Filozofski vestnik Letnik/Volume XXII • Številka/Number 1 • 2001 • 183-204 MIT O EVROPI: UDOMAČEVANJE POSILSTVA TOMAŽ MASTNAK Čeprav postaja evropska mistika prominentnejša od mitologije, se ni odveč še enkrat (ali že spet enkrat) pomuditi pri mitu o Evropi. Ne nazadnje je ta mit sestavni del današnje evropske mistike.1 Celo zadržani Angleži so ob drugih volitvah v Evropski parlament izdali znamko, ki upodablja Evropo na biku.2 Zgodovinarji pravijo, d a j e bila Evropa mit, predno je bila celina. »Evropaje bila na začetku Evropa: ženska, božanstvo.«8 Ta ženska naj bi bila »naša mati- boginja«,4 po njej naj bi dobila ime naša celina. To naj bi verjetno pomenilo, da ima celina, ki hoče biti politična skupnost, dolg in imeniten rodovnik. Sevedaje mogoče navezovanje današnje Evrope na mit o Evropi razlagati tudi manj vzneseno. Predvsem pa j e tako navezovanje mogoče problematizirati: vprašljivo je namreč, ali j e sploh utemeljeno. V tem članku bo vpraševanje po tem postavljeno znotraj domneve, da j e mit o Evropi tudi mit o izvoru Evrope, te za nas spontano dojete kulturno politične entitete. 1. Ime ženske, ime celine Če privzamemo, d a j e mitološka oseba Evropa mitična mati »naše Evro- pe«, se najprej zastavlja dokaj obrobno vprašanje: katera Evropa. Evropa na- mreč ni ena. Evropaje najprej ena od tisočev »vitkonogih Okeanid«, hči Okea- 1 Evropsko mistiko j e zagovarjal Hugh Seton-Watson, »What is Europe, Where is Euro- pe? From Mystique to Politique«, predavanje na Royal Institute of International Affairs 23. aprila 1985, Encounter, julij-avgust 1985. Kritično: J. G. A. Pocock, »Deconstructing Europe,« London Review of Books, 19. december 1991. 2 Gl. Michel Pastoreau in Jean-Claude Schmitt, Europe: mémoire et emblèmes (Pariz: Les Éditions de l 'Épargne, 1990), 194. 3 Gonzague de Reynold, Qu'est-ce que l'Europe? (Fribourg en Suisse: Librairie de l'Uni- versité, 1944), 76. (Gre za prvega od 7 zv. njegove La Formation de l'Europe.) 4 Friedrich Heer, Europa unser (Braunschweig: Westermann, 1977), 10. 1 8 3 T O M A Ž M A S T N A K na in Tetije ali Okeana in Partenope. V prvem primeru j e Azijina sestra, v drugem sestra Trakije ter polsestra Azije in Libije/' Pri Hipostratu je Nilova hči in Danaosova žena, pri Apolodoru samo Danaosova žena.11 Drugje j e »moč- na Titijeva hči«, k i j e Pozejdonu rodila argonavta Evfema.7 Pri zgodovinarju Hegezipu je bila Evropa Tračanka, po kateri j e dobila pokrajina ime.8 Bila j e htonično božanstvo, ki so ga častili v celinski Grčiji.'' Najbolj znana med Evro- pami, že med starimi Grki in še bolj v poznejših časih, p a j e seveda feničanska kraljična s tem imenom. A tudi mit, v katerem igra ta Evropa eno glavnih vlog in ki se je prepletel z legendo o Kadmosu, ni urezan iz enega kosa in so ga v različnih obdobjih in krajih različno pripovedovali.1" Do 5. stol. pr. n. št. j e ta Evropa bila Fojniksova hči (pri čemer sta Fojniksa dva)11 in - ker j e bil Fojniks Agenorjev sin, tako kot Kadmos - Kadmosova nečakinja. Pozneje sta bila Kad- mos in Evropa velikokrat imenovana kot brat in sestra, bodisi kot Fojniksova ali, od 1. stol. pr. n. št. dalje vse pogosteje, Agenorjeva otroka.12 Evropina mati nastopa v več likih kot njen oče. Bila je ali Telefasa oziroma Telefe, ali Kasie- peja, ali Argiopa, ali Tiro, ali Perimeda.13 Osnovna struktura mita, v katerem nastopa Feničanka Evropa, j e prepro- 5 Heziod TeogonijaSbl (K. Gantar [Ljubljana: MK, 1974]); Andron iz Halikarnasa frag. l . F H G II 349. 11 Flegont iz Trale De mirabilibus liberXXX, XXXI (Opuscula graece et latine, ur. J. G. F. Franzius [Halle: Hendelios, 1822]); Apolodor The Library II,i,5 (J. G. Frazer, Loeb). 7 Apolonij Rodeški Argonautika 1,180 (prev. P. Green [Berkeley in Los Angeles: Univer- sity of California Press, 1997]); Pindar Pitijske ode IV,45-46 (J. Sandys, Loeb). 8 Hegezip Pelleniakä, cit. v Luisa Prandi, »Europa e i Cadmei: la 'versione boetica' del mito«, v L'Europa nel mondo antico, ur. M. Sordi (Milano: Vita e pensiero, 1986), 44; N. G. L. Hammond in G. T. Griffith, A History of Macedonia, zv. 2: 550-336 Ii. C. (Oxford: Cla- rendon, 1979), 37-38. O Trakiji kot Evropi gl. Mastnak, »Balkanska Evropa«, Revija 2000, št. 135-136 (2001). ,J Cf. Realencyclopädie der classischen Altertumswissenschaft, ur. A. Pauly (Stuttgart: Metzler, 1903-), 1.6, col. 1287-90; Santo Mazzarino, »II nome e l ' ideadi 'Europa' (Rassegna 1930- 1960)«, v idem, Antico, tardoantico ed era costantiniana, zv. 2 (Bari: Dedalo, 1980), 415. 10 Cf. Helmut Berve, »Der Europa-Begriff in der Antike«, v idem, Gestaltende Kräfte der Antike: Aufsätze zur griechischen und römischen Geschichte (München: C. H. Beck, 1949), 170. 11 V Azijevem epu (frag, v Elegy and Iambus, J. M. Edmonds, Loeb,1:81; cf. Pavzanias Description of GreeceWl, iv,l [W. H. S.Jones, Loeb]) nastopa kot Evropin oče Fojniks, čigar žena j e bila hči etolskega kralja Ojneja, njegova hči (in Evropina sestra) Astipalaja pa mati samoškega kralja Ankaja. Po Francis Vian, Les origines de Thebes: Cadmos et les Spartes (Pariz: Klincksieck, 1963), 56, ga to, tako kot Evropo, postavlja v helenski kontekst. Cf. Ruth B. Edwards, Kadmos the Phoenician: A Study in Greek Legends and the Mycenaean Age (Amsterdam: Adolf M. Hakkert, 1979), 24-25 op. 33. 12 Edwards, Kadmos, 24-25; gl. 26-28, k j e r j e avtorica izrisala nekaj rodovnikov. Pregled virov v Winfried Bühler, Europa: Ein Uberblick über die Zeugnisse des Mythos in der antiken Literatur und Kunst (München: Wilhelm Fink, 1968), 7-8. Najzgodnejše omembe Agenor- ja kot Kadmosovega in Evropinega očeta v 1. stol. pr. n. št.: ibid., 30. 13 Gl. ibid., 8-9. 1 8 4 M I T O E V R O P I : UDOMAČEVANJF. POSILSTVA sta: kraljični, k i j e s spremljevalkami nabirala cvetje na travniku ob morski obali pred Tirom ali Sidonom, s e j e približal Zevs, spremenjen v bika, in jo, ko j e splezala na njegov hrbet, ugrabil, prek morja ponesel na Kreto, j o oplo- dil, obdaril ter oddal za ženo tamkajšnjemu kralju Asteriju. Prizor na travniku in pot čez morje sta dajala veliko možnosti za razmah pesniške domišljije. Preberemo lahko, kakšno cvetje so nabirale Evropa in njene deklične, v kakšne košare so ga dajale, kakšne barve j e bil bik, kako mil j e bil njegov pogled in kako zapeljiv njegov vonj, pa s katero roko seje Evropa držala za bikov rog (in kako dolgi so bili rogovi) in s katero sije držala obleko, d a j e ne bi odpihnil veter ali da se ne bi zmočila, pa kakšna je bila ta obleka, v katero smer je Evropa obračala glavo, pa katera bolj ali manj božanska bitja so spremljala Zevsa in Evropo na poti čez morje. Ti in takšni detalji variirajo glede na format in ohranjenost virov, ki pripovedujejo zgodbo. Odmiki od omenjene temeljne inačice mita se nanašajo na bika (ko pisci pravijo, da tisti bik ni bil vrhovni bog sam, pač pa d a j e dostavo Evrope na Kreto zanj opravil nek drugi taurus, nekoliko manj dedtauros, a še vedno bo- žanski),14 predvsem pa na zemljepisne koordinate mita. Tako naj bi bil, reci- mo, Zevs prenesel Evropo čez Bospor, od koder naj bi izviralo ime morske ožine.lr> To seveda ni bila bližnjica na Kreto, pač pa je ena od poti božanskega ugrabitelja vodila v Bojotijo, o čemer pripoveduje t. i. bojotska inačica mita, povezana predvsem z Antimahom, po kateri naj bi bil Zevs skril Evropo v Tevmesu.11' Razhajanja zadevajo število sinov, kijih je Evropi zaplodil Zevs. Pri Homer ju (in pozneje pri Nonosu) sta dva, Minos in Radamantis,17 Heziod pa ,4 Gl. ibid., 13-14. Deötauros-, Moshos Evropa 135 (The Greek Bucolic Poets, J. M. Edmonds, Loeb; »Europa, von Moschos aus Sizilien«, prev. W. Bühler, v idem Die Europa des Moschos, Hermes Einzelschriften 13 [Wiesbaden: Franz Steiner, I960]). Komentar v Biihler, Euro- pa des Moschos, 178-80. 15 Gl. Bühler, Europa, 13-14. Na to inačico naletimo pozneje pri Viljemu iz Tira (Histo- ria rerum in partibus transmarinis gestarum 11,7 [RHC Occ. 1:82]): »Bospor se imenuje tako zato, ker je Jupi ter v podobi bika, kot pravijo, čez njegove vode prenesel Evropo, Agenor- jevo hči.