hvala g. župniku Viliju Hriberniku za prelep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Vsem iskrena hvala. Markovci, 6. 2. 1997 Žalujoči: mož Jožef, hčerka Dragica z možem ter vnukinji Violeta in Natalija Zaspal si, dragi oče, zaprl trudne si oči. Naj Bog odpre ti rajska vrata, to ti iz srca želimo vsi. ZAHVALA V 84. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče, tast, dedek in pradedek Ivan Jakim iz Velike Polane 21 Ob izgubi, kije boleča, se iskreno zahvaljujemo osebju v domu starejših v Rakičanu za nego v jeseni življenja, prav tako socialnim delavkam iz Lendave, ki so ga obiskovale in negovale na domu. Zahvaljujemo se vsem, ki so ga obiskovali doma in v Rakičanu. Posebna hvala sosedovi družini Pucko, ki so mu pomagali v težavah, hvala tudi drugim sosedom in Karitas. Iskrena hvala vsem, ki so ga v lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, sveče ter v dobre namene. Hvala za darovane svete maše, botrini in vsem, ki so izrekali sožalje. Hvala za darovani venec iz Mešalnice krmil Lendava. Zahvaljujemo se g. dekanu za lep pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega brata, očeta, dedka in strica Karla Pušenjaka iz Lukavec pri Ljutomeru se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in gasilcem, ki so ga pospremili na njegovi poslednji poti. Hvala za podarjeno cvetje in sveče. Zahvala velja tudi g. Lovrenčiču in pevkam za odpete žalostinke. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoči njegovi sorodniki LAJČIJU Hvala za vse lepe trenutke, ki smo jih preživeli s teboj. V mislih in srcih boš vedno z nami! Matija, Julija, Tunek, Breda Pomlad se na zemljo vrne, pesem slavcev se zbudi, polje se v cvetje zgrne, zame pa pomladi ni! (S. Gregorčič) Ne moremo doumeti krute resnice, da nas je komaj v 42. letu nenadoma zapustil dragi mož, oče, brat, zet in svak Ludvik Časar iz Kupšinec 39a Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste z nami delili bolečino in žalost, nas tolažili in pomagali ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Zahvaljujemo se za darovano cvetje, vence, sveče, pisno in ustno izrečena sožalja. Lepa hvala sodelavcem Bliska - Montaže, Zvezde - Diane, NK Mura, Srednješolskemu centru, Lesarski šoli iz Maribora in NK Kupšinci. Posebna hvala dr. Langu za takojšnjo pomoč, g. Novaku za pogrebni obred, pevcem, g. Marušiču za odigrano tišino in pogrebništvu Banfi. Vsem in vsakemu posebej še enkrat - hvala! Žalujoči: žena Marta, sinova Tomaž in Ludvik ter vsi njegovi najdražji Smrt se zlila je v bledo obličje, pogled je zaplaval v neznani pokoj, nič več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. ZAHVALA V 81. letu seje končala življenjska pot našega dobrega moža, očeta, tasta, dedka in pradedka Jožefa Čerpnjaka iz Kruplivnika Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali, mu poklonili vence, cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni gasilcem in družini Godar - Zelko. Iskrena hvala vsem, ki ste nam ustno ali pisno izrazili sožalje. Hvala tudi g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter govornikoma za poslovilne besede. Žalujoči vsi njegovi V našem domu nastala je praznina in z njo tiha bolečina. ZAHVALA V 74. letuje umrla naša mama, tašča in stara mama Estera Banko iz Dankovec 20 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence, sveče in prispevke za mrliško vežico v Dankovcih ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in