Izhaja vsak fetrtak
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della Libert£ (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464
Poštnina plačana v gotovini
Posamezna št. 35 lir.—
NAROČNINA: tromesečna lir 400 - polletna lir 750 - letna lir 1450 — za inozemstvo: tromesečna lir 700 - polletna lir 1300 - letna lir 2600. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr.
ŠT. 331
TRST, ČETRTEK 15. DECEMBRA 1960, GORICA
LET. IX.
OB KRVAVIH DOGODKIH V ALŽIRIJI
REŠITEV JE V POGAJANJIH S FERHAT ABBflSOM
Dogodki so namreč pokazali, da so alžirski domačini odločno na strani Narodnoosvobodilne fronte in začasne alžirske vlade
Ko je general Charles De Gaulle prejšnji teden zapuščal francoska tla ter se odpravljal na pot 'v Alžirijo, si prav gotovo ni predstavljal, da bo njegov obisk pomenil začetek najbolj dramatičnih dogodkov, kar jih je doslej bilo v že tako s krvjo pisani zgodovini severnoafriške dežele ob Atlaškem pogorju. Predsednik francoske republike je odpotoval v Alžirijo, da se na lastne oči prepriča o tamkajšnjem dejanskem stanju, a glavni namen njegovega potovanja je bil, pripraviti alžirsko ljudstvo in zlasti tamkajšnje visoke častnike na ljudsko glasovanje z dne 8. januarja prihodnjega leta, ki bi moralo odločilno vplivati na bodočo usodo te dežele.
VSEBINA LJUDSKEGA GLASOVANJA
Volivci Francije in Alžirije bi se v začetku prihodnjega meseca morali izreči o načrtu, ki v glavnem predvideva naslednje. Alžirskemu ljudstvu se prizna pravica samoodločbe, kar pomeni, da lahko samo od-
tujejo francoski kolonisti v Alžiriji, vsi desničarski politični krogi v sami Franciji ter, kar je tudi važno, cela vrsta francoskih generalov in višjih častnikov-. To nasprotovanje je prišlo pred dnevi do izraza ne samo z begom voditelja nacionalistov Lagaillar-da v Španijo, ampak predvsem z zadržanjem samih francoskih kolonistov, ki so ob obisku generala De Gaulla proglasili v vseh večjih mestih Alžirije splošno stavko ter uprizorili bučne ulične demonstracije, ki so se kmalu spremenile v takšne izgrede, kakršnih doslej v alžirskih mestih še ni bilo.
KAKŠNA JE DANAŠNJA STVARNOST
Ob zadnjih krvavih dogodkih pa je treba ugotoviti zlasti naslednje važno dejstvo. Ob demonstracijah francoskih kolonistov, alžirsko domače ljudstvo, ki živi v ogromni večini v predmestjih oziroma v posebnih mestnih četrtih, ni ostalo mirno ter brez-
iikšno odločenost in tolikšen pogum, da je vse presenetilo.
Če so zato general De Gaulle in njegovi sodelavci mislili, da imajo na svoji strani tudi določeno število alžirskih domačinov, ter so upali, da se bo z obljubo o začasni avtonomni vladi omenjeno število še povečalo, so se bridko motili. Dogodki so namreč na najbolj zgovoren način dokazali, da so alžirski domačini odločno na strani Narodnoosvobodilne fronte. Ob teh dogodkih je res zgubilo življenje (če hočemo verjeti uradnim poročilom), najmanj 90 Alžircev ter jih je bilo okrog 1500 ranjenih, toda z druge strani je prav tako res, da, če je kdo izšel iz zadnjega boja kot zmagovalec, so to Ferhat Abbas in njegovi sodelavci iz začasne alžirske vlade. Alžirci so namreč umirali pod streli francoskih kolonistov in francoske vojske s klicem: »Živel Ferhat Abbas!« in na čelu njihovih sprevodov ter z oken njihovih bivališč so plapolale belo-
 _____>	  brižno,	kot	na	primer pred enim letom, zelene zastave z luninim ščipom in rdečo
loča o svoji usodi. Pri tem teoretično ob- i ^emvc^ .ie v določenem trenutku aktivno po-1 zvezdo, ki so zastave Narodnoosvobodilne stajajo tri možnosti: Alžirci se lahko od-iS^®^ v dogajanje tei pri tem pokazalo to-J vojske in začasne alžirske vlade, ločijo za popolno zedinjenje s Francijo, ta- j
T a vselej pokopani načrti?
l:o da postane njih dežela ena izmed tolikih francoskih pokrajin; odločijo se lahko tudi za široko samoupravo in v tem pri
meru ibi njih dežela postala članica tako nobenega dvorna^ kakšen bi bil izid Ijud-imenovane Francoske skupnosti; zadnja skega glasovanja o Alžiriji, če bi res svo-možnost jia je popolna odcepitev od Fran- bodno potekal. Predvsem je treba izključiti ne samo možnost, da bi se Alžirci izrekli za popolno zedinjenje s Francijo, tem-
Spričo vsega tega ne more danes več biti lo, kar pa bo povzročilo nove zapletljaje,
ki se danes ne morejo niti predvidevati.
cije ter državna neodvisnost.
Pravico samoodločbe pa bi Alžirci lahko uveljavili šele tedaj, ko bi v deželi zavladal mir, se pravi, ko bi prenehale sovražnosti med francosko in alžirsko narodnoosvobodilno vojsko. Dokler se to ne uresniči, naj Alžirija dobi začasno avtonomno vlado, v kateri bi bili zastopani predstavniki vseh narodnosti ter bi bila pod francoskim nadzorstvom.
Ko pa je ministrski predsednik Debre pred dnevi ta načrt obrazložil pred poslansko zbornico, je med drugim dejal, d& bodo tisti Alžirci, ki bodo hoteli ostati francoski državljani, lahko še naprej bivali v Alžiriji, ne glede na to, kakšen bo izid ljudskega glasovanja. To pomeni, da De Gaullov načrt predvideva tudi razdelitev dežele, tako da bi v enem delu ostali Francozi in tisti domačini, ki so v zadnjih letih sodelovali s francoskimi oblastvi proti alžirski narodnoosvobodilni vojski, drugi del današnje Alžirije pa bi tvoril od Francije popolnoma neodvisno državo.
Znano je, da temu načrtu odločno naspro-
več tudi možnost, da bi se odločili za široko samoupravo, vendar v okviru Francoske skupnosti. Ostane zato le še zadnja možnost, to je popolna odcepitev in neodvisnost od Francije.
Toda tudi ta načrt je danes težko izvedljiv. Prav zadnji dogodki so namreč jasno izpričali, da med Evropejci in alžirskimi domačini vlada danes tolikšno sovraštvo, da je mirno in prijateljsko sožitje med njimi nemogoče. Alžirci bodo lahko dobili državno neodvisnost, toda v tem primeru Francozi ne bodo zgubili samo svojih sedanjih nemajhnih privilegijev, temveč za njih ne bo več mesta v državi.
Od vsega načrta, ki ga je zamislil De Gaulle, bi torej ostala le razdelitev dežele: v enem predelu naj bivajo Francozi in njihovi prijatelji, v drugem alžirski domačini. Znano pa je, da sta Narodnoosvobodilna fronta in Ferhat Abbasova vlada nasprotni tudi temu. Ce bo zato De Gaulle hotel to uresničiti, bo najbrž moral uporabiti si-
KDO JE VSEGA TEGA KRIV?
Kot vidimo, se Francija danes nahaja v nevarno zapletenem položaju, iz katerega skoraj ni izhoda. Francoska demokratična javnost se zato povsem upravičeno sprašuje, kdo je tega stanja kriv in kakšna usoda čaka to deželo v bližnji bodočnosti.
Zanimivo je, kar je v tej zvezi pred dnevi napisal katoliški list »Croix«. »Nihče naj se ne pohujšuje«, pravi med drugim list, »če bo alžirska republika, katere nastanek se hitro bliža, ker so jo pripravili rodovi ljudi, kakršen je Lagaillarde, takoj proglasila za svojo belozeleno zastavo Narodnoosvobodilne fronte. Edino, kar se pri tem lahko vprašamo, je, ali bo poleg te zastave lahko plapolala tudi francoska trobojnica«. Na to vprašanje pa list takole odgovarja: »Leta 1955 (v začetku narodnoosvobodilnega gibanja — op. ured. —) so alžirski domačini maščevali le ponižanja, ki so jim bila prizadejana za časa francoskega gospostva; danes se pa lahko vsakdo maščuje zaradi pobitega brata ali sorodnika«. Z drugimi besedami lahko rečemo, da danes med do-
(Nadaljevanje na 2. strani)
RADIO
Načela in dejanja
• NEDELJA, 18. decembra, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 11.30 Oddaja za najmlajše: »Vilinja mati«, pravljica (Ra-dislav Rudan - Saša Martelanc), igrajo člani RO; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj — Kronika tedna v Trstu; 14.45 Dolinski trio; 17.00 »Nerina in njene zvijače«, dramatizirana zgodba (Theodor de Bainville - Mirko Javornik), igrajo člani RO; 21.00 Iz zakladnice slovenskih narodnih pesmi: »Adventno pričakovanje« (Marija Tomazin).
. PONEDELJEK, 19. decembra, ob: 19.00 Znanost in tehnika — Aljoša Vesel: »Novi tipi Hover vozil«; 20.30 Jules Massenet. »Werther«, opera v 4 dejanjih. Približno ob 21.15 »Opera, avtor in njegova doba«. Približno ob 21.05 »Nove knjige in izdaje«.
. TOREK, 20. decembra, ob: 18.00 Radijska univerza — Ivan Rudolf: Čudovitosti rastlinstva: »Dušič-nate rastline — naše prijateljice«; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 21.00 Tvornica sanj, obzornik iz filmskega sveta; 22.00 Pot v umevanje sodobne poezije — Vinko Beličič: »Mallarme, stvaritelj čiste poezije«.
• SREDA, 21. decembra, ob: 18.00 Dragoceni kamni — Mario Kalin: »Cirkon in njegov žlahtni razli-ček hijacin«; 19.00 Zdravstvena oddaja (dr. Milan Starc); 20.30 »Antigona«, tragedija v enem dejanju, ki jo je napisal Sofoklej, prevedel Fran Albreht. Igrajo člani SG v Trstu; 22.00 Janaček: Slovenska maša za soliste, zbor, orgle in orkester.
• ČETRTEK, 22. decembra, ob: 18.00 Radijska univerza — Rafko Dolhar: Nekaj o kemoterapiji; »Kemoterapija pred novimi problemi«; 18.30 Slovenski samospev — »Tržaški skladatelji: Delak, Merku in Sancin«; 19.00 širimo obzorja — Dante Cannarella: Početki omike; »Zgodovina Mohenja Dara«; 20.30 Simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije, ki ga vodi Antonio Janigro s sodelovanjem violinistke Johanne Martzy — Rossini: Italijanka v Alžiru, uvertura, Mozart: Koncert za violino v D-duru, K. 218, Čajkovski: Simfonija št. 4 v F-molu, op. 36. Približno ob 21.05 Književnost — »Nino Palumbo: I figli di Amitrano« (Fr. Jeza). Približno ob 22.00 Umetnost —• Dušan Pertot: »Pariško kulturno pismo«.
« PETEK, 23. decembra, ob: 18.00 Etnografski zapiski — Vili Hajdnik: »Na obalah jezerca Titicaca«; 19.00 Šola in vzgoja — Iv. Teuerschuh: »Božič naj druži naše. družine«; 21.00 Umetnost, književnost in prireditve v Trstu; 21.20 Koncert operne glasbe, ki ga vodi Argeo Ouadri s sodelovanjem sopranistke Carle Schlean in tenorista Antonia Spruzzola Zola, spremlja orkester RAI-TV iz Milana.