« 111 Gl. Paus. IX,xix,l; Prandi, »Europa e i Cadmei«, 38-39 op. 5; Biihler, Europa, 23-24. To inačico so novejši zgodovinarji pogosto povezovali s čaščenjem Demetre-Evrope v Lebedeji. Gl. Paus. IX,xxxix,4, 5; Biihler, Europa, 24. Cf. Stezihor frag. 21 (Lyra Graeca, J. M. Edmonds, Loeb, 2: 47), iz katerega j e mogoče sklepati, d a j e Stezihorjevo delo Euro- peia povezovalo mit o Evropi z Bojotijo. Gl. Prandi, »Europa e i Cadmei«, 39-40. Po mne- nju te avtorice (ibid., 39 op. 6) j e tudi pripoved mitografaFerekida (FGH 1,3 F 89, 21), da j e Evropa že po prigodi z Zevsom dala Kadmosu zlato ogrlico, Hefajstovo delo, ki j o j e dobila od Zevsa (Kadmos pa j o j e potem podaril svoji ženi Harmoniji), dopolnitev bojot- ske verzije mita. Vendar Evropa po Ferekidovi genealogiji ni bila Kadmosova sestra, kot piše, denimo, Vian, Les origines, 148, v svoji omembi te zgodbe. 17 Homer IliadaXW,322 (A. T. Murray, Loeb); Nonos Dionysiaca 1,352 (W. H. D. Rouse, J. Rose in L. R. Lind, Loeb); Platon Mmos318d (Complete Works, ur.J. M. Cooper [Indiana- polis: Hackett, 1997]) tudi omenja samo ta dva. 1 8 5 T O M A Ž M A S T N A K dodaja še Sarpedona, tako kot mnogi poznejši pisci.18 Poleg teh treh so v raz- ličnih povezavah omenjana še druga imena,1'' problem pa je v tem, da nikjer ni izrecno rečeno, da bi Zevs imel opravka z Evropo še kdaj potem, ko jo je prvič prenesel na Kreto - prej nasprotno.20 Nonos j e problem lahko rešil tako, da je Minosa in Radamantisa naredil za dvojčka (kmalu potem, ko si j o je Zevs vzel, s e j e Evropin trebuh »napel, noseč dva potomca«), trojčkov pa grška mitologija menda ni poznala.21 Inačice mita se razlikujejo tudi glede daril, ki jih je prejela Evropa, in glede njene poznejše usode.22 Če se sprašujemo po pomenu tega mita, v njegovi bojotski inačici ni tež- ko razbrati tebanskega utemeljitvenega mita, podobno, le manj odločilno, funkcijo pa ima tudi pri razlagi kretske zgodovine.23 Če ga beremo kot legen- do, so njeno zgodovinsko jedro stiki med minojsko in mikensko Grčijo ter Bližnjim vzhodom in/ali Egiptom.24 Dokler ni bilo diskreditirano mnenje, da je vsa grška mitologija solarnega izvora, so mit o Kadmosu in Evropi razlagali kot sončevo celodnevno zamansko iskanje izginule sestre ali neveste Evrope, jutranje zore, k i je najprej zažarela v Feniciji.2r' Po drugi, tudi starejši in vpraš- ljivi, interpretaciji je bila Evropa lunarna boginja.21' Med ne ravno številnimi dokazi za prisotnost lunarnih elementov v kasnejših inačicah mita o Evropi/ Kadmosu sta, denimo, dve luni podobni krožni znamenji na kravi, k i je vodila Kadmosa.27 V podporo lunarni interpretaciji se navaja tudi asimilacija Evrope in Astrate v Sidonu, ki jo omenja (psvedoP)Lukian.28 Nekatere novejše razi- skave trdijo, da stari ugaritski teksti odkrivajo obstoj semitskega prototipa Evro- pe20 in tudi na tej podlagi razlagajo mit o Evropi in Kadmosu. Ta dva lika naj 18 Heziod The Catalogues of Women andEoiae 19 (The Homeric Hymns and Homerica, H. G. Evelyn-White, Loeb); The Poems of Bacchylides 44-44A = schol. II. XII,292 (Lyra Graeca 3); Ajshil Kares eEurope = frag. 50 [99] (Aeschylus, H. W. Smyth, Loeb); Apollod. 111,3; Diodor Sicilski The Library of History IV,lx,3; V,lxxviii,l-3 (S. H. Oldfather, Loeb). ''J Spisek virov v Biihler, Europa, 19-21. 20 »Po Kreti bik z Olimpa ni več plaval, Evrope ni videl več, potem ko j e ležal z njo.« Nonos Dion. VIII, 141-42. 21 Dion. 1,351-52; Biihler, Europa des Moschos, 204. 22 Gl. pregled v Biihler, Europa, 16-19, 22-23. 23 Gl. npr. Diod. Sic. IV,lx; V,lxxviii, lxxxiv 24 Gl. Vian, Les origines, 52. 25 Npr. G. W. Cox, The Mythology of Aryan Nations (London, 1870), ki ga citira in komen- tira Edwards, Kadmos, 43-44 op. 46. Frazer, The Golden Bough, cit. v Edwards, Kadmos, 44 op. 46. 27 Mnazeas (FHG III, 157, frag. 47), cit. v Vian, Les origines, 31; za Edwards, Kadmos, 44 op. 46, je evidenca »pičla«. 28 De dea Syria4 (prev. H. W. Attridge in R. A. Oden [Missoula, Mont.: Scholars Press for the Society of Biblical Literature, 1976]). Michel Astour, Hellenosemitica: An Ethnic and Cultural Study in West Semitic Impact on Mycenaean Greece (Leiden: E.J. Brill, 1965), 132ff. 1 8 6 M I T O E V R O P I : UDOMAČEVANJF. POSILSTVA bi bila dva vidika planeta Venere, zvezde jutranjice in večernice: večernica potuje proti zahodu in se izgubi za morjem, njen brat,jutranja zvezda, j o hiti iskati, vendar se ne moreta nikdar srečati. Neuspešno Kadmosovo iskanje Evro- pe j e torej konstitutivno jedro mita.30 Ta interpretacija, ki razlaga Evropo, Kadmosovo sestro, kot zahodnose- mitsko boginjo noči, sončnega zahoda in zvezdo večernico, se v pomembni meri opira na historično semantiko. Imeni obeh likov naj bi bili zahodnose- mitskega izvora. Etimologija Kadmosa naj bi kazala na semitski koren qdm (qadm), kar dobesedno pomeni »spredaj«, preneseno na čas »prejšnji«, »zgod- nejši«, na prostor pa »vzhoden«; semitski koren 'rb v imenu Evrope pa naj bi označeval »večer« in »zahod«.31 Po izpeljavah imena Evrope iz semitskih jezi- kov naj bi beseda Evropa kot zemljepisni pojem označevala dežele na zahodu, kjer z bližnejvzhodnega vidika zahaja sonce.32 Iz akadijske besede za večer, erebu, naj bi izhajal grški erebos, oznaka za temno kraljestvo mrtvih, ki so ga Grki (tako kot Egipčani) postavljali na skrajni zahod.33 Tako bi sicer dobili pomen besede, ki bi dobro opisal »našo Evropo«,34 ne bi pa prispeli do znans- tveno neoporečne rešitve izvora in pomena besede Evropa. Kljub temu, d a j e bilo o tem vprašanju veliko napisanega, etimologija besede Evropa ostaja ne- 30 Ibid., 153. 31 Ibid. Gl. kritiko v Edwards, Kadmos, 139ff. 32 Astour, ki sicer sam zagovaija semitski izvor imena, ima običajne izpeljave »Evrope« iz hebrejskega 'ereb (večer) ali akadijskega erebu za »površne«. Hellenosemitica, 130. Do po- dobnega sklepa je prišla Lucie de Brauw, Europe en de stier ( 'S-Gravenhage: Trio, [1940]), 115. O semitski etimologiji gl. Celestina Milani, »Note etimologice su EiipuKT)«, v L Euro- pa nel mondo antico, ur. M. Sordi, 8ff.; cf. Edwards, Kadmos, 58 op. 60, 79 op. 73. 33 Astour, Hellenosemitica, 130. Astour pripisuje velik pomen Hezihiju iz Aleksandrije, ki j e (verjetno v 5. stol.) razložil, da beseda Evropa pomeni »deželo sončnega zahoda«, ali »temno« deželo. Edwards, Kadmos, 145, pripominja, da ta »edini možni namig« na pove- zavo »Evrope« s sončnim zahodom v dostopnih virih sicer lahko povzema tradicijo (viri, ki j ih j e navajal Hezihij, so se med prepisovanjem in povzemanjem njegovega leksikona izgubili), lahko pa j e tudi le učena špekulacija, in da obenem ni nujno, da Hezihijeva etimologija predpostavlja avtorjevo poznavanje semitskega 'rb. Možnaje namreč tudi na- vezava na grško besedo euros, ki napotuje na nekaj temnega. Cf. Martin Ninck, Die Entde- ckung von Europa durch die Griechen (Basel: Benno Schwabe, 1945), 18-19 (ki se sklicuje na Wolf Aly, »Lexikalische Streifzüge«, Glotta 5 [1914]). Kritično o tej povezavi de Brauw, Europe, 116. Zanimivi v tej zvezi so Ajshilovi Perzijci 232 (Smyth, Loeb): Atene so, s perzij- skega vidika, ležale daleč stran, »kjer pojemajoči ognji našega gospoda Sonca zatonejo na zahodu«. Tu sicer ni uporabljena beseda Evropa, zato pa »zemljepisna konotacija, k i j e bila razširjena na semitsko-vzhodnjaškem področju in j e označevala Evropo kot deželo sončnega zahoda«. Luigi Belloni, »I 'Persiani' di Eschilo tra Oriente e Occidente«, v L'Eu- ropa nel mondo antico, ur. M. Sordi, 73. 