dr. Rajnarju za večletno zdravljenje. Žalujoči vsi njeni V SPOMIN 27. maja bodo minila tri leta, odkar je umrl naš dragi oče Vladimir Banko iz Dankovec 20 in 11. februarja so minila tri leta, odkar je umrl naš stric Koloman Cug iz Dankovec 20 Hvala vsem, ki se ju še spominjate. Vsi njuni vestnik, 13. februar^ ve ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame Marije Žabot s Stare Gore se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku, pevcem in pogrebništvu Vrbnjak. Hvala tudi osebju internega oddelka bolnice v Murski Soboti in osebju doma starejših v Rakičanu. Žalujoči: sin Danilo z družino in sin Viktor z ženo Skromno, tiho si živel, za nas si delal in skrbel, srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa rosijo se oči. ZAHVALA V 35. letu nas je zapustil naš najdražji mož, oče, sin, brat, stric in zet Emil Šebjanič iz Rankovec Ob boleči izgubi se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem ter vsem, ki ste darovali vence, cvetje, nam izrekli sožalje in vsem, ki ste ga pospremili k njegovemu zadnjemu počivališču. Hvala g. duhovniku Novaku za ganljiv pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi za izvedbo pogreba. Vsem skupaj še enkrat - prisrčna hvala! Rankovci, 6. 2. 1997 Žalujoči: žena Erika, sin Andrej, oče, mati, brat z družino, tast, tašča in drugo sorodstvo Družba PURLEN, Proizvodnja izolacijskih materialov Lendava, d. o. o. razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA DRUŽBE Pogoji: - da je državljan republike Slovenije - da ima najmanj VI. stopnjo izobrazbe - tehnične, ekonomske ali pravne smeri - da pasivno obvlada en svetovni jezik - da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih oz. podobnih delih Mandat direktorja družbe traja 2 leti. Po končanem mandatu je isti kandidat lahko znova imenovan. Vloge z ustreznimi dokazili pošljite na naslov: PURLEN, d. o. o., Industrijska 4b, 9220 Lendava, v osmih dneh po razpisu. Kandidati bodo pisno obveščeni o izbiri v 8 dneh po poteku prijavnega roka. Gostilna VEREŠ pri mejnem prehodu Gederovci vabi od petka, 14., do nedelje, 16. februarja, na domače koline z bujto repo. Vabljeni! NOVO - LINGO Grajska 16a Murska Sobota tel./taks: 32 378 ALIČE ŠTIVAN sodno zaprisežena prevajalka angleškega in nemškega jezika. VEDEŽEVANJE - TAROT 090 4 1 02 1 min 1 56 sit NON - STOP VEDEŽEVANJE - TAROT 090 42 05 1 min 1 56 sit NON - STOP Pokličite in poslali vam bomo brezplačni katalog! B2 d.o.o., podružnica M. Sobota. Slovenska ul.42. S37 160. fax: 37 161. je edini dom v Mariboru, kjer stanujejo samo dekleta. PRI NAS POSKRBIMO, DA NAŠA DEKLETA: - dosežejo čim boljše rezultate v šoli, - ustvarjalno in koristno izrabijo prosti čas pod strokovnim vodstvom vzgojiteljic in številnih zunanjih sodelavcev, - v vsakem trenutku čutijo, da upoštevamo njihove želje, da imajo pri nas podporo, pomoč in prijeten drugi dom. motorna vozila BMW 316 i, letnik 1989, kovinsko črne barve, z vso dodatno športno opremo, prodam. Mobitel: 0609 626 685. mll483 NISSAN MICKRA, letnik 1991, dobro ohranjen, prodam. Tel.: 40 346. m!1483 VW HROŠČA prodam. Tel.: 27 616. m!1483 OPEL KADET C. letnik 1978, lepo ohranjen, prodam. Tel.: 46 472. ml 1482 AVTOMEHANIKA, KLEPARSTVO, LIČARSTVO - odkupujemo karam-bolirana vozila. Možna tudi popravila prek zavarovalnic ter servisne in druge storitve na vozilih. Tel.: 68 572. ml 1454 GOLF JX, letnik 4/91, prodam. Tel.: 79 062. ml 1459 JUGO 55, generalno