• SOBOTA, 24. decembra, ob: 13.30 Dobrodošle! Plošče prvič v oddaji; 15.30 »Zbogom, drevesce«, igra v 3 dej. (Aldo Nicolai - Mirko Javornik), igrajo čla» ni RO; 18.00 Radijska univerza — Ivan Artač: Razvoj Evrope: II. del Novi vek: »Po Dunajskem kongresu«;'19.00 Pomenek s poslušalkami; 19.20 Božični motivi; 20.40 Zbor »Jacobus Gallus«; 21.00 ». . . in mir ljudem na zemlji, ki so blage, volje ...« (Jože Peterlin); 23.30 Sveta noč; 24.00 Božična polnočnica iz farne cerkve pri Sv. Jakobu v Trstu.
REŠITEV JE V POGAJANJIH S FERHAT ABBASOM
(Nadaljevanje s 1. strani)
mačini in kolonisti ni možno mirno sožitje; preveč krvi je bilo namreč prelite po nedolžnem in prehudo so se že razplamtele strasti.
Če se je iz alžirskih krvavih dogodkov mogoče nečesa koristnega naučiti, je samo tole. Francoski voditelji so se lahko danes ponovno prepričali, kako samo Ferhat Abbas in njegova vlada imata pri alžirskih domačinih vpliv in da so ti voljni poslušati in se pokoriti le navodilom, ki bi jih prejeli od svoje vlade.
Zato je rešitev alžirskega vprašanja možna le, če se bodo obnovila pogajanja med Francijo in alžirsko začasno vlado. Brez Ferhat Abbasa in drugih članov njegove vlade pa je pravična in trajna ureditev alžirskega vprašanja povsem nemogoča.
Obisk jugoslovanskega ministra Koče Popoviča v Rimu in njemu sledeči gospodarski ter kulturni dogovor med obema sosednima državama je vzbudil upravičene na-de, da bodo tudi Slovencem v Italiji zasijali dnevi popolnih pravic. Listi so že pisali o izmenjavi ratifikacijskih listin v Beogradu. Znajo celo našteti petnajst točk kulturnega sporazuma, ki naj tudi za našo manjšino prineso nekaj pozitivnega.
Vse to je bilo načelno sprejeto, pa pridejo kmalu nato dejanja, ki vse lepe obljube zatemnijo.
Predvsem je tu razkrinkano Palamarovo tajno pismo, ki opozarja svoje predstojnike v Rimu, naj nikar ničesar ne sklepajo, zlasti ne na kulturnem polju, sicer bo raznarodovanje težko. Za trgovino naj še bo, ker denar po ničemer ne diši, kulturne pravice pa naj ostanejo le na papirju. To je smisel tajnih nasvetov tržaškega vladnega komisarja.
Druga lepa uvodna priprava k sporazumu med Italijo in Jugoslavijo je prepoved goriškega prefekta o dvojezičnih napisih v Doberdobu. Tretji znak šovinistične nestrpnosti, ki bi v duhu rimskega dogovora morala zginiti, je nastop proti rabi slovenščine v tržaškem pokrajinskem svetu. Končno
Ameriški zunanji minister
Novoizvoljeni ameriški predsednik Ken-nedy je v ponedeljek naznanil, da je za svojega zunanjega ministra izbral diplomata Deana Ruska.
Rusk, ki ima 51 let, je bil sprva profesor političnih ved. Od leta 1947 do 1951 je o-pravljal posle dodeljenega državnega podtajnika za zadeve Daljnega vzhoda in za OZN. Nato je osem let vodil Rockefellerjevo ustanovo. Izkazal se je kot osebnost širokih pogledov in kot spreten organizator za izpeljavo načrtov.
Kennedy je tudi izjavil, da bo s takim tajnikom Amerika začela voditi stvarno politiko za mir svobodo in pravico. Ameriška politika ne bo več plavala kot plutovina na vodi, ampak bo ona vodila dogodke in ne obratno, je dejal novi predsednik.
Bivši kandidat za ameriškega predsednika Adlai Stevenson bo novi zastopnik ZDA pri Združenih narodih. Podtajnik v zunanjem ministrstvu pa bo Chester Bowles, veleposlanik v Indiji ter strokovnjak za gospodarsko nerazvite države.
Knjiga o Pija XII.
Bivši osebni zdravnik Pija XII., profesor Galeazzo Lisi, je izdal pri pariški založbi Flammarion knjigo z naslovom »V senci in luči Pija XII.« V njej opisuje vse intimno življenje papeža, kateremu je stal ob strani od leta 1930 dalje ne samo kot osebni zdravnik, marveč tudi kot zaupni svetovalec. Posamezne anekdote iz papeževega življenja mejijo že na nespoštljivost, posebno kjer pripoveduje, da je bil papež prepričan, da mu 25. dan v mesecu prinaša nesrečo in 2. v mesecu pa srečo.
Zdravnik Lisi se je že po Pijevi smrti moral zagovarjati, ker je objavil in prodajal fotografije o umiranju papeža Pija XII. Prav zastran teh okoliščin je knjiga zbudila veliko radovednost.
imamo še četrti slučaj, to je odpor tržaške sodnije, da bi se obtožnica proti slovenski stranki izročila tudi v prevodu. Mi smo sicer že vajeni, da neprestano ugotavljamo razlike med načeli in dejanji v ravnanju s slovensko manjšino. Vse pa kaže, da so tudi drugod že zapazili, da na našem obrobnem ozemlju še vedno prevladuje fašistična miselnost.
Pomemben članek v ljubljanskem „Uelu”
Tako je za nas razveseljivo, da je nedeljska številka ljubljanskega »Dela« v članku, ki ga je napisal Mitja Ribičič, član Izvršnega sveta Slovenije, opozorila stvarno in resno, da zgoraj opisano ravnanje krši sprejeta načela, članek pravilno ugotavlja, da manjšina ni neko nujno zlo, ampak most med dvema narodoma; da pomeni obogatitev, ki zaradi kulture, tradicij in tudi zvez s svojim matičnim narodom oplaja socialno, politično in kulturno življenje v svoji državi. To načelo sta obe vladni delegaciji sprejeli kot temelj za ureditev odprtih manjšinskih vprašanj, tudi izven področja, kjer velja londonski sporazum, to se pravi tudi za kulturno rast Slovencev na Goriškem in v Beneški Sloveniji.
Ravnanje tržaških in goriških oblastnikov pa ta sprejeta načela, ki so podlaga vsakemu sporazumu med obema državama, ruši in tepta v blato. Takšno ravnanje je v grobem nasprotju s politiko osrednje vlade. Zato se čudimo, da Rim ne da ukora svojim podrejenim, ki očitno škodujejo pametni zunanji politiki države.
Najmanj, kar bi bilo potrebno je, odpoklicati v interesu države take ljudi z odgovornih mest!
Etiopski cesar odstavljen
Kot strela z jasnega neba je včeraj udarila v javnost vest, da je bil odstavljen etiopski cesar Haile Selasi. Oseminšestde-setletni vladar se te dni nahaja na uradnem obisku v Braziliji in bi se moral v nedeljo vrniti v domovino. Državni udar je baje izvedla cesarska straža, ki je od vse etiopske vojske edina sodobno opremljena in oborožena edinica.
Zanimivo je, da se je udar izvedel pod poveljstvom cesarjevega sina Asfe Wosena. Zdi se, da se je ta postavil na čelo skupine mlajših častnikov in izobražencev, ki so trdno odločeni prevzeti oblast v državi, da jo rešijo fevdalnih metod vladanja, kakršnih se je posluževal dosedanji cesar Haile Selasi.
ZIMA PRIHAJA
Izpod neprestanega dežja že prehajamo v zimski čas. Pri nas sicer še ne, pač pa v Severni Ameriki, kjer že več dni sneži s silnimi zimskimi viharji. V New Yorku je zapadlo v ponedeljek pol metra snega. Ustavljen je bil ves promet, celo šole in urade so zaprli, kar se ni zgodilo že deset let. Zaradi slabega vremena je še tajnik Organizacije združenih narodov odpovedal ponedeljkovo plenarno zasedanje. Zunanji minister Herter pa se je zakasnil h kraljevski ženitnim v Bruselj. Po zasneženih cestah je zima zahtevala 150 smrtnih žrtev.
Vremenoslovci napovedujejo, da bo po Novem letu zimski val zajel tudi Evropo.
Krvava nedelja v Alžiriji
Nedelja 11. decembra bo v kroniki Alžirije zapisana s krvavimi črkami. V napetih pouličnih bojih v Alžiru, Bonu, Oranu, Con-stantini je samo v nedeljo in ponedeljek po uradnih podatkih padlo 90 žrtev, okoli ti-sočpetsto je pa rarfjenih. Večina mrtvih so Arabci,, šest je Evropejcev in šest Mohame-dancev. Pokol, ki ga je posredno povziočil De Gaullov obisk, so povzročili skrajni francoski nacionalisti ali ultrasi. Pomagali so jim padalci, ki jih je morala celo redna vojska krotiti.
Zmešnjava v večjih alžirskih mestih se je povečala še v ponedeljek in torek, ko je tudi mohamedansko berbersko prebivalstvo, ki se je sprva držalo ob strani, začelo demonstrirati in razvijati uporniške prapore. Položaj pa še vedno ni jasen. Nasproti si stoje oboroženi tabori ultrasov in Ferhat Abbasovih odpornikov.
V noči od torka na sredo so redne čete obkolile s tanki in žičnimi ovirami arabsko mestno četrt Casbah. V notranjem delu mesta so padali streli in nove žrtve. Posamezne patrole so vdrle v oblegani pas in odstranile barikade. V novem delu Alžira pa morajo policijski oddelki spremljati na delo mohamedanske domačine in jih braniti pred nasiljem Evropejcev.
Krvava nedelja se bo raztegnila v krvavi leden, če ne morda v krvavo vojno zaradi trme skrajnih nacionalistov. Državni predsednik De Gaulle, ki je hladnokrvno med svojim obiskom opazoval demonstracije, se je nenadoma vrnil v Pariz. Odločen je, da bo napravil red. Drugi mu pa prerokujejo, da ga bodo pokopale ruševine Alžirije.
Nagelj Kerine dy
V mestu Ventimiglia na Rivieri so odprli deseto razstavo cvetlic. Ligurija je namreč prva pokrajina v Italiji, kjer goje zlasti vrtnice, nageljne in gladijole v velikanskih zimskih gredah. Prav sedaj v zimskem času pošilja Riviera na vse kraje lepo dehteče rože, ki prinašajo na desetine milijonov dobička v državo. Gojitelji cvetlic se vsako leto potrudijo, da vzgoje s križanjem kako novo vrsto. Letos se jim je posrečila vrsta prekrasnih rumenih nageljnov, ki so jim dali ime Kennedy na čast ženi ameriškega predsednika. Izbrali so naj lepše ter jih v velikem šopu poslali v Ameriko. Upajo, da bodo Kennedy — nageljni pridobili tudi ameriške odjemalce.
“novice
Za svobodo tiska
V časnikarskih krogih je vzbudila precej vznemirjenja odredba sodnih oblastev, da se izvrši hišna preiskava v uredniških prostorih komunističnega dnevnika Unita v Milanu in Genovi. Preiskave so se izvršile prejšnji teden. Policija je pregledala tudi dnevno pošto in je baje iskala rokopis, katerega vsebina sploh še ni bila objavljena. Podobna preiskava je bila odrejena v soboto zvečer tudi za rimski dnevnik II Tempo. Prizadeta uredništva so se pritožila pri Vsedržavni časnikarski zvezi proti posegu oblastvenih organov. Zveza bo protestirala pri državnih oblasteh, ker da pomeni predhodno iskanje neobjavljenih rokopisov kršenje tiskovne svobode (ustavni člen 21), zlasti ker za vsak list že tako odgovarja določeni odgovorni urednik.
GOSTILNIČARJI, OBRTNIKI IN TRGOVCI!