34 Mark Mazower, Dark Continent: Europe's Twentieth Century (New York: Alfred Knopf, 1999), je, kot j e videti, prišel do naslova svoje knjige brez brskanja po antičnih etimologi- jah. 1 8 7 T O M A Ž M A S T N A K pojasnjena. Medtem, ko j e sklep, da so vsi poskusi, da bi besedo izpeljali iz grščine, spodleteli, videti prepričljiv, in medtem, ko izpeljave iz semitskih jezi- kov ostajajo vprašljive (čeprav se zdijo njihovi argumenti močnejši), j e verjet- no mogoče z gotovostjo trditi le, d a j e beseda predgrškega izvora.'5 Etimološke razlage besede Evropa so sicer izrazito ozko strokovno - teh- nično—vprašanje in kot take konec koncev niso bistvenega pomena za razla- ganje grškega mita o Evropi (kakršen koli že utegne biti njegov izvor). Ome- njam j ih zato, ker zadevajo neko veliko »večje«, svetovnozgodovinsko, vpraša- nje: razumevanje - natančneje, samorazumevanje - tako imenovane evropske (ali kar zahodne) civilizacije. Vpraševanje po tem, ali lahko mit o Evropi bodi- si s pomočjo etimoloških študij ali primerjalne mitologije povežemo s semit- sko civilizacijo, trči ob prizadevanja, stara vsaj kaki dve stoletji, očistiti antično Grčijo - zibelko evropske civilizcije, rojstni kraj evropskega duha - vsakršnega suma, d a j e bila njena kultura pod kakršnim koli semitskim vplivom.31' Razple- tanje te problematike ni predmet tega članka. Če pa se gibljemo znotraj dom- neve, da lahko v mitu o Evropi iščemo izvor Evrope, je seveda nerodno, če ta mit izvorno ni grški. Toda tudi če se omejimo na grški mit o Evropi, ostanejo problemi. Eden od njih zadeva ključno mnenje, d a j e »naša celina« dobila ime po mitični junakinji. Herodotovo mnenje j e dobro znano: Ko j e pisal o treh celinah, Aziji, Libiji in Evropi, je ne le opozoril na problematičnost mnenj kartogra- fov, marveč se je dotaknil tudi vprašanja poimenovanja celin. Učenemu, kot je bil, ni bilo jasno, čemu naj bi bila tri ženska imena dana trem delom sveta, ko so vendar ena zemljina, niti ni mogel dognati, kdo j e to zemeljsko gmoto razmejil in od kod je vzel imena. Kar se Evrope tiče, j e pisal, »pa živ človek ne ve, niti ali jo obdaja morje, niti od kod ji izvira ime in kdo ji ga je dal« — razen, 35 Npr. de Brauw, Europe, 116; Buhler, Europa, 44. Poleg že navedene literature cf. Fer- dinando Luciani, »La presunta origine semitica del nome Europa«, v L'Europa nel mondo antico, ur. M. Sordi, ki spodbija semitsko etimologijo, in Bruno W. W. Dombrowski, Der Name Europa auf seinem griechischen und altsyrischen Hintergrund: Ein Beitragzur ostmediterra- ranen Kultur- und Religionsgeschichte in fruhgriechischer Zeit (Amsterdam: Adolf M. Hakkert, 1984), ki dokazuje grško. 30 Cf. Astour, Hellenosemitica, Predgovor; Edwards, Kadmos, 1. pogl.; Martin Bernal, Black Athena: The Afroasiatic Roots of Classical Civilization, zv. 1: The Fabrication of Ancient Greece, 1785-1985 (New Brunswick, N. J.: Rutgers University Press, 1987); Patricia Springborg, Western Republicanism and the Oriental Prince (Cambridge: Polity, 1992), 1. del. (Bernal, op. cit., 69, cf. 85f., in Springborg, op. cit., 153ff., sprejemata semitsko etimologijo »Evrope«; Bernalovi kritiki se v to vprašanje niso spuščali: cf. Black Athena Revisited, ur. M. R. Lefko- witz in G. MacLean Rogers [Chapel Hill: The University of North Carolina Press, 1996].) Za poznejše obdobje, t. i. zaton rimskega cesarstva, gl. zlasti Garth Fowden, Empire to Commonwealth: Consequences of Monotheism in Late Antiquity (Princeton, N. J.: Princeton University Press, 1993). 1 8 8 M I T O E V R O P I : UDOMAČEVANJF. POSILSTVA j e dodal, če se zadovoljimo z mnenjem, d a j e dobila ime po Evropi, tirski ženski, pred tem pa j e bila brezimna, tako kot druga dva dela sveta. »Toda to je malo verjetno,« je nadaljeval, »zakaj Evropaje bila Azijka in ni nikdar obi- skala dežele, ki j o zdaj imenujemo Evropa, marvečje odplula samo iz Fenicije na Kreto in s Krete v Likijo.« Več kot to se mu o tem vprašanju ni zdelo vredno govoriti: »Toliko bodi dovolj o tem.«87 Herodot je seveda velika avtoriteta (ne nazadnje se ga rado ima za očeta »evropskega zgodovinopisja«), zato čudi, da se njegovega negativnega mnenja o tem, d a j e celina Evropa dobila ime po mitični Evropi iz Tira, v resnici ne upošteva. Čudi tudi zato, ker je v starogrških virih malo opore za Herodotove- mu nasprotno mnenje. Na povezavo imena Evropa s celino naletimo pri Hipia- su, vendar gre pri njem izrecno za Okeanido Evropo.38 Implicitno je povezava nakazana v Moshosovi Evropi: v sanjah, ki jih je še deviška Fojniksova hči sanjala zgodaj zjutraj tistega usodnega dne, sta se zanjo pulili dve celini, »Azija in tista, kiji leži nasproti«. Celini sta bili ženska lika; enaje bila videti tuje, druga doma- če. Ta druga s e j e Evrope oklepala trdneje in ji dejala, d a j o je sama rodila in vzgojila. Tista, k i je bila videti kot tujka, pa je z močnimi rokami dekle na silo potegnila k sebi, češ da ji pripada v dar po Zevsovi volji.3'1 Logično je seveda, da bi lahko ime po Evropi dobila samo celina brez imena, vendar Moshos o tem ne reče ničesar. Nekaj rečejo, expressis verbis, Kalimah in Zenodot40 in še kakšen poznejši sholijast.41 Sklep, ki se punuja, je, da »ni dvoma« o tem, da ime Evrope kot dela sveta ne more izhajati od Feničanke Evrope, ki je bila ugrabljena in odpeljana na Kreto.42 Dejstvo, da j e mit o Evropi predhomerski, prva ohranjena zemljepisna raba besede Evropa pa šele iz 6. stol. pr. n. št.,43je manj pomemben argument v prid temu sklepu kot neko drugo dejstvo, da so namreč stari Grki z besedo Evropa pogosteje (ko j e šlo za rabo v kontekstih, ki bi jim lahko rekli politični in kulturni, pa praviloma) označevali del Balkana kot pa kontinent (v tistem obsegu pač, v katerem jim je bil znan).44 37 Herodot Zgodbe IV,45 (A. Sovre [Ljubljana: DZS, 1953]; A. de Selincourt in J. Marin- cola [Harmondsworth: Penguin, 1972]). Pri Herodotu sicer prevladuje balkansko poj- movanje Evrope. Gl. Mastnak, »Balkanska Evropa«. 38 Frag. 8 (Predsokratovci, ur. H. Diels [Zagreb: Naprijed, 1983]). 311 Evropa 8-15. (Kot paralelo k tem verzom se večkrat navaja Atosine sanje v Ajshilovih Penijcih 180ff.) Biihler, Europa, 39, citira tako implicitno povezavo še pri Teokritu in Li- kofronu. 4,1 Frag. 622 = shol. Evr. Rhes. 29 (Callimachus, Fragmenta, ur. R. Pfeiffer [Oxford: Cla- rendon, 1949]). 41 Biihler, Europa, 39-40, omenja sholije k Likofronu. 42 Biihler, Europa, 40. 43 Himna Pitijskemu Apolonu 251,291 (Homeric Hymns and Homerica). Po nekaterih avtor- j ih j e pesnitev kako stoletje starejša. 44 Biihler, Europa, 40; Mastnak, »Balkanska Evropa«. 1 8 9 T O M A Ž M A S T N A K Šele pri Rimljanih postane povezava med mitično Evropo in celino neko- liko bolj izrazita. V sklepnih verzih Horacijeve o d e j e Zevsovi žrtvi dano vede- ti, da se bo po njej imenoval del sveta.45 Pri Ovidiju je mladenka iz Sidona, potem ko je Jupiter opravil svoje in odšel v nebo, nagovorjena takole: »ti, Sidonka, si zanosila z Jupitrom in tretji del sveta nosi tvoje ime.«40 Manilij najprej pove, da je zemlja razdeljena na tri celine in opiše prvi dve. Nato zapi- še, da preostali svet pripada Evropi in pojasni, d a j e ta del sveta sprejel Jupitra po njegovem plavanju po valovih in dopustil, d a j e pogasil svojo vročo ljube- zen in se združil s svojim bremenom, nakar j e dal tisti obali dekličino ime in jo s tem nazivom posvetil kot spomenik svoji ljubezni.47 Te vrste razlage j e povzel Izidor Seviljski.48 In ker je bilo njegovo delo na srednjeveškem zahodu močno razširjeno,4 ' 'je verjetno zaslužen za to, da s e j e ohranilo in širilo tudi mnenje, da j e ime Evrope povezano z grškim mitom. Izvirno razlago povezave med imenom feničanske kraljične in celine je ponudil Teodulf v 9. stol.: Po- tem ko j e Jupiter onečastil Agenoijevo hči, ni bil kos njegovi vojski, pa j e hčeri dal ime tretjega dela sveta.50 Mnenje, d a j e ime Evrope povezano z grškim mitom, je sicer problema- tično tudi zato, ker so že nekateri grški pisci gledali na mit skeptično in ga skušali osmisliti z »racionalističnimi« razlagami. Tako racionalizirajočo demi- tologizacijo najdemo takoj na začetku Herodotovih Zgodb in torej v ohranje- nih virih prehiteva pesniške obdelave mita.51 Naloga, ki si j o j e Herodot zadal, je bila ohraniti spomin na velika in občudovanja vredna dela tako Helenov kot barbarov in pokazati, zakaj je prišlo med njimi do vojn. Razlog naj ne bi bil nič hujši od ugrabljanja žensk. Po mnenju učenih Perzijcev, s katerim He- rodot začenja, naj bi »razpor zakrivili Feničani«, s tem da so v Argosu ugrabili kraljevo hči Io in še nekaj žensk ter j ih odpeljali v Egipt. Tako je Herodot opravil z enim mitom. (Grki imajo o Io drugačno zgodbo, j e mimogrede pri- pomnil.) Z mitom o Evropi naj ne bi bilo nič drugače. Da bi vrnili milo za drago, so namreč Grki - »bržda so bili Krečani« - pozneje v Tiru ugrabili Evropo. (Zatem so Grki ugrabili Medejo, potem je Priamov sin odvedel Hele- 45 Carmina III,xxvii,75-76 (Die Gedichte des Horaz, ur. F. Burger [s. 1., 1937]). Vl FastiV,617-18 (J. G. Frazer, Loeb). 