obnovljen, letnik 1985, ugodno prodam. Krupliv-nik 74, tel.: 53 717. m 11472 PGD LJUBEČNA Celje proda dobro ohranjen kombiniran avtomobil TAM 5500 na dva pogona, letnik 1974, s cisterno 2500 1, 6 + 1 oseb. Cena po dogovoru. Tel.: 063 461 136 g. Naglič, ml 1474 WARTBURG 353, letnik 1986, registriran do septembra 1997, ugodno prodam. Tel.: 62 358. ml 1475 ZASTAVO SKALA 55, letnik 1989 -december, lepo ohranjen, ugodno prodam. Odranci, Štefana Kovača 23, tel.: 71 433. ml 1480 ZASTAVO 128, letnik 1987, registrirano do oktobra 1997, ugodno prodam. Svetec, Šalovci 145, tel.: 59 145. mll483 MERCEDES, letnik 1978, 12-13/42, neregistriran, vozen, cena 500.000 SIT. Tel.: 062 714 162. ml 1498 REZERVNE DELE za osebni avtomobil Audi 80 in traktor Steyr 40 prodam. Pečarovci 48, tel-5I| ml 1511 GOLF JGL, letnik 1981,z*; ve. prevoženih 134.000 km,nF ran do 8. '97, ugodnoprofflB 47 009 ali Filovci 67 a. mil’1 ZASTAVO 101, letnik 198’A letnik 1980, RENAULTU. ' 1983, in druga rabljena*®-dam. Rogašovci 6 ali teh: 5J 5 7 330. ml 1526 RENAULT 5 FIVE. temno n* nik 1995, daljinsko centra®’{ panje, prodam. Tel.: 53 108- J ZASTAVO 750, letnik HM® nih 31.400 km. prvi lastnik. Kupšinci 16, tel.: 24 258’01 J GOLF JGL 1.3, letnik 198^ ran, prevoženih 145.0^ J dam. Ključarovci 43 pri d tel.: 87 571. ml 1536 JUGO 55, letnik 1987, P^ 71.000 km, lepo ohranjen.V , Tel.: 46 043. ml 1543 za izc Fe mi VI; A, TE Im ml GOLF JGL 1,3, letnik«^ | ran, prevoženih 145.vu pj dam. Ključarovci 43 pn » st tel.: 87 571. ml 1549 -1 VW JETO, letnik 1986. 125.000 km, modre barve.r j Informacije po tel.: 57 26 ■ I Živali < Itfl KRAVO, s teletom, staro i dam. Pečarovci 70. mil 4 si Pa naj Hi Vej 41 TR opi Tel N/ sta ali KRAVO, brejo, in šivalm SU ]1 NIK prodam. Tel.: 88 073- 11$ Oljarna HARI Križevci v Prekmurju tel.: 54 005 - Ugodna orodaja jedilnega olja - Predelava oljaric - Odkupujemo bučna semena MLADO KRAVO s tel^® njega prodam. Tel.: 45 2«^ MLADIČE NEMŠKEGA ■ JA. čistokrvne, brez ro^ ro dam. Džuban, Kroška7 . n m11479 NESNICE, mlade jarcice. pljene, novi hisex. stare 400 SIT, dostava na dom. ag[ Tel.: 062 792 357. mil” ■ MLADO KRAVO *K 30. Lendava, tel.: 75 79 t pol TRI MLADE BREJE EN dam. Tel.: 8 1 683. ml15° J "ISl KRAVO, kontrola A, st^® J-jo 6 mesecev, prodam- uV ml 1524 OVNA IN OVCO z mlad'cj|l 3( daljnjo rejo prodam- |"1I mll532 ^lll?1 15 MESECEV STARO Po ugodnih cenah in z ugodnimi možnostmi plačila izdelu^^ ST TEHNOUNION, d. d. Zastopanje tujih firm, izvoz-uvoz Vošnjakova 2, 1000 LJUBLJANA POSLOVNA PRILOŽNOST Smo dolgoletni zastopnik,uvoznik in distributer blaga spološne porabe uglednih blagovnih znamk: CANDY, TECNOGAS, KELOMAT, MIELE, BLANCO, ESPERIA, CASCO, HUSOUARNA, SONY, SHARP Želimo razširiti prodajno mrežo tudi na območju MURSKE SOBOTE Iščemo poslovnega partnerja, ki že ima na tem področju prodajalno s sorodnim blagom in želi razširiti svojo ponudbo, ali partnerja, ki ima ustrezen prostor (cca 50 m2), kvalifikacije, predvsem pa voljo za odprtje in uspešno vodenje nove prodajalne. Nudimo franšizno obliko sodelovanja. Če Vas sodelovanje na osnovi tega oglasa zanima, potem nam posredujte ponudbo, ki naj vsebuje podatke o lokaciji in velikosti lokala (zaželjena slika notranjosti in zunanjosti). podatke o Vaših kvalifikacijah in izkušnjah, Vaši poslovni boniteti (BON 1, 2 in 3, če odjetje že deluje). Vašo ponudbo bomo proučili, Vas obiskali in seznanili s podrobnejšimi pogoji sodelovanja ter se skupno odločili o