Božična in novoletna številka bo imela večji obseg in višjo naklado, zato prosimo, da nam pošljete svoja voščila najkasneje do torka, 20. decembra. Lahko tudi telefonirate na upraivo Novega lista v Trstu (št. 28-770) od 9. do 12. ure ali se obrnite V Gorici na tamkajšnjo našo upravo (od 9. do 12. ure).
Uprava Novega lista
Zlata poroka
V Bruslju, prestolnici Belgije, je bila danes, 15. decembra, poroka kralja Baldovina s špansko grofico Fabiolo de Mora y Ara-gon. Nad štirideset kronanih in polkrona-nih glav je povabljenih na to poroko, ki je res zlata. Iz vseh držav so poslali dragocene darove za mladi par. Med vsemi se najbolj blešči zlata krona z vdelanimi diamanti in smaragdi, katero je bodoči kraljici daroval španski poglavar general Franco v imenu — revnega španskega ljudstva.
Vse govori o tej poroki. Vesele se je kaznjenci v upanju na amnestijo. Malce se pa praska po glavi finančni minister. K dosedanji kraljevi letni plači 425 milijonov lir bo moral pridati še 73 milijonov na leto za ženo. Ker se kralj poroči petnajst dni pred koncem leta, bo po stari postavi prejel ta dodatek tudi za nazaj.
Poglejte malo naokrog!
Tako nekako se glasi okrožnica finančnega ministra Trabucchija podrejenim organom. Povod mu je dala slavnostna predstava v milanski operi Scala, kjer so dame razkazovale bleščečega nakita za več milijonov lir. To so prav dame iz tistih bogatinskih družin, ki so prijavile manj dohodkov kot kak uradnik. Minister opozarja, da je treba malo pogledati na dohodke tistih oseb, ki za vstopnice in stroške k prvim gledališkim predstavam izdajo kar po cele milijone. Ti preveliki stroški, nadaljuje okrožnica, so povzročili, da ljudstvo opazuje kričeče nasprotje med neurejeno razsipnostjo nekaterih in med revnim položajem tolikih državljanov. Finančni organi bodo malo popazili na take bogatine, ki zapravljajo, v skupni blagor pa nič ne prispevajo.
Sedem točk
V soboto je avstrijski minister Kreisky imel predavanje na dunajski univerzi o zahtevah za Južno Tirolsko. V uvodu je povedal, da ne gre za nikakršno spreminjanje mej, kar je že zatrdil tudi pred Združenimi narodi. Zahteve, ki jih bo Avstrija predložila pri novih pogajanjih, bodo obsegale sedem točk.
V prvi bo zahtevala popolno samoupravo bocenske pokrajine. Druga bo govorila o popolni enakopravnosti obeh jezikov. V naslednjih točkah so vsebovane zahteve, naj bo nemščina uradni jezik v odnosih z manjšino. Uradniki bodo morali vsi poznati oba deželna jezika. V javne službe bodo morali jemati tudi pripadnike nemške manjšine; ti bodo imeli poseben uradniški stalež. V pokrajini bodo Nemci imeli prednost za službena mesta.
Če se bodo ti dogovori izjalovili, bo vsa zadeva spet prišla pred Organizacijo združenih narodov.
Piščanci za menažo
Vojaška menaža je bila svoj čas zelo na slabem glasu. Iz pločevinaste posode na kolenih in sede na tleh si zajemal vsak o-poldne čisto juho s koščkom mesa, zvečer pa črno kavo s hlebom črnega, na pol surovega kruha.
Polagoma se je vojakova hrana začela izboljševati. Danes imajo že mize in krožnike ter tečno in različno hrano. V prihodnje bo pa še boljša. Enkrat na teden bodo vojaki opoldne obirali piščance. Tako sta predlagala v poslanski zbornici dva poslanca. Utemeljevala sta svoj predlog tudi s cenami. Medtem ko plačuje vojaška uprava za govedino po 500 lir kilogram, jo bodo umetno gojeni piščanci stali le 350 lir.
SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO V TRSTU
priredi v soboto, 14. januarja 1961, ob 21. uri
svoj tradicionalni
DOBRODELNI PLES
v Hotelu Excelsior Palače
Vstop izključno z vabili. Vabila in rezerviranje miz na sedežu društva v ulici Machiavelli 22/11., dnevno od 17. do 19. ure.
JALOVEC, kruta gora, kjer se često dogajajo gorske nesreče. (Na sliki s križci zaznamovana mesta, kjer se Je pred leti zgodila nesreča in kjer so našli ponesrečence, puščice pa kažejo smer reševanja).
T'#Sffblivi)tt
Zgonik:
Odobrili so ustanovitev kmetijske šole
Pred dnevi je tržaška prefektura odobrila sklep zgoniškega občinskega sveta, da se v Zgoniku ustanovi kmetijska strokovna šola. Skoraj dve leti je poteklo od dneva, ko je občinski svet v Zgoniku ukrenil vse, kar je potrebno, da se ustanovi omenjena šola. Zdaj so nadzorna oblastva končno sklep potrdila, tako da obstaja trdno upanje, da se šola lahko odpre že prihodnje šolsko leto.
Pouk bo v novem šolskem poslopju v Zgoniku. Naloga kmečkih organizacij je, da svoje člane obvestijo o tej šoli in obrazložijo njen velik pomen, tako da bo zavod imel primerno število učencev. Menimo namreč, da bi v to šolo lahko zahajali ne samo dijaki iz zgoniške občine, temveč tudi kmečki sinovi iz drugih vasi na Tržaškem.
Otvoritev te šole bo gotovo važna pridobitev za naše kmečko gospodarstvo in za slovensko skupnost.
IZVOLILI SO ŽUPANA
V torek je bila na županstvu v Zgoniku prva seja novoizvoljenega občinskega sveta. Glavna točka dnevnega reda je bila izvolitev župana in dveh odbornikov. Kot je bilo pričakovati, je za župana bil izvoljen Alojz Pirc, ki vodi občino že od leta 1956. Odborniški mesti sta spet zasedla Vladimir Cibic in Stanko Milič, za namestnika pa sta bila imenovana Karel Grilanc in Albin Hrvatin.
V začetku seje se je župan Pirc zahvalil bivšim svetovalcem in odbornikoma za sodelovanje pri upravi občine ter izrazil prepričanje, da bo tudi novi svet plodno sodeloval za dobrobit vse občine in njenih prebivalcev. Po izvolitvi župana pa je imel kratek priložnostni govor svetovalec Just Pegan.
Prihodnja seja občinskega sveta bo kmalu po božičnih praznikih, saj je treba razpravljati o proračunu in o marsikaterem važnem upravnem vprašanju.
Nabrežina:
PRVA SEJA OBČINSKEGA SVETA
V petek, 16. t. m., se ob 18. uri prvič sestane novoizvoljeni občinski svet. Glavna točka dnevnega reda je izvolitev novega župana in štirih odbornikov ter dveh namestnikov. Seja je javna.
Kot smo zvedeli, je bil pred kratkim o-dobren novi gospodarski načrt. Zadnja občinska uprava je sestavila program del, katerih izvedba bi stala 170 milijonov lir. Pristojna oblastva pa so nakazala le 20 milijonov lir, tako da bo za sedaj odpadla cela vrsta del, ki so bila v načrtu. Potrdili pa so nam, da bo cesta Nabrežina - Slivno vsekakor urejena.
NOVOPOROCENCA
V soboto, 10. decembra, sta si v barkovljanski cerkvi obljubila večno zvestobo gdč. Ema Baričeva in g. Marino Pertot. Mlademu paru želimo mnogo sreče in božjega blagoslova na novi življenjski poti.
ZA URAVNOVEŠENJE PRORAČUNA
Pred dnevi se je na tržaški prefekturi sestala posebna komisija ter sklenila nakazati tržaški občini eno milijardo 308 milijonov lir, da z njimi poravna občinski proračun za leto 1960.
Nakazana vsota je za 556 milijonov manjša, kot jo je predvidel občinski svet, kar pomeni, da je prefektura črtala 556 milijonov izdatkov.
ZATIRANJE BOROVEGA PRELCA
Kmetovalcem sporočamo, da 15. februarja poteče rok, do katerega je treba odstra niti borov prelec. Lastniki borovih gozdov, ki ne bodo opravili tega dela, zapadejo občutni kazni. Zato jim priporočamo, naj to važno delo čimprej izvršijo.
Repentabor:
PRIPRAVE NA VOLITVE
V sredo, 21. t. m., poteče rok, do katerega je treba tajništvu občine predložiti kandidatne liste za upravne volitve. Do tega datuma manjka samo nekaj dni, a doslej še ni bila predložena nobena kandidatna li-sjta. Kot se zdi, imajo vse stranke in skupine velike težave za sestavo list, ker, če smo pravilno obveščeni, nobena ne more dobiti zadostnega števila kandidatov.
SLOVENSKI AKADEMSKI KLUB JADRAN
vabi staro in mlado na ŠTEFANOVANJE TRADICIONALNI AKADEMSKI PLES ki bo 26. decembra od 20. do 2. ure V dvorani na Stadionu 1. maj.
Igral bo priznan plesni ansambel.
Nekateri govorijo, da se je nameravala udeležiti volitev tudi Kršč. demokracija, ki v tej občini seveda nima članov, vendar bi zanjo najbrž volili orožniki in financarji, ki jih je okrog 40. Vse pa kaže, da te liste ne bo, ker ni kandidatov.
Prihodnji teden pa bomo že natančno vedeli, kako bo potekal volilni boj, saj se mora položaj do prihodnje srede razjasniti. Upamo, da bodo odgovorni možje ukrenili nekaj, kar bo v korist občine in vse slovenske skupnosti.
Iz dolinske občine:
DA NE POJDE V POZABO!
Pred upravnimi volitvami in zlasti po njih izidu smo v listu nekajkrat opozorili javnost, kako tudi v naši občini žal postopno napreduje raznarodovanje. Omenili smo tudi, da v posameznih vaseh imamo več primerov narodnega odpadništva, kar pride najbolj do izraza ob začetku šolskega leta, ko je treba vpisati otroke v šolo.
Vzroki takšnega stanja so različni; zdi se nam pa, da eden izmed teh vzrokov je tudi. dejstvo, da se naši izobraženci, zlasti učitelji, tako malo udejstvujejo v javnem življenju. Kot primer za danes navajamo samo tole: v občini je cela vrsta izobražencev, a v domačem občinskem svetu ni niti enega, čeprav bi zlasti tu bil zelo potreben. Zakaj se to dogaja? K temu vprašanju se bomo še povrnili.
OBVESTILO KMETOVALCEM
Kmetijsko nad/.orništvo sporoča kmetovalcem, da je v ponedeljek, 12. decembra, pričelo sprejemati naročila za brezplačno razdelejevanje semena naslednjih povrtnin: fižola, paradižnikov, graha, motovilca, solate laluge, špinače in redkvice.
Vsak kmetovalec lahko prejme le toliko semena, kolikor ga potrebuje za posetev površine, ki je namenjena za povrtnino. Vrednost ene vrste povrtnine pa ne sme presegati 5.000 lir.
SPOROČILO SOLNIKOM
Sindikat slovenske šole obvešča svoje članstvo, da bo redni letni občni zbor v nedeljo, 18. decembra, ob 8,30 v risalnici Višje realne gimnazije v ulici Lazzaretto Vecchio 9/U. levo. Dnevni red običajen.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
V soboto, 17. dec., ob 21. url v Avditoriju v Trstu
krstna predstava
V nedeljo, 18. dec., ob 16,30 v Avditoriju v Trstu
ponovitev
DREVESA UMIRAJO STOJE
Drama v treh dejanjih (4 slikah)
Spisal: Alejandro Casona . Prevedel: Jaro Dolar Režiser: Balbina Baranovlč-Battelino • Scenograf: arh. Sveta Jovanovič
Prodaja vstopnic od petka, 16. decembra dalje v Tržaški knjigarni, ul. S. Francesco 20, tel. 61-792, ter eno uro pred pričetkom predstave v baru Mo-scolin, ulica Teatro Romano (nasproti Avditoriju)
ŠEMPETER SLOVENOV
Komunisti in socialisti so po vseh naših občinah, kjer imajo le nekaj moči, postavili svoje liste, tako da imajo v občinskih svetih opozicijska mesta. Tudi v naši občini so govorili, da bodo postavili svojo listo, a dejansko je niso. Tako so pri naših občinskih volitvah nastopili demokristjani in socialni demokrati.