47 AstronomicaYW,681-85 (G. P. Goold, Loeb). Dodatne reference v Bühler, Europa, 40. 48 Etymologiarvm sive originvm hbri XXXIV,iv, 1 (ur. W. M. Lindsay [Oxford: Oxford Uni- versity Press, 1911]). 4" Cf. Bernhard Bischoff, »Die europäische Verbreitung der Werke Isidors von Sevilla«, v idem, Mittelalterliche Studien: Ausgewählte Aufsätze zur Schriftkunde und Literaturgeschichte, zv. 1 (Stuttgart: Anton Hiersemann, 1966). Za referenco se zahvaljujem Igorju Kramber- gerju. -r'" Eclogal41-44 (ur. F. Mosetti Casaretto [Firence: Edizioni del Galluzzo, 1997]). 51 Na to opozarja Bühler, Europa, 35. 1 9 0 M I T O E V R O P I : UDOMAČEVANJF. POSILSTVA no, nakar so Grki z vojsko vdrli na azijska da, zaradi česar j ih je Herodot imel za resnične krivce sovraštva med Azijo in Evropo: po naziranju barbarov na- mreč ugrabljati mlade ženske resda ni bilo prav, »a vznemirjati se zavoljo tega in misliti na maščevanje, to p a j e naravnost neumno!«)52 Likofron j e ponudil enako razlago: »Najprej preklinjam karnitske pomor- ske pse, trgovske volkove, ki so iz Lerne odpeljali dekle z volovskimi očmi, bikovsko dekle, da bi j o privedli memfiškemu gospodarju za usodno nevesto, in zanetili ogenj sovraštva med dvema celinama. Zakaj pozneje so Kureti, mer- jasci z Ide, da bi se maščevali za posilstvo s svojim težkim dejanjem nasilja, ugrabili in v ladji z obliko bika odpeljali Saraptsko telico v diktajsko palačo, da bi bila nevesta Asterija, gospodarja Krete.« In veriga nasilja seje nadaljeva- la.53 Pri drugih piscih po Herodotu, ki so »dekonstruirali« mit o Evropi, je bik, k i j e ugrabil princeso, postal Krečan po imenu Taurus54 ali pa insignija ladje, na kateri j e bila odpeljana Evropa.55 2. Posilstvo kot ljubezenska zgodba Že na podlagi povedanega bi moralo biti mnenje, da je grški mit o Evropi evropski utemeljitveni mit, videti problematično. Vendar se takega mnenja oklepa, kultivira in reproducirá se ga. Če ni mogoče z gotovostjo trditi, d a j e mit o Evropi evropski utemeljitveni mit, p a j e mnenje, da je , gotovo del t. i. evropske zavesti. In to daje evropski zavesti ton, ki ni nujno privlačen. Grški mit o Evropi j e zgodba o posilstvu, kultiviranje tega mita kot evropskega ute- meljitvenega mita p a j e mogoče videti kot udomačitev posilstva. Pri Homerju j e poznavanje mita o Evropi predpostavljeno, saj je zgodba le na kratko omenjena.51 ' V prvi obsežnejši verziji tega mita, k i je ohranjena, v heziodskem fragmentu iz 6. stol. pr. n. št., j e zgodba povedanajasno in jedr- nato: Zevs je videl Evropo, ko je »na travniku z nekaj nimfami nabirala cvetje in se zaljubil vanjo. Zato je prišel dol in se spremenil v bika in iz svojih ust 52 Zgodbe 1,1-4. 53 Alexandra 1291-1301 (G. R. Mair, Callimachus, Hymns and Epigrams/Lycophron/ Aratus, Loeb): Karniti so Feničani, po pristaniškem mestu Karnos; Lerne je Argos, kjer so ugrabili Io. Kureti so Krečani, Sarapta - po pristanišču s tem imenom - Fenicija, od koder j e bila odpeljana Evropa. Pri Staciju Achilleid 11,64-77 (J. H. Mozley, Loeb) je v verigi nasilja ugrabitev Evrope spet mitična zgodba, vojna proti Troji pa slavljena. 54 Gl. Bühler, Europa, 35; Edwards, Kadrnos, 39-42. Pri Avguštinu De civitateDe¿XVIII,12 (prev. R. W. Dyson [Cambridge: Cambridge University Press, 1998]) j e Evropo ugrabil kretski kralj Ksant, čemur sledi pripomba, da najdemo pri drugih avtoritetah druge inači- ce tega imena. m Gl. Bühler, Europa, 36; cf. op. 110. •"'" IL XIV,321-22. 1 9 1 T O M A Ž M A S T N A K izdihnil žafran. Takoje zavedel Evropo,jo odnesel in preplaval morje do Kre- te, kjer je z njo občeval. Potem je uredil, d a j e v tem stanju živela z Asterijem, kraljem Krečanov. Tam je spočela in rodila tri sinove, Minosa, Sarpedona in Radamantisa.«" Dela, ki so obravnavala mit pred Moshosom (za nekatere j e to mogoče le domnevati), so ohranjena kvečjemu v fragmentih."'8 Sholiast k Iliadije zapisal, d a j e zgodbo, kakor jo je povedal Heziod, najti tudi pri Bakhilidu. Ta sholija se razlikuje od citiranega heziodskega fragmenta po tem, da pove, d a j e bik odnesel Evropo na svojem hrbtu, in da poda nekolikojasnejši zaključek zgod- be. Ko je prispel na Kreto, je Zevs vzel Evropo »za svojo nevesto, potem p a j o je dal za ženo Asteriju, kralju Krečanov, v čigar hiši j e rodila tri sinove, Mino- sa, Sarpedona in Radamantisa.«™ V enem od svojih ditirambov j e Bakhilid omenjal »posteljo, ki jo je Zevs pod skalnim robom Ide delil s Fojniksovim sramežljivim dekletom svetlega slovesa«,00 sicer pa pri tem pesniku na Evropo in Zevsa spominja le Minosovo poreklo.01 Med ohranjenimi fragmenti j e tudi odlomek iz izgubljene Ajshilove drame Kares ali Evropa. T u j e Evropo ugrabil bik za Zevsa, kije čakal na dostavo na Kreti. Potem ko j e junakinja omenila to zvijačo, j e svojo dolgo zgodbo na kratko opisala takole: »Smrtnica, združena z bogom, sem izgubila svetost devištva, zato pa stopila v zakon z njim, čigar last so bili njegovi otroci prav tako kot moja. Trikrat sem pri porodu prestajala muke ženstva, a polje, na katerega je sejal, je rado rodilo seme plemenitega gospoda. Prva mogočna sadika, ki sem j o nosila, j e bil Minos. [...] Drugega sem rodila Radamantisa [...]. T re^ i j e bil [...] Sarpedon.«02 Prva v celoti ohranjena pesniška obdelava mita j e Moshosova Evropa. Uči- nek te obdelave, Moshosov dosežek, bi pokazal le prevod pesnitve. Ker za kaj takega nimam nobenih kvalifikacij, navajam komentar, ki se mi zdi zelo ustre- 57 The Cat. of Women 19. Žafranu j e v zgodbah o ugrabitvi igral vidno vlogo, kot da bi imel »posebno erotično moč«. Biihler, Europa des Moschos, 112. 58 Evmel je napisal pesem Europia, ki j o med drugimi omenjata Pans. IX,v,8 in Klemen Aleksandrijski Stromata 1,24 (The Ante-Nicene Fathers [dalje ANF], ur. A. Roberts in J . Do- naldson [Grand Rapids, Mich.: Eerdmans, 1993-96], zv. 2); cf. Biihler, Europa des Moschos, 18. Stezihor Europeia: gl. op. 16. Nikandrova Europeia naj bi bila zemljepisne vsebine (Buhler, Europa des Moschos, 18 op. 5), Simonidova Europe pa j e gotovo opevala mit, saj Aristofan iz Bizanca omenja, d a j e pesnik imenoval tistega bika ne le TdCpov, temveč tudi [ifj/.ov in JtooParov (ki se običajno uporabljata za ovce in koze). The Poems of Simonides IV, 18 (Lyra Crae.ca 2). r,'J Enako kot v op. 18. 00 The Poems of Bacchylides III,xii(xvi),29-33; cf. Bakhilid Complete Poems 17 (prev. R. Fagles [New Haven: Yale University Press, 1988]). The Poems of Bacchylides 111, xii(xvi),20, 54; VII,xxix(i),24. 112 Kares e Europe 5-16. V drugi, pozneje odkriti inačici Evropa, potem ko pove, d a j e trikrat prestajala porodne muke, pravi: »plemenito očetovo seme ni moglo očitati polju, ki ga je sejal, da ni rodilo.« (Op. cit., Add., 602-3.) 1 9 2 M I T O E V R O P I : UDOMAČEVANJF. POSILSTVA zen. Pesnikje pri opisu prizora na travniku uporabil vsa sredstva, ki mu jih je dopuščal stil, da bi pripoved obarval s sladkobo in mehkobo. Ko je Evropa sredi morja, ko ji j e moralo postati jasno, da gre zares, spregovorila, j e Mos- hos zvedel tragično noto na najmanjšo možno mero in dal njenim besedam prevladujoč zven otročje naivnosti. Evropa se ne upira, pač pa se čudi, v nje- nem govoru ni brezupne grenkobe, marveč predano zaupanje. Govori kot ženska, ki prostovoljno sledi svojemu ljubljenemu. Že sama ugrabitevje upes- njena kot obojestranska ljubezenska igra (Evropa, denimo, bika poljubi na gobec, s kateregaje nežno obrisala peno) ,ti3 in vtis, ki ga pričarajo verzi je , da j e v dekletu zagorela ljubezen do živali. Medtem ko so dotlejšnji prikazi mita govorili o prevari in ugrabitvi, j e tu pridana Evropina »nezavedna ljubezen« do ugrabitelja.1'4 In na Kreti j e bila potem Evropina »svatba«. Zevs j e privzel svojo pravo podobo in na ležišču, ki so ga pripravili Orai, razvezal njen pas. »In tako s e j e zgodilo, d a j e ta, k i j e bila poprej devica, brž postala Zevsova nevesta« in brž tudi mati njegovih otrok.1'5 Zevsovo oranje in sejanje je postalo vzor.1'1'V pesmi, neutemeljeno pripi- sani Moshosu, j e Eros vpregel vola in se lotil oranja in sejanja. In ko je to počel, j e pogledal navzgor proti Zevsu in dejal: »Glej, da mi bo žetev bogata; zakaj če me izneveriš, bom pred svoj plug vpregel tistega Evropinega bika.