primernosti začetka poslovnega sodelovaja. ZA TO JIM V DOMU PONUJAMO: - tople, svetle spalnice in učilnice ter skrbno pripravljeno hrano, - organizirano sprotno pomoč pri učenju (slovenski jezik, matematika, tuji jeziki...) - pestro izbiro interesnih dejavnosti, - računalniško učilnico, glasbene instrumente, pisalne stroje, šivalne stroje in organizirane tečaje glede na njihove potrebe in želje, - stalne kulturne prireditve, razstave v domskem razstavišču LIJA, - športno-rekreativne možnosti (fitnes, različne rekvizite za rekreacijo, športno igrišče...). Smo v stalnem stiku s šolami, kijih obiskujejo dijakinje. Če želite zagotoviti svoji hčeri dobre možnosti za nadaljnje šolanje, nas pokličite po. telefonu (062) 39 331, pišite, še najbolj veseli pa bomo, če nas obiščete v Titovi 24a. OMOGOČITE SVOJI HČERI NAJBOLJŠE! POOBLAŠČENI SERVIS IN PRODAJA VOZIL & HYUnoni AVTO - MLAKAR, s. |>. -1500 DEM popusta za vsa vozila iz programa HYUNDAI - ob nakupu še darilo v vrednosti 100 DEM - zelo ugodna posojila MEHANSKO - KLEPARSKO - LIČARSKE STORITVE PARTIZANSKA C. 38, TEL.: 062 723 595, FAKS.: 062 723 374 2230 LENART V SL. GORICAH od ponedeljka do sobote od 8.00 do 16.00, v nedeljo od 9.00 do 12.00 Novo v Pomurju kratkoročna posojila za občane in s. p. (garancija bančni ček TR) kompenzacijski posli odkup in prodaja terjatev in obveznosti - odkup avstrijskega davka Mwst. - posredovanje pri nakupu ih prodaji nepremičnin - popravilo in vzdrževanje kmetijske mehanizacije in pomoč voznikom na terenu (potujoča avtodelavnica) pridemo tudi na dom! Pokličite nas in se prepričajte. Informacije po tel.: 43 276, 43 540, 43 535 izolacijske in plastične fasade, opravljamo vsa notranja slikopleskarska dela, obnavljamo stare fasade in izposojamo gradbeni Garancija in 20 let delovnih izkušenj- Alojz Toplak - obrtnik, Grajenščak 62a, tel., faks.: 062 778 800 Ptuj Vam ponujam0 ob nakupu vs0!l vrst nepremični 13. februar 1 997 izdelujemnada|jnJ° reJ° prodama, mli534B s 3^b’2254 drnovska vas- ^rola P odam. Andrejci 3 a. ml 1542 n Prodam. mll55O ’ Radmozanci 64. Posesti d.o.o. AGFl?nS,REDNIŠK0 IN SS°P0DJETJE odd&^prodajete, " ^VE VRSTE HElZcn^EMIČNIN ‘Zgue^tečasain DENAR IAi FAXEtpi(069) 32 322 A-Novak« 069)32 322 IT^^KA 4 M^orota jonska oj ' v centru Beltinec, naJem, Ki. /AP^iriščem, dam v bk0,„. 04!"ll«s aBh’v noven^n^^r11' fazi’ v LiP°' 4185l mlu64ase,JU- Pr°dam- Tel" delno Tel' °»9 623 nsotrU mesta oddam. Najav/ °89-ml 1477 SsT° °premIjeno Ra faks: <064> 634 261 prodajnih mestih: : MUrSKA SOBOTA, Cankarjeva 25, tel./faks: (069) 22 921 ^IVERZAL, Križevci/Ljutomer V KREKOVI BANKI, d.d., Vam ponujamo široko paleto GOTOVINSKIH KREDITOV, ki našim komitentom in tudi nekomitentom omogočajo različne možnosti gotovinskega kreditiranja z odplačevanjem tudi do 4 let. Izhodiščna obrestna mera že Dobrodošli, več informacij Vam bomo z veseljem posredovali v poslovni enoti Murska Sobota, Ul. arhitekta Novaka 13, tel. 063/21-136. Zadnja stran v Galeriji Murska Sobota DOBRODELNA PRODAJNA RAZSTAVA LIKOVNIH DEL Izkupiček od prodanih del namenjen soboški bolnišnici za mamogral (Podjetje za Inlormiranje je soorganizator razstave* UfE NAROI® FEBRUAR 199 14.2. ob 19.30 16.2. ob 10.30 ob 13. uri 19.2. ob 19. uri 20. 