V občinski svet so bili izvoljeni: Alojzij Costaperaria, Gino Koredič. Aldo Jusič, Marko Blažutič, Alojzij Kručil, Jurij Man-zini, Karel Jusič, Anton Juša, Marij Skri-11 jan, Alivise černoja, Marij Zanutto, Alojzij Strazzolini, Ivan Rakar, Jožef Juša, Ren-zo Jušič; vsi ti so svetovalci K. D. Svetovalci manjšinske liste so pa tile: Moreale VValter, Anton Koredič, Aldo Venturini in Romeo Batistič.
Zveza industrijcev iz Vidma je dala letos za najboljše dijake naših strokovnih šol 120 štipendij po 20 tisoč lir. Na tukajšnji strokovni šoli so bili priznani za najboljše učence v šolskem letu 1959-60 naslednji dijaki iz naših slovenskih vasi: Alojz Kont, Enij Makorič, Pij Menič in Renzo Orjeku-ja, ki so vsi iz Podbonesca; Jožef Rukin, Izidor Rukin ter Danilo Bukovac pa so iz Sv. Lenarta.
Poleg štipendij so ti dijaki dobili tudi diplome.
IZ SOVODNJE
Prvega decembra se je ponovno zibral novi občinski svet, da izvoli župana, ker se na prejšnji seji ni mogel zediniti, kdo naj zasede to mesto. Na čelu naše občine je še vedno Kršč. demokracija. Ta pa ni hotela postaviti za župana več moža, ki je pri nas zračil dolgih osem let, to je zloglasnega Trinka.
Za novega župana je bil izvoljen Ivan Vogrič, odbornika sta Ciril Trinko in Andrej Medveš, Jožef Trinko (bivši župan) in Danilo Kromac pa sta namestnika.
Ljudje upajo, da bo nova uprava boljša od stare in da bo upoštevala potrebe raz-
Js
GORIŠKI OBČINSKI SVET
Mestni očetje so na seji, ki je bila prejšnji teden, spet zgubili nad dve uri za razpravo o resolucijah, ki so jih predlagali razni svetovalci v zvezi s spomenikom D’An-nunziu, ki so ga postavili v S. Polu na meji med ronsko in tržiško občino. Odkritja spomenika se je uradno udeležilo tudi predstavništvo goriške občine.
O tej zadevi so spregovorili razni svetovalci in med njimi župan dr. Bernardis. Ta je poudaril, da je bil D’Annunziov pohod na Reko »pozitivno dejanje« in da je bila udeležba mesta na slovesnosti ob odkritju spomenika docela zavestna. O ronškem občinskem svetu, ki je odklonil dodelitev zemljišča za postavitev spomenika, pa je župan dejal, da je tako ravnal pod vplivom pisanja jugoslovanskega tiska. »In prav ta duh hlapčevstva je najbolj žalostno dejstvo ob vsej tej stvari in vse obsodbe vredno,« je dejal dr. Bernardis. Zatem je tudi poveličaval D’Annunziov pohod na Reko, s katerim naj bi se zajamčile naravne meje Italije. Ta izjava je monarhistu Pe-droniju tako zelo ugajala, da je navdušeno
H un rtih Un tioiinn
nih vasi v občini, ki so bile doslej prehudo zanemarjene. Stara uprava je precej storila za Sovodnje in Ceplatišče, malo ali nič pa za Matajur, Trčmun, Mašero in druge vasi.
Vsi občani zato pričakujemo, da se bo tehtnica pod novo upravo prevrnila v korist naših gorskih vasi, ker zanje govori čut pravičnosti in enakopravnosti.
Te dni so se spomnili tudi na vas Brdce, kjer bodo zgradili del ceste, ki bo vezala Brdce s cesto v Strmico. Obljubljajo tudi, da bodo tudi nadaljevali z gradnjo ceste, ki pelje iz Dolenje v Gorenje Brdce. Ta dela bo izvedlo delovišče, ki bo zaposlilo 25 delavcev.
SREDNJE
Novi občinski svet je izvolil za župana Natala Brujaka iz Gnidovca, v upravni odbor pa še odbornika Ivana Bordona iz Dolenjega Trbija- in Evgena Predana iz Raven. V novem svetu pa ni pravega soglasja, kar se je videlo tudi na seji, saj župan ni bil izvoljen soglasno in tudi izvolitev odbornikov je imela svoje težave. Za dobrobit občine pa je nujno potrebno, da se vsa navzkrižja poravnajo, ker le uprava, v kateri vlada primerna sloga, lahko dobro in uspešno vodi občino.
IZ ČRNEGA VRHA
Upravne volitve bi morale biti vsaj enkrat na leto, kajti le pred volitvami kane kak milijonček za našo cesto, že mnogo let nam jo obljubljajo, a vedno le pred volitvami in tedaj tudi res dobimo kak milijonček zanjo.
Pred državnozborskimi volitvami je bilo nakazanega toliko denarja, da bi cesto lahko zgradili skoro do vasi, a ta je ostala le v grobem stanju. Pozneje pa je delo zaostalo in se je cesta na mnogih mestih pokvarila in jo bo treba sedaj zopet obnoviti. Pa so prišle za našo vas občinske volitve in z njimi' tudi trije milijoni za njeno popravo. To pa je premajhna vsota, da bi z njo mogli cesto pošteno obnoviti. Zato je nujno potreben nov denar.
predlagal, naj umaknejo vse druge resolucije, občinski svet pa naj preide k dnevnemu redu.
To pa je takoj preprečil predstavnik de-mokrščanske skupine dr. Calderini, ki je izjavil, da bo glasoval proti Pedronijevemu predlogu.
Zato ni ostalo svetu drugega kot glasovanje o resoluciji, ki mu jo je predložila skupina strank KD, PSDI in PLI.
Proti tej resoluciji so glasovali svetovalci komunistične in socialistične stranke, slovenska svetovalca dr. Kacin in dr. Sfiligoj pa sta se glasovanja vzdržala.
OBMEJNI PROMET
V mesecu novembru so obmejni uradi na goriškem zabeležili nad 90 tisoč prehodov s prepustnicami in potnimi listi. V Italijo je prišlo 58.629 jugoslovanskih državljanov, v Jugoslavijo pa je odšlo 24.858 italijanskih državljanov.
IZ ŠTEVERJANA
V sredo prejšnjega tedna smo položili k večnemu počitku na domačem pokopališču 44-letnega domačina Maria Korečiča z Va-ierišča. Pokojnik je že dalj časa bolehal zaradi hudih posledic, ki mu jih je povzročila prometna nesreča. V torek pa je sam napravil konec svojemu življenju, ker so ga prehude bolečine premagale. Sin ga je okrog poldne našel obešenega.
Pokojnik je pustil v solzni dolini ženo in tri otroke, ki jim tudi na tem mestu izrekamo k hudi zgubi iskreno sožalje.
Naj bo velikemu trpinu njegov Stvarnik usmiljen sodnik.
V SOCI sn ODKRILI TRUPLO MLADE UTOPLJENKE
V ponedeljek prejšnjega tedna so našli v Soči pod pevmskim mostom truplo mlade utopljenike, ki se je zapičilo ob železje pod mostom v globini štirih metrov. Goriškim gasilcem se je posrečilo, da so truplo osvobodili in prepeljali na breg. Pozneje so ga odpeljali v mrtvašnico na goriškem pokopališču.
Dva dni zatem so ugotovili, da je utop-'ienka 18-letna Antonija Tomažič iz De-skel v Soški dolini.
Pravijo, da je pognala mlado in lepo dekle v hladno Sočo nesrečna ljubezen. Užaloščeni družini izrekamo globoko sožalje; mlademu in nesrečnemu dekletu pa naj bo dobri Stvarnik usmiljen sodnik.
IZ GABRIJ
Sovodenjska občinska uprava je pred dnevi odredila, da bo asfaltirala še tistih 300 metrov občinske ceste, ki vodi s trga v Gabrijah do državne ceste V smeri proti Rupi. Za to javno delo bo potrošila milijon lir.
Podjetje, ki je prevzelo asfaltiranje, je cesto že zaprlo in napeljalo nanjo večjo količino debelega kamenja. Pozneje ga bodo 7 valjarjem zdrobili in čezenj polili asfalt.
NUJNO" IN NEODLOŽLJIVO DELO
Dan za dnem naše gospodinje iz štever-jana, z Oslavja,. iz štandreža in drugih go-
riških predmestij prinašajo sadje in zelenjavo na trg za prodajanje blaga na debelo. Zjutraj pripeljejo blago že na vse zgodaj in tam ga potem prodajajo, izpostavljene vsem vremenskim neprilikam posebno v letošnji jeseni, ko ga ni skoro dneva brez dežja.
Koliko trpljenja in nevarnosti za bohzni povzroča vsakdanje večurno bivanje na dežju našim materam! Povsod v bližnjih mestih je trg za prodajo na debelo pokrit, le naše mesto doslej še ni izvedlo tega deta.
Zakaj je občina to zanemarila, res ne mo remo razumeti, saj prodajalke vsak mesec plačujejo upravi do 150 tisoč lir najemnine za skladišče itd. Ta zadeva j c še toliko bolj neprijetna, ker je občirtski svet o njej svoj čas že razpravljal. Ker gre med drugim za zdravje naših mater, gospodinj in tudi mlajšega ženskega sveta, sodimo, da gre za nujno in neodložljivo delo.
Upamo, da bo občina zato nemudoma zgradila prepotrebno streho na tem trgu.
IZ DOLA
Ko je družba Selveg napeljala da'jnovod iz Sredipolja v Dol, je vzdolž voda posekala vse drevje in grmičevje. Ponekod je bilo drevje tudi debelo. Kmetovalcev o Vsem tem pa sploh niso obvestili, zato je nekaj drevja tudi izginilo. Vrh tega so delavci razstreljevali tudi mine in razmetali po pašnikih ter njivah mnogo kamenja. 5 tem je bila našemu kmečkemu gospodarstvu prizadejana občutna škoda.
Pred nekaj tedni so naši posestniki v posebnem pismu zahtevali od podjetja, naj jim čimprej izplača primerno odškodnino.
Pred nekaj dnevi je Kmetijsko nadzorni-štvo razdelilo pomoč rrted tiste kmetovalce v doberdobski občini, ki jim je septembrsko neurje oškodovalo letošnji pridelek. Podarili so jim umetno gnojilo, riž in testenine.
To pomoč pa je prejelo le kakih 10 kme-tova'cev iz vse občine.
IZ DOBERDOB^
Odbor občinske kmečke blagajne je na sen, 20. novembra, sklenil, da bo unravljal blagajno do polovice marca, ko odbornikom poteče mandat. Tako so sklenili, čeprav jim je predstavnik pokrajinska bolniške blagajne na seji predlagal, naj že takoj odstopijo, da bi imeli volitve novega društvenega odbora že pred upravnimi volitvami.
Na tej seji je odbor med drugim odobril proračun, ki predvideva, da bo 340 zavarovanih članov vplačalo 240 tisoč lir. Od teh bodo potrošili 200 tisoč lir za splošno zdrav 'stveno oskrbo in porode: 17.000 lir dobi Jarnik za svoje celoletno delo: za pošto, telefon in druge pisarniške potrebščine predvideva, proračun 10 tisoč lir; 20 tisoč lir pa bodp potrošili za nov sedež zavarovalni c.e in za razsvetljavo; doslej so imeli od-borove seje na občini ali pa v prosvetni dvorani; ker pa zaradi inventarja potrebujejo. lasten sedež, so odborniki pričeli iskati primerne prostore za nov sedež kmečke bolniške blagajne.