«1'7 Vzor in navdih poznejšim pesnikom so postali tudi Moshosovi verzi.08 Med drugimi, če omenim samo znanejše obdelave mita, so vplivali na Horacija, Ovidija, Ahileja Tatija, Lukiana in Nonosa. Horacijeva oda, ki opisuje, kako je Evropa dala sneg svojega telesa zvijač- nemu biku, naj bi bila ena njegovih najtežjih pesmi. Tako si interpreti niso edini, ali naj v besedah, k i j i h Evropa govori med potjo čez morje, ki j o je Horacij zavil v noč, tako da ni bilo videti drugega kot vode in zvezd, in v kate- rih ugrabljena ženska z izrazitim občutkom krivde preigrava različne možno- sti samomora, vidijo tragičnost ali ironijo. Ti verzi so gotovo patetični; gotovo je, da tudi tedaj, ko bi sprejeli, da Evropa res nosi krivdo za to, kar jo je dole- telo (v pesmi te krivde še smrt ne bi oprala), teža domnevne krivde ne bi bila v nobenem sorazmerju s podobami levov in tigrov, ki tržejo njeno nežno telo. r,s Evropa 95-96. "4 Bühler, Europa des Moschos, 116, 176, 186, 207; o naivnosti cf. 68, 208. Že Herodot Zgodbe 1,4 j e pripomnil, da bi ženske »ne bile ugrabljene, ko bi ne bile samé hotele«, ampak te modrosti vsaj ni zavijal v bukoliko. m Evropa 159, 162-66. m Oranje bolj kot sejanje: samo enkrat, pri Alkmeni, je posiljeval zaradi prokreacije, sicer g a j e gnala ljubezenska želja. Diod. Sic. IV,ix,2-3. r'7 ThePoerns of MoschusVll. Pri Nonosu je referenca nekako ironična, saj govori ženska, »noro ljubosumna« Hera, ki se norčuje iz podobe, ki j o j e privzel njen mož, in si želi, da bi ga kdo vpregel v plug. Dion. I,326ff. 1,8 O Moshosovem vplivu gl. Bühler, Europa des Moschos, 206-7. 1 9 3 T O M A Ž M A S T N A K Res je, junakinja izrazi tudi sovraštvo do bika. Toda Venera, ki se približa z lokavim nasmeškom (perfidum ridens),]o poduči, d a j e njen »mož« nepre- magljivi Jupiter, da naj zato neha stokati in se raje nauči dostojanstveno prenašati veliko srečo, ki j o je doletela.®' Konzumiranja te sreče Horacij ni opisal. Računal je lahko na ustvarjalno domišljijo občinstva, tako kot Ovidij, k i j e prihod na Kreto na kratko omenil že v drugi zgodbi, ne v tisti o Evro- pi.70 Ovidij sije v zgodbi o Evropi v Metamorfozah raje vzel prostor za to, d a j e naslikal prisrčen, že kar sladek, prizor zapeljevanja. Snežnobeli bik z očmi, ki bi ne mogle zbuditi strahu,je bil na moč prijazen, a se g a j e dekle spočetka vseeno balo. Potem pa je le pristopila bliže in pomolila cvetje, ki ga j e nabrala, pred njegove snežnobele ustnice. In ljubimec se je vzradostil in, da bi že zdaj okusil nekaj naslade, ki ga je še čakala, poljubil njene roke. In potem je svojo strast komaj še krotil, poskakoval je po travi, se ulegel na rumeni pesek, nasta- vil prsa, da bi jih dekliške roke potrepljale, in povesil roge, d a j i h j e Evropa lahko opletla s cve^em. In ko se je naposled povzpela na njegov hrbet, j e odplaval, ona pa seje z eno roko trdno oklepala bikovega roga, z drugo opira- la na njegov hrbet, njena obleka p a j e plapolala v vetru.71 V drugi Ovidijevi verziji te fabula nota, ki jo prinašajo Fasti, j e Evropo na biku prav njen strah naredil še mikavnejšo, veter pa ni vzvihraval njene obleke, temvečje raje smuk- nil vanjo. Z napeto obleko na prsih in lasmi, ki j ih j e kuštral veter, j e bila sidonska damica zdaj res vredna Jupitrovega pogleda. Bik p a j e tu in tam na- menoma potopil hrbet malo globlje v vodo, da bi se dekle tesneje priželo k njegovemu vratu.72 Pri Ahileju Tatiju zgodba o Evropi uvaja v ljubezensko zgodbo, v kateri morata ljubimca premagati neštete težave, spletke in nevarnosti. In tako zgod- ba o Evropi sama postane ljubezenska zgodba par excellence. Romacier detaljno opiše sliko ugrabitve Evrope, ki jo je videl v Sidonu. Pričara nam travnik poln zelenja in cve^a, sonca in senc, kjer seveda teče tudi potoček, pa moije in skale in valove in morsko peno. Na morskem bregu stoji skupina deklet z razpuščeni- mi lasmi, golimi nogami in rahlo razprtimi ustnicami, ki izražajo mešanico ra- dosti in strahu in iztezajo roke proti biku, ki s prsmi odriva valove. Na njegovem hrbtu sedi Evropa in se z levo roko oprijema bikovega roga, tako da se zdi, da usmerja njegovo pot. Zgoraj ima oblečeno belo tuniko, doljni del telesa pa pokriva dolga vijolična obleka. In obenem razkriva. Tatij j e gotovo nekaj pris- peval k napredovanju procesa, v katerem so upodabljevalci mita Evropo počasi 09 Carmina III,xxvii,25-75; gl. Biihler, Europa des Moschos, 20-23. 70 MetamorfozeIII, 1 -2 (F. J. Miller in G. P. Goold, Loeb). 71 Metamorfoze 11,836-75. Evropa na biku tudi Met. VI,103ff. 72 FastiV,608-14. 1 9 4 M I T O E V R O P I : UDOMAČEVANJF. POSILSTVA razgaljali.73 Tu so pod obleko vidni obrisi njenega telesa: globoko doli popek, dolga rahla krivina njenega trebuha, vitek pas, ki se razšiija v ledja, dojke, ki se nežno napenjajo na prsih in j ih skupaj s tuniko utesnjuje pas. Tunika je bila »nekakšno ogledalo oblike njenega telesa«. S široko razširjenima rokama, eno na bikovem rogu in drugo pri repu, je držala nad glavo konca svoje tančice, ki j e padala čez njena ramena. To je sicer veliko dela za samo dve roki, a pisec je hotel v vetru razpeto tančico primerjati zjadrom, ki žene ljubezensko barko. In medtem ko so iz morja okrog bika skakali delfini in so ga obletavali eroti, j e bika vodil Eros sam. Proti Zevsu seje obračal z nasmehom na obrazu, kot da se je smejal temu, d a j e njemu na ljubo postal bik.74 Lukian je znal biti kritičen do običajev in idej svojega časa in tudi o bogo- vih ni nujno govoril z vsem dolžnim spoštovanjem. V enem od svojih dialo- gov, denimo, se enemu od govorcev ni zdelo primerno prisegati na Zevsa. Kajti Zevs se je iz pohote spremenil v laboda, pa satira, pa bika. In to so bile le nekatere med rečmi, ki bi se j ih bilo treba sramovati.75 V dialogu, ki govori o ugrabitvi Evrope, pa ni videti, da bi se Lukian kakor koli distanciral od pred- meta pripovedi. Večina dialogaje posvečena poti čez morje, kakor jo je videl Zefir, Zahodni veter. In videl j o je kot »najbolj očarljiv prizor«, kot »resničen ljubezenski prizor«, kot mu je pritrdil Južni veter. Evropa na belem biku je bila sicer prestrašena, ampak to ni skalilo navdušenja nad prizorom. Morjeje bilo mirno, vetrovi so potihnili in sledili biku in opazovali, kaj se dogaja; eroti so obletavali potnika tik nad morsko gladino s prižganimi plamenicami v rokah in peli poročno himno; Nereide so napol nage jahale na delfinih in ploskale z rokami; tritoni in vsa druga morska bitja, ki niso strašljiva na pogled, so plesala okoli dekleta; Pozejdon z ženo je bil vodič svojemu bratu; dva tritona sta nosila Afrodito, ki je bila zleknjena na školjki in nevesto obsipala s cvetjem vseh vrst. In tako vse od Fenicije do Krete. Koje Zevsova noga stopila na otok, so vetrovi spet zapihali, on pa ni bil več bik in je Evropo prijel za roko in jo popeljal v votlino na gori Dikte, ona pa je zardevala in upirala pogled v tla, zakaj zdaj j e vedela, zakaj je bila odpeljana.71' 7:1 Bùhler, Europa des Moschos, 169, omenja, da seje prikazovanje Evrope v upodabljajoči umetnosti razvijalo od »neerotičnih začetkov« prek podob, pri katerih se telo začne kaza- ti skozi tesno oprijeto obleko, do »popolnega razgaljenja«. Pot od »imena brez epiteta, brez obraza«, kar d a j e Evropa bila pri Heziodu, do zamišljenega mladega ženskega telesa v vsej njegovi lepoti s e j e odvijala tudi pred očmi švicarskega profesorja, enega od udele- žencev prvega znanstvenega srečanja o Evropi, ki so ga pripravili - kdo bi se čudil? - italijanski fašisti. Evropa j e bila zanj tako lepa zaradi izjemne beline svoje kože: »D'ou notre race blanche, naturellement.« Reynold, Qu'est-ce que l'Europe?, 78. 74 The Adventures of Leucippe and Clitophon I,i (S. Gaselee, Loeb). 7r' The Patriot 4 (Lucian, Loeb, zv. 8), označen kot psevdo-Lukian. 7" Dialogues of the Sea-Gods 15 (Lucian, zv. 7). 