2. od 8. do 24. ure 21.2. ob 18. uri 22.2. ob 18.30 Er V restavraciji ZVEZDA v Murski Soboti VESTNIKOV FORUM: Primerjalne prednosti, razvojni potenciali in regija sodelujeta tudi dr. Jože Mencinger in dr. Ivan Svetlik. Na Murskem valu NEDELJSKA KUHINJA ANDRES VALDES pantomimik V gostilni Horvat-Lovenjak v Polani ANDRES VALDES v živo V grajski dvorani v Murski Soboti 100. predstava POREDOŠEV JANOŠ v izvedbi Evgena Čara RAZGLASITEV POMURKE (Simona Špindler) in POMURCA (Milan Kučan) LETA. Izkupiček od prodanih vstopnic namenjen soboški bolnišnici za mamograf V Podjetju za informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota DAN ODPRTIH VRAT v Osnovni šoli Puconci ZAIGRAJMO IN ZAPOJMO PO DOMAČE Do 19.2 v preddverju grajske dvorane v Murski Soboti razstava fotografij NATAŠE JUHNOV Dogodio se narod Ob novozapadlem snegu naredimo SNEŽAKA. Radio Murski val 94,6 Mhz V : PODJETJE ZA INFORMIRANJE: MURSKA SOBOTA L— Roža meseca V družino ananasovk spada večje število tropskih rastlin. V Evropo so pripeljali prvo rastlino iz te družine okoli leta 1690, to je bil Čananas Co-mosus, predvsem zaradi sadeža. Druge ananasovke so vzbudile zanimanje zaradi barvitega cvetja in listja, a šele mnogo pozneje. Danes poznamo okoli 2000 vrst. Najbolj znane so Achmea, Cryptanthus, Guzmania, Neorogelia, Tilladsia, Vriesea... Ananasovke postajajo rastline našega hitrega tempa življenja. Po njih posegamo čedalje bolj, kajti bohotijo se z raznobarvnimi cvetovi in dekorativnimi listi. Njihova največja plodnost je nezahtevnost in prilagodljivost, čeprav jih prinesemo iz rastlinjaka v domači prostor, zato so tudi precej razširjene. Prija jim veliko sonca in svetlobe. Ugodna dnevna temperatura za rast je od 20 do 22 stopinj, ponoči pa od 15 do 16 stopinj, poleg tega pa temperatura nikoli ne sme pasti pod 10 stopinj Celzija. Prav tako pomembna je visoka zračna vlaga v prostoru, katere pa v naših stanovanjih ponavadi ni, zato jo na- NAROČAM Ime in priimek: Ulica: Kraj: Pošta: Podpis: Rop zlatarne v Murski Soboti Potegnil je pištolo Nakupovalec zlate zapestnice je bil pravzaprav ropar Včeraj so na Upravi za notranje zadeve v Murski Soboti izdelali fotorobot oziroma narisano podobo moškega, ki je v ponedeljek, 10. februarja, oropal zlatarno Vlada Mandiča v Murski Soboti v Kocljevi ulici. Čeprav so policisti kmalu potem, ko so jim sporočili, da je bil rop, blokirali ožje in širše območje mesta in okolice, storilca še niso odkrili. Se je pogreznil v zemljo? Prodajalka Tea F. je policistom in kriminalistom po spominu opisala storilca. Star naj bil bil od 30 do 35 let, vitek; imel je črne in nekoliko kodraste lase, oblečen je bil v temne hlače, nosil pa je rdeče-modro jopo z napisom loto. Obut je bil v črne nizke čevlje, na rokah pa je imel črne rokavice iz blaga, seveda zato, da ne bi pustil prstnih odtisov. Vi- Neznanec je najprej prišel v Mandičevo zlatarno »kupit« zai,e^'Lk' ni kupil. Okrog 18. ure seje vrnil, češ da si je premislil- nist<|l<’ prodajalka dajala zapestnico na specialno tehtnico, je izvl Fotografija: J. Z. roparja. Če ste na njej prepoznali storilca, brž pokličite policijo na številko 113. sok je bil okrog 170 centimetrov. Zanimivo je, da se ni maskiral, kot to praviloma počno roparji. Morda zato ne, ker bi z masko (četudi dan pred pustom) zbudil pozornost. V prodajalno je vstopil dvakrat: najprej kot stranka - kupec, ki je nameraval kupiti zlato zapestnico. Vrnil se je okrog 18. ure, ko je konec delovnega časa prodajalne, in po dlj dal, da si je premisi'1 zapestnico tokrat pu, ko jo je prodajali'" J| la- stehtati, je Pote®n'aiol|1; stopil za prodajni pm1’ Teo F. s orožjem prisl1jalT gla na