IZ KULTURNEGA ŽIVURISJ A
to li litina
V današnji »pomladi afriških narodov« se, veliko piše in govori o dokončni osvoboditvi in samoodločbi vseh narodov, ki so bili doslej pod oblastjo kolonialnih sil. In gotovo danes na svetu ni resnega človeka in odgovorne politične skupine, ki bi si upala odkrito nastopiti proti temu. Celo ljudje, ki so še sami sodelovali v kolonialističnih vojnah, n. pr. pri napadu na Abesinijo, imajo danes polna usta lepih besed o osamosvajanju kolonialnih ljudstev. Proti toku zgodovine pač ni mogoče plavati.
Pač pa smo danes že priče — in to vedno pogosteje — da se narodi, ki so komaj včeraj dosegli neodvisnost, danes že sami izpreminjajo v zatiralske narode, ki hočejo gospodovati nad manj srečnimi ali manjšimi narodi. To ni nov pojav. V Evropi se je pokazal po prvi svetovni vojni, ko so nekateri narodi, ki so komaj dosegli neodvisnost, izkoristili prvo priložnost za to, da so sami zagospodarili nad drugimi. Tako so si Čehi podvrgli Slovake, Poljaki Ukrajince in del Litvancev, Srbi Hrvate, Slovence in Makedonce; te. zadnje celo v taki meri, da jim niti narodnega imena niso dovolili in jim dosledno posrbili imena, kar se je končalo šele v novi Jugoslaviji; Romuni so si podvrgli precejšnjo madžarsko in tudi bolgarsko manjšino (v Dobrudži); takih primerov pa bi lahko navedli še več.
Danes pa poročajo o istem pojavu iz Maroka, kjer Arabci trdo gospodarijo nad Berberi; v Sudanu si je semitski sever podvrgel črnski jug. V Abe-siniji imajo vso oblast Amharci, ki predstavljajo komaj tretjino prebivalstva. Uradni jezik je samo amharščina. Podobno je v novih afriških državah na zahodni ot>ali razen v Nigeriji, ki so ji Angleži modro dali federativno ureditev še pred neodvisnostjo, s čimer so ji prihranili morda usodo Konga.
V Aziji ni mnogo drugače. Tipičen primer nudijo Indonezijci, kjer uganjajo Javanci strog centralizem in skusajo čimprej potujčiti razne druge narode in plemena na obširni otočni skupini. Z Nizozemci se preprirajo za zahodno Novo Gvinejo, katere prebivalstvo je po rasi in jeziku popolnoma različno od Indonezijcev, o čemer je pred kratkim predaval v Trstu tudi neki slovenski inženir, iki je prebil precej let na Novi Gvineji. Iz Indije je ner nrestano slišati o nemirih in neredih v zvezi s tako imenovanimi »jezikovnimi spori«. Mnogim indijskim narodom še ni priznana pravica do lastne federalne države, in do uporabe lastnega jezika v javnem življenju in upravi, kot n. pr. Sikhom.
Prav te dni pa poroča svetovni tisk o hudem narodnostnem sporu na Cejlonu. Tam živita dva naroda, Sinpalezi in Tamili, ki govorita dva popolnoma različna jezika. Prvih je kakih šest milijonov,
Anglija pod poveCalom
V založbi Garzanti je v začetku meseca izšla zanimiva knjiga »Inghilterra senza impero« (Anglija brez cesarstva). Napisal jo je dolgoletni londonski dopisnik dnevnika Corriere della Sera, Dome-nico Bartoli. Ta je eden najbolj znanih časnikarjev, ki je prepotoval ves svet in se zna znajti ob pravem času prav na tistem mestu, kjer nastajajo odločilni dogodki. Bartoli je bil na primer edini časnikar, ki je natančno poročal o nočni seji Velikega fašističnega isveta leta 1943, ko so sami črni poglavarji vrgli Mussolinija. Nihče še do danes ne ve, kako se je Bartoliju posrečilo, da se je vtihotapil -k tako tajni seji. Krivdo za poročilo je Mussolini kasneje zvrnil na časnikarja Montanel-lija, ki je bil tudi na smrt obsojen, a potem pomi-loščen.
Na podoben spreten način je časnikar Bartoli poročal tudi o vsem tajnem političnem in zasebnem angleškem življenju; kako je Anglija zgubljala kolonije, zaigrala ugled ob sueški krizi, kako propadajo lordske družine in njihovi čudaško molčeči in zgovorni majordomi; pa spet, kako se Anglež vedno znajde z občudovanja vredno prilagodljivostjo. Za njegovimi muzejskimi lasuljami se skriva moderna miselnost, ki je še vedno privedla angleško zasebno in javno življenje iz konservat:zma k ustvarjalni resničnosti. To tiho revolucijo je prikazal Bartoli v svoji knjigi.
Knjiga Anglija brez cesarstva je široka slika sedanje zgodovine., opazovane pod povečalom, in je zato doživela tudi v Angliji izredno zanimanje.
drugih pa dva milijona. Singalezi so se polastili vse oblasti v enotni državi in predsednik vlade Bandarana.ke je zaostril leta 1958 sp sr med Singalezi in Tamili s tem, da je odredil 1. januar 1961 kot zadnji datum, do katerega se morajo vsi Tamili, ki so po kulturi Singalezom vsaj enakovredni, naučiti singaleškega jezika. S tem dnem bo namreč singaleški jezik edini uradni jezik v vsem javnem življenju. V septembru istega leta je postal Ban-daranaike žrtev lastne politike, a njegova vdova, ki ga je nasledila kot predsednica vlade in uvedla nekako osebno diktaturo, nastopa še bolj trdo in nepopustljivo nasproti1 Tamilom. To je v zadnjih dneh te še bolj razvnelo v odporu. Pričakovati je, da se bodo v kratkem pojavili hudi neredi. Demonstracije so že na dnevnem redu.
Ta pojav, da težijo na novo osvobojeni narodi bolj kot po vsem drugem le po tem, da zavladajo kakemu drugemu narodu, si je mogoče psihološko razlagati le z njihovim kompleksom manjvrednosti in s politično nezrelostjo. V dolgoletnem tlačevanju tujcu so izgubili zavest resnične svobode in lastnega dostojanstva. Ko se jim ponudi priložnost, hočejo zato z lastnim nasiljem in zatiranjem dokazati svojo »veljavo« in »moč«; ne zavedajo se, da s tem škodujejo ne le lastnemu ugledu, ampak si tudi onemogočijo zdrav in naraven narodni ter državni razvoj. Svoje narodne energije morajo trošili za to, da drže drug narod v pokorščini, in ker je možno to le z diktaturo, sami sebi zapahnejo vrata v demokracijo.
Seveda se izživlja v tem le slepi nacionalizem, ki nima nič skupnega s pravim nacionalnim čutenjem in zdravo narodno politiko. Taka zatiralska politika je navdihnjena od strasti in kompleksov, ne pa od pameti.
Seveda pa je vse to odvisno v glavnem od izobražene in kulturne plasti naroda. Ce bi bila izobražena plast zdrava in demokratična, bi sama onemogočila svojim državnikom zatiranje drugih narodov. Kjer pa podleže skušnjavi po izvajanju »hegemonije«, je tudi soodgovorna za politiko vlade in končno za nesrečne posledice, iki jih rodi to prej ali slej za vsak »vladajoči« narod, ker ga duhovno pokvari, tudi če se ne oziramo na politično in drugo škodo.
— 0 —
GOSTOVANJE ROJAKINJE ELVIRE KRALJEVE
Slovensko gledališče v Trstu uprizori prihodnjo soboto v Avditoriju igro Alejandra Casona »Drevesa umirajo stoje«. V vlogi gospe Eugeniie bo nastopila Elvira Kraljeva, članica ljubljanske Drame.
Kraljeva je Tržačanka. Leta 1919 se je z družino preselila v Maribor. V tamkajšnjem gledališču je nadaljevala delo, ki ga je pričela kot 12-letna deklica v Narodnem domu pri Sv. Ivanu in pozneje v osrednjem tržaškem gledališču. V sezoni 1958/59 je Elvira Kraljeva slavila 40-letnico svojega umetnišker ga delovanja. Ta lepi jubilej bo s sobotnim nastopom praznovala tudi v rodnem kraju.
Knjige = najlepše božično darilo
Pri vseh evropskih narodih je navada, da si darujejo ljudje za božično darilo lepo knjigo, bodisi med prijatelji, bodisi med člani iste družine, zlasti med odraslimi. Vsi veliki listi v zahodni Evropi prinašajo te dni cele strani knjižnih prilog, v katerih so najavljene nove publikacije, stotine in stotine knjig, od romanov do potopisov, umetnostnih in znanstvenih izdaj. Knjigarne so polne in ponekod, kot n. pr. v skandinavskih državah, morajo ■ najeti za predbožične tedne, še izredne prodajalce in prodajalke. Večina ljudi si že več dni prej vzame čas, da gredo po knjigarnah izbrat primerne knjige za svoje male in velike prijatelje, in sorodnike. Mnogi, ki se me čutijo sposobne, da bi sami izbrali, sprašujejo za nasvet prodajalca ali prodajalko, ki morata zaradi tega precej dobro poznati zlsti moderno književnost in domači knjižni trj.
Seveda je treba lepo v pisan božični papir zavite knj.žne zavoje skrivati do božičnega večera, da jih »obdarjenci« prehitro ne odkrijejo.
V resnici tudi niso knjigarne nikoli tako vabljive kot prav v teh dneh. Prikupne jih n? napravljajo samo police, natrpane z novimi knjigami in slikanicami (ker te vrste »književnost« prihaja v predbožičnem času še prav posebno do izraza), ampak tudi množica, ki se drenja s pogledom pveko pisanih hrbtov knjrg na policah. Ponekod, kot n. pr. v Nemčiji, pada glavna založniška sezona prav v december.
Tudi vi pri nakupovanju božičnih daril za svoje odrasle in majhne prijatelje ne pozabite na lepo slovensko knjigo. Z njo lahko marsikomu pripravit' brez posebnih izdatkov resnično in globoko veselje ter morda celo prebudite v njem skrito kulturno zanimanje, vsekakor pa mu pripravite, še lepše in bolj zadovoljne praznike.
Noi/a mednarodna literarna nagrada
Po zgledu švedske Akademije znanosti, ki podeljuje Nobelove nagrade, so ustanovili v Kopen h ag-nu »Literarno akademijo«, ki bo vsako leto podeij -vala literarno nagrado. Akademija ima 12 članov, ki so vsi najbolj znani danski književniki. Kopen-hagenski Časopis »Politiken« pripominja k temu, dn je prišla pobuda za novo akademijo iz Švedske, deloma so pa dale povod za njeno ustanovitev tudi kritike, ki so se v zadnjih letih pojavlja’e, v zvezi s pode'jevanjem Nobelovih nagrad. Akademija bj zadevala področje treh skandinavskih držav, Islandije in Finske in bo omogočila, da bodo lahko v bodoče izbirali Nobelove nagrajence iz književnesti na širši podlagi kot do zdaj.
Panorama moderne lirike
Založba »Sigbert Mohn« v Giiterslohe je izdala za božič v razkošno opremljeni knjigi veliko antologijo z naslovom »Panorama moderne lirike«, ki sta jo uredila Rudolf Hartung in GUntreh Stein-brinker. V knjigi je objavljenih okoli tisoč lirskih pesmi sodobnih pesnikov iz 25 dežel, med njimi mnogo italijanskih in tudi neikaj jugoslovanskih. V tej obsežni zbirki poezije XX. stoletja je mnogo pesmi prevedenih prvič v nemški jezik. Uredniki so se očitno zelo potrudili, da so prišli do besede zlasti predstavniki malih narodov, katerih £las Se le redko sliši v svetovni književnosti. Mnogo mladih in najmlajših .predstavnikov teh narodov je v tej antologiji prišlo prvič do besede izven meja svoje domovine. Povod za izdajo te »Panorame« na 500 straneh večjega formata so dali književni kri‘ik'. ki menijo, da se najintenzivnejše izraža pesniška sodobnost v moderni liriki.