1 9 5 T O M A Ž M A S T N A K Nonosa je bolj zanimal Kadmos kot Evropa, a ker j e pisal o Kadmosovih iskanjih in poteh, je kar nekaj povedal tudi o ugrabitvi Evrope. Evropoje dal posaditi na bika, kije ponižno usločil hrbet, malemu Erosu. Dekle na plavajo- čem biku je bilo prestrašeno, a spominjalo je na Tetijo, ali Galatejo, ali Pozej- donovo družico, ali Afrodito, sedečo na Tritonovem vratu. Triton j e pel po- ročno pesem, dekle je bilo lahko breme za bika barko, rog je bil krmilo, sla krmar. Boreas je napihoval njeno obleko z ljubezensko sapo in, sam malce zaljubljen in na skrivaj ljubosumen, pihal na njena nezrela prsa. In medtem ko so se prikazovala morska bitja, j e bog ljubezni vodil in priganjal Zevsa, čigar strasti globoko morje ni moglo pogastiti - pa saj j e bila tudi Afrodita zaplojena v vodi. Evropa, tovor in krmar obenem, g a j e usmerjala, ko pa je zaslutila, da se bo združila z bikom, sije začela puliti lase injadikovati. »Gluhe vode, neme obale! Recite Biku, če govedo lahko čuje in posluša: 'Neusmilje- ni, prizanesi deklici!'Ve obale, povejte, prosim, mojemu ljubečemu očetu, da je Evropa zapustila rojstno deželo, posajena na bika, mojega ugrabitelja, mo- jega mornarja in, kot se mi dozdeva, mojega ljubimca.« Tako prepričljive be- sede bika seveda niso ustavile.77 Po daljši digresiji j e Nonos pripeljal pripoved o Evropi do Krete in do še ene krajše digresije, tokrat o Herini ljubosumnosti, ter se spet vrnil k Zevsu in Evropi. Na kretski obali j e bog odložil svojo bikov- sko podobo in začel »v obliki mladega moškega tekati okrog nedolžne dekli- ce. Dotaknil seje njenih udov, najprej razrahljal životec okrog dekletovih prsi, kot po naključju pritisnil na nabrekajoči krog na čvrsti dojki, poljubil vršiček njene ustnice, potem molče razvezal sveti pas neporočene nedolžnosti, tako dobro varovan, in utrgal sad komaj zrele ljubezni.« Da j e Evropi potem hitro zrasel trebuh, smo že izvedeli.78 3. Banaliziranje in božanskost posilstva O mitu so poleg pesnikov in leposlovcev pisali, ali ga vsaj omenjali, tudi historiografi in mitografi v različnih kontekstih.79 Toda duha, v katerem se po- silstvo preobrazi v vzorčno ljubezensko zgodbo, v katerem se nekonsenzualno spolno nasilje erotizira, ni nihče priklical v življenje tako uspešno kot mojstri lepe besede, katerih mojstrovine sem na kratko opisal. Tega učinka niso spod- našali zapisi, v katerih je zgodba o Evropi postala predmet norčevanja ali raz- prav, ki so bile vsaj po pretenziji filozofske. Nasprotno, prej so ga utrjevali. 77 Dion. 1,46-89, 125-36. 78 Dion. 1,345-51; cf. op. 20. w Npr. Diod. Sic. IV.ii.l; lx,2; V,xlviii,5;lviii,2;lxxviii,l-3;lxxxiv,l; Apollod. II,v,7; III,i- iii; Solin CollectanearerummemorabiluimXI,9 (ur. Th. Mommsen [Berlin: Fr. Nicolai, 1864]). 1 9 6 M I T O E V R O P I : UDOMAČEVANJF. POSILSTVA Norčevali so se, recimo, iz tega, da je Zevs pred Evropo nastopil kot bik. Pri Nonosu npr. Hera pravi, da j e škoda, da ni v tem liku dvoril Io, ko je bila telica z rogovi na čelu. »Rodila bi ti lahko majhnega bikca, tako rogatega kot oče.« V bikovski podobi se je Zevs izpostavljal nevarnosti, da bi padel v roke Hermesu, poklicnemu kravjemu tatu, ki bi tako nevede ukradel lastnega očeta. Ali pa bi ga utegnil vpreči v plug kak kmet in bi padali po njem dve palici, Erosova in kmeto- va.80 To temo najdemo tudi pri Lukianu: »In če bi si ta tvoj gromovnik Zevs, ki pošilja bliske, ne bil tako naglo natovoril tiste male vlačuge na svoja ramena in zbežal čez moije, bi morda moral orati, če bi ga srečal kak kmet, in namesto, da bi lučal svoje bliske, bi ga pikal obad.«81 Postal bi lahko tudi žrtveni bik,82 kakršen je na zgodbo o Evropi spomnil Ahileja Tatija.83 Pri Lukianu Zevs tudi preklinja Erosa, ker da ga ima za norca in g a j e spremenil v vse mogoče pod soncem - satira, bika, zlati dež, laboda, orla - in ni nobene ženske pripravil do tega, da bi se zaljubila vanj, kakršen je, temveč je moral vedno »skrivati svoj pravi jaz«.84 Ko gre za filozofiranje (v narekovajih ali brez njih), se zgodba o Evropi večkrat pojavi, ko možje razpravljajo o ženski lepoti (včasih sicer o lepoti nas- ploh, saj je Zevs ugrabil tudi Ganimeda, vendar večinoma prav o ženski lepo- ti) in svoji želji. Lepo ta je obči predmet poželenja, pravi (psevdo)Lukian in dodaja, da se je samo na tiste ljudi, ki so bili lepi, gledalo kot na vredne druže- nja z bogovi. Tako se je Zevs poslužil različnih zvijač in postal kar koli že, med drugim bik, da bi lahko »užival v družbi tistih, ki so razplamteli njegovo slo«. Tiran v nebesih je postal prijazen in nežen, in celo prenehal biti Zevs, da bi le lahko bil skupaj z lepimi.85 Pri Ahileju Tatiju, potem ko že vemo, da gre pri vsem skupaj za ljubezen, beremo, d a j e Zevsa prignala iz nebes na zemljo ženska lepota in d a j e zavoljo ženske enkrat mukal kakor bik.81' Tudi pri Ate- n a j u j e lepota tista privlačna sila, k i j e celo najvišjega med bogovi pripravila do tega, d a j e postal in zlati dež in bik in orel.87 80 Dion. I,326ff. 81 The Patriot 4. s'2 Dialogues of Gods 7 (Lucian, zv. 7). 8:1 Ko Ahilej Tatij opisuje priprave na žrtvovanje bogovom in med žrtvami mogočno egipčansko govedo, pripovedovalec izjavi, da »če je zgodba o Evropi resnična, j e Zevs privzel podobo egipčanskega bika«. Leucippe and Clitophon II,xv,3-4. 84 Dialogues of Gods 6 (2). O Zevsovih metamorfozah (vključno z »evropsko«) gl. tudi Dialogues ofGods8 (5),2; The Dance 49 (Lucian, zv. 5); ZeusRants 2 (Lucian, zv. 2). O poslih z Evropo, ki (verjetno pomotoma) nastopa kot »Kadmosova hči v Sidonu« tudi Dialogues ofGods 4 (24), 276. 85 Charidemus 6 -8 (Lucian, zv. 8). 8" Leucippe and Clitophon II,xxxvii,l-2. (Ko j e to razpravljanje o ženski lepoti prešlo od »mitologije« k »užitkom v stvarnosti«, j e prevajalec v cit. izd. preklopil v latinščino. Tatij očitno tu in tam ni šel predaleč le za Bizantince, ki so sicer občudovali njegov slog.) 87 Deipnosophistae\III,566d (Ch. B. Bulick, Loeb). Pri Atenaju daje mit o Evropi sicer tudi gradivo za filološke razprave. Cf. IX,367c-d; XV,678b. 1 9 7 T O M A Ž MASTNAK Filostratus v enem od svojih ljubezenskih pisem laska naslovnici, ker se ne liči, ampakje »resnično lepa, tako kot so bile ženske v nekdanjih časih, ko so jim dvorili zlati dež, bik in voda in kače«.88 Poročeni ženski piše, d a j e »de- janje eno in isto, naj je storjeno z možem ali ljubimcem. A tisto, kar je bolj nevarno, je privlačnejše, zakaj pravica, ki j e javno priznana, nima čara prepo- vedanega užitka, in ukraden sadežje vedno slastnejši. Tako j e Pozejdon priv- zel obliko vijoličnega vala, Zevs pa obliko zlatega dežja in bika in kače in tudi druge preobleke«.8'1 Očitno neporočeni ženski p a j e sporočil: »Danaaje spre- jela zlato, Leda ptiče, Evropa najboljšega iz črede [...]; toda pesniki si izmišlja- jo zgodbe iz tega, d a j e kdo komu dal, in s čarom svojih izdelkov sprevračajo resnico. Ali ne bi tudi ti, te prosim, sprejela darila, potisnila stran spakovanje o vzvišenih čustvih in zamahnila nad zaigrano čednostjo, da bi tudi jaz lahko bil tvoj Zevs in Pozejdon in ti dal, česar si želiš, in dobil, kar si želim.«!)H Ob zgodbi, k i jo je Diodor Sicilski povedal o možu, ki seje imenoval Pikus in tudi Zevs in je bil italijanski kralj, lahko še ugibamo, ali s i je mož privoščil ženske, ker je bil bog, ali pa se je gledalo nanj kot na boga, ker si j ih je znal privoščiti. Ta Zevs Pikus j e imel veliko sinov in hčera z mnogimi privlačnimi ženskami, zakaj k o j i h j e zpeljeval, s i je znal nadeti najbolj skrivnostne podo- be. In ko j ih j e zapeljal, so te ženske gledale nanj kot na boga.'" V prvih stolet- jih našega štetjaje Zevsovo početje z ženskami, ki so si ga tudi katalogozirali, začelo delovati kot opravičilo za t. i. človeške slabosti. Naj bom tvoj Zevs, ko t j e zapisal Filostrat. Namesto o posilstvu se je govorilo o prešuštvu - kdo ne bi na vse skupaj raje gledal z Zevsovega vidika kot s stališča njegove žrtve. Žrtve radi vsaj zaničujemo. Evropa je postala vlačuga. Pri Lukianu vlačuga v diminutivu ( J T O Q V Í S I O V ) , Antipater iz Soluna p a j e mitološko Evropo prilikoval prostitut- ki s tem imenom in komentiral, da se Zevsu ne bi bilo treba tako truditi, saj bi Evropo lahko imel za eno drahmo.92 Tudi pri Nonosuje ime preraslo mitološ- ki lik. »Te muči kakšna druga Evropa,« je Zevsa vprašala Afrodita.'13 Če posilstvo že ni bilo opevano kot ljubezenska sreča, k i je doletela Evro- po, je bilo, kolikor se ni povsem izgubilo z vidika, vsaj zbanalizirano. Seveda bi bilo korektno postaviti pripovedovanje zgodbe o Evropi v kontekst starogrške družbe in njenega odnosa do seksualnosti in žensk. In verjetno bi ugotovili, da bi bilo težko ugovarjati tistim, ki to družbo označujejo za falokratsko. Toda 88 Love Letters 22 [40] (Alciphron, Aelian and Philostratus, A. Rogers Brenner in F. H. Fobes, Loeb). 