tla. Vse seje hitro, da ni uspela spf ma. Roparje pobral ve JO nov, zapestnic in drug niho ter drage kamne> god1, škode za skoraj 5.0u 1 larjev' ■ „rort Včeraj, dva dni p° dičeve zlatarne, r0,hjav>7 odkrili. Morda pa bo ° robota pomagala, da pjr poznal drznega storil""' S' policijo na številko I U' J Amwwv7ke ali Bromeliaceae domestimo z dolivanjem vode v listno rozeto. To so rastline, ki potrebujejo vse leto skoraj enako temperaturo. Skoraj vse ananasovke oblikujejo listno rozeto in izrazito obarvane liste ter živo obarvane cvetove. Rozete ali »tulci« so akumulatorji vode, posebno v suhih in vročih razmerah. Razmnožujejo se s semenom, z delitvijo ali po-dtaknjenci. Večina teh rastlin cveti enkrat letno, vendar cvetenje traja okoli šest mesecev. Pogosto poleg matične rastline poženejo mladi poganjki, ki jih lahko oddelimo z roko ali ostrim nožem. Tudi če so ti poganjki v začetku brez korenin, pozneje lepo poženejo. In v kakšni zemlji najbolje uspevajo? Primerna je zelo prepustna, gozdna zemlja. Univerzalna zemlja za ananasovke je sestavljena iz listovke, igliča-vke, šote, maha in mletega lubja. Večinoma so ananasovke odporne proti boleznim in škodljivcem. Če je prostor prevroč ali presuh, se listi radi zvijajo, potreben je hladnejši prostor in ro-senje. Če pa rastlino preveč zalivamo, začne gniti pri osnovi. Pri nas so naj- bolj pogoste vrste ananasovk: Achmea fasciata - pasasta ahmeja, nekateri ji pravijo metlica za čiščenje steklenic. Ima čudovit rožnato obarvan cvet. Pravi cvetovi so škrlatne barve na vrhu bodičastega cvetnega stebla. Odrasla rastlina ima v premeru okoli 60 cm. Zemlja mora biti precej vlažna. Rastlina cveti samo enkrat, ko odcvete, se okrog nje pojavijo mladi zarodni poganjki, stara rastlina pa propade. Mlade poganjke lahko posadimo v nove lončke kot nove mlade rastlinice. Guzmania - prav dobro uspevajo. če so pritrjene na skorji ali kosu lesa. Korenine zavijemo v šotni mah in jim s tem zagotovimo njihovo naravnp rastišče. Pri teh vrstah je najbolj pomembno rosenje. Cvetovi so intenzivne barve. Pojavlja se vse več novih sort z različnimi cvetovi. Vriesea - vreseja ima bele, rumene, oranžne in rdeče cvetove, ki so združeni v klas. Listi so pisano obarvani, zeleni ali zebrasti. Najbolj znane novejše sorte so Vresea Charlotte, rumena, Vrisea Margot in Elle, ki sta živordeče barve. Neorogelia ali Nbidularim velja za najlepšega od vseh ananasov. Cvetovi so neznatni, osrednji del rastline pa je bleščeče rdeče barve, in to intenzivno barvo ohrani zelo dolgo. Za kombinacijo jo sadimo med druge zelene rastline. Rastline iz družine Bromeliaceje največkrat podarjamo zbirateljem lončnic ob prvem obisku v novi hiši ali prezaposleni osebi, ki kljub vsemu uživa ob rastlinah v domačem okolju. OLGA VARGA Moja domača banka ' i /O Pomurska banka i..........................i Murska Menjalniški tečaj Pomurske banke dne 11.2.1997. Sred”! Banke Slovenije velja od 11.2. 1997 od OO. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Avstrija 1OO 1.293,7221 1.260,00 Francija 100 2.697,0600 2.601,40 Nemčija 100 9.104,3073 8.870,00 Italija 1OO 9,2709 8,85 Švica 1OO 10.590,1303 10.214,40 ZDA 1 150,5488 145,90 pro^i Odkupujemo delnic^ Radenska, d. d., serije B, C in Petrol, d. d., serije B in G Zdravilišče Moravske Toplice, d. d., s® Informacije (tudi o drugih tečajih vredno’ papirjev) dobite na Oddelku za investicij5 bančništvo, M. Sobota, Kocljeva M 3 ali po telefonu 32 897. J