Novo delo
Slovstveni tednik »La liera Ietteraria« je v zadnji številki objavil najnovejše delo Nobelovega nagrajenca Salvatora Ouasimoda. Naslov nosi; »L’amo-re di Galatea« in je po vsebini mitološko odrsko delo v treh dejanjih. Uprizorjeno bo najprej v Stockholmu, in sicer še to zimo. Ouasimoda zlasti zadnje čase mnogo prevajajo v švedščino.
KR02EK SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV
v Trstu vabi na 'sestanek, 'ki bo v petek, 23. decembra, ob 20.30 v prostorih Baletne šole v ulici Ruggero Manna 29/11. Na sporedu je: BOŽIČNI RAZGOVOR
GOSPODARSTVO
Letošnja krma je draga in slaba
Sredi letošnjega leta so- bile cene sena zelo nizke, ker je košnja izredno dobro kazala. Vlage je bilo dovolj, sonca skorai preveč in trava je rastla Seno je bilo cenejše od slame. Pšenična slama je v zadnjih letih sploh draga in stane danes okoli 1500 lir za stot, celo koruzna stane 400 lir. Fred tremi meseci pa so se cene sena pričele dvigati in se še vedno dvigajo. Vzrok temu pojavu je dejstvo, da živinorejci zaradi deževnega vremena niso mogli spravit' otave in vnuke, to je druge in tretje košnje. Če pa je krma draga, se živina poceni, ker skušajo mnogi živinorejci prodati višek živine, ki bi je z lastno krmo ne mogli prere-diti čez zimo.
Letošnja krma pa ima še to precej hudo hibo. Seno prve košnje ni bilo izvrstno, ker se je deloma razvijalo v suši. Trave, ki zrastejo v taki dobi, dajejo slabo seno, ker vsebujejo premalo rudninskih snovi: korenine so imele na razpolago preveč zgoščeno raztopino raznih rudninskih snovi, ki jih zato niso mogle vsrkati. Takšno seno je posebno revno, če zraste na sušnih tleh. Otava oziroma vnuka, če smo ju sploh mogli spraviti, ima še manj rudninskih snovi, a to iz popolnoma nasprotnega vzroka: raztopine rudninskih snovi, ki so travam oziroma krmnim rastlinam bile na razpolago, so bile zelo razredčene in so vsebovale premalo rudninskih snovi. Travnati listi in stebla so sicer rastla, se daljšala, a niso imela prave zelene barve, kar je vedno dokaz, da s prisvajanjem rudninskih snovi nekaj ni v redu. Tako imamo letos bolj revno seno prve košnje in zelo prazno otavo in vnu-ko, ker povsod primanjkujejo rudninske snovi.
Kruh in maslo
Z dobrim maslom namazan kruh je zlasti med vojno pomenil višek sanj za dobro prehrano. Ko je Hitler priganjal svoje Nemce k pripravi za vojno, jim je venomer trobil, da morajo izdelati več topov kot masla.
Kdaj pa je prišlo maslo v navado kot izdaten priboljšek k hrani? Stari Grki in Rimljani ga niso poznali. Kruh z maslom so uvedli v Evropo šele narodi iz Skandinavije. Uživanje surovega masla so pa poznali že stari azijski narodi. Jedli so sicer surovo, a ne sveže kot mi, temveč čim starejše, tem bolj jim je teknilo. Nekatera pastirska ljudstva Prednje Azije so cenila surovo maslo, če je bilo staro — sto let. V zemljo so skopali posebne zidanice, zložili maslo v obliki opek in so- te naravne hladilnike pokrili z zemljo. Na vrh maslene zaloge so zasadili drevo, da so pozni vnuki vedeli, kje izkopati udelano maslo. Po dolgih letih je postalo popolnoma rdeče, tedaj je veljalo za pravo poslastico, kot danes staro vino ali uležan sir.
V Evropi je pa maslo v srednjem veku služilo kot sestavni del za razne lepotilne maže. Danes pa veljajo masleni kruhki za skoro neobhodno potrebno hrano.
Že naši očetje so ugotovili, da je zelo koristno, če se živalim med redno krmo pri meša nekoliko soli in klajnega apna. V sodobnem krmljenju pa to ni več dovolj, ker so izkustva dokazala, da je treba vsako domačo krmo dopolniti z najrazličnejšimi rudninskimi snovmi in ne zadostujeta več navadna živinska sol in lclajno apno. Zmesi dopolnilnih rudninskih soli pa vsebujejo tudi različne vitamine, ki v živalskem telesu pospešujejo in pravilno usmerjajo presnavljanje, to je prebavo krme.
Zato je ravno v letošnjem letu, ko je pridelana krma bolj prazna, nujno potrebno, da krmo dopolnjujemo s primernimi solmi, živinorejce pa opozarjamo, da je na trgu vse polno različnih solnih zmesi, od katerih so nekatere izborne in poceni, druge dražje, a večkrat manj vredne.
Prehrana in kmetijstvo v državah EST
Kmetijstvo ne krije najnujnejših prehrambenih potreb v državah EST. V posameznih članicah EST pa je stanje naslednje : Italija pridela dovolj — ali celo za izvoz — riža, sadja, povrtnin, sočivja, sladkorja in krompirja; Francija ima dovolj sladkorja, krušnega žita, sira, masla in mesa; Holandski ni potrebno uvažati masla, jajc, sira, rib, mesa, povrtnin, sočivja in krompirja; Belgija in Luksemburg imata dovolj sladkorja in jajc; Nemčija krije samo potrebo sladkorja, del vse ostale hrane mora uvažati. Iz tega sledi, da imajo države EST dovolj samo sladkorja, za silo tudi krompirja, vsega ostalega pa premalo.
Enostavno gobišče
V Liguriji, in sicer v Val di Graveglia (Chiavari) imajo posebne vodovode za poletno namakanje gozdov, tako da dobivajo gobe ne glede na letno dobo. Navadno namakajo dvakrat v letu v razdobju enega meseca. Gobe, predvsem jurčki in jajčniki — žjordane se pojavijo v 8 do 10 dneh po namakanju.
Stroj za sktibljenje piščancev
Reja piščancev — pohancev (broilers) je danes razširjena že skoraj po vsem svetu. Ker se vse modernizira oziroma mehanizira, ni nič čudnega, če so sestavili tudi stroj za klanje in skubljenje piščancev. Posamezni stroj zakolje, oskubi in očisti na uro 900 piščancev. Deluje pa takole:
Živali napotijo žive v stroj kot v kurnik. Stopijo na tekoči trak in tu dobijo električni sunek, ki jih omoti. Posebna priprava jih potem zakolje, druge priprave pa začnejo skubiti. Zelo duhovito sestavljena črpalka odstrani drobovje. Ves postopek se zaključi z vrelo kopeljo in piščanci so pripravljeni za kuhanje ali cvrtje.
Svetovni pridelek vina
Letošnji pridelek vina na vsem svetu cenijo na okoli 200 milijonov hi, približno toliko kot druga leta. V posameznih državah računajo na naslednje pridelke (v milijonih hi): Francija in Alžirija 75, Italija 55, Španija 18, Portugalska, Argentina, in ZDA vsaka po 10, Sov. zveza 8, Romunija 6, Nemčija, Jugoslavija in Ogrska po 5, Grčija, Južna Afrika in čile po 4, Bolgarija 3, Brazilija, Avstralija in Maroko po 2, Tunizija 1 3/4, Avstrija in Švica po 1 milijon hi.
Gospodarska enota »Benelux«
Dne 1. novembra t. 1. je doibil veljavo dogovor, po katerem so se Belgija, Nizozemska in Luksemburška združile v gospodarsko enoto. Ta dan so padle vse medsebojne carinske meje, na zunaj pa veljajo iste carinske postavke. Ostalo pa je še vse polno vprašanj, kot zravnanje plač, socialno zavarovanje, višina davkov in drugo, kar še ni rešeno.
Benelux šteje samo 20 milijonov prebivalcev, a je gospodarsko zelo močna in delavna enota, saj zavzema v svetovni trgovini kar 4. mesto, daleč pred Italijo in celo pred Sov. zvezo.
Detoi/ne sile v zap. IVlemčiji
Konec septembra je bilo v Nemčiji zaposlenih 20,376.800 delovnih enot, med temi skoraj 7 milijonov žensk. Inozemskih delavccv je bilo 325.800, in sicer 142.700 Italijanov, 20.600 Grkov, 16.400 Špancev. V enem letu se je število Grkov popetorjlpj, Špancev pa poosmerilo.
:ena m bom
POZDRAV S KLOBUKOM
Tudi v pozdravljanju liči dobršen pomen našega kulturno-družabnega razvoja.
Pozdrav je izraz spoštovanja in prijateljstva; dostikrat pa le običajnega odnosa med nižjim in višjim. Pri marsikom pa je ponižni pozdrav le znak suženjske in strahopetne narave. Vsebina izraza pomeni lahko mnogokaj, od ljubezni do sovraštva.
Oblika pozdrava se je pa vedno spreminjala in je izraz civilizacije in zunanje kulturne stopnje. Drža ali gibanje telesa ali roke, besedni obrazec, to so razne vnanje oblike pozdrava, ki se j c spreminjal od dviga roko pa do snemanja pokrivala, objema in poljuba.
Stari Rimljani so dvigali roko v pozdrav. V srednjem veku je prišlo bolj v navado priklanjanje. V sredini, v 14. in i5. stoletju, so moški nosili dokaj
•udna in visoka pokrivala. Težko se je bilo OdbrU vati. Zato so celo pred vladarje hodili s pek ritimi glavami. Sole ko so dvorjani začeli nositi po španski navadi s perjem okrašen klobuk, je veljalo za zelo omikano navado, če je znal kavalir pred damo lepo zavihteti klobuk, da se je perjanica dotaknila tal.
Ta navada odkrivanja glave, ki se je začela v 15. stoletju, je postala v 17. že splošna. Spočetka so se smejali tej novi obliki pozdrava z mahanjem klobuka, pripogibanjem hrbta in 'lovljenjem ravnotežja. Polagoma so se pa privadili vsi.
Po prvi svetovni vojni so ljudje opustili pokrivala in seveda tudi pozdravljanje z odkrivanjem klobuka. V navado je prišlo dviganje rok. Pospeševali so ročne pozdrave še razni diktatorji s točnimi predpisi, kako visoko je treba dvigniti, roko.
Tvltum fr /jiziVl/r* "
--------------------------E.Z. ------
V takih razmerah si ljudje niso mogli želeti drugega kot miru, čeprav so se še našli fanatiki in norci, ki so govorili o odporu do zadnjega moža, do zadnjega naboja in da naj rajši ves narod pogine, kakor da bi se vdal. V zraku je bilo neko apokaliptično vzdušje in prav zato se je zdela misel na nemški poraz, ki se je bližal, skoraj fantastična, saj bi bil največji poraz v zgodovini človeškega rodu.
To vzdušje je dihalo tudi iz nemških listov, ki smo j in še tu in tam dobili v roke; v Revierju mnogo teže kot zunaj, ker je bilo pač teže priti v stik z ljudmi, ki so delali zunaj ah v SS-ovskih pisarnah.
K. Z. Dachau je imel med vsemi nacističnimi koncentracijskimi taborišči najbolj osredno lego. Medtem ko so bila taborišča kot Auschwitz, Buchemvald in druga že osvobojena, so v Dachau prihajali še vedno novi transporti, seveda takih ujetnikov, ki so jih evakuirali iz bolj izpostavljenih taborišč na vzhodu in zahodu, ali pa iz »Aussenkommand«, to je iz bolj ali manj oddaljenih podružnic dachauskega taborišča samega. Takih »podružnic« je bilo na desetine in morda na stotine po vsej južni Nemčiji.