88 Love Letters 30 [58]. '•"' Love Letters 35 [20]. '-" Diod. Sic. VI,v. Fragment j e ohranil Janez Antiohijski. Gl. Bühler, Europa, 31-32. Katalog npr. pri Ovidiju Met. VI,103ff.; pri Nonosu kar dva: Dion. VII,ll7ff.; XXXI,214ff. 03 Dion. XXXI, 216. 1 9 8 M I T O E V R O P I : UDOMAČEVANJF. POSILSTVA popularna recepcija mita o Evropi v naših časih in v časih bližje našim ni tekstnokritična, historičnega kontekstualiziranja ne najdemo niti pri zgodo- vinarjih, ki govorijo o mitu (vsaj ne pri tistih, ki ga obdelujejo ali preprosto omenjajo v zgodovinah t. i. evropske ideje), in sami o sebi imamo najpogoste- j e prelepo mnenje. Kaj je lažje kot domišljati si, da se nas tisto posilstvo ne tiče, ker pač sodi v nek drugi svet? Vendar obenem presenetljivo pogosto sre- čujemo mnenje, da je »naše evropsko mišljenje« povezano z grškim kot svo- j im izvorom, d a j e to mišljenje, odkar je vzniknilo, »sploh edina oblika mišlje- nja« in d a j e »grška oblika mišljenja za nas Evropejce zavezujoča«.''4 Je potem tudi grški odnos do posilstva, kakršnega izpričuje pripovedovanje mita o Evropi, zavezujoč? Ali pa j e mitologija predmišljenjska? Dobro bi bilo, ko bi res bila. Zakaj ta mitologija je polna posiljevanja. Posiljevati j e bilo božansko. In kar je božansko, je nevprašljivo. Diodor Sicilski j e zabeležil zgodbo o Salmoneju, ki d a j e bil brezbožen. Imel je hčerko Tiro, ki s e j e tako imenovala zaradi mehkobe svojega telesa in beline svoje kože. Zaradi njene lepote se je vanjo »zaljubil« Pozejdon, »ležal z njo« inji zaplodil dva otroka. Ker Salmonej ni verjel, da j e hčerino nedolžnost vzel Pozejdon, je z njo grdo ravnal, na koncu pa je »plačal za svojo brezbožnost« - z življenjem seveda.'15 Pred božansko ljubeznijo seje bilo ženskam mogoče zateči le v spre- membo spola. Tako rešitev s i j e izprosil Kenej, ki ga je , ko j e bil še ženska, posilil Pozejdon: postati je hotel »neranljivi moški«.1"'Toda taka rešitev verjet- no ni bila dostopna vsakomur. Vsa posilstva kajpak niso bila božanska. In ko posiljevalec ni bil bog, se za žensko ni našlo razumevanja. Atenski arhon Hipomen je menda kruto kazno- val hčer, ki j o je posilil neznanec: Skupaj s kon jemjo je zaprl v majhen hlev, in ker živali več dni ni dal jesti, j o je s stradanjem prisilil, d a j e požrla dekle.'" Lukrecijinj samomor j e bil odobravan. Toda ko je šlo za bogove in polbogove, so bili pomisleki silno redki. Se posebej, ko je šlo za Zevsa - ne le zato, ker je bil najvišji, pač pa tudi zato, ker bi bilo gledanje na njegove »ljubezenske pustolovščine« kot na spolno nasilje v protislovju z njegovo naravo in delova- njem. Zevsa j e namreč poleg velike modrosti odlikoval izjemen čut za pravič- nost. Ko je prevzel oblast od Kronosa, je bil prvi, kije postavil pravila, ki zade- vajo nepravična dejanja, in učil ljudi, naj bodo drug do drugega pravični in se odpovedujejo medsebojnemu nasilju. Da bi vzpostavil vladavino zakonov, je IJ4 Bruno Sneli, Die Entdeckung des Geistes: Studien zur Entstehung des europäischen Denkens bei den Griechen, 4. izd. (Göttingen: Vandenhoeck & Ruprecht, 1975), 7. 05 Diod. Sic. VI,vii. '•'" Apollod. E 1,22. "7 Diod. Sic. VIII,xxii. (Hipomen je za ljudožerske konje moral vedeti iz grške mitologi- je.) 1 9 9 T O M A Ž M A S T N A K obiskal praktično ves poseljeni svet, s smrtjo kaznoval roparje in brezbožneže in »uvajal enakost in demokracijo«.98 Moralična kritika je sicer obstajala. Tako je npr. Ksenofon izjavil, da sta Homer in Heziod pripisala bogovom dejanja, ki se jih pri ljudeh sramuje in obsoja, kakršna so kraja, prešuštvo in varanje."'1 Pri Ciceronu beremo o škodlji- vih pesniških izlivih, ki med drugim govorijo o nebrzdanih strasteh bogov, nji- hovih prešuštvih in zvezah z ljudmi, iz katerih seje nesmrtnikom rodilo smrtno potomstvo. Čemu bi zavoljo našega občudovanja božanske narave častili bogo- ve, če tista narava ne kaže nobene odličnosti?100 Take moralične in pogosto obče kritike praviloma govorijo o prešuštvu, ne posilstvu. Obsodba posilstva, kakršno najdemo pri Likofronu, ki je Grke, ki so napadli Trojo, sicer opevane kot polbogove, imenoval »posiljevalska vojska«,101 j e izjemna. Se bolj izjemni so Evripidovi verzi, ki sprašujejo, kako morejo tisti, ki so postavili zakone ljudem, sami storiti nepravična dejanja, in ali ne bi bila cena za zločine, če bi Apolon, Pozejdon in Zevs plačali tako, kot za nasilna posilstva zaračunavajo ljudem, taka, da bi bila njihova svetišča oguljena vseh dragocenosti.102 4. Od krščanske polemike do pokristjanjenja Z nastopom krščanskih polemikov in apologetov so se stvari v tem pogle- du premaknile. Mit o Evropi je ponujal gradivo za napad na poganske bogo- ve. Osnovna logika argumenta, ki se je zlahka navezovala na moralično kriti- ko in evhemeristično razlago religije, j e bila preprosta. Na začetkih jo najde- mo npr. pri Aristidu. Zgodbe, ki so j ih Grki pripovedovali o svojih bogovih, so polne pokvarjenosti, nesmislov in norosti. Bogovi so bili moški in ženski; ne- kateri so bili prešuštniki, nekateri morilci, nekateri zavedeni, in ljubosumni, pa maščevalni in strastni, in očetomorilci, in tatovi, in roparji. Nekateri so bili pohabljeni in šantavi, nekateri čarovniki, nekateri so znoreli, nekateri so igra- li na liro itd. itn. In nekateri so se preobrazili v živalske podobe, da bi zapeljali smrtnice, in nekateri so se umazali tako, da so ležali z moškimi. Takih, ki so take narave, seveda ni mogoče imenovati bogove. Se več, ljudi so take zgodbe spodbujale k temu, da so se predajali prešuštvu in nečistovanju, pa kraji, in vsemu, kar nam je žaljivo, mrzko in odvratno. Zakaj če so tisti, ki se j ih imenu- '-'8 Diod. Sic. V,lxxi,l-2. 90 Frag. 11; cf. 12 (Predsokratovci). 100 De natura deorum I,xvi, xlii (H. Rackham, Loeb). Cf. Aetna 85-90 (Minor Latin Poets, J . Wight Duff in A. M. Duff, Loeb). Cf. Bühler, Europa, 37. 101 Alex. 1303-305. 102 Ion 442-47. 2 0 0 M I T O E V R O P I : UDOMAČEVANJF. POSILSTVA j e bogove, delali vse to, koliko bolj j e bilo potem to dopuščeno ljudem. Zaradi takih zgodb o bogovih s e j e med ljudmi, ki še dan današnji posnemajo svoje bogove, razraslo veliko zlo. Konkreten zgled božje skvarjenostije bila Zevsova ljubezen do Evrope.103 Enako poanto, ki sledi »črnemu katalogu« Jupitrovih krvoskrunstev in prešuštvovanj, najdemo v klementinskih spisih.104 Psevdo- Justin, ki j e Jupitra imenoval raznoliki prešuštnik in v tej zvezi omenil tudi Evropo, je poanto še zaostril: Opozorite Jupitra, s e j e naslovil na Grke, na zakon proti očetomorilcem, na kazen za prešuštvo, in na sramotnost pedera- stije. In zakaj ste ogorčeni nad svojimi sinovi, ko posnemajojupitra?105 Neko- liko pozneje j e v istem duhu pisal Firmicus Maternus101' in še pozneje Janez Damaščan (kije očitno recikliral Aristidovo Apologijo).107 Medtem ko j e glavna krivda za kvarno razširjanje mita o Evropi letela na pesnike,108 so krščanski apologeti vzeli na piko tudi »reprezentacijo pregreh in zločinov« poganskih bogov v gledališču10'-' in upodabljajoči umetnosti.110 Tovrstna umetnos t j e sicer širila zlo, vendar je ponujala tudi podobe za sliko- vito polemiko. Arnobij j e tistega bika, kije bil pri Ovidiju snežno bel, naslikal kot prežvekujočo rogato žival s kosmatimi uhlji in posranimi zadnjimi noga- mi.111 Prudencij j e pripomnil, d a j e bila tista zgodba o biku nekaj, v kar je moglo verjeti le neumno in neuglajeno kmečko ljudstvo (rusticitas), ki je bilo zaposleno z živino in zvermi in ga še ni obsijala nebeška luč.112 Tacijan je obtoževal kiparja Pitagoro, ker je upodobil Evropo na biku, obenem pa je to podobo skupaj s še nekaterimi uporabil kot kontrast, s pomočjo kateregaje v 103 The Apology ofAristidesVIII-IX (ANF 10). 