Za	ljudi iz teh novih transportov	seveda	ni bilo	niti prostora niti	hrane. Taborišče je bilo nabito	polno.	Bilo nas je že mnogo nad	30.000. Transporti so prihajali	največ	ponoči	in peš. Ljudje so	bili od dolge hoje, stradanja,	pretepanja in	tudi mraza,
ki je bil zlasti ponoči še precej hud, popolnoma izčrpani. , Najhujši je bil seveda glad. Ker jih niso imeli kam dati, so jih nagnali navadno kar na prostor med revierskimi barakami in jarkom pred zidom in z elektriko nabito žično ograjo. Tam so pole-gali nesrečni ljudje kar po blatnih tleh ter trgali travo in jo jedli. Mrtvecev je bilo seveda na kupe. Mi smo lahko videli te nesrečneže skozi okna barak in z dvorišča. Morali smo si priznati, da smo vendarle mnogo na boljšem. Med njimi je bilo precej žensk. Zdaj se niso več ozirali na to, da je bil Dachau namenjen izključno za moške.
Vendar nismo mogli biti mirni glede lastne usode, ker so se vedno bolj množile govorice, da bodo vse taborišče evakuirali.
In sredi aprila so res začeli prirejati apele za sestavo evakuacij-skih skupin. Nekaj skupin so tudi odpeljali. Najprej nemške ujetnike, nato so prišli na vrsto Rusi in drugi. Kmalu po odhodu prvih skupin se je raznesel glas, da so jih že blizu taborišča precej pobili, ker so skušali zbežati ali ker niso mogli hoditi. Kdor je začel zaostajati, je bil izgubljen. Vodili so jih menda res nekam proti jugu, proti Alpam.
Seveda vse skupaj ni imelo več smisla, razen za SS-ovce in njihove komandante. Kar tako dezertirati, jim pred napredujočimi sovražniki iz tega ali onega razloga vendarle ni bilo mogoče in tudi na »umik« niso smeli misliti, če ni bil ukazan. Fvakuaci-ja pa je nudila lepo priložnost, da odnesejo sami pravočasno svojo kožo kam na varno. To se nam je pozneje razodelo v pravi luči. Dejansko je bilo videti v taborišču in v sosednjem SS-ov-skem taborišču vedno manj uniform, četudi se na zunaj ni mnogo spremenilo, razen da je vsak dan ostalo nekaj več delovnih »komand« doma, ker najbrž ni bilo več dovolj SS-ovskega osebja na razpolago, da bi jih spremljalo, ali ker so tovarne zaradi pomanjkanja pogonskih sredstev ali surovin prenehale obratovati.
Proti koncu aprila je nastopilo čudno zatišje. »Evakuacija« je prenehala in tudi rednih apelov ni bilo več. Le tu pa tam, ob kakšni čisto nenavadni uri, so se še oglasili kriki »Zum Appelll«, a preden so ljudje prikorakali na »Appellplatz«, je prišlo že nasprotno povelje ali letalski alarm, in slišali smo vrišč jetnikov ter topotanje njihovih cokel, ko so se veseli vsuli po glavni taboriščni cesti nazaj v barake. Nato se je nenadno začelo spet govoriti, da bodo nadaljevali z evakuacijo in to v pospešenem tempu, ker so zavezniki že blizu, taborišče pa da bodo popolnoma uničili, da bi ne dobili zavezniki nobenih dokazov o tistem, kar se je v njem dogajalo. Verjetno so dajale SS-ovske komande nasprotujoča si povelja in preden je bilo eno izpolnjeno, je prišlo že drugo, ki je prvo nevtraliziralo. V taborišču je zavladala prava zmeda. Nekateri so govorili, da so zavezniki že čisto blizu. Drugi so zatrjevali, da so še daleč. Ponoči je bilo slišati od daleč grmenje topov, toda nihče ni vedel, če prihaja od vzhoda ali od zahoda.
Nekega popoldneva, ko je bila večina ljudi ravno po daljšem času spet zbrana na Appellplatzu, smo v Revierju nenadno zaslišali, kako je začela množica navdušeno vzklikati; završalo je kot orkan. Planili smo k oknom.
(Dalje)
STRTA SRCA
Drugi so ji ga že strli. Ozrla se je na sliko med oknoma. Dobrota je sevala z materinega obraza na jokajočo deklico. Imela je občutek, da je mati pri njej, da jo tolaži. Kot rezilo v srce jo je pa prešinila misel, da matere ni več, da je sama na svetu. Njen ljubljeni je odšel, mar ni bolje, da bi jo Bog vzel?
V žalost vtopljena ni niti slišala, da je stopil oče v sobo.
»Adrana,« jo je potihem poklical. Prvi hip se mu je zasmilila, ko jo je našel pred mamino sliko. Pa se je brž otresel slabosti. Na bodočnost mora misliti, na svojo lepo ženo, na svoje posestvo in nekoliko tudi na hčerino bodočnost.
»Moram govoriti s teboj, ne o tem, kaj je bilo, ampak kaj bo moralo biti.« Dekle se je znašlo v kruti resničnosti. »Kaj bo moralo biti? Ne vem, kaj misliš. Vem samo, da mladenič, ki je bil danes pri tebi...«
»Prav za to gre,« jo je jezno prekinil oče. »Dobro veš, da na takšno zvezo ne bom nikoli privolil, že zaradi družinskega ugleda.«
»Oče,« se je mrtvo branila. »Za kakšen ugled gre? Ime in stan nista važna, značaj mislim ...«
»Kaj ti misliš, je meni vseeno,« se je zadrl gospod Vrhovec. »Ti se moraš ravnati po ukazih družine!«
»Oče, prosim te... pomisli na mojo srečo.«
»Tvojo srečo? Meniš, da boš ob tistem možu, ki nima ničesar razen svojega ime-
na, našla srečo? Ne bodi smešna! Na tvojo srečo mislimo mi!«
»Mi?« se je stresla Adrana. Ti in tvoja žena, ki me sovraži, ki hoče mojo nesrečo ...«
»Zdaj je pa dovolj!« je zagrozil Vrhovec. »Prišel sem, da ti povem, da boš takoj odpotovala. Pozabila boš, kar se je danes zgodilo !«
»Pozabila ...,« je zahlipalo dekle in sklonilo glavo, da bi oče ne videl solz.
»Da, pozabila, v Švici! Tam se boš tudi pomirila. Ko se boš vrnila, se bova lahko o vsem mirno pogovorila.«
Pidstopil je k njej in ji položil roko na ramena: »Otrok moj, saj ti hočem le dobro. Iz vsega srca.« Zamahnil je z roko po zraku: »V nekaj mesecih se na to ne boš niti spomnila več.«
Adrana je še vedno povešala glavo. Ni mogla spregovoriti niti besede.
»Mojo srečo je uničil, srce mi je strl,« je zajokala, ko je oče zaprl vrata za sabo.
Vrgla se je na divan in pretresljivo hlipala.
Gospa Matilda je že čakala moža v veži. »Sem že vse uredila, Rudi. Svakinja jo rada sprejme.«
»Hvala, Matilda,« je zamolklo pritrdil mož.
»Adrana bo odpotovala pojutrišnjem. Mora odtod!«
—0—
Dr. Valter Kompolj, glavni urednik »Večernega obzornika« je začuden pogledal svojega mladega sodelavca: »Ne morem razumeti, ljpbi Ferjan, kako ste se tako naglo odločili, še včeraj sva se domenila, da boste odpotovali čez en mesec v inozemstvo. Danes pa silite kar takoj.«
»Danes je zame važno, da grem, in sicer takoj,« je odvrnil dr. Ferjan. »Hm, čc prav želite. Namenil sem vas za Severno Afriko, dokler ni boljšega prostora. Sile ni nobene, ker naš dopisnik še ni popolnoma dovršil svoje naloge.« Zamišljen je šef kimal z glavo. »Menim, da imate pač kak tehten vzrok, da hočete na tuje.«
»Da, imam ga,« je žalostno pritrdil mladi časnikar. Spregovoril je še nekaj besed v zahvalo in je sam vase zatopljen odšel iz uredniške sobe.
Take hude noči Adrana še ni prestala. Vedno se ji je prikazoval ljubljeni obraz. Hrepenenje ji je hotelo raznesti prsi. K zajtrku ni šla. Tudi opoldne je ni bilo v obed-nico. Sedela je ves dan v sobi in strmela skozi okno v zelenje. V uho ji je nepresta-(Nadaljevanje na 9. strani)
S ]P O R X IV I JP « E G L E JD>
Pokrajinsko namiznoteniško prvenstvo je zaključeno
Velik uspeh „Bora”
Pred kratkim so se končale namiznoteniške tekme za ekipno pokrajinsko prvenstvo. Tekmovanja se je udeležilo šest ekip; med temi je bilo tudi moštvo tržaških Slovencev »Bor«. Slovenski predstavniki so se ob zelo hudi konkurenci zelo dobro od rezali, saj delijo drugo in tretje mesto z ekipo Sol-fitta. Borovi igralci so že v začetku tekmovanja upali na tretje mesto. Te svoje upe so tudi uresničili, čeprav so se njihovi nasprotniki izkazali mnogo bolj pripravljeni, kot je bilo pričakovati. Bor se je dobro izkazal zlasti proti močnejšim ekipam, kot sta RAS in Soffitta. Proti prvim, ki so pokrajinski prvaki, so predstavniki Bora obakrat častno izgubili, prvič s 3:5 in drugič 2:5. Proti Soffitti so bili Slovenci nekoliko slabši in kljub izenačeni igri obakrat izgubili s 1:5. Bor je ostale dvoboje zaključil v svojo korist s prepričljivo premočjo. Premagal je. dvakrat ekipe: Istria, Montuzza in Aligera. V 10 odigranih srečanjih je šestkrat bil zmagoavlec in štirikrat poražen.
Bor je na prvenstvu nastopil s petimi igralci, več jih namreč pravilnik ne dovoljuje. S svojo zanesljivo igro sta bila najbolj uspešna Merlak in Tomšič. Grbec je bil precej nestalen, posebno v prvem delu tekmovanja in njegova igra ni bila vseskozi uravnovešena. Zelo nestalna sta bila tudi Kovačič
KONČNA LESTVICA
1.	RAS - Trst	10	10-0	20
2.	SOFFITTA - Trst	10	7—3	16*
3.	BOR - Trst	10	6—4	16
4.	ISTRIA - Trst	10	4—6	14
5.	ALIGERO - Gorica	10	1—9	11
6.	MONTUZZA - Trst	10	1-9	11
.7.	AGI - Gorica.			
	c,na točka manj zaradi	forfait		
in Košuta. Kovačič je včasih kar porazno igral, drugič pa pokazal odlično igro; tako se je v Gorici proti moštvu Aligero slabo izkazal, v Trstu proti Montuzzi in Soffitti pa dobro. Košuta pa ni pokazal svoje najboljše igre. Kljub temu si je prav v zadnjem srečanju privoščil, da je premagal dva izmed najboljših predstavnikov tržaškega namiznega tenisa in s tem odvzel RAS-u dve točki. Na splošno lahko trdimo, da je bilo slovensko moštvo homogeno in brez večjih hib.
Prvo mesto v lestvici je s polnim številom točk zasedlo moštvo RAS (prej Bancari), ki je šlo na tekmovanje kot glavni favorit. Ekipa je premagala vse nasprotnike in je sestavljena iz najboljših igralcev, ki jih premore Trst. Vodi jih Brun, ki je tudi v tekmah za italijansko prvenstvo dosegel precejšnje uspehe. Na vsem tekmovanju ni ta igralec izgubil niti tekme in je redkokdaj prepustil nasprotnikom set. Ostali člani zmagovitega moštva pa so proti manj nevarnim nasprotnikom nekoliko popustili. Proti nevarnejšim nasprotnikom pa so nastopali zelo odločno in z visokimi izidi potrdili svojo premoč.