104 Recognitions of Clement X,xx-xxviii (ANF 8). V seznamu prešuštev j e Evropa najprej Okeanova žena, Sarpedon pa Hipodamejin sin; Fojniksova hči Evropa nastopa med žen- skami, ki j ih je Jupi ter posilil, k o j e spremenil svojo podobo; omen jena je tudi v Homilies V,xiii (ANF 8). 105 The Discourse to the Greeks II, IV (ANF 1). Medtem ko je ps.-Justin tu govoril o Jupitro- vem prešuštvu, j e Justin v Horatory Address to the Greeks II (ANF 1) pisal o njegovih »nebrz- danih ljubeznih« in v svoji Prvi apologijiXXl (ANF 1) omenil brezimne »mnoge ženske«, ki j im j e Jupi ter »storil silo«. Za Tertulijana sta bilajupitrova »prešuštvovanje in razuzda- nost« - zgled zanju j e tudi zgodba o Evropi - manjša ekscesa od njegovega očetomora in incestuozne zakona z lastno sestro. Ad nationes II,xiii (ANF 3). Tertulijan se dotakne mita o Evropi tudi v Apologiji XXI in De carne Christi IV (ANF 3), kjer j e ta mit uporabljen v polemiki med kristjani: »če poslušamo Marciona, ja lažje verjeti, d a j e Jupiter postal bik ali labod, kot d a j e Kristus res postal človek.« 1(HiDeerroreprofanorumreligionumXl\,2 (ur. A. Pastorino [Firence: LaNuovaItalia, 1969]). 107 Barlaarn and Ioasaph xx\ii,245 (G. R. Woodward in H. Mattingly, Loeb). 108 Npr. Tertulijan Ad nat. II,xiii; vobče o kvarnem vplivu »takih fikcij« na deškega duha Minucij Feliks The Octavius xxii (ANF 4). Recognitions of Clement X,xxviii; Arnobius Against the Heathen VII,33 (ANF 6). 110 Recognitions of Clement X.xxxvi; Tacijan Address to the Greeks xxxiii (ANF 2). 111 Against the HeathenV,23. O metamorfozi v bika sicer IV,26; V, 22. 112 A Reply to the Address of Symmachus 1,76-81 (H. J. Thomson, Loeb). 2 0 1 T O M A Ž M A S T N A K vsej svetlobi zasijala krepost krščanskih žensk.113 Drugi spet so hoteli razvred- notiti upodobitve Evrope s tem, da so razgrajevali mit, na keterem so temelji- le.114 Toda medtem ko je bilo mogoče grške bogove, vključno z Zevsom, os- mišljevati z alegoričnimi interpretacijami, se j e njegovo »odvratno občeva- nje« z Evropo in Ledo taki racionalizaciji upiralo.115 Pripeljalo je lahko le do ponovitve sklepa, da sramotna dejanja, kakršno j e bilo Zevsovo ravnanje z Evropo, dokazujejo, da poganska božanstva niso bila drugega kot ljudje, pa še dobri ljudje ne.111' Če bi bil Jupiter prešuštvoval s sebi enakimi, če bi si ljubimke izbiral med nesmrtnimi boginjami, bi bilo njegovo slabo vedenje še znosno, j e pisal Arno- bij. »Vprašam vas pa, kakšna lepota, kakšna dražest je bila v človeških telesih [...]? Koža, drobovina, sluz in vsa tista umazanija, ki se skriva v črevesju, ki ne strese samo Linkeja z njegovim prodornim pogledom, temveč odvrne tudi kogar koli drugega, če zgolj pomisli nanjo.« In d a j e Jupiter, najvišji, za kaj takega postal labod in bik!117 Te besede razkrivajo negativni krščanski odnos do telesnosti in spolnosti. In v resnici j e bila zgodnja krščanska polemika pro- ti mitu o Evropi kot le eni epizodi, ki j e dokazovala skvarjenost poganskih bogov in profane religije, v veliki meri uperjena proti senzualnost in seksual- nosti, ki jo je napadala kot pohoto, razuzdanost, strast, nevzdržnost, brezsram- nost ipd.118 - vsekakor bolj kot proti posilstvu. Če j e govorila o zločinu, j e s tem le tu in tam mislila na posilstvo,119 pogosteje pa na prešuštvo, k i j e tudi bilo kaznivo dejanje. Morebiti lahko vidimo pokazatelj tega, kako malo j e bila krščanski kritiki mar Evropina plat zgodbe, v kasnejših, že srednjeveških, omembah mita. Pri njih morda ne gre le za brezbrižnost do mitiče snovi,120 marveč tudi do spol- nega nasilja. Merovinški verzi so Evropo pomešali z Danao.121 V sholijah k Horacijevi odi, ki govori o Evropi, p a j e bikovski Jupiter storil silo Evropi že na 113 Address xxxiii. 114 Cf. Laktancij The Divine Institutes I,xi (ANF 7), kjer j e Evropo odpeljala ladja z insig- nijo bika. Tako tudi Izidor Etym. VIII,xi,35. Cf. Avguštin De civ. Dei XVIII,12. O historiza- ciji mita v kronologijah krščanskih piscev gl. Biihler, Europa, 41-43. 115 Atenagoras Legatio xxii,l 1 (Legatio and De Resurractione, ur. in prev. W. R. Schoedel [Oxford: Clarendon, 1972 ]); cf. Recognitions of Clement X,xxixff. '"' Atanazij Against the Heathen 12 (Nicene and Post-Nicene Fathers of the Christian Church, 2. ser., ur. Ph. Schaff in H. Wace [Grand Rapids, Mich.: Eerdmans, 1989-97], zv. 4). 117 Against the Heathen IV,23. 118 Poleg že citiranih del cf. Klemen Aleksandrijski Exhortation to the Greeks II (G. W. Butterworth, Loeb, 65ff.), kjer med Zevsovimi metamorfozami Evropa ni omenjena (ibid., 79). "'' Cf. Prudencij Reply to ... Symmachus 1,60-61. 120 Biihler, Europa, 34. 121 Versus de Asia et de universi mundi rota 15 (MGH Poet. 4.2). 2 0 2 M I T O E V R O P I : UDOMAČEVANJF. POSILSTVA travniku, nakar se je vrgel v morje, v dekletu pa seje vnela ljubezen do njega in se je vkrcalo na ladjo ter naposled prispelo na Kreto.122 Medtem ko je bila zgodnjekrščanska polemika proti mitu o Evorpi instru- mentalistična - služila je zavračanju poganstva in povzdigovanju krščanstva - j e Pierre Bersuire v 14. stol. ta mit naposled pokristjanil. Feničanska obala, na katerin j e bila ugrabljena Evropa, j e predstavljala posvetno življenje, Kreta pa poduhovljeno. Ugrabitev Evrope je tako simbolizirala potovanje duše od ča- snega k večnemu. »Ta deklica Evropa pomeni dušo. [...] Jupiter pomeni bož- jega sinu, ki se je , da bi rešil dušo, spremenil v bika, se pravi, privzel telesno obliko [...]. Tako kot en od nas je prišel bivat na ta zemeljski svet, poln preiz- kušenj. [...] pobožna duša mu mora slediti in se ga držati kot zelo trdne opo- re.«123 Dve stoletji pozneje, ko je Evropa kot politična skupnost ne le že obsta- jala, temveč tudi postala naša skupna mati, k i j e govorila z najsvetejšim gla- som,124 in ko j e brabantski vseved Johannes Goropius iznašel krščansko eti- mologijo besede Evropa, tako d a j e pomenila poroko med Kristusom in Evro- po, k i je ni mogoče razvezah,125 j e Gerhardus Mercator v svojem znamenitem Atlasu rehabilitiral še Zevsa. Tisti bik, je pisal, ki naj bi odnesel Evropo, »ne predstavlja slabo nravi in narave Evropejcev. Je precej pogumen, drzen, okra- šen z rogovi, bele barve, širokega grla, zalitega vratu, skrbi za vzrejo; j e zelo vzdržen, toda če pride v stik z nasprotnim spolom, se vname, potem pa je spet kreposten in zmeren. Takšnaje tudi narava Evropejcev.«121' Morda bi morali v Mercatorjevih besedah videti dobro mero ironije. Toda če j e bil ironičen, je ironija letela na Evropejce - in po svoje zapečatila poveza- vo med mitom o Evropi in Evropo. Poleg tega, d a j e mit o Evropi z renesanso postal »beau sujet« umetnosti,127 se je močno ukoreninil prav kot karikatura 122 Cit. v Bühler, Europa, 34. 12:1 Cit. v Denis de Rougemont, Ving-liuit siècles d'Europe, v idem, Ecrits sur l'Europe, zv. 1 (= zv. 3 Oeuvres complètes de Denis de Rougemont, ur. Ch. Calame [Paris: Éditions de le Différen- ce, 1994]), 497. Verjetno gre za delo Metamorphosis Ovidiana moraliter explanata (več iz- daj), ki mi ni bilo dostopno. 124 Louis Le Roy, Oratio ad invictissimos potentissirnosque principes Henricum II. Franc. & Philippum Hispan. Reges, de P ace et concordia nuper inter eos initia, ùf hello religionis Christianae hostibus inferendo (Paris, 1559), 18. 125 Reynold, Qu'est-ce que l'Europe?, 106; povzema ga Jürgen Fischer, Oriens - Occidens - Europa: Begriff und Gedanke »Europa« in der späten Antike und im frühen Mittelalter (Wiesba- den: Franz Steiner, 1957), 6. 1211 Cit. v de Rougemont, Ving-huit siècles, 497. 127 Ibid. 2 0 3 T O M A Ž M A S T N A K oziroma v karikaturi.128 Med tistimi, ki se ukvarjajo z zgodovino evropske ide- je, sem našel samo enega, ki je ta mit imenoval »odvraten«.129 ,i!a Gl. npr. gradivo v Friedrich Maier, Quo vadiš, Europa ? Mythos - Begriff - Idee (Bam- berg: C. C. Buchners Verlag, 1990); Bodo Guthmüller, »Europa - Kontinent und antiker Mythos«, v Der Europa-Gedanke, ur. A. Buck (Tübingen: Max Niemeyer Verlag, 1992); ne- kaj malega tudi v Denys Hay, Evropa: rojstvo ideje (Ljubljana: ZPS, 1995). la iJean-Baptiste Duroselle, L'idée d'Europe dans l'histoire (Pariz: Denoël, 1965),20. Carlo Curcio, Europa: Storia di un idea (Firence: Vallecchi, 1958), 1: 53, j e zapisal, da mit o Evropi vrže malo svetlobe na zgodovino ideje Evrope, a s e j e motil. 2 0 4