Soffitta je zasedla drugo mesto z enakim številom točk kot BOR. Moštvo je sestavljeno iz dobrih igralcev druge kategorije in ima v svojih vrstah italijanskega juniorskega prvaka Crecicha; večkrat pa je moralo nastopati v nepopolni postavi. Svoje najboljše tekme je Soffitta odigrala prav proti Boru.
Najresnejši Borovi tekmeci za častno mesto so bili igralci Istrie. Nastopili so dobro pripravljeni, njihova igra je bila vseskozi izenačena in zato so bili izidi precej stalni. Najboljša igralca te ekipe sta bila Runco in Martinoli, ki sta z lahkoto odpravljala manj spretne igralce ostalih moštev, a nista bila dovolj močna, da bi dosegla boljše izide proti močnejšim tekmecem.
Ekipi Montuzza in Aligera iz Gorice bi lahko dosegli boljše izide. Montuzza je imela le enega dobrega in znanega igralca in zato je imela le tu pa
tam kakšen uspeh, ki pa ji ni prinašal točk. Na splošno je bilo moštvo pod -ravnijo ostalih udeležencev pokrajinskega turnirja.
Goriško moštvo Aligero je tekmovanje /.ačeloj zelo slabo, a je v nadaljevanju turnirja bilo zelo vi-grano in s tem tudi precej uspešno.
Druga goriška ekipa AGI pa se ni udeležila tekem.
IIpfjV/rn/jo v mil fin'#us Jtnlijt1
Štiriindvajseta tekma med Italijo in Avstrijo, ki se je odigrala v soboto zvečer pred maloštevilnimi gledalci v Neaplju, se je zaključila z nepričakovano zmago gostov. Ti so pokazali žilavo igro in znali z uspehom izrabiti redke priložnosti. Italijani so bili tehnično boljši in zelo bojeviti. Italijansko moštvo je posebno v prvem polčasu prevladovalo na blatnem igrišču, v drugem delu pa je popolnoma odpovedalo.
Srečanje se je končalo z izidom 2:1 (1:1) v korist Avstrije. Gole so zabili Hof in Kaltenbrunner za goste in Boniperti za domačine. Italija je nastopila v naslednji postavi: Buffon; Losi, Castelletti; Guarnacci, Salvadore, Trapattoni; Mora, Boniperti, Brighenti, Angelillo in Petris.
V nedeljo pa je bilo v Sofiji še srečanje mladih ekip Bolgarije in Italije. Čeprav so Italijani zaključili v svojo korist prvi polčas z izidom 4:0, so domačini uspeli v drugem polčasu izenačiti (4:4).
Prizor Iz dvoboja za svetovno prvenstvo srednje-lahke kat. med Kubancem Bennyjem Paretom (desno) in Američanom Don Jordanom. Zmagal je prvi
STRTA SRCA
(Nadaljevanje z 8. strani)
no donelo slovo: »Zbogom, Adrana«. Ko so se popoldne odprla vrata, se ni niti ozrla, ker je spoznala očetove korake.
»Vse je urejeno, Adrana. Jutri že lahko odpotitješ,« je rekel tiho oče. čutil je, da je krivičen do hčere. Potegnil si je z roko po čelu: »Gotov sem, da mi boš še hvaležna, ker sem ti pripravil lepo potovanje.«
»Da, oče, dobro bo, kot si odločil,« je ubito odvrnila.
»No, vidiš, otrok moj. Zvečer, ko se vrnem z dela, se bova še kaj pomenila. Meti tem si pa vse lepo pripravi. Marsikaj moraš vzeti s seboj, ker boš za dalj časa z doma.«
»Da, za dalj časa,« je spet spregovotila, a s takim glasom, da je očeta spreletelo
»Dobro, dobro, Adrana... pozneje se še vidiva.«
Deklica je prikimala, ko se je že oče obrnil. Na njenem obrazu se je pojavila toga odločnost.
—0—
Odprla je omaro, pa jo spet zaprla; saj sama ni vedela, kaj naj zloži v kovček. Znata je samo to, da mora to hišo zapustiti, in sicer prav hitro, še preden se bo oče vinil.
»Moram proč, ljuba, dobra mama,« je v solzah šepetala pred materino sliko, »proč iz te hiše, kjer sem bila s tabo tako srečna.« Glas se ji je pretrgal. Pobožala je mater po licih, snela miniaturo s stene in jo vtaknila v žep.	(Dalje
Kdo
ho nabral naivec točk
S to številko zaključujemo naš 2. ugankarski natečaj z nagradami. V 11 številkah smo objavili Skupno 77 iger, križank, rebusov in drugih podobnih zank In ugank. Kdo je nabral največ točk? Odgovor na to vprašanje bomo objalvili v prihodnji, božični številki; zdaj bomo samo objavili našim ugankarjem rešitve iger tretjega in hkrati končnega dela našega natečaja.
Uredništvo
REŠITVE (59-77 konec)
59. ZLOGOVNI MAGIČNI LIK: 1. pradomovina, 2. določati, 3. močava, 4. viti, 5. na. ■ 60. ŠTEVILČNICA: a) Liszt, b) pehota, c) Švara, d) sokol, e) Goethe, f) Busoni, g) ropar, h) krema, i) Brahms, j) Verdi, k) steza — Shakespeare. ■ 61. REBUS: kup uj na Š list kupuj naš list. ■ 62. ZMEŠANI PREGOVOR: Kadar ni nobenih posledic, je lahko odpuščati. ■ 63. ZLOGOVNICA: 1. kategorija, 2. avantura, 3. kakadu, 4. reostat, 5. šabeso, 6. neodvisen, 7. alpinci, 8. polovica, 9. reakcionar, 10. entuziast, II. Janisej, 12. amorfen Kakšna preja, tako bo platno. ■ 64. TE2AK RAČUN: A 1, B- 2, C = 8, D-6, F = 9, G = 0, H =4, K = 7. . ENAČBA: Ni-kita, vse-mirje, zla tica, to-rek, kar-bol, se-dež, svetilnik, Ti-rana Ni vse zlato, kar se sveti. ■ 66. IZ-POLNJEVANKA: Kozak, klati, kolos, krema, kanja, kruta, kuhar, krama, koncc, kriki, kokon, koran, knuta, kiham, kmalu Za lenuha ni kruha. ■ 67. RIMSKI REBUS: MALO DELA MALO JELA = Malo dela, malo jela. ■ 68. ŠEJK SULIMAN: Imel je dva žrebca, podaril pa enega (2/3 + 1/3 = - I). ■ )69. DOPOLNJEVANKA: Prokrust, polhovka, trapist,
Marjana, postavka, deljenec, krajnica, hudika, krajšava Kruhova pijanost jc najhujša. ■ 70. ENAČBA: Fran-ko, Ce-lovec, pre-vrat, še-pet, ren-ovirati, vr-iskati, ba-Lada France Prešeren, Vrba. ■ 71. MAGIČNI KVADRAT: azbest, zlatar, balade, eta-min, sadist, Trenta. ■ 72. ENAČBA: ra-bat, nerlek, ro-mati, že-rjav, ra-barbara, de-kan, po-doba, ve-dež, no-beden Rane rože rade poveno. ■ 73. REBUS: NO v A gori CA Nova Gorica. ■ 74. ZLOGOVNICA: 1. lobanja, 2. apetit, 3. Žarko, 4. interesi, 5. mesnica, 6. agronom, 7. kragulj, 8. Rebeka = Laž ima kratke noge. ■ 75. BESEDNA UGANKA: Pi, RA, mi, da - Piramida. ■ 76. ZLOGOVNI MAGIČNI LIK: I. korigirati, 2. risanica, 3. giniti, 4. raca, 5. ti. ■ 77. DOPOLNJEVANKA: Dakar, nestvor, Mežica, Nikita, jutri, trideset, Temenica, Bistrica Danes meni, jutri tebi.
TEDENSKI KOLEDARČEK
18. decembra, nedelja: 4. adventna
19. decembra, ponedeljek: Urban
20. decembra, torek: Kristijan
21. decembra, sreda: Tomaž
22. decembra, četrtek: Demetrij
23. decembra, petek: Viktorija
24. decemra, sobota: Sveti večer
Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29-477
30
Zu
llfl.it'
n
n
I
m
I
a
253.	Kot okamcnel je Peter strmel v hudob ne, srepeče kačje oči. Celo mu je oblival mrzel pot ob spominu na vsa profesorjeva svarila pred grmovko, eno najbolj strupenih kač na svetu. Poskušal se je počasi umakniti iz njene bližine, toda komaj je premaknil nogo, je kača zasikala in se zganila, kakor da se hoče vreči nanj.
m
V
254.	Peter je ž,e, po prvem poskusu odnehal. Sklenil je obstati mirno in čakati na 'rešitev. Mogoče ga bodo tovariši pogrešili, mogoče bo kdo prišel za njim, če ne bo že prepozno za rešitev. Ko je tako nepremično stal ob stegni, je zdajci zaslišal nad glavo zlovešči šum. Poznal ga je — to je bil šum mravljične vojske, ki pušča za seboj le kosti,
255.	Dvignil je pogled in zagledal na nasprotni steni črno reko, ki se je valila v globino. Pragozdne, mravlje! Temu novemu sovražniku ni mogel uiti, tudi pomiriti ga ni mogel. Prve vrste mravelj so se spustile na dno jame in Peter je z grozo mislil na vsa oglodana okostja, ki jih je videl na poti mravelj. Tudi kača se je prestrašila.
/
&
P
O
f
m
256.	Razvila je svoj klobčič, planila k steni in poskušala splezati kvišku. Toda stene so .bile tako. gladke in strme, da je vselej zdrknila na dno. V brezupnem strahu se je dvakrat tako1 približala Petru, da se je njeno lu-s kas to telo dotaknilo njegovih nog. Peter je v grozi zamižal, toda premakniti se še vedno ni upal niti za palec.
257.	Ko so mravlje poplavile sredino jame, se je začela grmovka pomikati proti Petru, kakor da bi od njega prosila rešitve. Stisnila se je k njemu in se začela vili po njegovem telesu, da bi se tako rešila. S svojo grdo glavo se je tako približala njegovemu obrazu, da sta si čisto od blizu zrla iz oči v oči. Peter je počasi in previdno dvignil roko.
258.	Zgrabil je kačo za tilnik. Grmovka se ni upirala, ni se poskušala izvili, niti napasti ne. Peter je čutil, da njeno telo vztrepetava, ker so ga dosegle prve mravlje. Hip za tem so se požrešne mravlje vsule tudi okrog njegovih nog. Vedel je, da so mu že zlezle na čevlje in pričakoval je njihovega napada. Grmovka sc je začela zvijati.
m;
mm
*? feb'
mm
H ¥
D
04
259.	Bled kol kreda je hotel Peter v smrtnem obupu zatisniti oči, ko mu je pred nosom zabingljala liana. S prosto roko jo je pograbil in opazil, da je na koncu zvita v zanko. Kot iz drugega sveta je zadonel k njemu pridušen, od razburjenja hripav glas strica Torna: »Zategni si zanko okrog telesa in obesi se vanjo, da te potegnem kvišku!«
269. Kot bi mignil, si je Peter vrgel zanko čez rame in pod pazduho, se z levico prijel za visečo liano, z desnico pa ni popustil velike grmovke. »Ne maram te pustiti sredi teh črnih požeruhov,« je mrmral kot da bi ga kača mogla razumeti. »Predaleč smo prišli pote in profesor te bo tako vesel.« Sredi besed :se. je že dvignil s tal svoje ječe.
261. Na robu jame je stal stric Tom in mu bel kot zid pomagal kvišku. Nič manj prestrašeni profesor, Hen, Jim in Peggy so še vedno vlekli liano. Peggy je bila opazila, da Petra dolgo ni nazaj. Ko se na klice ni odzval, so ga šli vsi iskat. Našli so ga prav tedaj, ko so začele, v jamo lesti mravlje, in mu v zadnjem hipu rešili življenje,